DOGOD KI
Interno glasilo Kemijskega inštituta
Pozdravljeni!
Nataša Jager Radin
Urška Živič Odnosi z javnostmi
V tokratni številki vam predstavljamo konec lanskega leta izdano knjigo v spomin na akademika Dušana Hadžija. Izjemen znanstvenik z obsežno raziskovalno zapuščino je deloval na naši ustanovi in pomembno doprinesel k ugledu Kemijskega inštituta in kemije kot vede nasploh. Vabimo vas tudi na razstavo portretov prejemnic in prejemnikov državnih nagrad na področju znanosti, raziskav in inovacij, na ogled so na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici. Med njimi je tudi skupina štirih raziskovalcev s Kemijskega inštituta, ki so prejeli Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. V nadaljevanju vas seznanjamo še z aktualnimi Preglovimi nagrajenci za izjemno doktorsko delo.
Berete lahko še o sklenitvi partnerstva med Kemijskim inštitutom in skladom za tehnološke inovacije Vesna. Na kavo vas vabi prejemnik naziva Naj mentor dr. Janvit Teržan, dr. Matija Gatalo pripoveduje o ljubezni do plezanja, med zakladi s polic inštitutske knjižnice pa je našo pozornost tokrat pritegnila knjiga z naslovom Teoria molecolare ed atomica.
Poklon velikanu slovenske kemije
IZPOSTAVLJENO
Dušan Hadži, življenje kemika je nova, že peta knjiga v izdaji Kemijskega inštituta, s katero smo se poklonili velikanu slovenske kemije. S knjigo, ki je izšla ob peti obletnici Hadžijeve smrti, želimo ohraniti spomin na njegovo znanstveno udejstvovanje in osvetliti njegovo bogato poklicno življenje.
Akademik Dušan Hadži (19212019), ki je bil od leta 1953 do leta 1991 vodja Laboratorija za strukturno kemijo na Kemijskem inštitutu, je za slovensko kemijsko znanost izjemno pomembno ime. Kot raziskovalec se je posvečal predvsem vodikovi vezi, sicer pa se je izkazal kot visokošolski učitelj, ki je najbolj nadarjene študente usmerjal na raziskovalno pot, pa tudi kot uspešen organizator mednarodnih znanstvenih konferenc. Leta 1957 je v Ljubljani organiziral prvo mednarodno konferenco o vodikovi vezi, ki so se je udeležili mnogi eminentni znanstveniki. Ta dogodek je veliko doprinesel
k ugledu Kemijskega inštituta in kemije, kot vede nasploh. Posebno vlogo pa je Hadži odigral tudi s svojo daljnovidnostjo, sposobnostjo povezovanja različnih raziskovalnih področij in vplivom na odnos slovenske politike do znanosti.
Avtorji knjige so Boris Orel, Gregor Anderluh, Marko Dolinar, San Hadži, Jože Grdadolnik, Jože Kobe, Ivan Leban, Janez Plavec, Tomaž Šolmajer, Jure Zupan in Marjan Žiberna. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta v uvodni besedi na pomenljiv način razmišlja o Hadžijevi zapuščini, del njegovega zapisa navajamo na strani 2.
Raziskovalna zapuščina akademika Hadžija
RAZMIŠLJANJE
Z decembra lani izdano knjigo Dušan Hadži, življenje kemika, želimo na Kemijskem inštitutu ohraniti spomin na njegovo znanstveno udejstvovanje in na širši vpliv, ki ga je imel na razvoj slovenske kemijske znanosti in znanosti nasploh. V nadaljevanju navajamo nekoliko skrajšano uvodno besedo z naslovom Odlična znanost, v kateri prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta na pomenljiv način razmišlja o Hadžijevi zapuščini.
Kemijski inštitut bo imel v letu 2026 za seboj osem desetletij znanstvene, raziskovalne, razvojne in inovacijske ustvarjalnosti. V vsaki skupnosti, v vsaki organizaciji so obdobja, ko nekateri njeni člani pustijo močan pečat. Tudi v našem primeru je tako in akademik Dušan Hadži je nedvomno takšna osebnost. Vseskozi je vztrajal pri odlični znanosti in vrhunskosti v raziskovanju. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom, kot pravimo v športnem žargonu, dvignil letvico na ustrezno višino in jo venomer poskušal prestavljati še višje, slovensko znanost in Kemijski inštitut pa približati svetovnim znanstvenim trendom.
Kaj sploh izpostaviti iz bogate kariere akademika Hadžija? Morda skromne pogoje za raziskovalno delo, ko ni bilo na razpolago napredne raziskovalne opreme, kakršno imamo na voljo danes na mnogih raziskovalnih področjih? Vzpostavitev ene same raziskovalne aparature je nekoč zahtevala veliko improvizacije, prepričevanja odgovornih za zagotovitev prepotrebnih sredstev in spretnosti pri dobavi. Morda njegovo širino, ko je z usmerjanjem, raziskovanjem in pogovori vplival na vzpostavitve določenih raziskovalnih tematik ali metodologij, ki jih danes rutinsko uporabljamo pri vsakodnevnem delu in se z njimi umeščamo v evropsko znanstveno omrežje infrastruktur, kot je npr. metoda jedrske magnetne resonance?
Ali povezovanje različnih znanstvenih področij, kot so modeliranje in teoretične raziskave, podprte z zahtevnimi poskusi z uporabo najmodernejših tehnologij? Morda umeščenost v svetovno znanost, stike z najprodornejšimi znanstveniki
Pričujoča knjiga nam daje vpogled v njegovo delo in dosežke ter razkriva del raziskovalne dejavnosti in okolje njegovega časa. Sedanje generacije si prizadevamo za raziskave in razvoj inštituta, ki temelji na odličnosti v znanosti in visoki
svoje dobe in organizacijo konferenc? Na primer odmevnega mednarodnega simpozija o vodikovi vezi leta 1957, ki se ga je udeležil tudi nobelovec Linus Pauling. Ali pa mednarodne konference o uporabi računalnikov v kemiji leta 1973, na kateri so udeleženci že ob prihodu prejeli skoraj 1100 strani obsegajoč zbornik z vsemi 153 predstavljenimi predavanji, ki ga je uredil profesor Hadži? Morda njegov vpliv na slovensko politiko, da je bila znanosti bolj naklonjena? V zadnjem desetletju smo, tudi zaradi mnogih zdravstvenih in drugih družbenih izzivov, priča povečevanju naklonjenosti znanosti. Toda tudi to je del dediščine akademika Dušana Hadžija.
integriteti. Stojimo na ramenih prednikov in skrbeti moramo za to, da njihovo zapuščino ne le ohranimo, temveč tudi razvijamo in tako novim generacijam znanstvenic in znanstvenikov omogočimo ustrezno raziskovalno okolje in razvoj. Akad. prof. dr. Gregor Anderluh
Prelistajte knjigo:
Raziskovalna vrhunskost na ogled
RAZSTAVA
Na Krakovskem nasipu so na ogled portreti aktualnih prejemnic in prejemnikov državnih nagrad na področju znanosti, raziskav in inovacij. Med njimi je tudi skupina štirih raziskovalcev s Kemijskega inštituta, ki so prejeli Puhovo nagrado za vrhunske dosežke.
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani si do 24. februarja 2025 lahko ogledate razstavo portretov prejemnic in prejemnikov Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad ter priznanja ambasadorka znanosti za leto 2024. V imenitni družbi so tudi raziskovalci s Kemijskega inštituta, ki so prejeli Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico - Dr. Matija Gatalo, izr. prof. dr. Nejc Hodnik, dr. Marjan Bele in prof. dr. Miran Gaberšček.
Skupina je razvila prelomno metodo za izdelavo katalizatorjev za gorivne celice, ki močno zmanjša potrebo po dragoceni platini. To omogoča širšo in cenovno dostopnejšo uporabo gorivnih celic v prometu in energetiki, kar prispeva k manjšim izpustom CO2 in prehodu na vodikovo ekonomijo. Inovacija je privedla do uspešnega delovanja odcepljenega podjetja Kemijskega in -
štituta ReCatalyst, ki sodeluje z vodilnimi svetovnimi partnerji.
Razstavo je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) v sodelovanju s Turizmom Ljubljana. »Podelitev nagrad in priznanj poteka že vrsto let, v minulem letu pa smo se na ministrstvu odločili, da še okrepimo družbeno veljavo in prepoznavnost prejemnic in prejemnikov. Z razstavo bo širša javnost dobila vpo -
Puhova nagrada
Puhova nagrada je dobila ime po slovenskem izumitelju, inovatorju in tovarnarju Janezu Puhu (na fotografiji). To je najvišja nagrada v Sloveniji, ki se podeljuje za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov s področij naravoslovja,
tehnike, ved o življenju, humanistike in družboslovja pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. Puhova nagrada se podeljuje od leta 2018 naprej. Vsako leto se lahko podeli največ ena Puhova nagrada za življenjsko delo in ena Puhova nagrada za vrhunske dosežke.
gled v dosežke, ki prispevajo k razvoju znanosti in inovacij ter s tem k razvoju družbe,« je ob odprtju razstave dejal državni sekretar na MVZI Urban Kodrič.
Puhova nagrada za vrhunske dosežke sodi med najvišja in najbolj prestižna priznanja v Republiki Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela. Prejme jo posameznica oz. posameznik ali skupina, katerih dosežki v zadnjih sedmih letih so izjemnega pomena za gospodarski oziroma družbeni razvoj posameznega področja, regije ali države. Našim sodelavcem je bila nagrada podeljena na slovesni prireditvi v Cankarjevem domu konec novembra lani.
Partnerstvo s skladom Vesna
ODMEVNO
Kemijski inštitut je sklenili sporazum o strateškem sodelovanju s skladom za tehnološke inovacije Vesna. Gre za sklad tveganega kapitala, ki se osredotoča na prenos tehnologij iz znanstvenih inštitucij na trg in s tem premaguje pogost izziv pretvorbe raziskav v komercialno uspešne izdelke.
Sodelovanje med Kemijskim inštitutom in skladom za tehnološke inovacije Vesna VC DeepTech Fund predstavlja pomemben korak pri spodbujanju prenosa znanja in novih obetavnih tehnologij iz laboratorijev na trg. Glavni cilj sklada je pomagati pripeljati bazične raziskave do najvišje stopnje tehnološke pripravljenosti (TRL 9), to je do vključno komercializacije rešitev na trgu ali njihovo uporabo pri končnih uporabnikih. Gre za stopnjo, ki je veliko raziskovalnih projektov nikoli ne doseže, najpogostejši razlog za to pa je pomanjkanje finančnih sredstev. V sodelovanju in ob podpori sklada Vesna bodo tudi takšni projekti lahko razvili svoje tehnološke rešitve do faze komercializacije.
Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta poudarja, da bo partnerstvo med Kemijskim inštitutom in skladom Vesna pomembno doprineslo k nadaljnji krepitvi inovacijskega okolja v državi ter bo prispevalo k ustvarjanju tehnološko naprednejše družbe. »Inovacije, nastale v akademskem okolju, imajo pogosto potencial za reševanje pomembnih izzivov, s katerimi se sooča družba. A ta potencial je, kljub vsem raziskovalnim naporom, zelo negotov začetek
neke obetavne tehnologije. Raziskovalke in raziskovalci se namreč nenehno soočajo z izzivom, kako določeno prebojno zamisel spraviti na raven, da bo ustrezala zahtevam trga. To je izjemno zahtevno ter povezano predvsem z velikimi finančnimi vložki. Sodelovanje s skladom Vesna bo pripomoglo ravno k premoščanju te vrzeli. Inovacije, ki so se razvile v laboratorijih Kemijskega inštituta, bodo tako veliko lažje živele naprej v obliki novih izdelkov ali storitev,« pravi Anderluh.
»Pomen sklada za tehnološke inovacije Vesna za javnost je izjemen, saj ni namenjen le pospeševanju inoviranja, podpori gospodarskega razvoja in promociji napredkov na področju trajnostnih tehnologij, temveč igra ključno vlogo pri spod -
bujanju kritičnega procesa prenosa tehnologij v gospodarstvo. Ta proces je bistven za premostitev vrzeli med najsodobnejšimi znanstvenimi raziskavami in praktičnimi rešitvami, ki so pripravljene za trg. To omogoča komercializacijo odkritij, ki bi sicer obstala v laboratorijih. Sklad s prenosom tehnologij iz znanstvenih ustanov na trg rešuje enega največjih izzivov inoviranja: zagotavljanje praktične uporabe prebojnih raziskav, ki spodbujajo družbeni in gospodarski napredek,« pa poudarja Dalibor Marijanović, partner sklada Vesna. Sklad Vesna je lani že podprl odcepljeno podjetje Kemijskega inštituta MyCol d.o.o., ki ponuja inovativne rešitve za trajnostni vizualni nadzor temperature predmetov zaradi segrevanja.
Dernovšek, Jazbec in Pavko Preglovi nagrajenci
SLOVESNO
Na Gradu Fužine smo decembra lani priredili prednovoletni sprejem, na katerem smo podelili Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Dobitniki te prestižne nagrade v letu 2024 so dr. Jaka Dernovšek, dr. Vid Jazbec in dr. Luka Pavko. Prejemnikom je nagrade izročila predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič.
Podeljevanje nagrad, poimenovanih po Frideriku Preglu, zdravniku in kemiku, ter prvem in edinem predstavniku slovenskega rodu, ki je prejel prestižno Nobelovo nagrado, ima velik pomen. Ne ohranja le bogate raziskovalne dediščine Friderika Pregla, poudarja tudi znanstveno odličnost in slavi raziskovalke in raziskovalce, ki so z inovativnimi prispevki pomembno prispevali k razvoju kemije in povezanih ved. Še kako pomembno pa te nagrade spodbujajo mlade znanstvenice in znanstvenike. Preglova nagrada ima namreč
tudi izjemno pomemben motivacijski učinek, saj mlajšim generacijam raziskovalcev kaže, da se znanstvena odličnost prepozna in nagrajuje.
Dr. Jaka Dernovšek je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Načrtovanje, sinteza in vrednotenje novih zaviralcev proteina toplotnega šoka 90 s protitumornim delovanjem«. Delo je opravil pod mentorstvom prof. dr. Tihomirja Tomašiča in somentorja izr. prof. dr. Naceta Zidarja.
Dr. Vid Jazbec je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Pro -
teinski ojačevalci kalcijeve signalizacije v sesalskih celicah«. Delo je opravil pod mentorstvom izr. prof. dr. Mojce Benčina.
Dr. Luka Pavko je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Grafen in njegovi derivati kot napredni nosilci za binarni platinski katalizator v gorivnih celicah«. Delo je opravil pod mentorstvom prof. dr. Mirana Gaberščka in izr. prof. dr. Boštjana Genoria.
Na fotografiji z leve proti desni: dr. Vid Jazbec, dr. Luka Pavko, dr. Jaka Dernovšek.
Na kavi
Dr. Janvit Teržan
Na kavo smo povabili dr. Janvita Teržana, prejemnika priznanja Naj mentor Kemijskega inštituta 2024, ki deluje na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, kjer raziskuje katalitske reakcije.
Kako ste zajadrali v znanstvene vode?
Že v osnovni šoli, ko smo razpravljali o poklicih, ki jih želimo opravljati v prihodnosti, je bil moj odgovor brez pomisleka: znanstvenik. Moje zanimanje za raziskovalno delo je bilo sprva usmerjano v biokemijo, ki sem jo tudi študiral. Žal takrat na tem področju nisem dobil priložnosti za mladega raziskovalca, zato sem se zaposlil v zasebnem sektorju. Kasneje mi je kolegica omenila, da je odprto mesto za mladega raziskovalca na področju kemijskega inženirstva. Kljub temu, da je bilo to zame povsem novo področje, sem se brez oklevanja prijavil in tako se je začela moja raziskovalna pot na Kemijskem inštitutu.
Kaj trenutno raziskujete?
Trenutno se ukvarjam z raziskovanjem katalitskih reakcij, pri katerih se katalizator segreva s pomočjo magnetnega polja. Gre za razmeroma novo in še neraziskano področje katalize, ki odpira številna vprašanja in izzive. Za izvajanje tovrstne katalize je potrebno razviti nove magnetne materiale, ki se lahko učinkovito segrejejo v izmeničnem magnetnem polju, ter zasnovati in vzpostaviti inovativne reaktorske sisteme, prilagojene za delo s takšnimi materiali. Ker je področje še novo, ponuja izjemno veliko priložnosti za raziskave različnih materialov in katalitskih procesov.
Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?
Opredeliti en sam najpomembnejši dosežek se zdi nemogoče. Kako bi sploh določili, kateri dosežek ima večjo težo?
Darwinova teorija evolucije z naravno selekcijo je temeljito spremenila naše razumevanje narave. Teorija bolezni in razvoj cepiv, ki so jo utemeljili Pasteur, Koch in Lister, je privedla do odkritja antibiotikov in s tem bistveno izboljšala kakovost življenja. Einsteinova teorija relativnosti je omogočila razvoj nuklearne energije ter poglobila naše razumevanje vesolja. Določitev struk-
ture DNK, ki so jo zasnovali Watson, Crick in Franklin, je postavila temelje sodobni genomiki. Zelena revolucija pod vodstvom Normana Borlauga je močno zmanjšala lakoto po svetu. Na področju katalize pa sta Fritz Haber in Carl Bosch razvila sintezo amonijaka, kar je omogočilo množično proizvodnjo gnojil. Ta inovacija je zmanjšala lakoto in pospešila zeleno revolucijo.
Vaš znanstveni vzornik?
Imam več vzornikov, ki jim je skupno to da jim je prioriteta dobrobit človeštva. Med njimi je Jonas Salk, ki je razvil cepivo za otroško paralizo. Odločil se je, da invencije ne bo patentiral in obenem podal zelo pomembno izjavo: »Ali bi lahko patentirali sonce?«. Podobno je Nils Bohlin razvil moderni varnostni pas, patent pa ob privoljenju Volva prosto podelil svetu. Bil je mnenja, da na varnosti ljudi ne bi smeli služiti. Prav tako je Tim Berners-Lee pri svojem delu v CERN-u razvil podlago modernega interneta in se odločil, da je invencija preveč pomembna, da bi jo patentiral.
Kje so po vašem mnenju meje znanosti?
Menim, da bi morala biti znanost brezmejna, omejena zgolj z domišljijo in radovednostjo raziskovalcev. Zgodovi-
na je polna ključnih inovacij, ki so bile odkrite naključno. Če bi bil Alexander Fleming bolj natančen pri čiščenju laboratorijske steklovine, morda nikoli ne bi odkril penicilina. Zanimiva je tudi zgodba o Percyju Spencerju, ki jo pogosto predstavim svojim študentom. Percy je sodeloval pri razvoju radarjev, in ko je nekega dne stal blizu magnetrona s čokolado v žepu, je po opazil, da se mu je čokolada v žepu stopila. To ga je spodbudilo k razmišljanju, ali bi bilo mogoče energijo radijskih valov uporabiti za pripravo hrane. Njegova radovednost je privedla do razvoja mikrovalovne pečice, ki je danes nepogrešljiv pripomoček v gospodinjstvih. Žal so meje znanosti pogosto odvisne od razpoložljivih finančnih sredstev. Živimo namreč v času, ko je pridobivanje financiranja vse prej kot preprosto. Posledično raziskovalci velik del svojega časa namenjamo birokratskim postopkom, kot so prijave in upravljanje projektov, medtem ko za samo raziskovanje ostaja vedno manj časa. Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?
V prihodnje si želim nadaljevati raziskave na področju, ki ga trenutno preučujem. Verjamem, da ima tako imenovana magnetna kataliza izjemen potencial in bo imela pomembno vlogo pri prizadevanjih za dosego ogljične nevtralnosti. Ker je to področje razmeroma novo in še slabo raziskano, skoraj vsak izvedeni eksperiment odpira nova vprašanja, ki zahtevajo poglobljeno analizo in odgovore.
Moji raziskovalni cilji vključujejo tako inženirske kot kemijske vidike magnetne katalize. Na inženirskem področju se osredotočam na razvoj reaktorskih sistemov, optimizacijo oblik in materialov tuljav ter avtomatizacijo procesov. Na kemijskem področju pa raziskujem velikost in lastnosti nanodelcev, izbiro kovin za katalitične procese, njihovo aktivnost in druge ključne dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost katalize.
Molekularna in atomska teorija
ZAKLADI INŠTITUTSKE KNJIŽNICE
Med zakladi s polic inštitutske knjižnice je našo pozornost tokrat pritegnila knjiga častitljive starosti z naslovom Teoria Molecolare ed Atomica ali Molekularna in atomska teorija. Ta knjiga velja za mejnik v zgodovini kemije, saj je pomembno oblikovala njen teoretični razvoj in pomagala pri poenotenju kemijskih konceptov, ki veljajo za temeljne na tem področju. Izdana je bila v Palermu v Italiji leta 1896, ob 70-letnici rojstva avtorja profesorja Stanislaa Cannizzara, enega vidnejših italijanskih kemikov 19. stoletja.
Gre za izvirno izdajo za tiste čase izjemno pomembnega dela, ki vsebuje različne študije Stanislaa Cannizzara, vključno s ‘Povzetkom tečaja kemijske filozofije’, ki je potekal na Kraljevi univerzi v Genovi, objavljenim leta 1858. V njem je na podlagi Avogadrovega načela identificiral molekulo, razumljeno kot skupek atomov, kot strukturno enoto snovi. Naslednja poglavja v knjigi so: Predavanja iz atomske teorije, Opombe o disociaciji ali razgradnji teles pod vplivom toplote, Opombe o kondenzaciji pare, Zgodovinske informacije in razmišljanja o uporabi atomske teorije v kemiji in o sistemih formul, ki izražajo sestavo spojin, itd.
V svojem ‘Sunto’ (Povzetku tečaja
kemijske filozofije) je Cannizzaro ponovno opozoril na Avogadrovo hipotezo in popolnoma razjasnil razlikovanje med atomi in molekulami. Pokazal je tudi, kako je mogoče gostoto hlapov uporabiti za določanje molekulskih (in atomskih) mas.
Stanislao Cannizzaro (1826 -1910) je bil italijanski kemik, ki je bil s svojim delovanjem v tistih časih tesno povezan s ključnim reformnim gibanjem v znanosti. Najbolj znan je po
svojem prispevku k takrat obstoječi razpravi o atomih, molekulah in atomskih masah. Zagovarjal je Avogadrov zakon, da enake količine plina pri istem tlaku in temperaturi vsebujejo enako število molekul ali atomov, in idejo, da se enake količine plina lahko uporabijo za izračun atomske teže. S tem je Cannizzaro ponudil novo razumevanje kemije.
V podporo raziskovalnim projektom mladih
RAZISKOVALNI
PROJEKT JANKA JAMNIKA
Prejemnika financiranja temeljnega raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca smo razglasili že tretje leto zapored. Namen takšne finančne podpore obetavnim projektom, katerih vodje so perspektivni mladi doktorji ali doktorice znanos -
ti, zaposleni na Kemijskem inštitutu, je mlade raziskovalke in raziskovalce podpreti pri samostojni raziskovalni poti, jih spodbuditi h kakovostnim prijavam na razpise ARIS, ter povečati njihovo konkurenčnost pri prijavah na projekte Evropskega raziskovalnega sveta.
Prejemnika financiranja za leto 2024 sta dr. Primož Jovanovič , raziskovalec v Laboratoriju za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov in dr. Maja Marušič , raziskovalka v Nacionalnem centru za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti.
Kultura dobrega mentoriranja
NAJ MENTORICA IN MENTOR 2024
Vsi, ki ste že doktorirali ali pa vas ta korak še čaka, dobro razumete, kako dragocena je podpora dobrega mentorja ali mentorice. Mentor, ki te ne vodi zgolj po strokovni poti, ampak ti stoji ob strani tudi v težjih trenutkih, s katerimi se lahko srečaš med raziskovalnim delom, je neprecenljiv. Poleg strokovne podpore ti pomaga
razvijati tudi samozavest in samostojnost, kar sta v raziskovalni skupnosti pomembni vrednoti. Na Kemijskem inštitutu vemo, da prav mentorji igrajo ključno vlogo pri oblikovanju naslednje generacije raziskovalk in raziskovalcev, zato si prizadevamo za kulturo dobrega mentoriranja.
Na razpisu za Naj mentorico in Naj mentorja 2024 sta bila med 11 nominiranimi izbrana dr. Janvit Teržan , raziskovalec na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo in izr. prof. dr. Mojca Benčina , raziskovalka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo.
EESSI nagrajen za najboljše programsko orodje
Orodje (European Environment for Scientific Software Installations), ki ga razvijamo v Centru odličnosti EuroHPC JU MultiXscale, je prejelo nagrado HPCwire za najboljše programsko orodje ali tehnologijo HPC. HPCwire je vodilna spletna publikacija in novičarski portal, posvečen visoko zmogljivemu računalništvu
(HPC). Ta prestižna nagrada priznava prelomno delo Centra odličnosti MultiXscale, ki ga koordinira Kemijski inštitut, ter poudarja njegov pomemben vpliv na skupnost HPC. Iskrene čestitke!
