SGlasnik Marec 2021

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 3 | marec 2021 | ISSN 2232-6456

-

5

OBČINSKA UPRAVA

16, 17

KULTURA

Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, investicije in razvoj

Bernekerjeva odličja

9

Projekt Koroška košta

GOSPODARSTVO

Trajnostna naravnanost Komunale

19

TURIZEM

20

ŠPORT

Izjemni nastopi Maje Pogorevc 24

ZADNJA STRAN

Licitacija vrednejšega lesa

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 3 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o.

Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o.

Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec.

Fotografija na naslovnici: Franc Gorše: Pieta, mavec, Sokličeva zbirka v Tomo Jeseničnik

Plakat ob dnevu žena v Nemčiji iz leta 1914

8. 3.

V TEJ ŠTEVILKI AKTUALNO / Film Podelitev Bernekerjevih odličij za kulturo Varna hiša za ženske in otroke

v Kulturni dom SG

3

Februar v naši mestni občini tradicionalno

zaznamujejo slovesnosti ob kulturnem prazniku. Letos je predstavitev prejemnikov 4–8 Bernekerjevih nagrade in priznanj režiser Tomo Novosel ovekovečil s kratkim filmom, ki si ga lahko ogledate na spletu.

Bernekerjevo nagrado je prejelo Kulturno društvo Slovenj Gradec, plakete pa Vivijana Rogina, Dušan Stojanovič in Društvo ustvarjalcev D.tajl. Župan bo dobitnikom odličja izročil na slavnostni prireditvi jeseni.

OBČINSKA UPRAVA / Zadovoljstvo občanov z delom uprave Ogled izvajanja investicij Predstavitev oddelka Posodobljena dvorana in oder Brezplačni prevoz za starejše občane Vzpostavitev stanovanjskih skupin za osebe z motnjami v duševnem razvoju Pridružitev združenju zgodovinskih mest Slovenj Gradec – mesto kolesarjev Lokalni energetski koncept Osnutek lokalnega programa kulture 2021–2024 Testiranje z hitrimi antigenskimi testi Vpis v vrtec za šolsko leto 2021/22 Poziv k oblikovanju izhodišč za pripravo sprememb in dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu Sotočje GOSPODARSTVO / Sodobno poslovanje in trajnostna naravnanost

Dan žena predstavlja simbol boja za pravice žensk, tako v smislu političnih kot družbenih pravic. Zakaj sta obeleževanje osmega marca in poudarjanje vloge žensk v družbi ter umetnosti še vedno pomembna in zelo aktualna, v prispevku opominja Andreja 9 Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti.

MESTO IN PODEŽELJE / 9–14 Šola bo s prizidkom pridobila dodatnih 1480 m² Pustni karneval – letos virtualno Socialna aktivacija Novo vodstvo z načrti o novogradnji Zdravniška zbornica Slovenije podelila odličja MPIK nagrada Tilnu Jeromlu In memoriam 110. obletnica rojstva Vinka Cajnka Naslednja postaja: Demokracija!

Wolfova zgoščenka namenjena mladim

Občinsko vodstvo se je konec februarja podalo na nekatera gradbišča in se seznanilo z dinamiko izvajanja investicij. Tako si je župan v spremstvu direktorice uprave in vodij oddelkov ogledal blok neprofitnih stanovanj, za katerega so nedavno pripravili seznam upravičencev 54 stanovanj, ki bodo ključe prejeli predvidoma v mesecu maju.

Ogledali so si tudi gradbišče bazenskega KULTURA / 15–18 kompleksa in urbanega parka. Prepričali so se, da investicije potekajo v skladu z Špital kot neke vrste današnji dom za starejše zastavljenimi časovnicami.

Ob 8. marcu: ženske v umetnosti Bernekerjeva priznanja Predstavljajo se lokalni pisci in drugi Dostopnost kulture za vse

Dan žena

Dan žena (originalno dan delovnih žena) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali, in sicer v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je dan delovnih žena v komunizmu praznoval na 8. marec in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg), iz katerih je nastala komunistična oktobrska revolucija.

2

Mestna občina je izvedla anketo o zadovoljstvu z delom občinske uprave.

TURIZEM / 19 Rezultati kažejo, da se trend pozitivnega Koroška košta odnosa do občinskega vodstva nadaljuje.

Plaketo za lepo urejeno okolico prejela Gostilna Na vseh področjih so povprečne ocene Rogina zadovoljstva višje, najbolj se je povišal delež ŠPORT/ 20, 21 zadovoljnih z delom urada za pripravo Izjemni nastopi Maje Pogorevc projektov. Športno društvo Sele - Vrhe Šahovski klub Slovenj Gradec Tretji najuspešnejši slovenski klub v letu 2020

Veseli nas, da je SGlasnik v rezultatih ankete prepoznan kot pomemben vir seznanjanja MLADI / 22 z dogajanjem v naši mestni občini. Poleg Virtualni koncerti koroških mladih glasbenih zasedb pestrega nabora vsebin vas bomo ob upanju Program Brainobrain na izboljšane epidemiološke razmere Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec kmalu lahko v napovedniku spet povabili na RAZVEDRILO / 23 druženje ob prireditvah, ki se jih vsi že zelo Križanka veselimo.

ZADNJA STRAN, MESTNA ZGODOVINA / Licitacija vrednejšega lesa Mestna zgodovina

24

Uredništvo SGlasnika

KULTURNI PRAZNIK

AKTUALNO /

Film Podelitev Bernekerjevih odličij za kulturo Slovenski kulturni praznik smo Slovenjgradčani letos obeležili malce drugače. Namesto slavnostne prireditve v kulturnem domu, na kateri mestna občina podeli Bernekerjeva odličja najzaslužnejšim na kulturnem področju, je režiser Tomo Novosel posnel kratek film s predstavitvami dobitnikov letošnjih odličij za dosežke in prispevek h kakovostnemu kulturnemu utripu v občini. Najvišje priznanje Mestne občine Slovenj Gradec, Bernekerjevo nagrado za 2020, je prejelo Kulturno društvo Slovenj Gradec, Bernekerjeve plakete pa Vivijana Rogina, Dušan Stojanovič in Društvo ustvarjalcev D.tajl; vse smo predstavili tudi v našem glasilu.

Namesto slavnostnega govora je lanska dobitnica Bernekerjeve nagrade Maja Kastratovik sedla za klavir Steinway v Glasbeni šoli Slovenj Gradec in po uvodni slovenski himni zaigrala še svojo avtorsko skladbo za klavir in violino Impresija (violina Kristina Fale) ter zgodnji skladbi Huga Wolfa Uspavanka in Šale in igre, ki sta v njeni izvedbi izšli na novi zgoščenki.

Film si lahko ogledate na YouTube kanalu Mestne občine Slovenj Gradec. Župan bo dobitnikom odličja v živo izročil na slavnostni prireditvi jeseni. AP

Spoštovane in drage občanke,

v arhiv MO SG

ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, vam iskreno čestitam in želim, da bi bile deležne ljubezni in spoštovanja okolja, v katerem živite in ustvarjate. Še posebej pa se vam v času epidemije zahvaljujem za vso skrb, ki ste jo namenjale svojim otrokom pri pouku na daljavo. Želim vam lepo praznovanje in naj bo prav vsak dan vaš dan – dan žena!

Tilen Klugler, župan

VARNA HIŠA ZA ŽENSKE IN OTROKE

Ženska, ki doživlja nasilje, lahko pokliče na svetovalni telefon, kjer ima možnost prvega stika z varno hišo. V Varni hiši Slovenj Gradec imajo prostora za 4–5 žensk in 6–8 otrok.

V slovenskem prostoru je nasilje normativno prepovedano, odraža pa se kot fizično, psihično, spolno, ekonomsko, vrsta nasilja sta tudi zanemarjanje in zalezovanje. Kadar se posameznik ujame v takšen odnos, je prav, da iz njega izstopi.

Izstopiti iz nasilja je pogostokrat težko, saj se pri nas nasilje v družini še vedno razume kot problem posameznika oz. posamezne družine in ne kot problem celotne družbe. Obravnava problematike nasilja je nujna in tudi v obdobju razglašene epidemije te naloge, tako policija kot varna hiša in center za socialno delo, izvajajo brez omejitev.

V Koroški regiji pojav nasilja v družini statistično beležijo po izrečenih ukrepih prepovedi približevanja, ki ga za prekinjanje akutnega nasilnega odnosa izreka policija. V nekaterih primerih, kjer pride do intervencije policije zaradi nasilja v družini, obravnava v nadaljevanju na centru za socialno delo ni dovolj. Nekatere žrtve se morajo iz okolja, kjer so nasilje doživljale,

3

>2021

umakniti. Eno izmed oblik umika iz nasilne situacije nudi Društvo Regionalna varna hiša Celje z enotami: Slovenj Gradec, Velenje, Celje.

Prepovedi približevanja za prekinjanje akutnega nasilnega odnosa izreka policija z namenom zaščite žrtev ter umika nasilneža iz okolja. V Koroški regiji je bilo v 5-letnem obdobju najnižje število izrečenih ukrepov v letu 2017 (54), najvišje v letu 2019 (72), v lanskem, kovidnem letu pa jih beležijo 59. Vedno, ko policija izreče ukrep prepovedi približevanja, o tem obvesti center za socialno delo, ki prične ločene obravnave za žrtve ter povzročitelja, v okviru katerih se za žrtve pripravi varnostni načrt ter načrt pomoči za oblikovanje nadaljnjega življenja, povzročitelje pa se usmerja v sprejemanje odgovornosti za lastna nasilna ravnanja ter v odločitev in vključitev v oblike pomoči za učenje asertivnosti. »Ob prihodu v varno hišo se žensko in otroke namesti v sobo. Prvi dnevi bivanja v hiši so namenjeni počitku in prilagajanju. Nato vsaka posameznica skupaj s svojo svetovalko prične urejati svoje življenje skozi individualno pomoč preko pogovorov, urejajo se pravno-formalne zadeve, materialna pomoč, če je ženska brez prihodkov, zunanja terapevtska pomoč in po potrebi zdravniška oskrba. Vsaka posameznica je odgovorna za svoje življenje in življenje svojih otrok,« pojasni Teja Palir Čuješ. AP

v George Graciansky, Arhiv KGLU

Izstop iz nasilnega odnosa je vedno nujna naloga

DELOVANJE REGIJSKE SLUŽBE ZA KOORDINACIJO IN POMOČ ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI KORISTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE V primerih akutnega nasilja v družini je potrebno poklicati policijo: 112. ] Center za socialno delo Koroška, Enota Slovenj Gradec: 02 885 01 00. ] Možna je tudi vključitev v Varno hišo Slovenj Gradec, ki nudi varen prostor za umik pred nasiljem in je dosegljiva vsak delovnik med 9.00 in 11.00 ter med 15.00 in 17.00 na telefonski številki: 02 882 94 35. ] Pomoč in podporo mladostnikom nudi Krizni center za mlade na telefonskih številkah: 02 885 01 11, 041 962 029 ali prek e-pošte: csdsg.krizni.center@gov.si.

3

OBČINSKA UPRAVA /

Zadovoljstvo občanov z delom uprave Osnovni namen raziskave, izvedene v okviru kontinuiranega spremljanja zadovoljstva z delom občinske uprave, je ugotoviti, v kolikšni meri občinska uprava zadovoljuje svoje uporabnike, torej občanke in občane. Poleg zadovoljstva z delom občinske uprave je bil namen raziskave, ki smo jo izvedli konec oktobra 2020, ugotoviti zadovoljstvo z delom na posameznih področjih občinske uprave: ocena zaposlenih na občini, glede na različne kriterije, zadovoljstvo s posameznimi dejavniki, ki so v pristojnosti občine, in indeks zadovoljstva, katera so prioritetna področja delovanja občine z vidika občanov, ugotoviti, kateri načini informiranja so za občane najprimernejši, kakšni so predlogi izboljšav na področju dela občinske uprave, kot jih vidijo občani, in kakšen je njihov odnos do aktualnih vprašanj. Raziskava nam je v določenih vsebinskih področjih omogočila primerjavo s predhodnimi merjenji in spremljanje posameznih kazalnikov skozi čas. Ugotovili smo, da se trend pozitivnega odnosa do občinskega vodstva nadaljuje. Na vseh področjih so povprečne ocene zadovoljstva

višje, najbolj se je povišal delež zadovoljnih z delom urada za pripravo projektov. Anketiranci so najbolj zadovoljni z delom župana. Več kot dve tretjini anketirancev sta mnenja, da so zaposleni strankam pripravljeni pomagati, da poznajo zakonodajo in da se strankam posvečajo brez slabe volje. Povprečne ocene dela zaposlenih so letos višje pri vseh ocenjevanih vidikih. Med najpomembnejša področja večina anketirancev tudi letos uvršča socialo in zdravstvo. Glede na pretekla merjenja se povečuje pomembnost športa pa tudi otroškega varstva in kulture. Največ anketirancev se najpogosteje informira prek časopisa SGlasnik. Časopis SGlasnik je tudi medij, ki se anketirancem v največji meri zdi najbolj dostopen in najbolj uporaben. Opaziti je moč pozitiven trend informiranja prek spletne strani MO Slovenj Gradec in portala Moja občina.

Konec preteklega leta smo opravili tudi anketo zadovoljstva zaposlenih, saj je na področju kadrov zelo pomembno zadovoljstvo zaposlenih, ki tako opravljajo naloge hitreje in natančneje kot tisti,

ki so z delom in delovnim okoljem nezadovoljni.

Zato smo konec preteklega leta izvedli analizo zadovoljstva zaposlenih, anketa pa je pokazala porast stopnje zadovoljstva zaposlenih za skoraj 10 % v primerjavi s preteklim letom. V občinski upravi Mestne občine Slovenj Gradec velja načelo, da vsi zaposleni odgovarjamo za kakovost svojega dela, kar pomeni, da opravljamo storitve v skladu z zakonodajo in pričakovanji strank ter lokalne skupnosti s ciljem povečati njihovo zadovoljstvo, da enako skrb namenjamo zaposlenim v občinski upravi, njihovi usposobljenosti, varnosti in zadovoljstvu ter da z zavezanostjo vodstva in zaposlenih k nenehnemu izboljševanju storitev na MO in zagotavljanju potrebnih virov dosegamo postavljene cilje. Brez dvoma bodo rezultati ankete več kot koristen pripomoček pri uresničevanju načel in hkrati vodilo za uspešno doseganje zastavljenih poslovnih ciljev s pomočjo večje stopnje zadovoljstva zaposlenih, hkrati z njimi pa tudi zadovoljstva odjemalcev naših storitev, občank in občanov naše mestne občine. Vsem sodelujočim v obeh anketah se zahvaljujemo za sodelovanje. DS

Ogled izvajanja investicij Kljub temu da nad izvajanjem vseh trenutnih investicij redno in tekoče bdijo občinske strokovne službe, se je razširjeno občinsko vodstvo v ponedeljek, 22. februarja, podalo na nekatera gradbišča in se prepričalo o dinamiki izvajanja investicij. Tako si je župan v spremstvu direktorice uprave in vodij oddelkov ogledal blok neprofitnih stanovanj, za katerega smo nedavno pripravili seznam upravičencev 54 stanovanj, ki bodo ključe prejeli predvidoma v maju. Vodstvo si je ogledalo tudi gradbišče bazenskega kompleksa in urbanega parka, na gradbiščih pa so jih skrbniki projektov seznanili s potekom izgradnje.

Ugotovimo lahko, da investicije potekajo v skladu z zastavljenimi časovnicami in da se izvajalci pri svojem delu ne srečujejo s posebnimi težavami, še posebej pomembno je, da jim je letošnja mila zima omogočila nemoteno izvajanje del. DS

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE

JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV ŽELEZNIKARJEVIH ODLIČIJ

PROGRAMOV IN PROJEKTOV NA PODROČJU MLADINSKIH PROGRAMOV V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC

Komisija za podelitev Železnikarjevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec obvešča občane o podaljšanju javnega razpisa za leto 2020 za podelitev Železnikarjeve nagrade in Železnikarjevih plaket.

Namesto do 19. februarja 2021 lahko predloge oddate do petka, 12. marca 2021.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje javnodostopnih mladinskih programov in projektov, ki jih izvajajo mladinske nepridobitne organizacije v Mestni občini Slovenj Gradec.

Prijave morajo prispeti na naš naslov najkasneje do 23. 3. 2021 ali biti poslane priporočeno po pošti tega dne.

Dodatne informacije najdete na spletni strani MO SG.

Vse ostale določbe javnega razpisa ostajajo nespremenjene. v Urban Cerjak

4

Da investicije potekajo v skladu z zastavljenimi časovnicami in izvajanjem proračuna MO SG, skrbijo občinske strokovne službe, ki pripravljajo dokumentacijo.

Seveda pa vsega tega ne bi bilo mogoče izvajati v zadanih rokih, če bi pri tem naleteli na kakršnekoli ovire. Zato se iskreno zahvaljujemo strokovnim službam Upravne enote Slovenj Gradec, ki se pod vodstvom načelnice Irene Sešelj vsakič znova izkažejo z ažurnostjo in hitrostjo pri pridobivanju dovoljenj in ostale dokumentacije.

ODDELEK ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO, INVESTICIJE IN RAZVOJ

OBČINSKA UPRAVA /

Izvajanje vseh večjih investicij Na Mestni občini Slovenj Gradec so pred dvema letoma z namenom povečanja učinkovitosti in kakovosti dela z reorganizacijo občinske uprave ustanovili nov Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, investicije in razvoj. Vzpostavili so več timskega dela, z novim oddelkom pa zagotovili učinkovitejši nadzor nad vodenjem investicij in porabo proračunskega denarja ter omogočili učinkovitejše pridobivanje nepovratnih evropskih in državnih sredstev iz razpisov.

Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, investicije in razvoj je prevzel izvajanje vseh večjih investicij v naši mestni občini, poleg tega izvajanje investicij v cestno in

proračunska sredstva in spremljajo realizacijo njihove porabe. »Med najpomembnejšimi investicijami, ki jih je vodil Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, investicije in razvoj sta nedvomno most čez Suhodolnico in most v Šmartnem – tako imenovani most Daplast. V letu 2020 je bilo tudi kar nekaj močnejših neurij, ki so botrovala številnim plazovom in povzročila veliko škode tako na občinskih in gozdnih cestah ter ogrozila nekaj individualnih stanovanjskih objektov. V teh primerih Mestna občina Slovenj Gradec občanom pomaga v tistih prvih, najbolj kritičnih trenutkih.

Na področju cestno-komunalne infrastrukture je vsako leto rekonstruiranih večje število cestnih odsekov, skladno s programi vaških skupnosti in mestnih četrti, ki si same oblikujejo prioritetni vrstni red investicij, razen v primerih, ko gre za projekte s sofinanciranjem EU-sredstev. Takrat se je potrebno prilagoditi razpisnim pogojem za sofinanciranje, vendar ostaja dejstvo, da so tudi te investicije namenjene za izboljšanje življenjskih pogojev naših občanov,« pojasnjuje vodja oddelka mag.

Lidija Požgan.

Most čez Homšnico

Most Daplast

Učilnica v OŠ Pameče

vodovodno infrastrukturo ter kanalizacijsko omrežje, pri čemer sodeluje s podjetjem Komunala Slovenj Gradec kot izvajalcem gospodarskih javnih služb. Med pristojnosti oddelka spadata tudi področji prometa in opremljanje stavbnih zemljišč. Njihov interes je zagotoviti čim več komunalno opremljenih parcel za individualno stanovanjsko zazidavo.

Poleg vzdrževanja občinskih in gozdnih cest, in izvedbe investicij na področjih komunalnocestne infrastrukture, družbenih dejavnosti, stanovanjske zazidave ter poslovne cone Pameče 3, obsega velik del nalog oddelka administrativno delo, ki vključuje pripravo, vodenje, spremljanje, koordiniranje in nadziranje investicij. V oddelku vodijo postopke kategorizacije in kataster občinskih cest, evidenco o javnih cestah, občino zastopajo v geodetskih postopkih in vodijo upravne postopke na prvi stopnji s področja urejanja prometa.

Mestna občina skrbi za komunalno urejanje stanovanjskih zazidav, kjer se je potrebno najprej z lastniki zemljišč dogovoriti za prenos lastništva, izdelati projektno dokumentacijo za izgradnjo komunalne infrastrukture, preko javnega naročila izbrati izvajalca del in poskrbeti za celotno izvedbo investicije. V oddelku skrbijo za oblikovanje sistemskih rešitev in pripravo zahtevnejših gradiv z omenjenih področij ter načrtujejo 3

>2021

MN

V Oddelku za gospodarsko infrastrukturo, investicije in razvoj se ukvarjajo z naslednjimi nalogami: • letno in zimsko vzdrževanje obstoječih cest, lokalnih in gozdnih; • izgradnja novih cest, poslovnih con; • urejanje obstoječih prostorov na področju družbenih dejavnosti; • novogradnje na področju družbenih dejavnosti; • komunalno urejanje zemljišč na podlagi sprejetih OPN in OPPN; • urejanje plazov; • izvajanje nalog s področja urejanja komunalne infrastrukture – oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda; • vzdrževanje pokopališč; • naročila projektne dokumentacije; • izvajanje nalog na področju urejanja in uporabe občinskih in kolesarskih stez in povezav ter javnih površin; • vodenje katastra občinskih cest; • ažuriranje Banke cestnih podatkov – BCP; • zastopanje v geodetskih postopkih; • vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji s področja urejanja prometa; • vodenje predpisanih evidenc in priprava informacij na njihovi podlagi; • sodelovanje z vaškimi skupnostmi in mestnimi četrtmi pri pripravah predlogov investicij na njihovem območju; • urejanje mirujočega prometa;

• upravljanje in vzdrževanje semaforiziranih križišč ter prometne signalizacije na občinskih cestah; • prometna ureditev na občinskih cestah; • izdaja dovoljenj za zaporo ceste zaradi del ali prireditev na občinskih cestah; • izdaja dovoljenj za uporabo javnih površin; • spremljanje in koordiniranje investicij na področju državnih cest; • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu – podpora za izboljšanje prometne varnosti; • sodelovanje pri pripravi predloga proračuna in spremljanju realizacije porabe s področja dela organizacijske enote; • številne druge naloge, ki se pojavijo pri načrtovanju, pripravi in izvajanju investicij, kot je npr. pridobivanje služnostnih pogodb za posege na zemljiščih, ki bodo predmet investicij.

5

OBČINSKA UPRAVA /

V KULTURNEM DOMU ZAKLJUČENA INVESTICIJA

Posodobljena dvorana in oder Kulturni dom Slovenj Gradec s polnimi pljuči čaka na ponovno odprtje in vrnitev obiskovalcev. Vrednost projekta prenove dvorane, odra in zaodrja je 300.024,40 evra, od tega Mestna občina Slovenj Gradec zagotavlja 103.287,09 evra, Ministrstvo za kulturo pa 196.737,31 evra.

Konec leta 2020 je bila zaključena investicija delne prenove odra in dvorane Kulturnega doma Slovenj Gradec, v začetku letošnjega leta pa so izvedli še nekaj rednih vzdrževalnih del.

Za izboljšanje zvočne izkušnje gledalca filma, koncerta ali gledališke predstave so na stene dvorane namestili nove akustične obloge in znižali strop nad odrom, da zvok pravilno potuje po dvorani. Tako je tudi KD Slovenj Gradec glede kakovosti zvočne slike stopil v korak s časom. Nad odrom so sedaj nameščeni tudi štirje lučni vleki, dodana je nova scenska in dvoranska razsvetljava. »Zaključili smo s prenovitvenimi deli na odru in v dvorani. Sedaj čakamo pomlad in upamo, da kulturni dom čimprej odpremo in začnemo s svojim delom,« pravi direktorica KD Slovenj Gradec Andreja Gologranc v upanju, da bi lahko obiskovalcem ponudili vsaj nekaj predstav letošnje abonmajske sezone. Nič se še ne ve, kako bo, zato bodo o poteku in spremembah obveščali sproti. Njihov program je odvisen od tega, kdaj bodo gledališča pripravljena na gostovanja, in od tega, ali bo filmska distribucija sproščena in bo na voljo dovolj filmov. »Strategija ponovnega odpiranja mora biti usklajena, najbolj pomembna je predčasna

napoved, usklajena mora biti z vseh vidikov, tako časovnega, organizacijskega in varnostnega,« še pojasni Gologrančeva in doda: »Mnenja smo, da so kinematografi glede epidemije eni bolj varnih kulturnih prizorišč, seveda ob hkratnem upoštevanju strogih priporočil in navodil NIJZ.« Kljub zaustavitvi programa je v teku Dijaški filmski abonma, saj izbrane filme pod vodstvom dr. Uroša Zavodnika dijaki spremljajo doma prek Vimeo spletne platforme.

Zelo so zadovoljni s sezono 2019 in upajo, da se

bodo, ko bo institucija odprta za javnost, zvesti obiskovalci kina in drugih prireditev zopet vrnili. »Leto 2019 je bilo po vsej Evropi eno najuspešnejših za kinematografe tako po prodanem številu vstopnic, zasluženem denarju in številu naslovov filmov,« še pojasnjuje direktorica kulturnega doma, ki je tudi član Art kino mreže – združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije. »Čas okrevanja in odprtja za področje kulture pa bo zahteven,« še dodaja. AP

v EK

Brezplačni prevozi Z brezplačnimi prevozi za starejše občane smo v naši mestni občini začeli že maja 2019. Pred začetkom izvajanja storitve smo pričakovali, da bodo to možnost koristili večinoma starejši z našega podeželja, a smo kmalu ugotovili, da so potrebe za tovrstne prevoze tudi v mestu, saj nekateri zaradi zdravstvenega stanja ali splošne oslabelosti niti krajših razdalj ne zmorejo več sami.

6

Z veseljem ugotavljamo, da je v tem obdobju z nami sodelovalo 18 prostovoljcev, ki svoj prosti čas in energijo namenjajo tudi za brezplačno delo na programu SGmobilc, ki ga izvajamo v okviru javnega zavoda Spotur Slovenj Gradec. Do sedaj smo opravili že več kot 1600 prevozov, večinoma za zdravstvene namene, upravne storitve, trgovino in pokopališče. Naši uporabniki so navdušeni nad to dejavnostjo, saj jim omogoča samostojnost ter neodvisnost od sorodnikov in prijateljev.

Pogosto s hvaležnostjo in zadovoljstvom poudarjajo, da so vsi naši prostovoljci izjemno ustrežljivi in prijazni in da so pogovori v avtu zelo zanimivi. Verjamemo, da s svojim delovanjem gradimo boljše medčloveške odnose in dokazujemo, da je skrb za naše starejše izziv za celotno družbo in ne le naloga njihovih svojcev.

Na program brezplačnih prevozov je vplivala tudi epidemija, saj smo v prvem valu za nekaj tednov popolnoma prenehali z vsemi aktivnostmi, potem pa smo začeli izvajati prevoze samo za namene

zdravstvenih storitev. Skladno z rahljanjem vladnih ukrepov spet izvajamo druge prevoze, ki jih potrebujejo starejši, in sicer za razne upravne storitve, trgovino in ostale potrebe. Naša skrb je namenjena nenehnemu razkuževanju vozila in rok. Zavedamo se, da je zdravje nas in naših uporabnikov odvisno od previdnega ravnanja vseh nas in da je potrebno stike omejiti samo na najnujnejše.

Poudariti moramo, da so dejavnost brezplačnih prevozov kot pomembno prepoznala tudi nekatera naša družbeno odgovorna podjetja.

Podpirajo nas: Ars Caffe, mestna kavarna Slovenj Gradec, Avto-Gad, d. o. o., Avto Štaleker, d. o. o., Blaž Štamulak, s. p., Famteh, d. o. o., Franjo Štern, s. p., Hiša Ančka, Pekarna Zorman, Restavracija Preša, Santana coffee in Vabo, d. o. o. Vsem navedenim podjetnikom in podjetjem smo za pomoč in podporo hvaležni in upamo, da bodo z nami ostali še naprej.

Verjamemo, da bomo s svojim delom, povezovanjem in sodelovanjem vseh akterjev tudi v prihodnje uspešno opravljali brezplačne prevoze naših starejših občank in občanov in s tem prispevali kamenček v mozaik njihove prijetne starosti. Glede na to, da se že izvaja cepljenje najstarejših proti covidu-19, vabimo vse, ki nimajo prevoza, da nas pokličejo in se bomo dogovorili. Evgenija Cesar

OBČINSKA UPRAVA /

Vzpostavitev stanovanjskih skupin za osebe z motnjami v duševnem razvoju

Slovenj Gradec – mesto kolesarjev

V teku sta projekt deinstitucionalizacije Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem in operacija vzpostavitev stanovanjskih skupin za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju na območju vzhodne kohezijske regije, v kateri sodeluje tudi MO Slovenj Gradec.

Za 4,8 milijona evrov vreden projekt, ki ga bo izvajal Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrega 3,8 milijona evrov.

V Slovenj Gradcu smo za investicijo namenili na spodnji skici označeno območje za izgradnjo dveh stanovanjskih enot, z naložbo pa bo zagotovljena primerna infrastruktura za možnost

celovite deinstitucionalizacije CUDV, hkrati pa izgradnja bivanjskih enot pomeni, da se bo nekaj dosedanjih varovancev CUDV lahko preselilo in zaživelo v skupnosti. Ob tem bo omogočen tudi nakup 5 mobilnih enot za zagotavljanje izvajanja storitev na domu ter vzpostavitev informacijske točke za informiranje celotne lokalne skupnosti, svetovanje, zagovorništvo, koordinacijo mobilne enote in druge storitve. DS

Pridružitev združenju zgodovinskih mest Združenje zgodovinskih mest Slovenije je bilo na pobudo županov Pirana, Ptuja in Škofje Loke ustanovljeno 12. junija 2001 na Ptuju in letos obeležuje 20. obletnico svojega uspešnega delovanja, zato letošnji program dela vsebuje tudi obeležitev praznika.

Slovenj Gradec je 19. mesto, ki se je pridružilo združenju.

Namesto praznovanja in v počastitev 20-letnice delovanja pripravljajo kulturni abonma zgodovinskih mest, ki ga pričenjajo v sezoni 2021/22. Če kdaj, je prav sedaj pravi čas, da povežejo in podprejo kulturne vsebine in ustvarjalce v zgodovinskih mestih.

Ne glede na nepredvidljivo situacijo, ki združenje čaka tudi v letu 2021, ostajajo optimistični in svoje delovanje usmerjajo na naslednja glavna področja: ohranjanje, varovanje in prenova stavbne dediščine mestnih jeder ter kulturnih spomenikov na območju članic ter aktivnosti in naloge, ki so s tem neposredno in posredno povezane, turistična promocija in trženje produkta

zgodovinska mesta in kultura ter izvajanje projekta Refresh+: Mladi umetniki oživljajo kulturno dediščino in legende.

V Slovenj Gradcu si bomo aktivno prizadevali, da se bomo čim prej vključili v posamezne projekte združenja in tako povečali prepoznavnost našega mesta z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.

3

>2021

Promocijska tabla za kolesarje nas v mestnem jedru že leto dni opozarja na pravila ravnanja kolesarjev v prometu in vožnjo skozi center mesta. Letos pa smo, na zdaj že prepoznavni lokaciji, dodali interaktivni del table, s katero organizatorji, MO Slovenj Gradec, Zavod Ekopren, Ekološko društvo Slovenj Gradec in raum AU, nagovarjajo k participativni udeležbi, saj si bo lahko vsak mimovozeči sam preračunal, koliko goriva porabi njegovo vozilo in koliko onesnaževanja s CO2 s tem ustvari.

Pri vožnji s kolesom pa lahko strošek za gorivo prihranimo in tako prizanesemo okolju, je prepričan vodja projekta Vladimir Jarh Nikolič, ki vas ob priložnosti vabi k sodelovanju.

Vsem voznikom koles ter avtomobilov želi ekipa “Kaj lahko storim v boju proti podnebnim spremembam?” srečno in varno ekološko vožnjo. AP

Ob včlanitvi v Združenje zgodovinskih mest je župan Tilen Klugler dejal, da je »naše mesto Slovenj Gradec sinonim za kulturno središče, kjer si bogato izročilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom mesta. V letošnjem letu, ko bomo obeležili 930 let od prve pisne omembe kraja, 770 let od pridobitve tržnih pravic in več kot 750 let mestnih pravic, smo se končno priključili tudi eminentni družbi slovenskih zgodovinskih mest. Veselimo se skupnih projektov, izmenjave izkušenj in odlične promocije zgodovinskih mest Slovenije.« Marija Lah

Lokalni energetski koncept Mestna občina Slovenj Gradec je 21. 12. 2020 na 20. seji mestnega sveta potrdila Lokalni energetski koncept (LEK), ki ga je izdelal zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Lokalni energetski koncept je dokument, ki lokalno skupnost in njene prebivalce usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi energije, energetskih prenovah stavb, nizkoenergijskih in pasivnih gradnjah, skrbnemu ravnanju z energenti in energijo, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, višanju energijske učinkovitosti in uvajanju obnovljivih virov energije.

v AP

LEK

Na podlagi Energetskega zakona mora vsaka lokalna skupnost vsaj vsakih deset let izdelati in sprejeti LEK. Lokalni energetski koncept Mestne občine Slovenj Gradec vsebuje analizo rabe energije in energentov po posameznih področjih (gospodinjstva, javne zgradbe, podjetja in javna razsvetljava), za samoupravno lokalno skupnost kot celoto pa analizo oskrbe z energijo, analizo emisij, opredelitev šibkih točk oskrbe in porabe energije z vidika stabilnosti in okoljske sprejemljivosti, oceno predvidene porabe energije in napotke za prihodnjo oskrbo z energijo, analizo možnosti učinkovite rabe energije in analizo

potencialov obnovljivih virov energije, določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti, analizo možnih ukrepov, akcijski načrt ter napotke za izvajanje koncepta. DS

v Tomo Jeseničnik

Namen projekta je zagotoviti prostorske pogoje za kakovostno bivanje oseb s težjimi, težkimi in kombiniranimi motnjami v duševnem razvoju.

Vzpostavilo se bo 13 novih stanovanjskih enot na 9 lokacijah v občinah Dravograd, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Muta in Mežica, kamor se bo preselilo 70 uporabnikov.

7

KULTURA

OBČINSKA UPRAVA /

Mestni svet je obravnaval in sprejel osnutek lokalnega programa za kulturo za obdobje od leta 2021 do leta 2024. Osnutek objavljamo v javno obravnavo in pozivamo vse deležnike kulture in zainteresirano javnost k podaji pripomb, ki jih z navedbo imena predlagatelja pošljite na elektronski naslov: kultura@slovenjgradec.si.

S svojimi predlogi, pobudami in pripombami boste pomagali pri soustvarjanju strateškega dokumenta, ki bo v veliki meri zaznamoval kulturni utrip naše mestne občine, saj si želimo, da strategije in programi, ki jih sprejemamo, sledijo željam in potrebam občank in občanov ter finančnim, logističnim in infrastrukturnim zmožnostim lokalne skupnosti.

Za sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujemo.

Dokument je na voljo na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

v Arh deko

OSNUTEK LOKALNEGA PROGRAMA KULTURE 2021–2024

Vpis v vrtec

za šolsko leto 2021/22 Vpis v vrtec bo potekal v petek, 5. marca 2021, v enoti Mislinja – Sončni škrat med 15. in 19. uro, v enoti Maistrova – Škratica Mica pa od ponedeljka, 8. marca 2021, do torka, 16. marca 2021.

Vpis bo potekal v pravljični sobi vrtca vsak dan med 8. in 12. ter med 13. in 15. uro, v četrtek, 11. marca, pa do 17. ure.

Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani vrtca: www.vrtec-sg.si ali na upravi vrtca, ki deluje v enoti Maistrova – Škratica Mica.

Vrtec poziva vse zainteresirane starše, da otroka v vrtec vpišejo pravočasno, saj bo komisija za sprejem otrok obravnavala le prijave, ki bodo oddane v razpisnem roku.

Starši, za vpis otroka v vrtec potrebujete: podatke o otroku in vaše podatke (EMŠOštevilke, naslovi, e-naslovi, telefonske številke, na katere ste dosegljivi).

Starši, ki ste vložili vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2020/21 in vaš otrok ni bil sprejet v vrtec, morate za novo šolsko leto ponovno oddati vlogo za vpis otroka v vrtec.

TESTIRANJE S HITRIMI ANTIGENSKIMI TESTI Občanke in občane Slovenj Gradca in Mislinje vabimo, da izkoristijo možnost brezplačnega hitrega testiranja na prisotnost virusa SARSCoV-2, za katerega skrbi osebje Zdravstvenega doma Slovenj Gradec.

Termini testiranj se izvajajo v:

Zaradi upoštevanja vseh higienskih predpisov za zajezitev SARS-CoV-2 starše prosijo, da upoštevajo vse priporočene ukrepe – na vpis naj pride le ENA ZDRAVA OSEBA, brez znakov obolenja, ki ni bila v stiku z okuženimi osebami, obvezna uporaba maske in razkužila, upoštevanje varnostne razdalje dva metra.

Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 02 620 95 50 (tajništvo vrtca) in 02 620 95 55 (svetovalna služba vrtca).

] MKC/Hostel Slovenj Gradec (Ozare 18, Slovenj Gradec), ] Centru Lopan (Šolska cesta 55, Mislinja) in ] Smučarskem centru Kope.

Termini so objavljeni na spletni strani Zdravstvenega doma Slovenj Gradec.

Za hitro brezplačno testiranje z antigenskimi testi oseba ne sme imeti simptomov covida. V nasprotnem primeru se mora s svojim izbranim zdravnikom dogovoriti za klasično (PCR) testiranje.

Za razumevanje se zahvaljujemo in vabimo k udeležbi.

8

POZIV K OBLIKOVANJU IZHODIŠČ ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU SOTOČJE

JAVNO NAROČILO IZBOLJŠANJE ZANESLJIVOSTI OSKRBE Z ZDRAVSTVENO USTREZNO PITNO VODO V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC

Mestna občina objavlja dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Izgradnja manjkajočih vodovodov in naprave za pripravo pitne vode v MO SG za projekt IZBOLJŠANJE ZANESLJIVOSTI OSKRBE Z ZDRAVSTVENO USTREZNO PITNO VODO V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC. Vsi dokumenti so objavljeni na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

Mestna občina Slovenj Gradec vodi postopek za začetek priprave Sprememb in dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu Sotočje (v nadaljevanju: SD UN Sotočje).

Pobudnik priprave prostorskega akta je Tehit, računalniški inženiring, d. o. o. Predlog izhodišč za pripravo SD UN Sotočje je izdelalo podjetje LM PROJEKTI, podjetje za prostorsko, urbanistično in arhitekturno načrtovanje in svetovanje, Peter Lojen, s. p.

Izhodišča za pripravo SD UN Sotočje se glede na zakonodajo pripravijo pred sprejetjem odločitve o pripravi SD UN Sotočje in se oblikujejo ob sodelovanju udeležencev urejanja prostora. Predmet izhodišč so prostorske ureditve v delu enote F5 in zajemajo parcele s parcelnimi številkami 244/11-del, 244/21, 244/39, 244/40, 244/36del, 246/1 in 246/2, vse k. o. 850 – Slovenj Gradec.

Javna predstavitev predloga izhodišč in

posvet za oblikovanje dokončnih izhodišč bo v sredo, 3. 3. 2021, ob 16. uri. Sodelovanje zainteresirane javnosti bo izvedeno na daljavo s pomočjo elektronskih sredstev.

Spletna povezava za sodelovanje na daljavo bo objavljena na spletni strani: http://www.slovenjgradec.si.

V času javne objave predloga izhodišč lahko vsi udeleženci urejanja prostora in zainteresirana javnost podajo pisne pripombe in predloge k objavljenemu predlogu.

Pripombe in predlogi se lahko do konca javne objave predloga izhodišč (vključno z zadnjim dnem javne objave) podajo po: ] e-pošti na naslov: info@slovenjgradec.si; ] pošti na naslov Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska 5, 2380 Slovenj Gradec s pripisom »Pripomba – Izhodišča SD UN Sotočje«.

Poziv je objavljen na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec na naslovu: http://www.slovenjgradec.si ter na oglasni deski.

GOSPODARSTVO / DIREKTOR KOMUNALE SLOVENJ GRADEC JOŽEF DVORJAK

Sodobno poslovanje in trajnostna naravnanost Trajnostno naravnanost Komunale Slovenj Gradec izkazujejo novi projekti, med njimi izgradnja kotlarne na lesno biomaso in projekt uporabe pepela iz kotlarne in dehidriranega blata iz čistilne naprave v Slovenj Gradcu. S tem bodo s pomočjo posebne tehnologije pridobili gradbeni produkt in tako surovinam, ki bi sicer postale odpadek, dali uporabno vrednost.

Sodobno poslovanje seveda vsebuje številne spletne in mobilne rešitve za uporabnike kot tudi za samo podjetje. »Posebej smo ponosni na številne aplikacije, ki so plod našega znanja.

Velikokrat izpostavljamo samo digitalne rešitve, ki so namenjene uporabnikom, vendar so za sodobno poslovanje pomembne tudi rešitve in aplikacije, ki jih uporabljamo pri samih delovnih procesih. V zvezi s sodobnim poslovanjem uporabnike spodbujamo k uporabi eStoritev na spletu in mobilne aplikacije,« pojasnjuje direktor Jožef Dvorjak.

Največji projekt Komunale je trenutno nova kotlarna na biomaso. S tem bo lesna biomasa kot obnovljivi vir energije nadomestila zemeljski plin …

JD: Z gradnjo smo začeli oktobra lani. Po terminskem načrtu bomo investicijo končali konec septembra, tako da bo za ogrevalno sezono 2021/2022 vsa toplota proizvedena iz obnovljivih virov. Gradnja poteka po načrtih.

Vrednost celotne investicije znaša 2.600.000 evrov, od tega smo pridobili 740.000 evrov nepovratnih sredstev od Ministrstva za infrastrukturo.

V projektu je zajeta najsodobnejša tovrstna tehnologija, ki je v uporabi, posebna pozornost pa je bila posvečena vplivom na okolje. Tako bo v sistem čiščenja dimnih plinov vgrajen elektrofilter. Energent, s katerim bomo proizvajali toploto, bodo beli lesni sekanci, to so sekanci iz kvalitetnega lesa, ki ni primeren za predelavo. Tehnološko je kotlarna zelo sodobna in bo obratovala samostojno z občasnim nadzorom osebja. Izhodna moč kotla na lesno biomaso je 4 MW, skupaj s kogeneracijo bo proizvajal potrebno količino toplote. Za pokrivanje konic ali izpada kotla na lesno biomaso je predviden obstoječi kotel na zemeljski plin moči 6 MW. Sistem je namenjen za ogrevanje celotnega mesta s predvideno širitvijo.

3

>2021

Zaradi investicije se bo vrednost fiksnega dela cene nekoliko zvišala, zmanjšala pa se bo vrednost variabilnega dela ogrevanja.

Prvotni izračuni kažejo, da bi se cena za odjemalce toplote znižala za nekaj odstotkov, točen podatek pa bo znan, ko bomo začeli s postopkom pridobivanja ponudb za izbiro dobavitelja in bo znana tudi končna cena energenta, to je sekancev.

v EK

JD: Za naše podjetje to pomeni zmanjšanje prihodkov za dobrih 12 %. Na Kocerod bo prešlo 21 delavcev, v podjetju Komunala Slovenj Gradec nas bo potem zaposlenih 86.

Cena storitve za uporabnike ostane enaka, verjamem pa, da bo v prihodnje kakovost storitev še izboljšana, saj je to tudi namen združevanja dejavnosti.

v arhiv Komunale

V načrtu je izgradnja naprave za predelavo odpadnega blata …

JD: V čistilnih napravah v Pamečah in Dovžah letno proizvedemo 1200 t odpadnega blata.

Blato trenutno kot odpadek oddajamo pooblaščenemu prevzemniku. Zaradi neurejenih razmer v zvezi z oddajo blata, predvsem v smislu omejevanja izvoza na Madžarsko, so se cene za oddajo drastično zvišale, pri nas za 100 %, drugje pa še več.

To zvišanje je botrovalo tudi povišanju cene čiščenja odpadne vode v začetku letošnjega leta.

Kako je v času drugega vala epidemije potekala pogrebna dejavnost v Mestni občini Slovenj Gradec?

JD: Kot drugod po Sloveniji se tudi pri nas soočamo s povečanim številom pokojnikov.

Pogrebi potekajo v skladu z državnim Odlokom o omejevanju zbiranja oseb na javnem mestu, kar v praksi pomeni, da potekajo v ožjem družinskem krogu oz. so omejeni na osebe istega gospodinjstva. Nekoliko se je podaljšal čas od nastopa smrti do izvedbe pogreba, kar je povezano s povečanim številom umrlih in posledično z delovanjem upepeljevalnic.

V letošnjem letu je ob čistilni napravi v Pamečah predvidena izgradnja naprave za predelavo odpadnega blata, to pomeni, da se blato po posebnem postopku zmeša z lesnim pepelom v gradbeni kompozit, kateri se lahko kot gradbeni material uporablja predvsem pri izgradnji in sanaciji cest. Projekt bo financiralo in izvedlo partnersko podjetje, s katerim smo v fazi podpisa pogodbe za oddajo zemljišča v najem.

Trenutno potekajo aktivnosti pridobivanja STS-soglasja, okoljevarstvenega dovoljenja, v pripravi je tudi tehnična in ostala dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo investicije.

V kolikor bo investicija uspešno realizirana, je predviden zagon v drugi polovici leta.

Pričakujemo nižje cene za oddajo odpadnega blata in s tem tudi nižjo ceno čiščenja odpadne vode.

Podjetje Komunala Slovenj Gradec je prejelo nagrado Horus …

JD: Nagrada Horus je slovenska nagrada za družbeno odgovornost, ki jo že dvanajsto leto zapored podeljuje Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Nagrado smo prejeli v kategoriji srednje velika neprofitna pravna oseba. Prijavili smo se prvič in dosegli 88 % možnih točk.

Nagrade smo seveda zelo veseli, saj potrjuje, da na področjih trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v podjetju in širše v lokalnem okolju delujemo dobro ter da je naša smer razvoja pravilna. Menimo, da samo ekonomski kazalniki niso zadostni pokazatelj uspešnosti podjetja, zato smo se odločili, da s trajnostnim poročanjem sistemsko vključimo družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v svoje poslovanje. To pomeni, da poleg pozitivnih ekonomskih kazalnikov vključujemo še področji varstva okolja in družbe, predvsem naše uporabnike, lokalno okolje, zaposlene in vse ostale deležnike, s katerimi sodelujemo.

Tik pred realizacijo je sprememba pri ravnanju z odpadki, s katero vse koroške občine to področje prenašajo na Kocerod, torej tudi zbiranje odpadkov. Kaj to pomeni za vaše podjetje?

MN 9

OGLAS

Izračunajte, koliko bi prihranili z lastno sončno elektrarno.

Brezplačno in hitro s spletno aplikacijo ECE Sonce.

ECE d.o.o., Vrunčeva 2 a, 3000 Celje

Na ece.si lahko s spletno aplikacijo ECE Sonce z nekaj kliki pridobite izčrpno poročilo s celostnim vpogledom v energetske potrebe svojega objekta in konkretno rešitvijo za sončno elektrarno ter ogrevalni sistem. Odgovorimo vam na vprašanja o potrebni moči elektrarne, predvideni letni proizvodnji, denarnih prihrankih, višini naložbe in njeni dobi vračanja ter višini subvencije Eko sklada.

10

Brezplačni informativni izračun za lastno sočno elektrarno je lahko v vašem e-nabiralniku že danes.

Dodatne informacije in pogoji za pridobitev informativnega izračuna so dosegljivi na www.ece.si.

TRETJA OSNOVNA ŠOLA

MESTO IN PODEŽELJE /

Šola bo s prizidkom pridobila dodatnih 1480 m² Prvi so se v šolske klopi v času drugega vala epidemije vrnili otroci s posebnimi potrebami.

Tako se je v Tretjo osnovno šolo Slovenj Gradec, ki vključuje otroke v posebni program vzgoje in izobraževanja in v osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom od 1. do 9. razreda, vrnilo 36 od 50 učencev. 14 jih je zaradi takšne odločitve staršev ostalo doma, zato so učitelji z njimi še zmeraj vodili pouk na daljavo.

v Arh deko

Pustni karneval – letos virtualno Letošnji, 49. Pustni karneval v Slovenj Gradcu smo zaradi prepovedi izvajanja javnih prireditev izvedli kot spletni dogodek s povabilom obiskovalcem naših spletnih strani in družbenih omrežij, da nam pošiljajo fotografije pustnih mask, v katere so se našemili doma. Odziv je bil odličen, saj smo prejeli skoraj 100 fotografij, ne samo iz Slovenj Gradca, ampak tudi iz drugih krajev po Sloveniji.

Na pustno nedeljo, 14. februarja, smo namesto izvedbe karnevala na naši FB-strani predvajali fotoutrinke lanskega pustnega karnevala. Na pustni torek pa smo objavili fotografije letošnjih pustnih šem, ki smo jih prejeli, in najlepše ter najbolj izvirne tudi nagradili s praktičnimi nagradami. Nagrajenci so bili: • maska čebelice – Mira Hudernik, • maska meduze – Lucija Hudernik, • maska pajki – Špela Zlatnar, • maska roparji – Natalija Kadiš, • maska Rdeče kapice – Sandra Mitnjek, • maska poštarji – Vrtec Dolič.

Kmalu se bomo začeli pripravljati na jubilejni, 50.

Pustni karneval v naslednjem letu. Upamo, da takrat spet v živo, na mestnih ulicah.

Marija Lah 3

>2021

V Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec pravijo, da šola na daljavo njihovim otrokom ni pustila slabih posledic. »Učenci so bili veseli, ko so se vrnili v šolo. Hitro so se navadili novega režima dela v mehurčkih, torej nimajo potrebe po mešanju z drugimi skupinami, socialni stik znotraj skupine zadostuje. Vesela sem, ker ne vidimo nobenega nazadovanja in bistvenih sprememb pri učencih, ki so se vrnili v šolo. Naš kolektiv lahko za izvedbo pouka na daljavo pohvalim,« je povedala ravnateljica Ingrid Močnik.

Inkluzija v pravem smislu v celoti sicer nikoli ni zaživela. Problem se je izkazal v času epidemije, ko so otroci s posebnimi potrebami iz rednih osnovnih šol izvajali pouk na daljavo, niso pa bili deležni dodatne strokovne podpore, kot so je deležni v času, kadar so pri pouku v šoli. »Najbolj nas žalosti, da nihče ne spremlja, kaj se s temi učenci v rednih osnovnih šolah dogaja potem, ko zapustijo 9. razred. Naši otroci iz šolskega programa vsi nadaljujejo v dvoletnih poklicnih šolah, veliko se jih odloči nadaljevati v triletnih, niso pa redki tudi tisti, ki zaključijo srednjo šolo,« dodaja Močnikova.

V zadnjih osmih letih se je vpis v 3. OŠ Slovenj Gradec povečal skoraj za 100 %, iz 26 je število učencev naraslo na 50. So edina šola na Koroškem, ki izvaja oba programa, posebnega in šolskega, zato imajo vključene otroke iz 9 občin.

Primanjkuje jim specializiranih učilnic, kabinetov, sob za umirjanje in sproščanje in še marsičesa.

Na Mestni občini Slovenj Gradec se zavedajo nujnosti problematike reševanja prostorskih potreb. Projekt izgradnje prizidka na vzhodni strani obstoječe šole je v fazi načrtovanja, tudi gradnja bo potekala po fazah. V prizidku bodo nove telovadnica, sanitarije za učence, 8 matičnih učilnic, učilnice za tehnični pouk s strojnim delom, za likovni pouk, gospodinjstvo in glasbeni pouk.

Predvideni so prostor za umirjanje in kabineti za svetovalnega delavca, fizioterapevta, delovnega terapevta, surdopedagoga, tiflopedagoga ter za razgovor s starši. Predvideni so tudi novi upravni prostori. V obstoječem objektu bodo nekateri prostori preurejeni, tako bodo nove razdelilna kuhinja z jedilnico, knjižnica, umivalnica s previjalnico, sanitarije za invalide in večja večnamenska avla. Urejen bo nov dovoz s Poti ob Homšnici z večjim parkiriščem.

AP

ZAVOD SLOKVA

Socialna aktivacija Ste pripravljeni na spremembe?

V teku je nabor za oblikovanje 3. skupine socialne aktivacije za Koroško.

Pridružite se nam lahko vsi, ki bi želeli pridobiti nova znanja, izboljšati svoje kompetence, spoznati nove ljudi in osebnostno rasti ter ste: • stari nad 18 let, državljani Slovenije oz. imate dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji in • prejemniki denarne socialne pomoči ali • na podlagi ZUTD vpisani v evidenco brezposelnih oseb ali • na podlagi ZUTD vpisani v evidenco začasno nezaposljivih oseb ali • neaktivne osebe s kompleksno socialno problematiko.

Več informacij in kontakte najdete na spletni strani: www.slokva.si pod zavihkom »Projekti – Socialna aktivacija«, pri svojem svetovalcu na ZRSZ ali na CSD. Pohitite – pričnemo z marcem!

11

MESTO IN PODEŽELJE /

SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

Novo vodstvo z načrti o novogradnji Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, ki ga je januarja na tretjem razpisu izbral svet zavoda bolnišnice, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja. Na novinarski konferenci je med drugim predstavil načrte glede gradnje nove bolnišnice, ki bi bila umaknjena iz mesta in umeščena ob traso bodoče hitre ceste ter v bližino letališča.

Investitorju, Ministrstvu za zdravje, bo bolnišnica namesto rekonstrukcije obstoječega kirurškega bloka predlagala rušitev in novogradnjo. »Vsaka adaptacija je bistveno bolj draga in naporna. Novogradnja z sedanjimi materiali in znanjem je bolj enostavna. To bi bila akutna bolnišnica, ki ima vse temeljne oddelke, tam bi bil urgentni center ter vse tisto, kar za ozdravitev ali postavitev diagnoze pacient nujno potrebuje. Pričakujem odločitev v dveh mesecih, potem bo na vrsti priprava dokumentacije, predvidoma bi se v letu 2023

lahko začelo graditi.« Janez Lavre se je na čelo slovenjgraške bolnišnice vrnil po devetih mesecih, po tem, ko je lani spomladi odstopil zaradi neprimernega komuniciranja na družbenih omrežjih. Za ponovno kandidaturo za mesto direktorja se je odločil zaradi »prošenj in dogovorov tistih, ki imajo pomembno vlogo v lokalnem okolju, in tistih, ki so mi pri delu blizu, nenazadnje tudi velike večine zaposlenih«, pojasnjuje Lavre. Nadaljnje sodelovanje je ponudil vsem predstojnikom oddelkov. Nekateri so se že odločili, da z delom kot predstojniki nadaljujejo, z drugimi pogovori še potekajo.

Med prioritetnimi nalogami je tudi imenovanje novega strokovnega direktorja bolnišnice s polnimi pooblastili, potem ko je z imenovanjem Lavreta odstopila prejšnja direktorica Jana Makuc. Člani sveta zavoda so februarja za vršilko dolžnosti za obdobje največ enega leta imenovali KPM pediatrinjo invspecialistko otroške nevrologije Natalijo Krajnc. »Medicina je stroka, kjer si zagotovo ne želimo hitrih, nepremišljenih

sprememb, še posebej v času epidemije.

Delo moje predhodne ekipe je bilo odlično, strokovno dobro, tudi sama bi želela nadaljevati z enakimi načrti. To pomeni, da bomo sledili dobri praksi, razvoju na vseh področjih v stroki.« Za novega člana in predsednika sveta zavoda so imenovali Ksandija Javornika: »Svet mora odigrati vlogo povezovanja, to pomeni, da si mora prizadevati tudi za čim boljše sodelovanje z vodstvom bolnišnice.« V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec bodo uredili nov kovidni oddelek, saj, kot pojasnjuje direktor, se v bolnišnico vračajo pacienti po prebolelem kovidu, njihova obravnava je nekoliko zahtevnejša, trajanje hospitalizacije daljše.

Ker nujno potrebujejo dodatne postelje, bodo uredili nov kovidni oddelek v tretjem nadstropju kirurškega bloka in s tem sprostili interni oddelek.

Glede na epidemiološko situacijo februarja so v slovenjgraški bolnišnici potrebovali 25 postelj za kovidne bolnike.

MN

IZJEMNI DOSEŽKI

Zdravniška zbornica Slovenije podelila odličja Med 14 zdravniki in zobozdravniki, ki so prejemniki odličij Zdravniške zbornice Slovenije, sta kar dva zdravnika Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Prim. Dragu Plešivčniku, dr. med., je ZZS podelila naslov častni član ter prim. Cirili Slemenik Pušnik, dr. med., zaslužna članica.

Prim. Cirila Slemenik Pušnik je članica Slovenskega zdravniškega društva, zadnja leta predsednica Koroškega zdravniškega društva in članica Upravnega odbora SZD. Aktivno sodeluje pri delu Združenja kardiologov Slovenije. V svojem strokovnem delu je vzpostavila pogoje za delovanje enote intenzivne interne medicine slovenjgraške bolnišnice, ki jo je strokovno in organizacijsko dvignila na visoko raven.

Nadgradila in razširila je UZ-diagnostiko srca in ožilja, ki jo je uvedel prim. Franc Verovnik, dr. med., specialist internist.

V zadnjem času se poglobljeno ukvarja s področjem kroničnega srčnega popuščanja in z rehabilitacijo bolnikov po prebolelem miokardnem infarktu. S sodelavci razvijajo model obravnave bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem, ki je bil leta 2011 sprejet kot vseslovenski projekt. Dolga leta je strokovna vodja Koronarnega kluba Mežiške doline in v okviru le-tega je na Koroškem postavila mrežo AED, ki jo širijo po vsej Sloveniji. Množično poučujejo laično javnost ter uvajajo učenje oživljanja v osnovne in srednje šole (kot prvi v Sloveniji).

Prim. Drago Plešivčnik, častni občan Mestne občine Slovenj Gradec, je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec poleg kirurškega dela opravljal še dolžnosti vodje Travmatološkega odseka,

12

predstojnika Kirurškega oddelka in direktorja bolnišnice. Pod njegovim vodstvom je bolnišnica dobila iz lokalnega statusa regijski značaj.

Bolnišnico je vodil tudi v času vojne za samostojno Slovenijo, ko se je v njej zdravilo 82 pripadnikov iz vseh v oboroženem spopadu udeleženih sil.

Bolnišnica je dosledno upoštevala Ženevsko konvencijo o ravnanju z ranjenci in vojnimi ujetniki ter zato dobila priznanje Slovenske vojske.

V Slovenj Gradcu je organiziral in aktivno nastopal na odmevnih mednarodnih medicinskih prireditvah v okviru Organizacije združenih narodov. Leta 1978 je organiziral prvi jugoslovanski simpozij o tradicionalni kitajski

medicini, z udeležbo vrhunskih strokovnjakov z Akademije za tradicionalno medicino v Pekingu.

V Slovenj Gradcu je trideset let aktivno sodeloval v mirovniškem gibanju. Bil je predsednik odbora za postavitev in ureditev Gaja svobode in miru v Slovenj Gradcu, ustanovni član Unesco kluba Slovenj Gradec (l. 1987) in pobudnik za ustanovitev Rotary kluba Slovenj Gradec (l. 1990).

Vključitev v članstvo Zdravniške zbornice Slovenije mu kot direktorju in državnemu uslužbencu ni bila dovoljena. Se je pa kot delegat v Skupščini RS, v Odboru za zdravstvo, aktivno zavzemal za zakonsko podlago ZZS v Zakonu o zdravstveni dejavnosti iz leta 1993. MN

Prim. Cirila Slemenik Pušnik

Prim. Drago Plešivčnik

MESTO IN PODEŽELJE / PODJETNIŠKI ZAGON ZA VZPON V 2021

MPIK nagrada Tilnu Jeromlu Naziv ideje: Dreamvano – terapevtska vzmetnica (Inovativna vzmetnica, ki preprečuje smrčanje in izboljšuje spanec.)

Na 5. MPIK natečaju za najboljše poslovne ideje 2020 je Mrežni podjetniški inkubator Koroška izbral najboljše inovativne in tržno zanimive poslovne ideje. Med tremi zmagovalci se je na 3. mestu znašel Slovenjgradčan Tilen Jeromel za idejo, poimenovano Dreamvano – terapevtska vzmetnica. »Ta inovativna vzmetnica preprečuje smrčanje in izboljšuje spanec,« pojasnjuje njen avtor:

IN MEMORIAM

Peter Planinšec (1933–2020)

3

>2021

Jožef Roman Grah (1941–2020)

»Z očetom sva podložila vzglavje in preverila, če ideja za ležanje pod kotom deluje. Ugotovila sva, da se človek posledično bolj naspi, takoj sva začutila razliko in se odločila narediti posebno terapevtsko vzmetnico, ki se dviguje od vznožja do glave za 15 cm. Predvidevam, da je najboljša za ljudi s težavami s smrčanjem, refluksom, hrbtenico. Da se doseže ultimativno udobje spanja, v izdelku uporabljamo kakovostne materiale, med katerimi sta lateks in kokos. Namen ga imamo še izboljšati in razširiti nabor produktov.« AP

v Dreamvano.com

Konec preteklega leta nas je presunila žalostna vest, da se je poslovil cenjeni someščan, nekdanji župan, gospodarstvenik ter vsestransko ugleden, spoštovan in aktiven mož Peter Planinšec. Rodil se je leta 1933 v Mislinji.

Kot diplomiran inženir gozdarstva je zaključil študij in se zaposlil v gozdarstvu ter kmalu prevzel vodenje Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. V politiko se je podal z željo prispevati k skupnemu napredku, postal član in tudi predsednik Izvršnega sveta in tudi predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec. Že v času njegovega mandata so zastavili pomembne korake k napredku, razvoju in uveljavitvi naše občine. Veliko se je gradilo: prometna in komunalna infrastruktura, veleblagovnica Nama, športna dvorana, sedanji Prva in Tretja osnovna šola na Štibuhu, šoli v Šmartnem in Podgorju, zdravstveni dom, pošta, rokometno igrišče, kegljišče in še marsikaj. Pomembno je prispeval tudi k razvoju turizma: pripravili so projekte za turizem na Pohorju, podlage za kmečki turizem, veliko pozornosti pa je namenjal tudi letalski dejavnosti na letališču v Turiški vasi. Kot strokovnjak, ki je izhajal iz gozdarstva, je sodeloval pri ustanovitvi podjetja Lesna in postal njen generalni direktor, kasneje pa je postal tudi direktor Nove opreme. Zadnja leta službovanja se je vrnil na GG Slovenj Gradec in tam pričakal pokoj, ohranil pa je interes za lokalno problematiko in predvsem obdržal stik z naravo in gozdovi, ki so bili njegova velika ljubezen vse do slovesa.

IN MEMORIAM

Peter Planinšec je v tedanjih zahtevnih razmerah deloval kot uspešen gospodarstvenik in politik. Znamenitega Slovenjgradčana se bomo spominjali kot dobrega človeka in predanega sodelavca, ki se je zavedal pomena napredka Slovenj Gradca ter svojo življenjsko energijo in strokovnost nesebično daroval lokalnemu okolju. Ohranili ga bomo v trajnem in spoštljivem spominu. Uredništvo SGlasnika Peter Planinšec, 1976

V pričakovanju novega leta je širšo javnost razžalostila novica, da je v nesrečnem prepletu bolezni preminil gospodarstvenik, lovec, kinolog in vsesplošno družbenopolitično aktiven občan naše mestne občine Jožef Roman Grah. Rodil se je 20. februarja 1941 v Slovenj Gradcu v delavski družini. Osnovno šolo je končal v Občini Grad na Goričkem, poklicno na Ravnah na Koroškem, srednjo v Slovenj Gradcu, ekonomsko-tehnično fakulteto pa v Mariboru. Leta 1962 se je zaposlil v Tovarni usnja Slovenj Gradec (TUS) in postal ob preoblikovanju v mešano podjetje (s tujim solastnikom Nauejem) njen glavni direktor.

Leta 1994 je ustanovil prvo lastno mešano podjetje CMP, d. o. o., in pozneje sodeloval pri ustanovitvah več sorodnih podjetij. Posebno pomemben pa je bil tudi njegov prispevek pri razvoju podjetja Prevent.

Poleg družine, svojcev in prijateljev ga bodo zelo pogrešali njegovi lovski tovariši. Svojo lovsko pot je začel v Lovski družini Dolič in se leta 1985 vključil v delovanje LD Golavabuka, kjer je bil tudi starešina, deloval pa je tudi v različnih organih društva. Aktiven je bil tudi v Koroški lovski zvezi in Lovski zvezi Slovenije, za kar je prejel tudi mnoga priznanja in odličja.

Kot kinolog je začel delovati najprej v mariborskem in nato v koroškem lovsko kinološkem društvu. Desetletje je bil aktiven tudi v Kinološki zvezi Slovenije in eden od pobudnikov za ustanovitev Lovsko kinološkega društva Koroške, kot funkcionar v obeh zvezah pa je tudi aktivno sodeloval pri pripravi in podpisu sporazuma med njima ter za aktivnosti na področju kinologije prejel mnoga odličja in postal častni član Lovsko kinološkega društva Koroške.

V svojem javnem delovanju je bil vključen v različne občinske organe, izvršne organe gospodarskih družb in gospodarske zbornice, aktiven je bil v odborih Letalske zveze Slovenije, v koroškem letalskem centru, na gasilskem in avto-moto področju, bil pa je tudi častni član društva invalidov, za kar je prejel številna priznanja in odličja. Uredništvo SGlasnika

13

MESTO IN PODEŽELJE /

110. obletnica rojstva Vinka Cajnka 30. 1. pred sto desetimi leti se je v Vodrancih rodil Vinko Cajnko. V letu 2021 je tudi 100. obletnica prihoda družine Cajnko v Slovenj Gradec.

Vinko Cajnko, častni občan Slovenj Gradca, je bil med najuspešnejšimi kolesarji med obema svetovnima vojnama, zagnan športni funkcionar ter organizator športnih dejavnosti v Slovenj Gradcu in na Koroškem. Po njem je poimenovan športni center v Slovenj Gradcu. »Franjo Cajnko, Vinkov oče, je bil kot Maistrov borec in zaveden Slovenec po 1. svetovni vojni po nalogu narodnega sveta iz Prlekije priseljen v Slovenj Gradec, ki je takrat gospodarsko in politično bil pod vplivom Nemcev,« pripoveduje Natalija Vitezič, Vinkova hčerka, ki s sestro Kristino Horvat še vedno vzdržuje hišo staršev ob Homšnici v Slovenj Gradcu. »Bil je župan mesta 1924–1927, ki je za en glas premagal pripadnike nemške struje,«

nadaljuje o dedku Franju: »Družina se mu je pridružila 1921. in tako sta v Slovenj Gradec prišla moj oče Vinko in moj stric Ciril. Oba sta bila zelo aktivna, eden na športnem, drugi na glasbenem področju.« Mladi bratje Cajnko so se leta 1921 vključili v telovadno društvo Sokol in od takrat je Vinko večji del življenja posvetil športni dejavnosti. Z njegovim posredovanjem so leta 1934 ustanovili športni kolesarski klub Mislinja, on pa je postal načelnik kolesarske sekcije. Kot član jugoslovanske državne reprezentance je na številnih dirkah med obema vojnama zmagoval ali dosegal vidne uspehe.

Po 2. svetovni vojni je ustanovil telovadna društva v Šmartnem, Mislinji in Doliču, sodeloval pri gradnji planinskih domov, športnih igrišč. 1956–85 je bil predsednik ŠD Partizan Slovenj Gradec.

Prejel je 100 priznanj, medalj, med njimi leta 2001 srebrni častni znak svobode RS. V Cajnkovi hiši je del njegove zbirke, ki jo je poklonil Koroškemu pokrajinskemu muzeju.

Avtor razstave Življenje, posvečeno športu je Marjan Kos. AP

Naslednja postaja: Demokracija!

Te dni so Slovenjgradčani na dom prejeli zgibanko, ki jih z namenom soustvarjanja stalnega dialoga med občani ter lokalno in državno oblastjo vabi v Koroško demokratično postajo.

Gre za projekt nevladne organizacije raum AU in lokalnih partnerjev: Gimnazije Slovenj Gradec, mladinskega sveta, MOCIS-a ter Mladinskega centra Dravograd.

Potencial in potrebo po slovenskem pilotnem projektu so prepoznali tudi pri slovitem Active citizens fund Islandije, Lihtenštajna in Norveške, ki je njegov osrednji financer.

Sloneč na prepričanju, da je za sodelovanje v demokraciji najprej potrebno poznati možnosti in načine participacije, projekt v ospredje postavlja politično izobraževanje v najširšem pomenu besede. Prvi

projektni sklop predstavljajo vodene razprave, okrogle mize, javne akcije ter distribucija informativnega gradiva o temeljnih demokratičnih vrednotah pa tudi o posledicah nevključevanja v demokratične procese. Da bi lažje določili vsebine, ekipa projekta vse občane, ki so zgibanko prejeli, prosi za odziv. Le-ta je možen tudi spletno – na naslovu: www.1ka.si/raumaAU/anketa.

Pomemben segment projekta predstavlja tudi pisarna za reševanje težav občanov v odnosu do političnih institucij, ki domuje na Partizanski 12, a trenutno poteka virtualno.

Tja lahko pošljete morebitne predloge ali druge ideje za projekt, pri čemer se ekipa nadeja tako sodelovanja s posamezniki kot z nevladniki. Poggi zaključuje: »S koordinacijo civilnodružbenih aktivnosti lahko skupaj dvignemo raven demokratičnega dialoga v družbi, vendar le, če sodelujemo vsi.

Dobrodošli v Koroški demokratični postaji!« Aljaž Kitak

Wolfova zgoščenka namenjena mladim Kot darilo ob 160. obletnici rojstva Huga Wolfa je Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec na pobudo pianistke Maje Kastratovik izdalo notni album z naslovom Iz otroštva. Novi zgoščenka in knjižica sta darilo slovenskim glasbenim šolam s ciljem navdušiti najmlajše za glasbo največjega skladateljskega genija, rojenega na slovenskih tleh. Vsebujeta Wolfovi zgodnejši skladbi Schlummerlied (Uspavanka) in Scherz und Spiel (Šala in igra). Vključili so tudi domačo sopranistko Tanjo Klančnik, ki je ob klavirski spremljavi Maje Kastratovik zapela Wolfove samospeve Auch kleine Dinge (Tudi drobne reči), Elfenlied (Škratova pesem) in Er ist’s (Ona je). Vseh pet skladb so s posebnim namenom posneli ravno v rojstni hiši Huga Wolfa in ne v studiu. Ob tem se Maja Kastratovik za veliko pomoč pri izvedbi in koordinacijo zahvaljuje predsedniku društva Marku Košanu. AP Naslovnica notnega albuma Iz otroštva

v EK

14

Vinko Cajnko

KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ: NOVA OBČASNA RAZSTAVA

KULTURA /

Špital kot neke vrste današnji dom za starejše 20-letni trud Koroškega Leta 2019 pokrajinskega muzeja, je minilo 600 arheološke raziskave let od ustanovitve te srednjeveškega svoje čase pomembne mestnega obzidja karitativne ustanove, v Slovenj Gradcu mestnega špitala v na treh najdiščih Slovenj Gradcu. Leta v letih 2000, 1419 ga je ustanovil 2010 in 2013 in posledične kabinetne Janez iz Loke.

analize najdb, je obrodil sadove. Izsledki so združeni na občasni interdisciplinarni razstavi in v bogatem katalogu Slovenjgraški špital, arheološke raziskave srednjeveškega mestnega obzidja, razstava je na ogled v slovenjgraškem muzeju (Glavni trg 24) do 15. oktobra. Špital je sodil med prve oblike dobrodelnih ustanov na naših tleh. Leta 2000, ko so slovenjgraški arheologi pod vodstvom Saše

v arhiv KPM, arhiv Jakoba Sokliča

Tik ob cerkvi sv. Duha je stala ubožna hiša, za njo še osnovna šola. Ob širitvi Vorančevega trga so del stavbe, namenjene šoli, odstranili.

Djura Jelenko med raziskavami šolskega okoliša gimnazije razkrili 67 metrov srednjeveškega obzidja (grajen od 13. stoletja), so v temeljih odkrili ohranjen jugovzhodni del špitalskega kompleksa, najpomembnejši del večjega objekta, ki je zajemal ubožno hišo, del mestnega obzidja in cerkev sv. Duha.

Odkrili so objekt, razdeljen na 5 prostorov, in v vsakem posebej našli arheološke najdbe, ki pričajo o namembnosti posameznega prostora.

Pridobili so tudi načrt pritličja, tloris iz prve tretjine 18. stoletja, ko je špital pogorel, zdaj odkriti zidovi se ujemajo s tlorisom iz leta 1729. Na istem mestu so našli še starejše najdbe, kar priča o tem, da je bil špital večkrat napaden, da je pogorel. Številne najdbe pričajo o stavbni kulturi, prehranjevalnih navadah oskrbovancev in zaposlenih ter njihovih verovanjih. Najstarejše najdbe iz objekta datirajo v 14. stoletje.

V drugi fazi raziskav so ob špitalski kapeli, cerkvici sv. Duha, odkrili pokopališče in kostnico za oskrbovance ubožnice. Prvič je bila kapela omenjena leta 1428, v zgodnjem novem veku je bila tesno povezana s protestantizmom, leta 2001 pa proglašena za spomenik državnega pomena Republike Slovenije. Še danes so v njej prve, originalne klopi za vernike, poseben pomen imajo tudi freske Kristusovega pasijona mojstra Andreja iz Otingena (15. stol.). »Slovenj Gradec bi se lahko bolj ponašal s takšno institucijo, kot je nekdanji mestni špital. Niso jih imela vsa srednjeveška mesta, ampak le bogata, ki so lahko s pomočjo donacij skrbela za redni prihodek, saj so z donacijami lahko nahranili oskrbovance in skrbeli zanje. S špitalom stopamo ob bok Celju, Ljubljani, Ptuju, Gornji Radgoni,« še poudarja Saša Djura Jelenko, vodja izkopavanj.

LET

Kot ubožna hiša je špital deloval do leta 1958, ko so oskrbovance preselili v ustanovo v Dravogradu.

AP Gimnazija 2000; čez temelj obzidja, pod današnjo potjo, tlakovano z granitnimi kockami, je speljana starejša utrjena pot, zamejena s kamnitimi lomljenci.

v S. Djura Jelenko

Ob 8. marcu: ženske v umetnosti Osmega marca obeležujemo dan žena. Praznujemo ga že dobrih 100 let, predstavlja pa simbol boja za pravice žensk, tako v smislu političnih kot družbenih pravic. V zadnjem času smo na različnih ravneh priča pobudam in aktivnostim, kot sta Me Too ali Nisi sama, ki kažejo vse prej kot na to, da imajo ženske enak položaj v družbi, ali na enako razmerje moči. V oči bode tudi zakonska sprememba na Poljskem, kjer se vloga ženske s skorajda popolno prepovedjo splava znova naturalizira. Podobne dikcije o vlogi in mestu ženske je možno še vedno pogosto zaznati tako s strani javnosti, znanih osebnosti kot politikov. Vse to so dejstva, ki nam govorijo o tem, da še zdaleč nismo dosegli ciljev, ki so si jih zastavile ženske več kot sto let nazaj.

v KGLU

3

>2021

V Koroški galeriji likovnih umetnosti se je od leta 1962 prirejala likovna razstava umetnic ob osmem marcu. Idejne zasnove teh razstav so bile različne. Sprva so bile to razstave slovenskih avtoric, kasneje, v sedemdesetih, se je izbor avtoric razširil na celotno Jugoslavijo. Razstave, ki so jasno izpostavljale ženske umetnice, lahko v dokumentaciji zasledimo vse do poznih osemdesetih, zadnja takšna je bil bienale jugoslovanskih likovnih umetnic leta 1988. Danes tovrstnih razstav ni več, pa ne zaradi tega, ker bi dosegle svoj namen, ampak, ker se je spremenilo tudi samo dojemanje žensk kot umetnic, ki se pogosto nočejo kategorizirati s tem, da so ženske, saj njihova dela morda sploh ne nagovarjajo te teme. Tudi moških razstav ne prirejamo kot posebne kategorije.

V zbirkah muzejev in galerij je razmerje med ženskimi in moškimi avtorji večinoma prav tako neenakovredno. Leta 2018 je bila v KGLU razstava zbirke Umetnostne galerije Maribor Inventura, -a, -e, kjer so se kolegi iz Maribora odločili, da razstavijo samo ženske avtorice iz zbirke. Pri tem so opravili tudi pregled zbirke nasploh, ki je pokazal, da je zastopanost umetnic v primerjavi v umetniki v prid slednjim 1 proti 10. Podobno hitro statistiko smo naredili za zbirko KGLU, kjer razmerje ni nič drugačno, morda malo boljše, ampak le na račun razstav, ki jih omenjamo zgoraj.

Enostaven pogled na statistiko nagrad in priznanj pokaže podobno sliko neenakopravnosti in neuravnoteženosti med spoloma, tako na nacionalni kot lokalni ravni. V Slovenj Gradcu imamo od triintridesetih častnih občanov le dve častni občanki, od leta 2004 Štefko Krpač Kučan in od leta 2019 dr.

Renato Salecl. Nekoliko bolje je na področju Bernekerjevih nagrad, kjer je nagrado prejela okoli četrtina žensk.

Dovolite, da še posebej ob letošnjem dnevu žena spomnimo in opomnimo, zakaj je obeleževanje osmega marca in poudarjanja vloge žensk v družbi ter umetnosti še vedno pomembno in zelo aktualno.

Andreja Hribernik 15

BERNEKERJEVA NAGRADA 2021

Kulturno društvo Slovenj Gradec mlado več kot 45 let Društvo v svojih nedrjih nosi širok spekter kulturne ustvarjalnosti.

Največ je glasbenikov, med njimi pevci, instrumentalisti, avtorji, poustvarjalci, zajemajo tudi gledališko, literarno, likovno področje ter film, tudi organizacijo festivalov in esperanto. Ustvarjajo ves čas in so kot kopriva, ki nikoli ne pozebe, ne glede na takšne ali drugačne čase, tudi koronske.

odnosi, kar ima pomen tudi navzven, za okolico, družbo: »Samo predstavljajte si, da nimamo mednarodnega filmskega festivala neodvisnih kratkih filmov Shots, da nimamo Festivala mlade literature Urška, da na prireditvah v občini ne nastopajo vsi ti naši člani! Resnično vidim, da bi bil brez njih velik manko v našem kulturnem utripu.« Pomemben je prostor za ustvarjanje

Kulturno društvo neuradno deluje že od druge svetovne vojne dalje (dokumentacija se je izgubila), uradno pa je bilo Kulturno Društvo so ljudje društvo Slovenj Gradec ustanovljeno julija 1976. Letos nameravajo s predstavitvijo V imenu društva se Katja Kotnik Prosenjak zahvaljuje za prejeto Bernekerjevo nagrado. posameznih skupin obeležiti 45 let delovanja. Svoje prostore imajo v hiši stare »Smo posamezniki in skupine, koščki v komunale, ki jih člani lahko po potrebi mozaiku, ki skupaj sestavljamo del kulturne uporabljajo. Nekateri člani delujejo še v dejavnosti v bližnji in daljni okolici naše mestne občine,« pravi: »Naši člani so Vokalna drugih kulturniških društvih ali pa je njihovo delo tesno prepleteno z delom drugih skupina Cantabile, glasbene skupine Jazoo, društev.

Suha južina, Cestar blues band, Jut, Rute in Rompompom, Ljudske pevke Bršljanke, Priznanja in nagrade instrumentalne skupine 4strings godalni kvartet, Duo Ofak & Mori, Kitarski orkester, Nekateri člani so v času delovanja dosegli Studio A in gledališka šola, pisateljica Karin zavidljive uspehe. Kar 18 jih je dobitnikov Potočnik, idejna vodja Festivala Urška Draga Bernekerjeve plakete in 9 posameznikov ali

v Nika Hölcl Praper

Vedno optimistična predsednica pisane 100-glave združbe Katja Kotnik Prosenjak - Catiana je prepričana, da je človeški gon po ustvarjanju neuničljiv, namreč tisti, ki so rojeni za ustvarjanje, bodo vedno našli načine, kako izraziti sebe. V lanskem letu je mnogo članov Kulturnega društva Slovenj Gradec zaradi pandemije svoje dejavnosti preselilo na svetovni splet, s skupino Jazoo, članico društva, jim je uspelo izvesti živi koncert na gori ob jutranji zori, poimenovan Land escape – pobeg na deželo: Sončni

potekal je glasbeno obarvan Festival mlade literature Urška, ki ga sicer pripravlja JSKD, v njem pa so sodelovali: kot idejna vodja programa Draga Ropič, z glasbeno interpretacijo literature ansambel Suha južina ter filmskimi zapisi Tomo Novosel, in še kaj. »Tudi covid nam prinaša nekaj dobrega: čas za ustvarjanje, poglobljeno razumevanje, več pogovorov, kar ustvarjalci zelo potrebujejo,« meni predsednica društva.

In tudi v prihodnje bodo opravili cilje, ki si jih bodo zadali.

v arhiv MO SG

KULTURA /

v arhiv KD SG

Kot duet se raziskovanju zvoka posvečata tudi kitarist Andrej Ofak in harmonikar Borut Mori.

vhod na Uršlji gori, Maša Flogie je izpeljala festival animiranega filma Zebra in pripravila spletni dogodek Človekotožje, v katerem je predstavila ljudi, živeče v tujini, in njihov odnos do domovine, Aleksandar Čaminski s stalno gledališko delavnico Studio A, tokrat v sodelovanju s kulturnim društvom Spunk Gimnazije Slovenj Gradec, je tik pred premiero predstave Wolf med zvezdami, 16

Glasbena skupina Jazoo slavi jutranji svit na vrhu Uršlje gore.

Ropič, režiser Tomo Novosel, producentka in ustvarjalka Maša Flogie s festivalom Zebra, kantavtorica Alina Hirtl, glasbenik/kitarist Jani Legner, vsestranska glasbena ustvarjalca basist Benjamin Pirnat in klaviaturist Tomaž Pačnik.« Ob ten poudarja, da je pomemben prav vsak posameznik, saj se vsi skupaj trudijo, da v društvu vladajo kreativnost, pozitivna energija, iskrenost in dobri

skupin dobitnikov Bernekerjeve nagrade za dosežke v kulturi. Nazadnje je med člani Kulturnega društva Slovenj Gradec Bernekerjevo nagrado prejela alter glasbena zasedba Jazoo, ki bo letos praznovala 25 neprekinjenih let uspešnega delovanja.

Ponašajo se s šestimi albumi svojih avtorskih skladb na zgoščenkah in številnimi nastopi v Sloveniji in tujini. AP

KULTURA / BERNEKERJEVA PLAKETA

Dušan Stojanovič

v arhiv KDT

Dušan Stojanovič v predstavi Norci, KDT

Dušan Stojanovič že dve desetletji deluje v ljubiteljskih gledališčih, polovico v gledališkem združenju Koroški deželni teater. Med številnimi priznanji, ki jih je prejel na tem področju, izstopa nagrada Čufarjevih dnevov na Jesenicah za najboljšo moško vlogo v predstavi Terapija, ki jo je tudi prevedel. Na Koroškem radiu kot radijski

BERNEKERJEVA PLAKETA

»Prostor je naša kreativna točka, kjer svoja dela razstavljamo in povezujemo v nove zgodbe.

Svoje likovno razmišljanje gradimo tudi skozi te medsebojne odnose, kar nas izgrajuje in definira kot posamezne ustvarjalce in kot kreativno skupino, ki postane ob skupnih projektih en organizem,« pripoveduje predsednica društva D.tajl, priznana modna oblikovalka mag. Stanka Blatnik, pravzaprav tudi o tem, da so d.tajlovci kreativci, ki se nikoli ne ustavijo. Tudi v teh koronačasih ne, še posebej zahtevnih za področje kulture.

Društvo poleg samostojnih letno priredi vsaj 4 dogodke, ki se navezujejo na druge dogodke v mestu. S svojim delovanjem prinašajo svež veter

>2021

Dušan Stojanovič generalnega sekretarja skrbi za prepoznavnost in uveljavitev Slovenj Gradca. Omeniti velja tudi ekipo SiNCRONIA Team, ki jo je organiziral pred desetletjem in ki se je pomembno uveljavila na področju sinhronizacije animiranih filmov v slovenščino. Vsa leta tudi pomembno prispeva h kakovosti številnih kulturnih prireditev in dogodkov v Slovenj Gradcu.

AP

Vivijana že vrsto let s številnimi samostojnimi nastopi ali koncerti z družinskim godalnim kvartetom 4strings prispeva h kakovostnemu kulturnemu utripu v svojem domačem mestu.

Glasbeno se izobražuje od petega leta dalje. »Pri šolanju se delo ne ustavi, šolanje postavi le trdne temelje. Ustvariti je treba lasten odnos med inštrumentom, telesom in glavo. Te vezi so unikatne, vselej razvijajoče se in jih je treba vedno znova graditi. K temu spada razvijanje profesionalnosti v smislu soočanja s pritiski, pričakovanji občinstva in vztrajnosti dela v otežkočenih razmerah.« Diplomski študij violine je zaključila pri prof.

Vasiliju Meljnikovu, s katerim prireja uspešne recitale klasične glasbe. Prav posebni so njeni nastopi v tujini. »Zanimivo je spoznavati, kako

ljudje na različnih delih sveta dojemajo glasbo.

Vsako občinstvo ti odstre nove perspektive, uči prilagodljivosti in povezovanja navkljub različnosti.« Redno je usvajala najvišja priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih, prejela je naziv absolutne zmagovalke na tekmovanju Antonio Salieri v Legnanu. Kot solistka z orkestri je nastopila petkrat. Opravila je avdicijo za solistične koncerte s profesionalnimi orkestri in na podlagi te v Slovenski filharmoniji izvedla Mendelssohnov violinski koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

Vivijanine sanje so, da si bo v tem letu lahko privoščila svoje glasbilo: »Lasten inštrument predstavlja zame nekaj najdragocenejšega, del mene, ki mi sedaj manjka.« AP

Društvo ustvarjalcev D.tajl

Ustvarjalci z različnih področij oblikovanja so se začeli združevati v dizajnerski trgovini Pop-up na Glavnem trgu 25, kjer deluje prenovljena galerija in prodajalna z istim imenom kot društvo – D.tajl – še danes.

3

Kultura nas povezuje, bogati naša življenja, opravičuje različnost naših mnenj, drugačnost dojemanja preteklosti in sedanjosti ter nam daje razloge, da ostajamo kreativni kljub časom, v katerih smo se znašli.

Vivijana Rogina

Diplomirana violinistka in podiplomska magistrska študentka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, kateri je Akademija v letu 2020 podelila študentsko Prešernovo nagrado za izjemne interpretacijske izvajalske dosežke, je odraščala v glasbeni družini in je tako že od malega vpeta v ustvarjalno kulturno okolje. »Pri nas doma smo otroci peli in igrali že, ko smo le komaj govorili,« se spominja.

BERNEKERJEVA PLAKETA

voditelj pozornost namenja kulturi govora in javnega nastopanja. Je velik poznavalec glasbe.

Svoje delovanje v kulturi v lokalni skupnosti in regiji sprejema kot neke vrste poslanstvo, hkrati pa tudi kot možnost izpolnitve notranjih klicev, ki jim mora posameznik prisluhniti poleg službe, v prostem času, da se počuti izpolnjenega. »Vesel sem, da mi je dano kulturno ustvarjati v dveh izjemnih, zelo posebnih in dragocenih okoljih, več kot desetletje v Koroškem deželnem teatru, katerega ponosen ustanovni član sem, seveda pa že tri desetletja tudi na Koroškem radiu, kjer sem bil soudeležen pri vseh najbolj ključnih programskih in organizacijskih spremembah, ki so radio zaznamovale vse od junija 1991, ko sem prvič nastopil kot programski voditelj.« Dodaja, da je veliko izjemnih ljudi spoznal tudi skozi druge aktivnosti, lokalno in na nacionalnem in mednarodnem področju – že skoraj četrt stoletja namreč deluje na področju slovenjgraške kulture miru v okviru Mednarodne organizacije mest glasnikov miru, kjer kot namestnik

in mu dajejo vizualno vsebino, posredno pa sooblikujejo njegovo prepoznavnost tudi izven meja občine in regije. V fotografiranje izdelkov vključujejo ambiente in detajle iz mestnega jedra in bližnje okolice. Še posebej je odmevalo praznovanje njihove zadnje, 5. obletnice, s predhodno atraktivno modno revijo v mestnem jedru, na kateri so predstavili kolekcijo unikatnih izdelkov, oblačil in dodatkov, posvečenih spominu na Karla Pečka. Ulična fotografska razstava Modri rek’lc še vedno stoji na Glavnem trgu.

Društvo deluje po načelu združevanja lokalnih ustvarjalcev in umetnikov, ki svoj navdih črpajo v neposredni okolici. Zdaj pripravljajo

novo pomladno kolekcijo: »Predstavitev novosti načrtujemo v začetku marca, ko po res dolgem predahu ponovno zaganjamo delovanje naše konceptualne trgovine in storitev,« še pojasnjuje Stanka Blatnik. AP

v Vesna Jurjec Žvikart

17

KULTURA / V MEŠKOVI BUKVARNI SE KLJUB KORONI DOGAJA

Predstavljajo se lokalni pisci in drugi Zaradi vsesplošnega pomanjkanja kulturnih dogodkov so se v Meškovi bukvarni odločili »Skozi šivankino uho« spraviti kulturo do občanov pa tudi širše. Izvedli so več akcij, nekatere se bodo nadaljevale v letu 2021, med njimi je druga sezona virtualnih pogovorov Lokalni avtorji.

Po tednu poezije, tednu pravljic in še čem so v Meškovi bukvarni aktivni člani Društva ljubiteljev knjig Meškova bukvarna kljub dolgim mrzlim nočem in karantenskemu vzdušju veselo obarvali december.

Sedem praznih mest za plakate v mestu so napolnili z vsebino projekta Kulturni izziv 2020, plakate iz domislic in likovnih izdelkov sodelujočih je oblikovala Andreja Kragelnik. »Za izvedbo tega dela projekta se zahvaljujemo Mestni občini Slovenj Gradec ter zavodu Spotur Slovenj Gradec, ki sta projekt podprla. Razstava vseh plakatov v manjšem formatu je bila postavljena tudi v pritličju PTC Katica, kjer je Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec v sodelovanju z nami ponudila tudi brezplačne knjige za obiskovalce.

Razstava je prestavljena v prostore knjižnice,« pojasnjuje predsednica Društva

ljubiteljev knjig Meškova bukvarna Zuhra Horvat. Koroška galerija likovnih umetnosti je na temo človekovih pravic (takrat aktualna virtualna razstava Nike Autor in Obzorniške fronte: Obzornik 65 – “We have too much things in heart …”) izzvala dijake Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Kulturni dom Slovenj Gradec je otrokom iz vrtca Šmartno predlagal izziv na temo ostani doma. Knjižnica Ksaverja Meška je izzvala učence Prve osnovne šole Slovenj Gradec s sloganom »Berem, da me ne pobere«. Šolski center Slovenj Gradec pa je s projektom Rastem s knjigo izzval udeležence pisateljske delavnice v Večgeneracijskem centru Andeški hram.

Vsak prvi torek v mesecu prostovoljka Jadranka Smiljić vodi v živo prek FB-skupine Meškova bukvarna pogovor z lokalnim piscem knjige. »Eno najpogostejših vprašanj, ki jih zastavim, je, kako izdaš knjigo,« pravi Jadranka, saj želi z odgovori, ki jih pove gost na njunem on-line srečanju, vzpodbuditi tudi druge avtorje, da pogumno izdajo svoj knjižni prvenec.

Pred kamero so povabili še prostovoljko iz Meškove bukvarne, fotografa, glasbenico ter predsednico Kulturnega društva Slovenj Gradec, rokodelko ter predsednico Društva ljubiteljev knjig. Intervjuje si je možno ogledati na YouTube kanalu Meškova

bukvarna. Decembrskim sta se pridružila še dva, in sicer pogovor z Bojano Vranjek, avtorico potopisa Camino – mistika neVidnega sveta, ter Tino Orter, ki je napisala knjigo Medvedek peče slovensko potico. Jadranka Smiljić, ki s prostovoljko Andrejo na spletu tudi predstavlja in v branje ponuja knjige iz Meškove bukvarne, se že veseli naslednjega pogovora z zanimivo Slovenjgradčanko ali Slovenjgradčanom.

Aktivni so bili tudi na Prešernov dan, ob čemer pa predsednica Društva ljubiteljev knjig Meškova bukvarna Zuhra Horvat pove: »Živeti kulturo ne pomeni leporečiti o njej 8. februarja, živeti kulturo pomeni, da smo duševno podhranjeni, če se nas ne dotakne vsaj enkrat dnevno!« AP

JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI SLOVENJ GRADEC IMA NOVEGA VODJO

Dostopnost kulture za vse Mihael Šuler je prepričan, da so prav druženje, srečevanje in sproščeno ustvarjanje v vseh sferah človeškega življenja srce ljubiteljske kulture.

Z januarjem 2021 je novi vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Slovenj Gradec postal Mihael Šuler, profesionalni glasbenik, ki ima z ustvarjalnostjo, poustvajalnostjo in pedagoškim delom tudi mednarodne izkušnje. »Zavedam se, da ima v naših krajih, kjer je kultura osnovni prepoznavni element, takšno delovno mesto še posebno težo in pripadajočo odgovornost. Med moje prioritete pri vodenju Območne izpostave JSKD Slovenj Gradec sodijo skrb za enakomeren razvoj vseh dejavnosti ljubiteljske kulture, vzpudbujanje tistih, ki trenutno uživajo porast in vzpon, in ponovno prepoznavanje tistih, ki so nekoč že bili prisotni, ter tistih, ki imajo

potencial, pa ne najdejo prave opore za nadaljnji razvoj,« je povedal ob nastopu svoje nove službe.

Zaveda se tudi, da čas, v katerem živimo, zahteva nove, inovativne načine, kako vzdrževati obstoječi nivo kulture in njeno dostopnost v vsakdanjiku ljudi: »Rešitev tega sovpada z mojo vizijo, da se ljudem poskušamo približati z večjim posluževanjem sodobnih medijsko promocijskih pristopov in uporabo družbenih omrežij, ki sicer ne morejo nadomestiti osebnega stika med ustvarjalci, vseeno pa v danih razmerah lahko pomenijo korak naprej.« Novi vodja sklada prisega na pristen in sproščen stik z ustvarjalci, prebivalci in drugimi pripadniki vseh generacij ter želi vzpodbujati »nastanek novih skupnih zgodb, ki bodo bogatile naša življenja, kraje in nenazadnje kulturo za vse«.

Mihael Šuler je po zaključenem študiju pozavne v tujini ponovno začel delovati v Sloveniji. V času svojega aktivnega glasbenega delovanja je redno sodeloval tudi s priznanimi orkestri in diregenti iz drugih držav, glasbeno udejstvovanje ga je kot solista in člana raznih sestavov popeljalo na koncertne odre po Ameriki, Aziji in Evropi.

Ima tudi mednarodne izkušnje na pedagoškem področju. AP Mihael Šuler

18

KOROŠKA KOŠTA

TURIZEM /

Ingeborg Štern podarila zvezek iz leta 1867 Koroška košta si po mnenju strokovnjakov in gurmanov zasluži, da odmeva v svetu, zato so se v Koroškem pokrajinskem muzeju z Brigito Rajšter, ki se je kot etnologinja s koroškimi jedmi že ukvarjala, odločili izpeljati celoletni projekt, namenjen popularizaciji koroške prehrambne dediščine. Kolikšen in kakšen vpliv ima dediščina na sodobnost, preverjajo tudi tako, da so pozvali prebivalce Koroške regije k beleženju svojih dnevnih jedilnikov. Sredi februarja je svoje vsakodnevne prehrambne navade že zapisovalo 70 ljudi.

S projektom Koroška košta, priključenim aktivnostim Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021, bodo izpostavili vsebine, ki so priložnost za ponovno odkrivanje raznovrstnosti, bogastva, znanja in okusov koroške kulinarike, tako tradicionalne kot čisto sodobne. Tako so posneli daljši pogovor s kuharskim mojstrom Juretom Dretnikom, na tekmovanju v organizaciji Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem leta 2019 proglašenim za 2. najboljšega kuharja v Evropi. Intervju si je možno ogledati na svetovnem spletu.

Na Ravnah so vzpostavili informacijsko točko, kamor posamezniki lahko posredujejo vprašanja v zvezi z domačo prehrano. Tako je muzej dobil lepo darilo od Ingeborg Štern, kuharski zvezek njene prababice.

»Gospa Ingeborg Štern, doma iz Slovenj Gradca, je muzeju podarila kuharski zvezek Kuchbuchder Julie Studentscnig,1867. Zvezek je z lepo nemško kurzivo napisala njena prababica Julie Studentscnig. Gre za prepis (še neugotovljenega) nemškega izvirnika kuharske knjige. Zvezek je najprej čuvala njena oma Albina Auf, potem ga je podedoval

njen oče Friderik Weiss. Gospa Inge ga je imela več kot 40 let na knjižni polici. V letu, ko so dogajanja v muzeju posvečena koroški košti, se je odločila, da ga izroči muzeju v nadaljnjo hrambo in obravnavo,« se gospe Inge za njeno odločitev in izkazano zaupanje zahvaljuje Brigita Rajšter.

AP

Kuharski zvezek Inge Štern Kuchbuch der Julie Studentscnig, 1867

Prvi kuharski mojster, ki so ga predstavili v projektu Koroška košta, je Slovenjgradčan Jure Dretnik

V iskanju čevljev mojstra Levovnika

v Nika Hölcl Praper

Jure Dretnik, vesten promotor s tradicijo prepletene inovativne koroške kulinarike.

v Aleksandra Ramšak

Koroški pokrajinski muzej je od Mestne občine Slovenj Gradec dobil v upravljanje znano čevljarsko delavnico Jožeta Levovnika na Šolski ulici 3 v mestnem jedru. Ta ob nedavni obnovi hiše dobiva novo muzejsko namembnost in podobo, čevljarska zbirka je že odprta za javnost in je možen tudi ogled. Muzejske delavce čaka še nadaljnje delo raziskovanja, zato v KPM vljudno prosijo občane: »Če ste bili morda vi ali kdo od vaše družine stranka čevljarja Levovnika in še hranite moške, ženske ali otroške čevlje, škornje, delovne čevlje, ki so bili izdelani v čevljarski delavnici Levovnik, vabimo, da jih prinesete, saj bi to veliko doprineslo k ustvarjanju popolnejše slike o delu in izdelkih čevljarstva Levovnik.«

AP

Plaketo za lepo urejeno okolico prejela Gostilna Rogina Kot vsako leto je tudi lani, v kovidnem letu 2020, Turističnemu društvu Slovenj Gradec uspelo pogledati našo okolico in podeliti plaketo in priznanja za urejeno okolico izbranim med nosilci dejavnosti in posamezniki v Mestni občini Slovenj Gradec. Plaketo za leto 2020 je prejela tradicionalna gostilna Rogina, povezana s kmetijo, ki že od leta 1868 krasi Podgorje in z domačo, tradicionalno hrano privablja goste od blizu in daleč.

Dobitniki priznanj turističnega društva za lepo urejeno okolico so: družine Skaza iz Slovenj Gradca in Mori iz Podgorja v kategoriji okolica stanovanjske hiše, Fele iz Podgorja za ocvetličenost okolice doma, Štaleker iz Starega

3

>2021

trga v kategoriji urejenost sadno-zelenjavnega vrta in prostora za druženje ter Zora Jovanović iz Slovenj Gradca v kategoriji urejenost okolice stanovanjske hiše z dodanimi dekorativnimi elementi ob različnih praznikih.

Tradicionalnega druženja zaradi pandemijskih razmer ni bilo, zato je podelitev potekala po pošti. »Če bi slovesnost potekala v živo, bi za lansko leto Mestni občini Slovenj Gradec in njenim službam ponovno podelili brezovo metlo, in sicer za slabo vzdrževanje poti ob Suhodolnici na relaciji NamaNova–pokopališče,« je povedala vodja Komisije za ocenjevanje urejenosti okolice pri TD SG Tatjana Krejan Košan.

AP 19

ŠPORT /

v Peter Kastelič

ATLETSKI KLUB SLOVENJ GRADEC

Izjemni nastopi Maje Pogorevc Drugi februarski vikend je v Češči vasi pri Novem mestu potekalo dvoransko Prvenstvo Slovenije v atletiki za članice in člane.

Z izjemnimi nastopi se je izkazala Maja Pogorevc, ki je v soboto osvojila naslov državne prvakinje v teku na 400m. V nedeljo je bila najhitrejša še na 200 metrski razdalji, skupaj z Zalo Sekavčnik, Gajo Korošec in Lano Verhovnik pa je osvojila prvo mesto tudi v štafeti 4 x 400 metrov.

Prvi tekmovalni dan je v teku na 400m vrhunsko nastopila tudi Zala Sekavčnik, ki je kot mladinka v konkurenci članic osvojila odlično 4.mesto. Zala je drugi tekmovalni dan nastopila še boljše in v teku na 800 metrov osvojila bronasto odličje.

Gaja Korošec pa je v teku na 200m osvojila šesto mesto.

Maja Pogorevc: »S svojimi nastopi in osvojenimi naslovi sem zelo zadovoljna in predvsem

Športno društvo Sele - Vrhe Športno društvo Sele - Vrhe, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, je eno izmed društev z najvišjim številom članov v MO Slovenj Gradec. V zadnjih letih je v društvo namreč včlanjenih med 400 in 450 članov različnih starosti, ki prihajajo tudi iz drugič občin, nekateri pa tudi iz drugih držav.

V društvu izvajajo veliko različnih programov rekreacije za odrasle, za otroke izvajajo šolo badmintona. In ravno po tem so znani, po badmintonu, v katerem so najuspešnejše društvo v koroški regiji tako na rekreativnem kot tudi na tekmovalnem področju.

Program badmintona so razvili do te mere, da so iz rekreacije prešli na tekmovalni nivo na državnem nivoju.

Ogromno pozornosti namenjajo delu z otroki in mladinci. Spadajo med najmlajša društva, ki so se podala v tekmovalni svet, a so kljub temu že dosegli vidne rezultate na državnem nivoju; njihovi člani so med drugim osvojili 4. mesto posamezno, 2. mesto v dvojicah in dve 3. mesti v mešanih dvojicah. Predvsem pa so ponosni na 3. mesto v ekipnem tekmovanju v kategoriji U13 ter četrtfinale v dvojicah ene izmed njihovih najuspešnejših tekmovalk, Kare Zorman, na državnem članskem prvenstvu v začetku februarja 2021. Veliko zaslug za te uspehe ima trener Daniel Klančar, delujoč tudi v mariborskem badminton klubu Branik. Predsednik društva Boštjan Klemenčič poudarja, da so v društvu zelo veseli in ponosni, da so z njim sklenili dogovor,

20

ponosna na punce v štafeti, ki so se borile do konca. To je zelo lepa motivacija za naprej, in upam, da takšni rezultati spodbudijo razvoj članske atletike v Slovenj Gradcu« Maja pa je 20. februarja z reprezentanco 19 atletov in atletinj iz Slovenije nastopila še na Balkanskem dvoranskem prvenstvu v atletiki, ki je potekalo v Istanbulu. V teku na 400m se je uvrstila na 7. mesto, bila pa je tudi članica štafete 4x400m, ki je Sloveniji pritekla bronasto medaljo in tudi krepko izboljšala državni rekord (3:41,50).

MaN

perspektivne tekmovalce (ŠD Sele - Vrhe, BK Branik, BK Kungota in BK Mladost iz Lendave). na podlagi katerega je prevzel celoten tekmovalni V okviru projekta Slovenija igra badminton Badmintonske zveze Slovenije v sodelovanju nivo treningov, izvaja pa tudi nekaj prostočasnih s šolami na območju od Mislinje do dejavnosti.

Podvelke ta šport predstavljajo več Poleg badmintona izvajajo številne Boštjan kot 500 otrokom. Sodelujejo v druge športne panoge na Klemenčič, predsednik ŠD mednarodnem projektu Shuttle rekreativnem področju.

Sele - Vrhe: »Motor društva je Predvsem so ponosni na 12-članska ekipa upravnega odbora, Time, v katerem so uspešno pridobili štiri licencirane ki koordinira in organizira projekte in programe rekreacije odraslih, aktivnosti v društvu. Več kot 20-članska inštruktorje, ki izvajajo kjer tedensko izvajajo kar 20 ekipa ustrezno licenciranih vaditeljev, delavnice za odrasle. različnih terminov (nogomet, trenerski kader in drugi volonterji bdijo Po prvotnem zagonu košarka, odbojka, badminton, nad izvedbo programa, med njimi je tudi rekreacije za odrasle in streljanje z zračno puško, svetovno priznana sodnica badmintona. treningov za otroke lanskega kegljanje, aerobika in joga).

Kot predsednik društva sem zelo septembra so morali Teh aktivnosti se v posamezni ponosen na celotno ekipo, ki zaradi omejitev, povezanih s sezoni udeležuje več kot 250 omogoča, da se vse aktivnosti koronavirusom, konec oktobra rekreativcev. izvajajo na zelo visokem prekiniti s svojimi aktivnostmi.

Za otroke izvajajo šolo badmintona nivoju.« Dolgotrajno čakanje na vnovično v Slovenj Gradcu, Dravogradu, na odprtje jih je primoralo k temu, da so se Muti in v Podvelki. Imajo 18 registriranih prilagodili novim okoliščinam. Tako so v januarju tekmovalcev, treninge pa obiskuje več kot 50 2021 organizirali dva večja projekta – enega za vse otrok.

Izvajajo tudi številne druge projekte. Dvakrat letno člane, drugega za otroke. V februarju so za člane društva pripravili dve brezplačni aktivnosti, ki ju prirejajo tridnevni obisk enega izmed slovenskih izvajajo dvakrat tedensko na daljavo, in sicer vaje centrov šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). za moč in gibljivost izvaja trener Daniel Klančar, Na letni ravni se tega projekta udeleži preko začetni tečaj joge pa Katja Kotnik Prosenjak, 100 članov društva. V spomin na častnega člana učiteljica joge. društva Slavka Jamnika vsakoletno organizirajo Glede na splošno sproščanje ukrepov upajo, da nogometni turnir na igrišču na Selah. V začetku bodo z marcem lahko začeli s pravimi treningi januarja vsakoletno izvedejo Tradicionalni pohod in se tako pričeli pripravljati na prihajajoča na Uršljo goro. Organizirajo tudi tekmovanja v badmintonu na regijskem (za odrasle rekreativce) tekmovanja. Upajo tudi, da bodo lahko čim prej ponovno izvajali rekreacijo odraslih. in državnem (mlajši tekmovalci) nivoju. V avgustu Več informacij o Športnem društvu Sele - Vrhe prirejajo badminton kamp, ki se ga udeležuje in njihovih aktivnostih lahko najdete na njihovi okrog 30 otrok iz domačega društva in Branika spletni strani: www.sele-vrhe.si. MaN Maribor. Izvajajo tudi skupne treninge za

ŠPORT /

Šahovski klub Slovenj Gradec V Šahovski klub Slovenj Gradec je trenutno včlanjenih več kot sto šahistov in šahistk, ki sodelujejo v tekmovanjih državnega nivoja v različnih starostnih kategorijah. Šahisti nastopajo v 1. ekipni članski slovenski ligi vzhod, šahistke v 1. enotni slovenski ligi, mlajši šahisti pa tekmujejo v 3. ekipni članski ligi.

V klubu so zelo ponosni na uspešno delo v njihovi šahovski šoli, ki sedaj neprekinjeno poteka že več kot dvajset let. Vadba za mladino poteka vsak ponedeljek in petek med 16. in 18. uro v prostorih MOCIS-a na Celjski cesti 21. Načrtujejo pa tudi novo skupino za najmlajše. Vse mlade, ki jih šah veseli, vabijo, da se jim pridružijo. Več informacij lahko dobite na: 040 846 718 (Gregor) ali na: sahk.sg@gmail.com.

Omejitve zaradi epidemije koronavirusne bolezni so tudi šahistom in šahistkam onemogočile treninge v živo. V klubu so zato organizirali vadbo prek spleta, tako da so lahko vsi zainteresirani redno trenirali tako v skupini kot tudi posamezno. V klubu pa seveda komaj čakajo, da bodo lahko pričeli z normalno vadbo.

Na začetku februarja so njihovi mladi šahistke in šahisti nastopili na prvem turnirju odprte Kadetske štajerske lige, ki je potekal prek spleta. V konkurenci 80 otrok

so nastopili štirje njihovi člani, in sicer v kategorijah do 9, 12 in 15 let, ločeno za fante in deklice. Aljaž Skarlovnik (do 9 let) je s štirimi zmagami in enim porazom osvojil 2. mesto. Kajetan Vaupot (do 12 let) se je uvrstil na mesta med 2 in 4, Kai Jan Radoševič (do 12 let) je osvojil osmo mesto, Eliza Vaupot (do 15 let) pa je osvojila prvo mesto.

Kljub številnim odpovedim tekmovanj so slovenjgraški šahisti v lanskem letu dosegli kar nekaj odmevnih rezultatov in medalj.

Na Otočcu pri Novem mestu sta v februarju in marcu potekali dve posamezni državni prvenstvi; najprej v standardnem šahu, nato pa še v aktivnem. Skupaj je nastopilo 7 članov slovenjgraškega kluba. Osvojili so kar tri medalje v kategorijah med fanti do 16 in do 10 let in med deklicami do 12 let.

Luka Vaupot je julija zelo uspešno nastopil na mednarodnem turnirju v standardnem šahu v Svetem Vidu na avstrijskem Koroškem. V klubu so zelo ponosni, da si je na podlagi večletnih odličnih rezultatov in medalj na državnih prvenstvih prislužil vabilo v mladinsko državno reprezentanco do 16 let. Šahovski klub Slovenj Gradec je v lanskem letu organiziral kar nekaj turnirjev Koroškega ciklusa, ki ga prirejajo v sodelovanju z

Luka in Eliza Vaupot

ostalimi koroškimi klubi. Prav tako so izvedli vse mesečne klubske turnirje v hitropoteznem šahu. Večina njihovih članov ni tekmovalno aktivna, rada pa igra šah in se druži. MaN

JUDO KLUB ACRON SLOVENJ GRADEC

Tretji najuspešnejši slovenski klub v letu 2020 Za judoisti Judo kluba Acron Slovenj Gradec je zelo uspešno leto. Kljub temu da je epidemija koronavirusa precej krojila izvedbo treningov in tekmovanj, so se na nove okoliščine v slovenjgraškem klubu odlično prilagodili in v lanskem letu zopet dosegali odlične rezultate.

V skupnem seštevku so v konkurenci 75 klubov postali tretji najuspešnejši klub v Sloveniji.

K temu velikemu uspehu so pripomogli prav vsi borci JK Acron Slovenj Gradec, najbolj pa izstopata dosežka Nuše Perovnik in Tine Kovač, ki sta osvojili naslova državnih prvakinj v članski konkurenci. Nuša je bila najboljša v kategoriji do 52 kilogramov, Tina pa v kategoriji do 57 kilogramov.

Judoisti slovenjgraškega kluba so na državnih prvenstvih mlajših kategorij osvojili še 35 medalj, od tega kar 11 naslovov državnih prvakov.

V klubu so zelo ponosni, da ima kar 17 njihovih članov kategorizacijo Olimpijskega komiteja Slovenije, med njimi pa je tudi 5 takšnih, ki imajo naziv športnik perspektivnega razreda.

Na evropsko prvenstvo v kategorijah do 21 in do 23 let, ki je potekalo v Poreču na Hrvaškem, se je uvrstilo pet njihovih predstavnikov. V konkurenci do 21 let se je prvenstva pod okriljem slovenske reprezentance udeležila ekipa štirih mladincev. Žal pa se je za njih tekmovanje, zaradi okužbe s koronavirusom, končalo še pred začetkom tekmovalnega dela. Na prvenstvu v kategoriji do 23 let pa je nastopil Aljaž Gostenčnik (do 90 kg), a

3

>2021

nastop zaključil že v predtekmovanju.

Epidemija koronavirusa pa je žal preprečila tudi organizacijo mednarodnega turnirja Koroška Open, ki velja za eno največjih športnih prireditev na Koroškem. Lansko leto je minilo že 15 let od prve izvedbe tega turnirja, ki poteka v organizaciji JK Acron Slovenj Gradec. V prejšnjih 14 letih so na turnirju skupaj gostili kar 7242 posameznih športnikov iz 323 različnih klubov, ki prihajajo iz 43 različnih držav in s štirih različnih celin, Afrike, Azije, Evrope in Južne Amerike.

So pa, seveda ob doslednem upoštevanju omejitev in pravil, izpeljali mednarodne priprave na Kopah. V štirih terminih se je priprav udeležilo 129 športnikov iz 6 klubov.

Ob koncu leta so podelili še priznanja najboljšim koroškim judoistom lanskega leta. Med starejšimi dečki in deklicami sta priznanje prejela Jaka Samec in Anja Pungartnik, med mlajšimi kadeti in kadetinjami Žak Šuler in Jevgenija Gajić, najboljša kadetinja je bila Tina Kovač, najboljši kadet pa Žiga Verčkovnik. V mladinski kategoriji je šlo priznanje v roke Nuši Perovnik in Roku Pogorevcu, pri mlajših članih Aljažu Gostenčniku, v članski kategoriji pa Vinku Prevolšku in Nuši Perovnik.

V absolutni kategoriji je bila najboljša Nuša Perovnik, ki je v letu 2020 v slovenskem pokalu osvojila kar 810 točk. MaN Koroški judoisti leta 2020

21

MLADI/ MLADINSKI KULTURNI CENTER SLOVENJ GRADEC

Virtualni koncerti koroških mladih glasbenih zasedb

Tudi v Mladinskem kulturnem centru so svoje dejavnosti preselili na svetovni splet. V zadjih dveh mesecih minulega leta so izvedli sklop on-line kuharskih delavnic, izdelovali božične okraske prek spleta, potekal je on-line turnir v spletnih igricah, izvedli so sklop on-line delavnic za vadbo doma (zdrava hrbtenica, vaje mobilnosti in gibljivost sklepov, vaje raztezanja, vaje za izboljšanje telesne drže), potekala pa so tudi potopisna predavanja prek spletne aplikacije Zoom. V 2021 s takšnimi virtualnimi dejavnostmi nadaljujejo.

Posebna poslastica so Corona Detention – Koncerti iz MKC Slovenj Gradec Studio slovenjgraškega mladinskega centra ponuja več možnosti aktivnega preživljanja časa, tudi med epidemijo. Zato so začeli s koncertnim ciklom Corona Detention, za katerega vodja mladinskih programov Mitja Javornik pravi, da so priložnost za snemanje dobili predvsem mladi bendi. Ob četrtkih na spletu objavijo posnetek njihovega “kratkometražnega” koncerta. Seveda filmi ostanejo na spletu, zato spremljajte mlade bende in izvajalce na YouTube kanalu Corona Detention. Nastopile so 4 glasbene zasedbe.

Manifest iz Kotelj je družbenokritičen rock trio,

ki želi zbuditi zaspale generacije in jih z glasno glasbo pozvati k zavzemanju za lastno prihodnost.

Video je delo Kiki-Riki Films (Dobran Laznik).

Drugi v koncertnem ciklu je bil Delta Blues nastop Jana Lužnika, domačina, kitarista, pevca in avtorja s prepoznavnim zvokom, ki je svoje glasbene izkušnje nabiral v različnih glasbenih skupinah.

Avtorske skladbe sta ustvarila in izvedla Jaka Jeram in Florjan Skaza, ki delujeta kot Nage Babe v slogu countryja, folka in bluesa. Video: Tomo Novosel. Četrti v sklopu MKC-koronakoncertov se je predstavil dvojec Teemstaah, elektro-alter-pop duo Aljaž Lipuš in Mojca Kamnik (Umetniški klub 101). Oba sta kot multiinštrumentalista igrala v mnogih zasedbah različnih zvrsti, od punka, folka do hip hopa. Video: Tomo Novosel.

Za mešalno mizo je vedno tonski mojster Aleš Gangl (Glasbena Spektakularnost), ki je hkrati najaktivnejši član Mladinskega sveta Slovenj Gradec.

Kot pilotna, prva verzija koronanastopa je objavljena eksperimentalna verzija karantenskega singla skupine ZircuS – Stay at Home.

Na istem kanalu (YouTube) je pred leti že potekal “live sešn” Muzike. Na ta način želijo mladinske organizacije širiti videoarhiv nastopov domačih glasbenikov. AP

v Kiki-Riki Films

Na snemanju zasedbe Manifest na seji Corona Detention

Program Brainobrain 9. januarja je 6. leto zapored potekalo Mednarodno tekmovanje v hitrostnem računanju na abak in v mentalni aritmetiki. Prejšnja leta se je odvijalo v Dubaju, letos pa zaradi izrednih okoliščin kar na spletu. Gre za eno največjih spletnih tekmovanj na svetu, v katerem se je pomerilo okoli 25.000 otrok iz 45 različnih držav.

najvišjo nagrado (pokal champion), eno zlato in dve srebrni medalji: champion pokal (najvišje priznanje) je prejela Lara Pogorevc, zlato medaljo je dosegla Ema Kiri Ruter, srebrno medaljo pa sta osvojila Sara Pogorevc in Uroš Mrdaković Nedeljković,« pojasnjuje mag. Milena Pogorevc, vodja Brainobrain centra Slovenj Gradec.

»Slovenski brainobrainovci, udeležilo se jih je več kot 300, so kljub napornim okoliščinam šolanja na daljavo pokazali ogromno poguma in motivacije, za kar si zaslužijo vse pohvale.

Posegli so po najvišjih nagradah, saj so si priborili kar 26 champion pokalov, 61 zlatih in kup srebrnih medalj. Iz Brainobrain centra Slovenj Gradec so tekmovali štirje otroci in prav vsi so dosegli zavidljive rezultate. Dobili smo eno

Program Brainobrain, ki izobražuje več kot 400.000 otrok po vsem svetu, z dvournim tedenskim programom s pomočjo mentalne aritmetike in miselnih iger spodbuja enakomeren razvoj leve in desne polovice možganov.

Namenjen je otrokom od 4. do 14. leta starosti, že najmlajši pa se naučijo izjemnih sposobnosti hitrega odštevanja, seštevanja, deljenja in množenja večmestnih števil.

Otroci skozi program osvajajo pomembne življenjske veščine, urijo spomin, koncentracijo, kreativnost, slušne in vizualne sposobnosti, samozavest, vodstvene sposobnosti ter pridobivajo pomembne življenjske izkušnje. MN

Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec Čas epidemije je čas stiske posameznika pa tudi celotne družbe. Mogoče ga v nekem oziru lahko primerjamo s časom vojne, saj lahko bolezen, ki se naglo širi, in vse, kar je z njo povezano, hitro prizadene vsakogar izmed nas. Naenkrat zboli ali celo umre zelo veliko ljudi. Za vse bolne je težko dobro poskrbeti, po drugi strani pa smo v takšnem času najbolj odvisni eden od drugega. En sam brezvestnež lahko prenese bolezen ali celo smrt mnogim, zato je prav, da stopimo skupaj, da si pomagamo. Vsak po svojih močeh.

Ko se odločiš za poklic medicinske sestre, ta odločitev ni samo izbira poklica, ampak 22

odločitev slediti notranjemu klicu, želja pomagati bližnjim, ne glede na okoliščine.

To je poslanstvo. Biti pripravljen pomagati 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu.

In to je v tebi. Ko začutiš, da lahko pomagaš, potem moraš. Če ne, si notranje nemiren in dokler nisi v akciji, te kliče nek glas, vest ti ne da miru. Takšni so bili moji občutki. Podobno so mi povedale moje prijateljice, kolegice z zdravstvene šole in tudi kar nekaj dijakov.

Kot učiteljica Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec in prostovoljka sem zelo vesela, da se je kar nekaj naših dijakov odločilo pomagati in jim kljub nemalo šolskim obveznostim uspe dobro delati

na obeh področjih. Zelo sem ponosna na te naše junake. Na zdravstveni šoli si prizadevamo, da poleg posredovanja potrebnega znanja v dijakih vzpodbudimo in utrdimo tudi delavnost, odgovornost in empatijo do soljudi, ki se kažejo v pomoči, razumevanju, prijaznosti in toplini. Darja Katanec

Ne šteje, kar zlijemo v učence, ampak to, kar vsadimo vanje.

(Linda Conway)

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. marca na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec.

Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: tic@slovenjgradec.si.

Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51

ZNAK ZA ENAKOST

OBLIKA IMENA CECILIJA

POVRŠINSKA MERA

EKSPLOZIVNO TELO

HUMORISTKA PUTRIH

OBDELOVALEC GUME

SLAPOVI NA REKI VUOKSI, FINSKA

v KGLU

KORENIKA, PODZEMNO STEBLO TRAJNIH ZELIŠČ

MESTO V JUGOZAHODNI ANGLIJI

PETI MESEC

ZORAN AGREŽ

DELAVKA, KI PREKLADA

REKA V SRBIJI, DESNI PRITOK DRINE NENRAVNOST

DRŽAVA V HIMALAJI

IZDAJATELJ, ZALOŽNIK

LOVEC NA RAKE

ANTON OCVIRK

VIŠINSKA T. MEŠANICA PLINOV

GRŠKA BOGINJA PREPIRA IN NESLOGE

DEVIŠKA KOŽICA

RAZLOŽNO NASEKLJE PRI SLOVENJ GRADCU

SL. POLITIK JELKO

KAREL OŠTIR

KARIKATURIST JOŽE ABERŠEK OČKA

OTOK V PRESPANSKEM JEZERU

IME TREH PERGAMSKIH KRALJEV

DEL KOPRA

SLOVENSKA OPERNA PEVKA REZIKA (1888-1984)

POPUST

OS. ZAIMEK

ZNAMKA FRANCOSKIH KLAVIRJEV

UTRDBA V TEKSAŠKEM MESTU SAN ANTONIU ZVEZDA V OZVEZDJU V. PES

GLAVNO MESTO ISTOIMENSKE BELGIJSKE PROVINCE

PROSTOR ZA OTOK OB BIVANJE ZAHODNI DOMAČIH OBALI ŠKOTSKE ŽIVALI KRATICA AM. LETALSKE DRUŽBE AMERICAN AIRLINES

PREDSTOJNIKI RIMSKE OBLASTI V PALESTINI

VIKTOR ERŽEN

ZGODAJ ZRELO SADJE ALI TRTA, KATERE GROZDJE ZGODAJ DOZORI

NEM. HR. PISATELJICA THERESE (1772-1829)

ŠPORTNIK, KI LETA Z ZMAJEM

SLEČENA KAČJA KOŽA

Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113

SLOVENSKA DELAVNICA, RTV NAPOVE- OBRAT ZA DOVALKA BAŠ NAVIJANJE

MENIČNO JAMSTVO

ŠIROK SVILEN PAS PRI JAPONSKEM KIMONU

Dodatne informacije na spotur.si.

Pomembne številke

SLAVKO AVSENIK

MAKEDONSKI POLITIK HIDŽET

Nagrade marčevske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: letna vstopnica za obisk galerije 2. nagrada: platnena vrečka KGLU in dve brezplačni vstopnici za obisk galerije 3. nagrada: dve brezplačni vstopnici za obisk galerije

Nagrajenci februarske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: dežnik Sonja Nabernik, Malgajeva ulica 4, 2380 Slovenj Gradec 2. nagrada: emajlirana skodelica s podpisom Huga Wolfa Ana Javornik, Prešernova ulica 30, 2380 Slovenj Gradec 3. nagrada: bombažna vrečka Koroški pokrajinski muzej Marija Mozgan, Ronkova ulica 8, 2380 Slovenj Gradec

GLAVNO ČASTNI MESTO NASLOV BABILONIJE V KATOLIŠKIH STAREM VEKU KARDINALOV

ETIOPIJEC

Nagrade podeljuje Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci.

Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev.

Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca.

SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ

OBLIKA IMENA IGNAC

ŠVEDSKI PESNIK IN PISATELJ HANSSON (1860 - 1925)

ŠIRNA TRAVNATA RAVAN V ŠPANIJI IN J. AMERIKI

LESENI PLUG ALEŠ ČEH

SEDMA GRŠKA ČRKA

EVROPSKI VELETOK

PRVI PREDSEDNIK SODOBNE TURČIJE ATATURK

SLOVENSKA FITOPATOLOGINJA MILJEVA

GLAVNI ŠTEVNIK

ŠPANSKI SKLADATELJ JESUS ORTEGA

Rešitev prejšnje križanke: MUZEJ SEDEMDESET LET SIP, ŠP, EBONIT, NIŽAVA, MUZEJ, SAFALADA, PIRENEJI, EVRO, AVOKADO, KNAVS, RAK, CELZIJ, AT, ANAT, MIRJE, RA, VO, VODKA, AVE, REAKTIVEC, NORRIS, OSRAM, OAHE, ALKA, BISMUT, SKATOL, IL, ZEL, MALINA, RIMELE, ALEN AS, TRASAT, LACANT

Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

3

>2021

v KGLU

23

ZADNJA STRAN /

LICITACIJA VREDNEJŠEGA LESA

v Urbancl

Zmagovalec znova gorski javor Na 15. licitacijo vrednejših lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu, ki jo je pripravilo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, je svoje hlode pripeljalo 568 lastnikov, skupaj so zaslužili 1,2 mio evrov.

Prodanih je bilo 97 % od vseh 3960 hlodov v skupni izmeri 4066,78 m³. Po številu hlodov je bila to druga največja licitacija doslej, ki pa se je letos odvila v Industrijski coni Pameče. Ponudbe je oddalo 46 kupcev iz osmih držav, med njimi 26 Slovencev.

Najvišjo ceno €/m3 je dosegel gorski javor iz okolice Ljubljane, in sicer 11.575 evrov za kubični meter, sledili so mu, a z veliko nižjo ceno, oreh, graden in macesen, tem je sledilo še 17 drevesnih vrst.

Najdragocenejši hlod gorskega javorja je bil pripeljan iz Ruš, prodan je bil za vrtoglavih 20.263,50 evra.

Oba najdražja hloda je kupil kupec iz Portugalske.

Namenjana sta v razrez za furnir, ki se bo porabil za pohištvo za opremo jaht, armaturne plošče avtomobilov in drugo prestižno pohištvo. Taisti kupec je kupil kar 30 m³ lesa in zanj plačal 105.000 evrov. AP

Hlod gorskega javorja na prvi pogled ne izgleda nič posebnega. Zaradi njegove debeline, ki je znašala zavidljivih 4,74 m3, pa je kupec zanj odštel preko 20.000 evrov.

Marsikateremu pravemu poznavalcu lesa se zaiskrijo oči in zaigra srce ob pogledu na vrhunsko hlodovino, zbrano na enem kupu.

Trije člani komisije: Jože Jeromel, strokovni tajnik društva, Marta Štumpfl, članica društva, in Janez Jevšnik, predsednik Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline

MESTNA ZGODOVINA

1860-2021

hugo wolf

161 let

sem pozabil na Vas, kajti spomini na rodno hišo so zmerom svetli trenutki v življenju osamljenca, Gorečim prošnjam ... Zame je glasba kot jedača in pijača. Ker ki mora ob nenehnih bojih in odpovedovanjih pa vi nikakor nočete, da bi postal muzik – ne muzikant, kot vi na tujem živeti svojo usodo. Zelo sem potrt, ker mislite – bom pač ubogal in se posvetil kaki drugi stroki. Bog daj moram spet odpovedati, ampak naslednje poletje samo, naj se vam ne odpro oči potem, ko bo že prepozno, da zagotovo pridem ... A redke, povečini zelo kratke bi se lotil glasbe ... je oče nazadnje popustil in z dopolnjenimi obiske v rodni hiši je prijateljem v pismih opisoval petnajstimi leti sina vpisal na dunajski konservatorij, kjer je kot ... vrsto mračnih, mučnih ur. Dnevi minevajo s polnimi pljuči vpijal svetovljanski zrak prestolnice, domov tukaj pusto in dolgočasno. Od samega dolgočasja je prihajal le občasno, starše pa je v pismih nenehno tolažil z sem naskrivaj začel popivati ... Kljub temu je zaklinjanjem na ... moje lepo otroštvo, ki se ne bo nikoli več tukaj napisal nekaj najlepših zgodnjih, predvsem povrnilo; ves sem prepojen s sladkimi spomini ... in z večnimi zborovskih del. opravičili odlašal z obiskom domačih ... Menda ne mislite, da Marko Košan

Hiša Wolfovih na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu pred letom 1903 (Pokrajinski arhiv Maribor)

Samospev Andenken (Spominek) je nastal aprila 1877 na sprehodu skozi Mislinjsko Dobravo pri Slovenj Gradcu.

v KPM

Oče Filip in Hugo (?) Wolf

13. MARCA 1860 se je v hiši ob južnih mestnih vratih v Slovenj Gradcu usnjarju, uglednemu meščanu in glasbenemu navdušencu Filipu Wolfu ter ženi Katarini, rojeni Nussbaumer iz Naborjeta v Kanalski dolini, rodil tretji otrok – Hugo Wolf, čudežno nadarjen, a trmoglav in muhast, saj je od rane mladosti dalje sanjaril le o soju žarometov velikih odrov na Dunaju, v tedanji svetovni prestolnici glasbene umetnosti.

v KPM

v KPM