DogodKI #16

DOGOD KI

Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

Nataša Jager Radin Urška Živič Odnosi z javnostmi

V začetku junija nas čaka Teden Kemijskega inštituta, že deveti zapored, ko bo naša ustanova znova na široko odprla vrata strokovni in širši javnosti. Raznolik program vključuje zanimiva predavanja, pogovore in okrogle mize, pa obiske naših laboratorijev in delavnice za najmlajše, celo podkast v živo pripravljamo. Podrobnosti lahko izveste v nadaljevanju.

V tokratnem glasilu vas sicer seznanjamo z obiskom visokih predstavnikov Evropske komisije v Zasavju, v okviru katerega si je bruseljska delegacija ogledala tudi prostore Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki ga vzpostavljamo v Kisovcu. Izveste lahko tudi, kako je bilo na Festivalu hrane za možgane, na katerem smo sodelovali. Na kavo vas vabi dr. Léonard Jean Moriau, dr. Kristijan Lorber pa pripoveduje o svoji ljubezni do gojenja bonsajev. Tudi tokrat vas vabimo k poslušanju inštitutskih podkastov, med zakladi inštitutske knjižnice pa smo našli knjigo o škrobu, ki vam jo podrobneje predstavljamo.

Simbolično odprtje Centra DUBT

IZPOSTAVLJENO

Ob obisku predstavnikov Evropske komisije v Zasavju, smo simbolično odprli Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (DUBT) v Kisovcu. V novih prostorih bomo vzpostavili raziskovalno enoto z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo na področju razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij.

Kisovec je naselje in nekdanja rudarska kolonija ob sedaj že zaprtem istoimenskem premogovniku nedaleč od Zagorja ob Savi. V kratkem bo v tem kraju zaživela nova raziskovalna enota Kemijskega inštituta, v kateri bosta delovala Laboratorij za razvoj in testiranje baterij ter Laboratorij za demonstracijo H2 in CO2 tehnologij.

da in prestrukturiranja nekdanje premogovne regije. Visoki gostje so si ob tem ogledali tudi prostore bodočega Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (DUBT) v Kisovcu.

Prav tu v Zasavju se je konec maja mudila delegacija Evropske komisije. Skupaj enajst predstavnikov Generalnih direktoratov za regijsko politiko in zaposlovanje, se je seznanilo z aktivnostmi na področju pravičnega preho-

Ob obisku je vodja delegacije Sofia Alves, direktorica na Generalnem direktoratu za regijsko in mestno politiko, skupaj s prof. dr. Robertom Dominkom, vodjo Centra DUBT, ter dr. Alešem Miheličem, predsednikom upravnega odbora Kemijskega inštituta, simbolično odprla novoustanovljeni center. Vodji centra je ob odprtju v spomin podarila evropsko zastavo.

Več na strani 4.

9. Teden Kemijskega inštituta

NAPOVEDUJEMO

V začetku junija se bo na naši znanstvenoraziskovalni ustanovi še posebej iskrilo od znanosti. Med 3. in 7. junijem, ko bo potekal Teden Kemijskega inštituta, bomo na široko odprli vrata. V želji, da čim širšemu krogu javnosti predstavimo svoje delovanje in približamo znanost, pripravljamo zanimiva predavanja, pogovore, okrogle mize, poučne delavnice za otroke in vodene oglede laboratorijev.

V ospredju vodik in raznolikost

Teden Kemijskega inštituta bomo posvetili dvema vodilnima temama. Prva je razvoj na področju vodikovih tehnologij in priložnosti, ki jih pri tem išče Slovenija. Druga je raznolikosti v znanosti, ki je še kako pomembna za ustvarjanje spodbudnega in vključujočega akademskega okolja. Omenjeni temi bosta rdeči niti okroglih miz. Na znanstvenih predavanjih pa boste lahko prisluhnili lanski Preglovi nagrajenki dr. Emi Žagar, predavala bo o kemijski reciklaži polimernih odpadkov za proizvodnjo sekundarnih surovin. V sklopu predavanj Forum40 se bo predstavil dr. Matic Pavlin, gostili bodo tudi doc. dr. Roka Benčina, znanstvenega sodelavca in svetovalca za etiko in integriteto na ZRC SAZU.

