DogodKI #14

DOGOD KI

Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

Obisk predsednice ERC

IZPOSTAVLJENO

Nataša Jager Radin

Urška Živič Odnosi z javnostmi

Vroče poletje je za nami in pred vami so jesenski DogodKI. V preteklih štirih mesecih, odkar ste nas lahko nazadnje brali, se je zgodilo marsikaj, žal tudi žalostnega. Letošnje poletje nam bo v spominu ostalo predvsem po siloviti vodni ujmi, ki je neusmiljeno razdejala velik del naše države. V tokratni številki tako med drugim poročamo o tem, kako smo sodelavci inštituta prizadetim v poplavah priskočili na pomoč. Žal pa smo se morali to poletje z veliko žalostjo posloviti tudi od sodelavca in vrhunskega raziskovalca prof. dr. Gregorja Malija. V tokratnem glasilu vas sicer seznanjamo z obiskom predsednice Evropskega raziskovalnega sveta, pa z uradnim zagonom Centra za tehnologije genske in celične terapije. Na kavo vas vabi dr. Ema Žagar, z izpopolnjevanja na Danskem vam maha dr. Matej Huš, berete pa lahko tudi o zakladih naše knjižnice. Spoznate lahko tudi raziskovalko dr. Angeljo Kjaro Surca, dobro poznavalko arhetipov. Vabimo pa vas še k poslušanju inštitutskega podkasta, v katerem gostimo prof. dr. Sama Zvera, legendo slovenske hematologije.

Ob obisku Slovenije je predsednica Evropskega raziskovalnega sveta prof. dr. Maria Leptin obiskala tudi našo raziskovalno ustanovo. Srečala se je s prejemniki ERC projektov ter si ogledala njihove raziskovalne laboratorije.

Kemijski inštitut je v začetku junija obiskala predsednica Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) prof. dr. Maria Leptin. Srečala se je s prejemniki ERC projektov na naši ustanovi - prof. dr. Romanom Jeralo, prof. dr. Matejem Praprotnikom in izr. prof. dr. Nejcem Hodnikom.

Uvodnemu srečanju je sledil ogled raziskovalnih laboratorijev Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, ki ga vodi prof. Jerala. Prof. Leptin se je tam seznanila še z delom dveh raziskovalcev, dr. Ive Hafner Bratkovič ter dr. Ajasje Ljubetiča. Kasneje si je predsednica ERC ogledala tudi prostore Laboratorija za elektrokatalizo, ki ga vodi dr.

Hodnik. Tam se je srečala še z dr. Dušanom Strmčnikom, govorila sta o vrnitvi z ugledne ameriške raziskovalne ustanove nazaj v Slovenijo.

Prof. Leptin je na obisk v Slovenijo prišla na povabilo ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča. Sodelovala je na panelu s slovenskimi raziskovalkami in raziskovalci, ki so pridobili projekte ERC. Ob obisku je izpostavila, da je število talentov po državah razporejeno enakomerno, vendar za svoj razvoj potrebujejo podporo, znanstveno svobodo in ustrezne pogoje. Slovenija, je dejala prof. Leptin, je dober primer, ki lahko navdihuje druge.

Napredne terapije želimo narediti dostopnejše

ODMEVNO

Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), ki ga bo ustanovil Kemijski inštitut, je s septembrom uradno začel delovati. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Mojco Benčina, ki je prevzela vajeti delovanja novega centra.

Kakšno bo glavno poslanstvo CTGCT?

To bo predvsem razvoj tehnologij za genske in celične terapije za zdravljenje redkih nevroloških bolezni in za imunoterapijo raka, ter priprava inovativnih zdravil za prenos v klinično zdravljenje v Sloveniji. Glavni cilj centra bo tako zagotavljanje večje dostopnosti do naprednih in učinkovitih metod zdravljenja za slovenske paciente. Predvsem bi morale biti napredne terapije cenejše, kot so trenutno. Seveda pa je naš cilj tudi razvoj znanosti na področju naprednih terapij nasploh. Te terapije bodo namreč lahko na voljo tudi drugim, tujim pacientom. Hkrati bo imel center pomembno povezovalno vlogo med raziskovalci, zdravniki in pacienti. V njem bomo tudi usposabljali nove generacije raziskovalk in raziskovalcev na področju razvoja zdravil, pa seveda spodbujali ustanavljanje biotehnoloških zagonskih podjetij.

Zakaj CTGCT vzpostavljamo ravno v Sloveniji?

V naših dolgoletnih raziskavah smo prišli do spoznanja, da nam v Sloveniji manjka akademski center, kjer bi lahko pripravljali tehnologije za genske in celične terapije, namenjene pacientom. Ugotovili smo, da v svetu in v razviti Evropi takšni centri močno pospešijo prenos novega znanja do bolnikov. Ideja o osnovanju takšnega centra se je porodila prav ob zavedanju, da lahko in moramo nekaj ukreniti, da bi olajšali prenos naših znanstvenih dosežkov, ki so pogosto v svetovnem vrhu, do zdravnikov in bolnikov. Pri tem smo dobili podporo Evropske komisije in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki sofinancirata projekt, pa tudi podporo britanske agencije UK Re -

search and Innovation, ki bo krila del stroškov. Brez vse te podpore centra ne bi bilo.

S kom vse boste sodelovali pri vzpostavljanju CTGCT?

val vrhunsko znanje na področju razvoja terapije raka in genetskih bolezni v povezavi s sintezno biologijo, omenjene partnerske ustanove pa bodo svetovale pri organizaciji centra in vzpostavitvi raziskovalnih prostorov, zagotavljale bodo potrebno strokovno znanje in tehnologijo ter nudile podporo pri prenosu terapij iz laboratorijev do pacientov.

Kdaj lahko pričakujemo prve preboje in implementacijo v zdravljenje?

Ključnega pomena pri razvoju naprednih načinov zdravljenja je odličnost raziskav s področja sintezne biologije, nevrobiologije, genetike in imunologije na Kemijskem inštitutu. Ta razvoj bo podpiralo sodelovanje zdravnikov UKC Ljubljana, pomembno povezovalno vlogo pa bodo imeli tudi pacienti in njihovi zagovorniki. Na področju raziskav in inovacij pa nam bodo ob boku stale nekatere ugledne in uspešne evropske raziskovalne ustanove: Univerzitetni kolidž v Londonu (UCL), Univerzitetni medicinski center Utrecht, Univerzitetna bolnišnica Charité v Berlinu in Tehnična Univerza Dresden. Kemijski inštitut bo v center prispe-

Na Kemijskem inštitutu so se z raziskavami na področju CTG in z vpeljavo novih tehnologij začeli ukvarjati že zelo zgodaj in v tem pogledu smo že naredili prve korake. Po zgledu naših partnerskih ustanov, ki bodo

sodelovale v projektu, pa je za prenos celičnih terapij do pacientov potrebno počakati od 6 do 10 let, in kakih 15 let za genske terapije. Ker imamo že nekaj izkušenj in predvsem, ker sodelujemo z zelo izkušenimi partnerskimi ustanovami, pa pričakujemo, da bo ta doba krajša. Seveda pri prenašanju znanja v uporabo pričakujemo tudi vso ustrezno podporo regulatorjev in politike. Koliko pacientom pričakujete, da boste z novimi tehnologijami lahko pomagali?

Tehnologije, ki jih razvijamo, so namenjene predvsem zdravljenju redkih genskih bolezni in redkih rakov. Že sama beseda redki pove, da gre za bolnike, ki jih ni veliko. V Sloveniji je pacientov z neko redko boleznijo lahko od 1 do recimo 30. A če bodo terapije, ki jih bomo ponudili slovenskim pacientom uspešne, jih bomo lahko ponudili tudi pacientom izven naših meja. Kaže se namreč, da je sodelovanje med državami na področju vpeljave naprednih terapij pomembno in je lahko tudi v korist tujih pacientov.

*Projekt CTGCT je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (sporazum št. 101059842) in iz programa Raziskave in inovacije Združenega kraljestva (UKRI) v okviru jamstva vlade Združenega kraljestva za financiranje Horizon Europe (sporazum št. 10069462).