Ne le raziskovalec, tudi plezalec
Dr. Matija Gatalo
S plezanjem se je prvič srečal po koncu študija, ko je z nekdanjim sošolcem poskusil plezanje v skali. Zaradi pomanjkanja osnovnega znanja, ga ta izkušnja ni navdušila, prej odvrnila. Kasneje pa se je ‘zaljubil’ v balvane in ta ljubezen še kar traja, pravi dr. Matija Gatalo, soustanovitelj in direktor podjetja ReCatalyst.
Pravo strast do plezanja je odkril šele leta 2019, ko so s sodelavci s Kemijskega inštituta obiskali ljubljansko Balvanijo. »Balvani so me takoj pritegnili. Užival sem v iskanju rešitev in premagovanju problemov,« pravi. Danes Balvanijo obiskuje večkrat tedensko, ljubezen do plezanja pa so dodatno navdihnili uspehi slovenskih plezalk in plezalcev, še posebej dve zlati olimpijski medalji Janje Garnbret. Pri plezanju v skali, kjer je zaradi prvih iz-
kušenj sprva čutil strah, si je samozavest pridobil z opravljenim tečajem športnega plezanja. »Strah je včasih še prisoten, zato v skali plezam predvsem lažje smeri za sprostitev, medtem ko pri balvanih iščem svoje meje zmogljivosti in moči,« pojasni. Čeprav se večinoma zadržuje v dvorani, ga slovenska plezališča vedno znova navdušujejo. »V Sloveniji je toliko smeri, ki jih še nisem preplezal, da o sanjskih destinacijah niti ne razmišljam,« doda z nasmeškom.
Plezanje pa zanj ni le rekreacija, ampak tudi način sprostitve, ki mu pomaga obvladovati stres. »Kot raziskovalec in tehnični direktor zagonskega podjetja ReCatalyst se vsakodnevno srečujem z velikimi izzivi. Plezanje mi omogoča, da odklopim misli in se osredotočim na reševanje balvanskih problemov,« pove. Šport mu predstavlja ravnovesje in način za ohranjanje splošnega zdravja. »Pomembno je najti obliko gibanja, v kateri resnično uživaš. Zame to ni fitnes ali tek, ampak plezanje,« pravi. Ob tem poudarja, da obstaja tudi močna vzporednica med plezanjem in raziskovanjem. »Pri obeh gre za reševanje problemov, kjer iščeš najboljše rešitve. Plezanje mi pomaga razvijati potrpljenje in osredotočenost, ki sta ključna tudi pri znanstvenem delu,« pojasni. Njegova strast do plezanja pa ni ostala le njegova, na prvo plezalsko izkušnjo je
popeljal že mnoge prijatelje in sodelavce. »Veliko jih je menilo, da niso dovolj dobri, ali da plezanje ni zanje, vendar jim vedno povem, da sta vztrajnost in užitek ključna. Če si vzameš čas in vztrajaš, lahko dosežeš več, kot si misliš,« še pravi Matija, ki v plezanju ne vidi le športa, ampak način življenja, ki ga navdihuje, pomirja in bogati. »Plezanje me vedno znova opomni, da so tudi največji izzivi premagljivi – s potrpljenjem, vztrajnostjo in pravim pristopom,« sklene.
Dogajalo se je
Dr. Ana Oberlintner je prejela veliko Krkino nagrado za raziskovalno delo, pri katerem raziskuje površinske modifikacije nanoceluloze in uporabo teh materialov za embalažo in medicinski tekstil.
Zavod za gradbeništvo Slovenije je ob 75-letnici delovanja oktobra lani Kemijskemu inštitutu podelil častni znak ZAG za uspešno sodelovanje.
Ob svetovnem dnevu znanosti za razvoj in mir smo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Institutom Jožef Stefan, organizirali okroglo mizo ‘Priložnosti in izzivi slovenskega raziskovalnega ekosistema: Kako do inovativne in konkurenčne Slovenije’. Na okrogli mizi so sodelovali minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, direktor KI prof. dr. Gregor Anderluh, direktor IJS prof. dr. Boštjan Zalar in mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo Gospodarske zbornice Slovenije.
Foto: ZAG
Foto: Krka, d. d., Novo mesto
Foto: Bor Slana, STA
Prof. dr. Janez Plavec je postal prejemnik ugledne nagrade Hrvaškega prirodoslovnega društva – medalje ‘Spiridon Brusina’. Medaljo je prejel na konferenci Solutions in chemistry, ki je potekala v kraju Sveti Martin na Muri na Hrvaškem.
Kemijski inštitut se je predstavil na kariernem dogodku ‘Priložnosti SAŠA regije’, kjer so se mladi seznanjali s poklici prihodnosti. Dr. Edita Jasiukaitytė-Grojzdek in dr. Brigita Hočevar sta predstavili poklic kemijskega inženirja/ ke, oziroma raziskovalca/ke. Gre za pomembno povezovanje z izobraževalnimi ustanovami v SAŠA regiji, kamor prihaja tudi del Kemijskega inštituta, ter tudi z bodočimi nadobudnimi znanstvenicami in znanstveniki.
S predstavitvijo Ažmanovega računskega centra smo sodelovali na Dnevu odprtih vrat slovenskih superračunalniških centrov. Obiskovalci so si lahko ogledali omenjeni center ter spoznali, kako superračunalniki vplivajo na naš vsakdan, od napovedi vremena do novih znanstvenih odkritij.
Galerijska dejavnost
V inštitutski galeriji smo oktobra lani gostili razstavo francoskega raziskovalca in umetnika dr. Didierja Fournierja z naslovom Kipi. Dr. Didier Fournier se je več kot tri desetletja posvečal znanosti, sprva okoljevarstvenim raziskavam, nato genetiki in biokemiji, po upokojitvi pa se je začel ukvarjati s kiparstvom.
Decembra lani smo gostili razstavo Prepleti dr. Miše Mojce Cajnko, ki se ob svojem znanstvenem delu na Kemijskem inštitutu ukvarja z uporabnim keramičnim oblikovanjem. Umetnica sama svoje delo jemlje kot določeno simbiozo narave in človeškega izraza skozi obrt, ter kot način, kako obogatiti vsakdan z estetsko in funkcionalno umetnostjo.
V Galeriji Kemijskega inštituta trenutno gostimo razstavo z naslovom Pepel kot izziv v umetniški praksi. Na razstavi so na ogled dela študentov oddelka za Vizualne umetnosti in oblikovanje Univerze na Primorskem. Razstava bo na ogled do 23. 2. 2025.
Glasilo Kemijskega
Rastline z inštitutske strehe
PIRONOVA METELJKA
pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak
Čeprav na prvi pogled morda precej neopazna in nič kaj posebnega, pa je Pironova meteljka (Medicago pironae Vis.) precej pomembna za slovensko floro. Gre namreč prav tako za endemično rastlinsko vrsto. Je zelo značilni konservativni endemit južnega predgorja Karnijskih Alp in Julijskih Alp, ki doseže na slovenskem ozemlju v srednjem Posočju vzhodno mejo svojega areala. Lahko bi dejali, da je le ena izmed deteljic, ki rastejo vsepovsod okrog nas. Pa vendar pri Pironovi meteljki ni tako. Le-ta namreč pri nas uspeva samo v Soški dolini Breginjskem kotu in sega le še malo čez mejo v Italijo, kjer se njena razširjenost nato zaključi. Resnično ima omenjena vrsta videz detelje, saj jo tako kot detelje uvrščamo v družino metuljnic.
Pironova meteljka oblikuje pritlehen »grmiček« s številnimi rahlo upognjenimi do polegajočimi se poganjki. Poganjki so še dodatno razvejani. Stebelca so tanka in na njih so listi, sestavljeni iz treh jajčasto oblikovanih lističev. Na poganjkih se razvijejo številna socvetja, sestavljena iz drobnih rumenih metuljastih cvetov. Med vso zelenino listov in poganjkov številna drobna kroglasto oblikovana socvetja delujejo kot drobne rumene pikice na zeleni preprogi. Rastlina začne cveteti zelo zgodaj, že aprila ali maja, in potem cveti ali pocvita vso rastno sezono. Rastlina je čudovita pokrovna rastlinska vrsta, prav tako pa je odlična čebelja paša.
DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581
Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )
Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
Uredile: Nataša Jager Radin, Urška Živič, Brigita Pirc
Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta
Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.
Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.
Naklada: 150 izvodov
Pogostost izhajanja: 3-krat letno
Brezplačna publikacija