- 11.00

VODIK IN PRILOŽNOSTI ZA SLOVENIJO

Navdihujoča predavanja, pogovori, osebne zgodbe

Znanost boste lahko tudi vonjali in okušali, dišalo bo po sveže pečenem kruhu. Dr. Alen Albreht bo pojasnili, zakaj kruh tako omamno diši, z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem pa se bomo sprehodili skozi zgodovino in dediščino kruha na Slovenskem. Spoznali boste lahko dve zanimivi osebni zgodbi. O neumornem prizadevanju za razvoj zdravila za otroke z redko gensko okvaro, sindromom CTNNB1, bo spregovorila dr. Špela Miroševič. Kako dobro idejo iz laboratorija udejanjiti v obliki uspešnega startupa, pa boste izvedeli v pogovoru z dr. Matijo Gatalom, ki je na čelu odcepljenega podjetja Kemijskega inštituta ReCatalyst.

Navdihujoč bo tudi pogovor na temo dediščinske znanosti. O tej razmeroma

Znanstveno o vonju in dediščini kruha s pokušino

- 14.00 URBAGEN: POT

ReCatalyst

13.30 - 14.30

mladi interdisciplinarni vedi, ki je presek naravoslovnih znanosti, umetnosti, humanistike, družboslovnih ved, pa tudi ekonomije, računalništva in okoljskih ved, ter prispeva k razumevanju, ohranjanju in managementu dediščine, bo v podkastu v živo spregovoril prof. dr. Matija Strlič. Dnevi odprtih vrat

Vse dni bodo potekali tudi dnevi odprtih vrat, ko bodo javnosti na ogled nekateri laboratoriji z vrhunsko raziskovalno opremo. Še več podrobnosti o dogodkih 9. Tedna Kemijskega inštituta preverite na spletni strani www.ki.si ali na priloženi QR kodi. Vsi vedoželjni in radovedni ste vljudno vabljeni!

Preverite tudi QR kodo.

9. TEDEN KEMIJSKEGA INŠTITUTA

EKSPERIMENTI Delavnica za vrtce

10.00 - 11.00

UPANJA ZA OTROKE S SINDROMOM CTNNB1 Špela Miroševič Z uvodnim predavanjem Genevieve Almouzni (ERC)

PRIHODNOST INOVACIJ

ETIKA IN INTEGRITETA RAZISKAV: STANJE IN IZZIVI

Rok Benčin

13.00 - 16.00

LABORATORIJSKE

OLIMPIJSKE IGRE

16.30 - 17.30

OD KORZETA DO ŽAKETA Voden ogled razstave

Mestni muzej Obvezna je prijava

Mestni muzej

živo z Matijo Strličem

Vloga znanstvenoraziskovalne skupnosti in industrije

OSREDNJA SLOVESNOST

Prireditev s podelitvijo Preglovih nagrad

Obvezna je prijava

Interni dogodek za zaposlene

PODKASTI KEMIJSKEGA INŠTITUTA

ČLANKARNICA

V podkastu Člankarnica vam skupaj z raziskovalkami in raziskovalci Kemijskega inštituta predstavljamo zanimive in razumljive razlage njihovih najnovejših odkritij, objavljenih v uglednih znanstvenih revijah. V Člankarnici si prizadevamo, da bi bili dnevi zapletenega znanstvenega branja mimo. Med poslušanjem si lahko privoščite svoj najljubši napitek, medtem ko vam mi postrežemo z obilico novega znanja ter vpogledom v zakulisje raziskovalnega dela in zanimivih raziskovalnih dogodivščin.

Pogovore vodi dr. Saša Aden.

VZETO NA ZNANJE

Podkast Vzeto na znanje odpira vrata Kemijskega inštituta in zvedavo gleda čez rame znanstvenic in znanstvenikov. Hkrati se zazira navzven, saj z izbranimi gosti razpravljamo o znanosti nasploh, njenih postopkih in orodjih ter njeni vlogi v družbi. Prav tako se odzivamo na aktualna vprašanja, ki nam jih zastavljajo trenutne razmere.

Pogovore vodi Pia Nikolič.

