GOSPODARSTVO

DIREKTOR KOMUNALE SLOVENJ GRADEC JOŽEF DVORJAK

Sodobno poslovanje in trajnostna naravnanost

Trajnostno naravnanost Komunale Slovenj Gradec izkazujejo novi projekti, med njimi izgradnja kotlarne na lesno biomaso in projekt uporabe pepela iz kotlarne in dehidriranega blata iz čistilne naprave v Slovenj Gradcu. S tem bodo s pomočjo posebne tehnologije pridobili gradbeni produkt in tako surovinam, ki bi sicer postale odpadek, dali uporabno vrednost. Zaradi investicije se bo vrednost fiksnega dela cene nekoliko zvišala, zmanjšala pa se bo vrednost variabilnega dela ogrevanja. Prvotni izračuni kažejo, da bi se cena za odjemalce toplote znižala za nekaj odstotkov, točen podatek pa bo znan, ko bomo začeli s postopkom pridobivanja ponudb za izbiro dobavitelja in bo znana tudi končna cena energenta, to je sekancev. JD: Za naše podjetje to pomeni zmanjšanje prihodkov za dobrih 12 %. Na Kocerod bo prešlo 21 delavcev, v podjetju Komunala Slovenj Gradec nas bo potem zaposlenih 86. Cena storitve za uporabnike ostane enaka, verjamem pa, da bo v prihodnje kakovost storitev še izboljšana, saj je to tudi namen združevanja dejavnosti.

Sodobno poslovanje seveda vsebuje številne spletne in mobilne rešitve za uporabnike kot tudi za samo podjetje. »Posebej smo ponosni na številne aplikacije, ki so plod našega znanja. Velikokrat izpostavljamo samo digitalne rešitve, ki so namenjene uporabnikom, vendar so za sodobno poslovanje pomembne tudi rešitve in aplikacije, ki jih uporabljamo pri samih delovnih procesih. V zvezi s sodobnim poslovanjem uporabnike spodbujamo k uporabi eStoritev na spletu in mobilne aplikacije,« pojasnjuje direktor Jožef Dvorjak.

Največji projekt Komunale je trenutno nova kotlarna na biomaso. S tem bo lesna biomasa kot obnovljivi vir energije nadomestila zemeljski plin …

JD: Z gradnjo smo začeli oktobra lani. Po terminskem načrtu bomo investicijo končali konec septembra, tako da bo za ogrevalno sezono 2021/2022 vsa toplota proizvedena iz obnovljivih virov. Gradnja poteka po načrtih. Vrednost celotne investicije znaša 2.600.000 evrov, od tega smo pridobili 740.000 evrov nepovratnih sredstev od Ministrstva za infrastrukturo.

V projektu je zajeta najsodobnejša tovrstna tehnologija, ki je v uporabi, posebna pozornost pa je bila posvečena vplivom na okolje. Tako bo v sistem čiščenja dimnih plinov vgrajen elektrofilter. Energent, s katerim bomo proizvajali toploto, bodo beli lesni sekanci, to so sekanci iz kvalitetnega lesa, ki ni primeren za predelavo. Tehnološko je kotlarna zelo sodobna in bo obratovala samostojno z občasnim nadzorom osebja. Izhodna moč kotla na lesno biomaso je 4 MW, skupaj s kogeneracijo bo proizvajal potrebno količino toplote. Za pokrivanje konic ali izpada kotla na lesno biomaso je predviden obstoječi kotel na zemeljski plin moči 6 MW. Sistem je namenjen za ogrevanje celotnega mesta s predvideno širitvijo.

v EK

V načrtu je izgradnja naprave za predelavo odpadnega blata …

JD: V čistilnih napravah v Pamečah in Dovžah letno proizvedemo 1200 t odpadnega blata. Blato trenutno kot odpadek oddajamo pooblaščenemu prevzemniku. Zaradi neurejenih razmer v zvezi z oddajo blata, predvsem v smislu omejevanja izvoza na Madžarsko, so se cene za oddajo drastično zvišale, pri nas za 100 %, drugje pa še več. To zvišanje je botrovalo tudi povišanju cene čiščenja odpadne vode v začetku letošnjega leta.

V letošnjem letu je ob čistilni napravi v Pamečah predvidena izgradnja naprave za predelavo odpadnega blata, to pomeni, da se blato po posebnem postopku zmeša z lesnim pepelom v gradbeni kompozit, kateri se lahko kot gradbeni material uporablja predvsem pri izgradnji in sanaciji cest. Projekt bo financiralo in izvedlo partnersko podjetje, s katerim smo v fazi podpisa pogodbe za oddajo zemljišča v najem. Trenutno potekajo aktivnosti pridobivanja STS-soglasja, okoljevarstvenega dovoljenja, v pripravi je tudi tehnična in ostala dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo investicije. V kolikor bo investicija uspešno realizirana, je predviden zagon v drugi polovici leta. Pričakujemo nižje cene za oddajo odpadnega blata in s tem tudi nižjo ceno čiščenja odpadne vode.

Tik pred realizacijo je sprememba pri ravnanju z odpadki, s katero vse koroške občine to področje prenašajo na Kocerod, torej tudi zbiranje odpadkov. Kaj to pomeni za vaše podjetje?

v arhiv Komunale

Kako je v času drugega vala epidemije potekala pogrebna dejavnost v Mestni občini Slovenj Gradec?

JD: Kot drugod po Sloveniji se tudi pri nas soočamo s povečanim številom pokojnikov. Pogrebi potekajo v skladu z državnim Odlokom o omejevanju zbiranja oseb na javnem mestu, kar v praksi pomeni, da potekajo v ožjem družinskem krogu oz. so omejeni na osebe istega gospodinjstva. Nekoliko se je podaljšal čas od nastopa smrti do izvedbe pogreba, kar je povezano s povečanim številom umrlih in posledično z delovanjem upepeljevalnic.

Podjetje Komunala Slovenj Gradec je prejelo nagrado Horus …

JD: Nagrada Horus je slovenska nagrada za družbeno odgovornost, ki jo že dvanajsto leto zapored podeljuje Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Nagrado smo prejeli v kategoriji srednje velika neprofitna pravna oseba. Prijavili smo se prvič in dosegli 88 % možnih točk. Nagrade smo seveda zelo veseli, saj potrjuje, da na področjih trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v podjetju in širše v lokalnem okolju delujemo dobro ter da je naša smer razvoja pravilna. Menimo, da samo ekonomski kazalniki niso zadostni pokazatelj uspešnosti podjetja, zato smo se odločili, da s trajnostnim poročanjem sistemsko vključimo družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v svoje poslovanje. To pomeni, da poleg pozitivnih ekonomskih kazalnikov vključujemo še področji varstva okolja in družbe, predvsem naše uporabnike, lokalno okolje, zaposlene in vse ostale deležnike, s katerimi sodelujemo.

Šola bo s prizidkom pridobila dodatnih 1480 m²

Prvi so se v šolske klopi v času drugega vala epidemije vrnili otroci s posebnimi potrebami. Tako se je v Tretjo osnovno šolo Slovenj Gradec, ki vključuje otroke v posebni program vzgoje in izobraževanja in v osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom od 1. do 9. razreda, vrnilo 36 od 50 učencev. 14 jih je zaradi takšne odločitve staršev ostalo doma, zato so učitelji z njimi še zmeraj vodili pouk na daljavo. V Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec pravijo, da šola na daljavo njihovim otrokom ni pustila slabih posledic. »Učenci so bili veseli, ko so se vrnili v

šolo. Hitro so se navadili novega režima dela v mehurčkih, torej nimajo potrebe po mešanju z drugimi skupinami, socialni stik znotraj skupine zadostuje. Vesela sem, ker ne vidimo nobenega nazadovanja in bistvenih sprememb pri učencih, ki so se vrnili v šolo. Naš kolektiv lahko za izvedbo pouka na daljavo pohvalim,«

je povedala ravnateljica Ingrid Močnik.

v Arh deko Inkluzija v pravem smislu v celoti sicer nikoli ni zaživela. Problem se je izkazal v času epidemije, ko so otroci s posebnimi potrebami iz rednih osnovnih šol izvajali pouk na daljavo, niso pa bili deležni dodatne strokovne podpore, kot so je deležni v času, kadar so pri pouku v šoli. »Najbolj nas žalosti, da nihče ne spremlja, kaj se s temi učenci v rednih osnovnih šolah dogaja potem, ko zapustijo 9. razred. Naši otroci iz šolskega programa vsi nadaljujejo v dvoletnih poklicnih šolah, veliko se jih odloči nadaljevati v triletnih, niso pa redki tudi tisti, ki zaključijo srednjo šolo,« dodaja Močnikova. V zadnjih osmih letih se je vpis v 3. OŠ Slovenj Gradec povečal skoraj za 100 %, iz 26 je število učencev naraslo na 50. So edina šola na Koroškem, ki izvaja oba programa, posebnega in šolskega, zato imajo vključene otroke iz 9 občin. Primanjkuje jim specializiranih učilnic, kabinetov, sob za umirjanje in sproščanje in še marsičesa. Na Mestni občini Slovenj Gradec se zavedajo nujnosti problematike reševanja prostorskih potreb. Projekt izgradnje prizidka na vzhodni strani obstoječe šole je v fazi načrtovanja, tudi gradnja bo potekala po fazah. V prizidku bodo nove telovadnica, sanitarije za učence, 8 matičnih učilnic, učilnice za tehnični pouk s strojnim delom, za likovni pouk, gospodinjstvo in glasbeni pouk. Predvideni so prostor za umirjanje in kabineti za svetovalnega delavca, fizioterapevta, delovnega terapevta, surdopedagoga, tiflopedagoga ter za razgovor s starši. Predvideni so tudi novi upravni prostori. V obstoječem objektu bodo nekateri prostori preurejeni, tako bodo nove razdelilna kuhinja z jedilnico, knjižnica, umivalnica s previjalnico, sanitarije za invalide in večja večnamenska avla. Urejen bo nov dovoz s Poti ob Homšnici z večjim parkiriščem. AP

Pustni karneval – letos virtualno

Letošnji, 49. Pustni karneval v Slovenj Gradcu smo zaradi prepovedi izvajanja javnih prireditev izvedli kot spletni dogodek s povabilom obiskovalcem naših spletnih strani in družbenih omrežij, da nam pošiljajo fotografije pustnih mask, v katere so se našemili doma. Odziv je bil odličen, saj smo prejeli skoraj 100 fotografij, ne samo iz Slovenj Gradca, ampak tudi iz drugih krajev po Sloveniji. Na pustno nedeljo, 14. februarja, smo namesto izvedbe karnevala na naši FB-strani predvajali fotoutrinke lanskega pustnega karnevala. Na pustni torek pa smo objavili fotografije letošnjih pustnih šem, ki smo jih prejeli, in najlepše ter najbolj izvirne tudi nagradili s praktičnimi nagradami. Nagrajenci so bili: • maska čebelice – Mira Hudernik, • maska meduze – Lucija Hudernik, • maska pajki – Špela Zlatnar, • maska roparji – Natalija Kadiš, • maska Rdeče kapice – Sandra Mitnjek, • maska poštarji – Vrtec Dolič.

Kmalu se bomo začeli pripravljati na jubilejni, 50. Pustni karneval v naslednjem letu. Upamo, da takrat spet v živo, na mestnih ulicah.

ZAVOD SLOKVA

Socialna aktivacija

Ste pripravljeni na spremembe?

V teku je nabor za oblikovanje 3. skupine socialne aktivacije za Koroško. Pridružite se nam lahko vsi, ki bi želeli pridobiti nova znanja, izboljšati svoje kompetence, spoznati nove ljudi in osebnostno rasti ter ste: • stari nad 18 let, državljani Slovenije oz. imate dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji in • prejemniki denarne socialne pomoči ali • na podlagi ZUTD vpisani v evidenco brezposelnih oseb ali • na podlagi ZUTD vpisani v evidenco začasno nezaposljivih oseb ali • neaktivne osebe s kompleksno socialno problematiko.

Več informacij in kontakte najdete na spletni strani: www.slokva.si pod zavihkom »Projekti – Socialna aktivacija«, pri svojem svetovalcu na ZRSZ ali na CSD.

Novo vodstvo z načrti o novogradnji

Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, ki ga je januarja na tretjem razpisu izbral svet zavoda bolnišnice, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja. Na novinarski konferenci je med drugim predstavil načrte glede gradnje nove bolnišnice, ki bi bila umaknjena iz mesta in umeščena ob traso bodoče hitre ceste ter v bližino letališča. Investitorju, Ministrstvu za zdravje, bo bolnišnica namesto rekonstrukcije obstoječega kirurškega bloka predlagala rušitev in novogradnjo.

»Vsaka adaptacija je bistveno bolj draga in naporna. Novogradnja z sedanjimi materiali in znanjem je bolj enostavna. To bi bila akutna bolnišnica, ki ima vse temeljne oddelke, tam bi bil urgentni center ter vse tisto, kar za ozdravitev ali postavitev diagnoze pacient nujno potrebuje. Pričakujem odločitev v dveh mesecih, potem bo na vrsti priprava dokumentacije, predvidoma bi se v letu 2023 lahko začelo graditi.«

Janez Lavre se je na čelo slovenjgraške bolnišnice vrnil po devetih mesecih, po tem, ko je lani spomladi odstopil zaradi neprimernega komuniciranja na družbenih omrežjih. Za ponovno kandidaturo za mesto direktorja se je odločil zaradi »prošenj in dogovorov

tistih, ki imajo pomembno vlogo v lokalnem okolju, in tistih, ki so mi pri delu blizu, nenazadnje tudi velike

večine zaposlenih«, pojasnjuje Lavre. Nadaljnje sodelovanje je ponudil vsem predstojnikom oddelkov. Nekateri so se že odločili, da z delom kot predstojniki nadaljujejo, z drugimi pogovori še potekajo. Med prioritetnimi nalogami je tudi imenovanje novega strokovnega direktorja bolnišnice s polnimi pooblastili, potem ko je z imenovanjem Lavreta odstopila prejšnja direktorica Jana Makuc. Člani sveta zavoda so februarja za vršilko dolžnosti za obdobje največ enega leta imenovali pediatrinjo in specialistko otroške nevrologije v KPM Natalijo Krajnc. »Medicina je stroka, kjer si

zagotovo ne želimo hitrih, nepremišljenih

IZJEMNI DOSEŽKI

Zdravniška zbornica Slovenije podelila odličja

Med 14 zdravniki in zobozdravniki, ki so prejemniki odličij Zdravniške zbornice Slovenije, sta kar dva zdravnika Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Prim. Dragu Plešivčniku, dr. med., je ZZS podelila naslov častni član ter prim. Cirili Slemenik Pušnik, dr. med., zaslužna članica.

Prim. Cirila Slemenik Pušnik je članica Slovenskega zdravniškega društva, zadnja leta predsednica Koroškega zdravniškega društva in članica Upravnega odbora SZD. Aktivno sodeluje pri delu Združenja kardiologov Slovenije. V svojem strokovnem delu je vzpostavila pogoje za delovanje enote intenzivne interne medicine slovenjgraške bolnišnice, ki jo je strokovno in organizacijsko dvignila na visoko raven. Nadgradila in razširila je UZ-diagnostiko srca in ožilja, ki jo je uvedel prim. Franc Verovnik, dr. med., specialist internist. V zadnjem času se poglobljeno ukvarja s področjem kroničnega srčnega popuščanja in z rehabilitacijo bolnikov po prebolelem miokardnem infarktu. S sodelavci razvijajo model obravnave bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem, ki je bil leta 2011 sprejet kot vseslovenski projekt. Dolga leta je strokovna vodja Koronarnega kluba Mežiške doline in v okviru le-tega je na Koroškem postavila mrežo AED, ki jo širijo po vsej Sloveniji. Množično poučujejo laično javnost ter uvajajo učenje oživljanja v osnovne in srednje šole (kot prvi v Sloveniji).

Prim. Drago Plešivčnik, častni občan Mestne občine Slovenj Gradec, je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec poleg kirurškega dela opravljal še dolžnosti vodje Travmatološkega odseka, predstojnika Kirurškega oddelka in direktorja bolnišnice. Pod njegovim vodstvom je bolnišnica dobila iz lokalnega statusa regijski značaj. Bolnišnico je vodil tudi v času vojne za samostojno Slovenijo, ko se je v njej zdravilo 82 pripadnikov iz vseh v oboroženem spopadu udeleženih sil. Bolnišnica je dosledno upoštevala Ženevsko konvencijo o ravnanju z ranjenci in vojnimi ujetniki ter zato dobila priznanje Slovenske vojske. V Slovenj Gradcu je organiziral in aktivno nastopal na odmevnih mednarodnih medicinskih prireditvah v okviru Organizacije združenih narodov. Leta 1978 je organiziral prvi jugoslovanski simpozij o tradicionalni kitajski

Prim. Cirila Slemenik Pušnik

sprememb, še posebej v času epidemije. Delo moje predhodne ekipe je bilo odlično, strokovno dobro, tudi sama bi želela nadaljevati z enakimi načrti. To pomeni, da bomo sledili dobri praksi, razvoju na vseh področjih v stroki.«

Za novega člana in predsednika sveta zavoda so imenovali Ksandija Javornika: »Svet mora odigrati

vlogo povezovanja, to pomeni, da si mora prizadevati tudi za čim boljše sodelovanje z vodstvom bolnišnice.«

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec bodo uredili nov kovidni oddelek, saj, kot pojasnjuje direktor, se v bolnišnico vračajo pacienti po prebolelem kovidu, njihova obravnava je nekoliko zahtevnejša, trajanje hospitalizacije daljše. Ker nujno potrebujejo dodatne postelje, bodo uredili nov kovidni oddelek v tretjem nadstropju kirurškega bloka in s tem sprostili interni oddelek. Glede na epidemiološko situacijo februarja so v slovenjgraški bolnišnici potrebovali 25 postelj za kovidne bolnike. MN

medicini, z udeležbo vrhunskih strokovnjakov z Akademije za tradicionalno medicino v Pekingu. V Slovenj Gradcu je trideset let aktivno sodeloval v mirovniškem gibanju. Bil je predsednik odbora za postavitev in ureditev Gaja svobode in miru v Slovenj Gradcu, ustanovni član Unesco kluba Slovenj Gradec (l. 1987) in pobudnik za ustanovitev Rotary kluba Slovenj Gradec (l. 1990). Vključitev v članstvo Zdravniške zbornice Slovenije mu kot direktorju in državnemu uslužbencu ni bila dovoljena. Se je pa kot delegat v Skupščini RS, v Odboru za zdravstvo, aktivno zavzemal za zakonsko podlago ZZS v Zakonu o zdravstveni dejavnosti iz leta 1993. MN

Prim. Drago Plešivčnik

PODJETNIŠKI ZAGON ZA VZPON V 2021

MPIK nagrada Tilnu Jeromlu

Naziv ideje: Dreamvano – terapevtska vzmetnica (Inovativna vzmetnica, ki preprečuje smrčanje in izboljšuje spanec.)

Na 5. MPIK natečaju za najboljše poslovne ideje 2020 je Mrežni podjetniški inkubator Koroška izbral najboljše inovativne in tržno zanimive poslovne ideje. Med tremi zmagovalci se je na 3. mestu znašel Slovenjgradčan Tilen Jeromel za idejo, poimenovano Dreamvano – terapevtska vzmetnica. »Ta

inovativna vzmetnica preprečuje smrčanje

in izboljšuje spanec,« pojasnjuje njen avtor:

»Z očetom sva podložila vzglavje in preverila, če ideja za ležanje pod kotom deluje. Ugotovila sva, da se človek posledično bolj naspi, takoj sva začutila razliko in se odločila narediti posebno terapevtsko vzmetnico, ki se dviguje od vznožja do glave za 15 cm. Predvidevam, da je najboljša za ljudi s težavami s smrčanjem, refluksom, hrbtenico. Da se doseže ultimativno udobje spanja, v izdelku uporabljamo kakovostne materiale, med katerimi sta lateks in kokos. Namen ga imamo

še izboljšati in razširiti nabor produktov.« AP

v Dreamvano.com

IN MEMORIAM

Peter Planinšec (1933–2020)

Konec preteklega leta nas je presunila žalostna vest, da se je poslovil cenjeni someščan, nekdanji župan, gospodarstvenik ter vsestransko ugleden, spoštovan in aktiven mož Peter Planinšec. Rodil se je leta 1933 v Mislinji. Kot diplomiran inženir gozdarstva je zaključil študij in se zaposlil v gozdarstvu ter kmalu prevzel vodenje Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. V politiko se je podal z željo prispevati k skupnemu napredku, postal član in tudi predsednik Izvršnega sveta in tudi predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec. Že v času njegovega mandata so zastavili pomembne korake k napredku, razvoju in uveljavitvi naše občine. Veliko se je gradilo: prometna in komunalna infrastruktura, veleblagovnica Nama, športna dvorana, sedanji Prva in Tretja osnovna šola na Štibuhu, šoli v Šmartnem in Podgorju, zdravstveni dom, pošta, rokometno igrišče, kegljišče in še marsikaj. Pomembno je prispeval tudi k razvoju turizma: pripravili so projekte za turizem na Pohorju, podlage za kmečki turizem, veliko pozornosti pa je namenjal tudi letalski dejavnosti na letališču v Turiški vasi. Kot strokovnjak, ki je izhajal iz gozdarstva, je sodeloval pri ustanovitvi podjetja Lesna in postal njen generalni direktor, kasneje pa je postal tudi direktor Nove opreme. Zadnja leta službovanja se je vrnil na GG Slovenj Gradec in tam pričakal pokoj, ohranil pa je interes za lokalno problematiko in predvsem obdržal stik z naravo in gozdovi, ki so bili njegova velika ljubezen vse do slovesa. Peter Planinšec je v tedanjih zahtevnih razmerah deloval kot uspešen gospodarstvenik in politik. Znamenitega Slovenjgradčana se bomo spominjali kot dobrega človeka in predanega sodelavca, ki se je zavedal pomena napredka Slovenj Gradca ter svojo življenjsko energijo in strokovnost nesebično daroval lokalnemu okolju. Ohranili ga bomo v trajnem in spoštljivem spominu. Uredništvo SGlasnika

Peter Planinšec, 1976

IN MEMORIAM

Jožef Roman Grah (1941–2020)

V pričakovanju novega leta je širšo javnost razžalostila novica, da je v nesrečnem prepletu bolezni preminil gospodarstvenik, lovec, kinolog in vsesplošno družbenopolitično aktiven občan naše mestne občine Jožef Roman Grah. Rodil se je 20. februarja 1941 v Slovenj Gradcu v delavski družini. Osnovno šolo je končal v Občini Grad na Goričkem, poklicno na Ravnah na Koroškem, srednjo v Slovenj Gradcu, ekonomsko-tehnično fakulteto pa v Mariboru. Leta 1962 se je zaposlil v Tovarni usnja Slovenj Gradec (TUS) in postal ob preoblikovanju v mešano podjetje (s tujim solastnikom Nauejem) njen glavni direktor. Leta 1994 je ustanovil prvo lastno mešano podjetje CMP, d. o. o., in pozneje sodeloval pri ustanovitvah več sorodnih podjetij. Posebno pomemben pa je bil tudi njegov prispevek pri razvoju podjetja Prevent. Poleg družine, svojcev in prijateljev ga bodo zelo pogrešali njegovi lovski tovariši. Svojo lovsko pot je začel v Lovski družini Dolič in se leta 1985 vključil v delovanje LD Golavabuka, kjer je bil tudi starešina, deloval pa je tudi v različnih organih društva. Aktiven je bil tudi v Koroški lovski zvezi in Lovski zvezi Slovenije, za kar je prejel tudi mnoga priznanja in odličja. Kot kinolog je začel delovati najprej v mariborskem in nato v koroškem lovsko kinološkem društvu. Desetletje je bil aktiven tudi v Kinološki zvezi Slovenije in eden od pobudnikov za ustanovitev Lovsko kinološkega društva Koroške, kot funkcionar v obeh zvezah pa je tudi aktivno sodeloval pri pripravi in podpisu sporazuma med njima ter za aktivnosti na področju kinologije prejel mnoga odličja in postal častni član Lovsko kinološkega društva Koroške. V svojem javnem delovanju je bil vključen v različne občinske organe, izvršne organe gospodarskih družb in gospodarske zbornice, aktiven je bil v odborih Letalske zveze Slovenije, v koroškem letalskem centru, na gasilskem in avto-moto področju, bil pa je tudi častni član društva invalidov, za kar je prejel številna priznanja in odličja. Uredništvo SGlasnika

110. obletnica rojstva Vinka Cajnka

30. 1. pred sto desetimi leti se je v Vodrancih rodil Vinko Cajnko. V letu 2021 je tudi 100. obletnica prihoda družine Cajnko v Slovenj Gradec.

Vinko Cajnko, častni občan Slovenj Gradca, je bil med najuspešnejšimi kolesarji med obema svetovnima vojnama, zagnan športni funkcionar ter organizator športnih dejavnosti v Slovenj Gradcu in na Koroškem. Po njem je poimenovan športni center v Slovenj Gradcu.

»Franjo Cajnko, Vinkov oče, je bil kot Maistrov borec in zaveden Slovenec po 1. svetovni vojni po nalogu narodnega sveta iz Prlekije priseljen v Slovenj Gradec, ki je takrat gospodarsko in politično bil pod vplivom Nemcev,« pripoveduje Natalija Vitezič, Vinkova hčerka, ki s sestro Kristino Horvat še vedno vzdržuje hišo staršev ob Homšnici v Slovenj Gradcu. »Bil je župan mesta 1924–1927, ki je za en glas premagal pripadnike nemške struje,«

nadaljuje o dedku Franju: »Družina se mu je

pridružila 1921. in tako sta v Slovenj Gradec prišla moj oče Vinko in moj stric Ciril. Oba sta bila zelo aktivna, eden na športnem, drugi na glasbenem področju.«

Mladi bratje Cajnko so se leta 1921 vključili v telovadno društvo Sokol in od takrat je Vinko večji del življenja posvetil športni dejavnosti. Z njegovim posredovanjem so leta 1934 ustanovili športni kolesarski klub Mislinja, on pa je postal načelnik kolesarske sekcije. Kot član jugoslovanske državne reprezentance je na številnih dirkah med obema vojnama zmagoval ali dosegal vidne uspehe. Po 2. svetovni vojni je ustanovil telovadna društva v Šmartnem, Mislinji in Doliču, sodeloval pri gradnji planinskih domov, športnih igrišč. 1956–85 je bil predsednik ŠD Partizan Slovenj Gradec. Prejel je 100 priznanj, medalj, med njimi leta 2001 srebrni častni znak svobode RS. V Cajnkovi hiši je del njegove zbirke, ki jo je poklonil Koroškemu pokrajinskemu muzeju. Avtor razstave Življenje, posvečeno športu je Marjan Kos. AP

Vinko Cajnko

Naslednja postaja: Demokracija!

Te dni so Slovenjgradčani na dom prejeli zgibanko, ki jih z namenom soustvarjanja stalnega dialoga med občani ter lokalno in državno oblastjo vabi v Koroško demokratično postajo.

Gre za projekt nevladne organizacije raum AU in lokalnih partnerjev: Gimnazije Slovenj Gradec, mladinskega sveta, MOCIS-a ter Mladinskega centra Dravograd. Potencial in potrebo po slovenskem pilotnem projektu so prepoznali tudi pri slovitem Active citizens fund Islandije, Lihtenštajna in Norveške, ki je njegov osrednji financer.

Sloneč na prepričanju, da je za sodelovanje v demokraciji najprej potrebno poznati možnosti in načine participacije, projekt v ospredje postavlja politično izobraževanje v najširšem pomenu besede. Prvi projektni sklop predstavljajo vodene razprave, okrogle mize, javne akcije ter distribucija informativnega gradiva o temeljnih demokratičnih vrednotah pa tudi o posledicah nevključevanja v demokratične procese. Da bi lažje določili vsebine, ekipa projekta vse občane, ki so zgibanko prejeli, prosi za odziv. Le-ta je možen tudi spletno – na naslovu: www.1ka.si/raumaAU/anketa. Pomemben segment projekta predstavlja tudi pisarna za reševanje težav občanov v odnosu do političnih institucij, ki domuje na Partizanski 12, a trenutno poteka virtualno. Tja lahko pošljete morebitne predloge ali druge ideje za projekt, pri čemer se ekipa nadeja tako sodelovanja s posamezniki kot z nevladniki. Poggi zaključuje: »S koordinacijo civilnodružbenih aktivnosti lahko skupaj dvignemo raven demokratičnega dialoga v družbi, vendar le, če sodelujemo vsi. Dobrodošli v Koroški demokratični

postaji!« Aljaž Kitak

Wolfova zgoščenka namenjena mladim

Kot darilo ob 160. obletnici rojstva Huga Wolfa je Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec na pobudo pianistke Maje Kastratovik izdalo notni album z naslovom Iz otroštva. Novi zgoščenka in knjižica sta darilo slovenskim glasbenim šolam s ciljem navdušiti najmlajše za glasbo največjega skladateljskega genija, rojenega na slovenskih tleh. Vsebujeta Wolfovi zgodnejši skladbi Schlummerlied (Uspavanka) in Scherz und Spiel (Šala in igra). Vključili so tudi domačo sopranistko Tanjo Klančnik, ki je ob klavirski spremljavi Maje Kastratovik zapela Wolfove samospeve Auch kleine Dinge (Tudi drobne reči), Elfenlied (Škratova pesem) in Er ist’s (Ona je). Vseh pet skladb so s posebnim namenom posneli ravno v rojstni hiši Huga Wolfa in ne v studiu. Ob tem se Maja Kastratovik za veliko pomoč pri izvedbi in koordinacijo zahvaljuje predsedniku društva Marku Košanu. AP

Naslovnica notnega albuma Iz otroštva

Špital kot neke vrste današnji dom za starejše

Leta 2019 20-letni trud Koroškega je minilo 600 pokrajinskega muzeja, let od ustanovitve te svoje čase pomembne karitativne ustanove, mestnega špitala v arheološke raziskave srednjeveškega mestnega obzidja v Slovenj Gradcu na treh najdiščih

Slovenj Gradcu. Leta v letih 2000, 1419 ga je ustanovil 2010 in 2013 in Janez iz Loke. posledične kabinetne analize najdb, je obrodil sadove. Izsledki so združeni na občasni interdisciplinarni razstavi in v bogatem katalogu Slovenjgraški špital, arheološke raziskave srednjeveškega mestnega obzidja, razstava je na ogled v slovenjgraškem muzeju (Glavni trg 24) do 15. oktobra. Špital je sodil med prve oblike dobrodelnih ustanov na naših tleh. Leta 2000, ko so slovenjgraški arheologi pod vodstvom Saše

v arhiv KPM, arhiv Jakoba Sokliča

Tik ob cerkvi sv. Duha je stala ubožna hiša, za njo še osnovna šola. Ob širitvi Vorančevega trga so del stavbe, namenjene šoli, odstranili. Gimnazija 2000; čez temelj obzidja, pod današnjo potjo, tlakovano z granitnimi kockami, je speljana starejša utrjena pot, zamejena s kamnitimi lomljenci.

Djura Jelenko med raziskavami šolskega okoliša gimnazije razkrili 67 metrov srednjeveškega obzidja (grajen od 13. stoletja), so v temeljih odkrili ohranjen jugovzhodni del špitalskega kompleksa, najpomembnejši del večjega objekta, ki je zajemal ubožno hišo, del mestnega obzidja in cerkev sv. Duha. Odkrili so objekt, razdeljen na 5 prostorov, in v vsakem posebej našli arheološke najdbe, ki pričajo o namembnosti posameznega prostora. Pridobili so tudi načrt pritličja, tloris iz prve tretjine 18. stoletja, ko je špital pogorel, zdaj odkriti zidovi se ujemajo s tlorisom iz leta 1729. Na istem mestu so našli še starejše najdbe, kar priča o tem, da je bil špital večkrat napaden, da je pogorel. Številne najdbe pričajo o stavbni kulturi, prehranjevalnih navadah oskrbovancev in zaposlenih ter njihovih verovanjih. Najstarejše najdbe iz objekta datirajo v 14. stoletje. V drugi fazi raziskav so ob špitalski kapeli, cerkvici sv. Duha, odkrili pokopališče in kostnico za oskrbovance ubožnice. Prvič je bila kapela omenjena leta 1428, v zgodnjem novem veku je bila tesno povezana s protestantizmom, leta 2001 pa proglašena za spomenik državnega pomena Republike Slovenije. Še danes so v njej prve, originalne klopi za vernike, poseben pomen imajo tudi freske Kristusovega pasijona mojstra Andreja iz Otingena (15. stol.). »Slovenj Gradec bi se lahko bolj ponašal s takšno institucijo, kot je nekdanji mestni špital. Niso jih imela vsa srednjeveška mesta, ampak le bogata, ki so lahko s pomočjo donacij skrbela za redni prihodek, saj so z donacijami lahko nahranili oskrbovance in skrbeli zanje. S špitalom stopamo ob bok Celju, Ljubljani, Ptuju, Gornji Radgoni,« še poudarja Saša Djura Jelenko, vodja izkopavanj. Kot ubožna hiša je špital deloval do leta 1958, ko so oskrbovance preselili v ustanovo v Dravogradu. AP

v S. Djura Jelenko

Ob 8. marcu: ženske v umetnosti

Osmega marca obeležujemo dan žena. Praznujemo ga že dobrih 100 let, predstavlja pa simbol boja za pravice žensk, tako v smislu političnih kot družbenih pravic. V zadnjem času smo na različnih ravneh priča pobudam in aktivnostim, kot sta Me Too ali Nisi sama, ki kažejo vse prej kot na to, da imajo ženske enak položaj v družbi, ali na enako razmerje moči. V oči bode tudi zakonska sprememba na Poljskem, kjer se vloga ženske s skorajda popolno prepovedjo splava znova naturalizira. Podobne dikcije o vlogi in mestu ženske je možno še vedno pogosto zaznati tako s strani javnosti, znanih osebnosti kot politikov. Vse to so dejstva, ki nam govorijo o tem, da še zdaleč nismo dosegli ciljev, ki so si jih zastavile ženske več kot sto let nazaj. V Koroški galeriji likovnih umetnosti se je od leta 1962 prirejala likovna razstava umetnic ob osmem marcu. Idejne zasnove teh razstav so bile različne. Sprva so bile to razstave slovenskih avtoric, kasneje, v sedemdesetih, se je izbor avtoric razširil na celotno Jugoslavijo. Razstave, ki so jasno izpostavljale ženske umetnice, lahko v dokumentaciji zasledimo vse do poznih osemdesetih, zadnja takšna je bil bienale jugoslovanskih likovnih umetnic leta 1988. Danes tovrstnih razstav ni več, pa ne zaradi tega, ker bi dosegle svoj namen, ampak, ker se je spremenilo tudi samo dojemanje žensk kot umetnic, ki se pogosto nočejo kategorizirati s tem, da so ženske, saj njihova dela morda sploh ne nagovarjajo te teme. Tudi moških razstav ne prirejamo kot posebne kategorije. V zbirkah muzejev in galerij je razmerje med ženskimi in moškimi avtorji večinoma prav tako neenakovredno. Leta 2018 je bila v KGLU razstava zbirke Umetnostne galerije Maribor Inventura, -a, -e, kjer so se kolegi iz Maribora odločili, da razstavijo samo ženske avtorice iz zbirke. Pri tem so opravili tudi pregled zbirke nasploh, ki je pokazal, da je zastopanost umetnic v primerjavi v umetniki v prid slednjim 1 proti 10. Podobno hitro statistiko smo naredili za zbirko KGLU, kjer razmerje ni nič drugačno, morda malo boljše, ampak le na račun razstav, ki jih omenjamo zgoraj. Enostaven pogled na statistiko nagrad in priznanj pokaže podobno sliko neenakopravnosti in neuravnoteženosti med spoloma, tako na nacionalni kot lokalni ravni. V Slovenj Gradcu imamo od triintridesetih častnih občanov le dve častni občanki, od leta 2004 Štefko Krpač Kučan in od leta 2019 dr. Renato Salecl. Nekoliko bolje je na področju Bernekerjevih nagrad, kjer je nagrado prejela okoli četrtina žensk. Dovolite, da še posebej ob letošnjem dnevu žena spomnimo in opomnimo, zakaj je obeleževanje osmega marca in poudarjanja vloge žensk v družbi ter umetnosti še vedno pomembno in zelo aktualno. Andreja Hribernik

Kulturno društvo Slovenj Gradec mlado več kot 45 let

v arhiv MO SG

Društvo v svojih nedrjih nosi širok spekter kulturne ustvarjalnosti. Največ je glasbenikov, med njimi pevci, instrumentalisti, avtorji, poustvarjalci, zajemajo tudi gledališko, literarno, likovno področje ter film, tudi organizacijo festivalov in esperanto. Ustvarjajo ves čas in so kot kopriva, ki nikoli ne pozebe, ne glede na takšne ali drugačne čase, tudi koronske.

Vedno optimistična predsednica pisane 100-glave združbe Katja Kotnik Prosenjak - Catiana je prepričana, da je človeški gon po ustvarjanju neuničljiv, namreč tisti, ki so rojeni za ustvarjanje, bodo vedno našli načine, kako izraziti sebe. V lanskem letu je mnogo članov Kulturnega društva Slovenj Gradec zaradi pandemije svoje dejavnosti preselilo na svetovni splet, s skupino Jazoo, članico društva, jim je uspelo izvesti živi koncert na gori ob jutranji zori, poimenovan Land escape – pobeg na deželo: Sončni potekal je glasbeno obarvan Festival mlade literature Urška, ki ga sicer pripravlja JSKD, v njem pa so sodelovali: kot idejna vodja programa Draga Ropič, z glasbeno interpretacijo literature ansambel Suha južina ter filmskimi zapisi Tomo Novosel, in še kaj. »Tudi covid nam prinaša nekaj dobrega: čas za ustvarjanje, poglobljeno razumevanje, več pogovorov, kar ustvarjalci zelo potrebujejo,« meni predsednica društva. In tudi v prihodnje bodo opravili cilje, ki si jih bodo zadali.

Društvo so ljudje

V imenu društva se Katja Kotnik Prosenjak zahvaljuje za prejeto Bernekerjevo nagrado. »Smo posamezniki in skupine, koščki v mozaiku, ki skupaj sestavljamo del kulturne dejavnosti v bližnji in daljni okolici naše mestne občine,« pravi: »Naši člani so Vokalna skupina Cantabile, glasbene skupine Jazoo, Suha južina, Cestar blues band, Jut, Rute in Rompompom, Ljudske pevke Bršljanke, instrumentalne skupine 4strings godalni kvartet, Duo Ofak & Mori, Kitarski orkester, Studio A in gledališka šola, pisateljica Karin Potočnik, idejna vodja Festivala Urška Draga odnosi, kar ima pomen tudi navzven, za okolico, družbo: »Samo predstavljajte si, da nimamo mednarodnega filmskega festivala neodvisnih kratkih filmov Shots, da nimamo Festivala mlade literature Urška, da na prireditvah v občini ne nastopajo vsi ti naši člani! Resnično vidim, da bi bil brez njih velik manko v našem kulturnem utripu.«

Pomemben je prostor za ustvarjanje

Kulturno društvo neuradno deluje že od druge svetovne vojne dalje (dokumentacija se je izgubila), uradno pa je bilo Kulturno društvo Slovenj Gradec ustanovljeno julija 1976. Letos nameravajo s predstavitvijo posameznih skupin obeležiti 45 let delovanja. Svoje prostore imajo v hiši stare komunale, ki jih člani lahko po potrebi uporabljajo. Nekateri člani delujejo še v drugih kulturniških društvih ali pa je njihovo delo tesno prepleteno z delom drugih društev.

Priznanja in nagrade

Nekateri člani so v času delovanja dosegli zavidljive uspehe. Kar 18 jih je dobitnikov Bernekerjeve plakete in 9 posameznikov ali

v arhiv KD SG

Kot duet se raziskovanju zvoka posvečata tudi kitarist Andrej Ofak in harmonikar Borut Mori. Glasbena skupina Jazoo slavi jutranji svit na vrhu Uršlje gore.

vhod na Uršlji gori, Maša Flogie je izpeljala festival animiranega filma Zebra in pripravila spletni dogodek Človekotožje, v katerem je predstavila ljudi, živeče v tujini, in njihov odnos do domovine, Aleksandar Čaminski s stalno gledališko delavnico Studio A, tokrat v sodelovanju s kulturnim društvom Spunk Gimnazije Slovenj Gradec, je tik pred premiero predstave Wolf med zvezdami, Ropič, režiser Tomo Novosel, producentka in ustvarjalka Maša Flogie s festivalom Zebra, kantavtorica Alina Hirtl, glasbenik/kitarist Jani Legner, vsestranska glasbena ustvarjalca basist Benjamin Pirnat in klaviaturist Tomaž Pačnik.« Ob ten poudarja, da je pomemben prav vsak posameznik, saj se vsi skupaj trudijo, da v društvu vladajo kreativnost, pozitivna energija, iskrenost in dobri skupin dobitnikov Bernekerjeve nagrade za dosežke v kulturi. Nazadnje je med člani Kulturnega društva Slovenj Gradec Bernekerjevo nagrado prejela alter glasbena zasedba Jazoo, ki bo letos praznovala 25 neprekinjenih let uspešnega delovanja. Ponašajo se s šestimi albumi svojih avtorskih skladb na zgoščenkah in številnimi nastopi v Sloveniji in tujini. AP

BERNEKERJEVA PLAKETA

Dušan Stojanovič

v arhiv KDT

Dušan Stojanovič v predstavi Norci, KDT

Dušan Stojanovič že dve desetletji deluje v ljubiteljskih gledališčih, polovico v gledališkem združenju Koroški deželni teater. Med številnimi priznanji, ki jih je prejel na tem področju, izstopa nagrada Čufarjevih dnevov na Jesenicah za najboljšo moško vlogo v predstavi Terapija, ki jo je tudi prevedel. Na Koroškem radiu kot radijski voditelj pozornost namenja kulturi govora in javnega nastopanja. Je velik poznavalec glasbe. Svoje delovanje v kulturi v lokalni skupnosti in regiji sprejema kot neke vrste poslanstvo, hkrati pa tudi kot možnost izpolnitve notranjih klicev, ki jim mora posameznik prisluhniti poleg službe, v prostem času, da se počuti izpolnjenega. »Vesel sem, da mi je dano kulturno ustvarjati v dveh izjemnih, zelo posebnih in dragocenih okoljih, več kot desetletje v Koroškem deželnem teatru, katerega ponosen ustanovni član sem, seveda pa že tri desetletja tudi na Koroškem radiu, kjer sem bil soudeležen pri vseh najbolj ključnih programskih in organizacijskih spremembah, ki so radio zaznamovale vse od junija 1991, ko sem prvič nastopil kot programski voditelj.« Dodaja, da je veliko izjemnih ljudi spoznal tudi skozi druge aktivnosti, lokalno in na nacionalnem in mednarodnem področju – že skoraj četrt stoletja namreč deluje na področju slovenjgraške kulture miru v okviru Mednarodne organizacije mest glasnikov miru, kjer kot namestnik Kultura nas povezuje, bogati naša življenja, opravičuje različnost naših mnenj, drugačnost dojemanja preteklosti in sedanjosti ter nam daje razloge, da ostajamo kreativni kljub časom, v katerih smo se znašli.

Dušan Stojanovič

generalnega sekretarja skrbi za prepoznavnost in uveljavitev Slovenj Gradca. Omeniti velja tudi ekipo SiNCRONIA Team, ki jo je organiziral pred desetletjem in ki se je pomembno uveljavila na področju sinhronizacije animiranih filmov v slovenščino. Vsa leta tudi pomembno prispeva h kakovosti številnih kulturnih prireditev in dogodkov v Slovenj Gradcu. AP

BERNEKERJEVA PLAKETA

Vivijana Rogina

Diplomirana violinistka in podiplomska magistrska študentka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, kateri je Akademija v letu 2020 podelila študentsko Prešernovo nagrado za izjemne interpretacijske izvajalske dosežke, je odraščala v glasbeni družini in je tako že od malega vpeta v ustvarjalno kulturno okolje. »Pri nas doma smo otroci peli in igrali že, ko smo le komaj govorili,« se spominja.

Vivijana že vrsto let s številnimi samostojnimi nastopi ali koncerti z družinskim godalnim kvartetom 4strings prispeva h kakovostnemu kulturnemu utripu v svojem domačem mestu. Glasbeno se izobražuje od petega leta dalje. »Pri šolanju se delo ne ustavi, šolanje postavi le trdne temelje. Ustvariti je treba lasten odnos med inštrumentom, telesom in glavo. Te vezi so unikatne, vselej razvijajoče se in jih je treba vedno znova graditi. K temu spada razvijanje profesionalnosti v smislu soočanja s pritiski, pričakovanji občinstva in vztrajnosti dela v otežkočenih razmerah.« Diplomski študij violine je zaključila pri prof. Vasiliju Meljnikovu, s katerim prireja uspešne recitale klasične glasbe. Prav posebni so njeni nastopi v tujini. »Zanimivo je spoznavati, kako

ljudje na različnih delih sveta dojemajo glasbo. Vsako občinstvo ti odstre nove perspektive, uči prilagodljivosti in povezovanja navkljub različnosti.«

Redno je usvajala najvišja priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih, prejela je naziv absolutne zmagovalke na tekmovanju Antonio Salieri v Legnanu. Kot solistka z orkestri je nastopila petkrat. Opravila je avdicijo za solistične koncerte s profesionalnimi orkestri in na podlagi te v Slovenski filharmoniji izvedla Mendelssohnov violinski koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Vivijanine sanje so, da si bo v tem letu lahko privoščila svoje glasbilo: »Lasten inštrument predstavlja zame nekaj najdragocenejšega, del mene, ki mi sedaj manjka.« AP

BERNEKERJEVA PLAKETA

Društvo ustvarjalcev D.tajl

Ustvarjalci z različnih področij oblikovanja so se začeli združevati v dizajnerski trgovini Pop-up na Glavnem trgu 25, kjer deluje prenovljena galerija in prodajalna z istim imenom kot društvo – D.tajl – še danes.

»Prostor je naša kreativna točka, kjer svoja dela razstavljamo in povezujemo v nove zgodbe. Svoje likovno razmišljanje gradimo tudi skozi te medsebojne odnose, kar nas izgrajuje in definira kot posamezne ustvarjalce in kot kreativno skupino, ki postane ob skupnih projektih en organizem,« pripoveduje predsednica društva D.tajl, priznana modna oblikovalka mag. Stanka Blatnik, pravzaprav tudi o tem, da so d.tajlovci kreativci, ki se nikoli ne ustavijo. Tudi v teh koronačasih ne, še posebej zahtevnih za področje kulture. Društvo poleg samostojnih letno priredi vsaj 4 dogodke, ki se navezujejo na druge dogodke v mestu. S svojim delovanjem prinašajo svež veter in mu dajejo vizualno vsebino, posredno pa sooblikujejo njegovo prepoznavnost tudi izven meja občine in regije. V fotografiranje izdelkov vključujejo ambiente in detajle iz mestnega jedra in bližnje okolice. Še posebej je odmevalo praznovanje njihove zadnje, 5. obletnice, s predhodno atraktivno modno revijo v mestnem jedru, na kateri so predstavili kolekcijo unikatnih izdelkov, oblačil in dodatkov, posvečenih spominu na Karla Pečka. Ulična fotografska razstava Modri rek’lc še vedno stoji na Glavnem trgu. Društvo deluje po načelu združevanja lokalnih ustvarjalcev in umetnikov, ki svoj navdih črpajo v neposredni okolici. Zdaj pripravljajo novo pomladno kolekcijo: »Predstavitev novosti načrtujemo v začetku marca, ko po res dolgem predahu ponovno zaganjamo delovanje naše konceptualne trgovine in storitev,« še pojasnjuje Stanka Blatnik. AP

V MEŠKOVI BUKVARNI SE KLJUB KORONI DOGAJA

Predstavljajo se lokalni pisci in drugi

Zaradi vsesplošnega pomanjkanja kulturnih dogodkov so se v Meškovi bukvarni odločili »Skozi šivankino uho« spraviti kulturo do občanov pa tudi širše. Izvedli so več akcij, nekatere se bodo nadaljevale v letu 2021, med njimi je druga sezona virtualnih pogovorov Lokalni avtorji.

Po tednu poezije, tednu pravljic in še čem so v Meškovi bukvarni aktivni člani Društva ljubiteljev knjig Meškova bukvarna kljub dolgim mrzlim nočem in karantenskemu vzdušju veselo obarvali december. Sedem praznih mest za plakate v mestu so napolnili z vsebino projekta Kulturni izziv 2020, plakate iz domislic in likovnih izdelkov sodelujočih je oblikovala Andreja Kragelnik. »Za izvedbo tega dela projekta

se zahvaljujemo Mestni občini Slovenj Gradec ter zavodu Spotur Slovenj Gradec, ki sta projekt podprla. Razstava vseh plakatov v manjšem formatu je bila postavljena tudi v pritličju PTC Katica, kjer je Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec v sodelovanju z nami ponudila tudi brezplačne knjige za obiskovalce. Razstava je prestavljena v prostore

knjižnice,« pojasnjuje predsednica Društva ljubiteljev knjig Meškova bukvarna Zuhra Horvat. Koroška galerija likovnih umetnosti je na temo človekovih pravic (takrat aktualna virtualna razstava Nike Autor in Obzorniške fronte: Obzornik 65 – “We have too much things in heart …”) izzvala dijake Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Kulturni dom Slovenj Gradec je otrokom iz vrtca Šmartno predlagal izziv na temo ostani doma. Knjižnica Ksaverja Meška je izzvala učence Prve osnovne šole Slovenj Gradec s sloganom »Berem, da me ne pobere«. Šolski center Slovenj Gradec pa je s projektom Rastem s knjigo izzval udeležence pisateljske delavnice v Večgeneracijskem centru Andeški hram. Vsak prvi torek v mesecu prostovoljka Jadranka Smiljić vodi v živo prek FB-skupine Meškova bukvarna pogovor z lokalnim piscem knjige. »Eno najpogostejših

vprašanj, ki jih zastavim, je, kako izdaš

knjigo,« pravi Jadranka, saj želi z odgovori, ki jih pove gost na njunem on-line srečanju, vzpodbuditi tudi druge avtorje, da pogumno izdajo svoj knjižni prvenec. Pred kamero so povabili še prostovoljko iz Meškove bukvarne, fotografa, glasbenico ter predsednico Kulturnega društva Slovenj Gradec, rokodelko ter predsednico Društva ljubiteljev knjig. Intervjuje si je možno ogledati na YouTube kanalu Meškova bukvarna. Decembrskim sta se pridružila še dva, in sicer pogovor z Bojano Vranjek, avtorico potopisa Camino – mistika neVidnega sveta, ter Tino Orter, ki je napisala knjigo Medvedek peče slovensko potico. Jadranka Smiljić, ki s prostovoljko Andrejo na spletu tudi predstavlja in v branje ponuja knjige iz Meškove bukvarne, se že veseli naslednjega pogovora z zanimivo Slovenjgradčanko ali Slovenjgradčanom. Aktivni so bili tudi na Prešernov dan, ob čemer pa predsednica Društva ljubiteljev knjig Meškova bukvarna Zuhra Horvat pove: »Živeti kulturo ne pomeni leporečiti o njej 8. februarja, živeti kulturo pomeni, da smo duševno podhranjeni, če se nas ne dotakne vsaj enkrat dnevno!« AP

JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI SLOVENJ GRADEC IMA NOVEGA VODJO

Dostopnost kulture za vse

Mihael Šuler je prepričan, da so prav druženje, srečevanje in sproščeno ustvarjanje v vseh sferah človeškega življenja srce ljubiteljske kulture.

Z januarjem 2021 je novi vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Slovenj Gradec postal Mihael Šuler, profesionalni glasbenik, ki ima z ustvarjalnostjo, poustvajalnostjo in pedagoškim delom tudi mednarodne izkušnje.

»Zavedam se, da ima v naših krajih, kjer je kultura osnovni prepoznavni element, takšno delovno mesto še posebno težo in pripadajočo odgovornost. Med moje prioritete pri vodenju Območne izpostave JSKD Slovenj Gradec sodijo skrb za enakomeren razvoj vseh dejavnosti ljubiteljske kulture, vzpudbujanje tistih, ki trenutno uživajo porast in vzpon, in ponovno prepoznavanje tistih, ki so nekoč že bili prisotni, ter tistih, ki imajo potencial, pa ne najdejo prave opore za nadaljnji

razvoj,« je povedal ob nastopu svoje nove službe. Zaveda se tudi, da čas, v katerem živimo, zahteva nove, inovativne načine, kako vzdrževati obstoječi nivo kulture in njeno dostopnost v vsakdanjiku ljudi: »Rešitev tega

sovpada z mojo vizijo, da se ljudem poskušamo približati z večjim posluževanjem sodobnih medijsko promocijskih pristopov in uporabo družbenih omrežij, ki sicer ne morejo nadomestiti osebnega stika med ustvarjalci, vseeno pa v danih razmerah lahko pomenijo korak naprej.«

Novi vodja sklada prisega na pristen in sproščen stik z ustvarjalci, prebivalci in drugimi pripadniki vseh generacij ter želi vzpodbujati »nastanek novih skupnih zgodb,

ki bodo bogatile naša življenja, kraje in nenazadnje kulturo za vse«.

Mihael Šuler je po zaključenem študiju pozavne v tujini ponovno začel delovati v Sloveniji. V času svojega aktivnega glasbenega delovanja je redno sodeloval tudi s priznanimi orkestri in diregenti iz drugih držav, glasbeno udejstvovanje ga je kot solista in člana raznih sestavov popeljalo na koncertne odre po Ameriki, Aziji in Evropi. Ima tudi mednarodne izkušnje na pedagoškem področju. AP