__MAIN_TEXT__

Page 1

LETNIK XXI: ŠTEVILKA 1 – 6 J A N UA R – J U N I J 2 0 1 9

G L A S I L O 6–7

ODMEV TIŠINE

M E S T N E G A

D R U Š T V A 11

15

19

22

G L U H I H

L J U B L J A N A


UVOD

Predsednik piše … Drage članice in dragi člani Mestnega društva gluhih Ljubljana,

http://www.mdgl.si/ dejavnosti/glasiloodmev-tisine (barvno glasilo)

Fotografije na naslovnici: stran 6–7: Marjetka Kulovec, prva gluha doktorica znanosti Stran 11: Pomen Velike noči in delavnice velikonočne jedi v društvu Stran 15: Spomladanski izlet na Primorsko Stran 19: Državno prvenstvo invalidov v smučanju Stran 22: Andrej Mlakar, presenetljivi državni prvak

ODMEV TIŠINE

najprej bi se zahvalil prisotnim na občnem zboru, ki ste me na volitvah izbrali za predsednika Mestnga društva gluhih Ljubljana za štiriletno obdobje 2019– 2023. Kot predsednik MDGL se bom potrudil po najboljših močeh za dobrobit društva, da se bodo članice in člani dobro počutili in se povezali med sabo v programih društva na socialnem, kulturnem, informativnem in športnem področju. Želim si, da se vas čim več vključuje in deluje v društvu in v sekcijah društva. Za vas se bom skupaj s člani upravnega odbora trudil po najboljših močeh dobro voditi društvo in ohraniti društvo kot drugi dom za vse osebe z okvaro sluha. Moj namen je, da se približam in prisluhnem vsaki članici in vsakemu članu ter tudi tistim, ki niso člani društva. Pripravljen sem tudi na pogovore z vami in vam prisluhniti, če imate kakšne ideje in pobude ter predloge. Na voljo vam bom vsako sredo popoldne med 16. in 19. uro. Upam, da bomo vsi skupaj dobro sodelovali in ustvarjali dobre stvari ter se dobro počutili v lepem in čudovitem društvu v osrčju centra mesta Ljubljane. Zahvalil bi se dozdajšnjemu predsedniku Nikolaju Voglu za dobro vodenje društva v štiriletnem obdobju in vesel sem, da je ostal z nami v upravnem odboru ter da je po novem podpredsednik društva. V svojem mandatu si je nabral veliko izkušenj in to je samo dobro za nas in delovanje društva. Pred nami je dolgo poletje, cvetoča pomlad ni bila tako posuta z rožami. Mesec je bil zelo moker, sončnih toplih žarkov nam skoraj ni dal. Minili so trije meseci, odkar sem prevzel funkcijo predsednika društva in v tem času sem se udeležil kar nekaj posvetov, seminarjev in sej. Na vsakem dogodku sem se nekaj novega naučil, kar mi bo pomagalo pri vodenju društva. S sekretarko sva se v maju udeležila dvodnevnega seminarja v organiza-

ciji ZDGNS in posveta v Državnem svetu na temo »Znakovni jezik za vse«. Vesel sem tudi, da se je posveta udeležilo veliko naših članov. Društvo žal v letošnjem letu nima zaposlenih preko javnih del in osebe, ki bi redno obiskovala naše starostnike, ki doma živijo sami ali so nastanjeni v domovih starejših občanov. Skrb za starostnike tako izvajamo jaz, sekretarka ter prostovoljci društva. Poskušamo vsaj enkrat do dvakrat tedensko obiskati naše člane in jim polepšati vsakdan, saj sami zaradi starosti ali bolezni težko hodijo in se težko udeležujejo naših aktivnosti. Potrudil se bom po svojih najboljših močeh, da jih bom sam čim več obiskoval, ob tem pa pozivam tudi vas, da se mi pridružite in obiščete naše člane. Zelo veseli bi bili obiska kakšnega prijatelja več. Programi društva potekajo po predvidenem planu, veliko je že organiziranih dogodkov za nami in še veliko jih sledi do konca leta. Naj naštejem nekaj zanimivih delavnic kot so velikonočna delavnica s peko gorenjske prate, Majine delavnice samopodobe, delavnice Priročne video slovnice slovenskega znakovnega jezika, različna organizirana predavanja, pod streho smo spravili tudi tombolo z zanimivimi nagradami. V mesecu maju, večinoma mokrem mesecu, nam je bilo na sobotni dan naklonjeno sončno vreme za čudovit izlet po Primorski, kjer smo si ogledali Sečoveljske soline, se sprehodili po Piranu in Portorožu ter zaključili s kosilom v Marezigah. V juniju je društvo pripravilo piknik v osrčju mesta Ljubljane na Zelenici Ilirije zraven mestnega kopališča. Ni manjkal niti organiziran pohod na Rašico, organiziran bo tudi prevoz s kombijem na pohod v Tamar v okviru akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah. Pred vami je nova številka glasila, v kateri boste prebrali zanimive novice in zgodbe o tem, kar se je dogajalo v društvu. Poletje je čas oddiha, kopanja v svežem morju ali termalnih vodah kot tudi sproščanja po napornih delovnih dnevih v službi in nabiranja novih moči ter osvežitve v svojemu telesu. Vaš predsednik Robi

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Cankarjeva 9, 1000 Ljubljana; Tel.: 01/430 30 08; spletna stran: www.mdgl.si; e-pošta: mdg-ljubljana@guest.arnes.si Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: odmev.tisine@gmail.com Davčna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092 Glasilo Odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437 Odgovorni urednik: Robert Žlajpah, predsednik društva; namestnica odgovornega urednika: Indira Vehbić, sekre­tarka društva; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: GRAF LITTUS Janez Bric, s.p.; lektor: Sandi Lak­ner. Avtor logotipa in postavitve – izgleda glasila: Vinko Cepec. Tisk: BIROSERVIS - Mlakar Gorazd, s.p.

2

JANUAR – JUNIJ 2019


SPOROČILO

Spoštovani bralke in bralci!

K

ot veste, je bil v društvu letos marca občni zbor z volitvami za predsednika MDGL. Po daljšem premisleku sem se odločil, da ne bom ponovno kandidiral za predsednika društva zaradi trenutne časovne stiske, saj težko usklajujem svoje delo in vodenje društva. V svojem predsedniškem mandatu sem po svojih najboljših močeh vodil društvo in si prizadeval doseči cilje, ki smo si jih zastavili. V veselje mi je bilo sodelovati s člani, ki ste me podpirali pri uresničevanju programov MDGL. Posebej bi se rad zahvalil sekretarki Indiri Vehbić za dobro sodelovanje in organiziranje dela društva, pa tudi za pomoč ob reševanju nepričakovanih situacij, ki nam jih je uspelo skupaj odpraviti in rešiti. Tudi nekdanjim članom upravnega odbora

JANUAR – JUNIJ 2019

se zahvaljujem za konkretno sodelovanje. Ob tem pa seveda želim tudi čestitati novemu predsedniku, Robertu Žlajpahu, in novim članom upravnega odbora za imenovanje in izvolitev v organe društva. Verjamem, da je društvo na dobri poti, saj bosta sekretarka Indira Vehbić in novi predsednik Robert Žlajpah zagotovo uspešno sodelovala, premagovala težave in dosegala cilje. Želim vam uspešno sodelovanje s člani in naj društvo nadaljuje svoje poslanstvo. Vam vsem, gluhim in slišečim, želim vse dobro. Nikolaj Vogel

3

ODMEV TIŠINE


INTERVJU

Robert Žlajpah, novi predsednik društva MDGL Letošnja pomlad je prinesla v MDGL novo svežino. Na občnem zboru so člani izvolili novega predsednika in nove člane za upravni in nadzorni odbor. Tokrat vam, drage bralke in dragi bralci, predstavljamo novega predsednika, Roberta Žlajpaha, ki bo društvo zastopal naslednja štiri leta. Majčka FOTO: MDGL

Robert, najprej iskrene čestitke ob izvolitvi. V društvu ste dejavni mnogo let, bili ste vodja tako športne sekcije, kakor tudi kulturne sekcije, veliko pišete tudi za naše glasilo Odmev tišine, prav tako imate vrsto kompetenc in veščin, zaradi česar ste mnogim v društvu v veliko podporo. Kako je sedaj biti predsednik?

Kaj vas je vodilo do tega, da ste kandidirali za predsednika?

Robert: V MDGL sem se včlanil leta 2000 in sem že dolga leta zelo aktiven na različnih področjih, tudi kot prostovoljec. Bil sem član upravnega odbora v času predsednika Saše Lukića in sem z njim zelo uspešno sodeloval. Več let sem bil zaposlen preko javnih del na področju osebne asistence gluhim starostnikom. Pri delu z gluhimi starostniki sem pridobil dragocene izkušnje, kar mi bo koristilo tudi pri nadaljnjem delu. Še bi lahko našteval svoje izkušnje, ki jih je ogromno in prav vesel sem, da jih lahko delim s člani. Po naravi sem tehnično organiziran človek, ki ve, na koga se obrniti. Za kandidaturo predsednika MDGL sem se odločil zaradi izziva na več področjih, da se približam članom MDGL. Menim, da sem z večletnimi izkušnjami prišel do točke, da lahko skupaj naredimo še boljšo prihodnost za gluho populacijo in za osebe z okvaro sluha.

Katere izboljšave, spremembe lahko članice in člani društva pričakujemo v društvu v naslednjih letih pod vašim predsedstvom? Robert: Na področju delovanja društva bom dal prednost socialni problematiki in kulturi ter mladim rodovom gluhih. Trenutno se nahajamo v neprijetni situaciji v odnosu na relaciji mladi – starejši. Od mladih je težko pričakovati, da bi sledili starejši gluhi populaciji za prihodnost društev. Potrebno se je potruditi z organiziranjem okrogle mize na temo mladi – starejši. Pri programu mladih bo treba še bolj zavihati rokave, da bi bili bolj aktivni pri razvoju društva, pripraviti projekt s pestrimi programi. Vsak mlad, ki bo prišel z novo idejo, je zelo dobrodošel, kajti na mladih svet stoji, da bo društvo obstalo še naprej, v neskončnost. Posvetiti se bo treba tudi starejšim članom, ki se s svojimi nizkimi dohodki težko prebijejo čez mesec. Na področju kulture bi jo rad dvignil na nivo, pritegnil gluhe k ustvarjanju kulture gluhih, kot so gledališka igra, likovna kolonija, filmska delavnica, itd. Kot predsednik se bom potrudil voditi društvo tako, da bo gluha populacija dostopna in odprta širši javnosti z ozaveščanjem o nevidni invalidnosti in uporabi slovenskega znakovnega jezika. Predvsem je treba tudi opozarjati širšo javnost na tiste slišeče, ki lahko zaradi nenadne izgube sluha postanejo naglušni ali celo gluhi. V tem primeru se bodo morali prilagoditi na drugačno življenje, to je uporaba slušnih aparatov, znakovnega jezika gluhih.

Robert: Najprej hvala za čestitke. Moram reči, da vloga predsednika društva pomeni večjo odgovornost za delo v društvu ter obširno sodelovanje z vsemi društvi, ki se borijo za pravice gluhih, naglušnih in oseb s polževim vsadkom na področju zakonodaje. Počutim se kot človek, ki se rad približa članom in prisluhne njihovim težavam. Ta vloga mi ni neznana, ker sem že bil v vlogi predsednika Športne zveze gluhih Slovenije in poznam odgovornosti ter naloge. To funkcijo sem s svojo ekipo uspešno opravljal pet let in pol. Ponosno lahko rečem, da je bil največji uspeh v tej funkciji sprejem dveh pomembnih zakonov, vezanih na šport gluhih – Zakon o športu in Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na športnem področju. ODMEV TIŠINE

Lansko leto smo praznovali 20. obletnico obstoja društva. MDGL je še vedno znano kot mlado društvo med društvi gluhih in naglušnih. Samostojno je gradilo svoje začetke, nekaj let smo bili prepuščeni sami sebi, nato

4

JANUAR – JUNIJ 2019


DELAVNICA

»Dobro sem, pa ti?« se je začelo plodno sodelovanje z ostalimi društvi. Kako je pa sedaj?

Robert: Res je, da MDGL v svojem začetku ni imelo ničesar in so zagnani gluhi ustanovitelji zavihali rokave ter počasi pridobivali zagon do lepe okrogle 20-letnice obstoja. Predvsem je pomembno, da smo skupaj uspešno organizirali velik dogodek v letu 2018, tj. mednarodni dan gluhih ob 20-letnici delovanja Mestnega društva gluhih Ljubljana. Ta prireditev oziroma svečana akademija je bila odprtega tipa in dostopna širši javnosti. Lahko smo ponosni, ker so druga društva po Sloveniji organizirala svečano akademijo zaprtega tipa, tj. v dvoranah. Z ostalimi društvi po Sloveniji si bomo izmenjavali izkušnje, si pomagali, se povezovali med seboj, da bo Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije lažje in enotno nastopila pri pristojnih državnih organih za izboljšanje zakonodaje na področjih, ki se tičejo gluhih oz. oseb z okvaro sluha.

»D

obro sem, pa ti?« je program Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje in ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Vas naslov privlači? :) Mene je! :) Ko sem zagledala ta naslov na informacijskem portalu, me je takoj zelo pritegnil. Prijavila sem se na usposabljanje trenerjev »Dobro sem« lansko leto novembra in se izobrazila kot usposobljena trenerka za izvedbo delavnic. Korak do potrdila za uspešno opravljeno usposabljanje je bila opravljena praksa, in sicer vodenje ranljive skupine preko 12 srečanj. Kaj konkretno ta program je? Gre za krepitev duševnega zdravja. Današnji čas prinaša hitre spremembe, veliko informacij, vse se tako hitro odvija. Za večino gluhih oseb je lahko tudi stresno, z občutkom, da marsikaj ne zmorejo narediti, ker ne vedo, kako. Niso samo gluhi prikrajšani, tudi večina drugih ljudi ne ve, kako naj se s tem soočajo. Tako sem za članice društva, ki jih je bilo lahko največ 10, pripravila srečanja v prostorih društva. Skupaj smo se pogovarjali o različnih temah, kot so: spoznavanje sebe; misli; čustva; komunikacija; odnosi; reševanje konfliktov in problemov; stres; sproščanje in postavljanje ciljev. Hvaležna sem, da sem lahko od februarja do aprila letos bila v družbi prijetnih ljudi. Potrdili so mi dejstvo, da so takšna srečanja ter pogovori zelo pomembni za osebno zadovoljstvo, nova spoznanja, odprtost in deljenje izkušenj ter nasvetov. Nastala je prava zakladnica topline. Srčno si želim, da se to tudi ohrani na drugih področjih.

Verjetno se strinjate, da program brez članov društva in sekcij ne more tako produktivno delovati. Kateri dogodki so vam najbolj ostali v spominu?

Robert: Res se strinjam, brez sodelovanja članov društva ni aktivnosti v društvu. Predvsem imam lepe spomine na vodenje športne sekcije v društvu, ki sem jih s ponosom uspešno vodil sedem let in organiziral skupaj s člani različne turnirje. Veliko se je dogajalo, tako da se stežka spomnim najljubšega dogodka. Najbolj se mi je vtisnila v spomin uspešna organizacija mednarodnega turnirja v odbojki na mivki, ki je bil leta 2011 na igriščih Športne hiše Ilirija. Ne smem pozabiti na lepe dogodke gluhe folklorne skupine Veselje, ko so zaplesali s čuti glasbenih not na različnih prireditvah in se predstavili širši javnosti.

Resnost malo na stran :) Kaj v vsakdanjem življenju najraje počnete?

Robert: Trenutno nimam nobenega najljubšega hobija, zelo rad pa kolesarim po lepi pokrajini Dobrepolja. Kdaj pa kdaj rad rešujem križanke in spremljam športne tekme po televiziji. Med vikendi grem včasih na kakšno zabavo s prijatelji, kot navijač se udeležim kakšne tekme v različnih športih. Predvsem pa rad hodim na izlete. Zaenkrat sem prijavljen na Zavodu za zaposlovanju, tako da mi več časa preostane za opravila okrog hiše.

Bi radi še kaj sporočili bralkam in bralcem glasila OT?

Robert: K sodelovanju bi povabil vse, ki jim ni vseeno za društvo, v katerem se udejstvujemo. Zdi se mi namreč nadvse pomembno, da pri oblikovanju življenja v društvu sodelujemo vsi in si vsi prizadevamo, vsak na svojem področju, da bi življenje gluhih potekalo kolikor je možno skladno in primerno. Kdor aktivno sodeluje v skupnosti, komur skrb za določeno stvar postane pomemben del društva, temu iskanje rešitev postane zadovoljstvo, smisel in cilj. Skupaj z vašimi močmi bomo naredili še močnejše društvo.

Hvala za odgovore, Robert. Želimo vam veliko uspeha v predsedniškem mandatu. Verjamem, da ga boste vodili tako, kot si tudi članice in člani želimo. Sočutno, povezano, s posluhom in navsezadnje seveda, odgovorno. JANUAR – JUNIJ 2019

Maja vodi delavnico.

Maja Kuzma FOTO: Indira Vehbić

5

ODMEV TIŠINE


INTERVJU

Marjetka Kulovec, prva gluha doktorica znanosti Marjetka Kulovec, članica društva MDGL, je 19. decembra 2018 doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Naslov doktorske disertacije je bil »Analiza strategij tolmačenja znakovnega jezika v Sloveniji in njihovega vpliva na razumevanje«.

Majčka

niki (tisto, kar vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje), ki bi lahko vplivali na razumevanje gluhih oz. naglušnih uporabnikov SZJ v učnem procesu.

Dr. Marjetka Kulovec z mentorico red. prof. dr. Špelo Vintar (FOTO: Uroš Taljat)

Marjetka, v imenu bralk in bralcev glasila Odmev tišine vam iskreno čestitamo ob prejetju naziva doktorica znanosti. Biti doktor znanosti se prebere kot obdobje, v katerega ste verjetno morali vložiti največ pridobljenih lastnih znanj, veliko prebrane tuje literature, veliko materiala za raziskave, … Čeprav je minilo več kot pol leta, koliko vam sedaj pomeni ta naziv?

Marjetka v času zagovora (FOTO: Miloš Ganić)

Zakaj ste izbrali ravno ta naslov »Analiza strategij tolmačenja znakovnega jezika v Sloveniji in njihovega vpliva na razumevanje«?

Marjetka: Hvala. Tako je. Ta naziv zame ni samo velik uspeh v mojem življenju, temveč predstavlja ogromen prispevek k dobrobiti gluhe skupnosti, kar pomeni, da se lahko objavijo kakovostni znanstvenoraziskovalni izsledki s področja slovenskega znakovnega jezika (SZJ) in tolmačenja v znanstvenih revijah kot teža nekega prispevka k znanju človeštva nasploh.

Marjetka: Pilotna (poskusna) raziskava o razumevanju učne snovi preko tolmačenja v SZJ v izobraževalnem procesu je pokazala, da razumevanja učne snovi in percepcije (dojemanje) gluhih in naglušnih uporabnikov SZJ ni bilo mogoče objektivno analizirati, ker nanju vpliva preveč dejavnikov, ki so medsebojno prepleteni. V svoji disertaciji sem zato razširila raziskave na stališča in mnenja o vidikih tolmačenja v znakovni jezik (ZJ) vseh akterjev (udeležencev), na uporabo najpogostejših tolmaških strategij in na vlogo tolmača v izobraževalnem kontekstu.

Bila sem na vašem zagovoru. Delovali ste tako suvereno, pripravljeno, bogati novih ugotovitev preko raziskav. Koliko časa je nastajala disertacija in kaj natančno je bil vaš namen raziskati? Marjetka: Kolikor se spomnim, je disertacija nastajala okrog sedem let. Med sodelovanjem v projektu Korpus slovenskega znakovnega jezika na Filozofski fakulteti sem začutila prve vzgibe za raziskave tako, da sem dobila idejo o nadaljnjih raziskavah na področju SZJ in tolmačenja v znakovni jezik (ZJ) obenem. Namen naloge je opisovanje dejanske uporabe najpogostejših tolmaških strategij v povezavi s spremljevalnimi dejavODMEV TIŠINE

Ali so se vam pojavila kakšna dodatna vprašanja tekom raziskave? Katera? Kaj vse ste ugotovili?

Marjetka: Vsekakor. Predvsem vprašanja o jezikovnem razvoju gluhega otroka in njegovih jezikovnih zmožnosti pri učenju in komunikaciji na splošno. Ugotovila sem, da je prvi pogoj za

6

JANUAR – JUNIJ 2019


uspešno uporabo tolmaških storitev dobro obvladanje jezika gluhega oz. naglušnega uporabnika, in sicer v našem primeru SZJ in tudi pisnega slovenskega jezika. Brez znanja enega ali drugega oz. obeh jezikov ni uspešnega tolmačenja! Rezultati raziskave v obeh oblikah šolanja (šola za gluhe in običajna šola) kažejo na precejšnje razlike pri pridobitvi jezikovnih zmožnosti gluhih oz. naglušnih učencev in dijakov pred vstopom v šolo. Gluhi otroci z gluhimi starši v običajni šoli so se bolj ali manj sistematično naučili SZJ. Pri njih domnevamo, da so uporabljali regionalne, otroške ali pa družinske kretnje. Gluhi otroci s slišečimi starši pa so usvojili SZJ le v šoli za gluhe in v neformalni komunikaciji z gluhimi in naglušnimi sovrstniki. Iz naših izsledkov je razvidno, da gluhi učenci pri dojemanju učne snovi, ne glede na njihove kulturno-jezikovne raznolikosti v običajni šoli vendarle dosežejo boljši rezultat kot tisti v šoli za gluhe. Med raziskavo so se razkrile številne tolmaške prvine (najpogosteje uporabljene strategije tolmačenja in drugo), »preklapljajoči« načini tolmačenja in kompleksno prepletanje vlog tolmača v povezavi z odgovornostjo v obeh oblikah šolanja. Tukaj so se pojavila vprašanja glede kompetenc in usposobljenosti tolmača za delo v razredu, jezikovno-kulturnih značilnosti akterjev (učitelj, tolmač in uporabnik SZJ) v tolmaški situaciji, (ne)dostopnosti kompetentnih jezikovnih modelov in vizualne (ne)dostopnosti, kar odpira nadaljnje raziskave, ki bi osvetlile natančnejši in poglobljen vpogled v dejanske tolmaške situacije v izobraževalnem procesu.

Koliko let že poučujte v ZGNL?

Doktorski naziv imate, cilj – da doktorirate – ste dosegli, kaj je vaš naslednji cilj?

Nam lahko zaupate, kaj dejansko pomeni pisati oziroma delati za doktorat?

Marjetka: 25 let.

Marjetka, ali je v Sloveniji potencial gluhih, ki bi tudi doktorirali kot vi? Marjetka: Verjetno, saj se zadnje čase precej gluhih oz. naglušnih šola v večinski šoli in se bo morda našel kdo od njih, ki bi si želel doktorirati. Marsikateri gluhi bi lahko imel več možnosti pri izobraževanju, če bi imel ugodne pogoje za prilagoditev svojim potrebam in zmožnostim v okolju, v katerem živi. Tako bi lahko dostopal do želenih informacij po vizualni poti, kot sta izobraževanje v znakovnem jeziku in uporaba tolmaških storitev v različnih situacijah, povezanih z izobraževanjem v smislu sistemske ureditve s strani države.

Večina bi razumela izraz »doktorica« kot biti zdravnica, če ne bi dodali še »znanosti«. Nam lahko pojasnite, kaj natanko »doktorica znanosti« pomeni? Kdo je ta oseba?

Marjetka: Doktor/ica znanosti (doktorat) je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza. Podelitev doktorata pomeni priznanje doktorandu (doktorski študent) s strani univerzitetnega profesorja (profesor na univerzi), pri katerem je študiral. Ko doktorand prejme doktorski naziv, postane doktor znanosti.

Marjetka: V mojem interesu je nadaljevanje s poglobljenimi raziskavami, kako in kaj, je odvisno od danih okoliščin. Veliko vprašanj se mi še odpira ...

Marjetka: Ne bi vas rada strašila, to ni moj namen. Pisanje disertacije je zelo garaško delo, ampak se zelo obrestuje, saj se ti obzorje bliskovito širi. Z raziskavami spoznavaš različne vplivne dejavnike in z opisovanjem teh izsledkov v disertaciji pridobiš ogromno znanja in razgledanost, kar ti omogoča širše in poglobljeno razumevanje neke problematike na določenem področju, in to v širšem smislu.

Ste kdaj zaželeli obupati nad doktoratom? Če da, zakaj?

Marjetka: Med študijem na dopisni srednji šoli sem morala nadoknaditi veliko vrzel v slovenskem jeziku s pomočjo inštrukcij, kasneje še z branjem in pisanjem, v katera sem vložila ogromno energije in časa. Po zaključku študija na Pedagoški fakulteti sem vrsto let poučevala v šoli za gluhe in se sploh nisem ukvarjala z znanostjo, zaradi česar sem se med doktorskim študijem velikokrat znašla na meji obupa. Vendar sem se zanašala na dosedanje študijske izkušnje, tako da sem lahko premostila jezikovne ovire na akademski ravni. Drugi razlog je tuja literatura, saj vsebuje ogromno novih podatkov, meni neznanih izrazov in besednih zvez, ki jih nisem takoj dojela in zmogla obdelati v kratkem času. Kadar sem bila v dilemi, sem si priskrbela dodatne informacije z branjem sorodne literature, predvsem slovenske, in s pogovori z določenimi ljudmi, zlasti z mentorico.

Mnogi od nas vas kot članico našega društva ne poznamo dovolj dobro in tudi marsikdo ni vedel za vaš doktorat. Ali lahko pričakujemo vaš obisk v naše društvo in izvedbo predavanja z vašega področja dela – doktorske disertacije? Marjetka: Če mi bo dopuščal čas, vsekakor.

Imate morda še kakšne besede ali misli ali spoznanja, ki bi jih želeli deliti z našimi bralkami in bralci?

Marjetka: Malo strahu ne škodi, kajti s pomočjo njega se opogumiš in tako premostiš številne ovire, ki se ti postavljajo v vsakdanjem življenju, najsi bo kakršnokoli izobraževanje, starševstvo, morebitna odgovornost ... kakorkoli. Tako rastemo in gremo naprej. Trud in vztrajnost se vedno obrestujeta!

Znano mi je, da bi se lahko pred časom že upokojili iz učiteljskega dela. Zakaj vas ta poklic, ki ga opravljate v Zavodu za gluhe in naglušne, ne priganja k upokojitvi?

Marjetka, hvala za pripravljenost za odgovore. Želimo vam uspešno poklicno pot še naprej, prav tako tudi, da se vsa vprašanja tudi rešijo in pripomorejo poglobljenim raziskavam, ki bi omogočile izboljšave pri izobraževanju tolmačev za slovenski znakovni jezik.

Marjetka: Moje delo je zelo dinamično in raznoliko v primerjavi s prejšnjim delom v tiskarni, kjer sem delala v daljni preteklosti. Ne vidim razloga in niti ne čutim potrebe po upokojevanju, morda čez čas, kdo ve, ampak bom verjetno opravljala druga dela, ki me bodo veselila. JANUAR – JUNIJ 2019

7

ODMEV TIŠINE


KULTURA

Kulturni večer v društvu 8. februar je največji kulturni praznik, ki je hkrati tudi državni praznik. Ta dan je posvečen našemu največjemu pesniku, Francetu Prešernu. Iz Prešernove pesmi Zdravljica je povzeta kitica, ki je simbol slovenske državne himne.

stavo o življenju in delu pesnika Franceta Prešerna v današnjem času in okolju. V video predstavi so nastopili gluhi igralci, ki so skozi različne vloge oseb iz njegovega življenja predstavili celotno njegovo življenje. Odziv na premierni dokumentarni film s strani članov je bil zelo ganjen in navdušujoč, za kar gre zahvala sodelavcem ZDGNS za odličen projekt v režiji Valerije Škof in gluhim igralcem, ki so nastopali v tem filmu. Sledil je kviz na temo o Sloveniji, da so člani kviza malo »osvežili« spomin oziroma koliko poznajo zgodovino osamosvojitve naše ljube domovine. Na projektorju je bilo predstavljenih 10 vprašanj, ki so bila prikazana s tremi različnimi odgovori na vsako vprašanje. Zmagovalka tega kviza je bila starejša članica, Fanika Jontez.

V

adruštvu smo priredili kratek kulturni program s kvizom. Na začetku kulturnega programa smo v počastitev državne himne člani odkretali himno. Članom smo predstavili pomen kulturnega praznika in orisali zgodovino Prešernove dobe od rojstva do smrti. Na projektorju je bil preko Spletne TV predvajan premierni dokumentarni film z naslovom Prešeren nekoč in danes, kjer so sodelavci Spletne TV, skupine Razvoja slovenskega znakovnega jezika in programa Kultura gluhih na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravili video pred-

MDGL

Valentinovo v društvu

POPRAVEK

P

opravek članka z naslovom »Lastovke nizko letajo«, objavljenega v glasilu Odmev tišine v številki 7 - 12, julij - december, na strani 15.

14. februar je tradicionalni Valentinov dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen – največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Pomen Valentina je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.

V objavljenem članku z naslovom »Lastovke nizko letajo« se je prikradel tiskarski škrat v uvodnem delu: »Lastovke nizko letajo«, je rekla Meri v odlomku filma. Te besede so ji povedale medicinske sestre v bolnišnici.

S

veti Valentin goduje 14. februarja. Takrat – po starem kmečkem koledarju – prinese ključe do korenin. Na ta dan se tudi ženijo ptički. V društvu nismo pozabili na ta praznik zaljubljencev ali ljubezni, če lahko tako pišemo. Na kratko smo orisali zgodovino nastanka in pomen tega praznika v današnjem času. Pokukajte v svoje srce, poglobite se vase in občutite tisto najplemenitejše, najžlahtnejše … Pokažite to tistemu, ki vam je najbližje. Svojo ljubezen lahko prenesete tudi na rastlino, žival … Dovolite si čutiti ljubezen do vsega. Za člane in članice smo pripravili majhno presenečenje, ko smo zavrteli pesem Wernerja z naslovom Bilo je na dan Valentinovo, v kretnjah Staše Strgarjeve. Na koncu je vodja kulturne sekcije Robert Žlajpah presenetil z razdeljevanjem čokoladic v obliki srčka, ki so jih dobili člani in članice. Ljubezen ni nekaj, kar bi lahko merili v enotah ali darilih. Zato je bolj preprosto in lepše, da svoji najdražji/emu podarite preprosto darilo z vsebino. Morda je dovolj, da izrazite, kaj vam pomeni.

V tem glasilu objavljamo odlomek s popravkom: »Lastovke nizko letajo,« je rekla Meri v odlomku filma. To je bil poslednji stavek sobolnice, ki ji je ostal v spominu in čez noč je uho ugasnilo za vedno v tišino.

MDGL

STARI NAD 80 LET so oproščeni plačila članarine na podlagi dokazila z osebnim dokumentom.

ODMEV TIŠINE

Za neljubo napako v odlomku članka se opravičujemo gospe Meri. MDGL

ČLANARINA ZA LETO 2019

ZAPOSLENI, UPOKOJENCI 15,00 € DIJAKI, ŠTUDENTJE in BREZPOSELNI so oproščeni plačila članarine na podlagi potrdila o šolanju ali potrdila o brezposelnosti, ki ga dobite na Zavodu za zaposlovanje.

8

JANUAR – JUNIJ 2019


KULTURA

Ženske so praznovale Dan žena (originalno »Dan delovnih žena«) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca.

N

a vrsto so prišle ženske, ki so imele svoj praznik. Vodja kulturne sekcije, Robert Žlajpah, je članom in članicam na kratko predstavil zgodovino praznika dan žena in jim pripovedoval, kdaj in kako so se ženske borile za svoje pravice. Vodja kulturne sekcije je v imenu MDGL s svojim pomočnikom, Jožetom Gregoričem, članice zasul z vrtnicami. Vsaka članica je dobila najlepšo in najžlahtnejšo vrtnico ter čestitko z najlepšimi željami. Tudi ženske niso pozabile na praznik močnejšega spola, to je na dan mučenikov. MDGL

JANUAR – JUNIJ 2019

9

ODMEV TIŠINE


KULTURA

Mučeniki so tudi dobili svoje 10. marec je dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308–324). Tradicionalno moški na dan mučenikov prejmejo za darilo suhe slive, trnje in klobaso, ki naj bi služili kot nek simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Vsekakor pa si moški poleg takšnega nagajivega opomina zaslužijo tudi malce partneričine pozornosti.

Č

lanice Magda Perčič, Milica Razlag in Branka Srdan so že dan pred praznovanjem v društvu pripravile »darilce« za

ODMEV TIŠINE

mučenike, ki so v dar po običajih dobili trnje in suhe slive. Vodja kulturne sekcije je tudi predstavil zgodovino nastanka dneva mučenikov, ki ga praznujemo 10. marca. Brez moških tudi žensk ne bi bi bilo na svetu, oba spola sta si drug drugemu v oporo in obratno ter brez njih ne bi bilo rojstev in sveta. Na koncu je društvo članicam in članom postreglo s koščkom različnih vrst »tortic« in čajem, ki so jih pripravile že omenjene članice.

10

MDGL

JANUAR – JUNIJ 2019


KULTURA

Pomen Velike noči in delavnice velikonočne jedi v društvu

V

elika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih - na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa.

Barvanje pirhov

Pírh ali velikonočno jajce, ponekod imenovano tudi písanica, je tradicionalna hrana in simbol, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo; lahko pa se že kuhajo v barvilu. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, recimo listje rdeče čebule. Člani, Branka Srdan, Milica Razlag, Vinko Kalizan, sestri Tončka in Vesna Žunič, so se udeležili delavnice z barvanjem pirhov, ko so sami barvali različna jajca in jih okrasili za popoldansko velikonočno srečanje članov v društvu.

JANUAR – JUNIJ 2019

Priprava velikonočne gorenjske prate

Prata je tradicionalna jed, ki se jo pripravlja največkrat za veliko noč. Po izvoru jed prihaja z Gorenjske, čeprav njeno različico poznajo tudi drugod po Sloveniji. Gre za jed, ki ima obliko štruce in se jo tudi pripravi kot kruhovo štruco, le da ji kot glavno sestavino dodamo še prekajeno kuhano šunko ali kračo. Mestno društvo gluhih Ljubljana je za pripravo gorenjske velikonočne prate povabilo gospo Jenko, ki je udeležencem delavnice prikazala recepturo sestavin in peko te jedi. Društvo je poskrbelo za nabavo vseh sestavin, ki so potrebne za pripravo gorenjske prate. Gospe Jenko so pomagale članice pri pripravi in se naučile priprave te jedi.

Velikonočne jedi

Velikonočne jedi imajo zelo pomembno mesto na velikonočnem praznovanju. Po tradiciji na mizi ne smejo manjkati pirhi, hren, šunka in hlebec kruha ali potica. Društvo je pripravilo velikonočne jedi. Vsak član je dobil svoj krožnik z jedmi, kot so šunka, pirh, hren in kos kruha ter, koncu pa smo tudi poskusili gorenjsko velikonočno prato po receptu gospe Jenko. Bilo je zelo slastno in dobro. Na koncu pa se v imenu MDGL zahvaljujemo omenjenim članom za barvanje pirhov in gospe Jenko, da si je vzela čas in prikazala recept izdelave te gorenjske jedi.

11

MDGL

ODMEV TIŠINE


PREDAVANJE

Prevoz.org

QR koda za spletno stran Prevoz.org

Prevoz za Android telefone (vir: https://prevoz.org/android/)

amarca sva skupaj s Sandijem v društvu predstavila spletno stran Prevoz.org. Pobudo za predavanje je dal Sandi, ker je lansko leto izkoristil cenejši in hitrejši prevoz na slovensko obalo, s katerim pa takrat še ni imel veliko izkušenj. Sam sem pa že »stari maček«, saj te prevoze uporabljam že od leta 2012. Leta 2012 sem izvedel za prevoze ravno na tečaju slovenskega znakovnega jezika. Prvotno so bili ti prevozi namenjeni študentom in dijakom, danes ga pa uporabljajo vsi, tudi zaposleni in upokojenci. Bistvo te spletne strani je, da poiščeš prevoz ali ponudiš lasten prevoz in tako do cilja prideš hitreje in ceneje. Spletni portal Prevoz.org je namenjen vsem, ki želijo deliti ali iščejo prevoz. Štoparjem (iskalci prevoza) in pobiralcem štoparjev (vozniki) omogoča, da se predhodno dogovorijo za prevoz. Vozniki, ki imajo že zagotovljen lasten prevoz, bi radi iz različnih razlogov popeljali še nekoga (na primer: zmanjšali si stroške goriva). Iskalci prevoza (štoparji ali sopotniki) iščejo prevoz v določen kraj. Namesto klasičnega štopanja (beri: stanja na mrazu in upanja na usmiljenje voznikov) na Prevoz.org poiščejo, kam želijo priti, pustijo svoj kontakt (GSM številko – SMS) in čakajo na odobritev voznika, če je prostor. Spletna stran je dostopna preko osebnega ali prenosnega računalnika, tabličnega računalnika in pametnega telefona.

Primer: Nina bi se za konec tedna rada vrnila iz študentskega doma v Ljubljani domov v Ajdovščino, a nima svojega avta. Lahko bi šla domov z javnim prevozom, a se odloči, da bi rajši prihranila čas in denar, in si poišče prevoz v lastni režiji. Prijavi se na spletno stran prevoz.org. V okvirje vpiše podatke, kam (Ajdovščina) in kdaj želi iti (petek). Izbere si primerno uro odhoda iz Ljubljane in se prijavi. Da bi dobila telefonsko številko, se mora Nina prijaviti z gmail računom ali ustvariti nov uporabniški račun preko spletne aplikacije. Ko se prijavi, vidi objavljeno telefonsko številko in osebi pošlje sporočilo (SMS), da želi ob tej uri iti v Ajdovščino. Oseba ji odgovori in potrdi njeno željo. Lahko pa oseba odpiše, da so že vsi sedeži polni (rezervirani), v tem primeru mora Nina poiskati drug prevoz. Ko Nina najde potrjen prevoz, se z voznikom dogovori, kje ga bo počakala. Vozniki objavijo naslednje podatke: število prostih sedežev, znamko in barvo vozila, registrsko tablico (na primer: KP, LJ, KR, NM), strošek poti, zavarovanje za potnike, telefonsko številko in kratko sporočilo (na primer: »Pošlji SMS.« in/ali »Ustavljam in pobiram tudi med potjo.«). Večinoma se pri kratkem sporočilu podpišejo z imenom in tako vidimo, katerega spola je voznik in kako mu je ime. Upoštevati je potrebno tudi sopotniški bonton: drži se dogovora; delitev stroškov; plan B (ne pozabi na rezervni načrt, ko voznik zaradi nepričakovanih zapletov ne more na pot); prtljaga ni samoumevna (če si sopotnik in imaš večje kose prtljage od običajnih, se o tem predhodno dogovori z voznikom in preveri, če ima dovolj prostora); pošlji prijazen SMS; bodi točen; vozi odgovorno (za voznike); naj bo prijetno za vse (s sopotniki se vnaprej dogovori glede kajenja, poslušanja glasbe, uporabe telefona ter pogovarjanja). Na koncu predavanja sva s Sandijem povedala nekaj svojih izkušenj s to aplikacijo. Do sedaj sem te prevoze uporabil okoli tridesetkrat. Odkar vem zanje, grem pogosto na slovensko obalo na dvodnevni izlet. Večkrat naletim na iste voznike, kar je zelo prijetno, saj jih poznaš od prej in veš, kakšni so kot vozniki in kakšno je vzdušje v vozilu. Vedeti morate, da je na dan okoli 1000 prevozov po različnih koncih Slovenije. Največ jih je ob koncu tedna, ko se ljudje želijo vrniti domov ali v študentske domove. Prav tako jih je veliko ob petkih, ko želijo sopotniki oditi na krajši izlet ali dopust. Dnevno jih je vsak dan okoli 100 samo v smeri slovenske obale. Tako veste, da je izredno lahko in hitro dobiti tudi drug prevoz, če je bil prvi nenadoma odpovedan. Na portalu Prevoz.org pa lahko poiščeš tudi mednarodne prevoze. Janez Bric in Sandi Lakner

27.

Kako deluje prevoz? (vir: https://prevoz.org/kakodeluje/)

ODMEV TIŠINE

12

JANUAR – JUNIJ 2019


PREDSTAVITEV

IZKUŠNJE

Moje izkušnje s podjetjem Recosi d.o.o.

Recosi d.o.o., so.p.

Č R

ECOSI d.o.o., so.p. je socialno podjetje iz Slovenske Bistrice, ki je del mednarodne socialne franšize Recosi s sedežem na Irskem. Podjetje se ukvarja z obnovo rabljene računalniške opreme po visokih standardih in jo dalje ponuja šolam, podjetjem, neprofitnim organizacijam in končnim uporabnikom. Od klasičnih podjetij se Recosi razlikuje po tem, da zasleduje še druge cilje, kot so promoviranje ponovne uporabe izdelkov, izobraževanje in zaposlovanje težje zaposljivih oseb, zmanjševanje digitalnega razkoraka med različnimi sloji prebivalstva in skrbi za okolje. Podjetje ponuja možnosti za usposabljanje težje zaposljivih oseb na področju računalništva (obnova računalniške opreme), na področju ponovnega trženja računalniške opreme (remarketing) in na področju digitalnega marketinga. Recosi ponuja računalniško opremo, pridobljeno izključno iz poslovne linije, ki je obnovljena pod zahtevnimi standardi in je v primerjavi z originalno ceno lahko cenejša tudi do 70 %. To pomeni ogromen prihranek, sploh za nekoga, ki si nove računalniške opreme ne more privoščiti. Računalniško opremo je možno kupiti tudi na vrednotnico, saj ima podjetje izkušnje s ponudbo opreme invalidom. Vsa oprema prihaja minimalno z 12 mesečno garancijo, z možnostjo podaljšanja na 24 mesecev in licencirano programsko opremo. Recosi sodeluje tudi s Techsoup Slovenija, ki omogoča svojim članom (nevladne organizacije in knjižnice) dostop do različnih donacij programske opreme. S sodelovanjem z Recosi tako ne le, da privarčujete, ampak tudi varujete okolje in spodbujate socialno podjetništvo. Za več informacij obiščite našo spletno stran www. recositech.com, ali nas pokličite na 059 045 093. RECOSI d.o.o., so.p.

e ne bi imel svoje spletne strani in podan služben epoštni naslov, ne bi vedel za to podjetje. Od podjetja sem tedensko dobival njihove reklame, da iz tujine odkupujejo prenosnike iz poslovne linije, jih počistijo in pripravijo prenovljene (ang. refurbished) v prodajo. Od decembra sem imel vrednotnico za nakup prenosnika. V podjetju Recosi d.o.o., socialno podjetje sem videl možnost, da bi lahko za malo boljši prenosnik dobil tudi veliko ceneje. Najprej sem jih kontaktiral po e-pošti in se kot prvo pozanimal, ali je možno pri njih vnovčiti vrednotnico. Ko so mi dali pritrdilen odgovor sem začel po njihovi spletni strani iskati primeren prenosnik. Pred petimi leti sem vzel v podjetju Anni d.o.o. prvi prenosnik za ceno 320 €, kolikor je bila vrednost vrednotnice. Moram povedati, da ta prenosnik deluje še danes, ampak za to ceno je počasen kot polž. Potreboval sem več minut, da so se mi Windowsi 'dvignili' in ga začel uporabljati. Skype mi je delal dobro, prav tako e-poštni naslov, novice, spletna banka. Žal pa ni bil dober za enostavne 'flash' igrice, YouTube in spletno televizijo. Slika je zaostajala ali 'zmrzovala'. Zato sem se za drugi prenosnik odločil, da želim hitrejšega in dražjega. Pri izbiri mi je pomagala poznavalka računalniške opreme, kolegica iz celjskega društva gluhih, I. B. Njej sem povedal, kaj želim imeti za osnovo, ona je izstrelila ven, kakšen mora biti procesor, kakšen disk, ekran, RAM in še in še. Odgovore sem pošiljal po e-pošti podjetju Recosi d.o.o. Poiskali so primerne prenosnike, ki so ustrezali njenim (ne mojim) karakteristikam. Popolnoma sem zaupal njej. Dvakrat ali trikrat sem dobil nazaj njihovo ponudbo in jo posredoval kolegici, da je preverila, če je prenosnik v redu. Z vsako komponento (trdi disk ali procesor ali RAM), ki so jo ponudili, se ni strinjala in je želela, da se to popravi. Zadnja ponudba ji je bila všeč, zato sem bil tudi sam zadovoljen. Moram vam priznati, da sem za prenosnike in namizne računalnike čisti laik. Zato je bolje, da se obrneš na osebe, ki se na to spoznajo. Podjetje Recosi d.o.o. je bilo z menoj prijazno in zelo ustrežljivo. Priboril sem si 24-mesečno garancijo za prenosnik in zraven dobil tudi druge ugodnosti. Računalnik sem kupil v času velikonočnih praznikov in s tem dobil še dodaten popust. Všeč mi je tudi bilo, da mi ni bilo potrebno iti v Slovensko Bistrico, da bi osebno oddal podpisano vrednotnico. Vse sem uredil preko pošte in poslal priporočeno (obvezno!) vrednotnico. Ko je podjetje dobilo mojo vrednotnico, so izstavili račun. Plačal sem svoj delež in čez nekaj dni na dom dobil svoj drugi prenosnik. Uporabljam ga že dva meseca in sem s prenosnim računalnikom izredno zadovoljen. Hiter je kot strela! Samo nekaj sekund potrebujem, da pridem v Windowse in berem novice, pregledujem Facebook, YouTube ter gledam spletno televizijo. Močno priporočam vsakemu, ki ima možnost dobiti vrednotnico za namizni ali prenosni računalnik, da naj kupijo računalnik v podjetju Recosi d.o.o., saj bodo s tem ne le prihranili denar, ampak tudi podprli socialno podjetništvo. Janez Bric

JANUAR – JUNIJ 2019

13

ODMEV TIŠINE


PREDSTAVITEV

TOMBOLA

Zaključna prireditev Korak k Sončku

P

Pomladanska tombola

o velikonočnih praznikih, 24. aprila 2019, sem tretjič obiskal četrte razrede OŠ Šmartno pri Litiji. Vključil sem se v okviru projekta Korak s Sončku in tako učencem na zanimiv način predstavil svet gluhih in naglušnih. Prisluhnili so moji življenjski zgodbi, kako sem se spopadal s težjo naglušnostjo v osnovni, srednji šoli in na fakulteti. Razložil sem jim, kakšna je razlika med slušnim aparatom in polževim vsadkom. Z menoj je bila tolmačica Mojca Korenjak. Izvedeli so, da je znakovni jezik gluhim materni jezik, slovenščine pa se morajo naučiti tako kot slišeči tuj jezik. Presenečeni so ugotovili, da nekaj osnovnih kretenj znakovnega jezika nevede pozna vsak od njih. Skupaj sva jih naučila tudi enoročno abecedo za gluhe in nekaj osnovnih kretenj, tako da se je na koncu znal vsak predstaviti v znakovnem jeziku. Zaključna prireditev Korak k Sončku je bila en mesec kasneje, in sicer 22. maja 2019. Organizatorka prireditve in vodja projekta je bila Hajdeja Praprotnik. Prireditev se je dogajala v športni dvorani Pungrt. Nastopajoči so bili učenci in učenke od 1. do 5. razreda OŠ Šmartno, PŠ (podružnična šola) Štangarske Poljane in PŠ Velika Kostrevnica ter varovanci VDC (Varstveno delovni center iz Litije – odrasli ljudje s posebnimi potrebami). Gostje so bili iz Medobčinskega društva invalidov Litija in Šmartno, VDC Zasavje – enota Litija, gospod Gojmir Lešnjak Gojc in jaz. Dva učenca iz četrtega razreda sta pokazala kratko predstavitev v znakovnem jeziku. Pozdravila sta se, vprašala drug drugega kako sta in se na koncu predstavila s svojim imenom v enoročni abecedi. Kasneje je cel 4. c razred, OŠ Šmartno predstavil v znakovnem jeziku in s petjem pesem Adija Smolarja Če svet prijazen bi postal. Z menoj je bil tolmač Martin Klepec in oba sva bila navdušena zaradi laičnega znanja znakovnega jezika. Vrhunec prireditve je bil intervju z gospodom Gojmirjem Lešnjakom – Gojcem. Izvedeli smo, da ni le vrhunski igralec, ampak poleg mnogo drugega tudi profesor slovenščine, ki ima disleksijo. Med drugim nam je zaupal, kako se spopada s premagovanjem bralnih težav. Disleksija je motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega. Je motnja veščin branja in pisanja, pogosto z nagnjenjem medsebojnega mešanja črk (primer b/d) ali besed med branjem ali pisanjem. Učence je opogumil, da ovire, ki jih prinaša drugačnost, niso razlog za obup. So kvečjemu izziv, ki nas s trudom in dobro voljo lahko pripelje do zvezd. Janez Bric FOTO: OŠ Šmartno pri Litiji

ODMEV TIŠINE

V

amesecu aprilu je bila organizirana pomladanska tombola z različnimi pestrimi nagradami. Vodenje tombole je prevzel Robert Žlajpah s svojima pomočnikoma Janezom Rotarjem in Brankom Srdanom. Člani so si izbrali tablične kartice z različnimi številkami, ki so jim jih podelili ter zaželeli srečo. Spremljali so potek žrebanja številk, ki jih je izžrebal Robert. Nagrade so bile zelo zanimive in koristne in so bile podeljene vsem srečnežem z eno polno vrstico številk, dvema polnima vrsticama številk ali polno izpolnjeno tablico vseh številk. Čestitke vsem srečnežem! Vsi člani, ki niso imeli sreče s številkami, pa lahko še vedno poskusijo na naslednji tomboli!

14

MDGL

JANUAR – JUNIJ 2019


IZLET

Spomladanski izlet na Primorsko

V

asoboto, 11. 5. 2019, smo se člani Mestnega društva gluhih Ljubljana podali na prečudovit izlet na Primorsko. Imeli smo lepo, sončno in toplo vreme. Najprej smo si ogledali Krajinski park Sečoveljske soline, ki ga predstavljajo Sečoveljske soline in močvirja, ki jih obdajajo in v katerih živi ogromno vrst ptic (našteli so jih 296) in drugih živalskih vrst. Prisluhnili smo zanimivemu predavanju o zgodovini Sečoveljskih solin ter kako so morsko sol pridobivali nekoč in kako danes ter o živalih, ki živijo v krajinskem parku. Sečoveljske soline so leta 1989 zavarovali kot krajinski park, v katerem so dovoljene le tiste gospodarske dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnotežja. Taki dejavnosti sta solinarstvo in gojenje morskih organizmov. Danes so soline zaščitene z državno uredbo kot Krajinski park. V trgovinici smo si lahko ogledali in kupili izdelke, ki vsebujejo solni cvet in druge izdelke Sečoveljskih solin. Nato smo se z avtobusom odpeljali v Portorož, kjer smo imeli dve uri prosto za aktivnosti po svoji lastni izbiri. Vsak je šel, kamor si je zaželel in užival v prečudovitem dnevu ob slovenski obali. Nekateri so si ogledovali mesto, drugi so šli na kavico ali sladoled, spet tretji pa so počeli kaj drugega. Sledil je ogled muzeja podvodnih dejavnosti v Piranu. Pri-

JANUAR – JUNIJ 2019

sluhnili smo zelo zanimivemu predavanju o zgodovini podvodnih dejavnosti – tako vojaških, kot tudi delovnih in športnih. Izvedeli smo zelo veliko zanimivosti o podmornicah, raziskovanju podvodnega sveta, raziskovanju razbitin ladij in športnem potapljanju. Ogledali smo si tudi zbirko predmetov, povezanih s podvodnimi dejavnostmi in njihovo zgodovino. Tudi v Piranu smo po ogledu muzeja imeli več kot eno uro prosto za aktivnosti po lastni izbiri. Vsakdo je užival v tistem, kar mu je tisti trenutek najbolj odgovarjalo – potepi po mestu, kavica, sladoled,… Nazadnje smo se z avtobusom odpeljali v Marezige, kjer smo v prečudoviti gostilni na prečudovitem hribu dobili zelo okusno večerjo. Veseli in dobre volje ter polni prečudovitih vtisov smo se zvečer vrnili v Ljubljano.

15

Sandi Lakner FOTO: MDGL Vir: - Krajinski park Sečoveljske soline: http://www.kpss.si/o-parku

ODMEV TIŠINE


POHOD

Rašiški pohod članov Večurna, pretežno srednje zahtevna gozdna pot, ki je predvsem primerna za nabiranje kondicije. Razgledov ni prav veliko, razen z vasi Rašica.

M

estno društvo gluhih Ljubljana je organiziralo prvi letošnji pohod na Rašico, ki je predvsem primerna pot za vse starosti. Vreme je bilo še kar naklonjeno, predvsem v dopoldanskem času so bili oblaki. Sicer pa je bila prisotna sopara, le da ni bilo take hude vročine kot je bila prejšnji dan pred pohodom. Nekateri člani so se dobili na končni postaji avtobusa številka 8 na Gameljnah in se napotili peš proti Rašici. Hoja je trajala približno uro in pol, morda malo več zaradi manjših postankov med hojo. Nekateri člani s kamniškega konca pa so prišli po drugi poti na vrh Rašice. Ni manjkalo zvestih prijateljev kot so psi, ki so jih s sabo vzeli nekateri udeleženci. Pri planinskem domu Rašiške čete so se udeleženci okrepčali in

ODMEV TIŠINE

se veselili s klepetom v dobri družbi. V bližini planinskega doma stoji 20 metrov visok rašiški stolp. Z razglednega stolpa je bil razgled na vse strani Ljubljanske kotline. Na vzhodu je videti Mengeško polje, Domžale in okolico, na zahodu je v bližini vrh Šmarne gore. Žal zaradi nizkih oblakov ni bilo lepših razgledov. Z vrha Rašice smo se napotili proti vasi Rašica, kjer so nas čakali štirje člani na turistični kmetiji Pri Španu. Predno smo se odpravili domov, smo se ustavili še na kosilu, da smo se pridružili štirim članom in se družili ter strnili vtise z dopoldanskega pohoda proti vrhu Rašice. Udeleženci pohoda so bili izredno zadovoljni in so rekli, da se tudi v naslednjem letu ponovi takšen pohod. Upam, da se bo čim več članov udeležilo pohoda proti vrhu Rašice.

16

Tekst in FOTO: Robert Žlajpah

JANUAR – JUNIJ 2019


ŠPORT

Šahisti MDGL odlični na domačem prizorišču Mestno društvo gluhih Ljubljana je vložilo kandidaturo za organizacijo državnega prvenstva gluhih v šahu, kar so tudi potrdili delegati na redni seji predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije. DP gluhih v šahu je potekalo na tretjo februarsko soboto v prostorih Šahovske zveze Slovenije v Ljubljani.

N

a ekipno tekmovanje se je prijavilo 6 ekip iz DGN, za posamezno tekmovanje se je prijavilo 22 igralcev šaha. Barve MDG Ljubljana so zastopali Stanko Veršič, Mladen Veršič, Božo Vidic in Natalija Javornik ter Sandi Lakner v posamični kategoriji. V ekipnem tekmovanju je ekipa MDGL ostala brez najboljšega šahista, Antona Pelka, ki zaradi bolezni ni mogel nastopiti in je osvojila odlično tretje mesto. V posamezni konkurenci je naslov državnega prvaka osvojil Andrej Štrucl iz DGN Celje pred našim drugouvrščenim Stankom Veršičem in tretjeuvrščenim Maksom Draškovičem iz DGN Celje. V imenu športne sekcije čestitamo šahistom MDGL za osvojene medalje in odlična mesta na DP gluhih, kar so dokazali z dobro igro brez najboljšega našega šahista. V imenu MDGL se zahvaljujemo Šahovski zvezi Slovenije

JANUAR – JUNIJ 2019

za njihove prostore, dane v uporabo za našo organizacijo DP gluhih, kot tudi sodniku Marku Ribičiču za odlično sojenje. Tekst in FOTO: MDGL REZULTATI EKIPNO TEKMOVANJE: 1. DGN Celje 2. DGN Podravja Maribor 3. MDG Ljubljana (S. in M. Veršič, B. Vidic in N. Javornik) POSAMEZNO TEKMOVANJE: 1. Andrej Štrucl (DGN Celje) 2. Stanko Veršič (MDG Ljubljana) 3. Maks Draškovič (DGN Celje) … 10. Božo Vidic (MDG Ljubljana) 21. Sandi Lakner (MDG Ljubljana)

7 točk 5,5 točk 5,5 točk 4 točke 2 točki

Mladen Veršič in Natalija Javornik nista nastopila.

17

ODMEV TIŠINE


ŠPORT

Dobri nastopi naših članov na DP gluhih v badmintonu Badminton zahteva hitre reflekse, hitrost in vzdržljivost. Pri igri je namreč potrebno izredno hitro ter eksplozivno gibanje (tudi nazaj, kar ni naravno gibanje in je za človeka izredno težavno), hitro reagiranje, predvidevanje nasprotnikovih potez.

N

a seji predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije (ŠZGS) so člani predsedstva ŠZGS organizacijo državnega prvenstva gluhih v badmintonu z več glasovi dali DOZIS Novo mesto in izvedbo na prvo marčevsko soboto. Tekmovanje je potekalo v Športnem centru Livada v Novem mestu. Za igro badmintona so se prijavili štiri naši igralci. To so bili Samo Petrač in Miha Jakofčič v moški konkurenci in Lea Humek in Natalija Javornik v ženski konkurenci. Pred tekmovanjem se je izvedlo žrebanje tekmovalcev za tri predtekmovalne skupine, od koder sta najboljša prvouvrščena iz dveh skupin napredovala v polfinale. V tretji skupini je prvourščeni zaradi slabega količnika moral iti v četrtfinale kot vsi drugovrščeni iz vseh treh skupin ter se boriti za polfinale, kjer sta jih čakala prva dva najbolje uvrščena v vsaki od svojih predtekmovalnih skupin. Novopečeni član Miha Jakofčič je z najboljšim izkupičkom v svoji skupini napredoval v polfinale, ko je s svojo višino gladko premagal vse nasprotnike in prišel do finalnega dvoboja. V finalu je z dvema pridobljenima nizoma premagal nasprotnika Roberta Debevca iz DGN Podravja Maribor. Osvojil je naslov državnega prvaka v badmintonu med gluhimi. Medtem pa je Samo Petrač obstal v skupini in na koncu osvojil 7. mesto. V ženski konkurenci so prijavljene igralke badmintona igrale vsaka z vsako, ker je bilo prijavljenih pet tekmovalk. Članica Natalija Javornik je na koncu osvojila odlično tretje mesto in dobila bronasto medaljo, druga članica, Lea Humek, je pa žal kljub dobrim igram osvojila zadnje mesto, tj. peto mesto. Naslov državne prvakinje med gluhimi v badmintonu je osvojila Gordana Škof iz DGN Celje, ki je zaradi boljšega izkupička iz dvobojev med igralkami pristala na prvem mestu pred svojo soigralko Sabino Radovanović. V imenu športne sekcije MDGL čestitamo novopečenemu članu Mihu Jakofčiču za osvojeni državni naslov in ostalim članom za odlična mesta na DP gluhih v badmintonu. MDGL FOTO: Samo Petrač REZULTATI Moški: 1. Miha Jakofčič (MDG Ljubljana) 2 Robert Debevec (DGN Podravja Maribor) 3. Tomi Strel (DGN Severne Primorske Nova Gorica) 7. Samo Petrač (MDG Ljubljana) Ženske: 1. Gordana Škof (DGN CELJE) 2 Sabina Radovanović (DGN CELJE) 3. Natalija Javornik (MDG Ljubljana) 4. Polona Kopina (Auris Kranj) 5. Lea Humek (MDG Ljubljana)

ODMEV TIŠINE

18

JANUAR – JUNIJ 2019


ŠPORT

Državno prvenstvo invalidov v smučanju

Srebro za trojico MDGL

Tekmovanje invalidov v smučanju je potekalo na smučišču v Kranjski Gori, in sicer na smučišču Brsnina, pod okriljem Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite.

V soboto, 13. aprila 2019, je potekalo DP gluhih v bowlingu - trojice, ki ga je organiziralo MDGN Slovenske Konjice. Izvajalec je rezerviral steze v mariborskem Bowling centru Strike.

K

Z

ljub spomladanskim temperaturam je uspelo izpeljati državno prvenstvo invalidov v veleslalomu, kjer so tekmovali prijavljeni tekmovalci v različnih kategorijah invalidnosti. Iz našega društva sta se prijavila Samo Petrač in Marjan Repše, ki sta tekmovala v kategoriji gluhih veteranov. Tretja prijavljena, naša članica Lea Humek, žal zaradi službenih obveznosti ni mogla nastopiti na tem tekmovanju. Prijavljenih je bilo zelo malo tekmovalcev, ker je bilo tekmovanje na delovni dan, tj. petek, in je večina prijavljenih tekmovalcev odpovedala zaradi službenih obveznosti. Naš član, Samo Petrač, ki je bil v času aktivne kariere najboljši gluhi slovenski smučar, je osvojil prvo mesto med gluhimi veterani v veleslalomu. Drugi prijavljeni član, Marjan Repše, je kljub svojim letom še vedno tudi odličen smučar in je osvojil 4. mesto. V imenu MDGL obema iskreno čestitamo za odlične dosežene rezultate.

a DP gluhih v bowlingu - trojice se je prijavilo 7 moških trojic in 4 ženske trojice iz različnih DGN. Za MDGL je igrala samo ena trojica, v kateri so bili Žlajpah, M. Veršič in B. Srdan. Ekipa MDGL je imela svoj dan s srečno številko 13 in kot ste brali na začetku članka, je osvojila drugo mesto in dobila okrog vratu srebrno medaljo. V moški konkurenci je z dobro razliko točk zmagala trojica DGN Severne Primorske, v ženski konkurenci pa je trojica DGN Severne Primorske osvojila naslov državnih prvakinj med ženskimi trojicami. Tekst in FOTO: MDGL Moške trojice 1. mesto 2. mesto 3. mesto

MDGL FOTO: Samo Petrač

DGN Sev. Primorske NG MDG Ljubljana DGN Ljubljana

2816 točk 2709 točk 2682 točk

DGN Sev. Primorske NG DOZIS Bele Krajine NM DGN Pomurja MS

2533 točk 2499 točk 2259 točk

Ženske trojice 1. mesto 2. mesto 3. mesto

JANUAR – JUNIJ 2019

19

ODMEV TIŠINE


ŠPORT

Brez medalje na DP gluhih v bowlingu Organizacijo DP gluhih v bowlingu – dvojice in posamezno – je izvajalo DGN Severne Primorske v sodelovanju s Športno zvezo gluhih Slovenije. Zaradi tehničnih težav in neregularne izvedbe tekmovanja na stezah v »domačem« bowling centru - Magma X v Novi Gorici je bil izvajalec primoran preseliti izvedbo tekmovanja v Ljubljano, da je potekalo na stezah Bowling kluba 300. Na to tekmovanje se je prijavilo 29 igralcev in 13 igralk iz različnih DGN. Za MDGL so igrali 4 člani v moški konkurenci – Žlajpah, M. Veršič, Srdan in Janez Turk.

REZULTATI MOŠKI Posamezno

V

alanskem letu se je poznala odsotnost nekaterih dobrih igralcev na tem tekmovanju, zato je bila letošnja konkurenca kar na nivoju iz prejšnjih let. Državni prvak med posamezniki v bowlingu je postal Aleš Škof iz DGN Podravja Maribor z osvojenimi 1042 točkami. Naši igralci niso imeli najboljšega dneva, da so malce nazadovali glede na lansko leto, ko je bil presenetljivi Robert Žlajpah celo četrti. Najboljši posamezni igralec MDGL je bil na 9. mesto uvrščeni Mladen Veršič z osvojenimi 930 točkami. Ostali igralci so Branimir Srdan z osvojenim 17. mestom, Janez Turk je bil na 22. mestu. Robert Žlajpah je pristal na zelo slabem 25. Dvojica Robert M. Veršič/Branimir Srdan je osvojila 5. mesto v kategoriji dvojice, druga dvojica Turk/Žlajpah pa je osvojila 9. mesto. V ženski konkurenci je postala državna prvakinja Florijana Švent iz DGN Celja, ki je po dolgem času spet igrala. V konkurenci ženskih dvojic je zlato šlo mariborski ženski navezi Suzani Muster/Sanji Debevec iz DGN Podravja Maribor.

1. mesto

Aleš Škof (DGN Podravja Maribor)

1042 točk

2. mesto

Jožef Švent (DGN Celje)

1031 točk

3. mesto

Simon Špan (DGN Severne Primorske)

1028 točk

9. mesto

Mladen Veršič (MDG Ljubljana)

930 točk

17. mesto

Branimir Srdan (MDG Ljubljana)

864 točk

22. mesto

Janez Turk (MDG Ljubljana)

847 točk

25. mesto

Robert Žlajpah (MDG Ljubljana)

804 točk

Moške dvojice 1. mesto

DGN MB A

R. Debevec/A. Škof

2036 točk

2. mesto

DGN NG B

S. Špan / T. Strel

2003 točk

3. mesto

DGN CE

R. Rogel/J. Švent

1979 točk

5. mesto

MDG LJ A

M. Veršič/B. Srdan

1794 točk

9. mesto

MDG LJ B

R. Žlajpah/J. Turk

1651 točk

ŽENSKE Posamezno

MDGL

1. mesto

Florijana Švent (DGN Celje)

943 točk

2. mesto

Manca Peroci (DGN Severne Primorske)

940 točk

3. mesto

Sanja Debevec (DGN Podravja Maribor)

925 točk

Dvojice 1. mesto DGN MB

S. Muster/S. Debevec

1768 točk

2. mesto DGN NG

M. Peroci/S. Trampuž

1764 točk

3. mesto DOZIS NM M. Kastelec/K. Bevc

1720 točk

Bronasta moška dvojica Perčič - Kalizan Na prvo junijsko soboto je bilo organizirano državno prvenstvo v balinanju za moške dvojice, tj. prvo letošnjo diciplino od treh kategorij. Pripravilo jo je društvo gluhih in naglušnih Celje. Potekalo je na balinišču Športne dvorane Balinček v Rogaški Slatini.

Z

a MDGL sta tekmovali dve moški dvojici - v dvojici A sta bila Janez Perčič in Vinko Kalizan, v dvojici B sta bila Stanislav Veršič in Andrej Mlakar. Z žrebom na licu mesta tekmovanja so se dvojice razporedile v 4 kvalifikacijske skupine, od koder sta iz vsake skupine prvi in drugouvrščeni najboljši dvojici napredovali v četrtfinalne izločilne boje. Naši dve dvojici sta napredovali v četrtfinalODMEV TIŠINE

ne boje, od koder je samo ena moška dvojica, Perčič – Kalizan, napredovala v polfinale. V polfinalu je imela nasprotnika iz Auris Kranj, kjer je žal izgubila in šla v boj za 3. mesto. Na koncu je premagala celjsko dvojico Peperko - Kolar in osvojila bronasto medaljo. Dvojica B (Stanislav Veršič in Andrej Mlakar) je v četrtfinalu izgubila tesno, za samo eno točko, in izpadla ter na koncu osvojila končno 5. mesto. Čestitke obema dvojicama za odličen nastop ter dvojici MDGL A (Janez Perčič in Vinko Kalizan) za osvojeno bronasto medaljo.

20

Robert Žlajpah FOTO: Robert Žlajpah in Spletna TV JANUAR – JUNIJ 2019


Nadaljevanje s strani 20

REZULTATI

1. mesto AURIS A (Mirko Reichard in Rok Knez)

za 3.- 4. mesto

2. mesto AURIS B (Andrej Filipčič in Marko Dragoš) Rezultat

DGN CELJE A

JANUAR – JUNIJ 2019

MDG LJUBLJANA A

0:9

3. mesto MDG LJUBLJANA A (Janez Perčič in Vinko Kalizan) 4. mesto DGN CELJE A (Aleš Peperko in Miran Kolar) 5. mesto MDG LJUBLJANA B (Stanislav Veršič in Andrej Mlakar)

21

ODMEV TIŠINE


NAŠEMU ČLANU V SPOMIN

ŠPORT

Andrej Mlakar, presenetljivi državni prvak

Anton Pelko

N

a drugo zaporedno soboto v juniju je bilo na vrsti DP gluhih v balinanju v kategoriji posamezno. Organiziralo ga je DGN Podravja Maribor. V moški kategoriji je tekmovalo 20 tekmovalcev iz različnih DGN, v ženski pa je bilo 11 tekmovalk. Barve MDGL so zastopali Stanko Veršič, Vinko Kalizan in Andrej Mlakar v moški konkurenci, Natalija Javornik v ženski konkurenci. Tekmovanje se je odvijalo na igriščih Balinarskega kluba Angela Besednjaka v Mariboru. Zaradi večjega števila prijavljenih balinarjev je glavni sodnik prerazporedil določene balinarje in balinarke v skupine, ki so jih žrebali na licu mesta. Na voljo so imeli pol ure, tj. 30 minut časa za dvoboj na tekmo zaradi premajhnega števila igrišč, saj se po pravilih balinanja ponavadi igra na 45 minut do 1 ure. V moški konkurenci so balinarji MDGL dosegli zelo dobre uvrstitve, ko je Andrej Mlakar presenetljivo v finalu premagal Marka Dragoša iz Aurisa Kranj ter postal posamični državni prvak v DP gluhih v balinanju. Ostali balinarji in balinarka Natalija Javornik so osvojili solidna mesta. V ženski konkurenci je zmagala Antonija Brumen, ki ni imela hude konkurence, in ubranila svoj lanskoletni državni naslov. V imenu MDGL čestitamo Andreju Mlakarju za osvojeni državni naslov med gluhimi, ostalim pa za solidna osvojena mesta. Robert Žlajpah FOTO: Vinko Kalizan in Spletna TV Rezultati: Ženske: 1. BRUMEN Antonija, DGN LJUBLJANA 2. UKMAR Andreja, DGN CELJE 3. REICHARD Milena, Auris KRANJ … 8. JAVORNIK Natalija, MDG LJUBLJANA

ANTONU PELKU V SLOVO, pridejo trenutki, ko je treba reči zbogom in se posloviti od ljudi, ki smo jih imeli radi. Polni bolečine in žalosti se poslavljamo od našega člana Mestnega društva gluhih Ljubljana in najboljšega šahista med gluhimi v Sloveniji, reprezentanta Športne zveze gluhih Slovenije. V letu 1994 je bil udeleženec svetovnega prvenstva v šahovski ekipi na svetovnih igrah gluhih v Brnu na Češkem, leta 1995 pa se je udeležil evropskega prvenstva v šahu za gluhe v Rimu v Italiji. V imenu Mestnega društva gluhih Ljubljana je igral šah na državnih prvenstvih in postal večkratni državni prvak med gluhimi v šahu ter ekipi Mestnega društva gluhih Ljubljana prispeval medalje. Nazadnje je lansko leto igral v Kopru in postal državni prvak med gluhimi. Letos smo ga zelo pogrešali, žal zaradi bolezni ni mogel priti na našo domačo organizacijo DP gluhih v šahu, ki je bilo meseca februarja v Ljubljani. Včasih si prihajal v društvo vedno nasmejan, dobre volje, rad si poklepetal s svojimi prijatelji. Dragi Anton, tja, kamor si odšel, ni več solza, ne bolečine, le mir in neskončna tišina. Hvala ti za vse, kar si nam dal in kar si naredil za šahovsko ekipo Mestnega društva gluhih Ljubljana. Naj ti zvon za vedno poje svojo milo pesem. Naj ti bo rahla zemlja in počivaj v miru!

Moški: 1 MLAKAR Andrej, MDG LJUBLJANA 2 DRAGOŠ Marko, AURIS KRANJ 3. KRALJ Milan, DGN LJUBLJANA … 10. VERŠIČ Stanislav, MDG LJUBLJANA 13. KALIZAN Vinko, MDG LUBLJANA

V imenu Mestnega društva gluhih Ljubljana in Športne zveze gluhih Slovenije izrekamo sožalje ženi Olgi, sinu, hčerki in vnukom ter ostalim svojcem. MDGL

Anton Pelko (1942–2019)

Andrej Mlakar, državni prvak

ODMEV TIŠINE

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)

22

JANUAR – JUNIJ 2019


OBVESTILO

Oglasna deska Kino karte za Kolosej V MDGL imamo nove kino karte za Kolo­ sej. Cena kino kart je spremenjena in zna­ ša 3,00 €/karto. Karte lahko kupite v dru­ štvu v času uradnih ur. MDGL

Želite dopisovati v naše glasilo? Članke in slike za objavo lahko pošljete na elektronski naslov: odmev.tisine@gmail.com ali pa jih prinesete v pisarno društva. Mestno društvo gluhih Ljubljana Cankarjeva cesta 9, Ljubljana Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek: od 9. do 12. ure sreda od 16. do 19. ure E-mail: mdg-ljubljana@guest.arnes.si Spletna stran: http://www.mdgl.si/

Priključite se nam v: FOLKLORNI SKUPINI VESELJE: dekleta in fantje, žene in možje, pridite in se nam priključite. Vsak torek od 17. do 19. ure v prostorih ČS Center Vodmat, Grablovičeva 28. Imamo odlično učiteljico in harmonikaša. Povezuje nas prijetno druženje in veselje do plesa.

BOWLINGU: vsak četrtek od 16. do 18. ure v BK 300, Regnatova cesta 35, Ljubljana-Dravlje

BALINANJU: vsako sredo od 14. do 16. ure na igrišču Balinarskega športnega društva, Jezerska 5, Ljubljana-Šiška

ŠAHU, TAROKU in RAZNIH IGER: vsako sredo od 16. do 19. ure v društvu

TELOVADBI ZA STAREJŠE:

T: 041 231 791 - Robert Žlajpah, predsednik MDGL T: 070 699 336 - Indira Vehbić, sekretarka MDGL JANUAR – JUNIJ 2019

vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30. ure v športnem klubu Chagy, Vojkova 58 (Ljubljana-Bežigrad)

23

Fotografije na zadnji strani: Fotoreportaža: Piknik na Iliriji, 5. junij 2019 (FOTO: MDGL)

ODMEV TIŠINE


FOTOREPORTAŽA: PIKNIK NA ILIRIJI, 2019

Izid brezplačne številke so omogočili:

Programe in delovanje financira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.

Profile for Mestno društvo gluhih Ljubljana

Odmev tišine januar-junij 2019  

Odmev tišine januar-junij 2019  

Profile for mdgl
Advertisement