Page 1

LETNIK XXII: ŠTEVILKA 7 – 12 JULIJ – DECEMBER 2020

G L A S I L O

ODMEV TIŠINE

M E S T N E G A

D R U Š T V A

G L U H I H

L J U B L J A N A


Zaščitni korona ukrepi Naj ne bo odveč še nasvet, pazite se nase in svoje bližnje, nosite zaščitno masko, bodite odgovorni in si redno umivajte ali razkužujte roke ter upoštevajte distanco med ljudmi do enega in pol metra. S temi zaščitnimi ukrepi si lahko zmanjšamo možnost širitve okužbe z enega na drugega oz. na več ljudi.

Že veste, da redno umivanje rok s toplo vodo in milom (20 sekund) znatno preprečuje prenos okužbe s COVID-19? Z uporabo maske v zaprtih prostorih zaščitimo sebe in druge. Ostanimo si blizu, a upoštevajmo varno razdaljo 1,5 m in se zaščitimo pred prenosom virusa. Ob prvih znakih okužbe (slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, vročina, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izgubo vonja ali okusa, bolečinami v žrelu) rajši ostanimo doma. Kašljamo ter kihamo le v rokav ali v robček in stran od drugih. Dotikanje obraza (usta, oči in nos) povečuje možnost okužbe. Letošnje šolsko leto je bilo verjetno eno izmed najbolj nenavadnih. Iskrene čestitke vsem dijakom in študentom, ki so uspešno zaključili šolsko leto 2019/2020 kljub izrednim razmeram in vsem izzivom. Naj bo šolsko leto 2020/2021 uspešno, manj stresno in z več optimizma.

ČLANARINA ZA LETO 2021 ZAPOSLENI, UPOKOJENCI

20,00 €

DIJAKI, ŠTUDENTJE in BREZPOSELNI so oproščeni plačila članarine na podlagi potrdila o šolanju ali potrdila o brezposelnosti, ki ga dobite na Zavodu za zaposlovanje. STARI NAD 80 LET so oproščeni plačila članarine na podlagi dokazila z osebnim dokumentom.

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Cankarjeva 9, 1000 Ljubljana; Tel.: 01 430 30 08, 070 699 336; spletna stran: www.mdgl.si; e-pošta: mdg-ljubljana@guest. arnes.si. Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: mdg-ljubljana@guest. arnes.si. Davčna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092. Vir fotografije na naslovnici: https://www.freepik. com/free-photo/santaclaus-holding-emptywish-list_3365653.htm

ODMEV TIŠINE

Glasilo Odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437. Odgovorni urednik: Robert Žlajpah, predsednik društva; namestnica odgovornega urednika: Indira Vehbić, sekre­tarka društva; član uredniškega odbora: Nikolaj Vogel; lektor: Sandi Lak­ner; tehnični urednik: GRAF LITTUS Janez Bric, s. p. Avtor logotipa in postavitve – izgleda glasila: Vinko Cepec. Tisk: SETZER Danilo Radanović, s. p.

2

JULIJ – DECEMBER 2020


UVOD

Predsednik piše …

P

red vami je nova številka glasila Odmevi tišine, ki ga boste brali v nam nenaklonjenem letu. Leto 2020 nam ne bo ostalo v lepem spominu, ker je mnogim ljudem koronavirusna bolezen prekrižala mnogokatere načrte in nas omejila na področju gibanja in osebnih stikov s priljubljenimi svojci in prijatelji. V poletnem in jesenskem času je društvo, kot so dovoljevali ukrepi s strani države, delovalo v normalnih pogojih kot pred razglasitvijo epidemije. Vendar pa si druženja in skupinskega dela, kot smo ga navajeni, z neomejeno udeležbo s strani uporabnikov, nismo mogli privoščiti, saj so takratni ukrepi na področju zbiranja dovoljeval le do 10 oseb. Naš prostor ni ponujal toliko zagotovljene varnosti pri razdalji meter in pol med osebami v izogib okužbam s koronovirusno boleznijo. Uradne ure društva so uporabnikom omogočale, da so se lahko udeleževali neposrednega svetovanja s strani tako sekretarke kot tudi predsednika društva in tako dobili ustrezno pomoč pri urejanju za njih pomembnih stvari. Pri tej aktivnosti je bilo zaznati večje število uporabnikov, ki so potrebovali pomoč, saj so razglasitev epidemije in izredne razmere še dodatno poglobili stiske naših uporabnikov. Predvidenih skupinskih aktivnosti, ki so bile organizirane po napovedniku dogodkov so se uporabniki udeleževali po navodilih in ukrepih Vlade RS. Zdravje in varnost tako uporabnikov kot vseh zaposlenih v društvu sta bila na prvem mestu. V mesecu maju smo redni študentki 3. letnika Fakultete za socialno delo omogočili izvajanje študijske prakse v obsegu 240 ur. Prijazna, vedno nasmejana in vedoželjna študentka po imenu Nuša nam je bila v veliko pomoč in njeno delo na praksi ocenjujemo kot odlično. Kljub kratkemu času, ki ga je preživela z nami in spoznavala svet gluhote in problematiko gluhe skupnosti, ji je uspelo vnesti svežino in optimizem v naše prostore. Nuša je v letošnjem letu uspešno zaključila 3. letnik in tako se bo v naše prostore zopet vrnila na prakso kot študentka 4. letnika, saj smo s Fakulteto za socialno delo ponovno podpisali pogodbo. Več o Nuši in njenih vtisih si boste lahko prebrali v nadaljevanju glasila. Psihosocialni program pomoči starostnikom, ki potrebujejo pomoč, so bolni in živijo sami, je ves čas potekal nemoteno. Skrbeli smo za pomoč pri nakupih in prinašanju potrebščin iz trgovine, druženje in kvalitetno preživljanje prostega časa, predvsem pa smo jim lajšali stiske in bili na razpolago za pogovor in občutek, da niso sami in da nam je še kako mar za njih. Za nemoteno izvajanje tega programa gre velika zahvala naši pridni javni delavki Zdenki Pavlin, ki je redno obiskovala starostnike na domu, kot tudi do zaprtja oziroma prepovedi obiskov obiskovala tiste, ki so v domu za starejše občane. V letošnjem letu se ji izteka pogodba preko javnih del in upamo, da bo Zavod RS za zaposlovanje objavil razpis za javna dela tudi za leto 2021. Seveda se bo naše društvo prijavilo na razpis in poskušalo zagotoviti še nadaljnje izvajanje tega programa in podaljšanje pogodbe za Zdenko. Zdenka, hvala za tvojo prijaznost in toplino, ki si ju dajala starostnikom in vsem ostalim uporabnikom v društvu. Kljub omejitvam smo uspeli organizirati in izvesti Državno prvenstvo gluhih v balinanju – moške dvojice, in sicer 13. junija. Naši športniki so se ravno tako udeleževali državnih prvenstev v organizaciji ostalih DGN Slovenije. JULIJ – DECEMBER 2020

V burnem poznem poletju smo naše uporabnike v manjšem številu z dvema kombijema peljali na izlet v Planico. Planiški muzej je udeležencem omogočil brezplačne vstopnice za ogled muzeja v Nordijskem centru Planica, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. S sedežnico smo se peljali na vrh skakalnic ter občudovali oz. dobili občutek, kako je strmo zaletišče, po katerem se spuščajo smučarski skakalci. V sklopu izleta v Planico smo izvedli tudi pohod na Tamar v okviru akcije »Gluhi strežejo po planinskih kočah«. Izvedli smo tudi drugi, manjši izlet z več uporabniki, tj. vožnjo z ladjico po Ljubljanici. Tako smo za vsaj kratek čas skušali pozabiti vsakodnevne skrbi in obuditi spomin na čas brez omejitev. Občni zbor smo letos spravili pod streho 2. junija 2020 z do sedaj najmanjšo udeležbo v zgodovini obstoja društva. Kljub temu sta plan dela in zaključni račun za leto 2019 spravljena pod streho in poročilo do roka posredovano na AJPES. Na zboru smo tudi potrdili predsednika društva za člana upravnega odbora ZDGNS in tako sem se letos imel priložnost prvič udeležiti seje upravnega odbora Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Naslednja seja UO članov ZDGNS je bila izpeljana preko aplikacije ZOOM. Govora je bilo o načinu

Seja UO ZDGNS preko aplikacije ZOOM

delitve finančnih sredstev s strani Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Zastarel način delitve po društvih se je izkazal za neusklajen. Upravni odbor ZDGNS je na predlog strokovne službe ZDGNS sprejel sklep, da se ob dnevu slovenskega znakovnega jezika prvič v zgodovini podeli posebno priznanje za človekove pravice na področju oseb z okvaro sluha, in sicer naši pobudnici, ustanoviteljici in članici društva, ge. Meri Möderndorfer. Zelo veseli in ponosni na njene dosežke in priznanje, ge. Möderndorfer iskreno iz srca čestitamo! Upam, da ste se nekateri izmed vas lahko naužili morskih voda in sončne topline, kajti vem, da ste nekateri v strahu pred okužbo ostali v domačem kraju ali si organizirali kakšen enodnevni izlet v priljubljene slovenske kraje. Žal, kot že veste, letos ni bilo izpeljane organizacije mednarodnega dneva gluhih. Prvič v zgodovini je odpadla tako velika, za gluhe pomembna prireditev, zaradi strogih omejitev pri zbiranju ljudi kot tudi strogih priporočil Nacionalnega inštitu-

3

ODMEV TIŠINE


nadaljevanje s strani 3

ta za javno zdravje. Prav tako je odpadla prireditev od dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki se praznuje 14. novembra. V začetku novembra so sofinancerji objavljali javne razpise za leto 2021. Društvo je pripravilo vlogo za FIHO in smo se prijavili, na srečo nam pa na MOL ni bilo potrebno kandidirati, saj imamo večletno pogodbo o sofinanciranju in iz tega izhaja, da imamo sredstva za leto 2021 še zagotovljena. Jeseni nas je na žalost kljub pričakovanju ponovno ujel večji in hujši drugi val epidemije z vedno večjim in večjim številom okužb, kar nas je prisililo v ponovno razglasitev epidemije in omejitev gibanja kot tudi stikov. Povezano z odlokom in ukrepi Vlade RS, kateremu smo morali slediti, smo bili primorani meseca novembra zapreti društvene prostore za osebne stike in druženja. Naši uporabniki so znova ostali brez priljubljenih popoldanskih srečanj ob sredah in večine skupinskih aktivnosti, ki jih izvajamo v programih. Ne glede na to, je tako kot v prvem valu epidemije, ko ni bilo uradnih ur društva za osebne stike z uporabniki, delo v društvu je nemoteno potekalo, saj so obveznosti (poročanje v času izrednih razmer, zahtevki, e-računi, prijave na razpise, e-svetovanje uporabnikom, obveščanje itd.) s sofinancerji kljub temu odvijale. Stroški se ne bodo plačali sami in za stroške je še vedno potrebno priskrbeti denar v obliki prijavljanja na javne razpise. Ne glede na to, da že dolgo nimamo osebnih stikov, smo še vedno ostali povezani z ugotovitvijo, da se nam je vsem življenje popolnoma obrnilo na glavo in da smo vsi zelo ranljivi. V teh težkih časih doživljamo različna čustva, kot so strah, tesnoba, nemir. Uporabniki so nas lahko kontaktirali vsak dan preko videoklicev ali e-pošte in tako pridobili potrebne informacije, nasvete ali pa sogovornike preko videoklica, ki jim je krajšal dolge dneve v težkih časih letošnjega leta. V ta namen smo pripravili pisna in slikovna gradiva in poskušali uporabnike usposabljati za klepet preko aplikacije ZOOM, ki je najbolj razširjena aplikacija za organiziranje sestankov, delavnic, izobraževanj, predvsem za stike na daljavo. Nekateri so z malo truda uspeli namestiti aplikacijo in jo začeli uporabljati, nekateri pa kljub vsem navodilom tudi osebno tega niso uspeli obvladati.

Pod streho smo uspeli spraviti predzadnjo sejo upravnega odbora še v prostorih društva konec avgusta, zadnjo letošnjo sejo upravnega odbora pa smo bili primorani izpeljati preko aplikacije ZOOM, ker je društvo bilo primorano zaradi odloka o prepovedi zbiranja množic odpovedati že v naprej napovedane aktivnosti do konca leta oziroma jih preložiti na naslednje leto. Torej, žal ne moremo mimo dejstva, da tudi tradicionalnega novoletnega srečanja članov nismo mogli organizirati zaradi že omenjenega odloka o prepovedi zbiranja ljudi in da gostilne ne smejo sprejemati tako velikega števila ljudi, kot smo ga bili navajeni. Upam, da se bomo že naslednje leto veselili v brezskrbnem rajanju. Pred nami je neznano novo leto, ki bi nam lahko dalo veliko upanje in morebitno zmago v borbi proti covidu-19. Veliko se že govori o svetlobi na koncu predora s strani znanstvenikov, ki jim je uspelo odkritje cepiva proti covidu-19, zato lahko upamo na boljše in lepše prihajajoče leto, ki nas bo povrnilo v stanje normalnega življenja vsaj v segmentu gibalnih omejitev in zmanjševanja smrti zaradi okužbe. Posledice pa, ki so in še prihajajo zaradi vseh teh omejitev, nezmožnosti delati, izolacije in poglobljene revščine, duševnih stisk, bomo tako vsi še dolgo čutili. Pomembno je pa, da nam uspe ostati zdravi, vse ostalo se bo že nekako rešilo ali pa preoblikovalo tako, da bomo lahko normalno funkcionirali in živeli. Sam sem zelo optimist, bodite tudi vi. S sekretarko Indiro želiva vsem članom vesele praznike, da bi bilo novo leto 2021 za vas zdravo in srečno leto, napolnjeno z veliko optimizma ter pozitivne energije, predvsem pa, da bi bilo uspešno pri premagovanju ovir in posledic, ki nam jih je pustilo staro leto. Pogrešamo vas, vašo energijo v skupnem druženju, klepetu, polnih prostorih, pogrešamo čas, ko smo se objemali in skupna praznovanja. V upanju, da bomo čimprej zopet združeni v dobri volji, brezskrbnosti in prijateljskih objemih. Na koncu naj ne bo odveč še moj nasvet, pazite nase in svoje bližnje, nosite zaščitno masko, bodite odgovorni in redno si umivajte in razkužujte roke ter upoštevajte distanco med ljudmi najmanj enega in pol metra.

Seja UO MDGL preko aplikacije ZOOM

ODMEV TIŠINE

4

JULIJ – DECEMBER 2020


OBLETNICA DRUŠTVA

22 let delovanja MDGL Spoštovani člani, spoštovane članice Mestnega društva gluhih Ljubljana,

v našem društvu ter vsem ostalim, ki ga obiskujete in nam pomagate, da društvo sploh lahko deluje. Brez vas ne bi bili to, kar smo, saj društvo smo vsi, ne samo jaz ali samo ti. Kako pa bo društvo delovalo v naslednjih letih, je seveda odvisno od nas samih ter od našega ravnanja in medsebojnega sodelovanja. Vsi smo kot eno, zato si želim, da v naslednjih letih združimo moči in naše ideje za boljše udejstvovanje v programih in samem delovanju društva. V upanju, da bomo naslednje leto praznovali vsi skupaj v naših prostorih in nazdravili na še veliko dobrih let, vam čestitam in želim, da ostanete zdravi, tako vi kot vsi vaši bližnji!

30. novembra 2020 je minilo 22 let od ustanovitve društva. Dolga leta so za nami, veliko spominov na dobre in slabe dni. Žal nam je koronakriza preprečila, da bi dostojno praznovali rojstni dan društva. Kljub temu se spomnimo na ta dan in naše ustanovitelje, brez katerih danes društva ne bi bilo, prav tako prostorov, ki so tako rekoč naš drugi dom. Iskrena hvala ustanoviteljem: Mariji Möderndorfer, Petri Rezar, Vinku Cepcu in vsem tistim, ki so stali ob društvu in delovali v korist društva vsa ta leta. Za trud, borbo in odrekanje, ki so tlakovali pot do ustanovitve in prostorov, vedo samo tisti, ki so vse svoje moči vložili v to. Ob tej priložnosti naj se zahvalim tudi vsem našim članom, prostovoljcem, zaposlenim, ki so v teh letih uspešno delovali

Robert Žlajpah predsednik MDGL

JAVNA DELA

Moja pot v društvo

M

oja pot v društvu se je začela leta 2019, ko sem spoznala, da moj sluh težko najde pot med ljudi, ki dobro slišijo. Vsa moja znanja, veščine in talenti so se pomanjšali ali kar izginili, saj sem se kar nekaj let spopadala s tem, da slabše slišim. Po drugem porodu, ko sem se tri dni borila za življenje, se je začelo moje življenje dramatično spreminjati. Neprestan stres, neprespanost in izčrpanost, ki so sledili naslednja tri leta, so začeli vplivati na moj sluh. Ko sem se četrto leto po rojstvu drugega sina z mnogimi vajami, tekom, meditacijo in jogo obraza le uspela telesno okrepiti (svojega dojenčka sem le stežka držala v naročju več kot nekaj minut) sem ponovno pričela iskati službo. Šele na razgovorih, kjer so bili zelo zainteresirani zame, a me niso vzeli zaradi sluha, sem dojela, da gre za velik problem. Kako naprej? Kam naprej? In znašla sem se med dvema svetovoma. Na eni strani svet slišečih, ki ne razume moje težave in svet gluhih, ki ga ne razumem jaz. Uau, to pa je precep! In tako sem se spomnila svoje več kot 20 let stare želje – znanje znakovnega jezika. Vpisala sem se na začetni tečaj, k tolmaču Martinu Klepcu. Ko sem se z velikim zanimanjem potopila v svet kretenj, sem dojela, da je govorica gluhih izjemno iskrena govorica. Enostavno se ne moreš pretvarjati. Tukaj ni besed. So pogledi, so mehke, sunkovite, hitre in počasne kretnje, ki govorijo, ki rišejo pravo sliko. So izrazi na obrazu, je žalost ali smeh, začudenje v očeh. Je popolna prisotnost v tem trenutku. In kar me je že na prvih skupnih druženjih v društvu zelo presenetilo – je čutenje. Gluhi razvijejo posebno intuicijo, včasih se mi zdi, da slišijo moje misli in si lahko že s pogledom povemo vse. S koncem letošnjega februarja sem se zaposlila v Mestnem društvu gluhih Ljubljana. Že na prvem skupnem srečanju sem se počutila izjemno lepo sprejeto. Zame je bilo zelo čustveno in hkrati malo strašno. Počutila sem se kot na otoku, kjer nihče ne govori mojega jezika. Osamljeno? JULIJ – DECEMBER 2020

Zmedeno? Se prav tako počutijo oni v svetu, na otoku, kjer prevladujejo slišeči? Sledilo je še drugo skupno srečanje, ki je bilo še bolj ganljivo, polno solz smeha in topline. Zopet sem se počutila dobro sprejeto in potem je prišlo nekaj, kar ni bilo novo le zame, temveč postopoma za ves svet. Zato sem znanje znakovnega jezika usvajala zelo počasi in z zelo malo motivacije, saj sem se ves čas posvečala le družini, tokrat na povsem nov način. Šele po koncu karantene sem se dodobra spoznala s svojim delom, saj sem lahko neovirano obiskovala člane društva, ki so potrebovali čustveno, fizično in moralno podporo. Nekomu sem skoraj edini stik – s pogovorom, saj v domu starejših občanov nihče ne pozna znakovnega jezika. Spet drugemu sem v spodbudo pri fizični dejavnosti, tretjemu pri premagovanju osamljenosti, težkih nakupovalnih vrečk in visokih stopnic. Delo opravljam s srcem, drugače ne gre. A ravno zaradi tega je tako izpolnjujoče in navdihujoče. In kako veliko se naučim od ljudi, ki pozabljajo, da se lahko vsak dan smejimo. Včasih komu v hecu povem, da je to moja religija – humor. Največje bolečine rešujem s smehom. Ne, tudi maska ne more skriti našega nasmeha, saj se pri iskrenem nasmehu smejijo in zaiskrijo tudi naše oči. In s temi očmi, polnim smeha in optimizma, zrem naprej. Ker vem, da zmoremo... prav vse. In vem, da bo tudi to minilo. Zdenka Pavlin Novak

5

ODMEV TIŠINE


ŠTUDIJSKA PRAKSA

Opravljanje prakse v MDGL v času izrednih razmer

S

em Nuša Belovič, študentka 4. letnika Fakultete za socialno delo. V tretjem letniku sem opravljala prakso pri Mestnem društvu gluhih Ljubljana. Moja izkušnja prakse na MDG Ljubljana je bila navkljub izrednim razmeram zelo dobra. Vzdušje v delovnem okolju na učni bazi je bilo vedno prijetno, domače in sproščeno. Praksa je izpolnila vsa moja pričakovanja in nekatera tudi presegla. Naučila sem se mnogo več kot sem pričakovala, med drugim tudi veliko življenjskih stvari, ki mi bodo v prihodnosti zagotovo koristile. Kljub izrednim razmeram mi je mentorica, Indira Vehbić, uspela prikazati kako poteka delo in omogočila sodelovanje z drugimi organizacijami. Bila je zelo prilagodljiva glede urnika, prav tako pa mi je pomagala pri izdelavi nalog pri učni mapi za prakso. Vpeljala me je v njen potek dela in me naučila pisanja pritožb, opravičil, sodelovanja z drugimi organizacijami in organizacijo delavnic. S podporo mentorice sem bila zadovoljna, saj je bila vedno dosegljiva preko telefona ali pa e-maila. Omogočila mi je podporo pri pridobivanju novih praktičnih izkušenj in vključevala me je v njeno delo. Socialno delo mi je predstavila na drugačen način kot sem bila navajena iz prvega in drugega letnika. Skozi prakso z njo me je socialno delo začelo veliko bolj zanimati kot me je prej. Navdušila me je nad znakovnim jezikom, za katerega imam namen, da se ga tudi sama naučim. Samoiniciativno sem se skozi prakso že naučila abecedo in nekaj osnovnih kretenj.

ODMEV TIŠINE

Na učni bazi mi je bilo všeč vzdušje in odnosi, saj so ti vedno pozitivni. Z mentorico sva že od začetka imeli zelo dober odnos, ki je skozi prakso prerasel v trdno zaupanje tudi na osebni ravni. Na splošno sem zelo zadovoljna, na učno bazo imam lepe in pozitivne spomine in upam, da se v naslednjem letniku spet vrnem. Zdi se mi pomembno, da v tem času še izpostavim nekaj problematik, s katerimi se srečujejo osebe, ki so gluhe ali naglušne, v času izrednih razmer. Pri tem bi naslovila težave v praksi socialnega dela z osebami, ki so gluhe ali naglušne, in sicer pomanjkanje znanja in izkušenj pri delu z njimi, posebno, če se pojavijo še druge težave in bolezni ali povsem nove razmere s koronavirusom, s katerimi se srečujemo danes. Te nove razmere ne pomenijo le tveganja za bolezen, tem osebam dodatno okrnijo kakovost življenja zaradi uporabe zaščitnih sredstev, na primer obraznih mask (včasih tudi vizirjev), saj ne morejo brati z ustnic. Težava je tudi karantena, osamitev ali kakršna koli druga oblika izolacije, ki je zaradi najnovejših razmer zaradi koronavirusa ali covida-19 nekaj časa v državi obvezna za vse državljane. V času karantene ali osamitve je kakovost življenja oseb, ki so gluhe ali naglušne, utrpela dodatno škodo, saj so že tako pogosto osamljene in imajo stike z zunanjim svetom le občasno in z omejenim številom ljudi – ki se znajo z njimi sporazumevati ipd. –, po novem pa so bili še ti zmanjšani na minimum ali jih celo ni bilo. Pri delu z osebami v omenjenem društvu, ki so gluhe in naglušne, sem se zavedela krute realnosti: današnje obrazne maske, ki bi jih morali vsi nositi, da bi čim bolj preprečili širjenje novega koronavirusa, so za gluhe in naglušne nepremostljiva ovira. Ena od rešitev je uporaba prozorne plastične maske, še bolje vizirja, saj ta ščiti oči, nos in usta, vendar tudi s tem pripomočkom imajo lahko osebe, ki so gluhe ali naglušne, nekaj težav. Če ne drugega, v njih lahko vzbuja občutek tesnobe zaradi uporabe pripomočka, ki vzpostavlja oviro med njim in osebo, ki mu želi pomagati. Pri tem se znova srečamo z istim vprašanjem: o koronavirusu, ki je naša nova realnost in neznanka tudi slišečim, je treba ozavestiti tako slišeče kot osebe, ki so gluhe ali naglušne, seveda pa je slišečim precej lažje razložiti, zakaj je koronavirus takšna težava. Nuša Belovič

6

JULIJ – DECEMBER 2020


EPIDEMIJA

Drugi val epidemije je nas ujel in ustavil vrsto …

Ž

IZJAVE NAŠIH ČLANOV DRUŠTVA

e naslov članka vse pove. Znova se nadaljuje epidemija in uvajanje strožjih ukrepov za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom. Ni še videti konca težav, a morda smo nekje v soju svetlobe na koncu predora, pri odkritju cepiva proti covid-19. Po prvem valu epidemije, ko so bili ukrepi učinkoviti in so zajezili širjenje okužb, je žal proti koncu poletja prišel še večji porast okužb, ki traja od septembra do danes, to pa zaradi zabav, druženj v večjem številu kot je bilo dovoljeno in neupoštevanja zaščitnih ukrepov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je neštetokrat opozarjal na previdnost, da v naslednjih mesecih ne bi prišlo do hujšega drugega vala. Na žalost je prišel črn scenarij. Sledili so novi, še strožji ukrepi, tako da smo morali nositi zaščitne maske tudi zunaj med množico ljudi, kot tudi v zaprtih prostorih. Največja težava gluhe populacije oz. oseb z okvaro sluha je v oteženi komunikaciji zaradi zakrivanja ustnic pri nošnji zaščitne maske. Veliko več je izraženih stisk zaradi strahu in izolacije ter nestrpnosti drugih do oseb z okvaro sluha. Zaradi tega je vlada izdala odlok, da lahko sogovorniki in tolmači SZJ začasno spustijo zaščitno masko ter olajšajo osebi z okvaro sluha branje z ustnic. Da bodo gluhe osebe lahko predložile sogovorniku kopijo odloka Vlade RS, bo odlok priložen na koncu članka. Predvsem bodite pozorni na 2. člen tega odloka, ki je v krepki pisavi. V sredini oktobra je država razglasila epidemijo zaradi čedalje slabše epidemiološke slike v naši državi, saj je iz dneva v dan hitro naraščalo število okužb s covid-19. Posledica tega so še dodatni novi ukrepi glede prepovedi zbiranja množic, razen članov družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Kar je tudi pomenilo, da se je ustavil del javnega življenja. Zaprte so bile trgovine z nenujnim blagom, ustavljene so bile nenujne storitve in javni prevoz, razen taksijev … Šole in vrtce so zaprli, tako da so bili starši prisiljeni zaradi mladoletnih otrok iti na čakanje na delo, vzeti prisilni dopust ali delali na daljavo. V tem trenutku se šolajo na daljavo, kar je največji napor za veliko število šolarjev, še posebej pa za preobremenjene starše. Šli smo v izolacijo brez osebnih stikov s priljubljenimi prijatelji, osebami. Skratka, na dan so prišle duševne in osebne stiske, spori v družini, tesnobe itn. Ne glede na to, da nimamo osebnih stikov, smo še vedno ostali povezani z ugotovitvijo, da se nam je vsem življenje popolnoma obrnilo na glavo in da smo vsi zelo ranljivi. Te posledice bo občutila večina ljudi še po epidemiji oziroma zmagi nad koronavirusom. Ne smemo pozabiti na starejše ljudi, kot tudi gluhe starejše, ki so v domovih za starejše občane, kjer jih je največ okuženih in bolj zaprtih v sobah brez stikov s svojci. Predvsem pa jim v domovih starejših občanov tudi olajšajo, da se lahko po videoklicu videvajo in slišijo. Sedaj veljajo strožji ukrepi, ki naj bi v nadaljevanju preprečili pojav najslabšega možnega scenarija, morda tretjega vala v letu 2021. Pa bodo to sporočilo razumeli vsi? Se bodo zavedali tudi svoje odgovornosti do drugih, ne le hranili lastni ego? Ali pa bodo, nasprotno, še naprej prisegali na teorije zarote, ki se jih praviloma oklepajo predvsem posamezniki, ki dogajanja, s katerim epidemija spreminja naša življenja, ne znajo razumsko razčleniti? V tem primeru se ukrepi zaostrujejo – vemo pa, da si Slovenija tega preprosto ne more več privoščiti. Zdaj bi to končno morali razumeti prav vsi, mar ne? JULIJ – DECEMBER 2020

Milica Razlag V marcu sem nazadnje bila v društvu, bilo je čudovito srečanje s člani društva. Čez 2 dni sem se dobila s prijateljicami na kavici in sproščeno poklepetale, ne da bi vedele za pojav koronavirusa v Sloveniji. Naslednji dan po srečanju s prijateljicami je prišel šok, ker nisem razumela pomena koronavirusa. Bilo je strašljivo, ker je to nepojmljivo in nekaj novega. Bila sem v strahu in želela kupiti zaščitne maske. Žal jih je takrat zmanjkalo, zato sem prišla na idejo z izdelavo mask iz serviet. Seveda je prišlo do težke komunikacije s sogovornikom, kot npr. z mesarjem. Zaradi nošnje zaščitne maske ga nisem mogla razumeti. Vzela sem si listek in mu napisala na papir ter mu ga pokazala. Od takrat si s tako pomočjo urejam podobne stvari. Podala bi svojo pozitivno izkušnjo z opravkom na upravni enoti, kjer sem si morala podaljšati svojo osebno izkaznico. Šla sem na upravno enoto brez tolmača in prišlo je do nenavadne situacije pred upravno enoto, ko so ljudje čakali zunaj pred vhodom. Spuščali so lahko samo tiste, ki so bili naročeni. Pogumno sem šla do varnostnika in mu na listek napisala, da sem gluha in me je prijazno spustil v notranje prostore v spremstvu varnostnika. Na to situacijo, v kakršni smo sedaj, ko je koronakriza, sem se navadila. Veseli me za novinarske konference, ko tolmačijo tolmači SZJ in mi je lažje pridobiti pomembne informacije. Edino me žalosti to, da ne morem iti v svoje rodno Prlekijo, kjer bi obiskala svojo sestro in grob svojih staršev. Zelo pogrešam naše društvo kot tudi srečanja s člani. Pomembno je, da smo vsi zdravi. Srčno upam, da se bomo v letu 2021 končno videli in se družili s polno energije in pozitivizma. Branka Srdan V drugem valu epidemije sem že bolj vedela, kako in kaj. V trgovine ne hodim več pogosto, ostale storitve hitreje opravljam doma, preko spleta s pomočjo svojih hčerk. Še vedno pogrešam osebne stike s svojimi prijateljicami, z druženjem ob kavici in tortici. Tudi moj mož Branko pogreša svoje športne dejavnosti, kot sta bowling in kegljanje. Pogrešam tudi druženje s svojo družino, saj jih zaradi prepovedi avtobusnih prevozov ne morem obiskati. Preostane mi le, da se vidimo preko videoklicev. Tudi svojega očeta pokličem preko videoklica. Velika sreča je s to tehnologijo, ki je tako napredovala v dostopnosti za gluhe, da lahko pokličejo svoje prijatelje preko videa. Brez te tehnologije bi bili zelo osamljeni in imeli tudi hude duševne stiske. V izolaciji nama z možem ni dolgočasno, večino časa se motiva z domačimi opravki. Komaj čakava, da se bo situacija vrnila v takšno stanje kot je bilo pred pojavom koronavirusa in epidemijo. Darja Gregorič Drugi val epidemije je, po mojem občutku, hujši kakor je bil prvi, spomladanski val. Ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa se že kar vlečejo, naveličana sem vseh teh tegob z omejitvami. Žal smo omejeni v svobodi, kar se tiče gibanja in moramo biti potrpežljivi. Na srečo sem v pokoju kot tudi moj mož, saj vidim težko situacijo pri zaposlenih, šolarjih, ostalih. Moramo biti previdni, da se ne okužimo in ne zbolimo za bo-

7

ODMEV TIŠINE


nadaljevanje s strani 7

komunikacijo s sogovornikom. Naredim tako, da mu pokažem kopijo odloka za začasno opustitev maske zaradi branja z ustnic. Sicer pa doma kaj postorim po stanovanju, spečem dobrote, včasih berem za preganjanje dolgčasa. Brez stikov s prijatelji žal ne gre, z njimi se videvam preko videoklicev in tako ostanemo v stalnih stikih, dokler ne mine korona in bo spet čas za bolj osebne in prijetnejše stike. Bodimo pozitivni in se nasmejmo, kar pripomore k dobremu počutju in premagovanju težkih dni.

leznijo covid-19. Prihaja zimski čas, ko bi znalo primanjkovati vitamina D v imunskem sistemu, kot tudi moramo paziti na vitamin C, tj. da jemo dovolj sadja in zelenjave. Z možem Jožetom in psico Luno, pasme zlata prinašalka, hodimo na dolge sprehode po kamniški občini, gremo tudi na hrib Svetega Primoža, na Špico - stari grad, v Kamniško Bistrico, sprehajamo pa se tudi po gozdu. Vedno povsod nosim zaščitno masko, žal pa so tudi težave s

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 39. člena in za izvrševanje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP) Vlada Republike Slovenije izdaja ODLOK o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 1. člen (1) S tem odlokom se zaradi preprečitve ponovnih izbruhov nalezljive bolezni COVID-19 začasno določita uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza v zaprtem javnem prostoru, kar vključuje javni potniški promet, ter obvezno razkuževanje rok. Uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza iz prejšnjega stavka je obvezna, če v prostoru ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje več kot 2 metra. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta odlok ne uporablja za vzgojno-izobraževalne zavode in organizirano športno dejavnost, za katere se glede uporabe zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza uporabljajo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 2. člen (1) Pri gibanju in zadrževanju v zaprtem javnem prostoru sta za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ob upoštevanju vseh navodil in higienskih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje, obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza (šal, ruta ali podobna oblika zaščite, ki prekrije nos in usta) ter razkuževanje rok. (2) Pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami se, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo več kot 2 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado. (3) Uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza v komunikaciji z osebami iz prejšnjega odstavka ni obvezna za tolmače za slovenski znakovni jezik.

ODMEV TIŠINE

8

JULIJ – DECEMBER 2020


MEDITACIJA

Kako umirimo um

K

o opazujemo popolnoma mirno in čisto jezero, zelo jasno vidimo kamenčke na dnu. Ob tem občutimo mir, ta pa vpliva na naše počutje, na naša čustva. Naš um je ob tem popolnoma umirjen. Ko v jezero mečemo kamenčke, voda vzvalovi in slika se zamegli. Kamenčki so kot misli, ki ves čas obletavajo naš um. Naš um je dejaven skoraj ves čas. Tudi, ko spimo. Takrat je namreč dejaven med sanjanjem. Sanjamo vsako noč, le da se zjutraj pogosto sanj ne spomnimo. Če smo umirjeni, sproščeni in zadovoljni, vedno dobro naspani in spočiti, se sanj spominjamo vsako jutro. Sicer se skrijejo v našo podzavest in delujejo na naše življenje na nezavednem nivoju. Misli vplivajo na naše občutke in čustva, čustva pa vplivajo na naše telesno počutje oziroma zdravje. Jogijski mojstri nemirnemu umu pravijo opičji um, ker ves čas nekontrolirano skače sem ter tja. Kadar so naše misli polne skrbi, jeze, strahu in zamer do drugih ljudi, nam aktivirajo neprijetna čustva, ta pa potem škodljivo vplivajo na naše zdravje. Zato je zelo pomembno, da se naučimo obvladovati naš um. Da se zavedamo kaj mislimo in se tako pri slabih mislih znamo ustaviti in jih preusmeriti. Zakaj mnogi ljudje radi poslušajo glasbo? Ob poslušanju pesmi tudi prepevajo in takrat ne morejo razmišljati o neplačanih položnicah, o partnerskih težavah, slabem zdravstvenem stanju, dogajanju v svetu... Takrat se um umiri in v trenutkih, ko um miruje, se telo samoobnavlja in zdravi.

moja stalnica). Medtem, ko sem ustvarjala in uživala v risanju, sem odklopila misli in telo. To je bila popolna meditacija. Enako se lahko zgodi na primer med balinanjem. Igralec je popolnoma skoncentriran na balinček. Ne razmišlja o neplačanih položnicah. In zakaj se vrača vsak teden na balinanje? Ker ga to osrečuje in umirja. Sprosti. Kaj pa, če nimamo hobijev in pravzaprav ne vemo, kaj je naša strast? V tem primeru je meditacija idealna, saj prav z njeno pomočjo lahko dobimo odgovor. Pravijo, da ko molimo, govorimo Bogu. Ko meditiramo, Bog govori nam. V nekaterih indijskih zaporih so uvedli vodene meditacije. Mnogi zaporniki so bili navdušeni in meditacijo uvedli v svoj vsakdan. V zaporu so opažali manj nasilnih izgredov, mnogim so precej zmanjašali zaporno kazen. Tudi v nekaterih ameriških državah so v šolah, kjer so imeli izjemen porast nasilja, poskusno uvedli vsakodnevno meditacijo. Poročali so o precej bolj umirjenih otrocih, izdanih je bilo precej manj kazenskih ukrepov in izključitev iz šole. Večina je dosegala tudi boljše rezultate pri testih.

TEHNIKA LUNIN DIH – SONCE IN LUNA

Sonce predstavlja moški del naše psihe. Povezan je z levo možgansko polovico, njegov element je ogenj in predstavlja intelektualno delovanje. Luna pa je njegovo nasprotje in predstavlja žensko energijo znotraj nas, ki je povezana z desno možgansko polovico, z elementom vode in intuitivnim delovanjem. V telesu imamo tri glavne energetske poti - nadije - ki se imenujejo Ida, Pingala in Šušumna. Po Idi potuje ženska ali lunarna energija, ki je povezana z levo nosnico. Če imamo pri dihanju bolj odprto levo nosnico, je torej Ida aktivna. To pomeni, da trenutno deluje naša desna možganska polovica, da smo torej v sprejemljivem razpoloženju, smo bolj čustveni in intuitivni. Po Pingali pa teče moška, sončna energija, ki je povezana z desno nosnico. Ko imamo bolj odprto desno nosnico, deluje naša leva možganska polovica. To pomeni, da smo bolj intelektualno aktivni, kreativni in imamo več iniciative. S pomočjo tega znanja lahko sami nadzorujemo našo energijo. Če želimo biti bolj sprejemljivi in intuitivni/ženska, lunarna energija/, zapremo desno nosnico. Če pa želimo biti bolj agresivni in analitični /moška, sončna energija/, naredimo obratno in dihamo samo skozi desno nosnico. Lahko tudi obrnemo glavo na desno in tako stimuliramo levo nosnico in na levo, če želimo odpirati desno nosnico.

Meditacija (vir slike: www.freepik.com/photos/people)

Seveda tudi poslušanje glasbe ohranja um dejaven, pa vendar je to čas, ko škodljive misli vsaj za nekaj časa odplavajo stran. Zato je glasba tako popularna že vsa stoletja na celem planetu. Človeka popelje v prijetne občutke, stran od vsakodnevnih skrbi. Kako si lahko torej pomaga nekdo, ki glasbe ne sliši? Tako, da se ukvarja s stvarmi, ki ga osrečujejo. Kar nas osrečuje, nas pomirja. In ko počnemo nekaj, kar nas osrečuje, nimamo časa za slabe misli. Nekateri izberejo tek in ostale športe, opazovanje okolice med sprehodom, veliko jih izbere umetniško ustvarjanje, nekateri si omislijo hišnega ljubljenčka... Pred leti sem 3 ure s svinčnikom risala manekenko. Do enih zjutraj. Risala sem jo na postelji s popolnoma ukrivljeno hrbtenico. Šele ko sem dokončala, sem ugotovila, da me boli v križu. (Bolečine so bile takrat zaradi nesreče na snegu JULIJ – DECEMBER 2020

Vir: lunin.net

IZMENIČNO DIHANJE

Neravnovesje moških in ženskih energij je pogost vzrok fizičnih bolezni in čustvenega nemira. Izmenično dihanje je tehnika, s pomočjo katere uravnovešamo obe energiji v telesu. Po približno petih minutah takega dihanja bi morali imeti obe nosnici enako odprti in obe možganski polovici uravnovešeni. Ta tehnika pa nam pomaga tudi, kadar imamo preveč energije v glavi, saj jo enakomerno razporedi po celem telesu in je zato tudi učinkovito zdravilo pri glavobolih. 1. Sedemo na stol in zravnamo hrbtenico. Združimo pa-

9

ODMEV TIŠINE


nadaljevanje s strani 9

lec in kazalec leve roke in roko položimo na koleno. Iztegnjeni kazalec desne roke položimo na tretje oko /točka med obrvmi/, tako da lahko s kazalcem in sredincem zatiskamo nosnici. 2. Preverimo, katera nosnica je bolj odprta. Zapremo jo in izdihnemo skozi drugo nosnico. Vdihnemo skozi isto nosnico v ritmu štetja do sedem. 3. Zapremo obe nosnici, zadržimo dih in štejemo do sedem. 4. Odpremo drugo nosnico in izdihnemo med štetjem do sedem. 5. Takoj po izdihu ponovno vdihnemo skozi isto nosnico, štejemo do sedem. 6. Zapremo obe nosnici in zadržujemo dih. Štejemo do sedem. 7. Izdihnemo skozi drugo nosnico med štetjem do sedem. In tako izmenično dihamo. Vedno vdihnemo skozi isto nosnico, kot smo izdihnili, zadržimo dih in potem nosnici zamenjamo. Vajo ponavljamo vsaj sedemkrat. Med dihanjem smo sproščeni in pozorni, da sta izdih in vdih čim bolj tekoča in po-

vezana. Če imate visok pritisk, ne zadržujte diha ampak takoj nadaljujte z izdihom skozi drugo nosnico. Vir: lunin.net

Kadar se srečamo s konfliktno osebo, je običajno naša prva reakcija, da jo želimo naučiti kako se mora obnašati ali pa jo želimo nekako kaznovati, povzdignemo glas, itd... Ampak naša okolica je le odraz našega počutja. Ko se mi sami dobro počutimo, nas obkrožajo dobro razpoloženi ljudje. Ko se enkrat naučimo umirjati z meditacijo, je ne opustimo več. Če bomo danes 15 minut uspešno meditirali, ne bomo cel mesec čutili miru. To bi bilo tako, kot bi se danes zelo dobro stuširali, da bomo cel mesec čisti. Meditacijo izvajamo dnevno, prav tako kot se umivamo, jemo in spimo. Po enem mesecu redne meditacije, torej vsaj 15 minut zjutraj in 15 minut zvečer, bo sprememba našega počutja takšna, da nam bodo to omenili tudi vsi, ki nas poznajo. Vsi poznamo rek, da »vaja dela mojstra«. Kaj pa, da mojster dela vajo? Zdenka Pavlin Novak

Korona nas je nasmejala – 1. del Z vici smo želeli predvsem razveseliti in razbremeniti vsakdanjih skrbi, bojazni in tesnob, povezanih z boleznijo in izolacijo.

Vira: https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/koronavirus-in-humorzakaj-cepiva-ne-naredijo-iz-mila-10176894 Facebook

Robert, Indira in Janez Sreča v nesreči je, da je virus iz Kitajske, kaj bi šele bilo, če bi bil original.

Lahko bi bilo še slabše! Lahko bi se zgodilo pred 15 leti... zaprti v hiši z Nokio 3310, na voljo 50 SMS in 10 ur za klice.

Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A, poglejte me sedaj ... rešujem svet!

Nove slovenske kletvice (pred trgovino): - Naj ti voda zalije vse zaloge sekret papirja. - Naj ti iskra kresne ves tisti alkohol za razkuževanje. - Naj ti zelena plesen požre ves kvas, kar ga imaš.

Zbiram predloge, kam za vikend. Želim si adrenalina. Mogoče bom izbrala podstrešje ali pa klet. Oboje mi deluje grozljivo že od otroštva. Najbrž bo podstrešje. Je bolj utesnjeno, pa še luči ni. Če bom imela srečo, me pa prestraši še kak netopir. Popoln adrenalinski vikend odklop!

Obvestilo iz kriznega štaba: Vsi pari, ki bodo čez 9 mesecev zibali, bodo denarno kaznovani zaradi nespoštovanja razdalje 2 m! Baje je Chuck Norris dobil koronavirus. Virusu so odredili dva tedna karantene.

Moj hladilnik je imel v 24 urah 250 ogledov! Mlajša sestra me je vprašala, če se greva monopoli. Sem ji rekla ne, imamo prepoved gibanja izven občine. Koliko časa koronavirus preživi na položnicah? Jaz jih bom pustil kakšen mesec v karanteni za ziher. Mi, ki še hodimo v službo, smo ravno tako, kot tisti glasbeniki na Titaniku. Igramo do konca. ODMEV TIŠINE

Naslovnica v časopisu 25. 3. 1980: Leta 2020 se bodo ljudje vozili z letečimi avtomobili in dopustovali na Marsu. Naslovnica v časopisu 25. 3. 2020: Jutri pride kvas. vir: Slovenski etnografski muzej

Medicinska sestra pride iz ordinacije v čakalnico: »Zaradi tajnosti podatkov vas ne smem klicati po imenih. Kdor ima koronavirus, naj gre naprej.«

10

JULIJ – DECEMBER 2020


PSIHOLOGIJA

Življenje z zaskrbljenostjo in tesnobnostjo v času svetovne nestanovitnosti DEFINICIJA ZASKRBLJENOSTI

Biti zaskrbljen pomeni pričakovati bodoče ovire ali probleme ter iskanje rešitev zanje s planiranjem vnaprej. V primeru, da zaskrbljenost ni prehuda, nam je zaskrbljenost v pomoč, saj nam pomaga pri reševanju različnih življenjskih situacij. Zaskrbljenost lahko sproži karkoli. Lahko so to majhni in nepomembni pripetljaji, kot je npr. to, da me sosed ni pozdravil, kaj skuhati za kosilo, ali pa hudi in pomembni dogodki, kot je npr. smrt bližnjega.

ČEZMERNA ZASKRBLJENOST

Kadar pa zaskrbljenost postane čezmerna, razmišljamo o najslabših možnih izidih in imamo občutek, da se s situacijo ne bomo mogli spoprijeti, strah in tesnoba postaneta čezmerna. Razmišljamo vse bolj katastrofično in si v mislih delamo vse manj verjetne scenarije. Pojavijo se tudi telesni znaki zaskrbljenosti, tj. mišična napetost ali bolečine, nemir in nezmožnost se sprostiti, težave s koncentracijo, težave s spanjem in hitra utrudljivost. Takšna zaskrbljenost ovira naše vsakdanje življenje, saj nas ohromi, izgubimo zagon za iskanje rešitev, počutimo se vznemirjeni ali izčrpani. Ko vas zaskrbljenost bolj ovira pri življenju, kot pa da vam pomaga, gre za čezmerno zaskrbljenost. Občutimo lahko strah in tesnobo v telesu.

NASVETI ZA OBVLADOVANJE ZASKRBLJENOSTI V ČASU PANDEMIJE KORONAVIRUSA Ohranjajte rutino

Če več časa preživite doma, kot ste sicer, ohranite toliko rutine, kolikor morete. Vstanite, oblecite se, pojdite spat in uživajte obroke ob istih urah, kot sicer. Lahko uporabite urnik dnevnih aktivnosti, da ohranite urejenost vaših dnevnih opravil.

tečaja, kaj prebrati, se ukvarjati s hobiji, ki vas ohranjajo psihično aktivne, umetnostjo… Fizično aktivnost lahko ohranjate npr. s pomočjo internetnih vadbenih programov in energičnega opravljanja hišnih opravil.

Vadite hvaležnost

V času negotovosti so vaje hvaležnosti zelo v pomoč pri priklicovanju trenutkov sreče, živosti in veselja v vaš spomin. Konec vsakega dne si vzemite čas, da razmišljate, za kaj ste hvaležni danes. Poskusite biti specifični in opaziti vsak dan nove stvari. Npr.: »Hvaležen sem, da je bilo sončno v času kosila, tako da sem lahko sedel na vrtu.« Lahko tudi začnete pisati dnevnik hvaležnosti. K vajam hvaležnosti spodbujajte tudi druge ljudi, s katerimi si delite dom.

Zaznajte in omejite sprožilce zaskrbljenosti

Medtem, ko se zdravstvena kriza razvija, lahko imate občutek, da morate neprestano spremljati novice ali preverjati socialne medije za posodobitve informacij. Opazili boste verjetno, da to sproži vašo zaskrbljenost in tesnobnost. Poskusite zaznati, kaj sproži vašo zaskrbljenost in tesnobnost. Ali je to npr. gledanje novic za več kot 30 minut? Preverjanje socialnih medijev vsako uro? Poskusite omejiti čas, ko ste tekom dneva izpostavljeni sprožilcem zaskrbljenosti. Lahko se odločite spremljati novice ob določenem času vsak dan ali pa omejite čas, ki ga porabite za preverjanje socialnih medijev.

Spremljajte zanesljive vire novic

V veliko pomoč je, če novice ali informacije dobivate iz zanesljivih virov, zato bodite previdni pri izbiri medijev, iz katerih dobivate informacije. Prevod in priredba: Sandi Lakner Vir: http://www.dps.si/wp-content/uploads/2020/04/Guideto-living-with-worry-and-anxiety-amidst-global-uncertainty.pdf

Ostanite psihično in fizično aktivni

V vaš dnevni urnik vključite aktivnosti, ki vas bodo ohranjale psihično in fizično aktivne. Psihično aktivni ste lahko tako, da se poskusite naučiti česa novega preko internetnega JULIJ – DECEMBER 2020

11

ODMEV TIŠINE


IZGUBA

Soočanje z izgubo in proces žalovanja Z izgubo in žalovanjem za izgubljenim se soočamo skozi vse življenje. Lahko žalujemo za izgubo partnerja, prijatelja, sorodnika (vse navedeno lahko ali zaradi smrti ali razhoda), zdravja, službe, dohodka, doma, pomembne materialne dobrine. Žalujemo lahko, kadar se odselijo otroci od doma, kadar se zaključi neko obdobje (npr. zaključek šolanja/študija, zaključek športne kariere, upokojitev…). Žalujemo lahko tudi za majhnimi vsakodnevnimi izgubami. Sandi Lakner

I

zgubo pogosto spremljajo občutek izgube varnosti, stabilnosti, zavrnitve, osamljenosti, zapuščenosti, krivde in navsezadnje spoznanje, da je vse minljivo. Ti občutki niso prijetni. Zato tudi ljudje bežijo in želijo čim prej skozi to obdobje. Nekateri ga celo v popolnosti potlačijo in se preusmerijo na druge stvari.

FAZE PROCESA ŽALOVANJA

Proces žalovanja poteka v več fazah. Prva faza je faza šoka in zanikanja, ko ne moremo doumeti, da se je izguba res zgodila. V tej fazi občutkov ob žalovanju še ne občutimo. V drugi fazi sledi realizacija, akutno žalovanje s telesnim in čustvenim nelagodjem in socialno osamitvijo. Oseba se zave, kaj se je dejansko zgodilo. Na dan privrejo občutki. V sebi čuti bolečino, žalost, pogosto tudi osamljenost. Tretja faza je faza jeze, razočaranja, žalosti. Sledi ji faza obupa, ko se zaveš, da ne bo nikdar več tako kot je bilo. Soočiš se s koncem. Po določenem obdobju žalosti sledi vrnitev v normalno življenje. Sčasoma žalujoči prevzame normalne vloge v življenju in sprejme izgubo. Ko je proces žalovanja zaključen, spomin na izgubo ni več tako čustveno nabit in življenje lažje steče dalje. Vsaka izmed navedenih faz lahko pri vsakem posamezniku traja različno dolgo, od dnevov, tednov do mesecev. Vsaka izkušnja žalovanja je edinstven in kompleksen proces, zato procesa žalovanja ni mogoče časovno in vsebinsko predpisati ali opredeliti.

DOVOLIMO SI ŽALOVATI

Pomembno je, da si dopustimo občutiti občutke, ki nas spremljajo ob izgubi. Dopustimo telesu začutiti njegovo resnico, njegovo izkušnjo ob tem in mu pomagajmo to resnico sprejeti. Pomembno je, da gremo skozi občutke žalosti, bolečine, jeze, krivde in sramu. Tudi okolica mora sprejeti in dopustiti žalovanje, kajti občutkov žalovanja ni dobro potlačiti nekam v nezavedno. Navedenim občutkom namreč ne moremo uiti. V nezavedno potlačeni občutki bodo tam ostali in čakali, da najdejo pot na prosto, ker želijo biti razrešeni, razumljeni, sprejeti in postavljeni v kontekst mene samega, tega, kar se mi dogaja in kdo sem.

varnosti, občutka, da je druženje nekaj pozitivnega, izguba ali zmanjšanje dohodka, izguba bližnjih zaradi koronavirusa, karantena, izolacija, okužba s koronavirusom, itd. Žalovanje za umrlimi, ne glede na vzrok njihove smrti, pa v teh časih otežujejo še preventivni ukrepi, ki omejujejo število žalujočih na pogrebih in drugi ukrepi v zvezi s pogrebi. Prav tako letos tudi ni bilo klasičnega obeleževanja dneva mrtvih, kar je lahko pri marsikomu sprožilo občutek, da ne sme žalovati za umrlimi svojci. Pomembno je, da si dovolite občutiti občutke žalosti za umrlimi svojci in spomine na lepe trenutke z njimi. To lahko storite tudi doma, ne glede na to, da morda ne morete na pokopališče. Na pokopališče lahko greste v mislih in v mislih na pokopališču odžalujete.

PRI NEOBVLADLJIVIH OBČUTKIH ŽALOSTI POIŠČIMO POMOČ PSIHOTERAPEVTA

Pri neobvladljivih občutkih povezanih z žalostjo, ki vplivajo na misli, vedenje, ali neobvladljivem občutku bolečine, lahko pomaga tudi psihoterapija. Terapija je učinkovit način, kako obvladovati stresorje povezane z izgubo in upravljanjem z življenjem.

SOOČANJE Z IZGUBAMI ZARADI PANDEMIJE KORONAVIRUSA

Vir: http://sfu-ljubljana.si/sl/blog/soocanje-z-izgubo-proceszalovanja-spoznavanje-resnice-ki-jo-ob-tem-cuti-moje-telo

Zdaj, v času pandemije koronavirusa se soočamo z izgubo nekdanje rutine (izguba službe ali sprememba njene oblike (delo na daljavo namesto dela v pisarni lahko sproži občutek izgube odnosov s sodelavci), šolanje na daljavo (izguba stika z vrstniki, študentskih in dijaških zabav), občutka ODMEV TIŠINE

12

JULIJ – DECEMBER 2020


TOLMAČENJE

Delo v času korona krize Novi virus, SARS-CoV-2 oz. bolezen COVID-19, je že drugič ustavil celotno državo. Zaprle so se skoraj vse trgovine z ne nujnimi potrebščinami, institucije, organizacije – med drugim tudi društva, kjer se gluhi družijo med seboj. Normalnega življenja, kot smo ga poznali prej, ni več. Maske so obvezne tako v notranjih kot v zunanjih prostorih, druženje ljudi, ki niso iz skupnega gospodinjstva, je omejeno oziroma prepovedano, ljudje so prestrašeni, sumničavi, med seboj vzdržujejo medsebojno razdaljo, delo se je preselilo na splet. Sestanki in delo potekajo od doma preko interneta. Ljudje vedno več obveznosti skušamo urediti preko interneta. Preko interneta imajo pouk tudi otroci v osnovnih šolah, dijaki v srednjih šolah in študentje na fakultetah. Mojca Korenjak

L

judje smo socialna bitja, kar pomeni, da se radi družimo. In najhujše pri tem virusu je, da se ne smemo družiti. To so nam prepovedali celo z ukrepi, kjer nas za nespoštovanje kaznujejo s finančno kaznijo. Zato, in pa seveda, ker se bojimo, da se ne bi okužili, ukrepe pridno spoštujemo. Zato pa se počutimo še bolj osamljeni, v stiski, manjka nam družba sočloveka, pogovor, topel objem, prijazen pogled. Z današnjo tehnologijo je možno mnogo stvari urediti z domačega kavča. A za tistega, ki to zna je to lahko delo. Za tistega, ki pa morda doma nima računalnika, se ne spozna na informacijsko tehnologijo, slabo razume slovenščino, pa to lahko povzroči veliko stisko. Tudi pri svojem tolmačenju se srečujem s tem. Name se velikokrat obrne kakšna gluha oseba, ki ne ve, kje na spletu poiskati pravi obrazec – na primer za moratorij na kredit v banki ali za izpis delovne dobe na ZPIZ-u ali za izračun časa do upokojitve, razni obrazci na Centru za socialno delo in podobno. Prosijo me za nasvet, kako se obrazec izpolni, kaj se napiše, kakšne priloge potrebuje, kako se ta obrazec odda. In moram reči, da celo meni ni lahko. Težko se je znajti med vsem obrazci, ki so na primer na spletni strani ZPIZ-a. Celo meni, ki dobro razumem slovenščino, ki je moj materni jezik, ki sem izobražena in funkcionalno pismena, se zgodi da česa ne razumem. Ampak jaz lahko dvignem telefon in čeprav je to včasih zelo težko, poskušam koga priklicati po telefonu, da

JULIJ – DECEMBER 2020

mi razloži postopek. Gluhi pa tega ne morejo. V veliki stiski so tudi gluhi starši, ki imajo slišeče šoloobvezne otroke. Težko jim karkoli pomagajo pri delu preko interneta. Težko se udeležujejo tudi roditeljskih sestankov preko Zooma. Tudi tolmačenja v živo so drugačna. Povsod ljudje, ki nosijo maske, ki jim zakrivajo večino obraza. Tako jim ne morejo iz ustnic prebrati niti tisto malo, kar bi sicer lahko. In ljudje običajno nimajo posluha za njihove potrebe. Niti ne razumejo, zakaj na drugi strani ni odziva in pri tem postanejo nestrpni. V takih primerih še bolj potrebujejo pomoč tolmača. Hvala bogu, je delo tolmačev postalo še posebej v zadnjem času zelo prepoznano. Tako gibanje tolmačev k sreči ni omejeno. Ravno tako se ljudje vse bolj zavedajo, da gluhi za neovirano komunikacijo nujno potrebujejo ob sebi tolmača. Vsi skupaj upamo, da se bo življenje čimprej vrnilo v stare tirnice, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da nikoli več ne bo tako kot je bilo. Ravno tako svarijo s tretjim valom, ki naj bi trajal od decembra do marca. Treba se je pripravit na vse. Za svoje počutje pa lahko sami naredimo največ. Potrebno si je vzeti čas in iti vsaj malo ven na zrak, na sprehod. Čeprav nič ne more nadomestiti stika z drugim človekom v živo, v teh časih vseeno poskušajmo vzpostaviti videoklic s kom, sorodnikom, prijateljem… Vse to nam bo pomagalo k boljšemu počutju. V tej situaciji nismo sami. Vsem nam je težko, a zmogli bomo!

13

ODMEV TIŠINE


INTERVJU

Divna Mirković, članica MDGL V času, ko se v naravi vse umirja in, kar je imelo utrip, je za nas svoje srce odprla članica Mestnega društva Ljubljana Divna Mirković. Z nami je podelila nekaj misli in utrinkov iz svojega življenja v teh izjemno nenavadnih časih. Ob tem nam je zaupala tudi nekaj pesmi iz svoje ustvarjalne pesniške zakladnice. Zdenka Pavlin Novak

V: Kako v teh časih poskrbite za svoje zdravje?

Divna: Če se držimo pravil tako, da ohranjamo razdaljo in nosimo maske, s tem ščitimo tako sebe kot tudi druge. Vsakdanji sprehodi zelo dobro vplivajo na moje počutje.

V: Kaj v tem času najbolj pogrešate?

Divna: Svobodo. Ne upam se v parku vsesti na klopco, ne upam si vsak dan v trgovino, grem raje na vsake tri dni. Pogrešam sproščene pogovore z mimoidočimi, druženje s prijatelji. Pogrešam tudi frizerja. Mnogi si želijo stikov s sorodniki, vendar sama žal tako ali tako ne prenesem daljše vožnje. Zato stike ohranjam po telefonu. Lažje bi bilo tudi, da bi v teh težkih časih država upokojencem zmanjšala znesek na kakšni položnici, saj je trenutno res vse še težje. Divna Mirković

V: Kaj dobrega lahko prinese takšno stanje?

Divna: Tisti, ki potrebuje ljubi mir, zdaj uživa. Ampak mislim, da sama raje ne bi imela takšne vrste miru.

V: Je karantena v vas spodbudila kakšne nove dejavnosti?

Divna: Spet sem začela pisati pesmi in misli, ki se mi utrnejo v tišini. Ker nikamor ne smemo, tudi bolj pogosto kuham. VeliZBOGOM Zbogom milo moje, zbogom in nasvidenje. Ni več pomirjenja, kličejo me poti nove, potrebujem ljubezni nove.

ef POJDI Pojdi zdaj k drugi, za mene ne skrbi, ti drugi obleko sleci, a jaz bom kakor vem, jaz nekomu drugemu srečo dam.

ef ODMEV TIŠINE

ŠE VEDNO Še vedno jo ljubim, življenje bi ji dal, ko bi blazina bela, povedati znala. Kaj vrata sinoči, nisi zaprl, ko si od mene odšel? Pa me vpraša babica, kaj je hčerki bilo? A jaz lažem, da je veter odprl, a babica pove, da videli so sosedje, da jih veter ni odprl.

ko več berem knjige, časopise, rešujem križanke, rada kaj zapojem, gledam televizijo. Pogosteje si tudi privoščim počitek.

V: Se bojite novega virusa? Divna: Ja.

V: Bi podelili z bralci kakšno smešno misel, povezano s trenutnimi razmerami?

Divna: Včasih smo gledali kužke, kako nosijo nagobčnike. Zdaj jih nosimo vsi! No, nekaj je pa tako smešno kot žalostno, in sicer, da se ljudje prepirajo na ulici, kako se pravilno nosi masko. To se mi zdi res žalostno.

V: Mnogi v teh časih občutijo osamljenost. Pa vi?

Divna: Zelo. Nikoli prej tako zelo kot zdaj. Čutim tako razočaranje kot osamljenost. Samota je dobra, vendar le za krajši čas, da si odpočiješ in obnoviš moči. To pa traja že predolgo. Na srečo sem sama vesele narave in se rada pohecam. Rada sprejmem nasvete in jih tudi sama delim z drugimi.

V: Vaš nasvet našim bralcem?

Divna: Čas, ki vam je na voljo, uporabite za ustvarjanje. Napišite kakšno pesmico ali svojo osebno zgodbo. Ne zapravljajte svojega časa in zdravja za obrekovanje drugih ljudi, kako so slabi. Vsi smo dobri; eni bolj, drugi manj.

V: Kaj si sami rečete ob težkih trenutkih?

Divna: Sama rada težave rešujem s humorjem. Moja misel je: Kar se mora, ni težko. Ne preklinaj babica moja, spet bo prišla, obljubila je, da se bo poročila z menoj.

ef POZABI Ne odpiram ti več vrat, spati želim z drugim iz hudobije,

Lepo je, kadar se neko ljubi, a nisem vedela, da je to sama laž, pa me zato srce boli. Pojdi zdaj, naj te druga ljubi, pusti me, ni pomembno, kaj me boli.

ef

pozabi kot da se nikoli niti poznali nismo, kaj da se lažemo, nismo več mali, ti me nisi niti ljubil, zato si me tako hitro prebolel.

14

JULIJ – DECEMBER 2020


IZKUŠNJA

Zobozdravniški pregled v času epidemije koronavirusa

V

ačasu, ko se je situacija glede koronavirusa hitro slabšala, ni pa še bila razglašena epidemija, mi je z enega izmed zob odpadla plomba. Bilo je zelo moteče, saj mi je hrana vdirala v zob in povzročala skelenje zoba. Osebni zobozdravnici sem na njen e-naslov za naročanje skladno z navodili poslal e-mail in prosil za termin ter jo hkrati vprašal, ali gre v primeru odpadle plombe, vdiranja hrane v zob in skelenja zoba za nujen zobozdravniški pregled, tako da bi lahko dobil termin. Po enotedenskem čakanju na odgovor sem dobil termin za zobozdravniški pregled, ki bo dva tedna kasneje. Medtem je bila ponovno razglašena epidemija koronavirusa, prišlo je še v čakanju na termin do zaprtja najprej na regije, nato pa na občine stalnega prebivališča. Nato je bila v času, ko sem že imel termin, uvedena policijska ura in zaprt je bil del gospodarstva in odpovedane nenujne zdravstvene storitve. Prestrašil sem se že, da zobozdravniškega pregleda sploh ne bo in da, ko bom končno prišel do zobozdravnice, bodo lahko zob samo še izpulili. Zobozdravnico sem teden dni pred pregledom po e-pošti vprašal, ali zobozdravniški pregled bo, a odgovora nisem dobil. Potreboval sem točno informacijo zaradi pravočasne odpovedi tolmačenja, da ne bi prišla s tolmačico zaman v zdravstveni dom, saj bi v tem primeru ne le moral plačati nepotreben prihod tolmačice z vavčerjem, ampak bi tudi po nepotrebnem oba tvegala okužbo s koronavirusom. Ker do dneva pred zobozdravniškim pregledom, ko sem osebni zobozdravnici skladno z navodili poslal tudi izpolnjen covid obrazec, še nisem dobil odgovora glede tega, ali zoboz-

dravniški pregled bo, sem v času, predvidenem za telefonske klice najprej poklical preko klicnega centra za osebe z okvaro sluha. Ker pa se iz zobozdravniške ordinacije ni nihče javil, sem za klic prosil tudi tolmačico, ki sem jo imel naročeno. Ona je končno dobila zobozdravnico na telefon in mi potrdila, da zobozdravniški pregled bo. Naslednjega dne sem prišel na vrsto točno ob predvideni uri zobozdravniškega pregleda. Medicinska sestra je dejala tolmačici, da ker bi bilo v ordinaciji preveč ljudi, da naj ostane zunaj in da se bodo poskusili sami pogovoriti z menoj. Ko sem se usedel na zobozdravniški stol, mi je zobozdravnica začela nekaj govoriti čez masko. Ker je nisem razumel, sem jo prosil, če da lahko masko dol, da bom lahko bral z ustnic. Nato je poklicala v ordinacijo tolmačico in ji vendarle dovolila tolmačiti. Tolmačica mi je pretolmačila, kaj mi je imela zobozdravnica za povedati, nato pa je zobozdravnica začela z delom. Tolmačica je šla medtem ven iz ordinacije, a je morala sredi popravila zoba ponovno priti, ker me je zobozdravnica želela vprašati, ali mi da injekcijo proti bolečinam, da me ne bo bolelo, ko bo vrtala zob. Ob koncu posega mi je tolmačica še pretolmačila, ko je zobozdravnica govorila, kaj mi je naredila, navodila in informacijo o novem terminu, ko bodo zdravljenje zaključili. Gotov sem bil zelo hitro, po 15 minutah. Občutek imam, da po navadi traja dlje. Naposled se je vse dobro izteklo. Dobre volje in hvaležen za zobozdravniški pregled, dobro opravljen poseg, da so lahko rešili zob in tolmačenje, sem odšel domov. Sandi Lakner

RAZMIŠLJANJE

Upanje

U

panje je vera v to, da se bodo nekoč v prihodnosti zgodile dobre stvari. Imeti upanje pomeni, da si želimo izida, ki bo naredil naše življenje boljše na tak ali drugačen način. Imeti upanje je pomembno, ker nam lahko pomaga narediti težko sedanjo situacijo lažje vzdržljivo, kar pomeni, da se z njo lažje soočimo in jo prenesemo, s tem pa se izboljša tudi kakovost našega življenja, ker nas predvidevanje boljše prihodnosti motivira, da naredimo nekaj, da se to tudi zgodi. Vsakdo izmed nas ima neko upanje, pa če o tem razmišlja ali ne. Upanje je neločljiv del dejstva, da smo ljudje. Upanje obstaja tudi, ko vse izgleda brezupno. Pregovor pravi »upanje umre zadnje«. V času epidemije novega koronavirusa je upanje še posebej pomembno. Upanje, da bo epidemija koronavirusa čim krajša, da bo čim manj žrtev in da bodo posledice čim milejše ter da se bomo lahko prilagodili novim razmeram, je v času, ko je javno življenje zaradi koronavirusne epidemije zastalo, marsikoga držalo »nad gladino« in mu zmanjševalo občutke brezupa in osamljenosti, ki se ljudi v tovrstnih situacijah vse preradi lotevajo. JULIJ – DECEMBER 2020

Zdaj pa upamo, da bo čim prej iznajdeno učinkovito cepivo ali zdravilo za novi koronavirus, da drugega vala koronavirusa ne bo ali pa bo ta čim milejši, da tudi morebitni drugi val koronavirusne bolezni ne bo imel prehudih posledic, da se bo gospodarstvo čim prej opomoglo in da se bomo, če koronavirusa ne bomo mogli iztrebiti v doglednem času, čim lažje in brez prehudih odrekanj lahko prilagodili novim razmeram.

15

Sandi Lakner Vir: https://hopegrows.net/news/why-is-hope-so-important

ODMEV TIŠINE


ZGODBA

Nepričakovana ljubezen

M

manih in gledamo po televiziji. To je bila izpolnitev njegovih sanj, njegovih najglobljih želja in hrepenenj. Hvaležen je bil za internet, ki mu je omogočil spoznati ljubezen svojih sanj. Bila sta si zelo všeč, a se zaradi epidemije koronavirusa kar nekaj časa nista mogla srečati. Živela je v sosednji občini, prav tako v mansardnem stanovanju hiše svojih staršev. Bila je samska in tudi ona si je želela ljubezni, predvsem pa oditi iz hiše svojih staršev, saj tam ni imela tako dobrih pogojev kot jih je imel Mitja v svojem mansardnem stanovanju. Naposled je prišel dan, ko se je epidemija koronavirusa zaključila. Mitja in Polona sta se dogovorila za srečanje pri njemu doma. Ob snidenju sta v svoji zaljubljenosti za hip pozabila na vse previdnostne ukrepe, ki so še vedno veljali, in se objela in poljubila. Itak pa, če se bosta res poročila, kot sta si že kar nekaj časa obljubljala preko spleta, bosta kmalu člana iste družine, članom iste družine pa itak ni treba držati socialne distance. Minevali so dnevi. Mitja je ponovno začel z delom v službi. Futsalu pa je, ker ga je Polona pritegnila v svoj hobi modelarstva, rekel zbogom. Niti ni več vedel, ali treningi futsala še so ali jih zaradi preostalih previdnostnih ukrepov še vedno ni. Bil je tako zaljubljen, da mu je zanj preprosto zmanjkalo časa. Tedaj so ga pogrešili nekateri njegovi gluhi prijatelji, ki so ga prej komaj povohali in ga vabili ven, on pa zanje ni imel več časa. Vljudno jim je pojasnil, da ima zdaj dekle in da žal z njimi nima časa iti ven. Prišel je dan, ko so bile spet dovoljene poroke. Medtem sta se Mitja in Polona že tako dobro spoznala, da je napočil čas, da svojo ljubezen tudi okronata. Z matičnim uradom sta se dogovorila za datum poroke. Nanjo sta povabila le ožje člane svojih družin, saj kljub temu, da je bila poroka dovoljena, na njej ni smelo biti preveč svatov. Poroka je potekala v veselem vzdušju. Jedlo, pilo in plesalo se je kot še nikoli. Mize so se šibile pod okusnimi dobrotami vseh vrst. Vsi udeleženci, najbolj pa Mitja in Polona, so bili srečni, veseli in nasmejani. To je bil res nepozaben dan. Čeprav je bilo Poloni Mitjevo mansardno stanovanje všeč, pa ji ni bilo do tega, da bi živela v isti hiši, kjer živita njena tašča in tast. Tako sta kupila stanovanje v mestu in se vselila vanj. Zadovoljna in srečna sta živela skupaj, dokler ju v visoki starosti smrt ni ločila.

Zdaj mi je pa dovolj te diskriminacije! Zbirajo se lahko ožji družinski člani... Kaj pa mi, ki smo malo širši?

Pomembno obvestilo: Od ponedeljka, 19. 10. 2020 naprej vsi poštarji delamo od doma. Brali bomo vaša pisma. Če bo kaj pomembnega, vas pokličemo. Vaša Pošta.

Sedaj, ko je zdravstvo tako nedostopno, si lahko sami naredite osnovno diagnostiko! Polulajte se v grmovje: Če gredo gor mravlje – sladkorna. Če gredo muhe – vnetje. Če hitro izpareva – preveč soli. Če smrdi po mesu – holesterol. Če si pozabil sleči spodnjice – Alzheimer, če jih nisi uspel sleči – Parkinson. Če ne zavohaš urina – KORONA!

Sem vprašala policista, če lahko plišastega psa sprehajam po 21. uri? Pa je rekel, da lahko, ker pasma ni važna.

NIJZ sporoča: Tisti, ki že 4 mesece nosite masko za enkratno uporabo, ste odporni na vse.

Korona vici - 2. del

itja, gluh moški zgodnjih srednjih let, je osamljeno sedel doma in buljil v prazno. Zaradi epidemije koronavirusa je bilo podjetje, kjer je delal, zaprto, zaradi česar je bil na čakanju. Z ljubeznijo pa doslej ni imel sreče, zato je živel sam v mansardi hiše svojih staršev. Ko ni bil v službi, si je doma sam pripravljal hrano, pral, likal in skrbel za svoje stanovanje v mansardi, v prostem času pa je s svojimi gluhimi prijatelji igral futsal, vendar pa zdaj tega ni bilo. Bilo mu je na smrt dolgčas. Vsak dan je obiskal tudi facebook in si ogledal, kaj se dogaja v krogu njegovih prijateljev. Zasledil je tudi objave vseh mogočih resničnih in neresničnih novic o koronavirusu in ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusa. Nekega dne, ko je bil branja o koronavirusu že rahlo sit, pa ga je preko facebook messengerja ogovorilo mlado dekle, Polona po imenu. »Hej, Mitja, zelo si mi všeč! Ali bi bil moj fant?« ga je vprašala. »Da, seveda,« je bil Mitja takoj za to. Mitja je najprej mislil, da je punca gluha, tako kot on. Napisal ji je, da je gluh in da uporablja slovenski znakovni jezik. »Jaz pa sem slišeča. Ni problema, rada te imam, srček,« mu je dejala. Mitja je bil najprej rahlo nejeveren. Nikoli mu še nobeno slišeče dekle ni reklo, da mu je všeč. Z gluhimi dekleti pa iz njemu neznanega razloga žal ni imel sreče v ljubezni. Po nekaj dneh dopisovanja preko facebook messengerja je Mitja uvidel, da ga ima Polona res rada in da ji njegova gluhota ne predstavlja ovire. Nejevera se je začela umikati zaljubljenosti. »Ali bi me naučil slovenskega znakovnega jezika?« ga je po še nekaj nadaljnjih dneh dopisovanja preko messengerja naposled vprašala. »Da, seveda!« je bil ves vesel in navdušen Mitja. Tako sta organizirala učne ure preko videoklica, ki ga omogoča facebook messenger. Polona se je hitro in z veseljem učila novih kretenj. Mitja ji je povedal tudi za aplikacijo za pametni telefon, slovar slovenskega znakovnega jezika, s pomočjo katerega se lahko nauči kretenj. Takrat je bil že povsem zaljubljen vanjo in v njem ni bilo več kančka nejevere. Bil je ves presrečen. Bil je kot v devetih nebesih. Srček mu je igral. Počutil se je naravnost božansko. Dobil je tisto, kar si je že ves čas želel, po čemer je leta dolgo hrepenel. Tisto pravo pravcato romantično ljubezen, o kateri beremo v ro-

Največja bedarija, ki si jo lahko kupil v 2019 je bila vinjeta in planer za 2020.

ODMEV TIŠINE

Sandi Lakner

16

JULIJ – DECEMBER 2020


AKTUALNO

Podaljšanje Urbane LPP

O

bveščamo vse tiste, ki že imate brezplačno urbano, kartico za ljubljanski mestni potniški promet (LPP), da lahko uredite podaljšanje. Na sedežu LPP na Bavarskem dvoru vam jo bodo brezplačno podaljšali za dobo 10 let, ker se sedanja urbana izteče konec leta. Potrebujete samo staro urbano, ki vam jo bodo podaljšali. Lahko se zgodi, da je tistim, ki že imajo staro urbano in živijo izven Ljubljane, npr. v Celju, Mariboru, Kopru, ne bodo več podaljšali. Novi upravičenci, ki bi želeli imeti brezplačno urbano, morajo izpolniti vlogo, na kateri morajo imeti stalno bivališče na

območju Ljubljane in dokazilo o najmanj 60-odstotni telesni okvari po predpisih, ki urejajo invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Kot dokazilo velja odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Izvedensko mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, v katerem je navedena najmanj 60 % telesna okvara. Kot dokazilo ne zadošča izvid splošnega zdravnika ali specialista. Upravičenec vlogo z dokazili predloži v Potniškem centru LPP, Slovenska 56, Ljubljana v zaprti kuverti oziroma jo lahko pošlje po pošti na naslov: Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1001 Ljubljana.

APLIKACIJA

Navodila za namestitev – naložitev Zoom-a

V

aGoogle Chrome vpišete Zoom in pritisnite enter ter sledite korakom z rdečo puščico:

1. Z miško kliknete na Download.

2. Odprla se vam je uradna stran Zoom in z miško pritisnete na Download.

3. V spodnjem levem delu ekrana se vam bo prikazala pasica in z miško kliknete na Zoominstaller.exe.

4. Počakajte minuto, da bo inštaliralo. V naslednjem koraku se vam pokaže okno Zoom Cloud Meetings. Z miško kliknete na Sign In.

5. Vpišete svojo e-pošto, ki jo imate in svoje poljubno geslo (pozor, zapomnite si za naslednje vpisovanje).

6. Z miško pritisnite na prazen okenček Keep me signed in in dajte kljukico za avtomatsko odpiranje programa, po želji. Nato z miško pritisnite na moder gumb Sign In in se vam odpre program oz. aplikacija. 7. Če boste dobili vabilo gostitelja za Zoom, v e-pošti kliknete na modro povezavo in se prikaže okenček in pritisnite na Odpri aplikacijo Zoom, nato pritisnite na video ter počakajte, da bo gostitelj vas potrdil ter ste že notri. Želim vam veliko uspeha pri namestitvi te aplikacije, ki so uporabne za delavnice, izobraževanja, sestanke na daljavo, ko v trenutni situaciji ne moremo biti fizično prisotni zaradi koronavirusne bolezni. Srečno!

JULIJ – DECEMBER 2020

17

Robi Žlajpah ODMEV TIŠINE


RAZSTAVA

IZLET

Čas v virusu

Z ladjico po Ljubljanici

R

L

azstava »Čas v virusu«, katere avtor sem jaz, je trajala od 1. oktobra do 14. oktobra v galeriji Hest v Ljubljani. Zaradi epidemioloških razmer nismo imeli svečane otvoritve, pač pa je bil z lastnikom galerije, g. Emilom Šarkanjem, za vas pripravljen oz. ponujen le ogled razstave. Po tej razstavi smo pripravili še eno razstavo v Mariboru, v galeriji Hest, katere lastnik je prav tako g. Emil Šarkanj. Slike so ustvarjene v neprekinjenem razponu treh posebnih življenjskih situacij 1. PRED pandemijo in karanteno, 2. MED karanteno in 3. PO karanteni. Zato sem slike te razstave poimenoval ČAS V VIRUSU. Gre za moje sporočilo o času navidezne resničnosti 3. dimenzije, v kateri živimo, kjer prevladuje človeški EGO v želji po prevladi. Za njega velja, da mu LAŽ enostavno pomeni oziroma mu postane RESNICA. V vsaki sliki je KODA za prehod iz 3. dimenzije v 5. dimenzijo. Kar zame pomeni, da je resnica božja, stvariteljska in nad nižjim, človeškim, ki je iluzija.

jubljanica je slovenska reka, ki teče po južnem delu Ljubljanske kotline. Izvira v bližini Vrhnike, teče skozi mesto Ljubljana in se pri naselju Podgrad kot desni pritok izliva v reko Savo. Ljubljanica je romantična duša mesta s svojimi lepimi mostovi in slikovitimi obrežji, ki jih je v prejšnjem stoletju uredil znani arhitekt Jože Plečnik. Po njej smo pluli s turistično ladjico in doživeli mesto z rečne perspektive. Na vročo, poletno sončno septembrsko sredo (9. 9. 2020) se nas je sedem članov društva vkrcalo na turistično ladjico. Izlet se je pričel ob 16. uri pri pristanu Ribji trg (blizu Tromostovja), od koder smo odpluli proti toku reke v smeri Livade.

Nikolaj Vogel

Plovba po mestnem jedru me je prevzela že po prvih metrih. Pogled z vodne gladine na staro Ljubljano je vsekakor lep. Pluli smo pod zanimivimi mostovi in občudovali urejena nabrežja na obeh bregovih Ljubljanice. Plovbo smo nadaljevali mimo Špice in kaj kmalu zapluli v predmestno okolje z malimi pomoli s čolnički. Na levem bregu Ljubljanice, malo nad Špico, ima sedež Kajak kanu klub Ljubljana. S plovbo smo prispeli do znane gostilne Livada. Na naši plovbi smo pluli pod osmimi mostovi. Po vrstnem redu jih bom navedel, kot si sledijo od Livade do Zmajskega mostu. Prvi je Prulski most, drugi je Hradeckega most, ki se ga je prijelo tudi ime Mrtvaški most. Tretji je Šentjakobski most, četrti Čevljarski ali Šuštarski most, ki si ga je Plečnik zamislil kot trg nad vodo. Sledil je most Ribja brv in kot šesti najbolj znameniti Plečnikov most – Tromostovje. Za Tromostovjem sledi novejši Mesarski most, ki je znan kot ljubljanski most ljubezni. Poleg izjemnih skulptur kiparja Jakova Brdarja, ga krasijo neštete ključavnice, s katerimi zaljubljeni pari zaklepajo svojo ljubezen. Zadnji, nič manj znani most je Zmajski, ki s svojimi dvajsetimi zmaji in zmajčki predstavlja simbol Ljubljane. Hvala Mestnemu društvu gluhih Ljubljana, da nas je povabilo na čudoviti, nepozabni izlet. Plovba s turistično ladjico je trajala približno eno uro. Janez Bric Foto: Zdenka Pavlin Novak Viri: http://www.navtikaplus.si/plovba-po-ljubljanici/ https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/odkrivajte/ dozivetja/znamenitosti/clanek/romanticna-ljubljana/ http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/slo/06_ljubljanica/ default.htm ODMEV TIŠINE

18

JULIJ – DECEMBER 2020


IZLET

Poletni izlet na Roglo

D

Korona vici - 3. del

GN Ljubljana je na zadnjo soboto v mesecu avgustu organiziralo poletni izlet na Roglo s pohodom na Lovrenška jezera in ogledom razglednega stolpa na Rogli. Na povabilo in prigovarjanje prijateljev sem se prijavil in se jim pridružil. V poznih jutranjih urah smo se zbrali na avtobusni postaji pred Centralnim stadionom za Bežigradom in se odpeljali proti Štajerski, natančneje v osrčje Pohorskih hribov. Na ta dan je bilo vreme zelo idealno v nižjih predelih, ni bil preveč poletno vroč dan. Pot nas je vodila po avtocesti iz Ljubljane do odcepa za Celje mimo Zreč, znanega zdraviliškega mesta do Rogle. Rogla je naselje v občini Zreče in se nahaja na Pohorju na nadmorski višini okoli 1500 metrov, zato ima vedno ugodno klimo z nižjimi temperaturami. Je predvsem tudi rekreacijski center z zdraviliščem. Ne glede na letne čase se na Rogli zberejo vrhunski športniki različnih športnih panog, ki se pripravljajo na tekmovalno sezono ali pomembno prvenstvo. Z avtobusa smo sestopili v mrzlo ozračje Rogle. Odpravili smo se proti Lovrenškim jezerom mimo nogometnega igrišča in po travniku naprej, kjer so nam pašne krave dale dobrodošlico. Pot je vodila najprej po odprtem travniku, nato pa počasi v gozd, kjer rastejo seveda tudi borovnice skoraj na vsakem kvadratnem metru. Pot je razmeroma lahka, malo navzgor na določenih mestih, a nič posebnega. Prehodite jo lahko v boljših gozdnih športnih copatih. Ta del je močvirnat. Prav zato je zadnjih nekaj 100 metrov gozdna pot prekrita z lesenimi deskami in je nekaj posebnega. Z zmerno hojo smo do Lovrenških jezer prišli v uri in pol. Lovrenška jezera so v bistvu zaraščeno močvirje na nadmorski višini 1520 metrov, kjer je več manjših jezer. Ta so čudovito temno modre barve. Po močvirju so speljane lesene brvi, po katerih smo se lahko sprehodili do jezer. Na začetku močvirja je razgledni stolp, s katerega je odličen razgled po celotnem območju močvirja, ki sicer obsega površino 22 hektarjev. Letos bo prvič, da ne bom mogla letovat na Havajih zaradi koronavirusa. Do zdaj nisem mogla zaradi denarja. Moj cilj je bil, da v karanteni shujšam za 10 kilogramov. Ostalo mi jih je še 15. Vpraša učiteljica Janezka: »A ti oče še naloge dela?« »Ne. Nič več, učiteljica. Tisti zadnji cvek ga je čist sesul ...« Spet se počutim kot pri 16-ih. Spet imam dolge lase, bencin je poceni, a nikamor ne smem. »A si se zredila?« »Ne, to je od antidepresivov.« »Aja? Katere pa imaš?« »Milka, 300-gramske.«

Stolp Pot med krošnjami leži v osrčju mogočnih pohorskih gozdov, na vrhu Rogle, na nadmorski višini 1517 metrov. Tam smo videli, zakaj je pohorska narava edinstvena. 1043 metrov dolga pot se med smrekami vije do 20 metrov visoko, nas vmes navdušuje z adrenalinskimi in poučnimi postajami, nato pa nas za konec ponese na 37 metrov visok stolp, ki ponuja nepozaben pogled po pohorskih gozdovih in v dolino, včasih celo do slovenskih Alp in preko meja Slovenije. Na vrhu stolpa je nova atrakcija na Poti med krošnjami Pohorje, in sicer tobogan v obliki močne jeklene cevi okrog središča stolpa. Popeljal nas je na vijugasto vožnjo, dolgo več kot 60 metrov. Drsenje po jekleni cevi je bilo nepozabno. Z nepozabnimi in lepimi vtisi smo se v poznih večernih urah vrnili v Ljubljano. Robert Žlajpah Ni vsaka izguba okusa COVID-19 Včasih žena pač slabo skuha… Nekoč si za obisk pri zdravniku bil bolan. Danes za obisk moraš podpisati izjavo, da si v zadnjih 14 dneh bil popolnoma zdrav. Šesti dan izolacije z možem… Rekla sem mu: »Daj pojdi ven! Ti bom jaz plačala kazen.« Kadarkoli sem kaj kupil pri Kitajcu, je to zdržalo mesec, največ dva. Ampak, ta virus, vsa čast mojstri! Ko bo konec te karantene, boste na frizerja dlje čakali, kot na magnetno resonanco. Od danes je konec z umivanjem rok. Sem dobila račun za vodo, kot da vzrejam delfine.

Vnuk pokliče babico in ji zagrozi: »Če mi ne nakažeš 10 €, pridem na obisk!« Naš železniški promet je končno postal boljši kot japonski. Že mesec dni brez zamud.

JULIJ – DECEMBER 2020

Po krajšem sprehodu po lovrenških jezerih smo se po isti poti vrnili na Roglo, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal na prijetno kosilo z druženjem v planinsko kočo na Pesek, ki se nahaja ob robu večje jase pod vrhovoma Pesek in Rogla. Po kosilu smo se z avtobusom odpravili nazaj proti Rogli in se ustavili mimogrede, da si ogledamo razgledni stolp, ki se imenuje Pot med krošnjami.

Slovenija 1991: osamosvojitev. Slovenija 2020: samoosamitev. Rekel je: »Vse je za nekaj dobro. Tašča je iz druge občine.«

19

ODMEV TIŠINE


IZLET

Pohod v Tamar in ogled planiških skakalnic

V

asoboto, 5. 9. 2020, smo se z dvema kombijema odpravili na prečudovit izlet v Planico s pohodom v Tamar, kjer sta v okviru Planinstva za invalide potekali akciji »Gluhi strežejo v planinskih kočah« in »Gibalno ovirani gore osvajajo«, in ogledom planiških skakalnic. Imeli smo prečudovito, sončno in toplo vreme. Po enournem pohodu po prečudoviti dolini pod Poncami smo iz Planice prispeli do planinske koče Tamar, kjer smo srečali gluhe iz vse Slovenije. Prisotnih je bilo tudi veliko gibalno oviranih na invalidskih vozičkih, ki so prišli na Tamar s pomočjo prostovoljcev. Gluhi natakarji so nam prinesli jedilne liste, na katerih je pisalo in bilo s slikami prikazano, kako se v znakovnem jeziku pokaže, kaj nudijo. V znakovnem jeziku smo naročili pijačo ali hrano, ki so nam jo gluhi natakarji nato tudi

ODMEV TIŠINE

prinesli, in se zabavali. Res čudovit je bil občutek, da lahko gluhi naročijo hrano ali pijačo v svojem materinem jeziku. Čas na Tamarju je vse prehitro minil in podali smo se na pot nazaj proti Planici, kjer sta nas po krajšem odmoru čakala brezplačna ogleda planiškega muzeja smučarskih skokov in skakalnic. V muzeju smo se seznanili z zgodovino smučarskih skokov in pravili točkovanja smučarskih skokov. Nato smo se z žičnico povzpeli na vrh ene izmed smučarskih skakalnic in uživali v prečudovitem razgledu na dolino Planice in okoliške vrhove. Občutek je bil res fenomenalen. Nazadnje smo si privoščili še večerjo v Gostilni pri Martinu v Kranjski Gori, nato pa smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu. Sandi Lakner

20

JULIJ – DECEMBER 2020


ŠPORT

Izvajalci za izvedbo državnega prvenstva gluhih za leto 2021 ŠPORTNA PANOGA ŠAH – posamično in ekipno BADMINTON M/Ž BOWLING – posamično/dvojice ODBOJKA M/Ž BOWLING – trojice FUTSAL BALINANJE – posamično ORIENTACIJSKI TEK M/Ž BALINANJE – dvojice ŠPORTNI RIBOLOV ODBOJKA NA MIVKI M/Ž BALINANJE – ekipno

PREDVIDENI DATUM 27. 2. 2021 13. 3. 2021 27. 3. 2021 10. 4. 2021 17. 4. 2021 15. 5. 2021 29. 5. 2021 12. 6. 2019 19. 6. 2021 3. 7. 2021 31. 8. 2021 7. 9. 2021

IZVAJALEC DGN POSAVJA KRŠKO DOZIS DOLENJSKE IN BELE KRAJINE MDG LJUBLJANA MDGN VELENJE DGN LJUBLJANA DGN CELJE DGN JUŽNE PRIMORSKE KOPER DGN SEVERNE PRIMORSKE NG MDGN AURIS KRANJ DGN PODRAVJA MARIBOR DGN JUŽNE PRIMORSKE KOPER MDGN SLOVENSKE KONJICE

Koledar je bil 21. 11. 2020 potrjen na seji predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije. Termini organizacije državnih prvenstev v različnih športnih panogah se lahko spreminjajo na podlagi izvajalca oz. organizatorja.

Slab dan za naša igralca

D

P gluhih v bowlingu – dvojice in posamezno je izvedlo DGN Ljubljana v sodelovanju s Športno zvezo gluhih Slovenije. Tekmovanje bi moralo biti na sporedu v sredini meseca marca, po koledarju državnih prvenstev za leto 2020, ki ga je sprejelo predsedstvo Športne zveze gluhih Slovenije. Tekmovanje je bilo preloženo in izpeljano v jesenskem času in je potekalo na stezah bowling Kluba 300 v Dravljah. Na to tekmovanje se je prijavilo manj igralcev kakor v lanskem letu zaradi večjega števila okužb s koronavirusom. Skupno je bilo prijavljenih 24 igralcev, in sicer 17 v moški konkurenci ter 6 v ženski konkurenci iz različnih DGN. Za MDGL sta igrala 2 člana v moški konkurenci – Mladen Veršič in Branimir Srdan. Zaradi uvedene omejitve zbiranja s strani države ni bilo navijačev, kot tudi ne gledalcev, ki bi lahko bodrili svoje igralce. V primerjavi z lanskim letom so bili rezultati nekoliko slabši, saj naša igralca nista imela dobrega dneva. Da bi si lahko priigrala medaljo v kategoriji dvojic, pa se jima žal ni izšlo. Kljub treningom in igranju v superligi veteranov sta osvojila le solidni mesti. Najboljši je bil Mladen Veršič na 9. mestu in Srdan na 13. mestu izmed 17 prijavljenih igralcev. Državni prvak v letu korone je postal naglušni igralec Boris Nadižar iz DGN Auris Kranj, ki je prvič nastopil na tem tekmovanju. Tudi v konkurenci dvojic je naslov državnega prvaka osvojilo DGN Auris Kranj v tandemu Nadižar - Franci Šušterčič. Zanimivost tekmovanja v dvojicah je bila, da so se iz kvalifikacij izmed 7 prijavljenih parov (dvojic) po šestih igrah lahko v finale uvrstile tri najboljše dvojice. Medtem pa je bila najboljša dvojica iz kvalifikacij že avtomatično v finalu in je počakala na zmagovalca tekme med drugo in tretjo dvojico, ki sta se pomerili med seboj za preboj v finale po dobljeni igri z 10 meti. Dvojica DGN Ljubljana je bila boljša v polfinalu od DGN Južne Primorske in se uvrstila v finale ter se pomerila z najboljšo dvojico iz kvalifikacij, DGN Auris Kranj. Slednja je zmagala in osvojila naslov državnih prvakov. V ženski konkurenci je postala državna prvakinja Valerija Škof iz DGN Maribor. V konkurenci ženskih dvojic je zlato šlo novogoriški ženski navezi Manca Peroci/Sonja Trampuž, ki je v finalu premagala novomeško dvojico Klarisa Bevc/Kati Nikić. Robert Žlajpah JULIJ – DECEMBER 2020

REZULTATI MOŠKI POSAMEZNO 1. mesto

Boris Nadižar (AURIS Kranj)

1051 točk

2. mesto

Aleš Škof (DGN Podravja Maribor)

1048 točk

3. mesto

Franci Šušterčič (AURIS Kranj)

985 točk

9. mesto

Mladen Veršič (MDG Ljubljana)

858 točk

13. mesto

Branimir Srdan (MDG Ljubljana)

784 točk

MOŠKE DVOJICE - kvalifikacije 1. mesto

AURIS KR

B. Nadižar/F. Šušterčič 2036 točk

2. mesto DGN Juž. Primorske B

A. Škof /M. Sardoč

1955 točk

3. mesto

DGN LJ

I. Vačovnik/I. Časar

1762 točk

5. mesto

MDG LJ

M. Veršič/B. Srdan

1627 točk

Polfinale DGN Juž. Primorske B

DGN LJ 304 : 308

Finale AURIS KR

DGN LJ 335 : 260

ŽENSKE POSAMEZNO 1. mesto

Valerija Škof (DGN Maribor)

928 točk

2. mesto Klarisa Bevc (DOZIS Bele krajine in Dolenske) 830 točk 3. mesto

Sonja Trampuž (DGN Južne Primorske)

827 točk

DVOJICE - kvalifikacije 1. mesto DOZIS Bel. kraj. In Dolenj. (K. Nikić/K. Bevc) 1650 točk 2. mesto

21

DGN Juž. Prim. (M. Peroci/S. Trampuž

1589 točk

Finale DOZIS Bel. Kraj. In Dolenj.

DGN Juž. Prim. 264 : 267 ODMEV TIŠINE


ŠPORT

Smola za trojico MDGL

V

asoboto, 10. 10. 2020, je potekalo preloženo DP gluhih v bowlingu - trojice, ki jo je organiziralo DGN Ljubljana kot tudi prvega letošnjega tekmovanja v konkurenci posamezno in dvojic. Potekalo je na isti lokaciji kot omenjeno tekmovanje v bowlingu. V tem trenutku so veljali še strožji ukrepi, kot so omejitve, nošnja zaščitnih mask in razkuževanje, teden dni kasneje po tekmovanju je bila razglašena epidemija po vsej državi. S tem so bila tudi prepovedana športna tekmovanja za amaterje, razen registriranih tekmovalcev. Za DP gluhih v bowlingu - trojice se je prijavilo 6 moških trojk in 3 ženske trojke iz različnih DGN. Za MDGL je igrala samo ena trojica, v kateri so bili Žlajpah, M. Veršič in B. Srdan, ekipa MDGL je imela veliko smole. Na začetku igre ji je šlo zelo dobro, nad pričakovanji, a žal je v nadaljevanju padla koncentracija dvema igralcema in s tem poslabšala položaj v boju za stopničke. Igralca Robija je v križu zagrabil krč, da je komaj odigral še zadnji dve igri ter ni mogel več pridobiti pomembnih točk za osvojitev 3. mesta. Razlike med 3. in 5. mestom so bile zelo majhne. Tako je trojka MDGL na koncu osvojila 5. mesto. V moški konkurenci je z veliko razliko točk zmagala trojica Auris Kranj, v ženski konkurenci pa je trojka DGN Severne Primorske osvojila naslov državnih prvakinj.

Moške trojke 1. mesto

MDGN Auris Kranj

2908 točk

2. mesto

DGN Ljubljana

2685 točk

3. mesto

DOZIS Bele Krajine in Dolenjske

2544 točk

4. mesto

DGN Južne Primorske

2536 točk

5. mesto

MDG Ljubljana

2528 točk

Ženske trojke

1. mesto 2. mesto 3. mesto

MDGL

2616 točk DGN Severne Primorske DGN Južne Primorske 2324 točk DOZIS Bele Krajine in Dolenjske 2308 točk

Zadnje mesto za našo ekipo

D

GN AURIS Kranj - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko je s Športno zvezo gluhih Slovenije v soboto, 5. septembra 2020, v balinarskem centru Trata v Škofji Loki izvedlo državno prvenstvo gluhih v balinanju - ekipno. Prvenstva se je udeležilo šest moških ekip in tri ženske ekipe. Ženska ekipa DGN Južne Primorske ni mogla nastopiti, ker je obtičala na poti zaradi okvare vozila. V ženski konkurenci sta tekmovali dve ženski ekipi, tako da je tretje mesto pripadlo DGN Južne Primorske. Za našo ekipo so nastopili Vinko Kalizan, Stanko Veršič, Božo Vidic in Natalija Javornik. Na žalost ni imela dneva, da bi si lahko priigrala vidnejše mesto, kamor spadajo najboljše balinarske ekipe. Na koncu je osvojila zadnje mesto. Naslov prvaka med moškimi je osvojila ekipa Društva oseb z okvaro sluha Celjske regije, ki je premagala vse ekipe po vrsti. Pri ženskah je bila najboljša ekipa DGN AURIS Kranj - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko. Moški – vrstni red: 1. DOOS Celjske regije 2. DGN Južne Primorske 3. AURIS Kranj-MDGN za Gorenjsko 4. DGN Ljubljana 5. MDGN občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče 6. MDG Ljubljana Ženske – vrstni red: 1. AURIS Kranj-MDGN za Gorenjsko 2. MDGN občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče 3. DGN Južne Primorske (brez odigranih tekem) Robert Žlajpah, foto: ZDGNS - Spletna TV ODMEV TIŠINE

22

JULIJ – DECEMBER 2020


IN MEMORIAM

Vesta Lamper

Franc Planinc

Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.

Preminil je bivši dolgoletni predsednik ZDGNS Franc Planinc (1937–2020)

(Thomas Carlyle)

Vesti Lamper (Veroniki Lampelj) v slovo, pridejo trenutki, ko je treba reči zbogom in se posloviti od ljudi, ki smo jih imeli radi. Polni bolečine in žalosti se poslavljamo od dolgoletne članice Mestnega društva gluhih Ljubljana.

Pokojnega Franca Planinca bomo ohranjali v lepem spominu in bo ostal v srcih gluhih ljudi.

Veronika, kasneje preimenovana Vesta, je bila rojena 14. 12. 1942 v Virstanju pri Podčetrtku. Pri štirih letih je izgubila sluh zaradi meningitisa. Umrla je v 78. letu, tik pred rojstnim dnevom. Rojena je bila v slišeči družini kot predzadnji otrok. Imela je 3 sestre in 2 brata, dve sestri in en brat so že pokojni. Po končani osnovni šoli za gluhe se je izučila za pletiljo. Vajeniške dni je preživela v tovarni Rašica. Kasneje se je zaposlila kot knjigoveška delavka v tiskarni Učnih delavnic, kasneje preimenovanih v Optimo, kjer je delala, dokler se ni upokojila. Z možem Marjanom se je poročila leta 1966 in sta bila poročena točno 54 let. V srečnem zakonu so se jima rodili 4 slišeči otroci, od tega so 3 še živeči. Poleg užaloščenih otrok in moža je za sabo pustila 6 vnukov in 5 pravnukov. Njeni svojci se je spominjajo kot čudovite in posebne osebe, ki je ljubila naravo, življenje in bila zelo družaben človek. Oboževala je ples in rada se je vključevala v kulturno sekcijo, še posebej nas je navduševala z recitacijo svojih pesmi in pisanjem člankov v časopisih Okno in Odmevi tišine. V društvu se je spominjamo kot pozitivne osebe, ki je bila vedno nasmejana in dobre volje, osebe, ki je imela veliko prijateljev. Bila je vedno pripravljena priskočiti na pomoč gluhim članom v stiski.

Naj bo mu rahla zemlja in naj počiva v miru.

Naj ti bo rahla zemlja in počivaj v miru!

Ob tej priložnosti v imenu Mestnega društva gluhih Ljubljana izrekamo sožalje njegovi ženi Fridi in družini ob izgubi velikega moža, ki se je na lokalnem in državnem področju boril za pravice gluhih in uveljavljanje znakovnega jezika. Sožalje izrekamo tudi Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana, katerega je bil dolga leta član, in Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki ji je dolga leta predsedoval. Bil je eden izmed vodilnih delavcev v podjetju Učne delavnice. Več o njegovi zgodovini si lahko preberete v reviji Iz sveta tišine.

MDGL Slika: ZDGNS – Spletna TV

V imenu Mestnega društva gluhih Ljubljana izrekamo sožalje možu Marjanu, hčerkama Moniki in Luciji, sinu Danijelu ter vnukom, pravnukom in ostalim svojcem.

Mestno društvo gluhih Ljubljana Cankarjeva cesta 9, Ljubljana Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek: od 9. do 12. ure, sreda od 16. do 19. ure E-mail: mdg-ljubljana@guest.arnes.si Spletna stran: http://www.mdgl.si/

Želite dopisovati v naše glasilo? Članke in slike za objavo lahko pošljete na elektronski naslov: mdg-ljubljana@guest.arnes.si ali pa jih prinesete v pisarno društva.

T: 041 231 791 - Robert Žlajpah, predsednik MDGL T: 070 699 336 - Indira Vehbić, sekretarka MDGL JULIJ – DECEMBER 2020

23

ODMEV TIŠINE


Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije Meri Möderndorfer, ki je vse življenje posvetila borbi za pravico gluhih do uporabe znakovnega jezika, izobraževanja, dostopnosti do informacij in za izboljšanje življenja in dela gluhih, podelila posebno priznanje za človekove pravice. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, so ji ga podelili na posebni slovesnosti v prisotnosti varuha človekovih pravic, g. Svetine. Priznanje ji je predal predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih, g. Mladen Veršič. Ob tej priložnosti v imenu vseh članov Mestnega društva gluhih Ljubljana izrekamo čestitke naši članici in ustanoviteljici društva, Meri Möderndorfer, za podeljeno posebno priznanje na področju človekovih pravic na področju dela gluhih. Seveda je treba napisati tudi to, da se ji zahvaljujemo za njen velik, neizmeren trud pri uveljavljanju pravice do uporabe slovenskega znakovnega jezika in za ozaveščanje javnosti o slovenskem znakovnem jeziku, ki ga gluhi lahko v javnosti ponosno uporabljamo kot svoj materni jezik. Zahvaljujemo se ji tudi za delo na ostalih področjih v zvezi z gluhimi ter da je javnost gluhoto prepoznala kot najtežjo invalidnost, saj zaradi gluhote gluhim primanjkuje pomembnih informacij. Iskrena hvala, Meri! Robert Žlajpah, predsednik društva v imenu vseh članov društva Foto: Sašo Letonja

Izid brezplačne številke so omogočili:

Programe in delovanje financira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.


Millions discover their favorite reads on issuu every month.

Give your content the digital home it deserves. Get it to any device in seconds.