Zavod za mladino, kulturo in turizem
Koper:
Umetniki v Kubedu bodo raziskovali in soustvarili likovno umetnost v letu 2024
Stran 4 - 7
Skladišce/magazzino Libertas: Razstava DIMENZIJE/DIMENSIONI
Stran 8 - 9
Javni sklad za kulturne dejavnost Republike Slovenije: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabi kulturne ustvarjalce!
Zveza kulturnih društev Mestne obcine Koper:
Kultura nas združuje. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Stran 10 - 11
Osrednja knjižnica Srecka Vilharja
Koper:
Primorci Beremo: sedemnajst let krepitve bralne kulture
Stran 12 - 15
Pihalni orkester Marezige:
Znanstveno sodelovanje in glasbeno pobratenje San PellegrinoMarezige ter podelitev priznanja Quarenghi
Stran 18 - 19
Hiša od Bardinca - Lopar: Aktivnosti v Hišì od Bardinca
Stran 24 - 25
Reportaže s kulturnih dogodkov:
XII. Festival boginje Bone v Koštaboni kot zgodovinski spomin
Stran 30 - 31
Koper/Capodistria 1500: Koper leto obeležuje domnevnih 1500 let
Stran 20 - 21
Reportaže s kulturnih dogodkov: O Istra, draga rodna zemlja moja, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
Stran 26 - 27
Reportaže s kulturnih dogodkov: Kocjančičev večer - Iz naročja Istre v naročje besede
Stran 32 - 33
Stran 16 - 17
Predstavitev knjige: Ali imajo literatura, soNaravnost, ekonomija in etično življenje kaj skupnega?
Stran 22 - 23
Reportaže s kulturnih dogodkov: Upokojenci med šolske klopiTečaj IKT v Koštaboni
Stran 28 - 29
Reportaže s kulturnih dogodkov: Veselo martinovanje z blagoslovom vina na Pučah
Stran 34- 35
KAZALO
Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper
Umetniki v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu bodo raziskovali in soustvarili likovno umetnost v letu 2024
Kubed, majhna slikovita vasica na koprskem podeželju, bo tudi v letu 2024 ostala epicenter ustvarjalnosti in umetnosti, saj bo Hiša Alojza Kocjančiča gostila izjemne slovenske likovne umetnike. Vse od januarja do oktobra se bodo umetniki Samira Kentrić, Vanja Mervič, Katja Felle, Irena Ocepek in Urška Toman zavzeto posvečali svojim projektom, ki obljubljajo bogat in raznolik vpogled v sodobno vizualno umetnost.
Umetniki so bili izbrani s strani strokovne komisije na podlagi javnega razpisa, ki ga je objavil Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. Program umetniške rezidence poteka od leta 2020 in novost letošnjega leta sta dvomesečni rezidenčni čas ter obveznost rezidenta, da izvede vsaj en javni dogodek tudi v mestu Koper, ki bo širši javnosti približal proces ustvarjanja in umetniškega izraza.
Samira Kentrić: Raziskovanje vida skozi izrazito ilustrirane knjige
Samira Kentrić, izjemna vizualna umetnica, je svoj čas v rezidenci posvetila ustvarjanju nove knjige, esejistično spisane besedilne zgodbe, podprte z lastnimi ilustracijami. Njen cilj je raziskati pojav in razvoj vida pri različnih živih vrstah ter pomen vida v prenesenem izražanju. Kentrićeva je znana po svoji sposobnosti povezovanja javne, politične govorice z intimno sfero človekovega vsakdana, kar bo nedvomno odsevalo tudi v njenem prihajajočem delu.
Vanja Mervič: Topografije vsakdana – barvne sledi življenja
Vanja Mervič, umetnik z bogatimi izkušnjami v različnih medijih, bo na rezidenci izvedel projekt »Topografije vsakdana«. S svojim delom bo zajel plastiko embalaže vsakdanjih produktov, pri tem pa bo barvo vlival v forme in jo zamrznil, tako ustvarjajoč začasne skulpture. Te zamrznjene barvne forme bodo postale del instalacije v prostoru, del pa bo tvoril tudi slikovite barvne sledi, ki bodo pričale o življenju vsakdana.
Katja Felle: Umetniška refleksija kritičnega potrošništva
Katja Felle, izjemna vizualna umetnica, bo v času svoje rezidence delala na dveh vzporednih projektih. Prvi, z naslovom »Iznenada«, bo zajemal produkcijo 15 novih slik v tehniki akvarela, nadaljevanje že obstoječe serije. Drugi projekt, »Artikel«, pa se bo osredotočal na kritično potrošništvo in bo vključeval sodelovanje z lokalno skupnostjo, kjer bodo skupaj ustvarjali ter reflektirali temo potrošništva.
5
Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper
Irena Ocepek: Ilustracije za Kubed – Ujeti v pero
Irena Ocepek, priznana ilustratorka, bo svoj čas v Kubedu posvetila projektu »Ujet v pero«. S poudarkom na eskapizmu in uporabi ilustracij kot svojega jezika bo Ocepkova ustvarila risbe in ilustracije za koledar Kubeda. Njena inspiracija bo kratka pesnitev z nagrobnika Alojza Kocjančiča, ki odraža dušo tega zgodovinsko-kulturnega kraja.
Urška Toman: Umestitev kamnin v umetniško formo
Urška Toman, kiparka z igrivim pristopom k umetnosti, bo na rezidenci v Kubedu raziskovala kamenine iz okoliških kamnolomov. S temi kamni bo ustvarila umetniško formo iz gline, lesa in kamna, ki se bo umestila v sam kraj, predstavljajoč segmente tega posebnega okolja.
Vsak od teh umetnikov bo prispeval edinstveno perspektivo in umetniško izraznost kreativnemu duhu Kubeda. Hiša Alojza Kocjančiča bo v letu 2024 postala zbirališče in izhodišče za izjemne vizualne zgodbe, ki bodo nedvomno obogatile umetniško pokrajino Slovenske Istre in širšega območja.
Fotografije: Jaka Ivančič, Urška Boljkovac, Petra Vidrih, Simon Avsec, Alicia Ibn-rass Pérez.
7
Skladišce/magazzino Libertas
Razstava DIMENZIJE/DIMENSIONI
V torek 12. 3. 2024 se je v Skladišču Libertas zgodilo odprtje razstave Dimenzije. Umetniška dela dvajsetih umetnikov si lahko ogledate vse do 12. 5. 2024.
Razstavni projekt Dimenzije v središče postavlja sodobne avtorje vizualnih umetnosti, ki ustvarjajo v kiparskem izraznem jeziku in oblikujejo nove dimenzije javnih in zasebnih prostorov. Razstavni projekt Dimenzije prevprašuje idejo in doživetje pojma dimenzij. Je dimenzija lahko razumljena samo kot fizikalni moment, ki v makrokozmosu zajeme prostorsko-časovni obseg? Ali se dimenzija razvija v polju, ki neobremenjeno prestopa ortogonalno strukturo? Prek sodobnih likovnih izraznih jezikov želimo posredovati sporočilo o oblikovanju likovnega jezika v prihodnosti. V odgovoru, kako opredeliti dimenzijo, se opiramo na umetniški akt, ki zastavlja čustveno-racionalno doživetje, v katerem je izražena določena sporočilnost.
Dvajset sodobnih slovenskih avtorjev/avtoric v pričujoči postavitvi raziskuje in izpostavlja dimenzije nekdanjega skladišča soli in dimenzije svojega likovnega ustvarjanja. Likovni izraz odzvanja v volumnih, ploskvah, barvah, materialih, v raznoliki tonaliteti in občutkih materiala. Obiskovalca objamejo in vzpostavijo aktiven dialog med umetnino in uživalcem. Raziskovanje umetnosti prek dimenzij postane aktiven dvogovor, ki nagovarja s posameznim delom oziroma prek celotne postavitve. Vsak individualen delček celote kot kockica mozaiku ali pač košček sestavljanke na podobo postavlja sodoben izraz kiparske forme.
Skupinsko razstavo sooblikujejo avtorji/avtorice: Arijel Štrukelj, Boris Beja, Boris Bradač in Vasja Bradač, Boštjan Drinovec, Brad Downey in Ana Žerjal, Brina Ivanetič, Damijan Kracina, Damjan Komel, Dragica Čadež, Jure Markota, Katja Smerdu, Kristina Rutar, Lea Culetto, Majda Gregorič, Mateja Kavčič, Nina Koželj, Rok Bogataj in Saba Skaberne.
Razstavo sta kurirala Dejan Mehmedovič in Vesna Pajić.
Odprtje so glasbeno pospremili trobilci Mitja Bobič (trobenta), Luka Baić (trobenta), Timea Erdei (rog), Andraž, Cencič (pozavna) in Rok Vilhar (tuba). V dimenzije plesa sta popeljali Anastasiya Pruyidze in Valentina Tomažinčič (KUD Format). Glasbeno pa je večer zaokrožil Neodvisni obalni radio.
Projekt je nastal ob podpori Mestne občine Koper in Galerije Insula.
Fotografije: Filip Mehmedović
9
Kultura nas združuje
Zveza kulturnih društev Mestne obcine Koper
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
V petek, 9. februarja 2024, je v Dvorani Hermana Pečariča Škofije potekala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj in plaket ZKD MOK zaslužnim ljubiteljskim ustvarjalcem v Mestni občini Koper, ki sta jo letos organizirala Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper (ZKD MOK) in Kulturno društvo Istrski grmič Škofije.
Slavnostna govornica proslave Kultura nas združuje je bila Maja Jerman Bratec, predsednica Zveze kulturnih društev Slovenije, ki je vse prisotne opomnila o pomenu in vrednotah, ki jih nosi ljubiteljska kultura. Proslave se je udeležila tudi podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič.
V okviru proslave je potekala tudi podelitev priznanj, ki jih Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper vsako leto podeli bodisi društvom bodisi posameznikom za njihov prispevek na področju ljubiteljske kulture. Prejemnika priznanj za posebne dosežke v letu 2023 sta letos bila Pihalni orkester Koper ter Pihalni orkester Marezige za odlične rezultate na Tekmovanju Zveze slovenskih godb 2023 v Krškem. Priznanje za dolgoletno delo in doprinos na področju ljubiteljske kulture so prejele dr. Vesna Bajić Stojilković – ustanoviteljica
Akademsko kulturno-umetniškega društva Kolo, mag. Sonja Mezgec – dolgoletna zborovodja MePZ Brnistra ter nekdanji odbor Glasbenega društva Obalni komorni orkester – Irena Cetin Lovšin, Maja Blaškovič Šavle in Irena Batista.
Plaketo ZKD MOK za izjemne dosežke v letu 2023 pa je prejel Mešani pevski zbor Obala Koper, ki je na mednarodnem tekmovanju Musica Eterna v Rimu osvojil kar tri zlate plakete in Grand Prix veliko nagrado tekmovanja.
Osrednjo nit Proslave ob slovenskem kulturnem prazniku so s kulturnim programom povezovali nastopi çposameznih društev, včlanjenih v ZKD MOK. Nastopili so Mešani pevski zbora Obala Koper, priložnostna zasedba Obalnega komornega orkestra in Folklorna skupina Oljka iz Kulturnega društva Hrvatini. Pod okriljem Kulturnega društva Istrski grmič so nastopili recitatorska skupina društva skupaj z učenci OŠ Oskarja Kovačiča Škofije ter nekdanji pevci Okteta Škofije. Iz Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga pa je z glasbenim nastopom sodeloval Duet Tull.
Avtor fotografij: Alan Radin
11
Javni sklad za kulturne dejavnost Republike
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabi kulturne ustvarjalce!
V pomladnih mesecih v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekajo številna območna ter regijska srečanja, ki vabijo ljubiteljska ustvarjalce, da predstavijo svoje delovanje. Vsa srečanja so tudi strokovno spremljana, saj je cilj srečanj kulturnim skupinam in posameznikom omogočiti kakovostno predstavitev ter pridobitev strokovne podpore za njihovo nadaljnje delo.
LITERATURA: Srečanje za Primorsko in zamejstvo v okviru Festivala mlade literature URŠKA 2024 bo potekalo v soboto, 16. marca, v Kopru. Razpis vabi mlade literate nad 15. letom starosti. Sodelujejo lahko že učenci 9. razredov OŠ, dijaki, študentje in vsi mladi, ki še niso dopolnili tridesetega leta starosti. Nominirani avtorji bodo razglašeni 23. aprila. Pet finalistov pa bo sredi oktobra povabljenih na državno srečanje v Slovenj Gradec.
GLASBA: Območna revija otroških in mladinskih zborov 2024 (Škofije-Izola-Portorož, 18.-27. 3. 2024)
Revija je namenjena predstavitvi otroških in mladinskih zborov. Lahko se ji pridružijo tudi sredn ješolski dekliški, fantovski in mešani mladinski zbori, če ne želijo nastopiti na reviji odraslih zborov. Z revijami želimo spodbujati kvalitetno rast in razvoj zborovske piramide že od najmlajših pevcev. Zbore vabimo, da se predstavijo s kratkim izborom pesmi, zborovodje pa se udeležijo pogovora s strokovno spremljevalko Andrejo Martinjak in dobijo mnenje ter nasvete za nadaljnje delo. Strokovna spremljevalka bo po območni reviji zbore s kakovostnimi izvedbami razvrstila na višji nivo in jim omogočila prijave na regijske prireditve.
PLES: Pika miga 2024, mini festival otroških plesnih skupin in Živa 2024, festival plesne ustvarjalnosti
Festivala Pika miga in Živa bosta leta 2024 organizirana na treh ravneh: območne revije plesnih skupin, regijske revije plesnih skupin ter 21. mini festival otroških plesnih skupin Pika miga 2024 (Velenje, 5. in 6. oktober 2024) in ŽIVA 2024, festival plesne ustvarjalnosti (Ljubljana, 14.–16. november ali 21.–23. november 2024). JSKD organizira mini festival otroških
Slovenije
Slovenije
plesnih skupin Pika Miga in festival plesne ustvarjalnosti Živa z željo po izobraževanju ustvarjalcev na področju plesa in z namenom spodbuditi razvoj ter kakovostno rast plesnih skupin. Razpis je namenjen pregledu plesne ustvarjalnosti od predšolskih otrok do zrelih plesalcev, ki delujejo samostojno ali v šolah in društvih. Na ta način spodbujamo, izobražujemo, svetujemo, povezujemo in omogočamo kakovosten razvoj ter vzpostavljamo ustrezen odnos do plesne ustvarjalnosti. Mini festival Pika miga je festival otroških plesnih skupin, na katerem se predstavijo najboljše otroške koreografije pretekle sezone iz vse Slovenije. Tridnevni festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa pa je prikaz najkakovostnejših plesnih miniatur in predstav pretekle sezone, v katerega so vključeni tudi gostje iz tujine.
GLEDALIŠČE:
Na gledališkem področju so bili do 15. februarja odprti razpisi za 62. LINHARTOVO SREČANJE – FESTIVAL
GLEDALIŠKIH SKUPIN, SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE, SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
ter FESTIVAL VIZIJE – FESTIVAL MLADINSKE KULTURE. Na razpis so se lahko prijavile vse gledališke skupine, posamezniki, kulturni zavodi, kulturna društva, ki delujejo v Sloveniji, ter slovenske skupine, ki delujejo zamejstvu ali tujini. Vsi igralci pa morajo biti ljubiteljski. Območna gledališka srečanja bodo potekala od februarja pa vse do aprila.
FESTIVAL VIZIJE - FESTIVAL MLADINSKE KULTURE 2024
Festival mladinske kulture Vizije je prostor za predstavitev, srečevanje, druženje in povezovanje mladih ustvarjalcev, ki delajo na področju gledališča in lutk, filma ter fotografije. Na festival se lahko prijavijo skupine in posamezniki iz Slovenije (tudi etnične skupine in manjšine, ki delujejo v Sloveniji in uprizarjajo v svojem jeziku) ter slovenske skupine iz tujine. Gledališke predstave si ogledajo regijski strokovni spremljevalci, ki sestavijo program regijskih srečanj. Tam si jih ogleda državni selektor in najboljše predstave uvrsti na državni Festival Vizije. Izbor lutkovnih predstav za državni Festival Vizije v letu 2024 opravi državni selektor lutkovnega srečanja. Ocenjuje se inovativnost, kakovost izvedbe, ideja in sporočilnost. Za mlade fotografe med 15. in 30. letom pa razpisujemo državni natečaj za najboljše fotozgodbe. Prispevke pregleda in oceni strokovna žirija. Izbrane serije fotografij so natisnjene in predstavljene na razstavi, avtorji pa imajo možnost brezplačne udeležbe na festivalu z bivanjem, prehrano in dvodnevno fotografsko delavnico pod vodstvom priznanega fotografa.
FOLKLORA: Srečanje otroških folklornih skupin – Ringaraja
Namen srečanja je prikazati ustvarjalnost otroških folklornih skupin, skupinam in vodjam/mentorjem skupin ponuditi strokovno mnenje, prikazati in nagraditi najbolj kakovostne in reprezentativne koreografije otroških
13
Javni sklad za kulturne dejavnost Republike
ter mladinskih folklornih skupin in s tem spodbuditi razvoj in kakovostno rast tovrstne produkcije.
Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin ter Napev – odsev, revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije
Namen Maroltovega srečanja je prikazati in nagraditi najbolj kakovostne in reprezentativne koreografije odraslih in mladinskih folklornih skupin ter s tem spodbuditi razvoj in kakovostno rast tovrstne produkcije. Revija Napev – odsev predstavlja (po)ustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb ter tako spodbuja kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila.
Srečanje folklornih, pevskih in inštrumentalnih skupin manjšinskih etničnih skupnosti in manjšin Namen srečanja je prikazati poustvarjanje izročila drugih narodov in narodnosti v okviru otroških, mladinskih in odraslih folklornih skupin ter pevskih in inštrumentalnih zasedb. Na podlagi ogleda bo strokovni spremljevalec določil, katere skupine sodijo na območno, regijsko ali državno raven.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Koper: oi.koper@jskd.si, www.jskd.si
Slovenije
Slovenije
15
Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper
Primorci Beremo: sedemnajst let krepitve bralne kulture
Projekt »Primorci Beremo« letos praznuje svojo 17. obletnico. Ta pomembna prelomnica potrjuje, da je projekt postal ključni dejavnik pri spodbujanju bralne kulture na Primorskem, ki z združevanjem desetih knjižnic iz regije vsako leto povezuje ljubitelje knjig, pri tem pa posebno pozornost namenja prav slovenskim avtorjem in njihovim delom.
Že od leta 2007, ko so projekt zagnale štiri primorske knjižnice, je ta prerasel v regionalno gibanje, ki je privabilo več kot 14.000 bralcev in posledično pripomoglo k branju več kot 112.000 knjig. Tradicionalno se »Primorci Beremo« začne na svetovni dan knjige, tj. 23. aprila, in zaključi v novembru, ko za sodelujoče organiziramo kulturno prireditev, na kateri lahko v živo prisluhnejo znanim slovenskim avtorjem. Letos smo gostili Mojco Rudolf – strastno bralko in avtorico edinstvenih ter posebnih 22 knjižnih del za otroke, mladino in odrasle – in Alexa Devetaka – vsestranskega mladega ustvarjalca, ki poleg filma ustvarja tudi prozo, poezijo, romane in stripe. Pogovor z gostujočima avtorjema je potekal v odličnem vzdušju, povezovala pa ga je literarna kritičarka, moderatorka in književna prevajalka Diana Pungeršič, ki je med avtorjema našla vzporednico v njuni posebni navezanosti na okolje – Alexovi na Trst in Mojčini na Irsko.
V koprski knjižnici je projekt letos privabil 75 bralcev, ki so skupno prebrali kar 632 knjig. Bralni seznam je vključeval 90 naslovov, od tega 77 proznih del in 13 pesniških zbirk. Na vrh lestvice najbolj branih naslovov sta se zavihtela Tadej Golob s knjigo Koma in Irena Svetek z Belim volkom. Sledijo jim Petelinje jajce Ferija Lainščka, Ob nastanku sveta Draga Jančarja in Osebno Mihe Mazzinija. Za do datno bralno motivacijo smo poskrbeli z uvedbo zlatega priznanja za največ prebranih naslovov, ki sta ga prejeli dve predani bralki.
»Projekt ‘Primorci Beremo’ ne le da oživlja zani manje za slovensko literaturo, ampak predstavlja tudi most med generacijami bralcev in krepitvijo
skupnostnih vezi,« je izpostavila Barbara Sušelj, vodja Oddelka za odrasle v koprski knjižnici.
»Vsako leto si prizadevamo, da bi projekt pritegnil še več mladih bralcev, ki so ključni za ohranjanje naše bogate literarne dediščine. V času, ko digitalne tehnologije prevzemajo primat, projekt dokazuje, da ima knjiga še vedno svoje mesto in pomembno vlogo v naših življenjih.«
Projekt »Primorci Beremo« tako ne predstavlja samo praznovanja knjig in branja, temveč je tudi odsev močne in povezane skupnosti, ki skozi besede slovenskih avtorjev najde skupno strast in identiteto. V času, ko se svet nenehno spreminja, »Primorci Beremo« ostaja trden steber kulture in izobraževanja na Primorskem, ki vnaša v življenje vsakega posameznika toplino in bogastvo, ki ga lahko prinesejo le knjige.
Avtorici: Tjaša Jazbec in Barbara Sušelj. Fotografije: Urška Špende.
17
Pihalni orkester Marezige
Znanstveno sodelovanje in glasbeno pobratenje San Pellegrino (Italija) - Marezige (Slovenija) ter podelitev priznanja Quarenghi
V petek, 6. oktobra, smo se odpravili na tridnevno gostovanje v San Pellegrino Terme pri italijanskem Bergamu, kjer smo v večernem mednarodnem vzdušju športa, medicine in glasbe pričakali in spremljali podelitev priznanja Quarenghi.
Ob prihodu v San Pellegrino sta nas pričakala dr. Pietro Salvi in dr. Mario Sturla, prvi v imenu organizatorja in predsednika uprave klinike Quarenghi ter drugi kot njegov prijatelj in ambasador dogodka podelitve priznanja Quarenghi (tudi prejemnik priznanja za leto 2020). Po namestitvi v hotelu Bigio smo se zbrali pred hotelom in z našim vodnikom g. Robertom odpravili do znamenitih term San Pellegrina. Po kratkem ogledu in skupinskem fotografiranju nas je g. Roberto vodil skozi mesto, kjer smo si ogledali še cerkev Tempio dei Caduti in kliniko Istituto Clinico Quarenghi.
V večernih urah je odbor Coppa Quarenghi v sodelovanju s Panathlon Club BG in Coni Provinciale Orobico slovenski zdravnici dr. Petri Zupet podelil prestižno priznanje Quarenghi za delovanje na področju športne medicine. Dr. Petra Zupet je v San Pellegrino Terme prišla v družbi našega člana in saksofonista dr. Marka Vidnjeviča, ki prav tako znanstveno deluje na področju preventive, zdravstva in rehabilitacije na področju športa. Dr. Vidnjevič je bil prejemnik priznanja Quarenghi za leto 2021, sedaj pa povezuje znanstveno-raziskovalno sodelovanje s kliniko Quarenghi in Alma Mater Europaea-ECM, kjer tudi predava na katedri za fizioterapijo. Na slavnostni večerji, kjer je potekala podelitev priznanja, smo bili gostje vsi člani Pihalnega orkestra Marezige in obenem smo spremljali tudi protokolarno izmenjavo daril, pri čemer so bili udeleženi tudi predstavniki našega orkestra.
Dogodek tega večera smo zagotovo popestrili tudi z našim Pihalnim orkestrom Marezige, saj smo povabljeno družbo pred pričetkom programa animirali s svojim muziciranjem v preddverju hotela Bigio ter jih zabavali s skladbami iz svojega repertoarja pod taktirko dirigenta g. Andraža Cenčiča.
Da je bil dogodek na ustrezno visokem nivoju, kaže udeležba gostov, saj so bili poleg župana San Pellegrina (g. Vittorio Milesi) prisotni tudi vrhunski športniki, nekdanji kolesarji Pietro Signorelli, Emanuele Bombini in Evgenij Berzin (zmagovalec Gira d’Italia 1994), boksar Alessio Lorusso (evropski prvak 2022), Maurizio Stecca (v 80. in 90. letih olimpijski, svetovni, evropski in italijanski prvak), Marino Magrin (nekdanji nogometaš Atalante, Juventusa in Verone) ter Lara Magoni (nekdanja vrhunska smučarka ter šampionka, ki je prve stopničke v svetovnem pokalu osvojila prav v našem Mariboru), ki sedaj deluje kot svetnica za turizem in regionalni marketing v Lombardiji.
Po nepozabni in prestižni večerji smo si v soboto, 7. oktobra, v dopoldanskem času ogledali še Grand Hotel San Pellegrino in spoznali zgodovino ter nastanek mesta San Pellegrino. Po ogledu in skupinskem fotografiranju smo se že lačni odpravili na kosilo v bližnjo restavracijo, kjer smo se okrepčali in spočili. Po kosilu smo v zgodnjih popoldanskih urah z igranjem navdušili krajane in z izdelanim transparentom pričakali ter počastili kolesarja Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, ki sta nastopila na dirki Giro di Lombardia, ki je potekala skozi San Pellegrino Terme.
Proti večeru smo skupaj nastopili s Pihalnim orkestrom San Pellegrino Terme v središču mesta, ki je bil prav zaradi tega dogodka in namena zaprt za promet in ustvarjen je bil mogočen avditorij z veliko gledalci, tako prebivalci San Pellegrina kot obiskovalci tega čudovitega mesta. Orkester iz San Pellegrina Terme, ki se lahko prav tako kot mi pohvali z letnico nastanka 1906, je nastop začel pri kliniki Quarenghi, mi pa pri hotelu Bigio (kar predstavlja več kot 2000 m razdalje). Nato smo se srečali pred mestno hišo, kjer smo najprej izmenično igrali skladbe iz svojih repertoarjev in nato zaključili s skupnim igranjem. Navdušena publika je uživala ob gledanju in poslušanju obeh orkestrov, nekateri pa so celo zapeli in zaplesali ob znanih melodijah.
Gostovanje smo skupaj z orkestrom San Pellegrino Terme zaključili ob prijetni večerji ter skupnem druženju v mestni kavarni, kjer smo se ob ritmu glasbe in druženju še bolj povezali in v duhu našega slogana: »Prijatelji ustvarjamo glasbo in glasba prijatelje« ustvarili nova prijateljstva.
Avtorica: Teja Glavina
19
Koper/Capodistria 1500
Koper leto obeležuje domnevnih 1500 let
Koper, eno najstarejših stalno naseljenih mest na Slovenskem, je bil nekoč otok v severozahodni Istri. Mestno jedro je omejeno na nekdanji otok, njegova današnja podoba pa je rezultat kontinuiranega 2000-letnega razvoja z začetki v rimski dobi.
Po izročilu je bil prvi koprski škof sv. Nazarij. Rodil se je med letoma 470 in 480 v istrski vasici Elpidium –Boste – Boršt. Sv. Nazarij je bil za koprskega škofa posvečen leta 524. Letnico 524 zato povezujemo tudi z nastankom mesta Koper.
Tako Koper v letošnjem letu praznuje 1500-letnico nastanka. Deležniki bodo skozi vse leto prirejali različne kulturne dogodke, od razstav, znanstvenih simpozijev, konferenc in poljudnih posvetov do gledaliških festivalov, objav publikacij in drugih zanimivih dejavnosti.
Program: https://visitkoper.si/prireditve/koper-praznuje-1500/
Zanimiva je legenda o nastanku mesta, ki pravi, da naj bi otok, kjer je danes Koper, nastal v prepiru med bogom Pozejdonom in boginjo Ateno. Atena (grška boginja modrosti) naj bi se s Pozejdonom (grškim bogom morja) sprla in pobegnila v te kraje, sledil je spopad teh dveh božanstev. Atenin ščit (aegida – od tod naj bi izviralo nekdanje ime otoka) naj bi med bitko padel v vodo in se spremenil v otok. In če pogledate obliko nekdanjega otoka (mesta), boste ugotovili, da res spominja na ščit.
Mesto Koper velja za eno najstarejših mest v Sloveniji, kjer se je bogata zgodovina začela pisati že v srednji bronasti dobi.
Koper, ki je bil včasih otok, je bil prvič poseljen v času antičnega Rima, nato pa se je na tem območju izmenjevalo kar nekaj vladavin in držav ter posledično različnih poimenovanj. Prvotno ime naselja na otoku, na katerem danes leži mesto, je bilo Aegida, v času Rimljanov Capris, pozneje Insula Capraria (Kozji otok), Bizantinci so ga poimenovali Justinopolis, oglejski patriarhi pa Caput Histriae (glava Istre). Benečani, ki so na tem območju pustili največji pečat, so mu dali ime Capo d’Istria (glava Istre). Poimenovanje Capodistria se ob slovenski različici – Koper ohranja še danes. (Koper je namreč dvojezično območje).
21
Predstavitev knjige
Ali imajo literatura, soNaravnost, ekonomija in etično življenje kaj skupnega?
Ob 1. rojstnem dnevu knjige »VSEENO. VSE je ENO« s podnaslovom »Zgodba o soNaravnih odnosih in dolgočasju vesolja«
VSEENO. VSE je ENO je roman, v katerem literarni junaki raziskujejo in udejanjajo lastne namere prijaznejšega življenja. Dogaja se v veliki meri na Primorskem, med začetkom prejšnjega stoletja in sedanjostjo. Rdeča nit knjige je etika in način življenja primorskih starovercev, raje poimenovanih naravoverci, ki so stoletja (ali tisočletja) živeli v sožitju med seboj in z naravo. Notranji navdih za svoje čustvovanje, odnose in osebnostni razvoj junaki iščejo tudi v tiho-glasni energiji našega morja in rek.
Iz recenzije: »Knjiga, ki je svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije, pokaže moč zavestnih izbir posameznika in skupnosti ter alternativo za prijaznejši svet – navdih in pomoč pa lahko poiščemo v oddaljenem kotičku galaksije, predvsem pa ju zaznavamo v svojem srcu.«
Kje so »korenine« in »vzroki« knjige, zakaj in kako je sploh nastajala?
Z zavodom INTERSO, Koper dobrih 16 let INTegriramo Ekonomijo, Razvoj, Socialo (človeka) in Okolje. Torej poskušamo čimbolj celostno promovirati čim več dejavnikov, ki nas lahko skupaj pripeljejo do prijaznega, trajnostnega … Življenja. Npr. v preteklem letu smo v šolah Mestne občine Koper izvedli 18 delavnic, s katerimi ozaveščamo in motiviramo mladostnike k odgovornemu, soNaravnemu ustvarjanju in prijaznemu življenju. V knjižnicah pa s podobnimi krajšimi delavnicami in predstavitvijo knjige motiviramo k prijaznejšemu življenju, kmalu bomo v podjetjih začeli tudi z delavnicami sproščanja (energijske vaje in meditacija). Za delavnice in knjigo smo decembra 2023 prejeli priznanje Horus – Slovenske nagrade za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Zahvala gre tudi sodelujočim partnerjem: Avto Center Jereb, Banka Intesa Sanpaolo, Društvo za Združene narode za Slovenijo, Luka Koper, Makro 5 Gradnje, Mestna občina Koper, Osnovna šola Dušana Bordona, Srednja tehniška šola Koper, Tehnomarket in Tringrad nova. Predvsem pa je nagrada videti mladostnike, ko prijaznost življenja razumejo in zastavljajo odlična vprašanja. In vedimo, ni jim lahko živeti v današnjih časih in zato sem/smo v veliki meri odgovorni odrasli, ki sem/smo podedovali od naših prednikov in še stopnjevali tudi »neke čudne« miselne vzorce in vrednote. Pa s tem ne mislim samo na vse oblike onesnaževanja - te so samo zunanje posledice notranjega, osebnostnega »onesnaženja«. In tukaj se igra začne: kaj v sebi spremeniti oz. kje v sebi pritiskati na čudežne tipke, da bo to postopoma prinašalo premik v prijaznejši notranji in zunanji svet? Kaj lahko zdaj naredim/naredimo…?
Knjiga je na miselnem nivoju zorela mnogo let, verjetno blizu dvajset. Avtor sem raziskoval lastne in tuje miselne vzorce, vrednote, notranje in zunanje strahove, dobre prakse in ostale rešitve,… in v predgovoru napisal o knjigi: »Z njo včasih strmo padem in tudi med padanjem, torej stalno, počasi rastem. Občasno se z njo peham v samovšečno-egovsko odvisnost izražanja, drugič me ziblje v nova obzorja, vse je eno.«
»Knjiga je seveda napisana v običajnem jeziku. Če bi jo pisal tako, kot sem si na začetku zamislil – v ‘drugačnem’ jeziku, ki je sicer ustreznejši za vsebino knjige, bi bilo ustvarjanje zame naporno in za bralca branje
težko. Zato sem jo spremenil v običajen, meni in nam bolj razumljiv, zemeljski jezik.
Kaj pa sploh je ‘drugačen jezik’; čemu je tak jezik namenjen?
Nam drugačen način sporazumevanja – ‘drugačen jezik’ se uporablja pri ‘drugačnih’ dimenzijah zavedanja, bivanja – življenja. Takšne jezike uporabljajo bitja, ki so že izkusila in prešla nam podobno raven zavedanja in se zdaj ‘drugače’, pretežno tudi nebesedno, telepatsko sporazumevajo. Vsi prebivalci vesolja neprestano spreminjamo stanja zavedanja in načine sporazumevanja; Zemljani smo pred tisočletji uporabljali takratnemu zavedanju prilagojen jezik, pred milijoni let pa še bolj ‘drugačnega’. Verjetno opaziš, da pri teh razlagah, vsaj trenutno, ne uporabljam besed ‘nižje’ ali ‘višje razviti jeziki’ – nevtralnost je ena izmed kvalitet omenjenega ‘drugačnega’ (mi bi mu rekli višje razvitega) jezika, ki, med drugim, ne sodi in primerja.
Za uporabo in razumevanje ‘drugačnega jezika’ je treba postopoma ‘predrugačiti’ – spremeniti (mi bi rekli zmanjšati) nadzor razuma in ‘predrugačiti’ – spremeniti (povečati) notranji glas, jezik srca. Knjiga se je pisala z glasom vesoljne intuicije, s katero je v srcu povezan vsak izmed nas – tudi ti, draga bralka, dragi bralec.
‘Drugačen jezik’ je namenjen radostnemu raziskovanju, sporočanju in ustvarjanju v skladu s srcem. Ko prevlada srčna dimenzija, tudi razum bolj skladno, harmonično deluje. V ‘drugačnem jeziku’ prijazne besede, kot so odločnost, samozavedanje, zaupanje, čuječnost, modrost, radost, podpora in številne podobne, sploh ne obstajajo, zanje ni več potrebe; v tem ‘jeziku’ so te besede vtkane že v način Življenja. Za besede ustvarjanje, raziskovanje in sprememba pa imajo neskončno različnih poimenovanj.«
Več o vsebini knjige na www.vseeno.vse-je-eno.si
Srčno srečno, Aleksander Batič
23
Hiša od Bardinca - Lopar
AKTIVNOSTI V HIŠI OD BARDINCA
Vas Lopar bo v teh treh letih, ki so pred njo, na prepihu raznih zgodovinskih dogodkov, vendar bomo o tem spregovorili, ko bo čas. Koledarsko leto se je komaj začelo, pa je bil Lopar že deležen kar nekaj ljubiteljske kulture. Januarski dogodek je potekal pri kapelici, ki je bila zgrajena leta 1900. Krajani smo kapelico uporabili za pripravo »jaslic« in si to štejemo kot inovativno aktivnost. Osrednja kulturna znamenitost je vaški muzej v Hiši od Bardinca, za katero finančno skrbi njeno društvo ter kjer se po programu odvijajo vsi ljubiteljski in zgodovinski dnevi. Tako je bila v kotičku domoznanske zbirke pripravljena priložnostna razstava za mesec kulture, običajev in navad. Ob slovenskem kulturnem prazniku se je ob ognjišču odvijal dogodek branja Prešernovih POEZIJ. Med obiskovalce muzeja je ob svečnici bilo razdeljenih kar nekaj čajnih svečk, za valentinovo pa so bili krajani deležni čestitk in sladkega presenečenja. Starejše krajanke so bile deležne še pogovora in čajanke. To je ena od aktivnosti, ki jih društvo opravlja čez celo leto in sodi med aktivnosti, ki jih MO Koper uvaja za »mesec oktober – mesec starejših«.
Posebno čast pa v vasi Lopar posvečamo pustu. Letos je bil pust zelo zgodaj. Predstavniki vasi so obiskali pustno povorko v Kopru in nekaj vaseh v okolici. Na zadnji pustni dan se »pustarji« zberejo v Loparju in obhodijo vsa gospodinjstva. Povorka se začne s pustnim kosilom; »bobiči«, klobasami, domačim kruhom, hroštolami in vinom. Tako dobro pripravljeni na podvig potem gredo s harmoniko in ostalimi inštrumenti od hiše do hiše. Pri vsaki hiši jih čaka pogrinjek s salamo, sirom, ta rujnim, jajci, slaščicami. V več hišah pa jim tudi skuhajo kislo zelje ali kapus, repo, juho, pa tudi spečejo pizzete. Godci zaigrajo in gospodinja mora zaplesati, saj bo samo tako doprineslo k blagostanju družine v letu. Obhod hiš
se zaključi v poznih večernih urah. Pust v Loparju ima dolgo tradicijo tudi v času NOB – a je takrat potekal malo drugače. Naslednji dan se pripravi srečanje za vse udeležence pustne povorke ter se jih pogosti s »fritajo«.
Avtorica: Dorina Dobrinja
25
Reportaže s kulturnih dogodkov
O Istra, draga rodna zemlja moja, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
V sredo, 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, smo v KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona priredili prireditev O Istra, draga rodna zemlja moja. Istrska zemlja je oblikovala in navdihovala veliko literatov. Recitacije pesmi in besedil so obeležile spomin na prvega slovenskega pesnika Istre, pesnika Alojza Kocjančiča. Pečat je Istri zapustil pisatelj Marjan Tomšič s svojimi romani in Istro dvignil na literarno raven. Posebno domačnost, humornost in spomin na idilično vaško življenje so doprinesle recitacije v domačem jeziku, v koštabonskem istrskem govoru, ki jih je v pesmi prelila domačinka Danila Bandi Tuljak. Poslušali in podoživljali smo verze v domačem jeziku pesnice Alferije Bržan, ki opevajo veličino Istrana. Kulturni program so popestrili pevci Mo PZ Pergula iz Svetega Petra z zborovodjem Marinom Vižintinom in Me PZ KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona z zborovodkinjo Ivano Milko Pucer. Kulturni dogodek nas je nagovarjal, da je kulturna dediščina slovenskega naroda velika in raznolika, zato smo jo dolžni ohranjati, zanjo ustrezno skrbeti in jo negovati. Mlademu rodu smo dolžni prenesti domoljubje, pravi odnos do kulture, narave in človeka.
Avtorica: Sonja Cergol
27
Reportaže s kulturnih dogodkov
Upokojenci med šolske klopi - Tečaj IKT v Koštaboni
V decembru smo se v KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona odločili za nadaljevanje spomladanskega sodelovanja z Ljudska univerzo Koper in izpeljali tridnevni tečaj s področja digitalnih kompetenc. Petnajstim navdušenim upokojenim slušateljem je potrpežljivi predavatelj Saša Pohlen odgovarjal na vsa vprašanja in jih popeljal v svet umetne inteligence, da smo razumeli, kaj vse se skriva v digitalnih oblakih in kaj se nam lahko zgodi, če ne upoštevamo varnosti na spletu in pristanemo v spletni goljufiji. Povzetek o varnosti na spletu smo strnili z mislimi nekdanje evropske komisarke za digitalno agendo Neelie Kroes z najenostavnejšim receptom, kako ostati varni na spletu: »Imejte odprte oči in uporabljajte zdravo pamet.« Drugi in tretji dan tečaja smo s pomočjo računalnikov in pametnih telefonov dopolnili in ozavestili znanja s področja mobilnih aplikacij, družbenih omrežij, se dotaknili uporabe e-storitev – dostopnost do portalov Zvem, Easy parka in digitalnega podpisovanja. Občudovali smo, koliko znanja se skriva v teh majhnih škatlicah pametnega telefona in kako nam lahko hitro pridejo prav pri različni komunikaciji. Naj za vse velja pametno navodilo, ki si ga je vredno zapomniti, da na spletu vedno sledimo pravilu – preberem, preverim, poiščem pomoč. Poleg učenja, ki nas je vrnilo v šolske klopi, so naša srečanja nudila možnost kakovostnega prijetnega popoldanskega druženja. Hvala organizatorjem tečaja Ljudske univerze Koper, da so prenesli svoj program izobraževanja za odrasle tudi na podeželje. Nadejamo se novega sodelovanja.
Avtorica: Sonja Cergol
29
Reportaže s kulturnih dogodkov
XII.
Festival boginje Bone v Koštaboni kot zgodovinski spomin
Istrsko kulturno društvo Helio diakon in KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona sta v torek, 5. decembra, izpeljala prireditev XII. Bonin festival kot spomin na zgodovinski dogodek, Festival boginje Bone, ki se je odvijal v Rimu, v hiši Julija Cezarja, 4. decembra 62 pred našim štetjem, torej pred 2085 leti.
V kulturnem program so sodelovali Me PZ Alojz Kocjančič, Mo PZ iz Sv. Petra, PS Schola choralis Ivstinopolitana in recitatorke domačega društva z branjem rimske poezije Katula in Ovida ter branjem latinskih pregovorov. V družabnem večeru je Darjo Gregorič predstavil istrska avtohtona božanstva, ki so oblikovala naš prostor. Prav tempelj boginje Bone naj bi bil v Koštaboni, kjer je danes župnijska cerkev sv. Kuzma in Damijana, in zato kraj nosi po njej tudi latinsko ime CASTRVM BONAE, kar pomeni Utrdba boginje Bone. Iz latinščine se je skozi čas ime izoblikovalo v Kašta-bona –Costabona – Koštabona. Na drugi strani Dragonje še danes rečejo Kaštabona in vaščanom Kaštaboniježi. Na prav zanimiv način je Darjo predstavil nekaj izvodov povojnega časopisa Istrski tednik. V družabnem delu smo okušali istrsko praznično pecivo »bucolaj« in pokušali Bonino mleko ter vino muslum.
Avtorica: Sonja Cergol
31
Reportaže s kulturnih dogodkov
Kocjančičev večer - Iz naročja Istre v naročje besede
V soboto, 25. novembra, je KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona izpeljalo Kocjančičev večer ob 110. obletnici rojstva duhovnika, pisca, prvega istrskega pesnika, ki je petindvajset let deloval kot duhovnik v Koštaboni. Domače kulturno društvo nosi njegovo ime, njegov lik je postal vzor in vodilo kulturnega življenja, saj je Kocjančič zapisan med domačini kot klen Istran, mogočen kot hrast, velik, sočuten človek, z veliko ljubeznijo do petja in slovenske besede. V njegov spomin je bila predstavljena slikanica o Kocjančičevem življenju Iz naročja Istre v naročje besede, ki so jo predstavili: avtorica Ines Cergol, redaktor Ivan Markovič, urednica Mirjana Kontestabile Rovis in redaktorica Tanja Jakomin Kocjančič, ki je usmerjala predstavitev. Čas Kocjančičevega otroštva in odraščanja v slikanici bogatijo ilustracije ilustratorke Vesne Benedetič. V kulturnem programu so sodelovali pevci domačega mešanega pevskega zbora z zborovodkinjo Milko Ivano Pucer in recitatorji domačega društva ob branju Kocjančičevih pesmi. Na razstavi je bila predstavljena Kocjančičeva literarna zapuščina, ki se ohranja v knjigah: Šavrinske pesmi, Brumbole, Ljudi opeval sem vode in skale, Pesmi in zapisi in zadnja knjiga Kubejski. Veliko število starejših domačinov se gospoda
33
Reportaže s kulturnih dogodkov
Veselo martinovanje z blagoslovom vina na Pučah
V nedeljo, 12. novembra, je KD Alojz Kocjančič PučeKoštabona organiziralo že tradicionalno martinovanje, praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem in ga v krščanstvu povezujemo s škofom sv. Martinom. V naših krajih, v Istri, je martinovanje praznik in ga praznujemo kot praznik vina, ki je v tem času še mošt in ga z blagoslovom spremenimo v pravo vino. Veselo praznovanje so obogatili pevci domačega pevskega zbora, ki so prepevali pesmi, ki govorijo o vinu in ga hvalijo, z njim pa tudi nazdravljamo. Recitatorji so prebirali pesmi in zgodbe v knjižnem in toplem domačem jeziku ter opevali vinsko trto, vinogradniške roke s podukom, da pivec mora najti svoj način pitja in svojo velikost kozarca, kar pomeni, da si moramo privzgojiti pivsko kulturo. V kulturnem program so recitatorji med drugimi predstavili tudi nekaj besedil Nelde Štok Vojska, saj njene zgodbe in pesmi ubesedujejo lepoto in posebnosti Istre ter njenih ljudi, in se ji tako oddolžili ob njenem jubileju. V blagoslov vina nas je z zanimivim uvodom in nabožnimi pesmimi popeljal domači g. župnik Ivan Gregorc. Druženje smo zaključili z martinovo pogostitvijo in nazdravili z novim vinom, z željo, da ga bomo pametno uživali in naj vino postane dopolnilo k
Pesnik Tone Pavček piše: »da je treba vince, ki je zraslo na trtici, zlivati k srčeci po pameti, saj kot ni seno za škorce, tudi vino ni za norce.«
Avtorica: Sonja Cergol
35
SODELUJ PRI SOOBLIKOVANJU REVIJE KULTURALIST
V kolikor delujete na področju kulture in sooblikujete njene vsebine v Mestni občini Koper, vas vabimo, da svoje prispevke in fotografije pošljete na: kultura@ visitkoper.si. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 30. 6. 2024.
KULTURALIST
Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper
Uredil: Patrik Holz, e: kultura@vistikoper.si
Lektura: Leemeta
Oblikovalka: Alicia Ibn-rass Pérez, ESE prostovoljka Avtor fotografije naslovnice: Alicia Ibn-rass Pérez Koper, marec 2024
37
