DogodKI #11

DOGOD KI

Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

Nataša Jager Radin Brigita Pirc Odnosi z javnostmi

V tokratni številki lahko berete o načr tih za vzpostavitev razvojnega centra za brezogljične tehnologije v Zasavju, ki bo deloval pod okriljem Kemijskega inštituta, ter bo pomemben most med raziskovalnim okoljem in industrijo.

Predstavljamo tudi letošnji prejemnici Preglove nagrade za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved, ter prejemnika doktorske štipendije Janka Jamnika.

V rubriki Na kavi klepetamo s tajnico in gonilno silo Slovenskega kemijskega društva Marjano Gantar Albreht, be rete lahko še o starem, zdaj muzejskem spektrometru, ter o odsluženem NMR spektrometru, ki je na novo zaživel v ob liki umetniške interaktivne zvočne insta lacije. V svet plesa, predvsem kubanske salse, vas popelje dr. Mirijam Kozorog. Predstavljamo pa vam tudi knjigo Zakladi zelene strehe, ki smo jo izdali v sodelo vanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. Vabimo pa vas tudi k spreml janju inštitutskega podkasta, ki ga enk rat mesečno objavljamo od marca letos. V septembrskem boste lahko prisluhnili pogovoru s prof. dr. Goranom Dražičem.

Predstavili načrte za Center DUBT

IZPOSTAVLJENO

Načrtovani center za brezogljične tehnologije, ki naj bi zaživ el v Zasavju bo pomemben most med raziskovalnimi labora toriji, zamislimi v industriji ter uresničitvijo v proizvodnji.

Na septembrski slovesnosti v Zag orju ob Savi je bila predstavljena na mera o vzpostavitvi Centra za raz voj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (Center DUBT). Ta bo vključeval razvoj celot nega segmen ta tehnologij za zeleni prehod, kat erega cilj sta podnebna nevtralnost in energetska neodvisnost EU. V njem bodo razvijali vodikove tehnologije, tehnologije za zajemanje in pretvor bo ogljikovega dioksida, predvsem pa moderne baterijske tehnologi je. Center DUBT, ki bo omogočal prenos znanja iz raziskovalnih enot v industrijo in komercialno upora bo, je država v Programu evropske kohezijske politike 2021-2027 opredelila kot operacijo strateškega pomena. Vrhunsko opremljen raziskovalni center, v katerem bosta delovala

dva samostojna laboratorija, bo del Kemijskega inštituta. Več kot 1600 m2 napredne raziskovalne infra strukture bo namreč tesno pov ezane z inštitutskim raziskovalnim okoljem. Laboratorij za razvoj, pri pravo in testiranje baterij bo deloval pod vodstvom dr. Roberta Dominka, vodje Laboratorija za moderne bateri jske sisteme, Labo ratorij za reakcijsko inženirstvo pret vorb ogljikovega dioksida in vodika pa bo vodil izr. prof. dr. Blaž Likozar, vodja Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo. Načrtovani center bo pripomogel k celostnemu prestrukturiranju Zasavja, njegov doprinos pa bo še kako pomemben tudi za znanstve noraziskovalno okolje v Sloveniji in širši regiji. Omogočal bo raziskave in inovacije na višjih ravneh teh nološke razvitosti, s tem pa bo za gotavljal hitrejši prenos raziskav v industrijo in v vsakdanje življenje.

ZNANSTVENI DOSEŽKI

Napredek na področju urejanja genoma

Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem na predku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so orodje za modifikacijo genoma, sistem CRISPR/Cas, za katere ga je bila leta 2020 podeljena Nobelova nagrada na področju kemije. Izboljšan sistem CRISPR/

Podelili Preglovi nagradi in doktorski štipendiji

ODMEVNO

Preglove nagrade za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved ter doktorski štipendiji Janka Jamnika smo tokrat podelili na slovesnosti ob predstavitvi načrtovanega centra za razvoj brezogljičnih tehnologij v Zagorju ob Savi. Letošnji Preglovi nagrajenki sta dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar, štipendista pa Tjaša Mlakar in Mak similijan Adamek.

Cas temelji na povezovanju pro teina Cas9 z eksonukleazo EXOIII preko obvitih vijačnic. Tvorba obvite vijačnice omogoči premik eksonukleaze k mestu DNA dvo jno-verižnega preloma, kar posle dično izzove dodatno odstranitev prostih nukleotidov, kar vodi v večjo spremembo genoma na točno določenem mestu. Izboljšan sistem predstavlja pomemben napredek na področju razvoja personaliziranih metod zdravljenja, preučevanja bolezni, biotehnologije ter možnosti per sonalizacije različnih terapevtskih pristopov, med drugim tudi za zdravljenja različnih rakavih obo lenj ter genetskih bolezni. Rezul tate raziskave so objavili v ugledni reviji Nature Communications

Bifunkcionalna polimerna pena za selektivno zajemanje CO2 Najzahtevnejše vprašanje 21. stoletja je, kako omejiti odvisnost od fosilnih goriv in dekarbonizira ti gospodarstvo. Fosilna goriva namreč še vedno prevladujejo v svetovni proizvodnji energije, kar posledično vodi v nenehno povečevanje izpustov ogljikovega dioksida v atmosfero. Dokler se ta uganka ne reši, bodo potrebne tehnologije in materiali za zajemanje CO2

Med nagradami, ki jih podeljuje Kemijs ki inštitut, je prav Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša. Nosi namreč ime Friderika Pregla, zdravni ka in kemika slovenskega rodu, ki je bil leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Komisija je letos podelila dve Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke, prejeli sta ju dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar.

Dr. Mateja Manček Keber je višja znan stvena sodelavka na Odseku za sintez no biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Deluje na področju bazične in translacijske imunologije. Osrednja tema njenih raziskav so signalne poti Tollu podobnih recep torjev (TLR), pri čemer ra ziskuje predvsem njihovo vlogo v sterilnem vnetju v kroničnih boleznih, kot sta revmatoidni artritis in rak. Več raziskav in patentnih prijav je prijavila tudi s po dročja raziskav koronaviru sa SARS-CoV-2, predvsem mehanizma vstopa koro navirusa v celico in razvoja spojin, ki ta proces zavirajo. Odmevnost in odličnost ra

ziskovanja Mateje Manček Keber potrjujejo predavanja na mednarodnih kongresih in objave v najboljših znanstvenih revijah. Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar je vod ja Odseka za anorgansko kemijo in teh nologijo na Kemijskem inštitutu. Je medn arodno priznana znanstvenica na področju nanoporoznih materialov, kot so zeoliti in njim podobni materiali, ki so uporabni za sorpcijsko shranjevanje toplote in za okoljske aplikacije, kot so zajem CO2 in ostalih toplogred nih plinov. O odmevnosti razis kovalnih dosežkov nagrajenke pričajo številna vabljena pre davanja in objave v vrhunskih revijah s področja znanosti o materialih. Je članica odbor ov več strokovnih združenj s področja delovanja, vključ no s štiričlanskim izvršnim odborom svetovne zeolitne zveze. Opravlja tudi pomemb no delo pri prenosu znanja na doktorske in podoktorske študente na Uni verzi v Novi Gorici, kjer je direktorica mag istrskega študijskega programa Znanost o materialih in članica Senata Univerze.

Na slovesnosti smo razglasili tudi letošnja prejemnika doktorskih štipendij Janka Jam nika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved, to sta Tjaša Mlakar in Maksimilijan Adamek

Tjaša Mlakar je magistra biokemije, ki je študijske obveznosti vseskozi opravljala z nadpovprečnimi rezultati. Doktorski študij bo opravljala na Odseku za sintezno bi ologijo in imunologijo Kemijskega inštitu ta. Njena raziskovalna tema bo izboljšava sistema CRISPR/Cas za večjo učinkovitost tarčne integracije v genomu v terapevtske namene, vključno z modulacijo CAR-T celične imunoterapije. Njen mentor bo dr. Duško Lainšček.

Maksimilijan Adamek je magister biokemije, ki je ves čas študija izkazoval nadpovprečen rezultate. Že več let pa je tudi raziskovalno povezan s Kemijskim inštitutom, sprva pre

ko študentskega raziskovalnega dela, zdaj pa kot strokovni sodelavec na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologi jo, kjer bo tudi nadaljeval svoj doktorski študij. Raziskoval bo pomen RNA interakcij v nastanku bioloških kondenzatov, njegov mentor bo dr. Miha Modic.

Doktorska štipendija Janka Jamnika za per spektivno mlado raziskovalko ali raziskov alca s področja kemije in sorodnih ved, ki jo podeljuje Kemijski inštitut, je pomembna spodbuda za razvoj karier mladih. Štipendija ponuja priložnost za izobraževanje in delo v uveljavljenih raziskovalnih skupinah. Vzga janje novih generacij znanstvenic in znanst venikov je nasploh izjemno pomembno po slanstvo Kemijskega inštituta. Naša skupna prihodnost je namreč v marsičem odvisna prav od inovativnih idej in dosežkov, pod katere se bodo podpisali nekoč uveljavljeni raziskovalke in raziskovalci.

ZNANSTVENI DOSEŽKI

Med obetavnejše tehnologije spadajo absorpcijski procesi, pri katerih se uporabljajo po rozni materiali kot absorbenti, saj omogočajo natančen nadzor interakcij med CO2 in površino absorbenta.

Raziskovalci s Kemijskega inštitu ta so skupaj s sodelavci Univerze

v Liègeu zasnovali nov sintezni pristop in razvili visoko porozne polimerne pene. Amino-imidaz olne bifunkcionalne polimerne pene so uporabili za absorpcijo CO2 in raziskali vpliv porozne strukture, razmerja amino-im idazolnih funkcionalnih skupin, ter učinek protiionov na njihovo kapacitivnost, selektivnost in kinetiko zajemanja CO2 iz plinske mešanice. Edinstvena kombinaci ja amino-imidazolne kemije in visoko-porozne strukture polim ernih pen zagotavlja sinergijo, ki omogoča hitro kinetiko in odlično selektivnost pri zajemanju CO 2 iz plinske mešanice, učinkovi tost pa se ohranja tudi v vlažnih pogojih in pri večkratni uporabi. Razkrite lastnosti amino-imidaz olnih bifunkcionalnih polimernih pen bodo velika spodbuda za nadaljnji razvoj novih organskih absorbentov za zajemanje CO 2. Rezultati študije so bili objavljeni v Chemical Engineering Journal

Proteinske kletke, ki se lahko sestavljajo s pomočjo kovinskih ionov

Proteini so poglavitni gradniki vseh živih bitij. Po drugi strani pa znamo danes umetno zas novati proteine, ki imajo za nimive lastnosti in jih v naravi ne najdemo kot je tako-imenovan

ZNANSTVENI DOSEŽKI

proteinski origami iz obvitih vijačnic. Pomembna in koristna lastnost proteinov je, če lahko uravnavamo njihovo sestavljanje in razstavljanje preko kemijskih signalov. Primer takšnega signala so kovinski ioni, ki so sestavni deli številnih proteinov. Raziskovalci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemi jskega inštituta so v zaporedje peptidov vstavili aminokisline, ki omogočajo vezavo cinkovih ionov, na ta način, da njihova prisotnost

Na kavi

Marjana Gantar Albreht

Na kavo smo povabili Marjano Gantar Albreht, tajnico Slovenskega kemi jskega društva, ter strokovno sodelavko na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta. Marjana je gonilna sila društva, saj v vlogi administrativne in strokovne podpore sodeluje pri organizaciji na jvečjega slovenskega letnega srečanja kemikov Slovenski kemijski dnevi in izhajanja društvene revije Acta Chimica Slovenica.

Slovensko Kemijsko društvo ima častitljivo tradicijo, staro je že več kot 70 let. Kdaj ste se mu pridružili?

Z delom v Slovenskem kemijskem društvu sem pričela v začetku leta 2013, ko sem se ekipi predsednika društva prof. Slavka Kaučiča pridružila še kot študentka. Uvaja la me je gospa Olga Gorše, ki je istega leta odšla v zasluženi pokoj, meni pa prepustila delovno mesto tajnice društva.

Za kaj vse skrbite v tej organizaciji?

sproži sestavljanje izbranega para peptidov, pri čemer so pripravili štiri takšne pare. Te peptidne pare lahko nato vgradijo v proteinske kletke, ki merijo nekaj nano metrov in se nato sestavijo ali razstavijo, v odvisnosti od prisot nosti cinkovih ionov. Raziskava je bila pripravljena v okviru projekta Evropskega raziskovalnega sveta MaCChines za uveljavljene razis kovalce, ki ga vodi prof. Roman Jerala in programa, ki ga financira ARRS. Rezultate so objavili v ugledni reviji Science Advances .

Derivati grafena kot ogljični nosi lec izboljšajo stabilnost kataliza torja v gorivnih celicah s proton sko prevodno membrano Pomanjkanje učinkovitih in vzdržljivih elektrokatalizatorjev za reakcijo redukcije kisika v PEM gorivnih celicah še vedno omejuje razvoj vodikove tehnologije. Ogl jikovi materiali na osnovi grafena so se pojavili kot potencialna rešitev za zamenjavo obstoječih nosilcev iz črnega ogljika (ang. carbon black - CB), vendar njihov potencial zaradi zahtevnejših lastnosti tovrstnih materialov ni bil nikoli v celoti izkoriščen kot

Težko na kratko opišem, kaj vse obse gajo moje naloge. Vse zamisli članstva po skušam izvesti v prak si. Skrbim za adminis trativno in tehnično podporo pri reviji Acta Chimica Slovenica, organizacijo konfer ence Slovenski ke mijski dnevi in druge dogodke društva, koordinacijo razpisov društva, člansko bazo, skrbim za finančni del, pridobivanje sponzorjev, promocijo, urejanje spletnih strani itd. Društvo nima podpornih služb, razen računovodskega servisa, za vse ostalo je tu Marjana.

Ravno so se zaključili letošnji Slovenski Kemijski dnevi, že 28. zapored. Tudi v dveh korona letih ste dogodek organizirali v živo. S tem je bilo nedvomno veliko dela, organizacije. Kakšen izziv je to?

Organizacijo konference Slovenski kemijs ki dnevi smo leta 2015 prevzeli od Mari borske podružnice. V začetku je bil zame to zelo velik izziv, saj tovrstnih izkušenj nisem imela. Bilo je naporno, a tudi poučno. Le tos pri organizaciji sodelujem že osmič. V preteklih dveh letih so bili ukrepi, povezani s koronavirusom, dodaten, a ne nepremagl

jiv izziv. Tako nam je uspelo dogodek ves ta čas ohraniti živ in ne le to, pripeljali smo ga na zelo visoko raven, kar se odraža pri vi sokem številu udeležbe, tudi mednarodne. V Portorožu smo tako letos izrekli dobro došlico več kot 250 udeležencem iz 13 držav, med njimi številnim mladim. Za to gre zahvala nekdanjemu predsedniku društva in predsedniku organizacijskega odbora dr. Albinu Pintarju, s katerim sodelujem že peto leto.

Delo v društvu dopolnjujete še z delom na odseku, kako to združujete?

Nemogoče bi bilo strogo ločiti eno delo od drugega, zato ga raje združujem in se prilagajam dnevnim zadolžitvam. Včasih je na moji mizi kaotično, a ve liko mi pomeni hitra odzivnost, zato tako poskušam delova ti tudi sama. Imam čudovite sodelavce, zato sem zelo rada del Odseka za anorgansko ke mijo in tehnologijo.

Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

Prvo, kar mi pade na misel, je elektrika. Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

Menim, da v vesolju vse deluje na logičen in s tem dokazljiv način. Edina meja znano sti je vprašanje s kakšnim namenom je nas talo vesolje, kakšen je naš namen.

Če ne bi bilo nikakršnih omejitev, kaj bi si želeli, da bi raziskovalci odkrili, česar doslej še niso?

Vsakemu raziskovalcu bi privoščila, da v sebi odkrije kritično mišljenje, ki ni le dirka po cesti, ki nam jo asfaltira kapitalizem. To spoznanje bi mi pomenilo več kot najbol jša odkritja, ki prepogosto blažijo posledice naših lastnih nepremišljenih odkritij.

Zeiss Ikon W.25158

pišeta dr. Marta Klanjšek Gunde in dr. Jože Grdadolnik

V pritličju stare stavbe je na ogled star spektrometer - sistem cevi ZEISS IKON W.25158. Podatki na listih za izrisovan je spektrov kažejo valovno dolžino med 700 in 400 m (danes so to nanometri), na ordinati pa »Dichte« (gostota, verjet no optična gostota) med 0 in 1,5. In še »Gegenstand« (predmet), »Schichtdicke« (debelina sloja), »Beobachter« (opazova lec, operater) in »Datum«.

To je merilnik spektrov vidne svetlobe, ki meri jakost prepuščene svetlobe v eno tah optične gostote (absorbanco). Or dinatna os kaže vrednosti do 1,5. Meritve nad 1,5 so prevelike; v žargonu reče mo, da so »zabite«. Torej –zmanjšaj debelino vzorca, ponovi meritev…. Na to sedaj pogosto pozabljamo, saj vedno lahko dobimo nek spekter.

Gre za zaprt optični sistem za merjenje prepustnosti vzorcev. Imamo tudi dve celici za vzorce in kvarčna stekelca s premerom okoli 3,8 cm. Med dve stekelci se je stisnil vzorec. Ugotovimo tudi položaj svetilke, od ko der se svetloba širi po dveh paralelnih poteh. Kjer cevi zavijeta za 90° je gotovo monokroma tor – optični element, ki belo svetlobo razkloni v žarke z različno barvo (valovno dolžino). Za razklop svetlobe gotovo služi kvarčna prizma.

Valovno dolžino spreminjamo z vrtenjem vijaka. Premik vijaka zavrti prizmo (izbor valovne dolžine) in ker je položaj prizme povezan s premikom pisala, dobimo po mikanje po valovnih dolžinah. Optična gostota absorbiranega žarka se je merila primerjalno. Skozi dve kukali se opazu je referenčni žarek in primerja z žarkom skozi vzorec. Intenziteto referenčne ga žarka se zmanjšuje tako dolgo, da se oči-metrično doseže enako svetlost obeh žarkov. To zmanjševanje se upravl ja z vijakom, ki je povezan in umerjen s pisalom za beleženje optične gostote pri izbrani valovni dolžini.

Z vrtenjem enega vijaka se spreminja valovno dolžino med 700 in 400 nm, z drugim pa zmanjšuje jakost referenčnega žarka tako dolgo, da se ta izenači s tistim skozi vzorec. Z malo sreče, predvsem pa z izostrenim pogledom (oči-metrično) se dobi absorpcijski spekter vzorca v vid nem območju.

Kaj pa goooglanje? Dolgo in večkrat, pa nič - Zeiss Ikon so le fotoaparati. Končno pa na spletni strani Tehniškega muzeja v Stockholmu najdemo fotografijo ek sponata »Spektralfotometer, visuell«,

ZNANSTVENI DOSEŽKI

komercialna rešitev.

V članku je predstavljena edinst vena in industrijsko zanimiva sin teza elektrokatalizatorjev na os novi platine in derivatov grafena (DG). Z inovativnim pristopom so doseženi zelo homogeni interme talni katalizatorji na DG z visoko vsebnostjo kovine (do 60 ut.%). Pospešeni degradacijski testi kažejo večjo stabilnost tovrstnih materialov v primerjavi z analogi na CB, vključno z referenčnim

natanko tako kot je naš eksponat. Znam ka: Zeiss Ikon W 25163. Ta je v leseni transportni škatli z velikostjo 900 x 700 x 250 mm. Dimenzije se ujemajo z našim primerkom, številka W 25163 pa je got ovo serijska številka. Pojasnilo: »Najden v Inštitutu za obrambne raziskave v Stock holmu med pospravljanjem pred selitvijo. Nihče od darovalcev nima nikakršnega znanja o izvoru oz. uporabi. Verjetno je bil instrument kupljen iz Anglije okoli leta 1947.« Tehniški muzej v Stockholmu ima 138.775 eksponatov. »Spektalfotome ter« ima inventarno številko 38705.

Če je v oznaki Zeiss Ikon W 25163 res serijska številka, je naš eksponat stare jši za 5 primerkov. Zato sklepamo, da je prišel na Kemijski inštitut okoli leta 1947, morda kako leto prej.

Rezultati meritev s plinsko difuzi jsko elektrodo kažejo, da elektro katalizatorji na osnovi DG, kažejo odlične masne aktivnosti in imajo lastnosti, potrebne za doseganje visokih tokov, ki so relevantni za komercialno uporabo. Poleg tega so prikazane rekordno visoke tokovne gostote v primerjavi z najboljšimi rezultati elektrokatal izatorjev na osnovi DG iz liter ature, kar je spodbudna infor macija za potencialno industrijsko aplikacijo.

Interkalacija Phen-DC3 v G-kva drupleks odpira novo poglavje strukturnega preoblikovanja telomernih koncev DNK Izločanje proteinov ali njihova S pomočjo NMR spektroskopije smo v sodelovanju s kolegi iz Francije razjasnili preplet struk turnih sprememb v telomernih koncih povezanih z vezavo specifičnega liganda Phen-DC 3 Ključna je interkalacija liganda znotraj G-kvadrupleksa, ki ga tvorijo z gvanini-bogati odseki DNK, zato je toliko bolj pomem bno, da smo uspeli pridobiti detajlni strukturni vpogled.

komercialnim katalizatorjem.

ZNANSTVENI DOSEŽKI

Gre za prvovrstno orodje pri načrtovanje terapevtskih učinko vin, ki ne le stabilizirajo nena vadne strukture DNK, temveč

Zakladi zelene strehe

KNJIGA

Na vrhu inštitutskega Preglovega raziskovalnega centra se razprostira ozelenjena streha, ki predstavlja rastišče za slovenske rastlinske zaklade. Na strehi smo namreč z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani zastavili edinstven projekt varovanja slovenskih avtohtonih rastlin na nadomest nem rastišču, ki smo ga predstavili v knjigi z naslovom Zakladi zelene strehe.

tudi spreminjajo lastnosti bi ološko pomembnih genomskih predelov povezanih zlasti z raka vimi obolenji. Članek je bil objavl jen v reviji Angewandte Chemie

Zdaj travnata zaplata, drugič cvetoča tra ta. Danes oaza za sprostitev in zbistritev misli med natrpanim delovnikom, jutri kotiček za debato in sestanek na pros tem. In včasih za hitro kavo ali malico s kolegi. Pa tudi za čebele, čmrlje, pikapo lonice, ki jih privabi katera od bilk. In za ptice, ki se med letom mimogrede ustavi jo in se razgledajo naokoli. Predvsem pa

rastišče za slovenske rastlinske zaklade. Vse to je čudovita inštitutska ozelenjena streha, ki se razprostira na vrhu Preglo vega raziskovalnega centra.

Na strehi se razrašča več kot 50 vrst ras tlin. Med njimi je tudi pet slovenskih en demitov, ki rastejo samo na ozemlju Slo venije, ter osem zavarovanih rastlinskih vrst, ki so poleg endemitov uvrščene na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst Slovenije. S takšno zasa ditvijo smo ustvarili novo urbano zeleno zaplato, hkrati pa zagotovili prim erno površino za ex situ varovanje ogroženih slov enskih rastlinskih vrst ter s tem za ohranjanje slov enske biodiverzitete. Kot modelni primer, kako lahko urbane površine postane jo nadomestne površine za varovanje rastlin, bo tako inštitutska zelena streha lahko zgled podobnim pro jektom, ki se jih bodo mor da lotile sorodne kulturne, raziskovalne in pedagoške ustanove doma in po svetu. Da pa bi ta naš mali strešni raj približali širši javnosti, smo se odločili rastlinske vrste, ki se razraščajo pri nas, zbrati in predstaviti tudi v knjigi. Njena avtor ja sta znan. svet. dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ter dr. Blanka Ravnjak, ra ziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

Upokojenci se predstavijo

Dr. Jožica Friedrich

K predstavitvi smo tokrat povabili dr. Jožico Friedrich, raziskovalko v nekdanjem Oddelku za industrijsko mikologijo. Delo je bilo vedno zanimivo in pestro, z vsakim poskusom sem izvedela nekaj novega, a se mi je hkrati odprla pahljača novih vprašanj, ki so me vlekla naprej, pravi.

Na Kemijskem inštitutu sem bila zaposlena vso svojo delovno dobo, od 1977 do 2011. Vseskozi sem delovala na istem oddelku, ki se je v začetku imenoval Oddelek za industrijs ko mikologijo, kasneje Laboratorij za bioteh nologijo, njegov naslednik pa je Odsek za sin tezno biologijo in imunologijo. Raziskovalno delo me je pritegnilo, vzdušje na inštitutu je bilo prijetno, občuten je bil razvoj v opreml jenosti, kadrih, prostorih ter sodelovanju s tujino.

Raziskovala sem predvsem uporabnost ni tastih gliv za biotehnološko pridobivanje ra zličnih encimov, zanimivih za farmacevtsko, kozmetično ali živilsko industrijo. Deloma sem študirala tudi uporabnost gliv oz. njihovih encimov za biotehnološko predelavo odpad nih organskih snovi. Raziskave so vključeva le različne faze: od gojenja gliv, optimizacije pogojev, prek vpeljave metod za spremljanje produkta, izolacije in čiščenja produkta, do karakterizacije želenega encima in končno testov uporabnosti za določen namen. Pri ra ziskavah sem sodelovala z inštitutskimi in zu nanjimi laboratoriji. Od industrijskih projektov v Sloveniji sem največ delala za tovarno Krka, pri čemer so bile najpomembnejše raziskave na področju inhibitorja, ključnega encima v biosintezi holesterola. Sodelovala sem na projektih, ki so jih sofi nancirale mednarodne oz. ameriške agencije (IAEA, NSF, USDA), s približevanjem Evropski uniji pa smo začeli sodelovati tudi z drugimi inštitucijami in podjetji. Vodila sem bilateralne projekte s Francijo, Veliko Britanijo, Hrvaško in Argentino, kot tudi projekt za francosko kozmetično podjetje Parfums Christian Dior in projekt za kemijsko družbo BASF. Kot član ica slovenskih strokovnih društev sem imela priložnost sodelovati v evropskih strokovnih združenjih in ocenjevati evropske projekte.

Rada sem delala z mladimi, vodila sem več diplomantov in mladih raziskovalcev ter imela občasno predavanja in vaje za študente, ne kajkrat tudi pri sodelavcih v Franciji.

Odkar sem v pokoju, se s stroko ne ukvarjam

več, le občasno sodelujem z ARRS, ko potre bujejo pomoč raziskovalcev, ki niso več ‘v igri’. Življenje je postalo bolj umirjeno. Sinovi so odšli od doma, starejša dva z družinama živita na Dunaju oz. v Mariboru, kjer jih s soprogom rada obiščeva. Na Dunaju obiskujeva muzeje, uživava v operi in na koncertih, ali pa kolesari va ob Donavi. V Mariboru se najraje vzpnemo na Pohorje, rada pa si ogledava tudi kakšno predstavo v tamkajšnji operi. Doma redno obiskujeva koncerte različnih žanrov, na kat erih kot tolkalec sodeluje najmlajši sin, ki je bil ne kaj let tudi zaposlen na inštitutu. V posebno ve selje pa so mi trije vnuki s svojo otroško pristnostjo in vsak s svojimi poseb nimi zanimanji.

S soprogom imava več časa zase, za družabno in društveno življenje, za obisk tečajev, zanimi vih razstav ali predavanj. Rada hodiva v naravo, v manj zahtevne hribe. Veliko časa preživiva v počitniški hišici ob morju, kjer urejava vrt, plavava in kolesariva, pozimi pa si privoščiva smučanje v Dolomitih. Spomladi se udeleživa potovanja, ki ga vsako leto za Društ vo slepih in slabovidnih organizira najina slepa prijateljica, in v veseli družbi spoznavava za nimivosti Slovenije in Evrope. Doma rada pre biram spomine običa jnih ljudi, preko katerih spoznavam, da sem za marsikaj lahko hvalež na. Tudi za prijazne sodelavce in možnost kreativnega dela na inštitutu.

Interaktivna zvočna instalacija

Na prehodu iz stare stavbe Kemijskega inštituta proti notranjemu dvorišču stoji na pol prerezan nek danji NMR spektrometer. Ko se v vsakdanjem hitenju sprehajamo mimo, nase opozarja s prav poseb nim zvokom in nas vabi k raziskovanju zvokov rotirajočih se molekul. Gre za umetniško delo, ki je odsluženemu spektrometru s prelevitvijo v interaktivno zvočno instalacijo podaljšalo življenje.

Interaktivna zvočna instalacija je delo Nike Erjavec in Doroteje Erhatič, štu dentk Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Njuna mentorja sta bila prof. Alen Ožbolt, profesor kiparstva in dekan Akademije za likovno umet nost in oblikovanje ter prof. dr. Janez Plavec, vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivo sti. Avtorici sta ob svoje delo postavili tudi zanimivo razlago, katere del na vajamo v nadaljevanju.

Skozi rekontekstualizacijo funkci je, prostora in oblike odslužene ga NMR spektrometra se je razvilo novo poglavje v življenjskem ciklu naprave. Nekdanji mag net je preoblikovan v interaktivno instalacijo V-posluh, ki je umeščena ob bok preprostim napra vam za kavo in prigrizke v prostor vsakodnevne izmenjave med različnimi oddelki Kemijskega in štituta. Instalacija zaz na interakcijo z ostalimi napravami in nase opozo ri s signalom, ki je zvočna interpretacija uglaševan ja sonde (ang. »probe tuning signal«). Na tak način se umetniško delo neprestano vmešava v vsakdan mimoidočih in jih spodbuja k interakciji in raziskovanju. V običa jnem prostoru odmora je vzpostavljena igriva vez med vsakdanom, znanostjo in umetnostjo. Delovanje NMR naprave se zdi abstraktno, čutno, nedostopno, dogajan je v oprijemljiv podatek na podlagi informacije o signalu proste pre

cesije (FID) izpisuje šele računalniški vmesnik. Namesto v spekter sva sur ovo informacijo, t.j. signal proste pre cesije s pomočjo programske opreme prevedli v zvok in tako ozvočili, čutno približali neslišno in očem sicer skrito rotacijo molekul.

Prečni prerez magneta razpira pogled v prej skrit, večplasten skelet naprave in instalacijo deli na zvočni in navi gacijski del. Navigacijski del sestavlja 5 rotacijskih gumbov, vsak upravlja s hitrostjo posamezne zvočne infor macije signala proste precesije. Gum bi delujejo simultano, ob obračanju se na ekranu izpiše ime snovi, ki je bila

sprožena nazadnje.

Magnet, ki je kot umetniška vizual no-zvočna instalacija v spremenjeni obliki dočakal novo življenje, je dol ga leta služil kot sestavni del NMR spektrometra. Na Kemijskem inštitu tu so 300 MHz NMR spektrometer VXR 300 kupili in dali v uporabo ob koncu leta 1987. Takrat je predstavl jal ogromen napredek v zmožnostih strukturnih študij in pri reševanju najrazličnejših izzivov za akademske uporabnike in za industrijo. Zaradi dotrajanosti so ga dokončno upokojili leta 2019.

PODKAST - Vzeto na znanje

Dogajanje na Kemijskem inštitutu lahko spremljate tudi na podkastu »Vzeto na znanje«. V najnovejši epizodi gostimo prof. dr. Gorana Dražića . Podkast sicer odpira vrata našega inštituta in zvedavo gleda čez rame znan stvenic in znanstvenikov. Hkrati se zazira navzven, saj z izbranimi gosti razpravljamo tudi o znanosti nasploh, o njenih postopkih in orodjih ter o njeni vlogi v družbi. Podkast objavljamo vsak mesec, pogovore vodi Pia Ni količ, za tehnično podporo skrbi Radio Študent. Našo zvočno oddajo lahko poslušate na spletni strani www. ki.si ali v podkast aplikacijah.

Ne samo raziskovalka, tudi plesalka in ljubiteljica narave

Dr. Mirijam Kozorog

S plesom, ki je univerzalen jezik, je povezanih veliko lepih stvari. Še posebej všeč mi je to, da lahko s plesnimi gibi izražam in interpretiram glasbo, ki me kar potegne h gibanju, pripoveduje dr. Mirijam Kozorog, raziskovalka na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Navdušuje se predvsem nad kubansko salso, z veseljem pa se zavrti tudi ob drugih ritmih. Ka dar ne pleše, pa svoj prosti čas namenja raziskovanju hribov in tujih dežel.

»Ples mi je všeč, ker gre za izražanje in interpretacijo glasbe, ki jo že tako rada poslušam, in ki me kar pokliče h giban

na salsa zabavo v Sloveniji, na Kubi ali v Avstraliji in povsod se bom počutila kot doma. Latinskoameriški plesi se namreč plešejo praktično po vsem svetu in na ta način povezujejo ljudi. Eden zame zelo ljubih spominov je nastal pred desetimi leti, ko sva Slovenka in Francoz v mestu Bandung v Indoneziji pred več sto glavo množico plesala kubansko salso. Vsak od naju v tipični narodni noši svoje države, saj je bil prav to namen omenjenega kon certa – prikazati raznolikost kultur, in da imamo kljub razlikam tudi veliko skupne ga«, navdušeno razlaga.

ju. Pri plesu v paru je to lahko še toliko bolj zanimivo, saj morata soplesalca tudi neverbalno komunicirati in skupaj kreirata ples in plesne gibe.« Nenazadn je pa je ples, kot pravi, tudi odlična oblika rekreacije, pri kateri razgibamo in treni ramo celotno telo.

S plesom je pov ezanih tudi veliko drugih lepih stvari, dodaja Mirijam. »Ker ples predstavl ja univerzalen jezik, se lahko odpravim

Svoje plesno znanje redno dopolnjuje z obiski delavnic in plesnih festivalov doma in v tujini. Na festivalih se zbere večje število plesnih učiteljev z vsega sveta, plesalci, prav tako iz več držav, pa se te kom dneva učijo novih plesnih kor akov in figur, ki jih zvečer povadijo še na plesišču. Mirijam sicer pravi, da sta ji v zadnjem času še pose

bej pri srcu dve drugi plesni zvrsti - bach ata, ki izvira iz Dominikanske republike, ter urban kiz, čigar korenine prek kizombe in sembe izhajajo iz Angole. S prijatelji so se leta 2018 odpravili tudi na Kubo, otok neskončnih peščenih plaž, vročega sonca in zibelko afrokubanske kulture. To poto vanje jo je povsem prevzelo, še posebej nepozabno je bilo spoznavanje avten tičnih začetkov casinoja. Poleg plesa pa ima Mirijam v prostem času rada vse, kar je povezano z naravo, ob čemer se la hko sprosti, razgiba in se kaj novega nauči. Rada hodi v hribe, na sprehode, na morje, na potovanja v druge dežele, rada bere, posluša predavanja o zdravem načinu življenja in o psihologiji, igra odbo jko, pozimi deska na snegu, nasploh pa uživa v kulinaričnem ustvarjanju zdravih, polnovrednih rastlinskih jedi in v druženju s prijatelji.

Dogajalo se je

GZS Zbornica osrednjeslovenske regije je junija, v partner stvu z MGRT in SPIRIT Slovenija, podelila priznanja najbol jšim inovacijam v regiji za leto 2022. Bronasto priznanje je pripadlo tudi Kemijskemu inštitutu za inovacijo Neinvaziv en test za preverjanje prisotnosti virusa SARS-CoV-2 v slini.

Matevž Roškarič, mladi raziskovalec na Odseku za anor gansko kemijo in tehnologijo, je na junijski slovesnosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mari boru prejel dekanovo nagrado za raziskovalno nalogo, za kar mu iskreno čestitamo.

Kemijski inštitut je konec junija soorganiziral dva medn arodna dogodka, 26. mednarodni simpozij separacijskih znanosti in 25. mednarodni simpozij za tankoplastno kro matografijo visoke ločljivosti, na katerih je sodelovalo več kot 200 znanstvenic in znanstvenikov iz 31 držav.

Muzejska zbirka Kemijskega inštituta je bogatejša za številna odlikovanja, ki jih je za svoje raziskovalno delo prejel akademik prof. dr. Maks Samec. Samec, ki velja za začetnika kemije v Slo veniji, je bil prvi direktor in upravnik leta 1946 ustanovljenega Kemičnega inštituta. Odlikovanja je Kemijskemu inštitutu po darila Samčeva sorodnica dr. Tatjana Peterlin-Neumaier.

Na inštitutsko ograjo smo, pred pričetkom junijskega Tedna Kemijskega inštituta, namestili promocijske panoje. Vsebino panojev bomo občasno menjali, sicer pa želimo s tem mi moidoče opozarjati na pomen znanosti v družbi ter jim pred staviti raznolikost raziskav, projektov ter drugih aktivnosti, ki potekajo na naši ustanovi.

DOGODEK

Na Evropsko noč raziskovalcev v petek, 30. septembra 2022, bo potekal vseslov enski projekt Noč ima svojo moč. Aktiv nosti bodo obsegale festivale znanosti na glavnih trgih štirih mest, raziskovalne dne ve v osnovnih in srednjih šolah, več pol judnih predavanj in delavnic v knjižnicah, domu za starejše, muzejih, ter dneve odpr tih vrat v raziskovalnih ustanovah, centru znanosti in kulturnih ustanovah. Na ta dan bo svoja vrata obiskovalcem odprl tudi Ke mijski inštitut. Na spletni strani www.noc moc.eu preverite program vseslovenskega dogajanja. Aktivnosti Kemijskega inštituta pa preverite na priloženi QR kodi.

Avgusta smo organizirali dvotedensko Poletno raziskoval no šolo, ki se je je udeležilo 20 dijakinj in dijakov. Namen poletne raziskovalne šole je pri mladih spodbuditi zani manje za znanstveno raziskovalno delo in jih navdušiti za študij naravoslovnih ved.

Kemijski inštitut je v okviru projekta ‘Stičišče znanosti in gospodarstva’ Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sodeloval na že 54. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnos ti (MOS) v Celju. Med predstavljenimi projekti in inovacijami je inovacija Biokompozitni zero-waste materiali iz naravnih polimerov ekipe dr. Uroša Novaka prejela bronasto priznan je.

Galerijska dejavnost

V inštitutski galeriji smo v juniju in juliju gostili razstavo Grobi in obdelani kamen prof. dr. Franca Soline. Solina je nekdanji dekan Fakultete za računalništvo in infor matiko in raziskuje na področju računalniškega vida, večpredstavnosti in interakcije med človekom in raču nalnikom. Aktivno pa se ukvarja tudi z umetnostjo, pri čemer uporablja kombinacije računalniških orodij in bolj tradicionalnih kiparskih tehnik.

Rastline z inštitutske strehe

JARICA

piše dr. Jože Bavcon

Jarica (Eranthis hyemalis (L.) Salisb.) je prva rastlina, ki zacveti še v zimi. Velikokrat se njeni rumeni cvetni popki prvi prebijejo izpod snežne odeje. Pogosto prehitijo celo navadne male zvončke. Nasprotno od belih zvončkov jarice s svojo toplo sončno bar vo pomenijo pravo popestritev še rjavih in suhih trat. Na starih meščanskih vrtovih jarica nikoli ni manjkala. Potem je nekako odšla v pozabo.

Od začetka septembra v inštitutski galeriji razstavlja filozof in akademski kipar Simon Macuh. Na razstavi z naslovom Drugi je na ogled skupina njegovih petih skulptur poimenovanih Heksagon, risbe in zgodbe o migracijah sodobnega človeka, video z naslovom Hišica iz kart, ter instalacija Poslušati je umetnost. Slednja s postavitvijo v javni prostor vzpostavlja nov družabni komunikacijski prostor.

Znanstveno ime rastline izhaja iz njenega zgodnjega cvetenja: Eranthis ēr. (gr.) – spomladanski, anthos (gr.) – cvet, hyemalis (gr.) –od zime, ali: cveti v zimi. Staro strokovno ime za jarico – uporabljala sta ga še Hladnik (1826) in Host (1827–1831) – je bilo kar Helleborus hyemalis, a tudi drugi botaniki tistega časa so uporablja li to ime, kar nakazuje, da so nekoč menili, da gre za isti rod. Še danes za jarice nekateri menijo, da so najbližje sorodnice teloha. Rod jaric (Eranthis Salisb.) v današnjem času obsega sedem vrst. To so rastline gozdov in gozdnih robov Evrazije. Navadna jarica raste v pasu od južne Francije do Bolgarije. Vse vrste so majhne tra jnice z grčastim stebelnim gomoljem. Pri naši navadni jarici najprej zraste stebelce s cvetom in tremi dlanasto deljenimi ovršnimi listi. Šele kasneje se razvijejo pritlični pecljati listi, ki so deljeni v pet do sedem krp. Cvetovi so veliki 20 do 30 mm. Sestavljeni so iz 6 do 8 cvetnih lističev, znotraj so medovniki, številni prašniki in 4 do 6 pestičev, ki se razvijejo v mešičke. Jarica je tako kot večina pred stavnikov zlatičevk strupena. Vsi deli rastline povzročajo želodčne težave. Sok rastline draži kožo.

Simon Macuh svoja umetniška dela gradi na način, kjer pogosto izhaja iz teorije, ki jo uporablja kot miselno in konceptualno izhodišče, katerega z umetniškimi pristopi prevede v prakso. Formalno kot vsebinsko ga zanimajo družbena razmerja, zato se pri ustvarjanju pogosto pov ezuje z drugimi posamezniki ali skupinami.

Pri nas je jarica uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst, spada med redke vrste. Res so v zadnjih letih odkrili še nekaj novih naha jališč, pri odkritju zelo bogatega v Podsredi sem tudi sam sodeloval, vendar je teh še vedno izredno malo v primerjavi z rastišči drugih rastlinskih vrst. Zato jarico v naravi samo opazujmo in uživajmo v njenih zlato rumenih preprogah. Jarica v vrtu najlepše uspeva tam, kjer je dovolj humusa in je podlaga apnenčasta. Primerna je za zasaditve v bližini grmov in dreves, kjer se v primernih razmerah z leti razvije v pravo preprogo.

DOGODKI (Tiskana izdaja)

ISSN 2712-2581

Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X )

Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana

Uredili: Nataša Jager Radin, Brigita Pirc

Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta

Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.

Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.

Naklada: 150 izvodov

Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija