Na čaju

Dr. Andraž Krajnc

Na čaj smo povabili dr. Andraža Krajnca, raziskovalca v Laboratoriju za adsorbente na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. Gre za prodornega mladega znanstvenika, ki je v letu 2022 postal prvi prejemnik financiranja temeljnega raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca, ki ga podeljuje Kemijski inštitut.

Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

Vaš znanstveni vzornik?

troskopije. Senzor (tiskani elektrodi in zaznavna plast) je stabilen v okolju delovanja in njegovo delovanje je bilo potrjeno v laboratorijskem Li-ion akumulatorju sestavljenem iz LiMn2O4 katode in litijeve anode. Senzorji, natisnjeni na separatorju, bistveno ne spreminjajo trenutne proizvodne tehnologije in, kar je najpomembneje, zanemarljivo vplivajo na energijsko gostoto celice. Prikazani pristop je univerzalen in ga je mogoče sčasoma razširiti tudi na detekcijo drugih produktov degradacije prisotnih v elektrolitu. Povečanje stabilnosti keramičnega titanovega oksinitridnega nosilca med elektrolizo vode preko iridija

Prehod na obnovljive vire energije preko vodikovih tehnologij vključuje elektrolizo vode. Elektrolizerji s protonsko prepustno polimerno membrano (PEM) predstavljajo visoko učinkovito, odzivno, dinamično in priročno rešitev za shranjevanje presežnih količin električne energije v obliki vodika za pokritje vrzeli med proizvodnjo obnovljive energije (sonce in veter) in povpraševanjem omrežja v različnih časovnih obdobjih (dan/noč oz. poletje/ zima). V članku je razjasnjen nov način za povečanje elektrokemijske stabilnosti katalizatorskega

V zaključnem letniku študija fizike sem se pridružil skupini profesorja Denisa Arčona na Institutu “Jožef Stefan”, kjer sem opravil eksperimentalni del za diplomsko nalogo na temo superprevodnosti v dopiranih fulerenih. Po zaključku študija raziskovalnim izzivom ni bilo videti konca, zato sem danes z vami na čaju.

Imel sem srečo, da sem ga zgodaj spoznal. To je moj mentor pri doktorskem študiju in moj tesni sodelavec v zadnjih letih, profesor Gregor Mali. Skupaj sva ustvarila veliko lepih zgodb. Je izjemen človek, tako raziskovalno kot tudi osebnostno.

Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

Če bi meje zares obstajale, bi jih zgolj znanost bila sposobna preseči. Še vedno smo na začetku, zato je zabavno. Kakor se nam nekatera spoznanja iz preteklosti zdijo samoumevna in ne razumemo, kako da tega niso že prej pogruntali, tako se bodo čez nekaj desetletij ob pogledu nazaj na naša spoznanja, počutili zanamci. Največji misterij pa je zagotovo vesolje, kjer so meje zaradi razsežnosti še najbolj občutne.

Ukvarjam se s preučevanjem kovinsko organskih mikroporoznih stekel. Gre za nedavno odkrito vrsto stekel, ki po dosedanjih dognanjih veliko obeta na različnih področjih uporabe. Materiale raziskujem z jedrsko magnetno resonanco (NMR) v trdnem.

Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

Znanost je kot velik mozaik, vsako odkritje je po svoje pomembno in potrebno, da smo na današnji stopnji razumevanja sveta. Krivično bi bilo izpostaviti le enega. Zato bom rekel, da je najpomembnejši dosežek znanosti to, da povezuje.

Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? Zanimajo me napredni in obetavni materiali na področju izkoriščanja in skladiščenja sončne oz. odpadne energije ter najbolj nenavadni pojavi, katere bi utegnili pojasniti z edinstvenimi eksperimentalnimi pristopi NMR v trdnem. Morda se nekoč vrnem k raziskavam visokotemperaturne superprevodnosti. Včasih je potrebno malce potrpeti, da se najdejo manjkajoči koščki mozaika, v mislih imam razvoj materialov in tehnologije za izboljšanje raziskovalne opreme ali pa razvoj računskih metod za podporo eksperimentom, da se lahko premaknemo naprej.