KULTURNI PRAZNIK
AKTUALNO /
Film Podelitev Bernekerjevih odličij za kulturo Slovenski kulturni praznik smo Slovenjgradčani letos obeležili malce drugače. Namesto slavnostne prireditve v kulturnem domu, na kateri mestna občina podeli Bernekerjeva odličja najzaslužnejšim na kulturnem področju, je režiser Tomo Novosel posnel kratek film s predstavitvami dobitnikov letošnjih odličij za dosežke in prispevek h kakovostnemu kulturnemu utripu v občini. Najvišje priznanje Mestne občine Slovenj Gradec, Bernekerjevo nagrado za 2020, je prejelo Kulturno društvo Slovenj Gradec, Bernekerjeve plakete pa Vivijana Rogina, Dušan Stojanovič in Društvo ustvarjalcev D.tajl; vse smo predstavili tudi v našem glasilu. Namesto slavnostnega govora je lanska dobitnica Bernekerjeve nagrade Maja Kastratovik sedla za klavir Steinway v Glasbeni šoli Slovenj Gradec in po uvodni slovenski himni zaigrala še svojo avtorsko skladbo za klavir in violino Impresija (violina Kristina Fale) ter zgodnji skladbi Huga Wolfa Uspavanka in Šale in igre, ki sta v njeni izvedbi izšli na novi zgoščenki. Film si lahko ogledate na YouTube kanalu Mestne občine Slovenj Gradec. Župan bo dobitnikom odličja v živo izročil na slavnostni prireditvi jeseni. AP
Spoštovane in drage občanke,
v arhiv MO SG
ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, vam iskreno čestitam in želim, da bi bile deležne ljubezni in spoštovanja okolja, v katerem živite in ustvarjate. Še posebej pa se vam v času epidemije zahvaljujem za vso skrb, ki ste jo namenjale svojim otrokom pri pouku na daljavo. Želim vam lepo praznovanje in naj bo prav vsak dan vaš dan – dan žena! Tilen Klugler, župan
VARNA HIŠA ZA ŽENSKE IN OTROKE
Ženska, ki doživlja nasilje, lahko pokliče na svetovalni telefon, kjer ima možnost prvega stika z varno hišo. V Varni hiši Slovenj Gradec imajo prostora za 4–5 žensk in 6–8 otrok. V slovenskem prostoru je nasilje normativno prepovedano, odraža pa se kot fizično, psihično, spolno, ekonomsko, vrsta nasilja sta tudi zanemarjanje in zalezovanje. Kadar se posameznik ujame v takšen odnos, je prav, da iz njega izstopi. Izstopiti iz nasilja je pogostokrat težko, saj se pri nas nasilje v družini še vedno razume kot problem posameznika oz. posamezne družine in ne kot problem celotne družbe. Obravnava problematike nasilja je nujna in tudi v obdobju razglašene epidemije te naloge, tako policija kot varna hiša in center za socialno delo, izvajajo brez omejitev. V Koroški regiji pojav nasilja v družini statistično beležijo po izrečenih ukrepih prepovedi približevanja, ki ga za prekinjanje akutnega nasilnega odnosa izreka policija. V nekaterih primerih, kjer pride do intervencije policije zaradi nasilja v družini, obravnava v nadaljevanju na centru za socialno delo ni dovolj. Nekatere žrtve se morajo iz okolja, kjer so nasilje doživljale,
3
>2021
umakniti. Eno izmed oblik umika iz nasilne situacije nudi Društvo Regionalna varna hiša Celje z enotami: Slovenj Gradec, Velenje, Celje. Prepovedi približevanja za prekinjanje akutnega nasilnega odnosa izreka policija z namenom zaščite žrtev ter umika nasilneža iz okolja. V Koroški regiji je bilo v 5-letnem obdobju najnižje število izrečenih ukrepov v letu 2017 (54), najvišje v letu 2019 (72), v lanskem, kovidnem letu pa jih beležijo 59. Vedno, ko policija izreče ukrep prepovedi približevanja, o tem obvesti center za socialno delo, ki prične ločene obravnave za žrtve ter povzročitelja, v okviru katerih se za žrtve pripravi varnostni načrt ter načrt pomoči za oblikovanje nadaljnjega življenja, povzročitelje pa se usmerja v sprejemanje odgovornosti za lastna nasilna ravnanja ter v odločitev in vključitev v oblike pomoči za učenje asertivnosti. »Ob prihodu v varno hišo se žensko in otroke namesti v sobo. Prvi dnevi bivanja v hiši so namenjeni počitku in prilagajanju. Nato vsaka posameznica skupaj s svojo svetovalko prične urejati svoje življenje skozi individualno pomoč preko pogovorov, urejajo se pravno-formalne zadeve, materialna pomoč, če je ženska brez prihodkov, zunanja terapevtska pomoč in po potrebi zdravniška oskrba. Vsaka posameznica je odgovorna za svoje življenje in življenje svojih otrok,« pojasni Teja Palir Čuješ. AP
v George Graciansky, Arhiv KGLU
Izstop iz nasilnega odnosa je vedno nujna naloga
DELOVANJE REGIJSKE SLUŽBE ZA KOORDINACIJO IN POMOČ ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI KORISTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE V primerih akutnega nasilja v družini je potrebno poklicati policijo: 112. ] Center za socialno delo Koroška, Enota Slovenj Gradec: 02 885 01 00. ] Možna je tudi vključitev v Varno hišo Slovenj Gradec, ki nudi varen prostor za umik pred nasiljem in je dosegljiva vsak delovnik med 9.00 in 11.00 ter med 15.00 in 17.00 na telefonski številki: 02 882 94 35. ] Pomoč in podporo mladostnikom nudi Krizni center za mlade na telefonskih številkah: 02 885 01 11, 041 962 029 ali prek e-pošte: csdsg.krizni.center@gov.si.
3