Evropska komisija obiskala Center DUBT

ODMEVNO

Center DUBT je simbol upanja in gonilo sprememb. Njegov cilj je voditi zeleni prehod v Sloveniji in Evropi, ter nam pomagati hitro doseči podnebno nevtralnost in energetsko neodvisnost. S temi besedami je obisk visokih predstavnikov Evropske komisije pospremil predsednik Upravnega odbora Kemijskega inštituta dr. Aleš Mihelič.

Ob zaključku izvajanja programskega obdobja evropske kohezijske politike 2014-2020 je v Zasavju potekal skupni obisk delegacij Evropske komisije, ki jo je vodila Sofia Alves, direktorica na Generalnem direktoratu za regijsko in mestno politiko, ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki jo je vodil minister dr. Aleksander Jevšek. Uradni del obiska je potekal v Zagorju ob Savi, sledil je še ogled lokacije Centra DUBT v Kisovcu.

Delegaciji sta se seznanili z dejavnostmi Centra za pravični prehod Zasavja in nekaterimi drugimi projekti, namenjenimi prestrukturiranju regije. Sofija Alves je dejala, da se EU zaveda izzivov, s katerimi se soočajo regije, ki jih je prizadel zeleni prehod. Poudarila je, da je v celotnem procesu prehoda ključno sodelovanje. V nagovoru je izpostavila tudi Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT), projekt, ki

ga je Slovenija umestila med projekte strateškega pomena.

Podrobneje pa je novo raziskovalno enoto Kemijskega inštituta, ki bo delovala v Kisovcu, predstavil vodja centra prof. dr. Robert Dominko. Cilj projekta je vzpostavitev centra z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo na področju razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij, s čimer bo pomembno prispeval k celostnemu prestrukturiranju nekdanje premogovne regije, je v predstavitvi poudaril Dominko.

Ob ogledu novih prostorov Centra DUBT, za katerega bo Kemijski inštitut prejel dobrih 32 milijonov evrov evropskih sredstev, je zbrane nagovoril predsednik Upravnega odbora Kemijskega inštituta dr. Aleš Mihelič. Dejal je, da bo Center DUBT več kot institucija, bo namreč stičišče razvoja brezogljičnih tehnologij in industrije. Ustanovitev DUBT je tako, kot pravi, pomemben korak h gospodarski rasti,

Prof. dr. Robert Dominko, vodja Centra DUBT.

tehnološkim inovacijam in varstvu okolja. Kot prvi tovrstni inštitut v Zasavju, bo center katalizator sprememb, ki bo spodbujal sodelovanje med industrijo, akademsko sfero in vlado.

Za popestritev dogajanja so poskrbeli učenci Osnovne šole Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi, ki so prikazali nekaj kemijskih eksperimentov. Ravnateljica Nataša Grošelj je ob tem izpostavila, da Center DUBT predstavlja pomemben korak v našem skupnem prizadevanju za izobraževanje mladih za prihodnost, ki nam je

še nepoznana. Učencem in dijakom bo omogočil, da se srečajo s praktičnimi izzivi in se naučijo uporabljati najnovejše tehnologije. To bo spodbudilo njihov interes za izobraževan-

je in jim odprlo vrata do novih poklicev. »Imeti v regiji središče, kjer bodo imeli naši učenci in dijaki možnost neposrednega izkustvenega učenja in stika z visoko tehnološkimi raziskavami, je neprecenljivo,« je dodala. Sledilo je še simbolično odprtje centra, pri čemer je vodja bruseljske delegacije prof. dr. Robertu Dominku v spomin podarila evropsko zastavo, ter mu zaželela uspešno delovanje.

Učenke Osnovne šole Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi.

Evropska zastava v spomin na simbolično odprtje Centra DUBT.

Na kavi z raziskovalcem

dr. Léonard Jean Moriau

Na kavo smo povabili dr. Léonarda Jeana Moriauja, raziskovalca v Laboratoriju za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov. Moriau je prejemnik Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo, njegovo raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju elektrokatalizatorjev in odpira poti za zmanjšanje stroškov ter povečanje učinkovitosti vodikovega gospodarstva.

Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

V srednji šoli sem bil v razredu za naravoslovje, matematiko in latinščino, z dodatnimi urami pri teh predmetih. Fizika in kemija sta bili zame vedno instinktivni in enostavni, zato sem se seveda odločil za študij naravoslovja. Najraje sem imel kemijo, tudi zaradi izvrstne učiteljice, ki me je navdušila, zato sem se odločil za študij kemije. Po magisteriju na Universite Libre de Bruxelles sem se odločil za enoletni premor. V tem času sem spoznal Marjana Beleta in nato pri Nejcu Hodniku naredil doktorat.

Kaj trenutno raziskujete?

Delam v Laboratoriju za elektrokatalizatorje na Odseku za kemijo materialov in moje raziskave so zadnjih nekaj let osredotočene na stabilnost kovin platinske skupine. Trenutno se preusmerjam na zeleno recikliranje teh plemenitih kovin, zlasti iridija. Ta material se uporablja kot katalizator v vodnem elektrolizerju in bo še posebej pomemben za izvajanje vodikove ekonomije. Je pa ena najredkejših kovin na Zemlji, proizvedejo je manj kot 10 ton na leto, zato je njeno recikliranje ključni element za prehod na zeleno energijo.

era področja pomembnejša od drugih. Seveda obstajajo nekatera odkritja ozi-

stvarmi in področji, risal je naprave, ki so bile preveč napredne za rokodelske tehnike njegovega časa. Tudi umetnosti se je loteval z znanstvenega vidika, s preučevanjem anatomije, svetlobe, perspektive. Menim, da je to tisto, k čemur mora stremeti znanstvenik: radovednost na različnih področjih in preplet znanja za doseganje odličnosti in predvidevanje prihodnosti. Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

Kaj je po vašem mnenju najpomembnejši dosežek v znanosti?

Mislim, da dosežkov ni mogoče rangirati, saj bi to pomenilo, da so nekat-

roma izumi, ki so bili temeljni za razvoj naše družbe, in brez katerih nas danes ne bi bilo. A kako razlikovati pomen cepiva ali zdravila od na primer procesa Haber-Bosch? Na koncu ni najpomembnejše, kakšen je dosežek, temveč tisto, kar se prenaša v družbo in na naslednje generacije raziskovalcev. Vaš znanstveni vzornik?

Leonardo da Vinci. Občudujem njegovo delo. Ukvarjal se je s toliko različnimi

Raziskovalci smo pri izvajanju novih eksperimentov, ki nam bodo omogočili nova odkritja, omejeni samo s svojim znanjem in domišljijo. Menim pa, da nas omejuje vse večja prekomerna specializacija. Dandanes so raziskovalci strokovnjaki na svojem področju, vendar jim pogosto primanjkuje znanja ali radovednosti za druga znanstvena področja, ki bi jim lahko pomagala do prebojev pri njihovem delu. Prav tako menim, da je razkorak med splošno publiko in znanstveno skupnostjo prevelik, in da je premalo posploševanja oziroma vulgarizacije znanosti.

Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?

Zelo rad imam to, kar trenutno delam in rad bi nadaljeval z delom na temo recikliranja plemenitih kovin. Sem pa odprt za nove teme in sodelovanja.

Kemija in industrija škroba

ZAKLADI INŠTITUTSKE KNJIŽNICE

Med zakladi inštitutske knjižnice najdemo knjigo z naslovom Chemistry and Industry of Starch ali Kemija in industrija škroba. Delo s podnaslovom Škrobni sladkorji in sorodne spojine je nastalo v času, ko je bila, kot navaja avtor, uporaba škrobnih produktov v industriji, zlasti kemični, še v povojih.

Urednik zanimivega dela je dr. Ralph W. Kerr iz podjetja za rafiniranje koruznih izdelkov Argo, delo je izšlo leta 1944 pri založbi Academic Press, INC., Publishers, New York. Kot je urednik zapisal v predgovoru, je namen zbranega besedila pregledati in posodobiti dotlej zbrano znanje o škrobu in pomembnejših proizvodih, pridobljenih iz škroba. V tistem času je bil namreč dosežen znaten napredek v številnih fazah raziskav škroba. Tedanje raziskave so bistveno razjasnile sliko končne zgradbe škrobnega zrnca, kemijske strukture škrobnih molekul in zlasti njihovega obnašanja v raztopini ali disperziji, zato je bilo smiselno rezultate teh raziskav strniti v priročno knjigo. Knjiga je bila namenjena pregledu zbranih raziskav o škrobu za kemike, ki so se ukvarjali z raziskovanjem ogljikovih hidratov, kot tudi za tehnologe, ki so se ukvarjali s proizvodnjo in uporabo

škrobnih izdelkov.

Knjiga ima pet delov. V prvem delu je opisano pojavljanje škroba v naravi, v drugem način priprave in proizvodnja modificiranega koruznega škroba, v tretjem pa fizikalne in kemijske lastnosti škroba, njegova sestava in struktura. Četrti del opisuje reakcije kot so oksidacija škroba, dekstrinizacija, kislinska hidroliza škroba in druge. Zadnji del pa opisuje možnosti uporabe škroba v proizvodnji papirja, fermentacijski industriji, živilih, tekstilni industriji in uporabo škroba kot topila.

Poleg te knjige imamo v inštitutski knjižnici še nekaj drugih arhivskih del na temo škroba, saj je bila to, poleg premoga, pomembna raziskovalna tema v začetkih delovanja inštituta. Prvi direktor Kemijskega inštiututa prof. dr. Maks Samec, ki je inštitut vodil med leti 1946 in 1959, je bil svetovno priznan kemik na področju koloidne kemije ter kemije škroba. Najbolj je znan po raziskavah zgradbe škroba, v katere je vpeljal nove postopke koloidne kemije, zlasti elektrodializo. Bil je prvi, ki je ločil škrob na dve glavni sestavini - amilozo in amilopektin. Njegova raziskovalna metoda se je med znanstveniki uveljavila kot tako imenovana Samčeva šola.

Festival hrane za možgane

DOGODEK

Med 23. in 25. aprilom se je v okviru dogodka “Festival hrane za možgane”, ki ga je pripravila Univerza v Ljubljani v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Institutom ‘Jožef Stefan’, zvrstila vrsta interdisciplinarnih dogodkov namenjenih aktualnim družbenim vprašanjem in izzivom vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov.

»Prehranski sistemi se soočajo s številnimi kompleksnimi izzivi, naj bo to prehranjevanje naraščajočega prebivalstva, spodbujanje zdravja ljudi, spopadanje z učinki podnebnih sprememb ali ohranjanje naravnih virov in biodiverzitete. Raziskave in inovacije na področju hrane in trajnosti so zato ključnega pomena pri oblikovanju ustreznih tehnologij, dobrih praks in politik, ki prispevajo k odpornejšim in bolj vzdržnim globalnim prehranskim sistemom, ki bodo zadostili potrebam razvijajoče in spreminjajoče se družbe,« je o pomenu raziskav in inovacij na področju hrane in trajnosti dejal prof. dr. Gregor Anderluh , direktor Kemijskega inštituta.

Doktorandka Tina Snoj je sodelovala na Znanstvenem slamu, kjer so raziskovalke in raziskovalci s sodelujočih ustanov na poljuden in zanimiv način predstavili tematsko raznolike raziskave in dosežke s področja trajnosti in prehrane.

Vodja Laboratorija za prehrambeno kemijo Kemijskega inštituta dr. Alen Albreht je sodeloval na okrogli mizi ‘Kako preživeti v prehranski džungli? Meni prihodnosti na žaru’, kjer so govorili o trajnostnem in zdravem prehranjevanju, podnebnih izzivih ter alternativnih virih in načinih prehranjevanja.

Dr. Ana Oberlintner , raziskovalka na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo je sodelovala na okrogli mizi ‘Kaj smo zakuhali? V iskanju stabilnih prehranskih sistemov v svetu omejenih virov in nestabilnosti’. Udeleženci so razpravljali o okoljskem odtisu in omejitvah pridelave in predelave hrane, ter o okoljskih politikah in prehranski varnosti.

PODKAST - Vzeto na znanje

V najnovejši epizodi podkasta »Vzeto na znanje« gostimo mag. Mira

Pušnika, direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, strokovnjaka za znanstveno komuniciranje in zagovornika odprte znanosti. Z njim govorimo o konfliktih med komercialnim založništvom in odprto znanostjo, projektu Spoznaj, ter o tem, za koga znanstveniki pravzaprav pišejo. Podkast Vzeto na znanje lahko poslušate na spletni strani www.ki.si ali v podkast aplikacijah.

Ne le raziskovalec, tudi ljubitelj bonsajev

dr. Kristijan Lorber

Nad bonsaji se je navdušil med bivanjem v študentskem domu, kjer je živel v sobi z razgledom na zid. Nadomestek za pogled na naravo je našel v skrbi za bonsaje, ki dopuščajo popolno svobodo in inovativnost pri oblikovanju, rasti in izgledu.

Vsak bonsaj ima svojo zgodovino, kar jih dela neprecenljive, pravi Kristijan Lorber, raziskovalec v Laboratoriju za katalizatorje, na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. Bonsaji niso vsakdanje rastline ali cvetlice, predstavljajo prava drevesa iz narave v pomanjšani obliki in imeti drevo v bivalnem prostoru je že samo po sebi nekaj posebnega. Najbolj pomembna lastnost, ki ovrednoti bon-

saje, je debelina debla. Ta odraža starost in zgodovino bonsaja, ter posledično tudi njegovo vrednost. Skrbi za bonsaje bi lahko rekli kar umetnost, pri kateri je zunanji izgled bonsaja, od oblike krošnje, njegove velikosti in posode, v kateri raste, stvar okusa njegovega lastnika.

»Oblika krošnje bonsaja vendarle ne igra tako pomembne vloge kot jo negovanje in oblikovanje korenin, ki so pri vseh rastlinah glavni motor. Za ‘uspešno roko’ je ključna strpnost in opazovanje obnašanja rastline, glede na specifično sončno lego, pogostost zalivanja in uporabo različnih hranil. Seveda je zelo priporočljivo, da se predhodno pozanimamo o zahtevah oziroma pogojih negovanja za tisto vrsto bonsaja, ki jo želimo kupiti,« pojasnjuje dr. Lorber. Tudi sam je znanje o bonsajih pridobil z ogledi različnih videov na spletu, ter seveda z branjem knjig. Poudarja še, da je najboljše učenje vzgoje bonsajev praksa, podkrepljena s predhodnim branjem ustrezne literature in upoštevanjem nasvetov strokovnjakov. Kaj pa najljubši bonsaj? Njegov najljubši je rdečelistni japonski javor. Še posebej všeč mu je zaradi unikatnih listov, ki jim prav poseben čar dajejo različni odtenki rdeče barve skozi celotno poletno obdobje.

Uvrščamo ga pod listnata drevesa, ki so znana po svoji trpežnosti in enostavnem vzdrževanju. Listi pri listnatih drevesih so enostaven in hiter indikator ustreznosti danih pogojev, na podlagi česar lahko nato tudi pravočasno ukrepamo. Sam je prvi bonsaj kupil v času študija, začetnikom pa priporoča bonsaje vrste fikus. Slednji so zelo trpežni, enostavni za vzgojo, hitro rastoči, kar pomeni, da bo razlika v debelini debla in velikosti krošnje vidna že v 2-3 letih, ter so zeleni skozi vse leto.

Dogajalo se je

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, ki ga obeležujemo 12. februarja, smo organizirali predavanji in okroglo mizo ‘Ženske v znanosti in za znanost’. Predavateljici sta bili doc. dr. Nadiia Pastukhova z Univerze v Novi Gorici in izr. prof. dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu.

V začetku marca smo na Kemijskem inštitutu organizirali delavnico o de novo načrtovanju proteinov. Vsak udeleženec si je lahko ustvaril popolnoma nov in unikaten protein, za kar so uporabili Rosetto in najnovejše metode strojnega učenja (Alphafold 2, RFDiffusion, ProteinMPNN).

Na Dan Zemlje, ki ga obeležujemo 20. aprila, smo organizirali Rožobežnico, izmenjevalnico sobnih rastlin, potaknjencev in okrasnih lončkov. Veseli nas, da se je dogodka udeležilo veliko zaposlenih, in da so prav vse rastline našle svoj novi dom.

Kemijski inštitut je nosilec slovenskega članstva konzorcija Instruct – ERIC, vseevropske raziskovalne infrastrukture na področju strukturne biologije. V začetku maja smo tako organizirali mini-simpozij z naslovom Strukturna biologija v Sloveniji in izven meja, na katerem smo lahko spremljali predavanja številnih mladih perspektivnih raziskovalcev s področja strukturne biologije.

Kemijski inštitut je med 14. in 15. majem sodeloval na sejmu Biofair, največjem kariernem dogodku za študente s področja ved o življenju, ki je potekal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Za naše sodelavke in sodelavce smo navijali na majskem Teku trojk. Po ljubljanskih ulicah se je podalo kar sedem ekip, skupaj 21 tekačic in tekačev. Gre za eno največjih športno-rekreativnih prireditev v Sloveniji, kjer sta bolj kot tekmovalnost pomembna sodelovanje in tovarištvo.

Maj 2024 Glasilo Kemijskega inštituta

Galerijska dejavnost

V inštitutski galeriji smo v marcu in aprilu gostili razstavo z naslovom Komplementarni pari in figure v vozelnem prostoru. Avtor te razstave je akademski kipar dr. Marjan Drev, ki je doktor znanosti za področje likovne teorije.

Marjan Drev je v slovenskem prostoru znan predvsem po večjih javnih kiparskih delih kot je monumentalni kip škofa Antona Martina Slomška pred mariborsko stolnico, ali pa kip Mira Cerarja, narejen v soavtorstvu z Vlasto Tihec Zorko, postavljen pred športno dvorano Brinje v Grosuplju.

Razstava, ki smo jo gostili, prinaša uvid v umetnikove teoretične razmisleke in povezanost te misli s kiparsko prakso, prežetost prostorskih funkcij ter oblikovnih prenosov, skozi katere zasijejo njegove vozelne strukture.

Rastline z inštitutske strehe

NAVADNA MRAČICA

pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak

Le kako ne bi maja med prvo zelenino še nizkih trav opazili drobnih modrih gumbkov, ki kar vlečejo poglede k tlom. Ta drobna rastlinica je navadna mračica (Globularia punctata Lapeyr.). Razširjena je od severa Francije do Češke in Slovaške, južno sega do Španije, južne Italije in severovzhodne Grčije, na vzhodu do srednje in vzhodne Rusije. V Sloveniji je dokaj pogosta vrsta. Rastiščno ji najbolj ustrezajo suhi travniki, odprte površine z zelo malo travne ruše. Pogosta pa je tudi na bolj kamnitih tleh od nižin do montanskega pasu.

Zanjo je značilna pritlehna rozeta iz lopatičastih listov. Iz rozete se nato dvignejo stebelca, na katerih je nekaj manjših sedečih listov. Na vrhu stebelc pa se maja začnejo tvoriti kroglasta socvetja s številnimi drobnimi modrimi cvetovi. Pri navadni mračici se lahko pojavijo tudi belo cvetoči primerki, ki niso prav pogosti. Ponekod v slovenski Istri pa je nekaj suhih travnikov, kjer je barvitost mračice zelo spremenljiva od svetlo do temno modro vijolične in med njimi do povsem sive in bele različice. Belo cvetoče različice so običajno enako vitalne kot modre. Razlika je le v tem, da so beli primerki nekoliko nižji in zacvetijo nekoliko pozneje. Ob semenjenju mračice se njena stebla še nekoliko podaljšajo. Populacije navadne mračice včasih povsem prekrijejo odprta tla. Posamezni šopi rastline pa se mestoma pojavljajo na delih travne ruše, kjer le-ta ni sklenjena. Tam mračica, ki je sicer nižja od ostalih rastlin, lažje preživi in si izbori svoj življenjski prostor. Rastlino maja na suhih travnikih hitro opazimo. Na Krasu je takrat lahko že vse zeleno in modrina mračic se med zelenino trav hitro prepozna. V notranjosti, vsaj v višjih legah, večinoma zacveti na še povsem rjavih ali le rahlo zelenih površinah.

DOGODKI (Tiskana izdaja)

ISSN 2712-2581

Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X

(https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )

Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana

Uredili: Nataša Jager Radin, Urška Živič, Brigita Pirc

Grafika na naslovnici: Goran Dražić

Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta

Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.

Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.

Naklada: 150 izvodov

Pogostost izhajanja: 3-krat letno

Brezplačna publikacija