DogodKI #12

DOGOD KI

Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

V tokratni številki predstavljamo namero za vzpostavitev novega Centra za tehnologije genske in celične terapije. Projekt je nedavno dobil evropsko zeleno luč, zrasel in deloval bo na območju Kemijskega inštituta. Predstavljamo tudi prejemnike Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved, ter Naj mentorico in naj Mentorja leta 2022. V rubriki Na čaju klepetamo z dr. Andražem Krajncem, prvim prejemnikom financiranja raziskovalnega projekta Janka Jamnika. Gre za nov način finančne podpore obetavnim projektom, katerih vodje so perspektivne mlade doktorice ali doktorji znanosti, zaposleni na Kemijskem inštitutu.

Berete lahko tudi o razvoju analitskih tehtnic, ki še dandanes služijo kot osnovno orodje za določanje kemijske sestave. Spoznate lahko našo sodelavko in učiteljico joge dr. Polono Bedina, predstavljamo pa vam tudi knjigo Od kvarkov do galaksij avtorja dr. Mateja Huša, ki je že druga knjiga v na novo zastavljeni zbirki Kemijskega inštituta. Izveste lahko še komu smo namenili sredstva, zbrana v inštitutski decembrski dobrodelni pobudi. Znova pa vas vabimo tudi k spremljanju podkasta Vzeto na znanje, v januarski epizodi lahko prisluhnete pogovoru z izr. prof. dr. Mojco Benčina.

Predstavili načrte za center CTGCT

IZPOSTAVLJENO

Načrti za ustanovitev Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) so dobili zeleno luč. Kemijski inštitut bo, v okviru financiranja preko evropskega projekta in ob podpori Vlade RS, pridobil sredstva za vzpostavitev centra, kjer bodo razvijali nove, personalizirane načine zdravljenja.

Za številna rakava obolenja in redke genske bolezni še nimamo učinkovitih zdravil in načinov zdravljenja. Nove tehnologije zdravljenja, kot so genske in celične terapije, pa bi lahko ozdravile mnoge bolezni, ki imajo vzrok v genskem zapisu bolnikov. Ti novi načini zdravljenja so izjemno učinkoviti, saj so ciljani, prilagojeni posameznim pacientom ali skupinam pacientov in delujejo na neposreden vzrok bolezni.

V CTGCT bodo razvijali tehnologije za pripravo naprednih zdravil do začetka kliničnih raziskav za zdravljenje bolezni, za katere še nimamo učinkovitih zdravil. S tem želijo izkoristiti znanstveni potencial, ki že obstaja v Sloveniji, ter dolgoročno omogočiti boljše možnosti preživetja in izboljšanje kakovosti

življenja bolnikov. Razvoj bo podpiralo sodelovanje znanstvenikov in zdravnikov UKC Ljubljana, pomembno povezovalno vlogo pa bodo imeli tudi pacienti in njihovi zagovorniki. Center bo tako predstavljal pomemben most med biomedicinskimi raziskavami za napredno zdravljenje in njihovem prenosu do pacientov. Evropska komisija je projektu dodelila 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, še enkrat toliko investicijskih sredstev bo projektu namenilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Projekt je tako skupaj vreden 30 milijonov evrov. Za potrebe delovanje centra je predvidena gradnja novega objekta, ki bo umeščen na območje Kemijskega inštituta v Ljubljani. Podrobneje: www.ctgct.si.

Nataša Jager Radin Urška Živič Odnosi z javnostmi

Izboljšanje aktivnosti in stabilnosti Pt nanodelcev za reakcijo tvorbe vodika z nosilcem iz titanovega oksinitrida Elektroliza vode, ki jo poganjajo obnovljivi viri energije, velja za učinkovit način proizvodnje vodika, ki nastaja tekom elektrokemijske reakcije tvorbe vodika (ang. HER). V tem prispevku prikazujemo strategijo za izbol-

Podelitev priznanj na decembrski slovesnosti

ODMEVNO

Na decembrskem zaključnem dogodku smo podelili Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2022, prejeli so jih dr. Jana Aupič, dr. Alja Prah in dr. Anže Prašnikar. Razglasili pa smo tudi prejemnika financiranja raziskovalnega projekta Janka Jamnika, ter Naj mentorico in Naj mentorja Kemijskega inštituta.

Dr. Jana Aupič je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Načrtovanje de novo proteinskega konformacijskega stikala na osnovi motiva ovite vijačnice«. Ukvarjala se je z načrtovanjem proteinskih ovitih vijačnic, pri čemer je nadgradila metodo proteinskega origamija z razvojem

monoamin-oksidaz, osredotočena je bila na razvoj in uporabo računskega modela za ovrednotenje vpliva elektrostatskih interakcij na katalitično funkcijo encimov.

jšanje splošne katalitične učinkovitosti Pt za HER, ki je najboljši monokovinski katalizator za to reakcijo. To je bilo doseženo z zamenjavo klasičnega ogljikovega nosilca s prevodnim titanovim oksinitridom (TiONx), razpršenim po nanotrakovih iz reduciranega grafenovega oksida. Izboljšana aktivnost in stabilnost nanokompozita Pt/TiONx za HER v primerjavi s Pt/C katalizatorjem v kislem elektrolitu je bila pripisana močni interakciji med kovino in nosilcem, ki jo je sprožil TiONx Močna interakcija med TiONx in Pt je bila dokazana z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo, kjer je viden premik vezavnih energij značilnih fotoelektronskih linij Pt 4f glede na Pt/C. Izračuni s teorijo gostotnega funkcionala so potrdili močno interakcijo med nanodelci iz Pt in nosilcem iz TiON x ter njen vpliv na izboljšano stabilnost in aktivnost nanodelcev Pt za HER.

Preučevanje razvoja nanostruktur trdnih produktov praznjenja litij-žveplovega akumulatorja z uporabo operando sipalnih tehnik

Raziskovalci so v sodelovanju z mednarodno raziskovalno skupino preučevali nukleacijo delcev, rast in raztapljanje trdnih depozitov od atomskega do

seta konformacijskih stikal, katerih zvijanje in razvijanje je mogoče enostavno nadzorovati.

Dr. Alja Prah je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom “Raziskovanje vloge elektrostatskih interakcij pri encimski katalizi monoamin-oksidaz s pomočjo večnivojskega računskega modela”. Ukvarjala se je s preučevanjem samega izvora encimske katalize z uporabo metod računske kemije in sicer na primeru encimov

je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Mikrokinetično modeliranje reakcij katalitske pretvorbe ogljikovega dioksida v metanol«. Ukvarjal se je s tehnologijami, ki bodo v bližnji prihodnosti ključno prispevale k zmanjšanju izpustov

-

Dr. Anže Prašnikar

toplogrednega ogljikovega dioksida v ozrač

je. Proučeval je katalizatorje za pretvarjanje ogljikovega dioksida v metanol, ki se lahko uporablja kot koristna kemikalija ali gorivo.

ZNANSTVENI DOSEŽKI

Naj mentorica in Naj mentor leta 2022 sta postala dr. Iva Hafner Bratkovič ter doc. dr. Petar Djinović. Oba sta aktivno vključena v proces prenosa znanja na mlade. Tisti, ki so ju nominirali, pravijo, da sta odlična mentorja mladim raziskovalkam in razis-

pa je postal dr. Andraž Krajnc, raziskovalec v Laboratoriju za adsorbente na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. Tak način finančne podpore obetavnim projektom, katerih vodje so perspektivni mladi doktorji ali doktorice znanosti, zaposleni na Kemijskem inštitutu, je novost. Namen omenjenega projekta pa je

ZNANSTVENI DOSEŽKI

submikronskega nivoja. Pri tem so uporabili operando ozko- in širokokotno rentgensko sipanje (SWAXS) in operando ozkokotno nevtronsko sipanje (SANS) v realnem času med samim delovanjem Li-S celice. S pomočjo stohastičnega modeliranja, ki temelji na SANS podatkih, so

kovalcem na različnih stopnjah, od diplomske naloge do doktorske disertacije. Prejemnik financiranja temeljnega raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca

mlade raziskovalke in raziskovalce podpreti na samostojni raziskovalni poti. Pogovor z dr. Krajncem lahko preberete na strani 4.

Zoisovi priznanji Likozarju in Praprotniku

Na slavnostni podelitvi v Cankarjevem domu so konec decembra podelili najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanosti. Od 15 nagrad in priznanj Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti,

sta dve priznanji prejela tudi naša sodelavca izr. prof. dr. Blaž Likozar ter prof. dr. Matej Praprotnik. Oba sta prejela Zoisovo priznanje za vrhunske dosežke. Obema nagrajencema iskreno čestitamo!

kvantificirali nastajajoče faze med delovanjem akumulatorja na atomskem nivoju. Pokazali so, da nastali depozit, poleg nanokristaliničnega Li 2S, vsebuje tudi trdne depozite kratkoverižnih polisulfidov. Analiza eksperimentalnih podatkov je pokazala, da se Li2S2 na začetku obori iz raztopine in se nato delno pretvori preko elektroredukcije v trdnem stanju v Li2S. Dokazali so, da transport elektronov skozi tanek pasivni film ne omejuje delovanje Li-S celic, temveč je za to odgovoren masni transport.

Vgrajeni senzor, natisnjen na separatorju, ki omogoča zaznavanje raztopljenih manganovih ionov v akumulatorski celici

Konvencionalno spremljanje delovanja Li-ionskih celic izvajamo s kombiniranjem empiričnega merjenja zunanjih parametrov, in njihovo preverbo z različnimi modeli in algoritmi. V zadnjem času pomemben napredek predstavlja vgraditev zanesljivejših senzorskih tehnologij, ki zbirajo neposredne informacije, kot na primer stopnja degradacije materiala, temperatura v notranjosti celice, ipd. Senzorske tehnologije morajo biti zasnovane tako, da spremljajo najbolj škodljiv proces znotraj celice. Raztapljanje prehodnih kovin je eden izmed degradacijskih procesov, ki v

ZNANSTVENI DOSEŽKI

veliki meri vpliva na stabilnost delovanja. Iskali smo primeren pristop za detekcijo raztopljenih ionov prehodnih kovin. Rešitev, predstavljena v objavljenem delu, je v obliki elektrokemijskega senzorja, ki je pripravljen s tehnologijo tiskanja elektrod na separator. Med elektrodi je nanešen polimer, ki preferenčno veže manganove ione. Med vezavo se spremenijo fizikalno kemijske lastnosti, ki jih je možno zaznati z uporabo elektrokemijske impedančne spek-

Na čaju

Dr. Andraž Krajnc

Na čaj smo povabili dr. Andraža Krajnca, raziskovalca v Laboratoriju za adsorbente na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. Gre za prodornega mladega znanstvenika, ki je v letu 2022 postal prvi prejemnik financiranja temeljnega raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca, ki ga podeljuje Kemijski inštitut.

Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

Vaš znanstveni vzornik?

troskopije. Senzor (tiskani elektrodi in zaznavna plast) je stabilen v okolju delovanja in njegovo delovanje je bilo potrjeno v laboratorijskem Li-ion akumulatorju sestavljenem iz LiMn2O4 katode in litijeve anode. Senzorji, natisnjeni na separatorju, bistveno ne spreminjajo trenutne proizvodne tehnologije in, kar je najpomembneje, zanemarljivo vplivajo na energijsko gostoto celice. Prikazani pristop je univerzalen in ga je mogoče sčasoma razširiti tudi na detekcijo drugih produktov degradacije prisotnih v elektrolitu. Povečanje stabilnosti keramičnega titanovega oksinitridnega nosilca med elektrolizo vode preko iridija

Prehod na obnovljive vire energije preko vodikovih tehnologij vključuje elektrolizo vode. Elektrolizerji s protonsko prepustno polimerno membrano (PEM) predstavljajo visoko učinkovito, odzivno, dinamično in priročno rešitev za shranjevanje presežnih količin električne energije v obliki vodika za pokritje vrzeli med proizvodnjo obnovljive energije (sonce in veter) in povpraševanjem omrežja v različnih časovnih obdobjih (dan/noč oz. poletje/ zima). V članku je razjasnjen nov način za povečanje elektrokemijske stabilnosti katalizatorskega

V zaključnem letniku študija fizike sem se pridružil skupini profesorja Denisa Arčona na Institutu “Jožef Stefan”, kjer sem opravil eksperimentalni del za diplomsko nalogo na temo superprevodnosti v dopiranih fulerenih. Po zaključku študija raziskovalnim izzivom ni bilo videti konca, zato sem danes z vami na čaju.

Imel sem srečo, da sem ga zgodaj spoznal. To je moj mentor pri doktorskem študiju in moj tesni sodelavec v zadnjih letih, profesor Gregor Mali. Skupaj sva ustvarila veliko lepih zgodb. Je izjemen človek, tako raziskovalno kot tudi osebnostno.

Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

Če bi meje zares obstajale, bi jih zgolj znanost bila sposobna preseči. Še vedno smo na začetku, zato je zabavno. Kakor se nam nekatera spoznanja iz preteklosti zdijo samoumevna in ne razumemo, kako da tega niso že prej pogruntali, tako se bodo čez nekaj desetletij ob pogledu nazaj na naša spoznanja, počutili zanamci. Največji misterij pa je zagotovo vesolje, kjer so meje zaradi razsežnosti še najbolj občutne.

Ukvarjam se s preučevanjem kovinsko organskih mikroporoznih stekel. Gre za nedavno odkrito vrsto stekel, ki po dosedanjih dognanjih veliko obeta na različnih področjih uporabe. Materiale raziskujem z jedrsko magnetno resonanco (NMR) v trdnem.

Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

Znanost je kot velik mozaik, vsako odkritje je po svoje pomembno in potrebno, da smo na današnji stopnji razumevanja sveta. Krivično bi bilo izpostaviti le enega. Zato bom rekel, da je najpomembnejši dosežek znanosti to, da povezuje.

Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? Zanimajo me napredni in obetavni materiali na področju izkoriščanja in skladiščenja sončne oz. odpadne energije ter najbolj nenavadni pojavi, katere bi utegnili pojasniti z edinstvenimi eksperimentalnimi pristopi NMR v trdnem. Morda se nekoč vrnem k raziskavam visokotemperaturne superprevodnosti. Včasih je potrebno malce potrpeti, da se najdejo manjkajoči koščki mozaika, v mislih imam razvoj materialov in tehnologije za izboljšanje raziskovalne opreme ali pa razvoj računskih metod za podporo eksperimentom, da se lahko premaknemo naprej.

Kaj trenutno raziskujete?

O razvoju analitskih tehtnic

piše dr. Albin Pintar

Sposobnost natančnega merjenja mase predstavlja temeljni vidik znanstvenega raziskovanja. Analitske tehtnice so bile zasnovane za opravljanje takšne funkcije in med drugim služijo kot osnovno orodje za določanje kemijske sestave. Preproste tehtnice so uporabljali že pet tisoč let pred našim štetjem. Njihova zgodovina je tako dolga, da sama beseda “tehtnica” izvira iz latinske besede bilanx, kar pomeni “dve ponvi”. Sodobna analitska tehtnica izvira iz sredine 18. stoletja, ko je škotski kemik Joseph Black razvil tehniko uporabe lahkega, togega žarkovnega kazalca, podprtega na ležišču v obliki rezila noža. Natančnost, dosežena s to inovacijo, je daleč presegla natančnost katere koli druge naprave za tehtanje.

Princip delovanja takšnih tehtnic je bil podoben delovanju gugalnice. Uporabljali so jih tako, da so vzorec dali v eno posodo in nato dodajali znano težo v drugo posodo, dokler ni bilo vzpostavljeno ravnovesje. Da bi se izognili potrebi po rokovanju z izjemno majhnimi referenčnimi utežmi, so bile tehtnice opremljene z jahačem, ki ga je bilo mogoče premikati vzdolž nosilca, s čemer so vplivali na majhne spremembe gravitacijskega navora. Ker so na delovanje tovrstnih tehtnic vplivali zračni tokovi in vlaga, so bili njihovi ključni deli v zaprtem steklenem ohišju. Čeprav je obstajalo zelo veliko različic enakoročne tehtnice, je temeljna zasnova, ki se odraža v teh primerih, služila kot steber v laboratorijih kar 200 let, tj. od 1750 do 1950. Od leta 1948 pa se je zasnova tehtnic spremenila v smeri razvoja naprav z eno posodo ali pladnjem.

V svoji najnaprednejši obliki so analitske tehtnice te vrste dosegle natančnost manj kot 0,001 miligrama. To pomeni, da lahko z njimi zaznamo razlike v masi v manj kot enem delu v 10.000.000 delih. Nekatere od tehničnih izboljšav v sod-

ZNANSTVENI DOSEŽKI

nosilca, ki deluje preko interakcij med iridijevimi nanodelci, posamičnimi atomi in titanovim oksinitridnem nosilcem (TiON). Tovrstna interakcija lahko tudi do 10-krat poveča stabilnost TiON

obnih analitskih tehtnicah so vključevale vgrajene nastavitvene uteži, ki se jih upravlja z digitalnimi številčnicami, magnetne zavore za dušenje nihanja tehtalnega pladnja, mikroskopsko ali mikroprojekcijsko odčitavanje kota naklona merilnega žarka, itd.

Viri: McGraw Hill, Encyclopedia of Science and Technology. McGraw Hill, Inc., New York, 1987.

Wilson, C.L. in Wilson, D.W., Comprehensive Analytical Chemistry. Elsevier Publishing Company, New York, 1959, pp. 107-123. Smith, H.M., Torchbearers of Chemistry. Academic Press Inc., New York, 1949.

nosilca. To dognanje je omogočila komplementarna uporaba naprednih karakterizacijskih tehnik in teoretskih izračunov. Rezultati študije ponujajo novo strategijo za podaljšanje življenjske dobe PEM elektrolizerjev. So katalizatorji potrebni za pretvorbo sladkorjev v furane?

Paradigma nujnosti uporabe trdnih katalizatorjev za pretvorbo monosaharidov v furane, kot sta furfural (FUR) in hidroksimetilfurfural (HMF), se odraža v stotinah objavljenih znanstvenih člankov vsako leto, kjer avtorji z najrazličnejšimi materiali za katalizo poskušajo razložiti mehanizem površinskih reakcij ter povečati dobitke produktov. Kinetič-

na študija je uspela z uporabo naprednih eksperimentalnih in računskih metod dokazati, da je za pretvorbo monosaharidov v HMF najbolj učinkovita odsotnost vsakršnih katalizatorjev s kislimi mesti, čeprav se ravno ti v vodni fazi najpogosteje preskušajo. Čeprav se z uporabo katalizatorjev energijska bariera kemijskih reakcij zniža, je znižanje z do sedaj znanimi katalizatorji vedno nesorazmerno večje za neželene reakcije v primerjavi z želenim dehidracijskim korakom. Študija je tudi pokazala, da je zaradi

MUZEJSKE RAZISKOVALNE NAPRAVE

ZNANSTVENI DOSEŽKI

visoke razlike med aktivacijskimi energijami želenih in neželenih reakcij, optimalno pretvorbo izvajati brez katalizatorja pri zelo visokih temperaturah in izjemno nizkih zadrževalnih časih.

Vpliv topila na kislinsko depolimerizacijo lignina Lesna biomasa je lahko zelo uporaben vir različnih platformnih kemikalij, za to jo je potrebno ločiti na celulozo, lignin in hemicelulozo. Klasični postopki so osredotočeni na ohranjanje strukture celuloze medtem, ko se lignin pretežno degradira. Za nadaljnjo nadgradnjo lignina je potrebno lignin ločiti brez pretirane degradacije. Naše delo je obsegalo kinetični opis acidolize – kislinske separacije aromatskega dimera benzil fenil etra na dva aromatska monomera. Pokazali smo da se ob prisotnosti kisline benzil fenil eter loči na benzilni karbokation

Od kvarkov do galaksij

KNJIGA

Od kvarkov do galaksij in skoraj vse vmes je že druga knjiga v zbirki Kemijskega inštituta, ki smo jo izdali decembra lani. V njej so zbrani najboljši poljudni in strokovni članki o znanosti in tehnologiji, ki jih je avtor dr. Matej Huš v zadnjih letih objavljal v različni slovenski periodiki.

Dr. Matej Huš, raziskovalec z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo, je leta 2015 doktoriral iz kemije nato pa svoje podoktorsko izobraževanje iz fizike nadaljeval v Göteborgu. Kljub svojemu širokemu repertoarju znanja, ki se giblje od računalništva do astrofizike, Huš še vedno ostaja skromen. Njegov moto ‘znanost ne sme ostati zaprta v laboratorijih’, pridoma udejanja z rednim objavljanjem člankov v različnih publikacijah, katerih ožji izbor je predstavljen tudi v tej knjigi. Kot pravi urednik Marjan Žiberna, gre za človeka, ki bi ga v časih polihistorjev opisali ravno kot topolihistorja, človeka z dihom jemajočim znanjem o svetu, ki nas obdaja. V knjigi je tako zbranih 26 besedil, ki se dotikajo vseh glavnih naravoslovnih

in fenol, benzilni karbokation se nato stabilizira z reakcijo s topilom ali z reakcijo z nastalim fenolom. Pri reakciji s fenolom se tvorijo nezaželene vezi ogljik-ogljik, ki so zaradi svoje kemijske stabilnosti težavne za nadaljnje pretvorbe pridobljenega lignina. V našem delu smo pokazali kako temperatura, količina prisotne kisline in izbira topila vplivajo na selektivnost pretvorbe. Pokazali smo, da je izbira topila, ki tvori nukleofile ključna za proizvodnjo kvalitetnega lignina z organosolv obdelavo, ob tem pokazali, da je v večini topil hitrost reakcije linearno odvisna od koncentracije kisline, medtem, ko je selektivnost od tega neodvisna. Vpliv temperature je bil opisan s pomočjo z regresijo pridobljenih aktivacijskih energij.

ved, fizike, kemije, biologije, matematike, avtor pa se v delu dotakne tudi računalništva in astronomije. Vsa besedila so bila prvotno objavljena v slovenskih časopisih in revijah Delo, Monitor ter Alternator. Avtor se med drugim sprašuje o nenavadnih lastnostih in oblikah vode, s katero ima kot pravi ‘romantičen odnos’ , ki se je razvil v času njegovega doktorskega študija, ko je opravljal raziskave s področja fizikalno-kemijskih lastnosti anomalnih tekočin in se prvič srečal z resno znanostjo. Dotakne pa se tudi področja lažne znanosti oz. pojavljanja zavajajočih, lažnih novic, ki po njegovem predstavljajo najhujši prekršek v znanosti. Hkrati pa z besedili o superprevodnosti, potrjuje, da znanost ni vzvišena in zaprta v slonokoščen stolp vsevednosti, temveč premore tudi močno samorefleksijo. Prav takšno znanost današnja družba, soočena z mnogimi izzivi, potrebuje. In prav o taki znanosti govori ta knjiga.

Knjiga po mnenju raziskovalca Huša predstavlja pridobitev na področju komuniciranja znanosti oz. popularizacije znanosti, saj je v prvi vrsti namenjena splošni javnosti, ki jo zanimajo določene znanstvene teme, obenem pa tudi znanstvenikom. »Slednjim je lahko knjiga predvsem v pomoč pri spoznavanju področji, ki niso njihova lastna. V njej bodo zagotovo našli nekatere zanimive ali vsaj začetne usmeritve,” je dejal ob predstavitvi nove knjige.

Škatlo dobrodelnosti namenili programu Botrstvo

DOBRODELNA POBUDA

Vsako, še tako majceno dobro delo, je nekaj prelepega, neprecenljivega. Je nekaj, kar obogati in osreči oba, tistega, ki prejme in tistega, ki daruje. V lanskem decembru smo se zato zaposleni in inštitut kot ustanova znova pridružili dobrodelnim pobudam. Zbrana denarna sredstva smo namenili Botrstvu, programu, ki pomaga otrokom in mladostnikom iz družin v stiski.

Naj gre za prijaznost, pozornost, drobno darilo, ali pa prepotrebno denarno pomoč, šteje prav vse, s čemer lahko nekomu olajšamo stisko. Prav zato smo se na Kemijskem inštitutu decembra lani odločili, da se kot ustanova znova pridružimo dobrodelnim pobudam. Inštitutsko dobrodelno akcijo smo poimenovali Škatla dobrodelnosti, pri tem pa smo se določili, da zbrana sredstva namenimo programu Botrstvo. Zaposleni smo prispevali vsak po svojih močeh, inštitut pa je za vsak evro prispeval še dodaten evro. Skupaj nam je uspelo zbrati 6.610,00 evrov. Botrstvo je program je nastal leta 2010 in deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Namenjen je otrokom in mladostnikom iz družin v stiski iz vse Slovenije, ki potrebujejo dodatno podporo in

pomoč za izboljšanje kakovosti življenja. Pobudniki programa si prizadevajo za zmanjšanje socialne izključenosti

otrok in mladostnikov zaradi revščine in omogočanje boljših pogojev za zdrav in spodbujen razvoj, izobraževanje in odkrivanje talentov.

Mikroskopske podobe

V slovenski izdaji revije National Geographic smo novembra lani lahko občudovali zanimive mikroskopske podobe, pravzaprav primerjave podobnosti oblik živega in neživega. Njihova avtorica je Mojca Opresnik, sodelavka Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, ki je izvrstna mikroskopistka. Podobam v laboratoriju razvitih materialov, kakršne ugledamo ob več sto-

ali celo več 10.000-kratni povečavi, je v živem svetu poiskala prav presenetljive primerjave. Pod mikroskopom povečanim neživim snovem je našla po videzu podobne organske snovi, ki jih je prav tako postavila pod lečo mikroskopa. Primerjavo med pelodnimi zrni navadne marjetice in mikroporoznim aluminofosfatom, objavljamo tudi na tem mestu.

V Sloveniji pod pragom revščine živi kar 41.000 otrok in mladostnikov. Skozi Botrstvo si prizadevajo, da bi jim omogočili enakovrednejše pogoje v primerjavi z vrstniki, vključevanje v šolske in obšolske dejavnosti, organiziran prosti čas, pogosto pa jim preko Botrstva omogočajo tudi dostop do šolske prehrane in osnovnih potrebščin za življenje. S pomočjo Botrstva tako otroci dobivajo priložnost za ustvarjanje lepše prihodnosti, prizadevajo pa si tudi za sistemske spremembe, ki bi omogočile lažje in dostojnejše življenje družinam v stiski.

Berite Alternator, pišite za Alternator

MISLITI ZNANOST

V Alternatorju objavljajo daljše in krajše prispevke o odkritjih in dogajanjih v naravi, družbi in tehniki. Prizadevajo si, da so besedila spisana v zanimivem, a ne pretirano popreproščenem slogu, obenem pa strokovno, a ne suhoparno. Eden od ciljev, ki so si ga zastavili uredniki je doseči, da se bodo znanstvenoraziskovalne ustanove še tesneje povezale med seboj, ter hkrati preseči dihotomijo med družboslovno-humanističnimi in naravoslovno-tehničnimi vedami.

Konec novembra lani je izšla tudi tiskana verzija Alternatorja, v kateri sta med desetimi najboljšimi prispevki po izboru uredništva tudi dva prispevka avtorjev s Kemijskega inštituta. To sta prispevka ‘Vse, kar ste želeli vedeti o cepivih RNK’, ki ga je pripravil dr. Arne Praznik, in ‘Lažna znanost’, ki ga je napisal dr. Matej Huš.

Revijo Alternator, ki jo lahko brezplačno berete na spletu, pripravlja interdisciplinarni uredniški odbor, ki ga podpirajo Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), slovenski inštituti (KOsRIS) in univerze. Namenjena je raziskovalcem, študentom in vsem tistim, ki jih znanost v najširšem pomenu besede zanima. V reviji boste našli odgovore na zanimiva vprašanja, zanimivosti iz sveta narave in družbe, povzetke najnovejših raziskav slovenskih in tujih avtorjev, ter uvod v področja, ki so vas morda od nekdaj zanimala. Med prepoznavnimi avtorji s Kemijskega inštituta so bili v preteklem letu Preglovi nagrajenki dr. Nataša Za-

bukovec

-

Za več informacij se lahko obrnete na: matej.hus@ki.si.

Logar in dr. Mateja Manček Keber ter nekateri drugi raziskoval

ci, med njimi dr. Anja Kopač Lautar, dr. Arne Praznik, dr. Andreja Kežar.

Alternator je strokovna spletna revija, ki jo pišejo raziskovalci in raziskovalke za vse, ki jih znanost in z njo povezani razmisleki zanimajo. Vabljeni k branju, pisanju ali obojemu!

PODKAST - Vzeto na znanje

Dogajanje na Kemijskem inštitutu lahko spremljate tudi na podkastu »Vzeto na znanje«. V najnovejši epizodi gostimo izr. prof. dr. Mojco Benčina .

Podkast sicer odpira vrata našega inštituta in zvedavo gleda čez rame znanstvenic in znanstvenikov. Novo epizodo objavimo enkrat mesečno, pogovore vodi Pia Nikolič, za tehnično podporo skrbi Radio Študent.

Našo zvočno oddajo lahko poslušate na spletni strani www.ki.si ali v podkast aplikacijah.

Raziskovalka in učiteljica joge

Dr. Apolonija Bedina Zavec

Z jogo sem se začela ukvarjati še kot srednješolka, najprej kot samouk. Kasneje sem obiskovala različne vrste vadb joge, z leti pa sem postala tudi učiteljica joge ter oblikovala svoj program vadbe ‘Joga za podaljšano mladost’, pripoveduje dr. Bedina, raziskovalka na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo.

»Že 27 let delam kot raziskovalka na Kemijskem inštitutu in pri tem raje sodelujem kot tekmujem. Včasih se ta lastnost izkaže za koristno, da se rezultati zaključijo v končno obliko, in da se sodelovanja nadaljujejo v nove projekte. V veliko zadovoljstvo so mi tudi predavanja na Fakulteti za strokovne vede, kjer sem habilitirana v naziv docentke za področji Celične in molekularne biologije ter Mikrobiologije«, o svojem delu razlaga Polona Bedina.

V prostem času pa je, kot pravi, najraje z svojimi najbližjimi. Še posebej jo osrečuje družba njenih sinov Javorja in Mitje ter nečakinje Janine, ki jih ima neskončno rada. Po osnovni izobrazbi je biologinja, zato ji je izjemno ljuba tudi narava. »Zelo všeč so mi kamnine, vse rastline in vse živali. Naravo globoko spoštujem. Rada hodim na trekinge z mojim Beaglom, ki je samosvoj kuža, samostojen, ne mara avtoritete, rad razmišlja s svojo glavo. Glede tega sva si podobna, eden drugega razumeva in upoštevava, zato se imava lahko še bolj rada. Zelo rada tudi plešem. In seveda se zelo rada ukvarjam z jogo«, navdušeno pove.

Z jogo se ukvarja vse od srednje šole, ko si

je kupila prvo knjigo Hatha joga in začela kar sama doma. Kasneje je obiskovala različne vrste vadb joge, a nikoli ni imela vzornika – učitelja joge in z nobenim od joga programov se ni poistovetila. »Že med opravljanjem šole za učiteljico joge sem začela sestavljati program za svojo obliko vadbe, ki sem jo z leti izpopolnjevala in nastala je ‘Joga za podaljšano mladost’. Ime izhaja iz namena, da se po takšni vadbi počutimo čimbolje za svojo starost, da z gibanjem in sproščanjem obnovimo zalogo energije ter ohranjamo zdravje in lepoto. Osnova ‘moje joge’ je Hatha joga, ki je najbolj blizu zahodnjaškemu načinu razmišljanja in ugodno vpliva na sklepe, na živčni sistem, na hrbtenico, mišice, kite, skratka na celotno telo. V program ‘Joga za podaljšano mladost’ pa sem dodala še elemente iz Jin joge (počasna, sprostitvena joga, ki spodbuja delovanje parasimpatičnega živčnega sistema in poveča hidratacijo vezivnih tkiv), Hormonske joge (nivo hormonov začne upadati po 30-tem letu, zato izvajamo položaje, ki spodbudijo delovanje endokrinih žlez) in Obrazne joge (treniranje obraznih mišic, poživitev in sproščanje obraza)«, pojasnjuje.

Pri njeni vadbi je poudarek tudi na treniranju mišic medeničnega dna, ki vzdržujejo pravilno lego organov v spodnjem

delu trebuha in so z leti zaradi gravitacije vse bolj obremenjene, ter na ravnotežnih asanah, ker se ravnotežje z leti izrazito slabša. S pomočjo vadbe skuša iz vadečih izvabiti, da začutijo svoje telo, da ga upoštevajo in zanj lepo skrbijo. Pomembno se ji zdi tudi uživanje. »Za zdravje, lep izgled in podaljšano mladost potrebujemo veselje in uživanje, zato tudi med vadbo skušam doseči, da med pretegovanjem, sproščanjem in ukvarjanjem s samim sabo uživamo. Vadbo sestavljam glede na stanje v naravi (letni časi, luna) v skladu s tradicionalno kitajsko medicino. Mislim, da je povezanost z naravo in upoštevanje stanja v naravi koristno za zdravo telo in uravnotežen um«, poudarja. Poleg tega se preko vadbe skuša dotakniti tudi globljih plasti podzavesti. »Zelo všeč so mi močne primarne stvari, tista živalskost, ki jo imamo v sebi od naših prednikov iz pradavnine, zato občasno med vadbami uporabim tudi stresanje, vzdihovanje, ali samomasažo.«

Polona Bedina trenutno vodi vadbo ‘Joga za podaljšano mladost’ na daljavo: https:// jogazapodaljsanomladost.si/, zaposleni na Kemijskem inštitutu pa se ji lahko pri vadbi pridružite tudi v živo. Torej, lepo vabljeni!

Glasilo Kemijskega inštituta

Dogajalo se je

Na 15. mednarodni konferenci o prenosu tehnologij (ITTC) so podelili nagrado za najboljšo inovacijo s tržnim potencialom 2022. Avtorji inovacije z naslovom ‘From polyurethane waste to high value added raw materials’ so Maja Grdadolnik, dr. Ema Žagar, dr. David Pahovnik in Blaž Zdovc.

Eva Rajh, doktorandka z Odseka za sintezno biologijo in imunologija, je prejemnica Krkine nagrade za raziskovalno delo z naslovom ‘Optimizacija RT-LAMP za detekcijo SARS-CoV-2 v slini’, njena mentorja sta bila izr. prof. dr. Mojca Benčina ter doc. dr. Gregor Gunčar.

Sodelavci Pisarne za prenos znanja so na Slovensko-japonskem poslovnem forumu predstavili našo tehnologijo ‘Electrochemical sensor for metal ion detection in batteries’. Namen foruma je združiti predstavnike vlade, strokovnjake in raziskovalce z namenom predstavitve najnovejših izzivov, priložnosti družbe in gospodarstva, ter razprava o prihodnjem razvoju in sodelovanju.

Dr. Iva Hafner Bratkovič je prejemnica nagrade Miroslava Zeia za izjemne znanstvene dosežke. Rezultati njenih raziskav pojasnjujejo molekulske mehanizme v procesu naravne signalizacije, ki so pomembni za pojasnitev in potencialno tudi zdravljenje vnetnih bolezni, še posebej bolezni, povezanih s staranjem in rakom.

Znan. sod. dr. Mitja Križman, znan. sod. dr. Primož Šket, znan. sod. dr. Alojz Anžlovar, znan. sod. dr. Barbara Zupančič, prof. dr. Jože Grdadolnik so člani podjetniške skupine, ki je osvojila drugo mesto in prejela Rektorjevo nagrado za projekt Vodotopni kanabinoidi.

Dr. Alenka Ristić je prejemnica častnega naziva Kongresna ambasadorka Slovenije 2022. Naziv je prejela za soorganizacijo 15. mednarodne konference za shranjevanje energije ENERSTOCK2021 - Pametnejšim rešitvam naproti.

Da bi obeležili Plečnikovo leto, smo se s sodelavci udeležili vodenega ogleda razstave ‘Plečnikova knjižnica’, ki so jo ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici. V stavbi NUK je v preteklosti deloval tudi naš inštitut, zato smo si ob razstavi ogledali še nekdanje inštitutske prostore.

Dr. Ivan Jerman in Gregor Žitko sta sodelovala na odmevni tiskovni konferenci, ki so jo ob odkritju mikroplastike v toči pripravili na Institutu ‘Jožef Stefan’. Kemijski inštitut je k raziskavi prispeval predvsem delo z mikroskopi, ki omogočajo detekcijo izjemno majhnih delcev, tudi polimerov, je povedal Jerman.

Na dnevu ARRS konec leta 2022 sta svoji raziskovalni deli predstavila tudi naša sodelavca dr. Iva Hafner Bratkovič in dr. Anže Prašnikar. Njuni deli sta bili, vsako na svojem področju, izbrani kot najvidnejša raziskovalna dosežka med članicami ARRS.

Skrinjica za predloge

Imate vprašanje, predlog, idejo, komentar? Napišite jih in jih oddajte v zeleno skrinjico, ki jo najdete na steni nasproti kavnih avtomatov v pritličju. Veseli bomo vaših odzivov, saj si nenehno prizadevamo za še boljše raziskovalno in delovno okolje na našem inštitutu.

NE SPREGLEJTE!

Galerijska dejavnost

V inštitutski galeriji smo v novembru in decembru gostili razstavo Umetno stanje duha prof. dr. Igorja Kuzmanovskega. Kuzmanovski je v Laboratoriju za kemometrijo na Kemijskem inštitutu opravljal podoktorsko izobraževanje, njegovo glavno raziskovalno področje pa je uporaba algoritmov umetne inteligence v kemiji. Aktivno se ukvarja z razvojem tega izvirnega algoritma, s katerim je odkril postopek ustvarjanja in reproduciranja slik z rastočo nevronsko plinsko mrežo.

Rastline

KOBULASTO PTIČJE

Tudi pri poimenovanju rastlin ima človeška domišljija prosto pot. Le od kod ptičje mleko, saj ptiči vendar nimajo mleka? No, omenjeno ime izhaja iz grške in latinske fraze za izjemno redke, skoraj neobstoječe reči, tako kot je »ptičje mleko« (Payne 2017).

Od začetka decembra v inštitutski galeriji razstavlja raziskovalka in umetnica dr. Natalja Fjodorova. Na razstavi z naslovom Znanost in umetnost so predstavljena njena dela, ki prikazujejo povezavo med znanostjo in umetnostjo. Umetnica in raziskovalka na področju kemijske informatike nas s svojimi deli vabi k odkrivanju, saj je, kot pravi John M. Templeton, človeško življenje navsezadnje iskanje smisla.

Za živahnost in igrivost je na zadnji razstavi poskrbela tričlanska glasbena skupina pod imenom Kr’Etno. Ena izmed članic je namreč tudi violinistka Tajda Klobučar, sodelavka Laboratorija za RNA omrežja na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Unikatnost skupine se kaže kot (P)osebna preobleka ljudskih pesmi.

Kobulasto ptičje mleko (Ornithogalum umbellatum L.) je drobna rastlina, rastoča na travnikih, v sadovnjakih, na zelenicah in celo na njivah vse od nižin pa do montanskega pasu. Zaradi svoje nizke rasti je vidna šele takrat, ko se njeni cvetovi popolnoma razprejo. Listi cvetnega odevala so namreč na spodnji strani zeleni tako kot listi rastline in v zeleni travi na začetku skorajda niso vidni. Takrat, ko se cvetovi razprejo, pa so travniki videti kot zelena preproga, posuta z belimi zvezdicami. Cvetovi se razvijejo v rahlem kobulu na vrhu na do 20 cm visokem steblu, ki požene med 30 cm dolgimi travam podobnimi listi. V Sloveniji raste kar devet različnih vrst rodu Ornithogalum Rod Ornithogalum L. je zelo raznovrsten, v Botaničnem vrtu pa so v osemdesetih letih imeli številne lončke, zasajene s predstavniki omenjenega rodu, ki so predstavljali material za doktorsko disertacijo pokojnega biologa dr. Milana Lovke. Lončki so bili vglobljeni v pesek in vsako pomlad, konec marca ali v začetku aprila, se je v lončkih razcvetelo mnogo zvezdastih cvetov, ki so s svojo bleščečo se belino kar vabili k pogledu. Dr. Lovka je proučeval kromosome predstavnikov omenjenega rodu, iz katerih je, na osnovi kromosomskega števila in na osnovi raznolikosti v njih, poskušal določiti razlike med posameznimi vrstami.

Rastline ptičjega mleka so potem prenesli na zelenice Botaničnega vrta, tja kamor se pred tem ni zasejal sam. Ptičje mleko se namreč na odprtih travnatih površinah zelo rado samo seje, če le-te niso pretirano gnojene. Kar nekaj genetske raznolikosti rodu Ornithogalum se torej skriva v številnih populacijah, ki rastejo v Botaničnem vrtu, kjer ljudje vsako leto uživajo v njihovem cvetenju.