DogodKI #13

DOGOD KI

Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

Slovenija članica Instruct-ERIC

IZPOSTAVLJENO

V začetku junija nas čaka Teden Kemijskega inštituta, že osmi zapored, ko bo naša ustanova na široko odprla vrata strokovni in širši javnosti. Pester program vključuje zanimiva predavanja, okrogle mize, delavnice, obiske naših laboratorijev, celo dokumentarni film Divja Slovenija si bo mogoče ogledati. Podrobnosti lahko izveste v nadaljevanju.

V tokratnem glasilu vas sicer seznanjamo s članstvom Slovenije v konzorciju Instruct-ERIC, na čaj vas vabi dr. Dušan Strmčnik, preberete lahko tudi marsikaj o zgodovini uporabe laboratorijskih vakuumskih črpalk. Spoznate lahko prejemnici štipendij »Za ženske v znanosti«, od skupno treh letošnjih štipendistk sta namreč kar dve naši sodelavki. Dr. Mitja Križman pripoveduje o svoji glasbeni poti in ljubezni do fotografije, pišemo pa tudi o prvi izmenjevalnici sobnih rastlin, ki smo jo organizirali to pomlad. Vabimo vas še k poslušanju inštitutskega podkasta, v katerem zdaj gostimo Mateja Vraniča, fotografa in filmarja, avtorja Divje Slovenije, ki med drugim opozarja na izjemno biotsko raznovrstnost naše države.

Slovenija je postala članica konzorcija Instruct-ERIC, vseevropske raziskovalne infrastrukture na področju strukturne biologije, ki evropskim raziskovalcem omogoča uporabo vrhunskih tehnologij in metod. Nosilec slovenskega članstva je Kemijski inštitut, poleg Slovenije pa se je konzorciju pridružila še Grčija.

Po odobritvi Sveta Instruct so raziskovalci iz Slovenije in Grčije zdaj člani družine Instruct in lahko sodelujejo pri celotnem portfelju storitev, vključno s celotnim tehnološkim katalogom, pripravništvi, programi usposabljanja ter financiranjem raziskav in razvoja. Slovenija je za članstvo zaprosila neposredno, Grčija pa je imela pred tem že status opazovalke, skupno število držav in organizacij članic Instruct-ERIC se je tako povzpelo na 16.

Instruct-ERIC zagotavlja odprt dostop do najsodobnejše strukturne biologije in podpira raziskave, ki uporabljajo integrirane pristope in tehnologije. Strukturna biologija je eden ključnih okvi-

rov, na podlagi katerih razlagamo molekularne in celične funkcije. Cilj članic je spodbujati inovacije v biomedicinski znanosti in delovanja na negospodarski osnovi v okviru uredbe ERIC.

“Slovenski znanstveniki smo zelo zadovoljni, da je Slovenija postala članica Instruct-ERIC. Kot aktivni člani odlične skupnosti Instruct-ERIC si bomo še naprej prizadevali za visoko kakovostne raziskave, ki naslavljajo velike izzive našega časa,” je ob tem povedala izr. prof. dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu in koordinatorka slovenskega članstva v Instruct-ERIC.

Nataša Jager Radin Urška Živič Odnosi z javnostmi

ZNANSTVENI DOSEŽKI

Nova sintezna strategija priprave hierarhično poroznih MOF–polimer kompozitov

Kovinsko-organska ogrodja (MOF) so kristalne trdne snovi z visoko urejeno mikroporozno strukturo, veliko specifično površino in nastavljivimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi. MOFi so tudi krhki in običajno praškasti materiali, kar lahko predstavlja oviro pri nekat-

8. Teden Kemijskega inštituta

NAPOVEDUJEMO

Le še nekaj dni nas loči od 8. Tedna Kemijskega inštituta, potekal bo med 5. in 9. junijem. Pripravljamo vrsto zanimivih predavanj in omizij, najbolj vedoželjni boste lahko pokukali v naše laboratorije ter se seznanili z življenjem raziskovalk in raziskovalcev, najmlajše pa bodo pritegnile zabavne delavnice.

erih aplikacijah v realnem okolju. Privlačna strategija za obravnavo faktorja oblike je hibridizacija MOF-ov s prožnimi polimeri, s čimer pridobimo MOF-polimer kompozite.

Raziskovalci so zasnovali nov sintezni pristop in razvili MOF-polimer kompozite. Kombinacija polimerizacije Pickering emulzij in sekundarne prekristalizacije omogoča pripravo visoko poroznih, ko-kontinuirnih monolitnih kompozitov. V nastalih kompozitih, MOF faza zapolnjuje makroporozno ogrodje polimerne pene in tako ustvarja edinstveno hierarhično porozno strukturo, ki v nadaljevanju zagotavlja odlične sposobnosti zajemanja CO2

Sinergija lastnosti MOF-74 in polimerne pene ponuja adsorbent z izjemno kinetiko zajemanja CO2, znatno izboljšano delovno kapaciteto in možnostjo večkratne uporabe.

Strategija segmentacije svežnjev štirih vijačnic Načrtovane interakcije med proteini so odlično orodje za razvoj raznovrstnih aplikacij v sintezni biologiji in biomedicini. Z željo po razširitvi možnosti oligomerizacije so se raziskovalci lotili raziskave svežnjev štirih vijačnic

Teden Kemijskega inštituta bo predvsem v znamenju nepogrešljive integritete v znanosti ter pomembnih vprašanj kot so kako deluje znanost in kako se bo raziskovalna sfera soočila z umetno inteligenco, ki bo lahko njena zaveznica ali sovražnica. Niz predavanj bomo začeli s predavanjem nizozemske mikrobiologinje dr. Elisabeth Bik, vodilne strokovnjakinje za slikovno forenziko in ugledne svetovalke za znanstveno integriteto. Prisluhnili boste lahko tudi lanskima Preglovima nagrajenkama, dr. Mateji Manček Keber ter prof. dr. Nataši Zabukovec Logar. V sklopu predavanj Forum40 se bo predstavila dr. Barbara Zupančič. Navdihujoče bo tudi predavanje prof. dr. Jureta Zupana z naslovom Je kaos samo nered?, s katerim se bomo podali na popotovanje skozi zgodovino teorije kaosa. Med predavanjem z naslovom Antropologija vonja in kemija, pa bo dr. Mojca Ramšak, poleg razgrnitve področja antro-

pologije vonja, predstavila še stične točke med humanistično koncipiranimi vonjalnimi raziskavami in naravoslovjem.

Kako deluje znanost ter Umetna inteligenca - revolucija ali evolucija sta naslova dveh okroglih miz, na katerih bomo gostili zanimive goste. Kot novost bomo letos na ogled ponudili dokumentarni film Divja Slovenija, ki med drugim opozarja na pomen biotske raznovrstnosti. Pripravljamo tudi Teden odprtih vrat. Vsak dan bomo, po vnaprej določenem urniku, pripravili ogled katerega izmed naših laboratorijev. Ob zaključku Tedna Kemijskega inštituta pa bomo odprli še umetniško razstavo Ota Rimeleja z naslovom Svetloba in lestev.

Program dogodkov z vsemi podrobnostmi najdete na naši spletni strani www.ki.si, preverite tudi QR kodo.

8. TEDEN KEMIJSKEGA INŠTITUTA

Gostili smo Poglobljen dialog z Evropsko komisijo

ODMEVNO

V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije smo sredi marca gostili razpravo v okviru Poglobljenega dialoga z Evropsko komisijo na področju znanosti in inovacij. Razprave so se udeležili visoki predstavniki Evropske komisije, slovenskih pristojnih ministrstev ter nekaterih drugih organizacij in univerz.

Poglobljene dialoge z državami članicami, katerih namen je oblikovanje posameznim državam prilagojenega pristopa h krepitvi raziskav in inovacij, je Evropska komisija pričela izvajati konec leta 2022, in sicer na podlagi usmeritev Pakta za raziskave in inovacije, ki je bil sooblikovan in sprejet v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Poglobljen dialog za področje znanosti in inovacij se zgleduje po praksah in pristopih, ki so se uveljavile v okviru Evropskega semestra, s poudarkom na temah, ki so ključne za posamezne države članice pri uresničevanju njihovih nacionalnih in-

teresov ter skupnih EU ciljev na področju raziskav in inovacij.

Na tokratni razpravi so bile v ospredju naslednje teme: reforma sistema in upravljanja raziskav in inovacij, zagotavljanje finančne in splošne podpore inovacijam, upravljanje intelektualne lastnine in valorizacija znanja, potenciali na področju vodika in drugih zelenih inovacij ter možni prispevki ukrepov Evropskega raziskovalnega prostora in Evropske inovacijske agende, privabljanje talentov, raziskovalne kariere in pečat odličnosti.

ZNANSTVENI DOSEŽKI

(4HB). Vpeljali so strategijo segmentacije 4HB, s katero so 4HB ločili na različne dele (1:3, 2:2, 1:2:1, 1:1:1:1), ki omogočajo sestavljanje do štirih različnih proteinov v proteinski kompleks. Pripravljeni oligomerizacijski moduli so bili implementirani v regulacijo sesalskih celic za

sestavljanje cepljenih encimov, izražanje genov ali uravnavanje celic CAR-T. Rezultati so bili objavljeni v obliki izvirnega znanstvenega članka z naslovom Strategija segmentacije de novo načrtovanih svežnjev štirih vijačnic širi nabor oligomerizacijskih domen za regulacijo celičnih procesov v ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Posamezni atomi in klastri Ir na nanotubularnem TiO x N y nosilcu kot tankoplastni elektrokatalizatorji za tvorbo kisika v kislih medijih

Članek objavljen v ugledni reviji Chemistry of Materials opisuje nov pristop za pripravo tanko -

plastnih elektrodnih kompozitov na temo vodikovih tehnologij za obnovljive vire energije. Raziskovalci so pripravili trdno raztopino Ir v α-Ti z metodo trielektrodnega naprševanja, ki so jo nato pretvorili z anodno oksidacijo in toplotno obdelavo v tanek film TiO x Ny–Ir s posameznimi atomi in

ZNANSTVENI DOSEŽKI Na čaju

klastri Ir. To odkritje omogoča nov vpogled v pripravo katalizatorjev z minimalno vsebnostjo in visoko aktivnostjo plemenitih kovin pri prehodu v nizkoogljično družbo.

Vpliv mikroskopskih pojavov pri sintezi vodika v reaktorjih z nasutjem kisikovih nosilcev na osnovi železa

V odgovor na perečo podnebno krizo, ki jo povzroča izgorevanje fosilnih goriv, so raziskovalci objavili članek v reviji Applied Catalysis B: Environmental na temo obnovljive energije za vodikove tehnologije. Njihov članek z naslovom The Effect of Microscopic Phenomena on the Performance of Iron-Based

Dr. Dušan Strmčnik

Na čaj smo povabili dr. Dušana Strmčnika, raziskovalca v Laboratoriju za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov. Gre za izkušenega znanstvenika, ki se je, po več letih raziskovanja elektrokatalize in z njo povezanih tehnologij v tujini, vrnil domov v Slovenijo. Na Kemijskem inštitutu bo vodil projekt bazičnih raziskav elektrokatalizatorjev, katerega namen je izboljšati njihovo učinkovitost ter dodobra spoznati procese na atomski in molekulski ravni. Podrobnejšemu pogovoru z dr. Strmčnikom sicer lahko prisluhnete tudi v inštitutskem podkastu.

Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

Prvič sem se z znanostjo srečal, ko je moj brat v dar prejel kemijski set Moj prvi laboratorij. Brat se je seta po dveh tednih naveličal, mene pa je ravno nasprotno ta zelo pritegnil. Tako sem že pri 12 letih spoznal, da se želim ukvarjati s kemijo in pri tem tudi vztrajal.

Kaj trenutno raziskujete?

pa seveda bili ljudje, ki so imeli velik vpliv na mojo pot. Začelo se je s profesorico na srednji šoli, ki me je nekako usmerila na Kemijski inštitut. Na fakulteti je bil to Boris Pihler, na Kemijskem inštitutu Miran Gaberšček, nato pa v Ameriki moj mentor Nenad Markovič.

Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

Oxygen Carriers for Chemical Looping Hydrogen Production preučuje vpliv mikroskopskih pojavov na učinkovitost aktivnih katalitskih sistemov v reaktorjih z nasutjem.

Raziskovalci so ugotovili, da se je potrebno popolnoma izogniti monoklinsko/tetragonalni fazni transformaciji v nosilnem materialu ZrO 2 zaradi neujemanja kristalne rešetke pri sintezi vodika v reaktorjih z nasutjem. Pri dopiranju z višjo koncentracijo Y 2 O 3 ni prišlo do vidnega faznega prehoda, kar omogoča stabilno delovanje sistema tudi po 100 ciklih. Te ugotovitve omogočajo nov vpogled pri oblikovanju nosilcev kisika v krožnem gospodarstvu vodikovih tehnologij in omogočajo boljše razumevanje vpliva mikroskopskih pojavov na njihovo stabilnost.

Ukvarjam se z dvema vejama raziskav, ena se tiče vodnih in druga nevodnih elektrolitov. Pri vodnih elektrolitih preučujem reakcijo tvorbe vodika na nikljevih katalizatorjih, medtem ko pri nevodnih elektrolitih raziskujem razpad elektrolitov v litij-ionskih baterijah. Gre za nadaljevanje raziskav, s katerimi sem se srečal že v tujini. Ideja je, da se znanje, ki sem ga pridobil v tujini, prenese na Kemijski inštitut.

Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

Po mojem mnenju je to odkritje elektrike oz. električnega naboja in vseh fenomenov, ki so s tem povezani. Npr. električni tok, električno polje, električni potencial, in vse implikacije, ki jih to prinese.

Vaš znanstveni vzornik?

Nikoli nisem imel določenih vzornikov, so

Omejitve v znanosti predstavljajo predvsem naše sposobnosti opazovanja in merjenja fenomenov, ki so okoli nas. Vprašati se moramo, ali imamo sploh sposobnost, da stvari opazimo oz. jih zaznamo. Ko jih zaznamo, pa jih moramo biti sposobni meriti, ne da bi s tem vplivali na to kar opazujemo. S pridobivanjem znanja, novih idej in naprav se seveda stvari spreminjajo, vendar menim, da so te meje vedno prisotne in tudi vedno bodo.

Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?

Moj cilj je nadaljevati raziskave v smeri elektrokemijske fazne meje. Gre za mejo med elektrodnim materialom in elektrolitom, kjer se zgodi reakcija. V prihodnje želim oblikovati različna orodja oz. načine za raziskovanje elektrokemijskih faznih mej na atomarni ali molekularni ravni.

Zgodovina laboratorijske vakuumske črpalke

MUZEJSKE RAZISKOVALNE NAPRAVE

piše doc. dr. Petar Djinović

Laboratorijske črpalke imajo ključno vlogo pri številnih poskusih in analizah, saj omogočajo ustvarjanje in vzdrževanje vakuuma. Z odstranjevanjem plinov iz sistema črpalke omogočajo različne procese: enostavne filtracije in delo z rotavaporjem, pa tudi bolj napredne analitske tehnike kot je elektronska mikroskopija. Najpogostejše laboratorijske vakuumske črpalke so lamelne, membranske in turbomolekularne.

Lamelne rotacijske vakuumske črpalke so najbolj razširjena vrsta laboratorijskih črpalk. Izumili so jih v poznem 19. stoletju in delujejo na principu ekscentričnega krožnega vrtenja lamel, ki ustvarja sesanje in stiska plin. Dosežejo lahko ravni vakuuma okoli 0,01 mbar v eni stopnji in do 10-4 mbar v dvostopenjski izvedbi. Te črpalke potrebujejo olje za mazanje in tesnjenje, kar je lahko pomanjkljivost pri delu z agresivnimi kemikalijami, ki reagirajo z oljem, ali ko kontaminacija s sledovi oljnih hlapov predstavlja težavo. Kljub temu ostajajo priljubljena izbira zaradi zanesljivosti, enostavne uporabe in dostopne cene.

Membranske črpalke na drugi strani uporabljajo gibljivo polimerno ali kovinsko membrano in ventile za izpodrivanje plina. Najpogosteje se uporabljajo v rotacijskih uparjalnikih (rotavaporjih). Za razliko od lamelnih rotacijskih črpalk membranske črpalke za delovanje ne potrebujejo olja, zaradi česar so primerne za uporabo z najbolj agresivnimi kemikalijami in ni tveganja za onesnaženje z oljem.

Zahtevajo minimalno vzdrževanje in so vsestranske zaradi številnih materialov, ki so na voljo za membrano.

mi in mirujočimi rezili blizu ali manjši od srednje proste poti molekul plina, ki znaša približno 70 nm pri 1 baru in 0,7 mm pri 0,1 mbar. Doseganje tako dolge srednje proste poti molekul plina pomeni, da turbomolekularna črpalka lahko obratuje samo v kombinaciji z npr. lamelno črpalko, ki ustvari zadostni začetni podtlak.

Slabost membranskih črpalk je nižja hitrost črpanja ter nižji nivo vakuuma ki seže le do okoli 10 mbar.

Za ustvarjanje ultravisokega vakuuma (tlak okoli 10-9 mbar) so potrebne turbomolekularne črpalke, ki jih poznamo že kakšnih 70 let. Delujejo povsem drugače kot rotacijske ali membranske črpalke, saj temeljijo na hitro vrtečem se rotorju ventilatorja, ki ‘zadene’ molekule plina in jih ‘odbija’ proti izpuhu skozi sklop gibljivih in mirujočih lopatic. Za delovanje mora biti razmik med gibljivi-

Hitrost vrtenja lopatic črpalke se giblje v območju med okoli 20,000 in 90,000 obratov v minuti, kar zahteva zelo natančno izdelavo ležajev iz posebnih materialov. Kompresijsko razmerje turbomolekularnih črpalk se eksponentno spreminja s kvadratnim korenom molekulske mase plina, zaradi česar so učinkovitejše pri črpanju težjih molekul plina. Vodik in helij je težko učinkovito črpati s turbomolekularnimi črpalkami. Če povzamemo, imajo laboratorijske črpalke bistveno vlogo v številnih znanstvenih in raziskovalnih aplikacijah. Črpalke z lopaticami so cenovno dostopne, zanesljive in imajo visoko raven vakuuma, vendar za delovanje potrebujejo olje. Membranske črpalke so vsestranske, enostavne za uporabo in ne potrebujejo olja, imajo pa nižjo hitrost črpanja. Turbomolekularne črpalke so potrebne za ultravisoke ravni vakuuma, vendar so drage in manj učinkovite pri črpanju lahkih plinov. Poznavanje prednosti in omejitev vsake vrste črpalke je tako ključnega pomena za izbiro prave črpalke za vaš poskus in za zagotovitev njegovega uspeha.

Našima raziskovalkama štipendija

»Za ženske v znanosti«

ČESTITAMO

V začetku marca je potekala podelitev štipendij Nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«. Nagrado sta podeljevala L’Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, med nagrajenkami pa sta bili tudi naši doktorandki Klara Kuret in Ana Oberlintner.

Program »Za ženske v znanosti« nagrajuje znanstveno odličnost mladih raziskovalk in jih, s pomočjo vsako leto podeljenih štipendij, podpira na njihovi znanstveni poti. Na ta način jim pomaga pri pridobivanju priznanja za svoje delo znotraj znanstvene

skupnosti in v širši javnosti. Program tako opozarja na pomen žensk v znanosti, ruši stereotipe in spodbuja mlade raziskovalke, da karierno pot nadaljujejo na področju znanosti. Klara Kuret je raziskovalka na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Doktorski študij opravlja na programu Nanoznanosti in nanotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. V sklopu svojega doktorata pod mentorstvom dr. Jerneja Uleta in dr. Mihe Modica z uporabo računalniških pristopov raziskuje celične stike med RNK in proteini, ki igrajo ključno vlogo pri uravnavanju izražanja genov in so tako izrednega pomena za normalno delovanje celic in razvoj tkiv.

Program »Za ženske v znanosti« v Sloveniji od leta 2007

Dosežki žensk v znanosti izboljšujejo svet prihodnosti, tako pravijo pri nacionalnem programu »Za ženske v znanosti«, ki je del širšega partnerstva L’ORÉAL-a in UNESCO »For Women in Science«. Ta že od leta 1998 nagrajuje znanstveno odličnost in opozarja na pomen žensk v znanosti. V okviru programa je bilo doslej nagrajenih že 3500 raziskovalk iz 118 držav po

celem svetu. Poleg nacionalnih programov vsako leto podelijo tudi 15 mednarodnih štipendij za mlade raziskovalke ter pet mednarodnih nagrad za že uveljavljene znanstvenice z izjemnimi dosežki v znanosti. V Sloveniji je program prisoten od leta 2007 in od takrat so podprli že več kot 40 slovenskih znanstvenic.

Ana Oberlintner je raziskovalka na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, kjer preučuje bio-osnovane in biorazgradljive materiale. Trenutno je vpisana v dodatno leto podiplomskega študija ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer deluje tudi kot asistentka. V okviru doktorske disertacije pod mentorstvom doc. dr. Uroša Novaka raziskuje hidrofobne modifikacije celuloznih nanomaterialov ter mehanizme in kinetiko takšnih reakcij.

Zdravju prijazna organizacija

CERTIFIKAT

V začetku leta smo uspešno obnovili certifikat Zdravju prijazna organizacija, ki ga podeljuje Športna unija Slovenije. Načrt promocije zdravja in predvideni ukrepi na tem področju slonijo na vrednotah naše organizacije, da so zaposleni zdravi, zadovoljni in učinkoviti tako na delovnem mestu, kot v zasebnem življenju.

Glavni namen pridobitve certifikata je izboljšati in ohranjati zdravje in počutje zaposlenih. Program je celostno zasnovan, izvaja pa se v okviru aktivnosti promocije zdravja na naši znanstvenoraziskovalni ustanovi. Ukrepi za izboljšanje se nanašajo predvsem

organiziranim vadbam in s tem zmanjšanju bolečin kostno-mišičnega sistema.

V ta namen na inštitutu spodbujamo aktivnosti, ki pripomorejo h kakovostnemu in bolj zdravemu življenju zaposlenih. Organiziramo in sofinanciramo

kar nekaj športnih in sprostitvenih dejavnosti kot so vadba joge, tečaj salse, namizni tenis, košarka, odbojka, ugodnejše vstopnice za bazene, ter sodelovanje na različnih maratonih. Za zaposlene smo med drugim organizirali tudi delavnico nordijske hoje.

na aktivno izvajanje gibalnih aktivnosti za zaposlene v delovnem času in izven njega, ter na izvajanje aktivnosti v zvezi z drugimi dejavniki tveganja zdravja zaposlenih.

Obnova programa je osnovana na podlagi analize merljivih kazalnikov zdravja zaposlenih, predvsem podatkov o bolniški odsotnosti. Indeks bolniške odsotnosti želimo ohraniti pod štiri odstotke, prepoznati stres in uvesti ukrepe za njegovo odpravo, hkrati pa ozaveščati in spodbujati zaposlene k

Center odličnosti MultiXscale

V sklopu Programa Obzorje Evropa, ključnega programa Evropske Unije za financiranje raziskav in inovacij, smo na Kemijskem inštitutu pričeli izvajati projekt z naslovom Center odličnosti EuroHPC za večskalno modeliranje MultiXscale. V projektu, ki je skupaj vreden skoraj 6 milijonov evrov, sodeluje 13 akademskih in industrijskih evropskih partnerjev, Kemijski inštitut pa je v pro-

jekt vključen kot vodilni partner. V okviru novega centra bomo razvijali računalniško kodo, ki bo raziskovalcem in industrijskim uporabnikom omogočala učinkovito izvajanje večskalnih simulacij na superračunalnikih, med drugim na Vegi v Mariboru. Tako bo potencial superračunalnikov v Sloveniji in Evropi optimalno izkoriščen.

Rožobežnica

IZMENJAVA RASTLIN

Pomlad je čas presajanja lončnic in urejanja nasadov na okenskih policah. In ker čudovite zelene rastline poskrbijo tudi za prijetnejše delovno okolje, smo na inštitutu organizirali izmenjevalnico rastlin in okrasnih lončkov.

Rožobežnica, kot smo poimenovali prvo izmenjevalnico sobnih rastlin, je dogodek namenjen vsem ljubiteljem lončnic in rastlin nasploh. Sodelavke in sodelavce smo povabili, naj prinesejo sobne rastline, potaknjence in okrasne lončke, ki jih ne potrebujejo, ter jih zamenjajo za katero drugo zeleno lepotico.

Dogodka so se seveda lahko udeležili tudi tisti, ki s seboj niso prinesli ničesar svojega. Mladih rastlinic, ki so

čakale, da jih bo kdo prevzel v oskrbo, je bilo več kot dovolj. Udeleženci so si pri tem lahko izmenjali tudi kakšen koristen nasvet za gojenje sobnih rastlin, ‘rastlinoholiki’ namreč dobro vedo, da teh ni nikoli preveč.

Veseli nas, da se je dogodka udeležilo veliko zaposlenih, in da so prav vse rastline našle svoj novi dom. In ker je bilo za rožobežnico res veliko zanimanja, obljubljamo, da jo bomo prihodnjo pomlad ponovno organizirali.

Maj

PODKAST - Vzeto na znanje

V najnovejši epizodi podkasta »Vzeto na znanje« gostimo Mateja Vraniča, poklicnega fotografa in filmarja, ki že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata

in kamere. Pripravil je že vrsto samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa. Je tudi avtor odmevnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Da bi opozorili na pomen biotske pestrosti Slovenije, bomo film Divja Slovenija predvajali v Tednu Kemijskega inštituta. Našo zvočno oddajo lahko poslušate na spletni strani www.ki.si ali v podkast aplikacijah.

Ne le raziskovalec, tudi glasbenik in fotograf

Dr. Mitja Križman

Z igranjem električnega basa se je začel ukvarjati razmeroma pozno, čeprav mu glasba že od malega ni tuja. Glasba in fotografija sta tisto, kar ga poleg raziskovanja izjemno navdušuje, saj sta to neprecenljiva vira navdiha, pravi Mitja Križman, raziskovalec v Laboratoriju za prehrambeno kemijo. Je tudi član blues in funk zasedbe Dirty Strings, ki občasno muzicira v enem od izolskih lokalov.

»Glasbo smo od nekdaj imeli v družini, več generacij so vsi znali igrati klavir ali orgle, moj prastric Nazarij Križman je bil skladatelj in zborovodja v Trstu. No, jaz igranja klavirja nikoli nisem zares osvojil, tudi s trobento sem v glasbeni šoli zdržal le dve leti. Pri štirinajstih sem se nato sam vpisal v zasebno šolo kitare, ki jo je takrat odprl znani kitarist Zdenko Cotič-Coto. Bil je odličen učitelj, zato sem vztrajal in kasneje postal celo član kvarteta kitar, s katerim smo veliko nastopali. Eden od članov je bil tudi astrofizik Anže Slosar, prav tako iz Kopra, ki zdaj deluje v Brookhaven National Laboratory. Igranje v kvartetu je bila neprecenljiva izkušnja, vsekakor sem takrat pridobil največ glasbene podlage,« o svojih glasbenih začetkih pripoveduje Križman.

Nato pa je, šele pred slabimi štirimi leti,

začel igrati električni bas. Ker se je pred tem dobro prekalil na kitari, in ker je našel izvrstnega učitelja, Giovanija Toffolonija, Italijana, ki med drugim sodeluje s Tinkaro Kovač in Evo Boto, je šlo učenje igranja na električni bas zelo hitro. »Pravzaprav si upam trditi, da je ta inštrument našel mene, ne obratno, morda je to stvar karme,« pravi. Pove tudi, da v zadnjem času z nekaj glasbenimi kolegi vzpostavljajo zasedbo Dirty Strings. Kljub običajnim težavam, recimo pomanjkanje časa in prostora za vaje, z blues in funk ritmi občasno lepšajo večere v enem od izolskih lokalov.

Glasbo sicer pojmuje kot eno od ‘plasti’ v življenju, nekaj kar nas nadgrajuje, nam daje širino, tudi intelektualno, in nenazadnje sveže ideje, tudi za nove projekte. Njegovi glasbeni vzorniki so denimo John Patitucci, Pino Palladino, Chris McBride, Ray Brown in Ron Carter. Med zadnjimi koncerti, ki jih je obiskal, pa je bil koncert Richard Bona Trio.

Že v osnovnošolskih letih ga je zasvojila tudi fotografija. »Moj prvi fotoaparat, Lomo Smena 8M, so mi starši kupili, ko smo bili na morju, od čeških turistov v avtokampu. Fotoaparat sicer ni bil višek optične kakovosti, je pa bil dober začetek,« se spominja. Kasneje se je nekaj let intenzivno ukvarjal s fotogra-

firanjem, udeleževal se je delavnic, kjer je dobil veliko znanja in izkušenj, predvsem glede analogne fotografske tehnike.

Tudi sam je nekajkrat vodil delavnice za alternativne fotografske procese, zlasti za cianotipijo, vandyke in slanotisk. »Prav za te procese je med uporabniki digitalne fotografije ponovno vse več zanimanja. Razlog za to je preprost, saj ne potrebuješ temnice, kontaktne negative v končni velikosti pa zlahka izdelaš na domačem tiskalniku,« pojasnjuje. Ob tem pa doda, da je prvotno idejo, kako narediti kanabinoide vodotopne, dobil ravno iz fotografske kemije. Kaj pa najljubši fotomotivi? Najbližji sta mu koncertna in reportažna fotografija, preizkusil se je tudi že v fotografiranju aktov. Je tudi član fotokluba Portorož, sodeloval je že na več skupinskih razstavah. In kakšne načrte ima? V prihodnje si želi še dodatnega izpopolnjevanja v kateri od tradicionalnih ali alternativnih fotografskih tehnik. Glede glasbe pa pravi, da se bo zagotovo še intenzivneje podal v jazz vode.

Glasilo Kemijskega inštituta

Dogajalo se je

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UNILJ je podelila Prešernove nagrade in pohvale študentom Fakultete za leto 2022. Dr. Daša Pavc je za doktorsko delo »Vpliv terminalnih koncev in narave kationov na tvorbo G-kvadrupleksov« pod mentorstvom dr. Primoža Šketa prejela Nagrado Maksa Samca. Prešernovi nagradi sta za magistrski deli prejela tudi doktoranda Urban Košir in Žan Lavrič. Kemijski inštitut pa je prejel zahvalo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo za dobro sodelovanje na področju praktičnega usposabljanja v študijskem letu 2021/2022.

Na Mednarodnem sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga so podelili prve slovenske nagrade za invencije na področju krožnega gospodarstva za leto 2022. Zlato priznanje za invencijo »Trajnostni postopek proizvodnje mukonske, heksendiojske in adipinske kisline (in njihovih estrov) iz aldarnih kislin s heterogeno katalizo« so prejeli raziskovalci z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo. Odcepljeno podjetje MyCol, d.o.o. pa je za invencijo »Tiskani temperaturni indikatorji za reciklabilno pametno embalažo z ovrednotenim nižjim okoljskim vplivom« prejelo srebrno priznanje.

Kemijski inštitut je na lanskoletnem razpisu iz Obzorja Evropa za Marie Sklodowska Curie COFUND projekte prejel pečat odličnosti za doktorski program »Excellent research training for chemical scientists for the future«. V okviru tega programa bomo zaposlili, gostili in usposabljali 25 doktorskih študentov, ki bodo študirali štiri leta. Razpis je namenjen sofinanciranju obstoječih ali novih doktorskih in podoktorskih programov za mlajše raziskovalce, ki morajo poleg raziskovalne in izobraževalne odličnosti izkazati tudi mednarodno mobilnost, interdisciplinarnost in sodelovanje z gospodarstvom.

S sodelavci smo se v Cukrarni udeležili vodenega ogleda razstave konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema. Razstava je ponudila vpogled v delovanje konSa - Platforme za sodobno raziskovalno umetnost in je povzela triletno produkcijo raziskovalnega učenja, ustvarjanja ter povezovanja z institucijami znanja in gospodarstvom.

Sredi aprila je v Botaničnem vrtu potekala tiskovna konferenca ob zagonu projekta Znanost za državljane, ki tudi letos poteka pod okriljem projekta Noč ima svojo moč. Konzorcij partnerjev, v katerem sodeluje tudi Kemijski inštitut, želi doseči, da čim širši krog ljudi spozna raziskovalke in raziskovalce ter njihovo delo. K letošnjemu vseslovenskemu eksperimentu se vsak državljan lahko pridruži tako, da se odpravi v naravo, na travnike in opazuje rastline okoli sebe. Več informacij na www.nocmoc.eu.

Zagonsko podjetje ReCatalyst, d.o.o. s Kemijskega Inštituta, ki rešuje problematiko redke in drage platine v vodikovih gorivnih celicah, je nedavno doseglo pomemben nov mejnik. Kot prvo slovensko podjetje je s projektom ENABLER osvojilo nepovratna sredstva Evropskega inovacijskega sveta (EIC) na razpisu EIC Transition.

Kemijski inštitut je sodeloval na dogodkih za obeležitev Dneva Evrope, ki jih je pripravilo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Ekipa projekta REMEDIES se je na Kongresnem trgu v Ljubljani predstavila z delavnico izdelave kozmetike brez embalaže in bombonov brez ovoja. Na stojnici jih je obiskala tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Doktorandka Olivera Lužanin pa se je predstavila v videoposnetku ob obeležitvi Evropskeg leta spretnosti, ki so ga zagnali prav na Dan Evrope.

Galerijska dejavnost

V inštitutski galeriji smo v februarju in marcu gostili razstavo Opraševalski kolektiv avtorice dr. Polonce Lovšin. Doktorica vizualne umetnosti je sprva študirala arhitekturo in kiparstvo, nato pa je študij nadaljevala v Nemčiji. Njeno delo v veliki meri poteka na področju participatorne umetnosti, samoorganizacije, iskanj različnih, alternativnih oblik vsakdanjega življenja ipd.

Rastline z inštitutske strehe

DLAKAVI SKREČNIK

pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak

Včasih kar preveč običajna, da bi jo opazili, pa vendar v večjih skupinah zelo opazna, je vrsta dlakavi skrečnik (Ajuga genevensis L.). Je ena izmed štirih vrst skrečnikov, rastočih pri nas. Poleg te so namreč prisotni še piramidasti, plazeči in rumeni skrečnik. Med najpogostejšimi je sicer plazeči skrečnik, ki ga najdemo povsod. Piramidasti pa se pojavlja le mestoma, rumeni pa je pogostejši na njivah.

Od začetka aprila v inštitutski galeriji razstavlja vizualna in digitalna umetnica Urša Čuk. Na razstavi z naslovom Kozmična nepomembnost so predstavljena vizualna dela, ki nam odpirajo vprašanja, a le redkokdaj podajo končen odgovor, saj se ta nenehno izmika.

Dlakavi skrečnik je predstavnik družine ustnatic, na kar kažejo tudi njegovi ustnati cvetovi. Zraste do največ 15 cm. Ima pritlehno rozeto iz ovalnih pecljatih listov. Iz rozete izrašča stebelce s sedečimi listi, ki se podaljša v dolgo socvetje s sedečimi intenzivno modrimi cvetovi. Cvetovi so v zalistju in imajo veliko spodnjo ustno in zelo majhno zgornjo. Vsak cvet v socvetju ima še podporni list. Največji cvetovi so spodnji, proti vrhu pa se cvetovi manjšajo. Vsa rastlina je sivo dlakava.

Dlakavi skrečnik je tipična rastlina toplih in sončnih rastišč. Najpogostejši je prav na suhih rastiščih, pogosto že na povsem drugotnih ruderalnih rastiščih, kot tudi ob cestah v submediteranskem delu. V notranjosti Slovenije ga pogosto vidimo rasti na kakšnih skalnih pomolih. Večinoma se razrašča kar v monokulturah. Rastlina prenese zelo ekstremne razmere in lahko uspeva tudi samo v skalni razpoki.

Večina vizualnih podob Urše Čuk izhaja iz pogleda na distopično prihodnost. Želja umetnice je premikati meje vizualnega pripovedovanja zgodb z uporabo tehnologije. V svojem ustvarjanju se osredotoča na različne medije, na fotografijo, grafično oblikovanje ter video in avdiovizualne projekcije.

Prav odlačenost rastlini omogoča preživetje v toplih, sončnih in suhih rastiščih. Goste puhaste dlačice varujejo liste in steblo pred močnimi sončnimi žarki, hkrati pa ujamejo vodne kapljice, ki izhlapijo iz rastline in le-te lahko rastlina nato ponovno absorbira. Dlakavi skrečnik je v Sloveniji razširjen predvsem v dinarskem in submediteranskem svetu, najdemo pa ga tudi v drugih suhih delih Slovenije.

DOGODKI (Tiskana izdaja)

ISSN 2712-2581

Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )

Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana

Uredili: Nataša Jager Radin, Urška Živič Grafika na naslovnici: Marko Firm Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.

Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o. Naklada: 150 izvodov Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija