Odmev tišine 7-12 2021

Page 1

LETNIK XXIII: ŠTEVILKA 7 – 12 JULIJ – DECEMBER 2021

G L A S I L O

ODMEV TIŠINE

M E S T N E G A

D R U Š T V A

G L U H I H

L J U B L J A N A


OBVESTILA

Zaščitni korona ukrepi

ČLANARINA ZA LETO 2022 ZAPOSLENI, UPOKOJENCI

V novem letu 2022 Vam in Vašim bližnjim želimo veliko lepih trenutkov, srečnih, zdravih dni in uspehov na vseh področjih.

20,00 €

DIJAKI, ŠTUDENTJE in BREZPOSELNI so oproščeni plačila članarine na podlagi potrdila o šolanju ali potrdila o brezposelnosti, ki ga dobite na Zavodu za zaposlovanje. STARI NAD 80 LET so oproščeni plačila članarine na podlagi dokazila z osebnim dokumentom.

Uredniški odbor Odmevi tišine

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Cankarjeva 9, 1000 Ljubljana; Tel.: 059 727 639, 070 699 336; spletna stran: www.mdgl.si; e-pošta: mdg-ljubljana@guest. arnes.si. Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: mdg-ljubljana@guest. arnes.si. Davčna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092. Fotografija na naslovnici: Zmaj na Zmajskem mostu (Foto: Graf Littus Janez Bric, s. p.)

ODMEV TIŠINE

Glasilo Odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437. Odgovorni urednik: Robert Žlajpah, predsednik društva; namestnica odgovornega urednika: Indira Vehbić, sekre­tarka društva; član uredniškega odbora: Nikolaj Vogel; lektor: Sandi Lak­ner; tehnični urednik: GRAF LITTUS Janez Bric, s. p. Avtor logotipa in postavitve – izgleda glasila: Vinko Cepec. Tisk: SETZER Danilo Radanović, s. p.

2

JULIJ – DECEMBER 2021


UVOD

Predsednik piše … Žal prihaja nova številka glasila OT v vaše roke v času novega vala covida-19. Strokovnjaki pravijo, da je ta že četrti in navkljub optimizmu pred letom dni, je ta najhujši doslej.

gluhi, gluhoslepi, naglušni in osebe z polževim vsadkom iz cele Slovenije. Žal je bilo zaradi številnih omejitev z ukrepi Vlade Republike Slovenije izvedeno v strogo omejenem številu s pogojem PCT – preboleli, cepljeni in testirani. Če pogledamo vsi skupaj čez leto, je društvo kljub razburkani epidemiji korone uspelo izpeljati tudi tri strokovne ekskurzije. Prva, spomladanska, je bila v Goriška brda. O njej smo poročali v prejšnji številki. V tej številki pa boste brali o ostalih dveh. Čez leto sva skupaj s sekretarko po najboljših močeh skušala pomagati našim uporabnikom, ki so potrebni pomoči, da so lahko uredili vse potrebno. Starostnike na domu in v DSO je obiskovala zaposlena prek javnih del, Zdenka. Naj omenim, da je konec leta zaključila z zaposlitvijo pri nas. V imenu Mestnega društva gluhih Ljubljana se ji zahvaljujemo za dobro opravljeno delo, njen trud in vse ure, ki jih je preživela s starostniki kljub težki situaciji s korono in ukrepi. Društvo se za leto 2022 ni prijavilo na razpis javnih del. Zdenka ne izpolnjuje več pogojev za podaljšanje pogodbe, drugih kandidatov z znanjem znakovnega jezika pa trenutno nimamo. Slišeča oseba tega programa žal ne bi mogla izvajati. Skupaj s člani upravnega odbora in s prostovoljci si bomo poskušali razdeliti naloge za obiske starostnikov, da jim olajšamo življenje v težki situaciji, v kakršni smo sedaj. V imenu MDGL sva z Meri Möderndorfer obiskala starostnike na DSO, jim polepšala dan s prednovoletnim darilom. Dobrot v obliki sadja in sladkarij so bili zelo veseli. Žal mi je za člana, ki je nastanjen v DSO Postojna, kjer niso bili dovoljeni obiski zaradi okužb v tem domu. Smo ga pa obiskali pred zaprtjem doma in vemo, da je dobro in da je za njega lepo poskrbljeno. V letu 2021 so preminili naši člani Marija Bergant, Anica Pernat in zakonski par Saradžić. Naj jim bo rahla zemlja za večni počitek. Želim si, da nam novo leto 2022 prinese veliko upanja, da se rešimo te težke epidemije ter se vrnemo v normalno življenje. Vse nas navdaja upanje, da se bomo vrnili v normalo in se v društvu srečevali v živo v večjih številih, takih kot smo jih bili navajeni pred izbruhom epidemije. V letu 2022 si tako želimo več srečanj v živo na skupinskih aktivnostih, če pa ne bodo izvedljive, nam ne preostane drugega kot da potrpimo in se prilagajamo, dokler ne mine. Držimo pesti na trenutek, ko bomo nekega dneva zmagali v boju proti koroni, se veselili in smejali s širokimi usti brez mask. Moramo biti pozitivni v razmišljanju. Skupaj s sekretarko Indiro in člani upravnega odbora želimo vsem članicam in članom veliko zdravja, sreče in uspeha v prihajajočem letu 2022. Srečno vsem!

S

pominjam se, da sem že pisal v zadnji številki lanskega leta, kako smo pred letom odštevali tedne do prihoda novih cepiv. Bili smo polni optimizma in smo si govorili: »Ko bomo imeli na voljo cepivo, bo te more in omejitev konec in spet bomo zaživeli normalno in svobodno zadihali.« No, pa žal ni tako. Si upa še kdo napovedati, kdaj bo spet vse po starem? Preden vam zaupam, zakaj si jaz tega ne upam, vam želim predstaviti novo številko, ki prihaja po tem turobnem letu. Božični in novoletni prazniki so mimo, čas že hitro beži, nič ne reče in že smo stopili v neznano leto 2022. Žal nam leto 2021 ni bilo naklonjeno, kljub cepivu, ki naj bi prikazalo luč na koncu predora. Še vedno smo v primežu korone, ki se nikakor noče umakniti iz naših življenj, da bi lahko zadihali svobodo življenja. Na žalost ne bomo imeli lepih spominov na številko 2021, ki nam je prinesla tretji in četrti val epidemije. Predvsem sta tretji in četrti val krojila življenje z vladnimi ukrepi s prepovedjo zbiranja ljudi. Vmes, med tretjim in četrtim valom so se sprostili ukrepi, da so uporabniki lahko prihajali tudi ob sredah popoldne in se družili med seboj. Se pa poznajo posledice strahu pred okužbami, tako da je manjše število srečanj v živo. V četrtem valu se je zaradi hitrega porasta števila okužb večina skupinskih aktivnosti, kot so delavnice, predavanja, seminarji, ponovno selila na splet oziroma aplikacijo ZOOM. Ravno tako tudi družabna srečanja članov. Po dolgih dveh letih pogoste organizacije in uporabe spletnih aplikacij smo se v precejšnji meri navadili take oblike dela in srečanj, čeprav je za nas, uporabnike tak način dela otežen. Veseli me, da se uporabniki želijo naučiti uporabe le-teh in da se na ta način aktivno udeležujejo aktivnosti, s tem pa tudi vzdržujejo stik med seboj in društvom. Pisarna društva je skozi leto delovala nemoteno, tako da so uporabniki lahko prihajali na svetovanje kot običajno. Veliko je tudi svetovanj preko video pogovorov, kar je še ena oblika pomoči, čeprav se vsi raje srečujemo v živo in je v živo neposreden stik veliko bolj prijazen in oseben. Žal je situacija takšna in je dobro, da imamo omogočeno vsaj tako obliko komuniciranja. Ne znam si predstavljati kako bi bilo, če še tega ne bi bilo. Za gluhe in naglušne člane je v tem letu prišel nov seznam telesnih okvar, ki je 15. oktobra bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Za osebe nad 95 % izgube sluha po Fowlerju se je dvignil odstotek telesne okvare s 70 % na 80 % telesne okvare. Če ste v času zavarovanja izgubili sluh ali se vam je poslabšal oz. se vam je poslabšalo zdravstveno stanje glede na višino telesne okvare, vam pripada invalidnina. Več si lahko preberete na naslednjih straneh te številke. September je bil posvečen mednarodnemu prazniku gluhih. Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, ki je letos praznovalo 90. obletnico delovanja, je v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije organiziralo slavnostni dogodek v SiTi Teatru v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora RS, Igor Zorčič. Kot vsako leto, je bila navada, da se družabnega srečanja udeležijo številni JULIJ – DECEMBER 2021

Robert Žlajpah

3

ODMEV TIŠINE


AKTUALNO

Nov seznam telesnih okvar prinaša spremembe za gluhe in težje naglušne Končno smo po mnogih letih opozarjanj dočakali prenovo že pošteno zastarelega in zelo pomanjkljivega seznama telesnih okvar, ki je bil uveljavljen še v času, ko je Slovenija bila še republika v okviru rajnke Jugoslavije. Nov seznam telesnih okvar je priloga nove odredbe o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, ki je stopila v veljavo 30. 10. 2021. Gluhim in težje naglušnim prinaša višje stopnje telesnih okvar, na novo pa ureja tudi telesne okvare gluhoslepih, ki so doslej lahko pridobili telesno okvaro le za okvaro vida in okvaro sluha posebej. Sandi Lakner

VIŠJI ODSTOTKI TELESNIH OKVAR

Iz navedenega izhaja, da pridobijo pravico do invalidnine le gluhi ali naglušni, ki se jim je sluh v času trajanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja poslabšal do te mere, da bi zaradi poslabšanja sluha v navedenem obdobju pridobili telesno okvaro 50 % ali več. Iz navedenega izhaja, da osebe, gluhe od rojstva ali od časa pred vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi po novih predpisih niso upravičene do invalidnine, razen če je v času, ko so bili obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, nastala kakšna druga telesna okvara (npr. zaradi prometne nesreče, poškodbe v športu, bolezni) in le-ta znaša 50 % ali več.

NOVE PRAVICE ZA OSEBE Z OKVARO SLUHA

POSTOPEK PRIDOBITVE VIŠJEGA ODSTOTKA TELESNE OKVARE

Osebe z okvaro sluha nad 95 % po Fowlerju imajo po novem seznamu telesnih okvar priznano 80 % telesno okvaro, po starem seznamu telesnih okvar pa so imeli priznano 70 % telesno okvaro. Osebe z okvaro sluha 90 % po Fowlerju in več imajo po novem priznano 70 % telesno okvaro, medtem ko so po starem imeli priznano le 60 % telesno okvaro. Osebe z okvaro sluha od 80 % po Fowlerju in več imajo po novem priznano 60 % telesno okvaro, medtem ko so po starem imeli priznano le 50 % telesno okvaro. Nove, višje stopnje telesnih okvar pa prinašajo gluhim in težje naglušnim tudi nove pravice, in sicer: • osebam z okvaro sluha nad 80 % po Fowlerju in več: pravica do dodatnih dni letnega dopusta, ki jo imajo vsi zaposleni s stopnjo telesne okvare nad 60 %; • osebam z okvaro sluha nad 90 % po Fowlerju in več: pravica do prištete dobe k pokojninski dobi, ki jo imajo vsi zaposleni zavarovanci obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja; • osebam z okvaro sluha nad 95 % po Fowlerju (tj. gluhim): pravica do oprostitve letne dajatve za uporabo motornih vozil v cestnem prometu. Več o teh novih pravicah pa si lahko preberete v ločenih člankih. Nobena izmed navedenih pravic ni pogojevana z znanjem ali uporabo kateregakoli znakovnega jezika, pač pa le s stopnjo okvare sluha.

V primeru, da uveljavljate le nov odstotek telesne okvare za okvaro sluha, za katero ste v preteklosti že uveljavljali telesno okvaro (npr. za gluhe, ki ste po starem imeli priznano 70 % telesno okvaro), vlogo za uveljavljanje nove stopnje telesne okvare oddate na ZPIZ: • Če nimate digitalnega potrdila, preko storitve ZPIZ eVloge za VSE, ki vam omogoča preprosto pripravo in oddajo elektronskih vlog tudi brez digitalnega potrdila. • Če digitalno potrdilo imate, elektronsko vlogo pripravite in oddate prek sistema eZPIZ. V zgornjem primeru stroškov postopka ni. V primeru, da uveljavljate tudi morebitno novo telesno okvaro, ki je doslej niste uveljavljali, morate do svojega osebnega zdravnika, ki pošlje overjene fotokopije zdravniških izvidov na invalidsko komsijo ZPIZ. V tem primeru v zdravstvenem domu plačate stroške pošiljanja izvidov na invalidsko komisijo ZPIZ, saj navedena storitev ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

INVALIDNINA

Seznam telesnih okvar je tudi podlaga za odločanje v postopku glede pravice do invalidnine. V postopku, ki sledi vloženi zahtevi za priznanje pravice do invalidnine na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), invalidska komisija ZPIZ pripravi izvedensko mnenje o obstoju ter vrsti oziroma stopnji telesne okvare. Na podlagi izvedenskega mnenja invalidske komisije ZPIZ odloči o pravici. Pogoji za pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela pri zavarovancu, so naslednji: • telesna okvara mora znašati najmanj 50 %, • zavarovanec mora imeti ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne, • prav tako mora biti izpolnjen pogoj pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic. ODMEV TIŠINE

Viri na spletu: Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (pisrs.si) Sprejeta odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar | Zveza Delovnih Invalidov Slovenije (zdis.si) pravica do invalidnine za telesno okvaro: ZPIZ

4

JULIJ – DECEMBER 2021


AKTUALNO

Stopnje telesnih okvar za izgubo sluha po starem in novem seznamu telesnih okvar Stopnja obojestranske izgube sluha po Fowlerju 60 % – 70 % 70 % - 80 % 80 % - 90 % 90 % - 95 % nad 95 %

Nov seznam telesnih okvar

Star seznam telesnih okvar

40 % 50 % 60 % 70 % 80 %

40 % 50 % 50 % 60 % 70 %

Višina invalidnine za bolezen ali poškodbo izven dela v letu 2021 Telesna okvara Znesek EUR 100 % 71,52 90 % 65,55 80 % 59,59 70 % 53,64 60 % 47,68 50 % 41,72

PRIZNANA TUDI GLUHOSLEPOTA

Nov seznam telesnih okvar na novo ureja tudi telesne okvare gluhoslepih. Gluhoslepota je po novem seznamu telesnih okvar opredeljena kot 1. do 5. kategorija slabovidnosti in slepote in hkrati obojestranska izguba sluha 50 % ali več po Fowlerju. Kategorije slabovidnosti so naslednje: 1. kategorija: vidna ostrina od 10 % do 30 % (slabovidnost); 2. kategorija: vidna ostrina 5 % do 10 % ali zoženje vidnega polja 30 ° ali manj okrog fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida (težja slabovidnost); 3. kategorija: vidna ostrina 2 % do 5 % ali zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke na 5-10 stopinj, ne glede na ostrino vida; 4. kategorija: od zaznavanja svetlobe do vidne ostrine 2 % ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj, ne glede na ostrino vida; 5. kategorija: popolna slepota

• • • •

• • • •

Telesna okvara za gluhoslepoto je odvisna od stopnje hkratne okvare vida in sluha in se giblje med 50 % in 100 %. Pri določanju odstotka telesne okvare se upošteva ostrina vida tako na boljšem kot na slabšem očesu, pri čemer vidna ostrina na boljšem očesu za obravnavo okvare v okviru gluhoslepote ne sme presegati 30 %. V naslednjih primerih hkratnih okvar vida in sluha upoštevanje gluhoslepote ni predvideno, kar pomeni, da mora biti izguba sluha višja od 60 % po Fowlerju, da se poleg spodaj navedene okvare vida upošteva tudi okvara sluha: • okvara vida, kjer je na boljšem očesu vidna ostrina med 40 % in 50 %, v odvisnosti od vida na slabšem očesu: 30 % – 50 % telesna okvara; • popolna slepota enega očesa ali izguba enega očesa, kjer je na ostalem očesu vidna ostrina nad 70 %: 30 % telesna okvara; JULIJ – DECEMBER 2021

okvara vida, kjer je na boljšem očesu vidna ostrina od 60 % do 70 %, na slabšem očesu pa 20 % ali manj: 30 % do 40 % telesna okvara; popolna slepota enega očesa ali izguba enega očesa ob izgubi vidnega polja drugega očesa: nazalno (pri nosu): 60 % telesna okvara temporalno (pri temenu): 70 % telesna okvara Izolirane hemianopsije trajnega značaja (razen kvadrantnih, binazalnih in zgornjih horizontalnih hemianopsij) (to pomeni izguba vidnega polja, ki ni okrogla): Bitemporalne hemianopsije: 40 % telesna okvara Homonimne hemianopsije: 50 % telesna okvara Spodnje horizontalne hemianopsije: 80 % telesna okvara zoženje vidnega polja od 21° do 30° okoli fiksacijske osi (ne spada v nobeno kategorijo slabovidnosti ali slepote) – 50 % telesna okvara;

Dve ali več telesnih okvar se upošteva tako, da se telesni okvari z najvišjim odstotkom telesne okvare prišteje: 10 % telesne okvare, kjer je telesna okvara 30 % ali 40 % 20 % telesne okvare, kjer je telesna okvara 50 % ali več. Najvišji možni skupni odstotek telesne okvare je 100 %, ne glede na število in skupni seštevek odstotka vseh telesnih okvar. Sandi Lakner Vira na spletu: Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (pisrs.si) Okvare vida | ZDSSS (zveza-slepih.si)

5

ODMEV TIŠINE


AKTUALNO

Pravica do dodatnih dni letnega dopusta

T

dni letnega dopusta za vsako od zgoraj navedenih kategorij, drugačna meja za starejše delavce,.... Navedena pravica velja le za zaposlene pri delodajalcih, ne pa tudi za samozaposlene, saj njim nihče ne odmerja letnega dopusta.

retji odstavek 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta: • starejši delavec (tj. star najmanj 55 let), razen, če posebni zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače (Zakon o delavcih v državnih organih, ki velja za zaposlene v državnih organih, npr. postavlja mejo na 50 let); • invalid (tj. oseba s priznano invalidnostjo III. ali II. kategorije v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju); • delavec z najmanj 60 % telesno okvaro (ne glede na starost). Glede na nov seznam telesnih okvar imajo najmanj 60 % telesno okvaro osebe z okvaro sluha nad 80 % okvaro sluha, tj. težje naglušni in gluhi. • delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke (ne glede na starost delavca – navedeno pride npr. v poštev za vse starše (tudi slišeče), ki imate gluhe ali naglušne otroke, mlajše od 18 let oz. v primeru, da se redno šolajo oz. študirajo, najdlje do otrokovega 26. leta starosti). V nekaterih primerih se lahko število dni letnega dopusta za vsako od zgoraj naštetih kategorij tudi seštevajo, kar npr. na podlagi sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča velja za vse delavce v državnih organih. Vendar pa preverite, kaj velja pri vas oz. kakšna je ureditev pri vas.

UVELJAVLJANJE DODATNIH DNI LETNEGA DOPUSTA

V kadrovsko službo nesite: • za invalide III. ali II. kategorije: kopijo odločbo o priznani invalidnosti III. ali II. kategorije; • za osebe z najmanj 60 % telesno okvaro: kopijo odločbe ZPIZ o priznani najmanj 60 % telesni okvari • za osebe, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno skrb in varstvo: kopijo dokazila, ki dokazuje, da imate otroka, ki potrebuje posebno skrb in varstvo

KDAJ PRIDOBITE PRAVICO DO DODATNIH DNI LETNEGA DOPUSTA?

Nova pravica vam bo priznana že v letu, ko boste prinesli kopijo odločbe ali dokazilo v kadrovsko službo. V primeru, da ste že dobili obvestilo o priznanem letnem dopustu za tekoče leto, boste v primeru, da boste prinesli odločbo oz. dokazilo, naknadno dobili novo obvestilo o priznanem letnem dopustu za tekoče leto. V primeru, da se je koledarsko leto medtem izteklo, boste pravico do dodatnih dni letnega dopusta začeli uveljavljati v novem letu.

KOLIKO ČASA VELJA PRAVICA DO DODATNIH DNI LETNEGA DOPUSTA?

KDO IMA PRAVICO DO DODATNEGA LETNEGA DOPUSTA V ZGORAJ NAVEDENIH PRIMERIH?

Priznana pravica do dodatnih dni letnega dopusta velja trajno, tj. do upokojitve ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da se zaposlite drugje oz. se zaposlite prvič, ob sklenitvi delovnega razmerja priložite kopijo odločbe o priznani telesni okvari, invalidnosti ali negi in varstvu otroka, ki potrebuje posebno skrb in varstvo, da boste dobili dodatne dni letnega dopusta. Starejši delavci dobijo dodatne dni dopusta avtomatično.

Navedeno pravico imajo vsi zaposleni pri vseh delodajalcih v Sloveniji, ki izpolnjujejo enega ali več zgoraj navedenih pogojev. V določenih gospodarskih panogah se lahko s posebnimi zakoni ali kolektivnimi pogodbami na ravni panoge ali podjetja navedena pravica uredi drugače, tako da osebi pripada več dodatnih dni letnega dopusta kot je navedeno v ZDR-1 (npr. 4 ali 5 dni), nikdar pa manj kot 3 dni, možnost seštevanja

Sandi Lakner Viri na spletu: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, Pdp 897/2000 Iskalnik sodne prakse (sodnapraksa.si) Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)

ODMEV TIŠINE

6

JULIJ – DECEMBER 2021


AKTUALNO

Prišteta doba za pridobitev pokojnine na podlagi osebnih okoliščin 138. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določa pravico do prištete (oziroma po starem »beneficirane«) zavarovalne (pokojninske) dobe zaradi osebnih okoliščin, med katere spada tudi najmanj 70 % telesna okvara.

PRAKTIČNA PRIMERA Primer 1:

Oseba, ki se je zaposlila v starosti 20 let, ima najmanj 70 % telesno okvaro vso delovno dobo. Oseba nima drugih pogojev za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine, prav tako tudi ni dokupila pokojninske dobe. Po 32 letih delovne dobe, tj. v starosti 52 let ima 8 let prištete pokojninske dobe zaradi osebnih okoliščin, kar pomeni, da ima izpolnjen pogoj 40 let pokojninske dobe. Prav tako se zniža tudi starostna meja za pridobitev starostne pokojnine za 8 let, ki po splošnih predpisih znaša 60 let za 40 let pokojninske dobe, tako da navedena oseba pogoj starosti prav tako izpolni v starosti 52 let, kar pomeni, da se lahko upokoji po 32 letih delovne dobe v starosti 52 let.

D

ruge osebne okoliščine so še: vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, oboleli za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji.

KAJ JE PRIŠTETA DOBA?

Osebam, ki imajo najmanj 70 % telesno okvaro ali eno izmed zgoraj naštetih osebnih okoliščin, se za vsako leto zaposlitve pri delodajalcu ali samozaposlitve (s.p.-ji), ko so bili obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, prištejejo dodatni 3 meseci delovne dobe. To pomeni, da 40 let pokojninske (zavarovalne) dobe dosežejo po 32 letih delovne dobe. Prav tako se tudi starost, pri kateri se lahko upokojijo, za vsako leto delovne dobe zniža za 3 mesece.

Primer 2:

Oseba, ki se je zaposlila v starosti 20 let, po 20 letih delovne dobe, v starosti 40 let, zboli in pridobi pravico do 70 % telesne okvare, kar pomeni, da se ji prišteta doba šteje od 20. leta delovne dobe dalje. Tudi ta oseba nima drugih pogojev za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine, prav tako ni dokupila pokojninske dobe. Po 36 letih delovne dobe, tj. v starosti 56 let ima 4 leta prištete pokojninske dobe zaradi osebnih okoliščin, kar pomeni, da ima izpolnjen pogoj 40 let pokojninske dobe. Prav tako se zniža tudi starostna meja za pridobitev starostne pokojnine za 4 leta, ki po splošnih predpisih znaša 60 let za 40 let pokojninske dobe, tako da navedena oseba pogoj starosti prav tako izpolni v starosti 56 let, kar pomeni, da se lahko upokoji po 36 letih delovne dobe v starosti 56 let.

KAKO UVELJAVITI PRIŠTETO DOBO?

Na ZPIZ pridobite odločbo o najmanj 70 % telesni okvari, ki po novem seznamu telesnih okvar pripada osebam z okvaro sluha 90 % po Fowlerju in več. Prišteta doba se nato ob upokojitvi upošteva avtomatično od dneva nastanka najmanj 70 % telesne okvare. Več o postopku pridobitve odločbe o telesni okvari si preberite v članku o novem seznamu telesnih okvar.

Sandi Lakner Vir na spletu: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

JULIJ – DECEMBER 2021

7

ODMEV TIŠINE


AKTUALNO

Oprostitev letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu 30. 10. 2021 je stopila v veljavo nova odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, ki osebam z okvaro sluha 95 % po Fowlerju ali več (v nadaljevanju: gluhim) priznava 80 % telesno okvaro in ne več 70 % telesno okvaro. Iz navedenega izhaja tudi možnost uveljavljanja oprostitve dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu. Sandi Lakner

D

ajatev za uporabo vozila v cestnem prometu se plača vsako leto pri registraciji oz. podaljšanju registracije osebnega vozila (avtomobila, avtodoma, kombija), motornega kolesa s prostornino motorja nad 50 ccm in priklopnega vozila. Ne plačuje se je za mopede in električne avtomobile. Po zakonu o dajatvah za motorna vozila imajo osebe z najmanj 80 % telesno okvaro pravico do oprostitve dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu za osebna vozila z motorjem moči do vključno 150 kW. Vlogo za uveljavljanje oprostitve plačila dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu se vloži na upravni enoti oz. pri organizaciji, kjer opravljate registracijo oz. podaljšanje registracije vozila (le-ta jo nemudoma pošlje upravni enoti v reševanje). Za uveljavljanje oprostitve dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu je potrebno predložiti kopijo odločbe ZPIZ o priznani najmanj 80 % telesni okvari. O oprostitvi odloči upravna enota z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, ki se jo vloži na upravni enoti v 14 dneh po vročitvi odločbe.

Ker ima upravna enota za izdajo odločbe časa 30 dni, kar pomeni, da je oseba ob registraciji dajatev že plačala, ima oseba ob pozitivno rešeni vlogi pravico do povračila plačane dajatve. Odločba o oprostitvi dajatve se izda za določeno časovno obdobje, kar pomeni, da je po preteku veljavnosti odločbe potrebno vložiti novo vlogo za oprostitev dajatve. Oprostitev plačila dajatve se lahko za polnoletne osebe uveljavlja le za eno osebno vozilo, registrirano na ime te osebe ali na njegovega starša, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, s katerim živi na istem naslovu. To pomeni, da kdor ima 2 ali več avtomobilov z močjo motorja do 150 KW, lahko navedeno oprostitev uveljavlja samo za en avtomobil. Oprostitve dajatve ni mogoče uveljavljati za motorna kolesa s prostornino motorja nad 50 ccm in za priklopna vozila. Vir na spletu: Zakon o dajatvah za motorna vozila (ZDajMV) (pisrs.si)

BREZPLAČEN PREVOZ NA KLIC

Predstavitev Klinko Kavalirja Na Mestni občini Ljubljana so v sodelovanju z Javnim podjetjem Ljubljanski potniški promet d.o.o., Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana in Onkološkim inštitutom Ljubljana 1. julija 2021 začeli z izvajanjem pilotnega projekta prevoza na klic z električnim vozilom Klinko Kavalir.

M

estna občina Ljubljana je povabilo društva na območju Ljubljane, med drugimi tudi Mestno društvo gluhih Ljubljana, na predstavitev Klinko Kavalirja, v okviru sodelovanja kot partnerja projekta evropskega projekta TRIBUTE, ki ga sofinancira program Interreg ADRION. Vodilni partner je univerza POLITECNICO Milano, poleg Ljubljane pa kot partnerji sodelujejo še Milano, Maribor, Zagreb, Patras, Novi Sad, Sarajevo in Podgorica. V imenu Mestnega društva gluhih Ljubljana se ga je udeležil predsednik društva, Robert Žlajpah. Ker je v Sloveniji in drugod po Evropi opazen trend staranja prebivalstva, ta skupina pa je tudi najpogostejši uporabnik zdravstvenih storitev, MOL v sklopu projekta TRIBUTE - inTegRated and Innovative actions for sustainaBle Urban mobiliTy upgradE v Ljubljani izvaja pilotni projekt storitve brezplačnega prevoza na klic na območju UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana. S tem želijo zlasti starejšim ter gibalno in senzorno oviranim osebam omogočiti lažji dostop do klinik na tem območju. Glavni cilj je izboljšanje mestnega prometa z uvajanjem učinkoviODMEV TIŠINE

tejših prevoznih storitev in rešitev, ki so prilagojene novim navadam in potrebam meščank in meščanov, pri čemer se osredotočajo na najranljivejše skupine. Posamezniki, potrebujejo prevoz s Klinko Kavalirjem, ga lahko pokličejo na telefonsko številko 041 504 400 vsak delovni dan med 6.30 in 19.30 uro in se dogovorijo za brezplačen prevoz med poljubnima točkama znotraj območja UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana. Ob sobotah, nedeljah in praznikih Klinko Kavalir ne vozi. Uporabniki se lahko od doma na pot podajo z avtobusom mestnega potniškega prometa ali z vlakom, izstopijo na katerem izmed postajališč v bližini, od tam pa jih bo Klinko Kavalir brezplačno popeljal do izbrane klinike in nato nazaj do želene točke. Enako velja tudi za tiste, ki se bodo pripeljali z avtomobili. Tem priporočamo parkiranje na P+R parkiriščih Barje, Studenec, Dolgi most ali Stožice, od koder se lahko do UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana pripeljejo z mestnimi avtobusi. Parkirajo lahko tudi na parkiriščih v bližini (priporočamo parkiranje na par-

8

JULIJ – DECEMBER 2021


kirišču Povšetova, s katerim upravlja JP Ljubljanska parkirišča in tržnice d. o. o.). Na predstavitvi sem postavil vprašanje v zvezi s komunikacijo gluhih in naglušnih, ki sami ne morejo poklicati Klinka Kavalirja in prosil za vzpostavitev komunikacije v obliki sporočil (SMS). Mestna občina Ljubljana je vzela na znanje in bo poskušala urediti dostop za gluhe in naglušne.

Spodaj lahko vidite seznam KLINKO postajališč, kamor pripelje KLINKO KAVALIR.

Foto: Arhiv MOL

Foto: Ljubljanski potniški promet

JULIJ – DECEMBER 2021

Robert Žlajpah Vir: spletna stran MOL

9

ODMEV TIŠINE


OBLETNICA DRUŠTVA

Praznik društva – 30. november 2021 Dan je turoben, moje misli pa so v letu 1998. Zakaj? Zadnji dan v mesecu novembru, 30. novembra društvo praznuje rojstni dan – 23 let od ustanovitve društva gluhih.

S

pomin se mi vrača v tiste čase, v čase naše drznosti, upanja, naše zagnanosti, da nekaj naredimo. Majhna skupinica entuziastov ugrizne in kolesje steče – ustanovilo se je novo društvo – Mestno društvo gluhih Ljubljana, s sedežem na Trubarjevi cesti 24. Sedaj se nahajamo na Cankarjevi cesti 9. Zgodba o našem delovanju je zapisana povsod, zato je ne bi ponavljala. Rada pa bi strnila nekaj misli o društvu samem, o njegovih vzponih in padcih, o bitkah za preživetje in o ljudeh, naših zvestih članih, ki so steber društva. Hvala jim, predvsem tistim, ki kljub mnogoterim krizam ostajajo skupaj in imajo društvo za svoj dom. Vsem tem in sebi čestitam za veliko let skupnega življenja in jim želim še veliko prijetnih trenutkov druženja v svojem domu – Mestnem društvu gluhih Ljubljana. Leta 1998 so se zgodili prvi zametki društva, ki smo ga gluhi ustvarili – vodstvo društva je bilo iz vrst gluhih, sposobnih za delo in skrb za izvajanje programov. Financiralo se je zgolj iz razpisov MOL, članarin in javnih razpisov. Z Zvezo gluhih in naglušnih smo polna štiri leta zaman bili bitko za sprejem v članstvo. Bilo je težko, a smo imeli srečo, da so nam prisluh-

nile druge javne službe, saj se je slišal naš glas, naša vztrajna borba in imeli smo upravičene programe. Bili so novi programi v kulturi in izobraževanju, veliko smo delali na sociali in zaposlovanju. Zaradi tega se je v društvo prijavilo veliko novih članov, starejših in mladih. Zaživel je šport, ki ga je vodil priljubljeni športnik Saša, kasneje še Miha. V društvu se je tudi Maji rodila ljubezen, sedaj so štiričlanska družina. Delali smo vztrajno, se povezovali navzven in izvajali programe v zadovoljstvo naših uporabnikov dokler … Bili smo gonilna sila v ljudeh kot so bili: Maja, Marjan, Petra, Maja V., Vinko, Mladen, Tanja in še mnogi neimenovani … Vsem tem prostovoljcem gre velika zahvala in spoštovanje za skupno delo v dobrobit gluhe skupnosti in društva. Hvala! Vsi ti smo se potem razšli. Vzroki so jasni – društvo so prerasli in ustanovili svoje novo društvo. Tak je čas, takšna je sprememba, sklicujejo se na polnopravno sposobnost - voditi organizacijo gluhih sami kot smo jo na začetku imeli tudi mi. Hvala tudi neomajni sekretarki društva Indiri in predsedniku Robertu, ki vztrajno, še naprej krmarita ladjo brez viharjev …

ISKRENE ČESTITKE VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM, ZA 23. ROJSTNI DAN DRUŠTVA. SREČNO NAPREJ!

Meri

Čestitke mamici Lei in očku Samu Vesela novica prišla je naokrog, da sinček se vama je rodil bosih nog, sedaj bosta videla, kaj je to pravo veselje, ko malega dojenčka se v dom pripelje, ampak brez vseh potrebnih skrbi, vajin princ je navajen spati vse noči! Zato iskrene čestitke iz srca, pa bodita čudovita mu starša oba!

ODMEV TIŠINE

V imenu Mestnega društva gluhih jima čestitamo ob rojstvu čudovitega sina Filipa, ki naj vaju osreči in polepša življenje. Želimo jima obilo srečnih trenutkov in veselih igric. Uživajta v odraščanju novega družinskega člana Filipa … MDGL

10

JULIJ – DECEMBER 2021


DRUŽENJE S STAROSTNIKI

Obiskali smo naše ostarele člane Društvo se rado spominja tudi naših ostarelih članov, ki živijo v domovih starejših občanov ali pa so doma. Sama sem jih želela obiskati in tako sva s predsednikom društva Robertom šla na pot. Včasih, v obsegu mojega dela, so bili moji varovanci v sklopu javnih del, zato me je zanimalo, kako živijo, ali se dobro počutijo, kaj potrebujejo …

T

ako sva obiskala DSO Postojna, DSO Vrhnika, DSO Cerknica in dva na domu v Ljubljani in v Brezovici. Vsem smo izročili tudi darilne vrečke, da se malo razveselijo za praznike. Ugotovila sva, da so vsi v domovih zelo lepo preskrbljeni, če lahko tako rečem, se imajo dobro, kolikor je mogoče glede na njihovo zdravstveno stanje. Ne glede na to, da sem tudi sama v letih, moram reči, da me je pri dveh oskrbovancih zelo pretreslo njuno stanje. Nismo se mogli prepoznati. Kljub temu sem odšla od njih pomirjena, da so le v dobrih rokah in na varnem.

JULIJ – DECEMBER 2021

Vsi omenjeni so ostareli, stari 90 in več let. Naj zaključim: Dejstvo je, da prej ali slej vsi zaključimo svojo pot. Dejstvo je, da bomo tudi mi, gluhi, prej ali slej našli pot v DSO ter se prepustili varnim rokam, kjer bodo skrbeli za nas do konca našega življenja. In dejstvo je, da bomo v svoji osami, v svojem primežu gluhote, tudi odšli osamljeni. Zakaj? Zato, ker si v DSO popolnoma sam. Zato, ker imaš svojstven jezik – znakovni jezik, ki ga okolica v DSO ne razume, ne razumejo ga osebje doma in slišeči stanovalci. Kljub temu, da imaš enakovredno skrb in nego, je za gluhe psihično zelo stresen vsak izgubljeni dan v komunikaciji. Zato je nujno potrebno, da so v DSO vsaj dva, trije gluhi oskrbovanci, da se lahko medsebojno družijo, pogovarjajo in zapolnijo duševno potrebo po komunikaciji, po smehu in veselju. Nam ta pravica pripada? 100 %! Vsem voščim zdravo novo leto 2022. Meri

11

ODMEV TIŠINE


JAVNA DELA

Moji dve leti v društvu: 2020 in 2021 Zadnji dve leti sta bili zame posebni v dveh pogledih. Svet se je znašel v popolnoma novem okolju – ljudje zaprti v lastne domove, v javnosti s pokritimi obrazi, s prestrašenimi pogledi na preži za skrivnostnim virusom, katerega stroki še do danes ni uspelo izolirati. Ja, prav zato skrivnostnim.

V

apopolnoma novem okolju pa sem se znašla tudi sama. Preko javnih del sem se s skromnim znanjem znakovnega jezika zaposlila v Mestnem društvu gluhih Ljubljana. Spoznala sem veliko skupino ljudi s posebno skupno lastnostjo – z ljudmi, ki govorijo prav poseben jezik, v popolni tišini. Jezik gluhih. Veselilo me je, da so me tako radostno in odprtih src sprejeli medse. Spoznavala sem, kaj jim pomeni društvo, prostor, kjer srečujejo »svoje ljudi«, v svojem jeziku. Na začetku sem kot empatinja čutila žalost, ker ne slišijo. Odprtih src so z menoj delili svoje osebne zgodbe o tem, kako so nekateri zaradi bolezni izgubili sluh, drugi so gluhi od rojstva in jih starši niso sprejeli najbolje. Samo zaradi gluhote. V življenju so hodili težko pot. Pa vendar so se našli. Našli drug drugega. Tako različni in hkrati podobni. In vsakič znova se jim zariše nasmeh, ko se srečajo v društvu, »na svojem otoku«. Na začetku svojega dela nisem vedela, kaj naj pričakujem. Obiskovanje gluhih in naglušnih starostnikov na njihovem domu. Družabništvo. Pomoč pri vsakdanjih opravkih. Delo se je sprva zdelo prelahko – saj to sploh ni delo, to je zabava! Veliko smeha, druženja, sprehodov, zanimivih zgodb, dobrih priložnosti, da jim pomagam pri rečeh, ki so zanje težke, meni pa lahke. No, pa sem kmalu spoznala tudi težjo stran. Čustveno težjo. Kdo so pravzaprav ljudje, ki jih obiskujem? Tisti, ki potrebujejo pomoč, družbo … Torej so to ljudje, ki nimajo nikogar, ki bi se z njimi družil, nikogar, ki bi jim pomagal. In to človeka spremeni. Postane žalosten, depresiven, brezvoljen, včasih nerazložljivo jezen. Vse to je moč samote, ki jemlje radost. Zato sem videla tudi kar nekaj solzic in slišala veliko žalostnih zgodb, na kar pač nisem imuna in ko jim je bilo hudo, je bilo hudo tudi meni. In takrat sem prišla domov utrujena, kot bi tekla na Triglav.

ODMEV TIŠINE

Moja močna stran je humor, zato sem ga tudi v še tako hudih časih vedno uporabila kot najmočnejše orožje proti grižoči žalosti, če se je že kdaj pretihotapila v srce mojega varovanca ali varovanke. Solzice so brisali s smehom. Zbližali smo se in si zaupali mnoge osebne zgodbe. Ja, odvijala se je služba in družba hkrati. Nemogoče bi bilo kakorkoli drugače. Odnosi so bili pristni, tako kot je pristen jezik gluhih. Ni pretvarjanja, samo jasnost in iskreni pogledi. Gluhim je bila najprej odvzeta možnost, da bi se spontano sporazumevali z vsemi ljudmi. V zadnjih dveh letih pa jim je pandemija še enkrat odvzela ali vsaj okrnila druženje v našem društvu. Vesela sem, da so se vsaj nekateri odzvali in sprejeli novost – druženje preko spletne aplikacije zoom. Seveda ni isto, ampak je nekaj. Je opomnik, da niso sami. Da življenje teče naprej. Da so nasmehci tam zunaj. In dajejo upanje, da bo enkrat že prišel čas, ko se bodo lahko spet družili v večjem številu. V društvu. Moje zaposlitev se s koncem leta zaključuje. Je bilo stresno, naporno? Ne, stresni in naporni so bili ukrepi za zajezitev virusa. Moje delo je bilo prijetno, čustveno, poučno in zabavno. Predvsem pa sproščujoče, saj sem bila prav ob vsakem obisku nagrajena z nasmehom mojih varovancev. Iz srca se zahvaljujem tako njim kot prav vsem ostalim članom društva, ki so v pogovoru z mano poleg kretanja uporabljali tudi svoj glas in mi s tem na najlepši možen način sporočali, da me sprejemajo medse. Ob tej priložnosti bi rada omenila našo dolgoletno članico društva, ki je bila moja velika učiteljica, gospa Anica Pernat. Bila je stroga učiteljica in takšne so najboljše. V novembru sem jo obiskala na njenem novem naslovu, v domu starejših občanov. Zadnjič sva se videli 1. 12. 2021. Zame se je vedno potrudila in poleg kretanja uporabila tudi svoj glas, da sem jo bolje razumela. Tisto sredo ni bilo več glasu, bile so le kretnje. Počasne in šibke kretnje. Njena lučka je ugašala. Ob slovesu sva se objeli, pritisnili lička in … mislim, da sva vedeli, da je zadnjič. Hvaležna sem ji za velika učenja in pomirjena, ker vem, da končno počiva. V miru.

12

Zdenka Novak Pavlin

JULIJ – DECEMBER 2021


PREDAVANJE – ZOOM

Bonton V sredo, 24. 11. 2021 je Tanja Giuilatti Davinič preko aplikacije ZOOM izvedla predavanje o bontonu. Poudarila je pomen upoštevanja pravil lepega in kulturnega vedenja, ki se tičejo vseh nas. POZDRAVLJANJE

Ko pridemo v društvo, na gledališko, folklorno ali drugo podobno predstavo, pozdravimo vse prisotne. Če se ljudje v času, ko pride nova oseba, jo pozdravimo, potem pa lahko nadaljujemo pogovor. Oseba, ki je prišla, pa naj dovoli ostalim, da se pogovarjajo naprej in zaključijo pogovor. Če se oseba želi pridružiti pogovoru ali ga poslušati, naj vpraša, ali se sme pridružiti pogovoru oz. poslušati pogovor.

VIKANJE

Ljudi pri opravljanju njihovega dela (zdravnike, uradnike, policiste), starejše, nadrejene in neznane osebe vedno vikamo. S tem pokažemo spoštovanje do teh oseb. Za vikanje v slovenščini uporabljamo drugo osebo množine: »Ali boste jutri prišli?« Lahko jih tikamo le, če nam je oseba dovolila, da jo tikamo.

OBNAŠANJE NA PREDSTAVAH

Pred odhodom v gledališče oz. na predstavo (gledališko, kino, folklorno …) se primerno uredimo. Na predstavo pridemo pravočasno, da ne motimo predstave. Ob prihodu pozdravimo ostale udeležence, ki jih poznamo. V preddverju ali na hodniku se pogovarjamo tiho. Plašče, jakne in dežnike oddamo v garderobo. Med iskanjem sedeža smo z obrazom vedno obrnjeni k osebi, ki v vrsti že sedi, tako da osebo opazimo in se ne zaletimo vanjo. V toaletne prostore hodimo pred predstavo in med odmori. Pred predstavo utišamo ali ugasnemo mobilni telefon, ker je lahko zelo moteče, če med predstavo zvoni, še bolj moteče pa je med predstavo uporabljati mobilni telefon. Prav tako med predstavo ne povzročamo hrupa in se ne pogovarjamo niti v govornem, niti v znakovnem jeziku, prav tako tudi ne komentiramo predstave. Opravičila, kot so: »Saj itak ne slišijo!« so zelo nevljudna. Med predstavo ne žvečimo, ne jemo in ne pijemo. Če je v preddverju mogoče kupiti hrano in/ali pijačo, jo pojemo oz. popijemo pred ali po predstavi. Na stolu nam pripada le desno naslonjalo. Po predstavi mirno in brez prerivanja zapustimo prostor.

KJER JE ZAPOVEDANA TIŠINA

Prav vsaka dejavnost lahko povzroči hrup, zato tam, kjer je zapovedana tišina (npr. na predstavi), stojmo ali sedimo pri miru in zbrano spremljamo dogodek. To velja tudi za gluhe. Npr. sliši se lahko zvoke papirja, žvečenja, cmokanja (glasnega žvečenja hrane), srebanja pijače, korakanja po prostoru. Prav tako se zelo glasno sliši tudi spahovanje in spuščanje plinov. Tudi zvonjenje mobitela je lahko zelo glasno in moteče, zato zvonjenje vedno utišamo.

žimo roke, tudi če kašelj ni posledica okužbe, ampak npr. posledica alergije, kronične obstruktivne pljučne bolezni, ali pa, če se nam je zaletela hrana v ustih. Če smo bolni, ostanemo doma. V zaprtih javnih prostorih nosimo masko, pred vstopom si razkužimo roke, vzdržujemo razdaljo med ljudmi najmanj 1,5 metra (v ta namen imajo ponekod tudi označeno, kje naj hodimo in kako oddaljeni naj bomo od druge osebe). K zdravniku, na upravno enoto, k frizerju ipd., se je treba obvezno naročiti, saj je zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa čakanje v čakalnici zelo omejeno.

FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE

Za fotografiranje in snemanje na dogodkih vedno vnaprej pridobimo dovoljenje organizatorja in organizacije, sploh, če želimo fotografije objaviti na družabnih omrežjih ali drugje na spletu, ali v časopisih, glasilih.

UPORABA MOBITELA MED VOŽNJO/HOJO

Med vožnjo kateregakoli motornega ali nemotornega vozila (kolesa) ne smemo uporabljati mobitela, prav tako pa tudi ne slušalk, saj s tem ogrožamo varnost sebe in drugih. Tudi med hojo ne smemo uporabljati mobitela. Če je nujno opraviti klic ali poslati SMS sporočilo, se ustavimo na varnem kraju (ne npr. na vozišču ceste, ampak na parkirnem prostoru) in ga opravimo medtem, ko stojimo. Na zdravniški pregled se vedno vnaprej naročimo. Nikoli ne pridemo nenaročeni. Če potrebujemo tolmača, da, če je le mogoče, naročimo najmanj en teden vnaprej, če pa to ni mogoče pa takoj, ko dobimo zdravniški termin. Če vemo, da na zdravniški pregled ne moremo priti, se vedno takoj opravičimo. Tako lahko dobimo drug termin čez nekaj dni. V nasprotnem primeru nas lahko prestavijo na konec čakalne vrste, kar pomeni ponovno večmesečno čakanje. Na zdravniški pregled pridemo 5 minut pred pregledom - ne prezgodaj, da se ne izpostavljamo po nepotrebnem tveganju za okužbo s koronavirusom, ne prepozno, da ne zamudimo pregleda. Če iz objektivnih razlogov zamudimo pregled (npr. nepredviden zamašek na cesti, ker oseba ni vedela, da se je na novo odprlo gradbišče na cesti), se vedno opravičimo. Pri zdravniku vedno kratko in jedrnato povemo, kaj želimo oz. kakšne težave imamo. Nikoli ne razlagamo na dolgo in široko, saj se nas lahko zdravnik naveliča, poleg tega pa tudi nima neomejene količine časa. Zato se na zdravniški pregled vedno vnaprej pripravimo, zapišimo si, kaj želimo povedati, vprašati. Če zdravnik pogovor o eni točki preveč zvleče, ga lahko vljudno ustavimo in vljudno povemo, da imamo več točk in vljudno prosimo, da preidemo k drugi točki. Sandi Lakner

Vir: Bonton: Pravila lepega vedenja za šolsko rabo in vsakdanje življenje

BONTON V ČASU PANDEMIJE KORONAVIRUSA

V času pandemije koronavirusa je nujno, da se držimo vseh higienskih ukrepov v skladu z navodili za higieno kašlja in umivanja rok. Kašljamo v rokav, po kašljanju si umijemo ali razkuJULIJ – DECEMBER 2021

PRI ZDRAVNIKU

13

Ravnaj z ljudmi, kot želiš, da bi drugi ravnali s tabo. Spoštovanje je zasluženo, ne dano. (Hussein Nishah) ODMEV TIŠINE


PREDAVANJE – ZOOM

Bonton uporabe digitalnih medijev V okviru predavanja o bontonu 24. 11. 2021 je ga. Tanja Giuliatti Davinič spregovorila tudi o bontonu uporabe digitalnih medijev, tj. bontonu elektronske pošte, bontonu sodelovanja na prireditvah ali sestankih preko ZOOM ter bontonu uporabe orodij za komuniciranje (video klic, SMS, direktna sporočila). Digitalni mediji so danes že zelo pomemben del našega življenja in si zaslužijo posebno pozornost. BONTON ELEKTRONSKE POŠTE

Sporočila v elektronski pošti naj bodo kratka in jedrnata. Tema sporočila naj bo z besedo ali besedno zvezo (nekaj besedami) napisana v razdelku »Zadeva« oz. »Subject«. Elektronsko pošto oziroma elektronski naslov naj uporablja le lastnik. Naslov elektronske pošte naj bo primeren za poslovno komuniciranje. Pripete dokumente ustrezno naslovimo in oblikujemo. V elektronski pošti smo spoštljivi. Težave in nesoglasja rešujemo osebno. Pri vsebini, ki jo zapišemo, vedno upoštevamo jezikovna pravila, saj gre za uradno dopisovanje. Sporočilo vedno zaključimo s pozdravom in imenom in priimkom, npr: »Lep pozdrav; Lepo vas pozdravljam;«. Lahko dodate: »Želim vam lepe praznike …« (dobre želje so vedno dobrodošle). Ne uporabljajte okrajšav, npr. »lp A.« Preden elektronsko pošto pošljemo, jo ponovno preberemo.

Pri uporabi videoklica ali klepetu preko sporočil z uporabo različnih aplikacij (SMS, viber, whatsapp, imo) smiselno upoštevamo bonton pri telefoniranju. Najprej se pozdravimo in se razločno predstavimo (tudi kretnje naj bodo razločne in jasne). Biti moramo vljudni. Govorimo oz. kretamo primerno hitro, jasno, mirno in vljudno. Pomembne informacije ponovimo. Če smo mi tisti, ki začenjamo pogovor, se nanj pripravimo. Poskrbimo, da v času telefoniranja ni motenj. Pogovor naj bo kratek in jedrnat. Pomembne besede oz. kretnje poudarimo. Poudariti je mogoče tudi v znakovnem jeziku z ustreznim načinom kretanja, mimiko. Izogibamo se zasebnim pogovorom v javnosti. Če smo v javnosti, ko nekdo začne telefonski pogovor, prosimo sogovornika, da se pogovor preloži. Enako storimo, če smo npr. na kavi s prijateljem in nas po telefonu nekdo pokliče. Če ni nujno, da se klic izvede takoj, se, razen v primeru, da je klic res kratek, prosi klicočega, da pogovor preloži. Če pa je nujno, da se klic izvede, se prisotnim opravičimo in pojasnimo situacijo, preden začnemo klic. Telefonski pogovor vljudno zaključimo in se poslovimo.

BONTON E-DOGODKOV V ŽIVO (NPR. PREKO ZOOM)

V e-dogodek v živo se vedno prijavimo pravočasno in z imenom in priimkom. Ko se priključimo e-dogodku v živo, vključimo spletno kamero in pozdravimo. Na e-dogodku smo vidni, imamo vključeno spletno kamero. Zato že pred dogodkom posrbimo za urejenost. Med e-dogodkom v živo imamo izklopljen mikrofon, da ne motimo ostalih udeležencev in govorca z morebitnimi šumi in zvoki. V času e-dogodka smo samoiniciativni in aktivno sodelujemo, če je to primerno. Besedo dobimo, ko pomahamo ali vprašanje zapišemo kot klepet. Ko dobimo besedo, vklopimo mikrofon, potem pa ga spet izklopimo. Spoštljivo in koristno je, da smo prisotni ves čas e-dogodka. Pri deljenju gradiva na e-dogodkih upoštevamo avtorske pravice in predhodno dobimo dovoljenje avtorja. ODMEV TIŠINE

BONTON PRI VIDEOKLICIH IN KLEPETU PREKO SPOROČIL

14

Sandi Lakner Vir: Bonton: pravila lepega vedenja za šolsko rabo in vsakdanje življenje

JULIJ – DECEMBER 2021


PREDAVANJE – ZOOM

Odpoklic živil in varna prehrana Predavanje o varni prehrani in odpoklicu živil smo prvotno imeli namen organizirati 15. 9. 2021 v prostorih društva, a smo se zaradi varnosti raje odločili za izvedbo prek aplikacije ZOOM.

P

redavanje je bilo izvedeno 5. oktobra 2021 ob 17. uri. Organizirali smo ga, ker zadnje čase vse več trgovskih podjetij in proizvajalcev umika oziroma so odpoklicale živila zaradi ugotovitve in prisotnosti etilen oksida. Popolne, 100 % varnosti ni, zato tako pri nas kakor tudi v EU obstajajo predpisi in protokoli, ki urejajo odpoklice nevarnih izdelkov in živil s trga. Kako deluje sistem odpoklicev v Sloveniji in na ravni Evropske unije ter kako lahko sami poskrbimo, da je hrana na našem krožniku varna in ne ogroža našega zdravja, smo izvedeli na predavanju. Z branjem označb na živilih lahko potrošnik prepozna in ustrezno izbere živila glede na svoje prehranske potrebe. Med najpomembnejše informacije na označbah živil sodijo prodajno ime živila, seznam sestavin, hranilna vrednost in rok uporabe. Nevarna hrana za zdravje so živila, ki vsebujejo škodljive kemične snovi, parazite, viruse in bakterije, njena količina in s tem povezane grožnje pa so se v sodobnem času zaradi širjenja trgovine in potovanj še povečale. Pogovarjali smo se

tudi o tem, kaj lahko sami naredimo v domačem gospodinjstvu za varnost živil. Najbolj pomembno je, da poskrbimo za ustrezno osebno higieno (higiena rok) zaradi preprečevanja prenosa okužb. Čista kuhinja in pripomočki za pripravo hrane ter površine za shranjevanje živil. Tukaj je najbolj pomembno, da živila shranjujemo v ustreznem temperaturnem območju. V hladilniku naj bo temperatura pod 5 °C. Ravno tako je zelo pomembno, da hrano toplotno obdelujemo do ustrezne središče temperature. R. Ž.

KULTURA

Razstava Nikolaja Vogla Razstava je potekala v Studiu in galeriji Černe na Gornjem trgu 19 v Ljubljani od 8. oktobra do 28. oktobra 2021.

A

vtor te razstave je bil akademski slikar Nikolaj Vogel, član MDGL. Razstava se je imenovala Čas v času. Razstavljene slike so nastajale od leta 1999 do 2021. Tvorijo cikel likovnih del po avtorjevem izboru, s katerimi nas avtor popelje v svet svojih notranjih krajin, te se javljajo kot večplastnost časa in prostora s prepletom narave in današnje urbanosti. Nikolaj Vogel

JULIJ – DECEMBER 2021

15

ODMEV TIŠINE


IZLET

Izlet v Terme Snovik V soboto, 6. novembra 2021, smo se prepustili harmoniji užitkov in wellness doživetij v termah Snovik. Izlet je bil organiziran na prijazen predlog ene izmed naših članic. Ideja je v začetku bila za marsikoga zelo privlačna, a so ukrepi vzeli voljo za udeležbo precej prijavljenim. Tako nas glede na trenutne epidemiološke razmere na žalost ni bilo veliko, a dovolj za dobro izkoriščen dan in skupno druženje.

K

o smo prispeli v Snovik, smo se najprej udeležili jutranje telovadbe v bazenu. Zelo zanimiva in nič kaj pretežka telovadba. Sladki telovadbi je sledilo prosto kopanje in uživanje v topli vodi. Otroci so neizmerno uživali. Po 13. uri smo se odpravili na slastno kosilo, takoj po kosilu pa na predavanje o Kneippu. Kneippanje je oblika hidroterapije oziroma terapije z vodo, ki ima svoje korenine že v starih kulturah Egipta, Rima in Grčije. V 19. stoletju sta jo obudila najprej Vincent Priessnitz in nato Sebastian Kneipp, po katerem se tudi imenuje. Kneippove metode zdravljenja govorijo o zdravem načinu življenja, ki vključuje človeka kot celoto. Njegova metoda, ki se uporablja že več kot 100 let, je preizkušena in marsikje tudi medicinsko priznana metoda. Terapije po Kneippovem nauku temeljijo na petih stebrih: prvi temelji na pomenu vode, drugi poudarja pomen uravnotežene prehrane, tretji predstavlja zelišča, četrti vključuje gibanje na prostem, ki ohranja kondicijo telesa, peti steber pa povzema vsebine predhodnih stebrov in jih združuje v uravnotežen življenjski slog. Zelo zanimivo predavanje in še bolj zanimiv praktični prikaz na pomenu vode. Po predavanju smo se ponovno vrnili v bazene in uživali do poznega popoldneva. Sledila je sproščena pot nazaj domov. C. C. V.

ODMEV TIŠINE

16

JULIJ – DECEMBER 2021


IZLET

Izlet v Preddvor in obisk gradu Dvor V soboto, 18. 12. 2021, smo se člani MDG Ljubljana še zadnjič v tem letu podali na izlet. Tokrat smo obiskali najstarejši slovenski srednjeveški grad Dvor ali grad Preddvor, ki je dobil ime po istoimenskem mestu. Kraj se nahaja pod strmimi pobočji Storžiča, pod Zaplato, kjer reka Kokra izstopi iz soteske, obdane s štirimi gradovi. Z nekaj zamude zaradi zaprte ceste smo prispeli v meglo odeto mestece.

Kot se za grajskega duha spodobi, so bile sobe precej hladne. Pa vendar je popolnoma prenovljene prostore krasila predpraznična okrasitev in nudila prav prijetno toplino in dovršeno estetiko – dobili smo vpogled v razkošje tistega časa.

G

rad je od zunaj presenetil z neprivlačno, dotrajano fasado. Zato pa nas je čudovito prenovljena notranjost gradu prav prijetno presenetila. Dobrodošlico nam je izrekla kar grofica sama.

Obleke, pohištvo – stoli, mize in svilene zofe, svečniki in ogledala s pozlačeno obrobo, mogočni in razkošni lestenci, pisan, a vseeno eleganten jedilni pribor ... Videli smo tudi grofičino sobo, stilno opremljeno v nežnih rožnatih odtenkih tančic, namenjeno ženskim druženjem.

Razdelili smo se v dve skupini – gluhi ter naglušni in slišeči, saj smo grad obiskali v kar velikem številu.

JULIJ – DECEMBER 2021

17

ODMEV TIŠINE


Za vrati, na katerih so bili obešalniki za plašče, pa se je nahajala skrivna grofova soba, v katero so imeli vstop le moški. Tam se je nahajala miza s stilsko oblikovano steklenico žganja in mizo za šah s človeškimi figurami.

Na enem koncu je stala stara in zarjavela tehtnica z različno težkimi utežmi, na drugem koncu prodajnega pulta pa se je bohotila čudovita, starinska blagajna, v kateri se je skrival star denar pozabljene valute ... V mali sobici na prehodu so se nahajale zarjavele jeklenke s petrolejem.

Vsaka soba je vsebovala svojo tematiko. Tako smo obiskali staro tiskarno, v kateri so nastajali grajski zapisi. Najdlje smo se zadrževali v prikupni trgovinici iz časov naših babic, ko so na policah stale še lesene, kovinske in steklene embalaže čudovitih barv in oblik ter prav nobene plastike. V duhu nostalgije so v nas s polic zrli nam znani napisi, kot so Kolinska, Proja, Kuharček, Šumi, napitek Fla-Vor-Aid, Podravkine juhe, bomboni 505 sa crtom ...

Nato smo vstopili v strašljivo čarovniško sobo s človeško lobanjo, kristalno kroglo, čarovniškim klobukom, velikim kotlom, ogromno zajemalk, manjših čaš in loncev, po kotih stropov pa so visele zbledele tančice in pajkove mreže.

ODMEV TIŠINE

18

JULIJ – DECEMBER 2021


Od starodobnih coprniških zvarkov smo si ogledali sodobnejšo različico, staro lekarno z zdravilnimi arcnijami.

Še bolj strašljiv pogled, kot v coprniški sobi, pa je bil pogled na zobozdravniško ordinacijo s kleščami, vrtalniki, brusilniki ... Auč, pozabimo tiste čase! Za mnoge prehiter je bil mimobežen prehod skozi sobo, bogato z vinskimi steklenicami. Po dobri uri in pol smo se odpravili na kosilo v gostilno in picerijo Urša. Med obedovanjem se je megla razkadila in pred nami so se zarisali čudoviti vrhovi Storižiča in Zaplate, s katerih smo opazovali spust športnih padalcev.

Po kosilu smo se sprehodili do bližnjega jezera Črnava, ki nas je ljubko pozdravilo z razigranimi račkami in elegantnimi labodi, vendar je zimski mraz vzbudil željo po toplem in kar hitro smo se strinjali, da je čas za odhod.

Sama nisem najbolj navdušena nad starinami. Pa vendar sem se ob pogledu na razkošno opremljene prostore in čudovite kroje in materiale takratnih oblačil zavedela, da so si včasih zares vzeli čas za ustvarjanje najmanjših podrobnosti do najboljše dovršenosti. Tudi zdaj nam je ta čas na voljo, pa vendar prevečkrat dovolimo, da nam ga ukrade televizija. Zato pozdravljam takšne izlete, kjer nismo le opazovalci ampak akterji, ki se lahko za nekaj trenutkov vživimo v takratne grofice in grofe. Hkrati se tako zavemo in občutimo hvaležnost za ves napredek in udobje tega časa. Ja, po izletu se je bilo prav lepo spet vrniti v ta čas, kjer nas čaka topel, varen in sodobno opremljen dom, praznično okrašen. Vsem članicam in članom želim, da bi na prehodu v novo leto 2022 občutili toplino in dom predvsem v svojem srcu. Srečno! Zdenka Novak Pavlin JULIJ – DECEMBER 2021

19

ODMEV TIŠINE


KONGRES V ŠVICI

Obisk olimpijskega muzeja v Lozani (Lausanne) Lozana (francosko: Lausanne) je mesto v Švici v kantonu Vaud, na obali Ženevskega jezera. Lozana je glavno mesto kantona Vaud in okraja Lozane. V mestu ima sedež tudi Mednarodni olimpijski komite.

N

ajpomembnejša geografska znamenitost v okolici mesta je Ženevsko jezero. Lozana leži na južnem delu švicarske planote, razlika med najvišjo in najnižjo točko v mestu pa je kar okoli od 500 m. Med mojim obiskom v mestu Lozani, kjer sem se udeležil kot član Športne zveze gluhih Slovenije dvodnevnega izrednega kongresa Mednarodnega komiteja za šport gluhih – International Comitee Sport Deaf (ICSD), ki je potekal v hotelu Alpha Palminders v samem strogem centru mesta Lozane. Izrednega kongresa sta se udeležila še predsednica Športne zveze gluhih Slovenije – ŠZGS, Sabina Hmelina, in sekretar ŠZGS, Anton Petrič. Po končanem izrednem kongresu sem zadnji dan pred povratkom v Slovenijo izkoristil za obisk olimpijskega muzeja in sedeža Mednarodnega komiteja za šport gluhih ter si ogledal center Lozane. Muzej se nahaja na obali Ženevskega jezera, na slikovitem mestu, ki ga je bilo vredno obiskati in si tam ogledati zgodovino olimpijskih iger.

Pred vhodom v olimpijski muzej so na stopnicah stavbe iztisnjeni datumi vseh olimpijskih iger in vsakdo, ki hodi po njih, se počuti kot, da se dviga v Olympus. Veliki trenutki z olimpijskih iger in razvoj športne tehnologije ter celo modnega oblikovanja so predstavljeni s filmskimi posnetki. Poleg razstavnih eksponatov v stavbi so tudi skulpture in druga umetniška dela, ki prikazujejo olimpijske teme, pa tudi olimpijski ogenj. Najuspešnejši olimpijski športniki sveta so podarili svoje športne tekmovalne drese. Opaziti je bilo tudi tekmovalni dres naše najuspešnejše olimpijske smučarke Tine Maze. Na ekranu zgodovinskih športnikov je bilo tudi videti posebno zgodbo Petre Majdič, ko je osvojila bron na olimpijskih igrah v Vancouvru v Kanadi kljub zelo hudi bolečini zaradi padca na jutranjem ogrevanju. V posebnem prostoru so razstavljeni vzorci olimpijskih medalj z zimskih in letnih olimpijskih iger. Ogled muzeja je bil zelo zanimiv, na nek način spominski. Lozana je tudi sedež olimpijskih iger, v katerem so stavbe različnih komitejev kot so Mednarodni olimpijski komite, Mednarodni paralimpijski komite in Mednarodni komite za šport gluhih ter razne mednarodne športne institucije. Robert Žlajpah

Pred vhodom na železniško postajo (Lozana, olimpijski sedež)

Pogled na Ženevsko jezero

Pred vhodom v olimpijski muzej so na vsaki stopnici izpisani letnica olimpijskih iger in ime olimpijca, ki je prižgal olimpijski ogenj.

Stavba olimpijskega muzeja

Pogled v prostore muzeja

Maskote olimpijskih iger

ODMEV TIŠINE

20

JULIJ – DECEMBER 2021


Športni olimpijski tekmovalni dresi, ki so podarili najuspešnejši olimpijci. Prvo desno je tekmovalni dres smučarke Tine Maze.

Vzorci olimpijskih medalj, ki so od začetka iger do letošnjih iger.

Sedež olimpijskih komitejev in različne športne inštitucije. Prva stavba desno v 4. nadstropju je sedež Mednarodnega komiteja za šport gluhih – ICSD.

Center Lozane

ŠPORT

Koledar državnih prvenstev gluhih za leto 2022

ŠPORTNA PANOGA ŠAH-posamično in ekipno BADMINTON M/Ž BOWLING – posamično/dvojice ODBOJKA BOWLING – trojice FUTSAL BALINANJE – posamično ORIENTACIJSKI TEK M/Ž BALINANJE – dvojice ŠPORTNI RIBOLOV KOŠARKA 3 x 3 ODBOJKA NA MIVKI M/Ž BALINANJE – ekipno

PREDVIDENI DATUM 19. 2. 2022 5. 3. 2022 19. 3. 2022 2. 4. 2022 23. 4. 2022 21. 5. 2022 28. 5. 2022 11. 6. 2022 18. 6. 2022 2. 7. 2022 julij 2022 (vezano na KZS Streetball tekmovanja) 27. 8. 2022 10. 9. 2022

IZVAJALEC DGN Pomurja Murska Sobota, Hotel Zvezda DOZIS Dolenjske in Bele Krajine, Športni center Livada Novo mesto DGN Ljubljana, Bowling center BK 300 DOOS Celjske regije, Center srednji šol Celje ali OŠ Ljubečna MDG Ljubljana (izvajalec), Bowling center BK 300 MDGN Slovenske Konjice, Športna dvorana Slovenske Konjice AURIS Kranj MDGN Velenje DGN Ljubljana DGN Severne Primorske, jezero Vogršček v sklopu KZS streetball turnirjev DGN Južne Primorske, Rekreacijski park Koper MDG LJUBLJANA (izvajalec)

1–15. maja 2022 – olimpijske igre gluhih Deaflympics – Caxias do Sul Koledar DP gluhih v letu 2022 je bil Sprejet na seji Predsedstva ŠZGS dne 14. decembra 2021. Datumi posameznih športnih panog se lahko prestavljajo glede upoštevajoč protikoronskih ukrepov, ki jih določa Vlada RS na podlagi stanja okužb Covid-19 v Sloveniji. Robert Žlajpah JULIJ – DECEMBER 2021

21

ODMEV TIŠINE


ŠPORT

Športni dogodki V letošnjem letu so bili okrnjeni športni dogodki zaradi koronakrize, ki je vplivala na ostrejše vladne ukrepe z omejitvami pri izvedbi športnih dogodkov. Državna prvenstva pod okriljem Športne zveze gluhih Slovenije so bila več ali manj izvedena v določenih ali kasnejših terminih.

V

aprejšnji številki smo že objavili podatke o uvrstitvah naših članov na nekaterih državnih prvenstvih. V drugem delu, proti koncu koledarskega leta, so se naši člani udeležili dveh državnih prvenstev, in sicer v kegljanju v izvedbi Zveze za šport invalidov Slovenije in državnega prvenstva gluhih v bowlingu v kategorijah posamezno in dvojice, ki smo ga izvedli kot organizatorji. Državnega prvenstva v bowlingu v kategoriji trojice se žal naša trojka ni udeležila zaradi bolezni dveh igralcev.

mični kategoriji. Na tem tekmovanju so prevladovali igralci iz Auris Kranj, ki so zasedli prva mesta v posamični kategoriji kot tudi v dvojicah. Naši igralci so zelo solidno nastopili in osvojili mesta v sredini lestvice med 22 prijavljenimi igralci. V ženski posamični kategoriji je naslov državne prvakinje osvojila igralka iz DOZIS Novo mesto. V imenu MDGL se zahvaljujemo našemu članu, Božu Vidicu, in bowling klubu BK 300 za pomoč pri organizaciji DP gluhih ter sodniku, Matjažu Čožu, za odlično sojenje in koordinacijo. Robert Žlajpah Foto: Spletna TV

Rezultati:

DRŽAVNO PRVENSTVO INVALIDOV V KEGLJANJU

Tekmovanje v kegljanju je organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije. Udeležila sta se ga tudi naša člana, Branimir Srdan in Janez Rotar. Izvedeno je bilo v dvorani Golovec v Celju na stezah kegljišča. Tekmovalci so bili razvrščeni v kategorije glede na vrsto invalidnosti. Prijavljeni gluhi igralci so tekmovali v kategoriji gluhi. V slednji kategoriji je tekmovalo 10 gluhih. Naslov državnega prvaka med gluhimi je osvojil Aleš Peperko iz DOOS Celje s podrtimi 548 keglji. Naša člana sta osvojila solidni 7. in 8. mesto. Rezultati: 1. Aleš Peperko DOOS Celje 548 kegljev 2. Robert Marolt DOOS Celje 531 kegljev 3. Esad Hadžiagić DI Mežiške doline 519 kegljev .. 7. Branimir Srdan MDG Ljubljana 456 kegljev 8. Janez Rotar MDG Ljubljana 434 kegljev

Posamezno - moški:

1. Boris Nadižar

AURIS Kranj

1.067

2. Anton Mohorč

AURIS Kranj

1.003

DGN Severne Primorske

968

9. Branimir Srdan

MDG Ljubljana

898

12. Robert Žlajpah

MDG Ljubljana

864

13. Mladen Veršič

MDG Ljubljana

855

3. Simon Špan …

Dvojice: 1. 2. 3. 4.

AURIS Kranj A (Boris Nadižar, Franci Šušteršič) DGN Severne Primorske (Tomi Strel, Simon Špan) AURIS Kranj B ( Boris Horvat, Anton Mohorč) MDG Ljubljana (Mladen Veršič, Branimir Srdan)

2004 1992 1794 1753

ORGANIZACIJA DRŽAVNEGA PRVENSTVA GLUHIH V BOWLINGU

Mestno društvo gluhih Ljubljana je vložilo kandidaturo za organizacijo državnega prvenstva gluhih v bowlingu v kategoriji posamezno in dvojice, kar so delegati potrdili na redni seji predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije. DP gluhih v bowlingu bi morali izvesti že v mesecu marcu, a so ga zaradi ukrepov vlade v tretjem valu epidemije prestavili v jesenski čas. Izvedli smo ga na drugo oktobrsko soboto, na igriščih bowling kluba BK 300 v Dravljah. Za vstop na tekmovanje so se morali igralci in igralke izkazati s pogoji PCT – preboleli, cepljeni ali testirani, po ukrepih NIJZ. Enako je veljalo tudi za gledalce, da so prišli navijat za svoje igralce. Za kontrolo PCT pogojev je poskrbel naš član, Božo Vidic, ki je tudi pomagal pri organizaciji. Na tekmovanje se je prijavilo 22 igralcev in 4 igralke, v kategoriji dvojice je bilo 9 moških dvojic. Žal je odpadlo tekmovanje v ženskih dvojicah zaradi premalo prijavljenih igralk, da bi bilo regularno tekmovanje. Tako so ženske tekmovale le v posamični kategoriji. Za naše društvo sta igrala Branimir Srdan in Mladen Veršič, ki sta poleg posamične kategorije tekmovala še v dvojicah. Tretji igralec, Robert Žlajpah, je igral v posaODMEV TIŠINE

22

JULIJ – DECEMBER 2021


OBVESTILO

IN MEMORIAM

V slovo dolgoletni članici Anici Pernat

Delavnice v letu 2022 Drage članice in člani!

Z

aveseljem vas obveščam, da bomo v novem letu ponovno začenjali z delavnicami, na katerih se bomo pogovarjali o različnih temah s področja psihoterapije, specialne pedagogike, zdravstva … Imeli boste tudi priložnost za delo na sebi oziroma vsebinah, ki se vas dotaknejo. V prihodnjem letu želimo, da se oblikuje skupina, ki bo na začetku odprtega tipa. Sčasoma bomo oblikovali stalno zasedbo, ki bo štela 8 do 10 članov. Tako bomo ustvarili varno okolje, v katerem se boste lahko pogovorili, izrazili svoje počutje in morebitne skrbi, delali na različnih temah.

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)

Za tiste, ki me še ne poznate, sem Marija Kušenić, prostovoljka v Mestnem društvu gluhih Ljubljana od leta 2016. Sem mag. surdopedagogike, transgeneracijska psihoterapevtka mednarodne šole Anne Ancelin Schutzenberger International School for Transgenerational Therapy, specializantka psihodramske psihoterapije na Inštitutu za psihodramo v Beogradu, izvajalka meridijanske terapije za boljše počutje in odstranjevanje travm. Izobraževala sem se na področju senzorne integracije in refleksov, gibalnega razvoja dojenčkov in otrok. Učila sem se tudi globinsko-psihološke analize sanj, spoznala sem tehnike mediacije in čuječnosti ter plesne terapije. Veselim se povezovanja z vami. Vse dobro v novem letu.

V visoki starosti zaradi napredujoče bolezni je mirno odšla dolgoletna članica Anica Pernat, ki je od samega začetka ustanovitve društva zelo rada hodila v naše društvo, se poklepetala, hodila z prijatelji na izlete. V zadnjih letih so različni zaposleni javni delavci prek društva jo obiskovali in pomagali po najboljših močeh. Na zadnje trenutke pred smrtjo ji je ogromno pomagala naša članica Hilda Skvarča, ki ji je bilo v oporo. Za kar v imenu MDGL se ji zahvaljujemo za njeno nesebično pomoč. Člani Mestnega društva gluhih Ljubljana bodo te ohranili v lepem spominu kot vesela, prijazna in prijetna ženska. Njenim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. Anica, hvala za lepe in prijazne ter tople besede, ki ste dajali svojim prijateljem, javnim delavcem in članom MDGL. Naj bo ti rahla zemlja in počivaj v miru!

Marija Kušenić

MDGL

Prvo srečanje v letu 2022 bo v četrtek, 6. 1. 2022 ob 17.00 uri.

Mestno društvo gluhih Ljubljana Cankarjeva cesta 9, Ljubljana Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek: od 9. do 12. ure, sreda od 16. do 19. ure E-mail: mdg-ljubljana@guest.arnes.si Spletna stran: http://www.mdgl.si/

Želite dopisovati v naše glasilo? Članke in slike za objavo lahko pošljete na elektronski naslov: mdg-ljubljana@guest.arnes.si ali pa jih prinesete v pisarno društva.

T: 041 231 791 - Robert Žlajpah, predsednik MDGL T: 070 699 336 - Indira Vehbić, sekretarka MDGL JULIJ – DECEMBER 2021

23

ODMEV TIŠINE


Foto: Spletna TV

Foto: Božo Vidic

Čestitka našemu članu, g. Mladenu Veršiču, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. To je njegov tretji mandat.

Voščilo predsedniku za 80-letnico delovanja DGN Ljubljana, ob Mednarodnem dnevu gluhih

DOGA JALO SE JE V LETU 2021 … Naš član, Samo Petrač z olimpijsko baklo Foto: Robert Žlajpah

Slikarska razstava Čas v času slikarja mag. Nikolaja Vogla Foto: Nikolaj Vogel


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.