Na kavi z raziskovalko

dr. Ema Žagar

Na kavo smo povabili dr. Emo Žagar, letošnjo Preglovo nagrajenko in vodjo Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo. Gre za mednarodno priznano znanstvenico na področju kemijske reciklaže polimernih materialov, katere raziskovalni dosežki so naleteli na širok odziv strokovne javnosti, zanje je prejela tudi nagrado Odlični v znanosti ter več nagrad za najboljše inovacije. Podrobnejšemu pogovoru z dr. Žagar sicer lahko prisluhnete tudi v inštitutskem podkastu.

Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

Po končanem študiju sem se kot praktikantka zaposlila v Savi v Kranju, kjer sem se prvič v praksi srečala s polimeri. Delo v industriji poteka ustaljeno po protokolih, jaz pa sem si želela več raziskovalne svobode. Ponujena mi je bila možnost opravljanja doktorata na področju polimerov na Kemijskem inštitutu, ki sem jo z veseljem sprejela.

Kaj trenutno raziskujete?

Primarno se trenutno ukvarjam z reciklažo raznih vrst polimerov, hkrati pa veliko časa preživim tudi v analitskem laboratoriju. Slednji deluje v povezavi z industrijo in prinaša veliko zanimivih projektov. Eden izmed zadnjih večjih projektov je bilo določevanje vsebnosti melamina v melaminskih smolah za podjetje Melamin.

Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

V poplavi vseh znanstvenih dosežkov je težko izpostaviti le enega. Če se omejim na polimerno znanost, bi izpostavila razvoj kontroliranih polimerizacij za sintezo polimerov z želenimi lastnostmi. Na področ-

ju predelave polimerov je nedavno doživel preboj 3D tisk za pripravo kompleksnih in prilagojenih oblik. Na področju polimernih (nano)kompozitov so razvili vrsto materialov za avtomo-

vin, za boljšo terapevtsko učinkovitost zdravil, kot tudi za regenerativno medicino.

Vaš znanstveni vzornik?

V času študija me je navdušil prof. Guy C. Berry iz Carnegie Mellon University, ZDA. Njegova predavanja sem imela možnost poslušati na raznih konferencah. V spominu so mi ostale predvsem poučne razprave, ki jih je prof. Berry vodil po vsakem sklopu predavanj s predavatelji in poslušalci, in vedno me je navdušilo njegovo obsežno znanje.

Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

»No boundaries« (smeh).

Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?

Na področju polimerne znanosti je veliko tematik, pomembnih za rešitev perečih problemov sodobne družbe.

bilsko in letalsko industrijo, gradbeništvo, elektroniko, shranjevanje energije, senzorje, itd. Pomemben je tudi razvoj polimerov za uporabo v biomedicini za kontrolirano dostavo zdravilnih učinko-

Na našem odseku se ukvarjamo z določenimi izseki v polimerni znanosti, ki so zanimivi, vsekakor pa ne z vsemi, saj je razpon preširok. Menim, da bo v prihodnjih letih še vedno zanimiva reciklaža polimerov, 3D tiskanje polimerov, razvoj polimernih materialov za shranjevanje energije, za uporabo v biomedicini in vrsto drugih.

Glasilo Kemijskega inštituta

Priskočili na pomoč prizadetim v poplavah

DELOVNA IN DOBRODELNA AKCIJA

Da bi se po uničujočih poplavah kot ustanova pridružili vseslovenskemu klicu na pomoč, smo se zaposleni pridružili delovnim akcijam ter zbirali donacije za prizadete v katastrofalni vodni ujmi.

Potem ko so velik del Slovenije v začetku avgusta prizadele uničujoče poplave, smo se na Kemijskem inštitutu odločili, da bomo prizadetim v tej naravni katastrofi vsaj nekoliko priskočili na pomoč. Na pobudo zagnanih sodelavk in sodelavcev smo organizirali dve prostovoljni delovni akciji. V petek, 11. avgusta, smo se opremljeni z metlami, lopatami, škornji in rokavicami pridružili delovni akciji v Mengšu. Tam smo pomagali pri čiščenju kletnih in garažnih prostorov pod večjim stanovanjskim

objektom in trgovino v središču mesta. V ponedeljek, 14. avgusta, na dan solidarnosti, ki ga je za namen nuden-

smo prispevali vsak po svojih močeh, inštitut pa je za vsak evro prispeval še dodaten evro. Skupaj nam je uspelo zbrati 18.750,00 evrov. Sklenili smo, da bomo zbrano vsoto namenili Občini Luče, ki je eno najbolj razdejanih in prizadetih območij po avgustovski vodni ujmi.

ja pomoči v poplavah razglasila vlada, pa smo se udeležili delovne akcije v Kamniku. Pomagali smo pri čiščenju poplavljenih skladiščnih prostorov enega od tamkajšnjih podjetij, kjer smo odnašali in sortirali odpadke, ter odvažali nakopičen mulj.

