Gostili smo Poglobljen dialog z Evropsko komisijo

ODMEVNO

V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije smo sredi marca gostili razpravo v okviru Poglobljenega dialoga z Evropsko komisijo na področju znanosti in inovacij. Razprave so se udeležili visoki predstavniki Evropske komisije, slovenskih pristojnih ministrstev ter nekaterih drugih organizacij in univerz.

Poglobljene dialoge z državami članicami, katerih namen je oblikovanje posameznim državam prilagojenega pristopa h krepitvi raziskav in inovacij, je Evropska komisija pričela izvajati konec leta 2022, in sicer na podlagi usmeritev Pakta za raziskave in inovacije, ki je bil sooblikovan in sprejet v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Poglobljen dialog za področje znanosti in inovacij se zgleduje po praksah in pristopih, ki so se uveljavile v okviru Evropskega semestra, s poudarkom na temah, ki so ključne za posamezne države članice pri uresničevanju njihovih nacionalnih in- teresov ter skupnih EU ciljev na področju raziskav in inovacij.

Na tokratni razpravi so bile v ospredju naslednje teme: reforma sistema in upravljanja raziskav in inovacij, zagotavljanje finančne in splošne podpore inovacijam, upravljanje intelektualne lastnine in valorizacija znanja, potenciali na področju vodika in drugih zelenih inovacij ter možni prispevki ukrepov Evropskega raziskovalnega prostora in Evropske inovacijske agende, privabljanje talentov, raziskovalne kariere in pečat odličnosti.

Znanstveni Dose Ki

(4HB). Vpeljali so strategijo segmentacije 4HB, s katero so 4HB ločili na različne dele (1:3, 2:2, 1:2:1, 1:1:1:1), ki omogočajo sestavljanje do štirih različnih proteinov v proteinski kompleks. Pripravljeni oligomerizacijski moduli so bili implementirani v regulacijo sesalskih celic za sestavljanje cepljenih encimov, izražanje genov ali uravnavanje celic CAR-T. Rezultati so bili objavljeni v obliki izvirnega znanstvenega članka z naslovom Strategija segmentacije de novo načrtovanih svežnjev štirih vijačnic širi nabor oligomerizacijskih domen za regulacijo celičnih procesov v ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Posamezni atomi in klastri Ir na nanotubularnem TiO x N y nosilcu kot tankoplastni elektrokatalizatorji za tvorbo kisika v kislih medijih

Članek objavljen v ugledni reviji Chemistry of Materials opisuje nov pristop za pripravo tanko - plastnih elektrodnih kompozitov na temo vodikovih tehnologij za obnovljive vire energije. Raziskovalci so pripravili trdno raztopino Ir v α-Ti z metodo trielektrodnega naprševanja, ki so jo nato pretvorili z anodno oksidacijo in toplotno obdelavo v tanek film TiO x Ny–Ir s posameznimi atomi in

ZNANSTVENI DOSEŽKI Na čaju

klastri Ir. To odkritje omogoča nov vpogled v pripravo katalizatorjev z minimalno vsebnostjo in visoko aktivnostjo plemenitih kovin pri prehodu v nizkoogljično družbo.

Vpliv mikroskopskih pojavov pri sintezi vodika v reaktorjih z nasutjem kisikovih nosilcev na osnovi železa

V odgovor na perečo podnebno krizo, ki jo povzroča izgorevanje fosilnih goriv, so raziskovalci objavili članek v reviji Applied Catalysis B: Environmental na temo obnovljive energije za vodikove tehnologije. Njihov članek z naslovom The Effect of Microscopic Phenomena on the Performance of Iron-Based

Dr. Dušan Strmčnik

Na čaj smo povabili dr. Dušana Strmčnika, raziskovalca v Laboratoriju za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov. Gre za izkušenega znanstvenika, ki se je, po več letih raziskovanja elektrokatalize in z njo povezanih tehnologij v tujini, vrnil domov v Slovenijo. Na Kemijskem inštitutu bo vodil projekt bazičnih raziskav elektrokatalizatorjev, katerega namen je izboljšati njihovo učinkovitost ter dodobra spoznati procese na atomski in molekulski ravni. Podrobnejšemu pogovoru z dr. Strmčnikom sicer lahko prisluhnete tudi v inštitutskem podkastu.

Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

Prvič sem se z znanostjo srečal, ko je moj brat v dar prejel kemijski set Moj prvi laboratorij. Brat se je seta po dveh tednih naveličal, mene pa je ravno nasprotno ta zelo pritegnil. Tako sem že pri 12 letih spoznal, da se želim ukvarjati s kemijo in pri tem tudi vztrajal.

Kaj trenutno raziskujete?

pa seveda bili ljudje, ki so imeli velik vpliv na mojo pot. Začelo se je s profesorico na srednji šoli, ki me je nekako usmerila na Kemijski inštitut. Na fakulteti je bil to Boris Pihler, na Kemijskem inštitutu Miran Gaberšček, nato pa v Ameriki moj mentor Nenad Markovič.

Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

Oxygen Carriers for Chemical Looping Hydrogen Production preučuje vpliv mikroskopskih pojavov na učinkovitost aktivnih katalitskih sistemov v reaktorjih z nasutjem.

Raziskovalci so ugotovili, da se je potrebno popolnoma izogniti monoklinsko/tetragonalni fazni transformaciji v nosilnem materialu ZrO 2 zaradi neujemanja kristalne rešetke pri sintezi vodika v reaktorjih z nasutjem. Pri dopiranju z višjo koncentracijo Y 2 O 3 ni prišlo do vidnega faznega prehoda, kar omogoča stabilno delovanje sistema tudi po 100 ciklih. Te ugotovitve omogočajo nov vpogled pri oblikovanju nosilcev kisika v krožnem gospodarstvu vodikovih tehnologij in omogočajo boljše razumevanje vpliva mikroskopskih pojavov na njihovo stabilnost.

Ukvarjam se z dvema vejama raziskav, ena se tiče vodnih in druga nevodnih elektrolitov. Pri vodnih elektrolitih preučujem reakcijo tvorbe vodika na nikljevih katalizatorjih, medtem ko pri nevodnih elektrolitih raziskujem razpad elektrolitov v litij-ionskih baterijah. Gre za nadaljevanje raziskav, s katerimi sem se srečal že v tujini. Ideja je, da se znanje, ki sem ga pridobil v tujini, prenese na Kemijski inštitut.

Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

Po mojem mnenju je to odkritje elektrike oz. električnega naboja in vseh fenomenov, ki so s tem povezani. Npr. električni tok, električno polje, električni potencial, in vse implikacije, ki jih to prinese.

Vaš znanstveni vzornik?

Nikoli nisem imel določenih vzornikov, so

Omejitve v znanosti predstavljajo predvsem naše sposobnosti opazovanja in merjenja fenomenov, ki so okoli nas. Vprašati se moramo, ali imamo sploh sposobnost, da stvari opazimo oz. jih zaznamo. Ko jih zaznamo, pa jih moramo biti sposobni meriti, ne da bi s tem vplivali na to kar opazujemo. S pridobivanjem znanja, novih idej in naprav se seveda stvari spreminjajo, vendar menim, da so te meje vedno prisotne in tudi vedno bodo.

Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?

Moj cilj je nadaljevati raziskave v smeri elektrokemijske fazne meje. Gre za mejo med elektrodnim materialom in elektrolitom, kjer se zgodi reakcija. V prihodnje želim oblikovati različna orodja oz. načine za raziskovanje elektrokemijskih faznih mej na atomarni ali molekularni ravni.