Odmev tišine jan-jun 2018

LETNIK XX – ŠTEVILKA 1 – 6 JANUAR – JUNIJ 2018

G L A S I L O

ODMEV TIŠINE

M E S T N E G A

D R U Š T V A

6

9

13

14

15

22

G L U H I H

L J U B L J A N A

UVOD

Predsednikovo pismo Spoštovani bralke in bralci!

L

Fotografije na naslovnici: stran 6: Bolečine v hrbtenici stran 9: Soda bikarbona stran 13: Ženske so imele svoj dan … stran 14: Razstava slikarskih del Draga Jermana z Brda stran 15: Nastopa skupine Veselje stran 22–23: Spomladanski piknik

ODMEV TIŠINE

eto 2018 je za društvo velik praznik, saj praznujemo 20. obletnico delovanja našega društva.

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1998. Štirje ustanovitelji: Meri Möderndorfer, Maja Repše, Vinko Cepec in Fredi Pevcin so se odločili za ustanovitev društva, ki bo namenjeno samo gluhim. Takrat je bil namen omogočiti in nuditi večjo informacijsko dostopnost za lažje vključevanje gluhih članov v družbo in omiliti socialno izključevanje zaradi komunikacijskih ovir ter omogočiti socialno druženje članov na kulturnem in športnem nivoju.

Ob začetku delovanja MDGL so štirje ustanovitelji morali poiskati prostor za delovanje. Prvi prostor je bil v stanovanju ustanovitelja Vinka Cepca. Kmalu so se s prošnjo obrnili na Mestno občino Ljubljana, da bi dobili ustrezen prostor in v kratkem času jim je takratna županja Vika Potočnik velikodušno odstopila oz. posodila občinsko stanovanje na Trubarjevi ulici. Vsi člani so bili zelo veseli in hvaležni županji Viki Potočnik. Od takrat dalje se je društvo razvijalo, in tako postalo pomembno društvo v Ljubljani. V društvu je imelo razne dogodke, prireditve, predavanja z različnih področij in srečanja.

Leta 2014 smo zaradi denacionalizacije stanovanj morali poiskati drug prostor. Tako sta se takratna predsednica društva, Meri Möderndorfer, in sekretarka Indira Vehbić s prošnjo obrnili na župana Zorana Jankovića, da bi pomagal pri iskanju primernega prostora v Ljubljani. Gospod Janković nam je z vso svojo prijaznostjo ustregel in tako smo dobili prostore na Cankarjevi 9, kjer društvo še danes deluje. Prav zaradi hitre pomoči gospoda župana je društvo dobilo več veselja, večjo spodbudo in zaupanje v prihodnost našega delovanja.

Društvo je za vse člane postalo drugi dom.

Pomembno je, da imamo svoje prostore, kjer se družimo in delujemo, povezujemo in smo zadovoljni. Gluhi člani smo iskreno hvaležni g. županu Jankoviću, da nam jih je priskrbel in tako rešil našo stisko.

Letos je društvo prevzelo organizacijo mednarodnega dneva gluhih na državni ravni v sodelovanju z ZDGNS. To je za društvo velik dogodek, saj sovpada z 20. obletnico delovanja društva in prav letos 23. septembra obeležujemo prvi mednarodni dan znakovnega jezika. Izbrali smo datum mednarodnega dneva gluhih, ki bo 15. septembra in ga bomo vsi gluhi, naglušni, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepi skupaj praznovali v samem centru Ljubljane. Več o programu tega dneva vas bomo obveščali preko našega spleta.

Seveda ne smemo pozabiti na slišeče prostovoljce, ki so pripravljeni sodelovati na mednarodnem dnevu gluhih. Kot predsednik društva se

2

jim vnaprej prisrčno zahvaljujem za dosedanjo pomoč in povem, da je njihova pomoč zelo dragocena in dobrodošla.

Poleg slišečih prostovoljcev bodo tudi gluhi člani pomagali in sodelovali na slavnostni akademiji.

Vabljeni so vsi naši gluhi in slišeči prijatelji iz vse Slovenije na mednarodni dan gluhih. Veseli bomo vaše podpore pri uresničevanju tega programa. Še posebej bi se rad zahvalil sekretarki društva, Indiri Vehbić, za odlično opravljeno delo, ker nam s tem omogoča realizirati društveni program. Prav tako bi ji rad čestital tudi za 10 let njenega dela.

Vem, da ni lahko biti sekretar našega društva, potrebno se je prilagoditi različnim potrebam in željam članov. V teh 10 letih je delala uspešno in širila svoj odnos s člani in dogradila komunikacijo z znakovnim jezikom. Pohvaliti je treba njeno delo v društvu, saj zahteva celega človeka, ki zna poskrbeti za starejše člane, urediti birokratske zadeve, pozna zakone s področja socialnega varstva, znala je z omejenimi sredstvi realizirati program. Morala je obvladovati in pomiriti neprijetne situacije med nekaterimi člani, ki so se zaradi težkih komunikacijskih ovir znašli na robu obupa.

Tako delo je stresno, večkrat le zaradi socialnega položaja članov, ki ga je treba urejati, pa tudi zaradi trme posameznih članov, kar pripelje do nerazumevanja med seboj. Vsak človek ima svoje želje, svoj značaj, ponos in svoje stališče. Lahko se zgodi, da pride med člani do napačnih informacij in razlag, govorice pa hitro pripeljejo do nezadovoljstva z opravljenim delom. Drugi pa spet pohvalijo opravljeno, čeprav smo mi, Slovenci, znani po tem, da premalo pohvalimo delo. V zahodnih državah imajo navado pohvaliti sodelavce za dobro opravljeno delo in s tem se povečata delovno zadovoljstvo in učinkovitost.

Pogosto sodelujem s sekretarko in jaz moram pohvaliti sodelovanje z njo. Kot predsednik društva sem se nanjo pogosto obrnil po nasvet glede društva in tudi svojih težav. Rade volje pomaga nam gluhim, ne glede na naše značaje, drugačno razumevanje, položaj ali dogajanje.

Sekretarki želim vse najboljše in uspešno delo v društvu.

Bliža se poletje, čas dopustov oz. letovanja, vam želim vse, kar pričakujete in da bi bilo poletje najlepše.

Vidimo se na mednarodnem dnevu gluhih!

Vaš predsednik Mag. Nikolaj Vogel JANUAR – JUNIJ 2018

S sekretarkine mize Spoštovani. Pred vami je prva številka našega glasila v letu 2018. Od januarja do konca maja smo v društvu pripravili veliko dogodkov ter se udeležili tistih, ki so jih pripravile druge organizacije. Tako je ZDGNS pripravila ogled zelo zanimivega filma o slovenskem duhovniku in dobrotniku gluhih, Valentinu Staniču. Organizirala je tudi mednarodno konferenco naglušnih ter vsakoletni seminar za društva gluhih in naglušnih. V glasilu je vse to in še več lepo opisano, zato vas vse vabim k branju, saj je to najboljši način za informiranje o aktivnostih našega društva.

ustanovil šolo in nazadnje zaradi dobrote in zaslug kanonik v Gorici, kjer je ustanovil gluhonemnico. Bil je tudi višji šolski nadzornik. Za učenje je zbiral otroke na prostem in jih učil verouka, pisanja, branja, računanja, astronomije, plavanja, higiene in kmetovanja. V manjši meri je učil tudi odrasle. Prvi v domačih krajih se je cepil proti črnim kozam. Znan pa je tudi po jabolčni sorti goriška sevka. Umrl je zaradi posledic delovne nezgode pri popravljanju gluhonemnice. Pokopan je bil na nekdanjem goriškem pokopališču Santa.

Po Valentinu Staniču se imenuje: Staničev planinski dom v Julijskih Alpah v bližini Triglava, Staničevo zavetišče, ki je izdolbeno v skalo pod Triglavom, planinsko društvo Kanal. Staničev vrh je 1805 m visoka vzpetina na grebenu Zeleniških špic v Kamniško - Savinjskih Alpah.

Leta 1957 so mu v Kanalu odkrili spomenik (kipar Janez Pirnat).

V Ljubljani se po njem imenuje ulica, ki je prvič tako poimenovana leta 1926. Staničeva ulica je tudi v Kanalu, v Kopru pa so Staničevo ime proslavili s Staničevim trgom. Šele od leta 2005 ima tudi Gorica trg Piazzale V. Stanič. Znamenja o Staniču ni imela od leta 1974, torej od odstranitve Staničevega nagrobnika, kljub Staničevemu tamkajšnjemu dolgoletnemu bivanju in delovanju.

Leta 1994 so priredili prvi pohod Po stopinjah Valentina Staniča od Solkana prek Sabotina na Vrhovlje in Korado do Kanala. Od takrat je organiziran vsako leto. 29. aprila je v Kanalu občinski praznik v spomin Valentinu Staniču.

V Münchnu se po njem imenuje trg (Stanigplatz) in ulica. Nemško planinsko društvo Muenchen je ustanovilo Nagrado/Preis Valentin Stanič za vidne osebnosti, zaslužne za človeka in naravo. Leta 1999 so na pročelje planinske postojanke Watzmannhaus, ki stoji v pogorju Watzmanna na Bavarskem, dodali dvojezično bronasto ploščo v spomin na prvenstveni vzpon Valentina Staniča. V koči so uredili tudi Staničev kot.

Predavanja in delavnice

V prvih 5 mesecih smo izvedli različne tematske delavnice in predavanja, ki se jih naši člani zelo radi udeležijo.

Te aktivnosti so zelo dobro obiskane, kar kaže na to, da so za člane zanimive in koristne. V nadaljevanju so izvedene aktivnosti opisane bolj podrobno. Prijetno branje.

Občni zbor

Občni zbor društva smo izvedli v sredo, 21. marca 2018.

Zbor je potekal brez zapletov in zbralo se je veliko članov.

Vsebinsko poročilo za leto 2017 in vsebinski plan dela za leto 2018 nam je predstavil predsednik društva, g. Nikolaj Vogel. Ugotovitve nadzornega odbora nam je podala predsednica nadzornega odbora MDGL, ga. Ida Orešnik. Finančno poročilo za leto 2017 in finančni plan za leto 2018 sem obrazložila sama. Leto smo zaključili pozitivno in slišali smo veliko pohval in odobravanja. Vse predstavitve so bile prikazane na powerpoint projekciji za lažje spremljanje in razumevanje. Ni nam manjkalo dobre volje ter prijetnega razpoloženja, saj smo po Občnem zboru obeležili mojih 40 svečk in 10 let dela v društvu. Hvala še enkrat vsem za tople besede in prijetno presenečenje!

Ogled dokumentarnega filma v Kinodvoru

Vir: Wikipedija

V ponedeljek, 23. aprila, smo se skupinsko udeležili ogleda dokumentarnega filma o Valentinu Staniču v Kinodvoru, ki ga je pripravila ZDGNS ob tednu naglušnih. Dokumentarni film avtorice Marjete Keršič Svetel, v katerem nastopajo gluhi otroci, sedaj naši odrasli člani, je bil posnet leta 1999 za oddajo Gorje in ljudje.

Kdo je bil Valentin Stanič?

Valentin Stanič se je rodil 12. februarja 1774 v Bodrežu blizu Kanala, očetu Andreju in materi Marini, roj. Ipavec. Pri hiši se je reklo pri Cerovščkovih. Imel je brata Tomaža in štiri sestre. Prve učne ure je imel pri domačem učitelju in kanalskem kaplanu. Takratno trivialko (osnovno šolo) je obiskoval v Trbižu. Tretji razred pa je obiskoval v Celovcu, kot tudi prvi in drugi razred gimnazije. Gimnazijo je končal v Salzburgu. Tam je kasneje študiral filozofijo in teologijo. Goriško bogoslovje je bilo namreč zaprto zaradi reform Jožefa II. Takrat se je začel ukvarjati z alpinizmom in pesnjenjem. Po koncu študija je postal tudi praktičen gospodarstvenik in »socialni delavec, ki je želel vzdigniti raven civilizacije, kulture in pomoči ubogim (šolstvo, kmetijske vede, družbene ustanove ipd.).« (Pogačnik 1995: 202.) Po novi maši v Kanalu je do jeseni odšel v Salzburg. Nato je bil kaplan v Banjšicah, vikar v Ročinju, kjer je JANUAR – JUNIJ 2018

Valentin Stanič (Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/ Valentin_Stanic.jpg)

3

ODMEV TIŠINE

Nadaljevanje s strani 3

Teden naglušnih

čevanje, načrtno dodeljevanje pretežkih delovnih nalog z namenom, da se delavca onemogoči ali celo privede do tega, da zamenja službo. Kot je poudarila predavateljica, pa nasilje lahko opazimo ne samo na delovnem mestu, ampak tudi drugod, celo v domovih za ostarele in končno pri vseh starostnih skupinah.

Drugi dan seminarja je bil namenjen izobraževanju o pridobivanju dodatnih sredstev v invalidskih organizacijah.

Seznanili smo se o vseh postopkih zbiranja denarnih ali materialnih sredstev, ki omogočajo nepridobitnim organizacijam obstoj in delovanje, ter kar je najvažnejše, izpolnjevanje njihovega poslanstva. Izpostavljena je bila vloga upravnega odbora organizacije in kako je pomembna aktivnost članov upravnega odbora in njegove strokovnosti.

Delovali naj bi po načelu dam, pridobivam ali zapustim. Po tem načelu naj bi člani upravnega odbora bili sposobni in aktivni pri pridobivanju finančnih sredstev in bi svoje imenovanje v upravni odbor tako morali upravičiti.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je v času od 7. do 12. maja 2018 organizirala »Teden naglušnih«. Osrednji dogodek je bila Konferenca Mednarodne zveze naglušnih IFHOH z geslom »DOSTOPNOST ODSTRANI VSE OVIRE«, ki je bila v petek, 11. 5. 2018, v M Hotelu. Konference so se udeležili nekateri naglušni člani našega društva. Naši gluhi člani s slišečimi prostovoljci pa so pomagali na stojnicah, ki jih je ZDGNS imela postavljene na Prešernovem trgu v sklopu tedna naglušnih.

Letovanje socialno ogroženih v Kranjski Gori

V mesecu maju je potekalo vsakoletno letovanje socialno ogroženih, ki ga je izvedla ZDGNS. Iz našega društva so se ga udeležili upravičenci, ki so izpolnjevali pogoje.

Osnovna pogoja sta, da gre za gluho, naglušno ali gluhoslepo osebo, se pravi za invalida, ki je tudi socialno ogrožen oziroma nima dovolj finančnih sredstev za življenje.

Vendar pa je poleg teh dveh pogojev potrebno upoštevati tudi druge pogoje, ki jih za letovanje prav tako določa ZDGNS. Nekateri gluhi živijo daleč od središč dogajanja (npr. v oddaljenih krajih, kjer živi malo gluhih) in nimajo stika z drugimi gluhimi in ne morejo pogosto komunicirati v znakovnem jeziku in so zato na nek način socialno ogroženi.

Upoštevati je potrebno ali je oseba, ki se prijavlja na letovanje brezposelna in ali aktivno išče zaposlitev ali morda prejema pravice iz naslova javnih sredstev kot so otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, znižanje plačila vrtca, dodatna subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosil za učence, subvencija prevozov za dijake in študente, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ostali kriteriji, ki jih določa ZDGNS so še: ali prijavitelj živi sam; gre za družino s tremi ali več otroki ali morda za večgeneracijsko družino; je prijavitelj član društva in ali je v preteklosti že koristil brezplačno letovanje – v tem primeru imajo prednost tisti, ki brezplačnega letovanja še niso koristili. V prihodnje se kriteriji verjetno ne bodo spreminjali in vas prosimo, da ob prijavi na razpis dosledno upoštevate omenjene pogoje.

Mednarodni dan gluhih 2018 »Z znakovnim jezikom smo vsi vključeni« Mednarodni dan gluhih, ki letos obeležuje že 60. zaporedno izvedbo, sovpada z razglasitvijo Dneva mednarodnih znakovnih jezikov (23. september) in 20. obletnico delovanja našega društva. Dogodek bo letos obeležen na prostem pred Magistratom v soboto, 15. septembra 2018 v organizaciji našega društva. Častni pokrovitelj dogodka pa je župan, g. Zoran Janković.

Na slavnostni akademiji, ki se bo pričela ob 12. uri, se bodo z gledališkim nastopom predstavili članice in člani MDGL, pod taktirko režije Jelene Bolšedonove.

Poleg osrednje celodnevne prireditve v Ljubljani, bodo potekale številne prireditve tudi v društvih tekom celega meseca septembra in tradicionalna krvodajalska akcija.

Likovna delavnica in delavnica SZJ Predviden voden ogled Magistrata za predsednike in sekretarje društev ter predstavnike ZDGNS

Dvodnevni seminar na Rogli od 31. 5. do 1. 6. 2018

Konec meseca maja je ZDGNS na Rogli organizirala vsakoletni izobraževalni seminar za predsednike in strokovne delavce društva (sekretarje) na temo Integritete, mobinga in pridobivanja dodatnih sredstev v invalidskih organizacijah. Eno izmed osrednjih predavanj je bilo predavanje o mobingu oziroma trpinčenju na delovnem mestu. Kot je povedala predavateljica, obstajajo različne oblike trpinčenja, ki se med seboj razlikujejo po izvoru: do delavca je lahko nasilen njegov delodajalec ali njegov nadrejeni ali pa nasilje obstaja med sodelavci, lahko pa se kaže tudi kot nadlegovanje delavca nad njegovim nadrejenim. Obstajajo različne oblike mobinga: lahko gre za poniževanje, izkljuODMEV TIŠINE

Slavnostna akademija s kulturnim programom Kosilo in družabno srečanje v Zajčji dobravi Rok za prijavo na organizirano kosilo v Zajčji dobravi je do 7. septembra 2018.

Veselimo se vaše udeležbe!

4

Indira Vehbić JANUAR – JUNIJ 2018

PREDAVANJE

Prevare pri spletnih nakupih

V

6 PRAVIL VARNEGA SPLETNEGA NAKUPOVANJA

aprostorih društva je bilo 14. marca 2018 izvedeno predavanje z ozaveščanjem o prevarah pri nakupih preko spleta, ki jih nekateri gluhi uporabljajo oz. naročajo artikle preko spleta. Udeležencem predavanja sta o tej temi informirala Robert Žlajpah in Mojca Korenjak, ki imata nekaj izkušenj z naročanjem preko spleta. Po eni strani pomeni prihranitev časa z iskanjem po trgovinah, po drugi strani pa prežijo pasti kot so neoriginalni artikli, izguba denarja. Predvsem je pri naročilu preko spleta potrebna previdnost. Preberite tudi drobni tisk.

Prav v drobnem tisku se skrivajo neverjetne pasti, ki jih mnogi uporabniki sploh ne preberejo oziroma spustijo. Zato se ne morete sklicevati na vračilo denarja, če niste dobili pravega želenega artikla.

Pred nakupom poiščite čim več informacij o prodajalcu, med nakupom pa pozorno spremljajte vse podrobnosti: 1. Preverite, ali elektronski naslov sogovornika ustreza osebi oziroma instituciji, ki jo predstavlja.

2. Nikoli ne plačujte z Western Union ali sistemom MoneyGram, saj ne omogočata sledenja nakazilu in sta zato priljubljeni orodji spletnih goljufov. Pri nakazilu preverite, ali bo denar nakazan v pravo državo.

3. Če ponudba izrazito odstopa od ostalih, poskušajte pridobiti čim več informacij o prodajalcu. Preverite navedeno registrirano podjetje, prepričajte se, da sta naslov in telefonska številka prava. Poiščite ocene drugih kupcev, spoznajte njihove izkušnje, kritike in mnenja.

4. Berite drobni tisk! Preverite pogoje poslovanja, načine plačila, dostave in pogoje vračila blaga.

5. Presodite, ali razlika v ceni nakupa pri ponudniku v tujini (države, ki niso članice EU) odtehta tveganje, ki ga pri tem prevzamete.

6. Za spletno nakupovanje oz. vpisovanje podatkov vaše kreditne kartice ne uporabljajte javno dostopnih računalnikov.

Povzetek iz članka Varni na internetu in navodila za uporabo naročila preko spleta

Verjetno imamo vsi kakšnega prijatelja, ki nam je zadnjič veselo razlagal, kako je nekaj kupil na spletu in tako prihranil znatno vsoto denarja. Ko pa sami iščemo, najdemo same običajne cene, ali pa gre za trgovine iz ZDA ali Azije, ki sploh ne dostavljajo v Slovenijo. Potem pa le najdemo trgovino na spletu, ki nudi kar 40-odstotne popuste! Ne spomnimo se sicer natančno, kako smo zanjo izvedeli, a artiklov imajo veliko, vsi so na zalogi, poštnina pa sploh ni tako visoka!

Verjetno nam je reklamo za to trgovino ponudil sam spletni goljuf, ki je to spletno fasado tudi postavil ter želi nam in ostalim spletnim nakupovalcem pobrati skupaj nekaj tisoč evrov, nato pa izginiti. Kako lahko v množici ponudnikov sami ugotovimo, kdaj gre za poskus prevare, kdaj pa trgovcu na spletu lahko zaupamo? V članku boste našli nekaj napotkov, že sedaj pa si zapomnite, da enega samega recepta ni.

Varno nakupovanje z plačilom Pay Pal

PayPal.com je ponudnik varnega e-plačevanja s kreditnimi karticami; možnost za slovenske spletne trgovine in posameznike. Storitev, ki zagotavlja varno on-line plačevanje v realnem času (online avtorizacije plačilnih, kreditnih kartic) dostopna tudi v Sloveniji.

PayPal je podjetje (v lasti eBaya, ki se uporablja za anonimno, hitro in varno poslovanje - on-line plačila in sprejem plačil na eBay-u, Amazon-u in drugih internetnih trgovinah.

Neverjetna ponudba

Prvi znak, po katerem prepoznamo lažno ponudbo, je naravnost neverjetna cena. Če je popust 40 ali 50-odstoten, se nam mora vklopiti alarm.

Dokaj enostavno pravilo namreč je: če vas neznanec kontaktira po elektronski pošti, Facebooku ali preko programa za klepet (kot je recimo Skype) in vam ponuja spletne povezave, jim ne zaupajte!

V sredini leta 2018 je krožila neverjetna ponudba s slovenskimi vinjetami za avtoceste, katere so prodajali po neverjetni ceni.

Neznanci na spletni strani www.hallokupon.si so ponujali nekatere izdelke, med katerimi je tudi vinjeta po polovični ceni. Objavljena telefonska številka je plačljiva številka 090.

Razen tega niso objavili nobenega drugega kontakta, niti pogojev poslovanja.

Vir: spletna stran Varni na internetu – Ministrstvo za javno upravo

Robert Žlajpah

JANUAR – JUNIJ 2018

5

ODMEV TIŠINE

PREDAVANJE

Težave pri odplačevanju kredita

Bolečine v hrbtenici Naš vsakdan ali težava, ki jo lahko odpravimo?

V sredo, 11. aprila 2018, smo v društvenih prostorih imeli predavanje na temo bolečin v hrbtenici. Predavanje je za nas izvedla ga. Gulliatti Davinić. Največ poudarka je namenila pravilnemu sedenju in ležanju. Seznanili smo se, kako je sestavljena hrbtenica (iz kosti in mišic). Mišice imajo veliko vlogo, saj jo pomagajo nositi.

Pri približno štiridesetih letih se začnejo okvare in ženske so tiste, ki imajo veliko več okvar na hrbtenici kot moški. Za to smo si veliko krat krive same, saj hočemo izgledati lepo in smo pogosto v neprimernih čevljih z visoko peto, za nameček pa še sedimo s prekrižanimi nogami. Tudi zaradi gospodinjskih opravil ženskam hrbtenica veliko trpi zaradi prisiljene drže.

Ko likamo, sesamo, se niti ne zavedamo, kako se postavimo v prisiljeno držo in počasi uničujemo hrbtenico. Poudarila je, da je zelo pomembno, da ko likamo, to delamo sede in imamo nastavljeno višino likalne mize in stola tako, da smo čim manj obremenjeni. Tudi hidracija ima velik vpliv na bolečine v hrbtenici, saj če premalo pijemo, so ploščice suhe in se drgnejo ter obrabljajo. Veliko moramo delati na razgibanosti telesa, torej je telovadba ključnega pomena za zdravo hrbtenico. Najmanj pol ure na dan je priporočljivo. Plavanje in sprehodi so tudi dobrodelni.

Omenila je tudi, da če smo kdaj v življenju padli na hrbtenico, smo jo po vsej verjetnosti tudi poškodovali in se bodo s starostjo težave povečevale.

Hitri gibi, kot so pobiranje stvari, ki padejo na tla so tudi zelo pogosto vzrok za poškodbo hrbtenice, saj se v tem trenutku niti se zavedamo, kako je pomembno skrčiti kolena in se skloniti na tla za pobiranje, ampak to naredimo refleksno.

Imeli smo priložnost se seznaniti tudi z nekaj vajami za hrbtenico in sama sem bila poskusni zajček.

Za konec smo ponovili ključne nasvete za pravilno držo in sedenje kot so: jutranja telovadba, zdrava telesna drža, pravilna prehrana in zadosten vnos tekočin, sedenje naj ne bo predlogo in ne stojmo predlogo na enem mestu.

Tatjana Krotko FOTO: MDGL

ODMEV TIŠINE

N

a podlagi sodelovanja ZDGNS in Zveze potrošnikov Slovenije je za nas Valerija Škof pripravila in izvedla predstavitev brošure »Težave z odplačevanjem kredita« v sredo, 16. maja 2018, v naših prostorih.

Dogodek je potekal kot del aktivnosti v okviru izvajanja javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov, ki ga sofinancira Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo. Brošura, ki nam jo je Valerija predstavila, je opremljena s kodo QR in je namenjena gluhi populaciji, saj je vse v zvezi z najemom kredita in pomembna vprašanja in odgovore mogoče spremljati v slovenskem znakovnem jeziku. V brošuri najdete vprašanja in odgovore, vezane na odločitve pred najemom kredita (ali je nujen, ali si ga lahko privoščite in ali je primeren za vas), med najemom kredita (kako primerjati in razumeti stroške kredita, kje poiskati ugodno ponudbo in na kaj je potrebno paziti pri podpisu pogodbe) ter po najemu kredita (nasveti kaj storiti ob morebitnih težavah z odplačevanjem kredita).

Več informacij si lahko pogledate v brošuri Najem kredita – kaj je dobro vedeti, ki je dostopna na www.vemvec.si.

Na njihovi spletni strani pa lahko najdete še vrsto drugih koristnih informacij o najemu kredita, tudi primerjalnik ponudb različnih bank.

Tatjana Krotko FOTO: MDGL

6

JANUAR – JUNIJ 2018

PREDAVANJE

DOGODEK

P

T

Pravice iz ZZ in nov način naročanja

Mednarodna konferenca IFHOH-a eden naglušnosti, ki je potekal v Ljubljani od 7. do 12. maja pod naslovom »Dostopnost odstrani vse ovire«, se je zaključil v soboto s skupščino IFHOH (International Federation of Hard of Hearing People – Mednarodna zveza naglušnih) in EFHOH (European Federation of Hard of Hearing People – Evropska zveza naglušnih). Osrednji dogodek pa je bila konferenca mednarodne zveze naglušnih, ki jo je v M Hotelu v Ljubljani organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS).

Na mednarodno konferenco sem bil povabljen kot član Odbora naglušnih ZDGNS, ki je bila v petek, 11. maja v M Hotelu v Ljubljani. Konferenca se je začela ob 9. uri in končala ob 16.30 uri. Udeleženci srečanja so bili z vsega sveta. Udeležilo se ga je dobrih 100 ljudi. Konferenco je z uvodnim nagovorom začel podpredsednik ZDGNS, gospod Boris Horvat Tihi, ki je opozoril na težave, s katerimi se naglušni srečajo v vsakdanjem življenju.

Program mednarodne konference je bilo razdeljeno na tri dele, in sicer: 1. Pravne podlage v Sloveniji in svetu. Predavali so: Ruth Warick, predsednica IFHOH iz Kanade z naslovom »Globalni okviri, vključno s Konvencijo o pravicah invalidov«; Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na MDDSZEM (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) s temo »Dostopnost za osebe z okvaro sluha in slovenska zakonodaja«; Drago Perkič, vodja Oddelka za medicinske pripomočke, ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) z naslovom »Zagotavljanje pravice do slušnih aparatov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji«; Pavli Koc, sekretarka Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, MOP (Ministrstvo za okolje in prostor) s temo »Zakonodaja in dostopnost grajenega okolja za osebe z okvaro sluha«.

2. Psihološki vidiki okvare sluha. Predavali so: dr. med.

Viljem Ščuka z naslovom »Sluh in govor pri oblikovanju osebnosti«; Aïda Regel Poulsen, generalna sekretarka EFHOH z Danske s temo »Izguba sluha in delovni spomin«; Matjaž Juhart, PF (Pravna fakulteta), Univerza na Primorskem, z naslovom »Psihološko-socialni vidik oseb z okvaro sluha«; Sonja Jeram, NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) s temo »Okolijski hrup in javno zdravje«.

3. Dostopnost odstrani vse ovire – z medicinsko in psihosocialno rehabilitacijo. Predavali so: doc. dr. med.

Saba Batellino, UKCLJ (Univerzitetni klinični center Ljubljana) z naslovom »Vzroki naglušnosti in gluhosti«; doc. dr. med. Janez Rebol, UKCMB (Univerzitetni klinični center Maribor) s temo »Kohlearna implantacija pri odraslih«; dr. Damjana Kogovšek, PF, Univerza v Ljubljani s temo »Logopedsko-surdopedagoška obravnava naglušnih oseb«; Marko Štanta, ZDGNS z naslovom »Podpora uporabnikom slušnih aparatov na lokalnem nivoju« in Darja Pajk, ZDGNS z naslovom »Ozaveščanje delodajalcev o prilagoditvah za naglušne«.

rvo predavanje v letošnjem letu smo namenili predavanju o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja in novem sistemu naročanja. Za nas ga je izvedla ga. Tanja Giuliatti Davinić v sredo, 31. januarja 2018. Predavanja se je udeležilo veliko uporabnikov, saj je tematika bila zelo aktualna. Namreč, v veljavo je stopil nov Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Tanja nam je za lažje razumevanje prinesla in pokazala, kako izgledajo napotnice in razložila, kako se elektronsko naročamo na primarni ravni, ki poteka preko elektronske pošte ali spletnih strani izvajalca. Pokazala nam je tudi, kako poteka naročanje prek sistema eNaročanja, ki poteka neprekinjeno, s takojšnjo informacijo o sprejemu sporočila (velja za sekundarno in terciarno raven). Možni načini naročanja ostajajo tudi po telefonu v ordinacijskem času, po pošti (prejem napotnice se označi z zaporedno številko in datira) in osebno v ordinaciji.

Glavne novosti po novem so, da v čakalnici ne bi čakali več kot 30 min. Izjema je izvajanje nujne medicinske pomoči ali zaključevanje zdravstvene storitve predhodno obravnavanega pacienta, ki jo je treba izvesti brez odlašanja ali prekinitve. Stopnja nujnosti »zelo hitro« je nova kategorija stopnje nujnosti napotnice, za katero je najdaljša dopustna čakalna doba 14 dni. Zelo velik poudarek je bil na resnosti naročanja, udeležbe na pregledih in odpovedi termina, ki je brez razloga možna le enkrat, pod pogojem, da ga pacient odpove vsaj deset dni pred terminom. Seznanili smo se, da je najdaljša dopustna čakalna doba določena glede na stopnjo nujnosti: nujno 24 ur, zelo hitro 14 dni, hitro tri mesece, redno šest mesecev. Kadar gre za sum na maligno bolezen, mora biti stopnja nujnosti vedno označena nujno ali zelo hitro. S strani uporabnikov je bilo največ zanimanja glede veljavnosti napotnic. Tanja nam je razložila, da je veljavnost napotnic odvisna od stopnje nujnosti in da pri stopnji nujnosti NUJNO je treba napotnico predložiti največ en dan po izdaji napotnice, pri stopnji ZELO HITRO v petih dneh, pri stopnjah HITRO IN REDNO pa v 14 dneh. Pacienti, ki napotnice ne predložijo pravočasno, niso upravičeni do uvrstitve na čakalni seznam, niti do zdravstvene storitve.

Tatjana Krotko FOTO: MDGL

JANUAR – JUNIJ 2018

7

ODMEV TIŠINE

Nadaljevanje s strani 7

Poleg zgoraj omenjenih predavateljev so si govorniški oder delili še predsednik EFHOH Marcel Bobeldijk, poslanec v državnem zboru Jani Moderndorfer, ter dr. Igor Šoltes, evropski poslanec.

Slednji je povedal, da se v Evropskem parlamentu pripravlja akt o dostopnosti, ki naj bi zaščitil ranljive skupine, med njimi tudi naglušne in gluhe, in jim omogočil večjo vključenost v civilno družbo, v vsakdanje življenje. Ta akt predvideva številne novosti pri dostopnosti infrastrukture, pri internetnih storitvah, pri e-sporočilih, pri nakupih, pri dostopnosti na terminale, banke, skratka, na vse različne infrastrukturne in komunikacijske modele. To bo olajšalo življenje in vsakdanja opravila ranljivih skupin.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization – WHO) je na svetu že 362 milijonov ljudi z okvaro sluha, od tega več kot 52 milijonov v Evropi. Opazno narašča število okvar sluha predvsem pri starejši populaciji nad 50 let in pri mladostnikih. Izguba sluha je pogosto povezana z vplivi okolja, ne le domačega, temveč tudi delovnega. Po podatkih IFHOH-a pa je na svetu 466 milijonov ljudi z okvaro sluha.

V Sloveniji je do približno 200.000 ljudi z okvaro sluha, kar pomeni 10 % prebivalcev. Manj kot tretjina jih najde pot do slušnega aparata (SA). Polovico teh, ki dobijo SA, se nekako ne znajde na tej poti in žal ne znajo uporabljati SA (pretežno starejši od 65 let). Uporabniki se soočajo s tremi fazami prebroditve svoje invalidnosti. Prva je samopriznanje, da človek slabo sliši. To obdobje traja od pet do sedem let. Druga faza je pridobitev SA, kar je tudi stresno obdobje, ki je povezano s finančnimi stroški. Tretja faza pa je privajanje na SA. Tudi to je lahko mučno obdobje, ki lahko traja več mesecev, v nekaterih primerih tudi več let, da človek le nekako postane rehabilitiran in da ustrezno uporablja SA in da se vključi v družbeno okolje.

Drago Perkič iz ZZZS je povedal, na koliko časa imajo zavarovane osebe pravico do novega SA. Trajnostna doba je časovno obdobje, po preteku katerega je zavarovana oseba upravičena do novega SA, če je prejšnji funkcionalno neuporaben. Trajnostna doba je odvisna od vrste SA in starosti zavarovane osebe. Do šestega leta starosti imajo pravico do novega SA na vsakih 24 mesecev. Od šestega do 15-tega leta starosti na 36 mesecev in po 15-em letu starosti na 72 mesecev oziroma 6 let. Cenovni standard je najvišja vrednost SA, ki jo krije zdravstveno zavarovanje. Zaušesni v vrednosti 299,26 €, vušesni pa 315,12 €. Za otroke pa velja višja cena SA, in sicer zaušesni 673,91 € in vušesni 656,73 €.

Za predpisovanje SA so pooblaščeni zdravniki specialisti ORL. Perkič je statistično prikazal, koliko SA je bilo izdanih v letu 2007 in 2017. Leta 2007 je dobilo SA 8.311 upravičencev, od tega jih je bilo 5.953 oseb nad 65 let. ZZZS je plačal 3.142.827 €. Leta 2017 pa je dobilo SA 12.579 oseb, od tega je bilo 9.820 oseb nad 65 let. V breme ZZZS je bilo 5.700.413 €.

Grafično je prikazal tudi, kdo izdaja pripomočke iz skupine SA. Največ jih je izdal Neuroth, to je 36 %. Sledil je Widex z 31 %, Audio BM s 13 %, Otolinea slušni pripomočki in avdioprotetične storitve z 9 %, Otosana - prodaja in servis rehabilitacijskih pripomočkov s 5 %, Posluh za sluh s 3 %, Bonus prodaja in storitve z 2 %, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča z 1 %, Proloco medico - trgovina, storitve in proizvodnja ter Vogrin zlatarstvo in trgovina z 0 %.

ODMEV TIŠINE

Dragica Bac iz MDDSZEM je povedala, da je izguba sluha navzven nevidna, vendar je ena najtežjih invalidnosti. Posledice se pokažejo na področju sporazumevanja in aktivnega vključevanja oseb z okvaro sluha v družbo. Premostitev komunikacijskih ovir in s tem vključevanje oseb z okvaro sluha v življenjsko in delovno okolje in s tem vse oblike družbenega življenja zlasti omogočajo: Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Zakon o osebni asistenci.

Slovenija je 25. država na svetu, ki je priznala znakovni jezik in s tem omogočila gluhim osebam uporabo tolmača v postopkih pred vsemi javnimi in državnimi institucijami in 30 ur tolmačenja na leto po lastni presoji – vavčerji.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov daje osebam z okvaro sluha možnost sofinanciranja tehničnih pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir (Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila) in uporabe klicnega centra.

Tehnične pripomočke (TP), ki jih lahko gluhi in naglušni uveljavljajo z ustreznimi dokazili, so: elektronska varuška, svetlobni hišni zvonec, videofon, FM sistem, budilka z vibratorjem, indukcijska zanka, vibracijska ročna ura, telefonski aparat z ojačevalnikom, baterije za polžev vsadek, detektor dima, mobilni telefon ali tablični računalnik ali prenosni ali namizni računalnik. Število upravičencev za TP (pozitivno rešene vloge) je bilo 633 v letu 2016 in 524 v letu 2017. Od tega je bilo dejansko plačanih TP 598 v letu 2016 in 606 v letu 2017.

Zakon o osebni asistenci kot novost ureja komunikacijski dodatek za gluhe in gluhoslepe, ki bo vstopil v veljavo s 1. januarjem 2019. Gluha ali gluhoslepa oseba bo lahko izbirala med dvema možnostma, in sicer ali denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ali 30 ur osebne asistence na mesec (pomoč pri komunikaciji in spremstvu). Do komunikacijskega dodatka bodo upravičeni tudi starejši od 65 let. Pravico do komunikacijskega dodatka se bo uveljavljalo na centrih za socialno delo.

Janez Bric FOTO: Udeleženec IFHOH-a

Trije predstavniki so podpisali Slovensko deklaracijo 2018. Z leve Boris Horvat, podpredsednik ZDGNS, dr. Ruth Warick, predsednica IFHOH in Marcel Bobeldijk, predsednik EFHOH.

8

JANUAR – JUNIJ 2018

PREDAVANJE

Soda bikarbona

7.

afebruarja 2018 sem imel prvo, malo obširnejše predavanje o sodi bikarboni. Predavanja se je udeležilo okoli 20 članov društva in nekaj prostovoljk. Za pomoč sem najel tolmača SZJ Martina Klepca. O sodi bikarboni bi lahko napisal za celo knjigo o njeni učinkovitosti, a vseeno bom poskušal strniti in povzeti najbolj uporabne stvari.

Soda bikarbona ali po domače jedilna soda je bila poznana in uporabljena že v zgodnji antiki za nevtralizacijo želodčne kisline, peko in naravno čiščenje. Na otip je fini in bel prah ter je v neki meri »sol«. Soda je alkalna (bazična), zato veže in nevtralizira vse kisline in jih spremeni v nevtralne soli in ogljikovo kislino.

nost v telesu in posledično preprečuje mnoge bolezni. Rakave celice se najhitreje razširijo v tkivih, kjer ni kisika.

Sodo bikarbono lahko pijete preventivno ali pa za lajšanje mnogih bolezenskih težav vsak dan, zjutraj na tešče in zvečer po pol čajne žličke v kozarcu vode.

Opozorilo: vsak človek drugače reagira na uživanje sode. Če imate pri uživanju sode želodčne, trebušne ali prebavne težave, takoj prenehajte z uživanjem! S tem boste naredili več škode kot koristi!

Ne smete uživati sode bikarbone med obroki in po obrokih. Med obroki morata miniti vsaj dve uri za uživanje sode bikarbone, saj želodec potrebuje določeno kislost, da učinkovito opravi svoje funkcije.

Telo in uporaba sode bikarbone

Za odstranjevanje neprijetnih vonjav v vašem domu in čiščenje

Na glavi jo lahko uporabljamo kot šampon (za suhe ali mastne lasje), piling obraza, zdravljenje aken, herpesa, razpokanih ustnic, umivanje zob (samo 1x na mesec je dovoljeno, ker drugače si lahko poškodujete zobno sklenino) in jezika, ustna vodica za odpravljanje zadaha (zraven lahko dodate naravni limonin sok), namesto dezodoranta, pri pikih insektov, pri srbečicah kože, pri sončnih opeklinah (topla kopel iz jedilne sode), pri vnetjih (paziti pri tem, da ni rane! Če imate odprto rano, boste več škode naredili kot koristi!), proti glivicam na nogah in intimnih predelih, proti smrdečim nogam in pri žuljih, za sproščujočo kopel za telo in stopala.

Osvežitev in odstranitev neprijetnih vonjav iz hladilnika (nekaj žlic v posodici in redno menjavanje na 3 mesece). Čiščenje in razdišavljenje kuhinjske deske (potresite in pustite delovati najmanj eno uro, preden zdrgnete).

Nič več neprijetnih vonjav okoli košev za smeti (vsakič, ko zamenjate vrečko, vanjo potresite sodo bikarbono). Znebite se smradu iz odtokov (v odtok nasujte 100 gramov sode, kar tisto, ki je bila v hladilniku. Počakajte 30 minut, nato pa v odtok nalijte vrelo vodo ali malce kisa za vlaganje. Pomaga tudi pri odmaševanju odtokov).

S sodo lahko očistite tudi pralni in pomivalni stroj, v praznega dodajte pol skodelice sode in nastavite program na izpiranje.

Osvežitev preprog (posujte sodo in pustite delovati čez noč. Dlje ko bo soda na preprogi, boljši bo učinek. Na koncu ostanke posesajte. To bo poskrbelo tudi za odstranjevanje neprijetnih vonjav iz sesalnika). Poslovite se od smrdeče obutve (ko čevljev ne nosite, vanje nasujte malce sode, ki jo lahko nato enostavno stresete ven, ko boste čevlje spet želeli obuti).

Ohranjanje prijetnega vonja oblačil (postavite posodico s sodo bikarbono v omaro, ki jo redno menjajte na 3 mesece).

Prijeten vonj v notranjosti vozila (sodo lahko posujete neposredno na sedeže in preproge ter jo čez nekaj časa posesate.

Priporočamo vam še, da imate vedno tudi posodico, v kateri bo malce sode bikarbone).

Pranje posteljnine in drugega perila (v pralni stroj nasujete nekaj sode bikarbone. Perilo bo sveže in prijetno dišeče).

Sodo dodajte tudi tja, kjer imate pralni prašek, v razmerju 50 : 50. Perilo bo bolj čisto.

Umivanje rok (Če ste lupili čebulo, pripravljali ribo ali olupili klementino in imajo vaše roke neprijeten vonj, jih preprosto zdrgnite z nekaj sode in umijte s toplo vodo).

Zahvaljujem se podjetju Gorimpex, ker je doniralo sodo bikarbono 250 g vsakemu obiskovalcu, ki je bil prisoten na predavanju.

Hrana in soda bikarbona

Soda bikarbona se pri segrevanju nad 70° C razgradi. Pri tem se sprosti ogljikov dioksid, ki nabrekne in s tem posledično rahlja testo. Sproščeni plin je »kriv« za vzhajanje testa in rahlost peciv. Je glavna sestavina pecilnega praška.

Listnato zelenjavo in sadje z lupino za uživanje učinkovito očistimo umazanije in pesticidov, če ga za 10 minut potopimo v raztopino vode in sode bikarbone. Potem sadje ali zelenjavo samo še operemo pod tekočo vodo. Pri kuhanju sveže zelenjave dodajte pol žličke sode bikarbone in čas kuhanja boste skrajšali za 30 %. Ščepec sode bikarbone dodajte �������������������������� vodi, v kateri boste kuhali stročnice – čas kuhanja boste skrajšali za polovico. Kuhano meso bo mehkejše, če boste na liter vode dodali pol žlice sode bikarbone.

Največji sovražnik farmacije

Je zelo poceni. V Hoferju, Sparu in Mercatorju stane soda bikarbona znamke Solvay 1,29 € za pol kilograma. V Eurospinu je najcenejša in stane za pol kilograma le 0,49 €. Prodajajo jo tudi v lekarnah, a ni nič boljša kot če bi jo kupili v trgovini.

Ima neverjetno zdravilno moč. Močnejša je od dragih farmacevtskih pripravkov in zdravil. Zdravi veliko različnih obolenj, vključno z rakom (ob uporabi javorjevega sirupa), sladkorno bolezen, prehlad, gripo. Soda bikarbona je bazično zdravilo, ki bi moralo biti v vsakem gospodinjstvu.

Soda deluje na naše telo bazično, torej se uspešno bori s kandido, ki je zelo škodljiva. Povzroča številne bolezni, tudi sladkorno, raka, bolezni srca, osteoporozo. S pomočjo sode pa pomagamo organizmu, da ni zakisano, z njo spreminjamo oziroma uravnavamo pravi pH. Soda dovaja kisik v kri, širi krvne žile. S tem povečuje bazičJANUAR – JUNIJ 2018

Tekst in FOTO: Janez Bric

9

ODMEV TIŠINE

DELAVNICE

Učimo se SZJ na TVU

Mandale

M

eseca maja smo v društvu imeli delavnice ročnih spretnosti - risanja in barvanja mandal. Vesela sem, da je bilo precej zanimanja s strani članov in da so se delavnic udeleževali. Ker naša članica Magda Perčič zelo dobro obvlada to tehniko risanja, smo jo povabili, da nas poduči o tej tehniki. Na začetku je izgledalo zelo preprosto in smo z navdušenjem prijeli za delo, potem pa se je izkazalo, da si je potrebno vzeti čas in z zelo mirno roko ustvarjati. Resnično smo se prepričali, da nas risanje in barvanje mandal pomirja in dviguje našo zavest.

Kot nam je Magda razložila, je pri risanju mandal poudarjena sredina, ki predstavlja ljubezen, resnico, harmonijo, mir.

To je sveta geometrija, ki uravnava človeško energijsko polje, ker vsebuje popoln informacijski sistem, ki je namenjen zdravljenju in rasti v mnogih dimenzijah, zato odpira višje nivoje zavesti ter odklepa starodavne modrosti in moči.

Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Vsi, ki projekt soustvarjamo ali v vlogi izvajalcev prireditev ali kot udeleženci, prispevamo k udejanjanju slogana »Slovenija, učeča se dežela«. TVU je član mednarodnega gibanja festivalov učenja.

Janez Bric FOTO: Javni zavod Cene Štupar

In kako rišemo mandale?

M

DGL že četrto leto sodeluje z Javnim zavodom Cene Štupar, ki je območni koordinator pri projektu Teden vseživljenjskega učenja (TVU). V projekt je vključenih več kot 55 podizvajalcev in številni posamezniki, ki smo omogočili več kot 350 brezplačnih prireditev. Prireditve so namenjene vsem prebivalcem, ki se želijo kaj novega naučiti, se informirati ali kako drugače sodelovati. V omenjenem projektu (TVU) je društvo izvajalo brezplačne delavnice SZJ. Delavnice na temo »Učimo se slovenskega znakovnega jezika« sem izvajal že drugo leto. Potekala je 14. maja z začetkom ob 12.30 uri na inštitutu Cene Štupar. Na delavnici je bilo vključenih osem oseb. Bili so mladi ljudje, ki so bolj ali manj zaključili s študijem.

Začel sem z uvodno predstavitvijo, kjer sem se predstavil kot član MDGL. Predstavil sem se ustno in istočasno tudi v ZJ, saj je bilo slednje dejanje uvod v delavnico.

Prisotne sem seznanil s kratko zgodovino in razvojem ZJ v svetu ter v Sloveniji. Začetki ZJ v Sloveniji niso bili prijetni. Šele leta 2002, po več desetletnih prizadevanj gluhih, se je stanje izboljšalo. Tako so gluhi v Sloveniji dobili svoj materni jezik, to je znakovni jezik, ki je bil na državni ravni uradno priznan leta 2014. 14. novembra 2014 smo tako prvič praznovali dan SZJ. Na ta dan se vsako leto spominjamo tež‍kega boja in zmage do pravice in uporabe SZJ. Vsem prisotnim sem razdelil gradivo, ki ga je pripravilo MDGL. Učili smo se enoročne abecede in vljudnostnih izrazov, ki so še kako pomembni med gluho populacijo. Na koncu predstavitve o SZJ se je vsak udeleženec z uporabo mimike in rok predstavil v ZJ. Delavnico smo zaključili ob 14.30 uri.

Osebno se zahvaljujem MDGL, predvsem sekretarki Indiri, ki je priskrbela za udeležence delavnice vsa potrebna gradiva kakor za povabilo, da sem lahko že drugič vodil to delavnico.

ODMEV TIŠINE

»Najprej se osredotočimo na to drobno delo z meditacijo, da okrepimo svojo pozornost. Pri risanju mandale na podlagi svete geometrije se srečujemo z jasno zgradbo slike, ki ima svoj namen in tisočletja staro osnovo. Vse razlage njenega pomena so si enotne, da je središče mandale povezano s središčem tistega, ki jo riše. Od mikrokozmosa do makrokozmosa, od prve celice do nepojmljivih globin vesolja se vsi vzorci združujejo in ponavljajo. Vsi in vse je med seboj povezano.

Ko prepoznamo geometrijske like in njihova razmerja vse do osnovnih struktur v vesolju, lahko jasno vidimo, da ločenost ne obstaja.«

In kaj vse z risanjem mandal pridobimo?

»Z risanjem mandale se v človeku ustvarijo globok mir, sproščenost, povezanost, zbranost, harmonija in izpolnitev. Preveva nas občutek živosti, radosti in pomirjenosti s samim seboj. Zato pravijo mandali tudi »zdravilni krog« in »krog svetlobe«. Globok simboličen pomen mandale in raznolikost vzorcev omogoča duši, da se sprosti od naporov.« Tatjana Krotko

10

Vir fotografije: https://goo.gl/images/HLoqNi

JANUAR – JUNIJ 2018

OBISK

KULTURA

V svetu tišine

Spomin na dr. Figa

O

snovna šola Šmartno iz Šmartnega pri Litiji me je v okviru projekta Korak k Sončku že drugič povabila, da bi učencem predstavil svoje spopadanje s hudo naglušnostjo. Vabilu sem se odzval.

V torek, 8. maja 2018, sva skupaj s tolmačico Mojco Korenjak obiskala učence četrtih razredov. Predstavil sem se v znakovnem jeziku. Kasneje sem uporabil govor in jim povedal, kakšno je bilo moje življenje v osnovni, srednji šoli ter na fakulteti. Kako sem se vsakodnevno spopadal s sluhom in kako sem reševal. Razlago sem popestril s ponazarjanjem kretenj in mimike.

Predstavil sem nekaj tehničnih pripomočkov, ki so naglušnim osebam še kako pomembni v vsakdanjem življenju in pri preprečevanju komunikacijskih ovir. Med njimi so bili vibracijska budilka, ročna vibracijska ura, indukcijska zanka, ki je povezana s pametnim telefonom.

Predstavila se je tudi tolmačica za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak. Seznanila nas je s svojim delom tolmačice, kakšna je njena funkcija in kako pomaga gluhim osebam.

Učencem sva predstavila enoročno abecedo, kaj hitro pa so osvojili tudi nekaj preprostih, vljudnostnih kretenj, ki so jih izredno zabavale, gluhi pa jih uporabljajo vsak dan. Vsak učenec se je v znakovnem jeziku predstavil, kako mu je ime.

Učenci so naju z Mojco veliko spraševali glede gluhote. Še posebej sem jim razložil, kako je potekala operacija za polžkov vsadek in kakšen tehnološki napredek je polžkov vsadek ter zunanji procesor.

Na koncu obiska sva učencem pokazala mednarodno kretnjo, ki se jo pokaže z eno roko in pomeni »I LOVE YOU«. Zaključili smo s skupinsko fotografijo.

Zahvaljujem se Mestnemu društvu gluhih Ljubljana in sekretarki Indiri, ki mi je nudila pomoč pri organizaciji in oskrbela s promocijskim materialom pri predstavitvi.

Janez Bric FOTO: OŠ Šmartno pri Litiji

JANUAR – JUNIJ 2018

8. februar je največji kulturni praznik, ki je hkrati tudi državni praznik. Ta dan je posvečen največjemu slovenskemu pesniku, Francetu Prešernu. Iz Prešernove pesmi Zdravljica je povzeta kitica, ki je simbol slovenske državne himne.

Robert Žlajpah FOTO: MDGL

V

adruštvu smo priredili kratek kulturni program s kvizom.

Na kratko sem predstavil pomen kulturnega praznika in orisal zgodovino Prešernove dobe od rojstva do smrti. Sledil je kviz na temo o Sloveniji, da so člani z njim malo »osvežili« spomin oziroma poznavanje zgodovine osamosvojitve naše ljube domovine. Na projektorju je bilo predstavljenih 10 vprašanj, ki so bila prikazana s tremi možnimi odgovori na vsako vprašanje.

Moram pa napisati, da so bila vprašanja kar težka in da je večina članov obkrožila pravilne odgovore na postavljena vprašanja. Na koncu jih je društvo pogostilo s prigrizkom in pijačo.

11

ODMEV TIŠINE

KULTURA

Pustne norčije Pust je čas rajanja, veseljačenja, pustnih šem in norčij. Je čas veselja ob pripravah na pomlad in čas, ko skriti za pustno šemo lahko povemo vse tisto, kar si drugače ne bi upali. Pust je čas, ko šeme prevzamejo oblast.

Robert Žlajpah FOTO: MDGL

N

a pustno februarsko soboto je MDGL organiziralo pustno rajanje v svojih prostorih. Večina se je našemila v oblačila, ki so si jih izbrali. Zbralo se je nekaj članov, ki so občudovali krasne maškare.

Oblast v društvu je prevzel hudiček Robi, ki je vodil pustno zabavo in prikazal nekatere našemljene člane, ki so se preoblekli v različne vloge.

Vsaka maškara se je prikazala tričlanski komisiji, ki se je odločila za najlepšo maškaro in je pripadla črni plesalki Milici.

Tanja je dobila posebno nagrado, ker se je našemila v atraktivno pustno masko Pike Nogavičke. Seveda pri pustni zabavi ni manjkalo slastnih pustnih krofov. Člani so se prijetno zabavali v veseli družbi pustnih maškar.

ODMEV TIŠINE

12

JANUAR – JUNIJ 2018

PRAZNOVANJE

PREDAVANJE

Ženske so imele svoj dan …

Slikarska umetnost

Z

Dan žena (originalno »Dan delovnih žena«) je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1917 praznujejo vsako leto 8. marca.

Robert Žlajpah FOTO: MDGL

K

ot vodja kulturne sekcije sem na kratko povzel z Wikipedije zgodovino in pomen praznovanja dneva žena.

Na začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857–1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več na 19. marec.

Na koncu pa sem še odpel kitico, posvečeno ženskam.

Moški člani so obdarili članice z vrtnicami in jim polepšali dan z nasmeškom na obrazu. Ob koncu praznika je društvo vsem članicam poklonilo še košček slastne tortice in topel čaj.

JANUAR – JUNIJ 2018

a naše člane sem 17. januarja pripravil predavanje o zgodovini slikarske umetnosti. Prišlo je veliko število članov, tako da sem z veseljem govoril in s kretnjo predstavljal razvoj slikanja oz. slikarstva od jamskih poslikav na stenah, ki so jih naslikali praljudje. Te poslikave prikazujejo njihovo življenje, njihova opravila, predvsem pa lov na živali. Na jasen in kratek način sem razvijal bistvene stvari, ki se v slikarstvu kažejo, npr. prikaz vsakdanjega življenja, biblijskih zgodb, političnih in pomembnih zgodovinskih zgodb, pa zgodb o človeškem vprašanju in znanosti. Orisal sem različne tehnike slikanja in posamezne posebnosti.

Med predavanjem sem na projektorju kazal fotografije, da so si lažje predstavljali povedano. Postavljali so tudi vprašanja o umetnosti in bili so navdušeni nad kulturo. Dobili so dober vpogled v slikarstvo in upam, da se bo kdo odločil slikati tudi sam.

Nikolaj Vogel FOTO: MDGL

13

ODMEV TIŠINE

RAZSTAVA

Razstava slikarskih del Draga Jermana z Brda Pester kulturni program

V soboto, 17. februarja 2018, je bila s kulturnim programom v podružnični osnovni šoli v Krašnji odprta likovna razstava, na kateri je razstavljal tudi gluhi slikar Drago Jerman.

Tekst in FOTO: DJD

L

e lučaj stran od župnišča in cerkve na Brdu stanuje družina Jerman. Drago Jerman je mojster čopiča, krede, svinčnika in še česa, čeravno ne sliši, svojih talentov ne hrani samo zase. Zato nekdanji župnik Andrej Svete ni nikoli imel težav, kaj podariti kakšnemu višjemu predstavniku cerkve.

Poleg njega je v Črnem grabnu še kar nekaj umetnikov, ki jim slikarsko platno ni neznanka in zato so se pri KUD Fran Maselj Podlimbarski odločili, da njihovo delo in izdelke, ki nastanejo izpod njihovih rok, predstavijo širšemu občinstvu.

Drago Jerman eden najboljših gluhih likovnih umetnikov

Na kulturnem programu smo prisluhnili najprej Marisi, ki nam je zaigrala na klavir, zapeli so nam ljudski pevci KUD Fran Maselj Podlimbarski, pesmi sta nam prebirala že omenjena Jože in Irena.

Razstavo v avli podružnične šole Krašnja sta pripravila, uredila in na ogled postavila Štefan Cerar in Gabrijel Gales.

Besedo zahvale izrekla tudi Marija Möderndorfer

Vsem nam, predvsem pa Dragu Jermanu, je besedo navdušenja in zahvale izrekla še Marija Möderndorfer, gluha prijateljica družine Jerman, ki je z Dragom rasla skupaj ter se navduševala nad lepoto njegovega likovnega izražanja. Na koncu, preden smo si ogledali razstavljena dela, je s pomočjo tolmačice nekaj besed spregovoril tudi Drago Jerman. Izrekel je zahvalo tako Veri Beguš kakor KUD Fran Maselj Podlimbarski za trud pri otvoritvi razstave, ki je tako lepo uspela.

Veliko je namreč del, ki so jih posamezniki narisali v različnih tehnikah, a jih, razen domačih ni videl še nihče. Kot prvega v nizu predstavljalcev so tako povabili Draga Jermana, ki spada med najboljše gluhe likovne umetnike in ga poznajo vsi, ki so hodili v šolo na Brdu, saj skupaj z bratom Marjanom in njegovo ženo Tončko stanuje le lučaj stran tudi od hrama učenosti.

Pogovarjanje ni samo beseda, ampak tudi kretnja

V eni izmed deklamiranih pesmi avtorja Andreja Rozmana Roze, ki sta jih na kulturnem programu zapela Irena in Jože, so sledeče besede: »Pogovarjanje je bližina in toplina, s pogovarjanjem smo družina in skupina. S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.« Vendar pa tokratno pogovarjanje ni bilo samo beseda, ampak tudi kretnja, saj je Drago Jerman gluhi slikar in zato drugače gleda na svet kot mi, slišeči. Vendar pa se vseeno zna pomeniti z vsakomer, ki si je le pripravljen vzeti delček časa. Če ne gre s kretnjami, gre s svinčnikom in listom papirja.

Že od mladih nog se pogovarja z naravo

O njem je Vera Beguš v nagovoru dejala, da je slikar, ki se že od mladih nog pogovarja z naravo, drobnimi rožicami, pročelji hiš in jih v tišini upodablja v različnih tehnikah. Njegova dela, ki so na ogled, so nastajala v različnih tehnikah; v akvarelu, tušu, kredi, svinčniku in olju. Rad pokuka za stene starih hiš in ohranja to, kar je naša preteklost. Njegova likovna dela krasijo stanovanja njegovih sorodnikov, prijateljev, visijo na občini in v gostišču, imajo jih tudi tisti, ki so jih slike navdušile in so si jih zaželeli imeti. V življenju se je izobraževal v različnih likovnih šolah in na likovni akademiji na likovnih delavnicah.

Slikal je tudi na likovnih ex temporih v Krašnji in tako so bila njegova dela razstavljena na mnogih razstavah po Sloveniji. Nanj so ponosni tudi v Mestnem društvu gluhih Ljubljana, saj je njihov član in ravno zato so na odprtje razstave prišli številni njegovi gluhi prijatelji.

Da je povezava med slišečimi in gluhimi tekla nemoteno, je tokrat skrbela Tanja Giuliatti, ki je besede in pesmi kulturnega programa tolmačila s pomočjo znakovnega jezika.

ODMEV TIŠINE

Darilo Dragu Jermanu

Vera Beguš mu je ob koncu podarila še slamnik, saj glede na to, da slika tudi zunaj, mu bo poleti še kako prav prišel. Pomemben podatek pri slamniku je, da so kite za slamnik spletle članice KUD Fran Maselj Podlimbarski.

Po koncu razstave smo se zadržali še pri ogledu in klepetu o času nastanka posameznih slik in o spremembah v prostoru od takrat do danes in če nam ravno ni šlo s kretnjami, sta nam poleg tolmačice še vseeno ostala list in svinčnik za lažje razumevanje. Ob tem ne pozabimo, da je prijaznost jezik, ki ga slišijo gluhi in vidijo slepi.

Tudi gluhi so lahko pravi prijatelji

Torej, vzemimo si čas tudi za drugačne od nas, pa čeravno nas ne slišijo, še ne pomeni, da z nami ne morejo in ne znajo komunicirati. Mislim, da je prej obratno, da mi slišeči ne razumemo sveta gluhih in se zato v njihovi družbi počutimo nelagodno. Vendar pa ni tako, tudi gluhi so lahko pravi prijatelji, kar zagotovo velja za Tončko, Marjana in Draga ter še za koga.

Ni jih malo, ki s slišečimi komunicirajo brez težav in potem je, kakor sem nekoč že zapisal, prav zanimivo komentarje slišečih prenesti gluhim, ja komentarjem sledi smeh na račun...

Kaj moremo, ljudje smo različni, le Bog je eden in On razume vse. Hvala Bogu.

14

JANUAR – JUNIJ 2018

FOLKLORA

Nastopa skupine Veselje Folklorno Urbano – Španski borci

Zveza kulturnih društev Ljubljana in JSKD - območna izpostava Ljubljana sta organizirali Območno srečanje odraslih folklornih skupin - Folklorno/Urbano, ki je bilo v torek, 17. aprila 2018, v Španskih borcih. Od 11 prijavljenih folklornih skupin je bila tudi naša folklorna skupina Veselje. Njihova koreografija se je imenovala Plesi iz Savinjske doline.

Na tej prireditvi je bila strokovna spremljevalka, ki je ocenjevala različne plese enajstih prijavljenih folklornih skupin in je za folklorno skupino Veselje podala svojo pisno oceno kot odličen nastop plesalcev kljub »drugačnosti«. Napisala je še, da so gluhi plesalci in gluhe plesalke dali mešanico spoštovanja, delavnosti, rahle zmede, ljubezni, volje in čustvene zamišljenosti. Zraven je v pisni oceni še dodala, da bi vsak slišeč moral najprej se postaviti v kožo gluhega ali naglušnega in šele nato presojati. Predvsem je folklorna skupina Veselje požela velik aplavz občinstva za odlično izvedbo korakov v plesni koreografiji.

V imenu MDGL se pridružujemo čestitki za folklorno skupino Veselje, ki se je na vajah s svojim znojem in trudom se naučila nove plesne koreografije, tj. Plesi iz Savinjske doline.

JANUAR – JUNIJ 2018

Florjanov sejem v Trzinu

Trzinsko Turistično društvo Kanja je v sredini meseca maja za konec tedna organiziralo tradicionalni 19. Florjanov sejem.

Traja dva dni in prinaša celodnevno zabavo za mlade in stare.

Na sejmu so se v dveh dneh vrstili različni glasbeni nastopi.

Na stojnici so razstavljalci predstavili svoje promocijske izdelke in jih ponujali mimoidočim oziroma radovednežem.

Na povabilo turističnega društva Kanja iz Trzina je nastopila folklorna skupina Veselje, ki se vsako leto udeležuje tradicionalnega Florjanovega sejma v Trzinu. Posebnost pred nastopom je mimohod različnih folklornih skupin z velikansko orehovo potico, ki so jo tudi veselo pomagali nositi naši plesalci.

Na tem nastopu je folklorni skupini Veselje pomagala 12– letna harmonikarica, ki je vskočila na pomoč namesto stalnega harmonikarja. Folklorna skupina Veselje je požela aplavz občinstva, ki je videlo, da kljub gluhoti ob harmoniki lahko zaplešejo prave plesne korake.

Tekst in FOTO: Robert Žlajpah

15

ODMEV TIŠINE

KULTURA

DRUŽENJE

Ogled etnografskega muzeja

Igranje taroka

N

T

a pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov (WFTGA) se vse od leta 1990, ko je sodelovalo 15 držav, 21. februar (dan, ko je bila ustanovljena WFTGA) praznuje kot svetovni dan turističnih vodnikov. Na ta dan turistični vodniki organizirajo vodenja v po različnih lokacijah. Namen je predstaviti dejavnost in poklic turističnega vodnika tako širši, strokovni, kakor tudi ožji javnosti. Vsako leto je predlagana tema vodenj, še posebej radi se posvetijo osebam s posebnimi potrebami, osebam, ki si ne morejo privoščiti izletov zaradi slabših ekonomskih razmer, pa tudi poslovnim partnerjem in na splošno zainteresirani javnosti.

Tako smo se na povabilo Slovenskega Etnografskega muzeja odzvali in se udeležili vodenega ogleda Etnografskega muzeja in stalnih razstav. Na ogled smo se iz društva odpravili skupinsko in doživeli čudovito voden ogled s turističnim vodnikom, ki je pridobil licenco za nov način muzejskega vodenja - ogled po sistemu »posebej izbrani muzejski predmeti« in tolmačem slovenskega znakovnega jezika. Tako smo si muzejsko zbirko ogledali pod vodenjem same predsednice KPTVS, ge. Sofije Mardjonović. Zelo vživeto in zanimivo nam je predstavila muzejsko zbirko. Najbolj nam je v spominu ostala zgodba o Kitajski tradiciji povezovanja nog. »Čevljčke« smo si tudi ogledali. Ta kruta Kitajska tradicija nam je dala vpogled v to, kako so Kitajke izkusile nekaj, kar je za nas povsem nepojmljivo – kot majhnim deklicam so jim namreč polomili kosti v stopalih, da bi jih s povijanjem oblikovali v 7-centimetrske »lotusove cvetove«, ker so k idealu ženske lepote in spolne privlačnosti sodile tudi noge, ki so jih imenovali lotus. Ženske s povezanimi nogami so težko hodile, lovile so ravnotežje, poleg tega jim je hoja povzročala bolečine. Veliko moških so povezane noge vzburjale, vendar le povite. Vse privlačnosti bi bilo konec, če bi odstranili obveze in bi videli deformirana stopala. Zaradi pohabljenosti so bile manj samostojne, njihove možnosti za aktivno uveljavljanje v družbi so bile nikakršne. A kljub vsemu - povezane noge so veljale za znak prestiža in če je poseg uspel, so jih lahko oddali (prodali!) v zelo bogate in vplivne družine, tudi če so bile nižjega stanu…

S to kruto zgodbo smo zaključili voden ogled in se oddahnili z mislijo, da živimo v dokaj civilizirani družbi.

Tatjana Krotko FOTO: Sofija Mardjonović

ODMEV TIŠINE

arók je igra s kartami, ki je nastala v prvi polovici 15. stoletja v Italiji. Od tod se je igra razširila proti Franciji (francoski tarok) in v nemško govoreče dežele. V habsburški monarhiji je bila izredno priljubljena - prinesla je celo vzdevek celotni državi: Tarockanien. V njej so se razvile številne krajevne različice taroka.

Opis in potek igre

Tarok se igra s posebnimi kartami. Skupaj jih je 54: • 22 tarokov, označenih z I do XXI; 22. in najvišji tarok je imenovan škis. XXI se imenuje mond, I (najmanjši) pa pagat (žargonsko tudi špica ali palček). Pagat, mond in škis sestavljajo trulo.

• 32 barvnih kart v srcu, karu, piku in križu. Vsaka barva ima 8 kart (od najnižje do najvišje): 4 platelce brez figur, fanta, kavala, damo in kralja.

Tarok lahko igramo na več načinov glede na število igralcev. Možna je igra za dva igralca, vendar je najzanimivejše igrati v skupini treh ali štirih. Člani se skoraj običajno vsako sredo zberejo v prostorih društva ob mizi, kjer igrajo tarok. Ne manjka vpitja, veselja in mogoče tudi slabe volje, a se sprostijo in pozabijo na vsakodnevne skrbi. Igra taroka bi lahko trajala tja v polnoč, če bi bilo večje zanimanje.

Ne bi bilo slabo organizirati mini turnir v igranju taroka, morda v jesenskem času.

Tekst in FOTO: Robert Žlajpah

16

JANUAR – JUNIJ 2018

DRUŽENJE

Tarok

P

redzadnjo sredo v januarju smo imeli v društvu kartanje taroka. Nekaj članov je izbralo tarok, nekaj pa bridž. Priznam, da o taroku nisem imel nič pripravljeno, ker sem bil iz vaje. Že nekaj let ga nisem igral v družbi. A članek je bilo potrebno vseeno napisati, zato sem se obrnil na splet za pomoč.

Predstavitev kart

Tarok se igra s posebej prirejeni kartami za tarok. Najbolj priljubljene pri nas so Piatnikove karte. Vseh kart za tarok je 54, od tega so barve (srce, pik, karo, križ) vsake po 8 in 22 posebnih kart, t.i. tarokov. Taroki igrajo vlogo »adutov«.

Moč kart sledi od največjega do najmanjšega taroka. Barve so med sabo enakovredne, moč pa sledi: kralj (kot najmočnejša barva), dama, kaval (fant s konjem), fant in platerci. Pri črnih barvah si platerci sledijo od 10, 9, 8, 7 in pri rdečih 1, 2, 3, 4.

Taroki

Taroki (aduti, vojaki), 22 po številu, so označeni z rimskimi številkami od 1 do 21 in najmočnejši tarok (22), ki nima rimske številke. Trije taroki imajo posebno ime: I - pagat (palček), XXI - mond in najmočnejši tarok - škis (škis predstavlja dvorskega norčka). Kot celota se imenujejo trula.

Taroke si lahko zamišljamo kot neko peto barvo, imajo pa tudi vlogo aduta - igralec lahko npr. izvrže taroka, ko nima zahtevane barve in s tem prevzame štih (vzetek).

licitiral igre (vsi so dali NAPREJ), se igra klop. Pri klopu je cilj, da igralec zbere čim manj točk, saj se točke pišejo v minus. Po odigranem klopu (in tudi po kaki drugi visoki igri - vrednost igre je 70 točk ali več) vsi igralci dobijo radelce. Če ima igralec radelc, se točke podvojijo. Če je igra dobljena, se radelc briše.

Vsako igro je tudi možno kontrirati oz. rekontrirati.

Napovedi in točkovanje

Pri igrah nižje vrednosti (trojka, dvojka, enka, solo brez), pri katerih se pri točkovanju upošteva tudi razlika, je možno napovedati tudi nekatere napovedi, ki prinašajo dodatne točke.

Trula pomeni, da je igralec v svojih vzetkih zbral škisa, monda in pagata. Kralji pomeni, da je igralec v svojih vzetkih zbral vse štiri kralje. Pagat ultimo pomeni, da je igralec naredil v zadnjem štihu vzetek s pagatom. Kralj ultimo (samo pri igri v štiri) pomeni, da sta igralca v zadnjem štihu naredila vzetek s klicanim kraljem. Valat pomeni, da je igralec naredil vse vzetke.

TRULA (10 točk), KRALJI (10 točk), KRALJ ULTIMO – pri igri v štiri (10 točk), PAGAT ULTIMO (25 točk), VALAT (250 točk).

Točke veljajo ob tihi realizaciji (nenapovedano). Če pa je realizacija napovedana, veljajo dvojne vrednosti (npr. napovedana trula je 20 točk). Če je napoved nerealizirana, se točke pišejo v minus.

Katero IGRO igrati?

Na koncu vsake igre je potrebno prešteti vzetke (štihe), da se ugotovi rezultat igre. Tarok karte štejemo po tri skupaj, in sicer tako, da seštejemo vrednosti posameznih kart in odštejemo 2. Vsota vseh 54 kart je 70.

Poleg osnovnih iger so na voljo še nekatere igre: • BERAČ - pomeni, da igralec ne bo vzel nobenega vzetka • BARVNI VALAT - pomeni, da taroki nimajo svoje moči (so v vlogi pete barve), igralec pa mora zbrati vse vzetke • VALAT - pomeni, da bo igralec zbral vse vzetke (taroki imajo vlogo aduta kot pri osnovnih igrah) Pri osnovnih igrah (TROJKA, DVOJKA, ...) lahko kateri koli igralec napove: • trulo - igralec bo v svojih vzetkih imel škisa, monda in pagata • kralje - igralec bo v svojih vzetkih imel vse štiri kralje • pagat ultimo - igralec bo s pagatom pobral zadnji štih

Potek igre

KAKO igrati?

Vrednost kart

Vrednost kart je pomembna pri štetju za ugotavljanje, ali je bila igra dobljena ali izgubljena, in za izračun razlike. Po pet točk se štejejo karte: kralji, škis, mond (XXI) in pagat (I). Po štiri točke se štejejo dame, po tri točke kavali, po dve točki fantje in vse ostale karte po eno točko.

Štetje kart

Tarok se lahko igra v štiri (s klicanjem kralja), v tri in v tri+1 (talon pavzira, razen, če je klop). Igralec, ki potegne največjo karto, deli karte. Karte deli v smeri urinega kazalca. Če se igra v štiri, razdeli vsakemu igralcu 2x po 6 kart in 6 kart da v talon. Če se igra v tri oz. tri+1 razdeli vsakemu igralcu 2x po 8 kart in 6 kart da v talon. Igralec, ki je prvi dobil karte, ima prvi možnost, da licitira. Izbira lahko med igrami TROJKA, DVOJKA, itd. V kolikor oceni, da nima kart za nobeno igro, reče NAPREJ. Nato je na vrsti naslednji igralec. Igralec, ki je izlicitiral najvišjo igro, lahko igra. Npr. če je izlicitiral DVOJKO, to pomeni, da lahko v talonu zamenja 2 karti, ki sta skupaj (ali 2 na levi strani talona ali 2 v sredini talona ali 2 na desni strani talona). Igra se tako, da na izigrano barvo lahko naslednji igralec vrže le enako barvo, če te nima, taroka in če nima taroka, lahko vrže katero koli drugo karto. Obvezno prevzemanje je le pri klopu. Igra je dobljena v kolikor igralec pobere toliko vzetkov, da je seštevek točk večji od polovice (več kot 36 točk). Če noben igralec ni JANUAR – JUNIJ 2018

Umetnost igranja taroka se kaže v načinu igranja, saj na »dolgi rok« vsi igralci dobivajo podobne karte. Po načinu igranja se ločijo boljši igralci od slabših. Na splošno gre za to, da igralec igra tako, da pobere čim več štihov s čim večjo vrednostjo kart in doseže tisto minimalno število točk za zmago (36 točk) oz. če je možno, čim več in dodatno realizira še kakšno napoved. Če se znajdemo v vlogi igralca, ki ima igro, je cilj, da nasprotnikoma čim bolj izbijamo taroke (še posebno, če igramo pagata), bodisi s taroki, bodisi z „dolgo“ barvo. Če se znajdemo v vlogi branilca igre, pa je izjemno pomembna taktika igranja. Ne gre le za to, da tistemu, ki igra izbijamo taroke, svojemu sobranitelju pa ne. Pač pa gre tudi za to, da igralcu, ki je igro napovedal, vržeš čim manj vredne karte, da težje zmaga.

Vir: www.tarok.net/solataroka.php

17

Janez Bric ODMEV TIŠINE

DRUŽENJE

Igra s kartami – BRIDŽ

24.

ajanuarja, smo imeli v društvu druženje ob kartah.

Moral bi razlagati o taroku, a sem bil iz vaje, kar se tiče razlaganja. Namesto o taroku sem razlagal o bridžu, ki je podobna igra kot je remi, a veliko bolj zanimiva.

Bridž (ang. »bridge«) ni enak angleškemu bridžu, ker ima drugačna pravila. Za podlago je dobro znati remi, saj iz njega izhaja igra bridž.

Bridž je igra z dvema do šestimi igralci. Najboljša izbira so štirje igralci. Če igrata samo dva igralca, se ena igra lahko zavleče za več kot pol ure. Če pa igra šest igralcev, je igre lahko konec že v nekaj minutah. Člani v društvu so pokazali zanimanje in smo odigrali nekaj iger. Na začetku dobi vsak igralec 14 kart (7 krat po dve karti), ki jih razvrsti po barvah (pik, srce, križ in karo) ter po lestvici (1 ali as, 2, 3... 10, fant, dama, kralj, as). Pri remiju, da se odpreš s pari, moraš imeti najmanjši seštevek 51. Pri bridžu pa ni pomembno, kolikšna je vsota, ampak moraš imeti vsaj en par (»štih«), da se odpreš ali pa samo polagaš k drugim parom, ki so na mizi. Štih (vzetek) je žargonski izraz in pomeni skupek kart (tri ali več kart), ki jih vsak igralec po enkrat izigra. Slovnično oziroma knjižno pravilno bi bil izraz »tris«, kar pomeni vzetek s tremi kartami. Vendar kvartopirci radi poenostavljamo in se je obdržal izraz »par«.

Primeri: pikov as, pikov kralj in pikova dama. To je en par ali štih. Ista barvna lestvica (2, 3, 4) ali različne barve iste vrednosti (pikov as, križev as in srčev as). Najmanj tri karte morajo biti skupaj.

Odvečno karto, ki je ne potrebuješ, pri remiju vržeš na kup, pri bridžu jo pa moraš obdržati in najti rešitev, da bi se je hitreje znebil. Bistvo igre je, da ti karte čim hitreje zmanjkajo in da čim manjkrat vlečeš iz kupčka novo karto. Če ne narediš nobene poteze, moraš vzeti karto iz kupčka. Ko si končal s polaganjem kart, poveš ali pokažeš s kretnjo »naprej«.

V pomoč je tudi karta joker (izg. džoker). Joker je nadomestna karta, ki jo potrebuješ. Primer: pikov as, joker in pikova dama. Joker je v tem primeru pikov kralj. Igralec, ki je na potezi, lahko zamenja pikovega kralja za jokerja, če ga ima. Igralec, ki je z mize vzel jokerja, ga ne sme obdržati v rokah, ampak mora ustvariti nov štih. Če jokerja ne more uporabiti s svojimi kartami, ga mora položiti na mizo k drugemu štihu.

Za razliko od remija je bridž napredna igra. Zakaj? Pri remiju lahko samo polagaš karte, pri bridžu pa lahko razbiješ obstoječe štihe in ustvariš nove štihe.

Primer: na mizi so različne barve iste vrednosti, prvi štih sestavljajo križeva sedmica, karova sedmica in pikova sedmica; drugi štih sestavljajo iste barve kot pri sedmici, samo da so vrednosti osmice in tretji štih devetice (slika). Igralec, ki je na potezi, lahko vse tri štihe podre in ustvari nove štihe z barvno lestvico pikovih 7, 8, 9, karovih 7, 8, 9 in križevih 7, 8, 9. Igralec je zato podrl obstoječe štihe, ker je imel v roki karovo 10, ki se je ni mogel drugače znebiti kot pa, da je ustvaril nove štihe z obstoječimi kartami na mizi. Tako je nastala barvna lestvica kare 7, 8, 9, 10 (slika).

ODMEV TIŠINE

Obstoječi pari (štihi) na mizi. Spodnje karte ima igralec v rokah.

Spremenjeni pari na mizi. Igralec se je znebil karovo desetico.

Joker nadomešča poljubno karto recimo pri različnih barvah iste vrednosti, na primer pikova petica, karova petica in joker. Če bi želel vzeti tega jokerja, bi moral priložiti še srčevo in križevo petico. Lahko pa položiš samo križevo petico (nimaš srčeve petice) in vzameš za nov štih pikovo petico. Na mizi je potem štih s križevo in karovo petico ter jokerjem. Pikovo petico si vzel in si z njo naredil nov štih ali pa položil k obstoječemu štihu, ki je bil na primer: pikovih 6, 7 in 8. V rokah si imel pikovo štirico in si tako k temu štihu priložil pikovo petico in štirico.

Možnosti je veliko, a najbolje je igro preizkusiti. Bridž je družabna igra za razmišljanje in krajšanje prostega časa. Igra je namenjena za vse starosti. Poiščite si prijatelje in si krajšajte čas ob deževnih, mrzlih dnevih ali pa spomladi in poleti na pikniku ali na dopustu. Veselo igranje!

Janez Bric FOTO: J. Bric in MDGL

18

JANUAR – JUNIJ 2018

ŠPORT

Soliden nastop dveh članov

B

adminton zahteva hitre reflekse, hitrost in vzdržljivost.

Pri igri je namreč potrebno izredno hitro ter eksplozivno gibanje (tudi nazaj, kar ni naravno gibanje in je za človeka izredno težavno), hitro reagiranje, predvidevanje nasprotnikovih potez.

Na seji predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije so člani predsedstva organizacijo državnega prvenstva gluhih v badmintonu z več glasovi dali MDGN Slovenske Konjice in določili izvedbo na prvo marčevsko soboto. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani v Slovenskih Konjicah. Na igro badmintona sta se prijavila dva naša igralca, to sta bila Samo Petrač v moški konkurenci in Lea Humek v ženski konkurenci.

Pred tekmovanjem se je izvedlo žrebanje tekmovalcev za štiri predtekmovalne skupine, od koder sta najbolje uvrščeni napredovali v četrtfinalne boje. Član Samo Petrač se je uvrstil v četrtfinale, kjer pa je izgubil proti boljšemu nasprotniku Šmidu iz DGN Celje in na koncu osvojil 7. mesto. Medtem pa je Lea Humek z dvema porazoma že izpadla iz predtekmovalne skupine in osvojila končno 5. mesto od šestih prijavljenih igralk.

V moški konkurenci je zmagal igralec DGN Podravja Ma-

JANUAR – JUNIJ 2018

ribor, Robert Debevec, ki je po ogorčenem boju premagal nasprotnika Klemna Žnidarja iz DGN Ljubljana. Pri ženskah je članica MDGN Slovenske Konjice Karmen Medved osvojila naslov državne prvakinje, ki je v finalu premagala nasprotnico Gordano Škof iz DGN Celje.

Tekst in FOTO: Robert Žlajpah

Rezultati: Moški: 1. Robert Debevec (DGN PODRAVJA MARIBOR) 2 Klemen Žnidar (DGN LJUBLJANA) 3. Marko Šmid (DGN CELJE) 7. Samo Petrač (MDG LJUBLJANA) Ženske: 1. Karmen Medved (MDGN SLOVENSKE KONJICE) 2 Gordana Škof (DGN CELJE) 3. Sabina Radovanović (DGN CELJE) 5. Lea Humek (MDG LJUBLJANA)

19

ODMEV TIŠINE

POHOD

Na Rašico

V

ečurna pretežno srednje zahtevna gozdna pot, ki je predvsem primerna za nabiranje kondicije. Razgledov ni prav veliko, razen z vasi Rašica. Pot je zanimiva predvsem jeseni, ko nas mati narava obdari z veliko kostanja. Tudi gobarji lahko zavijejo s poti in, kadar rastejo gobe, prinesejo domov kar nekaj lepih sadežev.

Naslednjo soboto po pohodu na Šmarno goro je bil organiziran pohod na Rašico, ki je predvsem primeren za starejše

člane. Najprej so se dobili na končni avtobusni postaji številka 8 in se napotili peš proti Rašici. Hoja je trajala približno uro in pol, morda malo več minut zaradi manjših postankov med hojo. Nekateri člani s kamniškega konca pa so prišli po drugi poti, in sicer od Dobena proti vrhu Rašice in so se dobili pri koči Rašica. Okrepčali so se in se veselili s klepetom v dobri družbi.

Tekst: Robert Žlajpah FOTO: Franjo Halič

ČLANARINA ZA LETO 2018

ZAPOSLENI, UPOKOJENCI 15,00 € DIJAKI, ŠTUDENTJE in BREZPOSELNI so oproščeni plačila članarine na podlagi potrdila o šolanju ali potrdila o brezposelnosti, ki ga dobite na Zavodu za zaposlovanje.

STARI NAD 80 LET so oproščeni plačila članarine na podlagi dokazila z osebnim dokumentom.

ODMEV TIŠINE

20

JANUAR – JUNIJ 2018

POHOD

Na Šmarno goro Šmarno goro in šmarnogorsko Grmado prepletajo številne poti in steze, ki pripeljejo planince, izletnike, rekreativce in druge ljubitelje narave na oba vrhova s čudovitim razgledom po bližnji in daljni okolici. Na poteh in stezah nas vodijo številni kažipoti in markacije.

Tekst in FOTO: Robert Žlajpah

Š

marna gora je 669 m visok vrh, ki se nahaja severozahodno od glavnega mesta Slovenije. Z vrha, na katerem se nahaja gostinski lokal ter cerkev, se nam odpre lep razgled na Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Na zadnjo soboto v mesecu maju smo nekateri šli na pohod na Šmarno goro že zaradi tradicije, ko vsako leto društvo organizira tradicionalni pohod na najvišji ljubljanski vrh. Tradicija veleva, da smo se zbrali na parkirišču v Tacnu, kjer smo

JANUAR – JUNIJ 2018

pustili svoje avtomobile, od tam pa šli po najkrajši poti navkreber na vrh Šmarne gore. Vreme nam je bilo naklonjeno s temperaturami okoli 22 stopinj Celzija. Nadihali smo se svežega zraka med drevesi gozda, počasi se vzpenjali proti vrhu in nam se je prikazala sončna Šmarna gora. Še lepši je bil sončen razgled na širšo ljubljansko kotlino, da smo se lahko odpočili in poklepetali v dobri družbi prijateljev.

Ob tem moram napisati tudi to, da je do nas prišel gospodar Šmarne gore, Ledinek, in nas počastil z brezplačnim toplim čajem. Lahko smo se okrepčali in dobili voljo za povratek v dolino. Lepa gesta gospoda Ledinka, ki se mu iskreno zahvaljujemo za pogostitev v obliki toplega čaja.

Po dveurnem počitku in sprostitvi z razgledom z vrha Šmarne gore smo pomahali v dolino Ljubljane. Ta dan nam je dal veliko lepih vtisov in spominov na prejšnje lepe čase.

Na žalost iz leta v leto upada število pohodnikov na ta vrh zaradi starosti starejših članov. Kljub temu jih bo društvo še vedno organiziralo.

21

ODMEV TIŠINE

PIKNIK

Spomladanski piknik

V

azadnjem delu meseca maja je MDGL organiziralo piknik z družabnimi igrami v središču mesta, nedaleč od prostorov našega društva. Natančneje, piknik je bil na zelenici Ilirije. S pomočjo članov je MDGL pripravilo vse potrebno, kar spada k običajnemu pikniku – nakupilo je hrano in meso za peko na žaru.

Pikniki se običajno organirajo ob sobotah, tokrat pa je namesto običajnega družabnega srečanja v sredo pripravilo piknik s športnimi igrami in družabnim klepetom na prostem. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, temperature so bile zelo idealne.

V kuhinji za pripravo mesa in zelenjave sta prevladovali Indira in Tatjana, medtem pa sta v peki na žaru vodila kuharska mojstra Božo in Franjo.

ODMEV TIŠINE

Za predjed so člani dobili krožnik krompirjevega golaža, ni manjkalo dobre volje in veselega klepeta v dobri družbi. Milica je pripravila šaljive igre, da je člane malo razmigala in nasmejala občinstvo. Ni manjkalo družabnih iger, saj so nekateri pri mizi kartali tarok, igrali igro človek ne jezi se, ... Počasi so člani dobili glavno slastno jed na žaru, to je bila porcija čevapčičev, pleskavice in bedra z zelenjavo.

Piknik je trajal do zelo poznih popoldanskih ur, ko so člani s svojimi lepimi vtisi in polnimi želodci zapuščali prostore piknika na Iliriji.

Za nabavo in pripravo hrane in pijače se udeleženci zahvaljujejo zaposlenim ter tudi odličnima kuharjema Božu in Franju.

Tekst in FOTO: Robert Žlajpah

22

JANUAR – JUNIJ 2018

Nadaljevanje s strani 20

ŠPORT

Smola za trojico MDGL A

V

asoboto, 7. aprila 2018, je potekalo DP gluhih v bowlingu trojice, ki ga je organiziralo DGN Severne Primorske iz Nove Gorice. Potekalo je na stezah bowling centra Magme X. Na povabilo DGN Severne Primorske je prišel župan Nove Gorice Matej Arčon, ki je nagovoril udeležence tekmovanja na otvoritvenem pozdravnem nagovoru.

Za DP gluhih v bowlingu - trojice se je prijavilo 9 moških trojk in 5 ženskih trojk iz različnih DGN. Za MDGL sta igrali 2 trojici – za ekipo A so igrali Halič, Žlajpah in M. Veršič, medtem pa so bili v ekipi B igralci Srdan, Janez Turk in Irena Turk. Po tehničnem pravilniku Športne zveze gluhih Slovenije je lahko 1 ženska igralka v moški trojici z dvema moškima igralcema.

Ekipa MDGL A je ponovno osvojila četrto mesto kot v lanskem letu. Trojica MDGL B je pristala na 6. mestu.

V moški konkurenci je z majhno razliko točk zmagala domača trojica DGN Severne Primorske, v ženski konkurenci pa je trojka DGN Celje ubranila lanskoletni naslov državnih prvakinj med ženskimi trojkami.

JANUAR – JUNIJ 2018

MDG Ljubljana se zahvaljuje firmi Kombi AS, ki je dalo vozilo kombi za prevoz igralcev na prizorišče tekmovanja v Novo Gorico.

Tekst in FOTO: Robert Žlajpah Moške trojke 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 6. mesto

DGN Sev. Primorske DGN Podravja MB DGN Celje MDG Ljubljana A MDG Ljubljana B

3174 točk 3170 točk 3017 točk 2812 točk 2385 točk

1. mesto

DGN Celje

2699 točk

2. mesto

DGN Podravja MB

2660 točk

3. mesto

DGN Sev. Primorske

2583 točk

Ženske trojke

23

ODMEV TIŠINE

ŠPORT

Presenečenje s strani našega člana

O

rganizacijo DP gluhih v bowlingu – dvojice in posamezno, ki je bilo 10. marca 2018, je izvajalo DGN Ljubljana v sodelovanju s Športno zvezo gluhih Slovenije. Potekalo je na stezah Bowling kluba 300. Na to tekmovanje se je prijavilo 22 igralcev in 10 igralk iz različnih DGN. Za MDGL je igralo 6 članov v moški konkurenci – Žlajpah, M. Veršič, Srdan, Halič in Janez Turk. Dva igralca, Janez Perčič in Božo Vidic, zaradi različnih vzrokov ne igrata več bowlinga.

Na tem tekmovanju se je poznala odsotnost nekaterih dobrih igralcev, zato je bila udeležba manjša kakor v lanskem letu. Predvsem so zanimivi rezultati, kjer so nekateri presenetili s svojimi osebnimi rezultati. Državni prvak med posamezniki v bowlingu je presenetljivo postal domačin Igor Časar iz DGN Ljubljana z osvojenimi 1020 točkami. Med najboljšimi posamezniki od igralcev MDGL je bilo 4. mesto, in sicer presenetljivi Robert Žlajpah z osvojenimi 951 točkami in mu je manjkalo 18 točk do stopničk za zmagovalce. Dvojica Robert Žlajpah/Branimir Srdan je osvojila 2. mesto v kategoriji dvojice in dobila srebrno medaljo. Rezultate ostalih igralcev lahko vidite v tabeli rezultatov.

V ženski konkurenci je postala državna prvakinja Sabina Hmelina, ki je igrala kot izposojena igralka za DGN Podravja Maribor in še v kategoriji dvojic skupaj z Valerijo Škof, članico DGN Podravja Maribor. MDG Ljubljana ni imelo svoje predstavnice na tem tekmovanju.

V imenu športne sekcije izrekamo Iskrene čestitke posamezniku Robertu Žlajpahu za presenetljivo 4. mesto kot tudi dvojici Srdan/Žlajpah za osvojeno srebrno medaljo.

Rezultati:

Moški POSAMEZNO 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 7. mesto 8. mesto 13. mesto 19. mesto

DVOJICE 1. mesto 2. mesto 3. mesto 5. mesto

DGN MB MDG LJ B DGN LJ MDG LJ A

Debevec/Škof Srdan/Žlajpah Časar/Vačovnik Halič/M. Veršič

1962 točk 1886 točk 1870 točk 1776 točk

Ženske POSAMEZNO 1. mesto 2. mesto 3. mesto

Sabina Hmelina (DGN Podravja Maribor) Sonja Trampuž (DGN Severne Primorske) Jerica Rogel (DGN Celje)

998 903 902

DVOJICE

Športna sekcija MDGL FOTO: Robert Žlajpah in Janez Turk

ODMEV TIŠINE

Igor Časar (DGN Ljubljana) 1020 točk Robert Debevec (DGN Podravja Maribor) 994 točk Aleš Škof (DGN Podravja Maribor) 968 točk Robert Žlajpah (MDG Ljubljana) 951 točk Branimir Srdan (MDG Ljubljana) 935 točk Mladen Veršič (MDG Ljubljana) 921 točk Franjo Halič (MDG Ljubljana) 855 točk Janez Turk (MDG Ljubljana) 786 točk

24

1. mesto

DGN MB

Škof/Hmelina

1741 točk

2. mesto

DGN SP

Peroci/Trampuž

1711 točk

3. mesto

DGN MS

Györköš/Pocak

1563 točk

JANUAR – JUNIJ 2018

ŠPORT

Odličen nastop dveh dvojic

Š

e ni minil mesec dni, odkar se je končalo posamično tekmovanje DP gluhih v balinanju, že je bilo na prvo junijsko soboto organizirano državno prvenstvo v balinanju za moške dvojice. V letošnjem letu je po koledarju državnih prvenstev tekmovanje v balinanju drugič zaporedoma pripravilo Društvo gluhih in naglušnih Auris Kranj. Potekalo je na drugem prizorišču, in sicer na balinarslkh igriščih Trata v Škofji Loki.

Za MDGL sta tekmovali dve dvojici - v dvojici A sta bila Janez Perčič in Stanislav Veršič, medtem pa sta bila v dvojici B Vinko Kalizan in Andrej Mlakar.

Z žrebom na licu mesta tekmovanja so se dvojice razporedile v 4 kvalifikacijske skupine, od koder sta iz vsake skupine prvo- in drugo-uvrščena dvojica napredovali v polfinalne izločilne boje. Naši dve dvojici sta imeli odličen dan in popravili svojo igro glede na prejšnji nastop na posamičnem tekmovanju. Naši dvojici sta se srečali v polfinalu, kar je dvojici MDGL B (Vinko Kalizan in Andrej Mlakar) prineslo zmago z napredovanjem v finale, medtem ko je poražena dvojica MDGL A (Janez Perčič in Stanko Veršič) šla v mali finale za bronasto medaljo. Žal je priznala premoč dvojici DGN Koper (Boris Škoda in Stjepan Vincek).

Dvojica B (Vinko Kalizan in Andrej Mlakar) je prišla do finala, ki pa je z minimalno razliko točk izgubila proti boljši domači dvojici DGN Auris Kranj A (Stanko Mur in Marko Reichard). Čestitke obema dvojicama za odličen nastop, dvojici MDGL B (Vinko Kalizan in Andrej Mlakar) pa za osvojeno srebrno medaljo.

Tekst in FOTO: Robert Žlajpah

Rezultati:

1. DGN AURIS KRANJ A (Marko Reichar, Stanko Mur) 2. MDG LJUBLJANA B (Andrej Mlakar, Vinko Kalizan) 3. DGN KOPER (Boris Škoda, Miloš Sardoč) 4. MDG LJUBLJANA A (Janez Perčič, Stanislav Veršič)

Dvojica Kalizan – Mlakar z osvojeno srebrno medaljo

ŠPORT

Slab nastop balinarjev na posamičnem tekmovanju

D

GN AURIS Kranj je 12. maja 2018 organiziralo državno prvenstvo gluhih v balinanju v posamični kategoriji. Udeležilo se ga je 32 tekmovalcev, od katerih je bilo 21 igralcev in 11 igralk. Barve MDGL so zastopali Stanko Veršič, Vinko Kalizan, Andrej Mlakar in Janez Perčič v moški konkurenci. Tekmovanje se je odvijalo na igriščih balinarskega kluba Primskovo v Kranju. Zaradi večjega števila prijavljenih balinarjev je glavni sodnik prerazporedil določene balinarje in balinarke na druga igrišča. Zaključno tekmovanje - polfinalni in finalni boji – so potekali na balinišču Primskovo v Kranju.

V moški konkurenci so balinarji MDGL dosegli slabše uvrstitve zaradi sodniškega sistema, kjer je bil postavljen čuden kriterij.

Robert Žlajpah FOTO: ZDGNS – Sabina Hmelina JANUAR – JUNIJ 2018

Rezultati: Ženske:

1. mesto 2. mesto 3. mesto

BRUMEN Antonija, DGN LJUBLJANA ŠUŠTERŠIČ Maja, AURIS KRANJ MARINKO Irena, MDGN SLOVENSKE KONJICE

Moški: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 8. mesto 9. mesto 13. mesto 15. mesto

25

GOLOB Tine, DGN CELJE REICHARD Mirko, AURIS KRANJ VINCEK Stjepan, DGN JUŽNE PRIMORSKE KALIZAN Vinko, MDG LUBLJANA PERČIČ Janez, MDG LJUBLJANA MLAKAR Andrej, MDG LJUBLJANA VERŠIČ Stanislav, MDG LJUBLJANA ODMEV TIŠINE

ŠPORT

Šahisti MDGL ponovno najboljši

D

ržavno prvenstvo gluhih v šahu je bilo razpisano na prvo februarsko soboto, žal izredne vremenske razmere, ceste so bile zasnežene, niso dovoljevale poti v Koper. Tehnični delegat Športne zveze gluhih Slovenije je po dogovoru S prirediteljem DGN Koper odločil za preložitev na pomladansko soboto, in sicer v mesecu aprilu – 14. aprila 2018. DGN Koper je izvedlo tekmovanje v prostorih gostilne Emonec v samem središču mesta Koper.

Na ekipno tekmovanje se je prijavilo 6 ekip iz DGN, za posamezno tekmovanje se je prijavilo 26 igralcev šaha. Barve MDG Ljubljana so zastopali Stanko Veršič, Anton Pelko, Mladen Veršič in Božo Vidic. V posamezni konkurenci je naslov državnega prvaka osvojil Anton Pelko. V ekipnem tekmovanju je ekipa MDGL ubranila lanskoletni naslov državnih prvakov, saj je imela srečo s pridobitvijo ene točke več zaradi napake igralca DGN Celje.

V imenu športne sekcije čestitamo državnem prvaku in ekipi za osvojeni naslov državnih prvakov. Šahisti MDGL so

ODMEV TIŠINE

dokazali, da jim ni para in so še vedno najboljši v domiselni igri 64 črno - belih polj.

Robert Žlajpah FOTO: Spletna TV ZDGNS

Rezultati:

EKIPNO TEKMOVANJE: 1. MDG LJUBLJANA (S. in M. Veršič, Pelko, Vidic) 2. DGN CELJE 3. DGN LJUBLJANA POSAMEZNO TEKMOVANJE: 1. Anton Pelko (MDG LJUBLJANA) 2. Maks Draškovič (DGN CELJE) 3. Andrej Štrucl (DGN CELJE) 5. Stanko Veršič (MDG LJUBLJANA) 11. Božo Vidic (MDG LJUBLJANA) Mladen Veršič ni nastopil

26

JANUAR – JUNIJ 2018

OBVESTILO

Oglasna deska Priključite se nam v: FOLKLORNI SKUPINI VESELJE:

BALINANJU:

dekleta in fantje, žene in možje, pridite in se nam priključite.

Vsak četrtek od 17. do 19. ure v prostorih ČS Center Vodmat, Grablovičeva 28.

Imamo odlično učiteljico in harmonikaša. Povezuje nas prijetno druženje in veselje do plesa.

vsako sredo od 14. do 16. ure na igrišču Balinarskega športnega društva, Jezerska 5, Ljubljana-Šiška

ŠAHU, TAROKU in RAZNIH IGER: vsako sredo od 16. do 19. ure v društvu

Kino karte za Kolosej V MDGL imamo kino karte za Kolo­sej. Cena kino kart je spremenjena in zna­ša 2,88 €/karto.

Karte lahko kupite v dru­štvu v času uradnih ur.

Želite dopisovati v naše glasilo? Članke in slike za objavo lahko pošljete na elektronski naslov: odmev.tisine@gmail.com

BOWLINGU:

TELOVADBI ZA STAREJŠE:

vsak torek od 16. do 18. ure v BK 300, Regnatova cesta 35, Ljubljana-Dravlje

vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30. ure v športnem klubu Chagy, Vojkova 58 (Ljubljana-Bežigrad)

ali pa jih prinesete v pisarno društva.

Mestno društvo gluhih Ljubljana Cankarjeva cesta 9, Ljubljana Uradne ure: pon., sred., pet.: od 9. do 12. ure sreda od 16. do 19. ure E-mail: mdg-ljubljana@guest.arnes.si Spletna stran: www.mdgl.si T: 041 603 729 - Nikolaj Vogel, predsednik MDGL T: 070 699 336 - Indira Vehbić, sekretarka MDGL

Glasilo Mestnega gluhih Ljubljana, cesta 24, 1000 Ljubljana; Glasilo Mestnega društvadruštva gluhih Ljubljana, CankarjevaTrubarjeva 9, 1000 Ljubljana; 01/2318-062; e-mail:mdg-ljubljana@guest.arnes.si mdg-ljubljana@guest.arnes.si Tel.:Fax: 01/430 30 08; spletnahttp://www.mdgl.si, stran: www.mdgl.si; e-pošta: Članke in za slike za objavo OT na pošljite na elektronski naslov: odmev.tisine@gmail.com Članke in slike objavo OT pošljite elektronski naslov: odmev.tisine@gmail.com Davčna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092 Davčna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092 Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437 Glasilo Odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437 Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; Odgovorni urednik: Nikolajtehnični Vogel, urednik: predsednikVinko društva; namestnica odgovornega Vehbić, urednica: Maja Kuzma; Cepec; Lektor: Sandi Lakner;urednika: uredniškiIndira odbor: Rosekre­ arka društva; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik in grafični oblikovalec: GRAF LITTUS Janez Bric, s. p.; bert tŽlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev. lektor: Sandi Lak­ ner; uredniški odbor: Grafični oblikovalec: Janez TurkRobert Žlajpah. Avtor logotipa in postavitve – izgleda glasila: Vinko Cepec.

Tisk:Tisk: BIROSERVIS - Mlakar Gorazd, s. p.

Tiskarna DTP d.o.o.

JANUAR – JUNIJ 2018

27

ODMEV TIŠINE

FOTOREPORTAŽA Z OBČNEGA ZBORA 2018

Izid brezplačne številke so omogočili:

Programe in delovanje financira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.