Pa ne le z delovnima akcijama, tistim, ki so v poplavah utrpeli škodo, smo se odločili pomagati tudi z zbiranjem prostovoljnih denarnih prispevkov. Zaposleni

Maha nam ...

Matej Huš iz Danske

Lepe pozdrave v domovino nam tokrat pošilja doc. dr. Matej Huš. Trenutno je gostujoči raziskovalec na univerzi DTU (Danmarks Tekniske Universitet) v skupini za teorijo katalize pri profesorju Jensu Nørskovu.

Kje in kaj trenutno raziskujete, kdo so vaši sodelavci, kakšni so delovni pogoji na DTU?

Na DTU se ukvarjam s široko paleto teoretičnih problemov v katalizi, večinoma pa se posvečam redukciji dušika do amoni-

vrhunskih strokovnjakov, zagnanih študentov in spoštljivi medsebojni odnosi.

Kako je živeti na Danskem, kakšni so vaši vtisi, kaj vas posebej navdušuje?

Življenje na Danskem je podobno življenju v drugih skandinavskih državah. Ljudje so na prvi pogled zadržani, a sčasoma te sprejmejo. Zelo cenijo naravo in druženje s prijatelji, radi organizirajo piknike in se ukvarjajo s športom. Tečejo, hodijo, rolajo, kolesarijo, hodijo v fitnes, vesla-

pa seveda znamenitih mesnih kroglic (ki si jih delijo s Švedi), ocvrte svinjine

jaka na različne načine: termokatalitično, fotokatalitično in tudi elektrokatalitično. To je reakcija, zaradi katere nismo lačni, ker omogoča proizvodnjo gnojil.

Raziskovalna skupina šteje okoli 15 članov, vodi jo Jens Nørskov, v njej so tudi doktorski študentje z vsega sveta. Skupino za teoretično katalizo CatTheory so ustanovili leta 2019, ko se je Nørskov po več desetletjih vrnil s Stanforda, in poskrbeli so za odlične delovne pogoje. Trenutno sicer delamo v bivalnih kontejnerjih, ker gradijo novo stavbo, a so odlično urejeni. Dobri delovni pogoji segajo od malenkosti kot sta brezplačno sadje in kava, do ergonomskih miz, ki se dvignejo, da lahko tudi stojimo, in zelo malo birokratskih ovir znotraj ter zunaj inštitucije, do rednih tedenskih seminarjev in odličnega sodelovanja s sosednjo

eksperimentalno

skupino Surfcat. Ključna pa je kritična masa

jo, jadrajo – šport je zelo pomemben. V tem pogledu so zelo podobni Slovencem. Zelo veliko jih ima svoje poletne hiške, kamor pobegnejo v petek popoldan. To je del kulture.

Večina se jih v službo vozi s kolesom, ne glede na vreme, drugi pa pridejo z javnim prevozom. Avtomobil ni luksuz, temveč breme, tako finančno kot časovno. Na Danskem je izjemno pomembno tudi razmerje med delom in prostim časom, k čemur stremijo na državni in institucionalni ravni. Zavedajo se, da je dolgoročno pomembno imeti zdrave in spočite ljudi. Danska ima 37-urni delovnik in ljudje se tega držijo, podaljševanja je zelo malo.

Kakšna je tamkajšnja kulinarika, s čim se lahko razvajate?

Danci so veliki ljubitelji vseh vrst slaščic in gumijastih bonbonov, krompirja s peteršiljem,

in piva. To se sliši grozno nezdravo, a v praksi je drugače. Kampus DTU ima kar tri ogromne samopostrežne menze, ki nudijo raznovrstno paleto okusne, zdrave in dostopne hrane. Danci pojedo tudi ogromno rib in največ zelenjave med vsemi zahodnoevropskimi državami. S kolegi se večkrat odpravimo na njihovo odprto kuhinjo Reffen, ki je v toplem delu leta odprta vsak dan in nudi kulinarične dobrote z vsega sveta.

Kje živite in kam greste, kadar niste v službi?

Stanujem v večjem kompleksu garsonjer v bližini Københavna, kjer so večinoma tuji študentje in podoktorski sodelavci. V prostem času, ki ga je poleti nekoliko več, se odpravim do bližnjih jezer, pa na bližnje plaže na morju ali v center mesta. Ali pa organiziramo piknik kar na terasi. Obiskal sem tudi večja mesta, recimo Helsingør, kjer se je dogajal Hamlet, pa Roskilde, Odense, Esbjerg in Aarhus. Tu resnično ni težko potovati, ker je javni prevoz izjemen. Je pa Danska tudi odlično izhodišče za raziskovanje severne Evrope.

Zgodovina kemije od najstarejših časov do danes

ZAKLADI INŠTITUTSKE KNJIŽNICE

Med brskanjem po policah arhiva inštitutske knjižnice najdemo marsikakšno staro knjižno lepotico. Tokrat vam predstavljamo delo z naslovom A history of chemistry from the earliest times till the present day ali Zgodovina kemije od najstarejših časov do danes avtorja Jamesa Campbella Browna.

Delo Jamesa Campbella Browna, ki prinaša vpogled v zgodovino kemije, je bilo v knjižni obliki prvič izdano leta 1913 v Londonu. V inštitutski knjižnici

sicer hranimo drugo izdajo omenjenega knjižnega dela, objavljenega leta 1920. Knjiga je vezana v usnje, ima skoraj 600 strani in več kot 100 ilustracij. Vsebinsko je razdeljena na dva dela, na moderno in sodobno zgodovino.

V prvem delu s 16 poglavji nas avtor popelje v svet zgodnjih piscev, grških, rimskih in vzhodnih šol, ter predvsem v dobo alkimistov. Drugi del z 31 poglavji pa je pregled poznavanja in razvoja kemije od 15. stoletja dalje. Avtor pregled začenja z delom dveh pomembnih mož, nemškega benediktinskega meniha Basila Valentinea, ki je imel za takratni čas veliko znanja o kemiji, ter Oswalda Crolla, profesorja medicine na univerzi v nemškem mestu Marburg, ki je bil zagovornik uporabe kemije pri zdravljenju. Brown pregled zaključi z nekaj poglavji o kemijskih elementih, pri čemer se v zadnjem poglavju posveti radioaktivnim elementom.

Čestitke

Na osrednji slovesnosti junijskega

Tedna Kemijskega inštituta smo podelili Preglove nagrade ter inštitutsko priznanje za sodelovanje pri raziskovalnem delu. Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke sta prejeli dr. Ema Žagar in izr. prof. dr. Bojana Žegura (v njenem imenu je nagrado prevzela prof. dr. Metka Filipič).

Posebno inštitutsko priznanje za dolgoletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu pa smo namenili farmacevtskemu podjetju Krka.

Vsem iskrene čestitke!

Avtor omenjenega dela James Campbell Brown je bil kemik in profesor, ki je poučeval na kraljevi medicinski šoli v Liverpoolu. Kasneje je sodeloval pri ustanovitvi liverpoolske univerze, kjer je bil imenovan za predstojnika katedre za kemijo. Med drugim se je udejstvoval pri raziskavah kakovosti vode v Liverpoolu, bil pa je tudi specialist za forenzično kemijo.

Glasilo Kemijskega inštituta

Poslovili smo se od prof. dr. Gregorja Malija

Po boju s hudo boleznijo nas je avgusta zapustil dragi sodelavec, prijatelj in vrhunski raziskovalec prof. dr. Gregor Mali. Svojo izjemno znanstveno pot je začel na Kemijskem inštitutu, kjer je deloval vse do svoje mnogo prezgodnje smrti. Cenjenega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.

Prof. dr. Gregor Mali je bil zaposlen na Kemijskem inštitutu v Ljubljani na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo od leta 1997, nazadnje na mestu znanstvenega svetnika. Diplomiral je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani leta 1996, na tej fakulteti je leta 2001 tudi doktoriral. Strokovno izpopolnjevanje v tujini je opravil v Franciji na univerzah v Strasbourgu in Versaillesu. Od leta 2007 je bil habilitiran za področje Fizika na Univerzi v Novi Gorici in od leta 2019 tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Raziskovalno delo prof. Malija je bilo posvečeno razvoju in uporabi metod jedrske magnetne resonance NMR in računskih metod za študij strukture trdnih snovi. V slovenski prostor je kot prvi vpeljal metode visoke ločljivosti za jedrsko magnetno resonanco v trdnem, ki omogočajo vpogled v zgradbo materialov in procese v njih z atomsko ločljivostjo. Poleg samih eksperimentalnih metod magnetne resonance je začel vpeljevati tudi računske metode, s katerimi je moč napovedati parametre, merljive z magnetno resonanco. Računske metode skupaj z metodami magnetne resonance je povezoval v tako-imenovano NMR kristalografijo, to je celostni pristop k določanju zgradbe materialov.

Raziskovalna področja, ki jim je v svoji znanstveni karieri prof. Mali posvetil največ pozornosti, so bila razvoj novih poroznih katalizatorjev in adsorbentov za okoljske in energijske aplikacije ter razvoj baterij. Pri svojem raziskovalnem delu je zelo tvorno sodeloval z več odseki na Kemijskem inštitutu in v mednarodni infrastrukturni mreži CERIC preko Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti. V zadnjem desetletju je znatno razširil tudi obseg sodelovanja s skupinami iz

tujine, vključno z univerzama v Leuvnu in Cambridgeu, predvsem pri NMR študijah kovinsko-organskih poroznih materialov. Prof. Mali je sodeloval tudi s farmacevtskimi podjetji v Sloveniji, kjer je nudil znanstveno podporo pri strukturni karakterizaciji zdravil in drugih učinkovin.

Prof. Mali je v zadnjih letih postal eden najbolj prepoznavnih znanstvenikov na področju NMR raziskav poroznih materialov v svetu. Je avtor ali soavtor več kot 130 znanstvenih člankov v uglednih znanstvenih revijah, vključno v revijah Science in skupini Nature. Pomen in odličnost njegovega raziskovalnega dela dokazujeta dve

prestižni nagradi, ki ju je prejel leta 2017, in sicer Preglova nagrada za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved ter Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov. Znanstvenoraziskovalno delo je prof. Mali opravljal odlično, predano in z odgovornim odnosom do svojih sodelavcev in študentov. Sodelavci smo ga občudovali in imeli radi zaradi njegove izjemne dostopnosti, prijaznosti, spoštljivega odnosa in iskrivega razmišljanja. Močno ga bomo pogrešali.

September

PODKAST - Vzeto na znanje

V najnovejši epizodi podkasta »Vzeto na znanje« gostimo prof. dr. Sama

Zvera, legendo slovenske hematologije. Predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana z našimi

raziskovalkami in raziskovalci sodeluje pri vzpostavitvi Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT). Z njim med drugim razpravljamo o tem, kako zelo pomembno je, da pri razvoju naprednih personaliziranih terapij raziskovalci tesno sodelujejo z zdravniki in pacienti. Podkast Vzeto na znanje lahko poslušate na spletni strani www.ki.si ali v podkast aplikacijah.

Ne le raziskovalka

materialov, tudi raziskovalka arhetipov

dr. Angelja Kjara Surca

Po obdobju glasbe in raziskovanja zakonov, ki obvladujejo naš materialni svet, se je podala v raziskovanje arhetipov. Duhovnost in osebnostna rast jo spremljata že od srednje šole, življenjske lekcije pa so jo vodile v novo obdobje, pravi dr. Angelja Kjara Surca, raziskovalka v Laboratoriju za elektrokatalizo.

»Tri desetletja je bilo njeno življenje prepleteno z glasbo, od igranja violine, pianina, do nastopanja v pevskem zboru Concinite. V začetku 90. let pa je pričela z vadbo joge, ki je bila takrat v Sloveniji še dokaj eksotična, pravi. »Učiteljica za telovadbo na fakulteti je poznala vaditeljico joge g. Silvano Svara, ki se je vozila z Reke v Ljubljano, da je poučevala jogo. Pri slednji sem nato opravila tudi tečaj joge, svoje znanje pa v kasnejših letih nadgradila z delavnicami na temo meditacij in duhovnosti,« pripoveduje Surca.

Raziskovanje svojih vzorcev vedenja jo je vodilo do arhetipov, pradavnih vzorcev vedenja, ki jih najdemo pri ljudeh. Lahko tudi rečemo, da so arhetipi različne vrste energij v nas. Opišemo jih lahko z družinskimi vlogami (oče, mati, prijatelj, partner …), poklici (odvetnik, sodnik,

umetnik …), značilnostmi (empat, narcis, amater, skopuh, kreator, pridna punčka, žrtev, saboter …) ali pravljičnimi liki (kraljica, kralj, dvorni norček, vitez …). »Koncept arhetipov je blizu sodobnemu človeku, ker lahko preko njih razumsko vstopimo v svoj notranji svet in opazujemo svoj način delovanja. Zelo jasno lahko pogledamo na svoje vzorce, če preberemo opise arhetipov. Nekaterih vzorcev se zelo dobro zavedamo, zbirke arhetipov pa nam lahko pomagajo odkriti vzorce, na katere nismo nikoli pomislili. Ko te vzorce ozavestimo, pa jih lahko tudi obrnemo iz senčnih v sončne aspekte. Zelo velik preskok v svojem delovanju naredimo, ko iz razumskega dojemanja arhetipov preidemo na intuitivno sporazumevanje z njimi. Dajo nam lahko odločilne uvide, ki se jih prej razumsko nismo zavedali,« pojasnjuje. Na področju arhetipov je znanje pridobila pri Teji Wood, pri kateri se je udeležila nekaj večmesečnih programov, svoje ugotovitve pa je nato zbrala v knjigi Mozaik arhetipov, Pot do naše avtentične narave.

V knjigi je zbranih 108 opisov arhetipskih vzorcev ljudi, ki nas spodbujajo, da uravnotežimo osnovne arhetipe in nato skozi prehodne arhetipe stopimo na pot proti novim dogodivščinam v novem svetu. »Bolj ko poznamo svoj no-

tranji svet, manj v različnih življenjskih situacijah reagiramo, ampak nanje odgovorimo.« Arhetipi v knjigi so oštevilčeni, tako da lahko z vlečenjem številk izberete svoj dnevni arhetip ali pa si z izvlečenim arhetipom odgovorite na zastavljeno vprašanje.

Surca osebnostno rast pojmuje kot vpogled v svojo senco. Vsak arhetip ima namreč senčne in sončne aspekte in senčni aspekti so naša zavita darila. »Veliko ljudi zmotno misli, da senca predstavlja le naše napake, pa vendar ni tako. Senca predstavlja vse tisto, česar ne želimo videti, tudi vse naše neuresničene potenciale. Zavedati se moramo, da se ravno preko senčnih aspektov največ naučimo,« pravi. Kdo je dal pobudo za knjigo? Do knjige v takšni obliki, je prišlo precej spontano, pojasnjuje. »Najprej sem se lotila pisanja knjige s čisto drugačno vsebino, vendar mi ni šlo najbolje, zato sem se odločila, da napišem 8 arhetipov za svojo spletno stran. Na koncu sem se ustavila pri številki 30 in tako se je rodila ideja o knjigi,« še pove.

Glasilo Kemijskega inštituta

Dogajalo se je

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izvolila nove člane. Med redne člane je bil v Razredu za naravoslovne vede izvoljen prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, ki ima odslej naziv akademik. Med nove izredne člane pa je bil v Razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede izvoljen prof. dr. Janez Plavec, vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti.

Na Kemijskem inštitutu smo gostili predstavnike Regionalne razvojne agencije Zasavje, s katerimi smo razpravljali o načrtih za vzpostavitev Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (DUBT) v Zasavju.

Na Univerzi v Novi Gorici so Uroša Luina promovirali v prvega doktorja znanosti podiplomskega doktorskega študijskega programa Materiali, ki ga v tesnem sodelovanju izvajata Univerza v Novi Gorici in Kemijski inštitut. Doktorsko listino sta dr. Luinu podelila rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob in direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.

V Tednu Kemijskega inštituta smo prvič doslej organizirali Laboratorijske Olimpijske igre, na katerih so se doktorandke in doktorandi pomerili v zabavnih ekipnih igrah. Zmagovalci so postali Sara Orehek, Maruša Ramšak, Jaka Snoj in Klemen Mezgec. Prejeli so medalje in pokal, ki ga bodo na naslednjih olimpijskih igrah predali novi zmagovalni ekipi.

Glasilo Kemijskega inštituta

September

Slovenska znanstvena fundacija je podelila priznanja za dosežke posameznikov, skupin in organizacij, ki se posvečajo komunikaciji znanosti. Med nagrajenci sta bila tudi doc. dr. Uroš Novak in dr. Ajasja Ljubetič, ki sta prejela priznanji »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« za leto 2022. Dr. Ana Kroflič pa je postala nosilka častne listine »Finalistka izbora – posamezniki«.

Avgusta je na inštitutu potekala dvotedenska Poletna raziskovalna šola, ki se je je udeležilo 20 dijakinj in dijakov. Namen raziskovalne šole je pri mladih spodbuditi zanimanje za znanstvenoraziskovalno delo in jih navdušiti za študij naravoslovnih ved.

Galerijska dejavnost

V inštitutski galeriji smo to poletje gostili razstavo Svetloba in lestev avtorja Ota Rimeleja. Nagrajenec Prešernovega sklada je šolanje zaključil na Akademiji za likovno umetnost. Njegove risbe in slikarski objekti so zaznamovani s transparentnostjo, klasično slikarsko polje pa se umika v robove in proti hrbtu slike.

Glasilo Kemijskega inštituta

Rastline z inštitutske strehe

BLEŠČEČA VELESTIKA

pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak

Ena od kobulnic, ki s svojo velikostjo in zanimivimi bleščečimi listi pritegne pozornost, je zagotovo bleščeča velestika (Ligusticum seguieri (Jacq.) Koch). Zanjo so značilni veliki listi, lahko bi jim rekli kar mahala, ki so razdeljeni na številne zelo ozke črtalaste roglje in imajo veliko osrednje rebro, izraščajoče iz listne rozete pri tleh. Listni roglji so gladki in zaradi tega so videti bleščeči. Iz te navidezne rozete se v poletnih mesecih dvigne mogočno rebrasto steblo, na katerem se razvijajo manjši listi, na vrhu pa se razvije eno ogromno socvetje. Za njim se začnejo tvoriti še mnoga obstranska socvetja, ki cvetijo pozneje. Socvetje je sestavljeno iz posameznih drobnih zvezdastih cvetov bele barve in izpostavljenih štrlečih prašnikov.

Premik barve usmeri odboj svetlobe v okolico slike, ki se gledalcu pokaže kot barvni sij okrog slike. »Lestev je za gledalčevo misel in svetloba za njegovo dušo. Prva se dviga, druga naj žari,« je o svojih delih zapisal umetnik.

Bleščeča velestika ima v zemlji kar mogočno koreniko in rastlina je pravi primer vrste, ki lahko vztraja tudi na zelo kamniti podlagi in zelo močnem soncu. Z močno koreniko se namreč dobro usidra v podlago.

Za glasbeno spremljavo na otvoritveni slovesnosti je poskrbela vokalna skupina BeJazzy, mešana družba pevcev, ki jih druži strast do a cappella jazz petja. Njihov repertoar bogati predvsem vokalni jazz in zabavna glasba v zborovski preobleki.

Z velikimi kobuli, v katerih je množica cvetov, je prava »samopostrežna trgovina« za številne opraševalce, ki na njej nabirajo medičino in cvetni prah. Na istem kobulu lahko vidimo čebele, hrošče, muhe in osice, ki uživajo v svojem obroku. Rastlina pa je značilna za višje predele tako alpskega kot dinarskega sveta.

DOGODKI (Tiskana izdaja)

ISSN 2712-2581

Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )

Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana

Uredili: Nataša Jager Radin, Urška Živič Grafika na naslovnici: Marko Firm Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.

Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.

Naklada: 150 izvodov Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija