KULTURALIST 06

06

Oktober 2022

K

U vodnik

REVIJA KULTURALIST IMA SVOJO FACEBOOK STRAN! Najnovejša številka spletne revije Kulturalist, ki je namenjena promociji kulturnih aktivnosti v Mestni občini Koper, zaobjema reportaže s poletnih dogodkov, pa vse do sredine oktobra.

Izpostavil bi obsežen prispevek o Festivalu IZIS. V Skladišču Libertas in Bastionu se je med 23. septembrom in 16. oktobrom odvijala 10. edicija festivala IZIS, festivala sodobne in intermedijske umetnosti v organizaciji Kulturno izobraževalnega društva PiNA, ki prikazuje inovativne, mednarodno priznane intermedijske in sodobne umetnosti.

In še to: lepo vabljeni k všečkanju revije Kulturalist na Facebook strani, kjer boste izvedeli tudi o aktualnih temah iz kulturnega življenja v Mestni občini Koper.

Urednik, Patrik Holz

1

K azalo Umetniška rezidenca Kubed

Gledališče Koper

KD Peter Martinc in Društvo Primorski Poletni Festival

»ŽIVETI. ŽIVETI ĆUBED.«

GLEDALIŠČE KOPER NAKLONJENO MLADIM

V KOPRU SO SE POKLONILI BORISU PAHORJU

stran 03

stran 05

Ljudska univerza Koper

Zavod Otok

NAJ BO VEDNO RADOVEDNO!

stran 11

stran 07

Javni sklad za kulturne dejavnosti republike slovenije MEDNARODNE POLETNE GLEDALIŠKE IN FILMSKE DELAVNICE V K FUTURE TELLING

stran 09

Kulturno-izobraževalno društvo PINA

KINO ISTRA – KINODVORANA ZA VSE GENERACIJE

AIAS Capodistria Associazione Italiana Arte e Spettacolo

10. EDICIJA FESTIVALA IZIS X CEVI

FOLKEST 30

stran 13

stran 15

stran 21

Presentazione/ Predstavitev POEM

Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper

Založba Zrakogled

Reportaže s kulturnih dogodkov

NOI DONNE DI POEM (ASSOCIAZIONE PARI OPPORTUNITA’ ZA ENAKE MOŽNOSTI)

PESTRO TUDI V OSREDNJI KNJIŽNICI SREČKA VILHARJA KOPER

IZ ZALOŽBE ZRAKOGLED

ZA BEND-IT! ORCHESTRA PESTRA POLETNA SEZONA, KI PA ŠE NI ZAKLJUČENA

stran 24

stran 29

stran 30

Uporabne vsebine

stran 35

2

stran 31

K

UMETNIŠKA REZIDENCA KUBED

»Živeti . Živeti Ćubed .«

Zaprem oči, prisluhnem svetu, ki me obdaja, in se v zgodnjem dopoldnevu prepustim božanju toplih jesenskih žarkov. Rahel vetrc pozibava listje okoliških dreves, nekje v daljavi občasno zapojejo ptice. Ena od breskev, očitno prezrela, se skotali v trato, iz katere se oglasi nekoliko prestrašen čriček. Medtem s prsti polzim po čvrstih bilkah, na katere vse predolgo niso legle dežne kaplje, in globoko v nosnicah zaznam, tako se mi vsaj zazdi, sled soli.

Diši. Diši po življenju …

V Kubed oziroma Ćubed me je pripeljala goreča želja po odmiku. Odmiku od znanega in od preobilja vsega, kar mi v vsakdanjosti onemogoča zares začutiti se ter se neobremenjeno podati v iskren svet pisane besede, ki brez najmanjšega dvoma predstavlja smisel mojega obstoja ali vsaj enega najpomembnejših razlogov zanj. Semkaj me je pripeljala potreba po samoti, praznini in tišini.

A to zares razumem šele, odkar prebivam v umetniški rezidenci v Hiši Alojza Kocjančiča. Pred tem sem čutila le, da te izkušnje preprosto moram biti deležna tudi sama.

Tako zdaj nizam dneve, v katerih so edino merilo notranji občutki. Dneve, v katerih število napisanih besed ostaja povsem brezpomensko, večno prisoten moram pa se je že davno umaknil mehkejšemu, prijaznejšemu in svetlejšemu želim.

Kajti tu živim življenje, katerega ritem narekuje narava. Življenje, oblikovano s strani vaščanov, ki se tu in tam povzpnejo do gradu ter presenetijo s kakšnim povabilom ali razvedrilom. Življenje, napojeno s čutnostjo, ki jo vame naseljujejo premišljanja o bivanju in delu, srečanja s tukajšnjimi prebivalci ter raziskovanja okolice. Živim življenje, ki polni, nikakor prazni. Tiho in milo življenje, ki omogoča osozvočenost s samim seboj, svetom in trenutkom zdaj. Življenje v brezčasnosti.

3

Včasih zato na potovanju dneva minute dolgo zrem v veliko zeleno kobilico. Ali opazujem ptice, ki sedajo na streho sosednje hiše. Se v iskanju besednega navdiha oziram skozi znamenito okno dušnega poeta Alojza Kocjančiča in, tako kot nekoč on sam, strmim v spreminjajočo se barvno paleto Kraškega roba ter mogočni Slavnik.

Nizam korake po grajskem parku in iščem sledi življenja na modrem nebu ali v krošnjah borovcev. Dvigam pogled k peterokotnemu stolpu in z očmi sledim grajskemu obzidju, ki po vseh teh stoletjih še vedno ponuja zavetje – ta mesec prav meni. Misel, da se moj tukajšnji čas izteka, me navdaja s čudenjem. Občutek imam, kakor bi sem prispela šele včeraj in se z griča, na katerem ponosno stojita stolp ter Cerkev sv. Florjana, komaj prvič zazrla na zeleno pokrajino, ki pokleka pred njim. Vendar hkrati občutim znanost, ki jo zmore prebuditi le kraj, kjer sem v preteklosti že bila. Pa nisem.

‘’V Kubed oziroma Ćubed me je pripeljala goreča želja po odmiku.’’ Čas, preživet v Kubedu, mi žal ni naklonil možnosti, da bi zapisala vse, kar vznemirja moje srce, niti v celoti izoblikovala številne zamisli, ki kličejo po uresničitvi. A ne, ker jih ne bi podpiral, temveč zato, ker je teh preveč.

Na temelju tega spoznanja se tako v meni vse močneje začenja porajati vprašanje, kaj mi je potemtakem sploh dal, vtem pa že vznika tudi odgovor ogromno.

Predvsem mesec dni časa, v katerem sem se ponovno naučila prisluhniti sebi sami in se vnovič umestiti v ta svet ter, še pomembneje, kraj, ob imenu katerega bom kadar koli v prihodnosti lahko izrekla: tu sem bila nekoč doma.

Napisala: Nina Novak Oiseau, septembrska rezidentka umetniške rezidence v Kubedu

4

K GLEDALIŠČE MLADIM

G ledališče K oper KOPER

NAKLONJENO

Letošnje poletje je bilo v Gledališču Koper zelo živahno. V okviru Primorskega poletnega festivala sta ponovno zaživela še dva festivala, namenjena mladim in najmlajšim.

Pri Svetilniku v avgustu, ki se je letos odvil drugo leto zapored, je otrokom popestril zadnje dni pred koncem počitnic. Premierno sta bili uprizorjeni dve predstavi, in sicer Barčica (Renata Vidič) v režiji Renate Vidič in Mali princ (Antoine de Saint-Exupéry) v režiji Ivana Lobode. Na festivalu sta gostovali tudi dve predstavi iz Lutkovnega gledališča Ljubljana, in sicer Ti loviš! (Saša Eržen) ter Sapramiška (Svetlana Makarovič). Mednarodni pridih je dahnilo Mestno gledališče Žar ptica iz Zagreba, ki se je predstavilo z uspešnico Ti in jaz, mali medo (Martin Waddel).

Udeleženci gledališke šole Gledališki trening so v sklopu medgeneracijskega sodelovanja med koprskimi domovi za upokojence, vrtci, šolami in Gledališčem Koper nastopili z uprizoritvijo Rdeča kapica ter tako uspešno izpolnili moto projekta Mladi otrokom in starejšim.

V juliju pa se je odvila tretja izdaja festivala PPF Mladi. Tokrat je bil festival mednaroden, saj so se dramskim študentom iz Ljubljane pridružili tudi študentje iz Zagreba in Banjaluke. Predstavili so se s svojimi gledališkimi produkcijami, po katerih je vsak večer sledil še glasbeni program na Verdijevi ulici. Festival se je izkazal kot odlična Namen festivala je predvsem krepitev kultur- priložnost za mlade ter kulturno-družbeni razno-umetniške vzgoje pri najmlajših, k čemur voj celotne regije. je prispeval tudi bogat spremljevalni program.

Odvile so se delavnice, kjer so udeleženci razvijali svoj lik klovna in nastopili na povorki Klovnijada. Ta je bila popestrena s sklopom klovnskih miniaturk Klovnorija, ki so jih izvedli mladi koprski igralci in igralke. Po predstavah so se otroci razveselili srečelova, kjer je bila vsaka Avtorica prispevka: Ana Zupan Fotografije: Dean Grgurica in Jaka Varmuž srečka dobitna.

5

6

K

KD P eter M artinc in

V KOPRU SO SE POKLONILI BORISU PAHORJU 30. oktobra bodo minili štirje meseci, odkar je preminil cenjeni pisatelj Boris Pahor, ki bi 26. avgusta praznoval že 109. rojstni dan. V pričakovanju novega srečanja z njim, kajti zdel se je nesmrten, so nastajala nova knjižna dela. Prav na dan njegove smrti je Jurij Devetak, mlad ilustrator iz Nabrežine, narisal zadnjo risbo Nekropole, romana v stripu. Knjigo je izdala Mladinska knjiga.

Skupaj z dvema drugima knjigama so jo predstavili konec avgusta v Pokrajinskem muzeju v Kopru, kjer sta v želji po negovanju avgustovske tradicije in ohranjanju spomina na velikega pisatelja 20. stoletja in dragega prijatelja kulturni društvi KD Peter Martinc, katerega častni član je bil, in Društvo Primorski poletni festival, ki je njegovo delo spremljalo dolgo vrsto let, odločili, da pripravita spominsko prireditev in predstavita nove knjižne izdaje ter se v mednarodnem krogu poklonita njegovemu spominu.

V ospredju je bila prav Devetakova Nekropola, v kateri je v slikani priredbi prepričljivo ujel duha prozne predloge. V zgodbi sledi avtorju med obiskom taborišča in po poti spomina. V pogovoru o nastajanju dela je Devetak o razlogih, da se je lotil tako pomembnega in težavnega dela, za katerega je porabil kar dve leti, dejal: »Knjigo sem prebral. Zelo me je pretresla, tako zgodba kot Pahorjev jezik, posebej pa čas, ki ga opisuje, to je čas, ki ga je preživel v taborišču.

Prvi stik s pisateljem je imel leta 2018, ko je narisal njegov portret in mu ga podaril. Bil je zelo vesel, pove Devetak, o tem, kako sta se domenila za Nekropolo, pa doda: »Klical sem ga dvakrat.

Prvič sva se dolgo pogovarjala po telefonu. Pravzaprav je veliko govoril predvsem on. Potem sem ga poklical še enkrat in dovolil mi je, da lahko rišem.

«O tem, koliko je imel proste roke pri pisanju in oblikovanju nove stripovske zgodbe in kako naporna je bila pot, ilustrator pravi: »Imel sem proste roke, veliko sem delal na besedilu, saj je bila moja naloga tudi adaptacija. Sestavil sem novo zgodbo. Sicer pa je ilustratorsko rasla počasi, včasih z muko. Zamisel mi na začetku ni bila v celoti jasna, ampak sem jo sproti dopolnjeval.

7

D ruštvo P rimorski poletni festival «Kljub manjšim krizam je vztrajal, le počivati je bilo treba vmes, še pojasni. Razumljivo, kajti ko človek vidi njegove črne podobe zla, mu postane jasno, da oči niso bile utrujene le od dela pred zaslonom. Delal je zdržema dve leti. Nič drugega kot to. In končal je prav na dan, ko je Pahor umrl. »Ko sem zjutraj sedel pred računalnik in se pripravil, da končam zadnjo ilustracijo, me je poklical oče in mi povedal, da je Pahor odšel,« še doda mladi avtor.

Zdaj, ko je vse mimo in ko imajo Nekropolo mnogi že v rokah ter jo hvalijo, je vesel. Sicer pa pravi: »Zelo sem ponosen, da sem lahko risal Pahorjevo delo in da mi je to sploh dovolil.« V Kopru so isti popoldan predstavili tudi dopolnjeno izdajo knjige Figlio di nessuno novinarke in pisateljice Cristine Battocletti, ki je izšla pri milanski založbi La nave di Teseo. Knjigo je dopisala v dogovoru s Pahorjem in dodala del njegove življenjske zgodbe, ki je tekla po prvi izdaji.

In tega je bilo kar nekaj, med drugim tudi zadnji pisateljevi dnevi, ko ga je obiskala na Kontovelski rebri. Organizatorji so poskrbeli tudi za predstavitev ponatisa zbornika Boris Pahor. Scrittore senza frontiere s prispevki 26 avtorjev, ki sta ga uredila Walter Chieregin in Fulvio Senardi in ga je na pobudo KD Ponte rosso izdala založba Mladika ob pisateljevi 108. obletnici rojstva. Letos ga je ponatisnila, saj je prva izdaja pošla.

K spominskemu delu večera, ki je navdušil številne obiskovalce, sta pomemben delež prispevali dr. Urška Perenič, literarna zgodovinarka in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ter Nadia Roncelli, urednica pri založbi Mladika Trst in dolgoletna pisateljeva sodelavka.

Pahorju sta se s spomini na skupna druženja in sodelovanje poklonila še Thomas Soriano, francoski filozof in profesor na Visoki umetnostni šoli v Strasbourgu, ki je Pahorja spremljal med obiskom taborišča Struthof Natzweiler, ter producent BBC-ja Marc Ramsay, ki ima največ zaslug za nastanek filma The Man who saw too much/Mož, ki je preveč videl, filma evropske širine in svetovnega dometa.

Na prvem srečanju na tej strani meje po Pahorjevi smrti so sogovorniki obujali spomine na srečanja s priljubljenim pisateljem, slišali pa smo tudi pobudo, da bi že kmalu ustanovili literarno nagrado, ki bi nosila njegovo ime in bila namenjena mladim avtorjem. Že maja bo ob obletnici smrti koprski Pokrajinski muzej v sodelovanju z omenjenima društvoma pripravil novo srečanje. Namera, da bi prenašali Pahorjevo misel naprej, na nove rodove, se tako že uresničuje.

Prispevek napisala: Neva Zajc

8

K

J avni sklad za kulturne

Mednarodne poletne gledališke in filmske delavnice v Kopru FUTURE TELLING

Med 15. in 21. avgustom so v organizaciji Gledališča Glej in OI JSKD Koper (projekt je prek svojega programa Erasmus+ sofinancirala EU) potekale gledališke in filmske delavnice FUTURE TELLING 4: La dolce vita. Več kot 80 mladih iz Slovenije, Hrvaške, Belgije, Italije, Finske, Nemčije in Izraela je na sedmih različnih delavnicah raziskovalo temo dolce vita. »Leta opozarjamo na sistemske težave, ki zaznamujejo današnji čas – podnebna kriza, vojne, revščina, neenakost in predvsem neizmerni cinizem, ki smo ga dnevno deležni s strani odločevalcev, ni svet, v katerem bi mladi radi živeli,« je povedal Tamino, udeleženec iz Nemčije, ki se je projekta udeležil že lani.

Projekt Future Telling poteka že četrto leto (z obveznim presledkom zaradi korone), od leta 2018. Vsako leto mladi s pomočjo gledaliških in filmskih delavnic raziskujejo njim pomebne teme. Če so si prvo leto drznili napovedovati prihodnost (Future telling, 2018), so leta 2019 ugotovili, da nočejo več čakati na druge, da jim ustvarijo svet, ki bo po njihovi podobi, temveč da so oni sami ti »drugi« (Future Telling 2: The Next Generation, 2019), ter da ne gre za nekaj drobnih težav, temveč da smo kot civilizacija padli na izpitu (Future Telling 3: System Error, 2021). »Ne glede na to, koliko smo glasni in angažirani, nas odločevalci sicer poslušajo, nikakor pa ne tudi slišijo,« dodaja mlada udeleženka Karmen. »Govorijo nam, da smo mladi, zaletavi, neizkušeni in da ni tako hudo, kot mislimo. Če smo mi mladi in neizkušeni, potem so naši odločevalci izkušeni in vsekakor ustvarjajo najboljši možni svet. 100 mrtvih civilistov v zadnjem bombnem napadu? Super! Otroci, ki živijo z manj kot evrom na dan? Čudovito! Evropa se sooča z eno najhujših suš v zgodovini? Izjemno! Res živimo lepo življenje! Mogoče pa je čas, da nehamo jamrati in našim odločevalcem čestitamo, da nam omogočajo to dolce vito!« Mladi udeleženci so šest dni raziskovali, kaj jim pomeni dolce vita, v različnih formah gledališča in filma, od klasičnega gledališča, fizičnega in improvizacijskega gledališča pa vse do klovnskega gledališča in seveda kratkega igranega filma. Delavnice so se zaključile z javno produkcijo v soboto, 20. avgusta, na Martinčevem trgu.

9

dejavnosti

R epublike S lovenije

In so z delavnicami uspeli? »Bomo preverili prihodnje leto, ko pridemo v Koper na Future Telling 5!« je z nasmehom povedala Krista iz Finske. Ob splošnem odobravanju vseh ostalih udeležencev!

MAROLTOVA PLAKETA MARINU KRANJACU Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je na Maroltovem srečanju, ki je junija potekalo v Žalcu, Marinu Kranjacu podelilo Maroltovo plaketo za njegovo 35-letno delo na področju spodbujanja in oživljanja glasbene dediščine pri mlajših generacijah, izjemnega organizacijskega dela, dela na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, raziskovalnega dela ter z vsem omenjenim povezanega dela na področju ohranjanja nacionalne kulturne dediščine.

Vsako leto se podeli samo ena Maroltova plaketa, ki predstavlja najvišje priznanje za področje folklorne dejavnosti. Poziv za oddajo predlogov za podelitev področnih priznanj je objavljen septembra vsako leto. Merila za podelitev Maroltove plakete so izredni ustvarjalni ali poustvarjalni dosežki ali življenjsko delo na področju folklorne dejavnosti.

PONATIS PRVENKE SELME SKENDEROVIĆ Selma Skenderović je kot zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2020, ki poteka pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, za nagrado prejela izid prvenke Zakaj molčiš, Hava?.

Delo ni avtobiografsko, protagonistka Hava ni Selma in Selma ni Hava, v intervjuju za revijo Mentor razloži avtorica.

Nekateri deli so povzeti po dogodkih iz avtoričinega življenja, a v sebi nosijo literarni zasuk. Pri skiciranju zgodbe se je avtorica naslanjala na pridobljena otroška občutja. Danes jih zna lažje preliti na papir.

S to potezo je izpolnila glavno merilo in si tako rekoč pridobila naziv pisateljica.

Zase pravi, da s tem ni postala le glas sebe, temveč predstavlja skupen glas, še posebej tistih, ki so nekoliko odtujeni, izobčeni. Posledično morda tudi nerazumljeni.

Zbirka Selminih kratkih zgodb je bila med bralci zelo dobro sprejeta, zato je junija dočakala tudi ponatis. Selma Skenderović je bila kot edina slovenska avtorica izbrana za evropski projekt Readers of Europe - Project proposal from the library of the Council of the European Union, njeno prvenko je Mestna občina Koper podelila devetošolcem za odličen uspeh.

10

K

L judska U niverza K oper

Naj bo vedno radovedno!

Končno so se za šolarje začele poletne počitnice, a to ne pomeni, da se je zanje zaključilo tudi učenje. Napačno sklepamo, da se ob zaključku šolskega leta nehamo učiti. Učimo se vse življenje, in čeprav učenje pogosto povezujemo s šolo, zapiski in domačimi nalogami, lahko pravzaprav na vsakem koraku vsakdana odkrijemo kaj novega.

Da učenje ni mučenje in da učenje ne pozna starostnih ali drugih omejitev, so pokazali na Ljudski univerzi Koper z letošnjimi, že 27. Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), najvidnejšo kampanjo na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji.

Med 9. majem in 12. junijem so z več kot 20 organizacijami iz Obalno-kraške regije organizirali več kot 30 prireditev, namenjenih vsem, ki verjamejo, da je učenje naš življenjski sopotnik. Skupaj so odkrivali manj znane kotičke mest, obiskali gurmanske festivale, ustvarjali na delavnicah, se gibali, spoznavali sebe in vadili čuječnost s pomočjo gline, iskali zaposlitvene priložnosti doma in v tujini ter se skupaj pozabavali na osrednjem dogodku letošnjih TVU na Obali, Firbcatlonu.

Tam se jim je pridružil tudi profesionalni borec in lastnik kluba borilnih veščin Samurai, Denis Porčič – CHORCHYP. Na poligonu z ovirami so razgibali svoj um in telo, prisluhnili so karierni zgodbi tega navdušujočega športnika in se preizkusili v irskem plesu.

Tudi letos so na Ljudski univerzi Koper hvaležno sodelovali na tako zanimivem in vključujočem projektu, ki ga usklajuje Andragoški center Slovenije (ACS). Z njim vsi sodelujoči opozarjajo na vseprisotnost in tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih. Najlepše pa je, da so vsi dogodki v okviru TVU, in bodo tudi v prihodnje, brezplačni.

Val zahval gre vsem izvajalcem in obiskovalcem prireditev, ki takim projektom dajejo smisel. Sami smo kaplje, skupaj pa tvorimo morje znanja.

11

12

K

Z avod O tok

Kino Istra – kinodvorana za vse generacije V letošnjem poletju je Kino Istra na številna izbrana filmska druženja privabil množico navdušenih gledalcev v Ankaranu, Kubedu, Šmarjah, Pregari in v čudovitem lapidariju Pokrajinskega muzeja Koper. Odvilo se je štirinajst večernih projekcij kakovostnih filmov z osupljivimi zgodbami o ljudeh sedanjosti in preteklosti ter ponudilo vpogled v sodobno svetovno, evropsko in slovensko filmsko produkcijo.

Kino Istra je prikazal tako sodobne filmske stvaritve, ki so zaznamovale zadnje filmsko leto, kot tudi regionalne premiere. Gostili so režiserja filma Orkester, Matevža Luzarja, ki je na mednarodnem filmskem festivalu Cinedays v Skopju prejel srebrno zvezdo za najboljšega režiserja, in režiserja Darka Sinka, ki je navdušil občinstvo z večkrat nagrajenim slovenskim filmom Inventura. Ob 100. obletnici rojstva vsestranskega italijanskega kritičnega ustvarjalca Pier Paola Pasolinija so se mu poklonili s projekcijo njegove klasike Mama Rim z Anno Magnani v glavni vlogi.

Snovanju programa so se pridružili tudi Mladi programerji – srednješolci iz vseh štirih istrskih občin, ki že od marca skupaj gledajo filme in o njih razpravljajo.

Za potujoči kino so izbrali večkrat nagrajeni film Morena, prvenec mlade hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ter ga predstavili koprskemu občinstvu.

Številni pozitivni odzivi in pohvale izbiri filmskega programa potrjujejo, da je Kino Istra za vse generacije prava poletna filmska dvorana, ki jo ta prostor še kako potrebuje.

Program Kino Istra – Cinema Istria so podprli Mestna občina Koper in Občina Ankaran, Evropska unija: Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za kulturo RS, Ustvarjalna Evropa: podprogram Media, Slovenski filmski center, javna agencija RS. Medijski pokrovitelj Kino Istra – Cinema Istria je Radio Capris.

13

Sledite Kinu Istra na: https://kinoistra.eu/sl/

14

K

Kulturno-izobraževalno društvo PINA

10. EDICIJA FESTIVALA IZIS X CEVI V Skladišču Libertas in Bastionu se je med 23. septembrom in 16. oktobrom odvijala 10. edicija festivala IZIS, festivala sodobne in intermedijske umetnosti v organizaciji Kulturno izobraževalnega društva PiNA, ki prikazuje inovativne, mednarodno priznane intermedijske in sodobne umetnosti.

Festival sta 23. septembra z uvodnim nagovorom otvorila državni sekretar Ministrstva za kulturo mag. Marko Rusjan in župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Otvoritveni večer se je nadaljeval s hranjenjem algoritma priznane slovenske intermedijske umetnice Maje Smrekar ter zaključilo v utrdbi Bastion, kjer je Andrej Kobal, oblikovalec zvoka, skladatelj in improvizator, izvedel live modular set.

“Jubilejna, deseta edicija Izisa si za osnovni element jemlje cev, tisto nekaj podolgovatega in votlega, ki navadno na skritem skrbi za vsakršne dovode in odvode, ki bodisi v drobovjih naših bivališč in mest bodisi v naših telesih, skrbi za to, da naša življenja kar se da gladko tečejo. Če bi moral v kar se da strnjeni obliki artikulirati misel, ki je že dolgo preganjala kuratorja Marka Vivodo in ga vodila pri snovanju letošnjega programa, bi tvegal in uporabil tole definicijo: »skrivanje procesa v rezultatu.« (Krašovec, Tujost kapitala) In bi se zato razkrivanja lotil na točki, kjer se rezultat ne izide.

Londonski opečnati kanalizacijski sistem iz 19.st. odplakam ne omogoča gladkega toka, skozenj se vijejo s turbolencami, kar znatno povečuje strjevanje zmesi maščob, olj in masti z nerazkroljivimi odplakami. Dolgo časa neopažene, a vse bolj pogoste maščobne gore so se začele množiti in ga mašiti.

Morda najbolj slavna med njimi, Whitechapelska maščobna gora, je bila odkrita leta 2017, dolga za dobre tri Libertase in težka 130 ton. Delček te pošasti je kasneje našel mesto v Londonskem muzeju in nastopal kot glavni promotor osveščevalne kampanije Don’t Feed the Monster! In da bi gnus, ki je spremljal učinkovitost le-te bil še večji, naj zadostuje dejstvo, da je temu »kot beton trdemu« materialu, bil glavni gradnik raznovrstni sanitetni material, med katerim so z naskokom prevladovali vlažilni robčki.

15

Nekaj, kar nas v najkrajšem času očisti, osveži in naredi zapeljive ali pa vsaj na videz primerne za interakcijo s svetom ali s samimi sabo, je bilo hrana za orjaške pošasti, o katerih je vse več poročil tako v Veliki Britaniji kot drugod. Ena izmed značilnosti pošasti je seveda ta, da nas ujame nepripravljene in da nas preseneti, druga pa, da se nanjo takoj nalepijo poskusi razlage, ki bi jo vsaj količkaj udomačile. In v primeru maščobnih gor je bilo seveda priročno takojšnje pozivanje k odgovornejšem ravnanju na eni strani in kritika potrošništva na drugi, oboje, kakopak, z moraliOdgovorno potrošništvo vse bolj nastopa kot merilo moralnega delovanja. Kot tako je seveda dosti bolj odvisno od denarnih zmožnosti kot od moralnega čuta posameznika. Ne glede na procese, ki ga ženejo, pa bi najbrž zadostovalo za uspešen spopad z Whitechapelski podobnimi pošastmi. V lani izdani Tujosti kapitala pa si Primož Krašovec zada pokazati, kako so tovrstni pozivi z ozirom na delovanje kapitala danes prekratki.

Saj to, da »za hrbtom čutimo nekaj neznosno, pošastno tujega ,« pomeni, da »kapital ni tuj (le) kot nezavedna ali nepredvidena razsežnost človeškega delovanja, ampak kot dodatni akter /.../: alien. «…Če kaj, si umetnost od nekdaj prisvaja tehnologijo kot sredstvo, česar ne moremo trditi za veliko večino drugih človeških dejavnosti. Osebna želja ob deseti obletnici bi zato bila, naj Izis parazitira na denarnih tokovih, ki ga pojijo bolj kot na izgorelosti posameznikov, ki ga poganjajo. Še smo tu, poji nas neko »skrivnostno okrožje izparin« (Nietzsche) in se pehamo za to, da bi svoj čas in pozornost namenili Izis, boginji, v svoji nedoumljivosti morda zelo podobni tujosti kapitali, a veliko bolj resnični. Mi smo proces, ki se ne skriva. Cev, ki je piščal.” je v uvodnik kataloga letošnje edicije zapisal Karlo Hmeljak, jadralec, pesnik in uradni mislec Festivala IZIS. Začetki festivala segajo v leto 2013, ko se je združila iniciativa umetnikov, kulturnih producentov in pesnikov, delujočih v Istri. Skozi leta se je razširil v kinodvorane, galerije, javne prostore in industrijska poslopja, kjer domuje še danes. Festival skozi objektiv vrhunskih umetniških del raziskuje vpliv tehnologije na kulturo, družbo in naravo. Redno predstavlja dela v produkciji PiNE in nudi prostor vrhunskim intermedijskim umetniškim delom ostalih osrednjih slovenskih in tujih intermedijskih producentov. Festival deluje pod okriljem festivalske platforme projekta RUK – mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije, s podporo Ministrstva za kulturo in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Festival podpirajo tudi Mestna občina Koper in Javni sklad za kulturne dejavnosti.

Tudi letošna edicija je nastala pod umetniškom vodstvom kuratorja Marka Vivode, ki se mu je pridružil Mauricio Valdés San Emeterio, ki je poskrbel za zvočni program. Koordinacijo produkcije festivala je prevzela Ana Markežič, vizualno identiteto od začetka razvija Kaja Kisilak, za arhitekturno zasnovo prostora je tudi letos poskrbel Luka Murovec, arhitekt, ki je z ekipo Raumlabor za izjemno delo v lanskem letu prejel zlatega leva na arhitekturnem bienalu v Benetkah.

16

K IZIS letos odet v še bolj poln program Program v Skladišču Libertas je predstavil devet intermedijskih instalacij. Nekatere so bile javnosti predstavljene prvič.

Kot je povedal Borut Jerman, je program sestavljala “mešanica avtorjev in avtoric mlajše generacije in uveljavljenih imen ter domačih in tujih imen.” Začenši z novo produkcijo Maje Smrekar, dobitnice nagrade Prešernovega sklada in Zlate Nike festivala Ars Electronica, ki je skupaj z Jonasom Jørgensenom premierno v Sloveniji predstavila !brute_force: Mehka odpornost. Mlajšo generacijo so zastopale Nika Erjavec, Sara Bezovšek in Lara Žagar, ki so na področju intermedijskih umetnosti vse prej kot neznanke. S kolektivom BridA, ki že več kot 25 let orje ledino na področju intermedijskih umetnosti, se utrjuje povezava z goriško, ki bo v prihodnjih letih nedvomno osrednja slovenska in evropska kulturna regija.

V Nemčiji delujoči Italijan Marco Barotti je predstavil novo produkcijo APES, iz Berlina prihaja tudi Theresa Schubert v instalaciji Hylē raziskuje eno od najbolj eksistencialnih telesnih mehanizmov živih bitij: dihanje. Priznani španski umetnik Marc Vilanova je predstavil skupino samostojno delujočih saksofonov, zbranih v instalaciji ARESTA, laboratorij Svetlobne Gverile pa Podatkovne krajine. V Bastionu so obiskovalci spoznali iMštrument Tomaža Groma, ki je hkrati kolekcija zvočnih in video posnetkov glasbenikov, ki razvijajo osebni glasbeni jezik, in avdiovizualni eksperimentalni inštrument.

Izbira posnetka glasbenika, vklop, izklop, glasnost in naključje so parametri, ki uporabniku omogočajo muziciranje.

V sklopu novega imersivnega zvočnega performativnega programa, ki se je odvijal v Bastionu, so svoja dela, ki presegajo klasični stereo zvočni pristop, predstavili Andrej Kobal, Oscar Recarte & Rosa Marìa Valle, Octex, Marina Mårtensson, Simon Whetham, Tilen Lebar in Gašper Torkar.

V Bastionu so obiskovalci imeli možnost slišati imersivne zvočne krajine v posebej za to narejeni 3D zvočni kupoli Blaža Pavlice, ki je eksperiment, kako dobro lahko deluje 3D zvočna kupola s 14 ‘poceni’ zvočniki. Na ta veseli dan kulture avtorja Tomaža Groma je zvočna instalacija, ki se osredotoča na naše razmerje do dela, naše užitke, tesnobe in obsesije povezane z delom, ujetnike lastnega dela in ekonomsko suženjstvo, poblagovljenje dela kot vrednosti na trgu dela, normativni diktat družbeno koristnega dela-človeka-dejavnosti. In Saturn delo Gašperja Torkarja pa je ambiciozna zvočna instalacija, poetično potovanje v sanje o prihodnosti človeštva v času negotovosti tega. Delo je bilo zasnovano kot del umetniške rezidence v Kubedu junija 2022.

17

Stalnica so bile delavnice v labotoriju na presečišču znanosti in umetnosti - HEKA, ki so letos obravnavale teme imersivnega prostorskega zvočnega ustvarjanja, biomaterialov in zvočnega onesnaževanja.

Delavnica Beautiful Noises, ki jo izvedel Perujski umetnik Oscar Recarte, je udeležencem ponudila trdna, vsestranska in hkrati enostavna orodja, ki jim olajšajo pristop k izjemnemu področju obdelave zvoka z digitalnimi mediji. Na delavnici vodje zvočnega raziskovanja v HEKI Mauricia Valdés San Emeteria z naslovom Ambisonics for the masses, so skladatelji, glasbeniki in umetniki, ki delujejo na področju zvoka, izkoristili edinstveno priložnost za raziskovanje in prilagoditev enega od njihovih del v 22-kanalnem abisoničnem studiu v laboratoriju HEKA. Po uspešni izvedbi na letošnji ediciji festivala Ars Electronica, so delavnico Dunch at the Holy Crab izvedli tudi v kraju, kjer je koncept delavnice tudi sprva nastal - v laboratoriju HEKA. Delavnica, ki sta jo zasnovala Marko Vivoda, kurator IZISa in kreativni vodja HEKE ter interdisciplinarni umetnik Gjorgji Despodov, je bila posvečena premisleku o prehrambenih odpadkih, osredotočenih na polimere, pridobljene iz rakovih oklepov. Udeleženci so skozi pripoved spoznali pozitivne lastnosti hitosana in kako ravnati s to snovjo.

18

K Festival ponovno (p)odpira novo prizorišče Festival IZIS je leta 2020 kot prvi po dolgih letih umetnosti ponovno odprl vrata skladišča Libertas v Kopru. “Odločitev, ki je takrat delovala kot drzna, saj prostor ni imel niti osnovnih pogojev za delo, smo sprejeli na podlagi pomanjkanja prostorov, namenjenih sodobni umetnosti v slovenski Istri,” pojasni Borut Jerman, predsednik PiNE, in doda, da “prostor ni bil priključen na električno omrežje, v skladišču ni bilo niti osnovne električne napeljave in streha je na več mestih puščala.

Z gverilsko požrtvovalnostjo smo v prostoru uredili provizorično električno instalacijo, galerijske luči in stene ter ga s tem spremenili v galerijo, ki je gostila prelomno edicijo FUCK OFF ILLUSION. Mestna občina Koper je v temu prepoznala potencial, ki ga skladišče Libertas ima, prostor odkupila in od tedaj se tam piše zgodba o uspehu. Skladišče Libertas je postal pravo kulturno središče.”

Letošnja edicija festivala je z enako drznostjo del programa izvedla v utrdbi Bastion, ki je bil dolga leta zaprt in s tem ponovno opozorila na to, da v Istri potrebujemo prostore, namenjene neodvisni in eksperimentalni umetniški produkciji.

Prostor, ki je do sedaj služil kot skladišče, se je po 7 performansih izkazal za idealno prizorišče, za katerega PiNA upa, da bo sledilo dobri praksi Skladišča Libertas.

19

Koper potrebuje prostore, ki gostijo sodobnost, ne pa kopičijo odslužene rekvizite, so zapisali v sporočilu za medije, kar je potrdil odgovor števila obiskovalcev, ki so prihajali na performanse v Bastion. Na PiNI si nadejajo, da bo več organizacij in posameznikov v prihodnje uporabilo ta prostor za dogodke, vsaj dokler se ne pričejo dela za nove vsebine Bastiona.

Letošnja novost festivala je tudi podpora s strani Evropske solidarnostne enote, Urada RS za mladino, MOVIT (nacionalne agencije za programa Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota) in Evropskega leta mladih, s pomočjo katerih je festival privabil 12 mednarodnih prostovoljk, ki so soustvarjale festival za obdobje enega meseca. Prostovoljke so s podporo izkušenih mentoric in mentorjev spoznavale proces produkcije festivala, postavljanja razstave, organizacije dogodkov, umetniške produkcije in vodenja po razstavi.

Več informacij o Festivalu IZIS je na voljo na spletni strani www.festival-izis.org.

Fotografije: Aleš Rosa in Niside Panebianco

20

K AIAS C

apodistria

- A ssociazione I taliana A rte e S pettacolo

FOLKEST 30 E sono 30. Trenta le edizioni di Folkest a Capodistria. Un genetliaco invidiabile per una località come la nostra e una piccola comunità nazionale, quella italiana. Tre decenni di concerti e alcune manifestazioni collaterali che hanno dato lustro all’attività complessiva della nostra comunità.

Tutto ciò, naturalmente, con l’indispensabile sostegno della CAN comunale, del Comune Citta di Capodistria e del Ministero sloveno della cultura. Senza il loro appoggio, specie dal lato finanziario, tutto ciò non sarebbe stato possibile. Per comprendere appieno la portata delle manifestazioni organizzate basta sfogliare i volumi dedicati alle prime due decadi: nomi prestigiosi della scena musicale italiana, sloveni e internazionale.

Angelo Branduardi, Nada, Roberto Vecchioni, Ron, Premiata Forneria Marconi, Nomadi New Trolls, Vlado Kreslin, Avtomobili, Goran Bregović, Joan Baez, Joe Cocker e Inti Illimani hanno calcato il palco di Folkest di Capodistria. Tantissimi sono stati gli artisti più o meno noti che hanno portato tra noi il sapore del loro mondo e delle loro esperienze di vita e musicali, i suoni e i colori dei loro usi e costumi, dai vari continenti: Asia, Africa America e Oceania. E tutta l’Europa ha reso omaggio alla città assieme ai migliori artisti locali.

Una tradizione che negli ultimi anni non si è riusciti a conservare intatta per la sempre più ridotta quantità dei finanziamenti e per gli eventi di portata internazionale che investono il mondo di oggi (Covid, Ucraina, crisi del grano…).

Gli organizzatori dell’AIAS sono comunque riusciti a mettere insieme un cartellone di tre serate interessanti, certi che incontreranno il favore del pubblico. I concerti si terranno presso la locale Taverna, ex magazzino del sale, tutti alle ore 21.00 e all’insegna del nome che porta la manifestazione.

Dapprima, giovedì, 21 luglio, si esibirà un gruppo sloveno di Novo Mesto, noto per le sue interpretazioni delle poesie di Iztok Mlakar (cantautore, attore e drammaturgo di Nova Gorica – la sua poesia è molto vicina alla gente comune, parla d’amore, di eventi popolari, di cibo, vino, politica; affronta anche temi come la lotta per i diritti dei lavoratori e la dura vita dei contadini in rivolta).

La band è capitanata da Aleš Plut, straordinario interprete, imitatore e voce originale. Le poesie sono accompagnate da un tappeto sonoro di chitarra, fisarmonica e contrabbasso. Lo spettacolo è in parte recitativo e in parte canoro, in stile chanson.

21

Nel presentare i vari brani si cerca di creare la medesima atmosfera ideata dall’autore; una rispettosa attenzione per creare la chimica giusta tra pubblico ed esecutori, per comprendere meglio il messaggio delle poesie, immersi in un’atmosfera piacevole e vivere un’esperienza indimenticabile. È una musica che non cerca ascoltatori in quantità, ma trova espressione in ambienti di qualità. In questo modo raggiunge ogni singolo spettatore.

Il giorno dopo, venerdì, 22 luglio, l’incontro intitolato “Emosioni istriane” vedrà l’esibizione di Piero Pocecco, noto personaggio della scena musicale locale.

Presenterà il suo album in dialetto istro-veneto “Te penso”, una raccolta di composizioni proprie inedite e di altri autori istriani, alcune presentate al Festival “Dimela cantando”. Piero Pocecco trascorre l’infanzia a Pirano, in Istria, e nel 1964, ancora adolescente, emigra in Italia, a Busto Arsizio vicino a Milano, dove coltiva conoscenza e cultura musicale formando la sua prima rock band “I Semplici”.

Nel 1975 si stabilisce a Trieste dove elabora esperienze musicali con vari gruppi rock della zona, come gli “Andromeda” in Friuli, “Spomin” e “Faraoni” nell’allora Jugoslavia. Con quest’ultimi, come bassista e voce, collabora per più di 30 anni con tournée per Europa e USA e tanta buona produzione discografica. Nel 2010 decide di proseguire la carriera da solista e dopo 2 anni di lavoro in studio esce il suo primo CD di musica d’autore “Nel nome dell’amore”. L’album comprende 10 canzoni che spiegano il percorso musicale e sentimentale della sua vita.

Le composizioni sono un inno all’amore, di chi lo perde, lo cerca e lo trova in un passato che non passa mai.

L’amore impossibile che inseguiamo per tutta la vita sui sentieri e i viali di una vita triste che non stupisce più. Attualmente con la sua “PIERO’s band” promuove la propria musica e collabora con i Faraoni ed i Calegaria.

Un personaggio interessante, con la Sicilia nel cuore, uno dei più grandi trombettisti italiani.

Nell’ambito del suo “Remix Summer Tour 2022”, sarà a Capodistria per la seconda volta, la prima, infatti fu nel 1997 assieme ai Mau Mau. Trombettista, cantante, compositore e produttore discografico, Rosario Paci (questo il suo vero nome), è nato ad Augusta, in provincia di Siracusa.

Comincia a suonare il pianoforte fin da piccolo e approda alla tromba all’età di 10 anni, quando si unisce alla banda del suo paese.

22

K A 13 anni comincia a suonare con alcuni gruppi di jazz tradizionale siciliano, iniziando a esibirsi in Italia. Nel 1990 si trasferisce in Sud America dove suona con la Big Band degli Stato Argentina, con gruppi di cumbia dell’Uruguay e música popular brasileira. Fa quindi tappa in Senegal, dove suona musica makossa.

Razpisi

Rientrato in Italia, fa il suo ingresso nella scena pop alternativa suonando per qualche anno con la formazione ska dei Persiana Jones.

Fonda altri gruppi e incontra uno dei gruppi italiani più importanti dell’epoca, i Mau Mau. Nel 1998, con i membri della band romana Gronge, Paci costituisce il suo primo gruppo jazzcore, gli Zu. Il quartetto pubblica due dischi e va in tour in tutta Europa. Sempre nello stesso anno Paci fonda la Roy Paci & Aretuska, progetto in cui il trombettista si circonda di giovani talenti siciliani.

Nel corso della sua carriera, Paci ha collaborato con artisti italiani come Vinicio Capossela, Mau Mau, Negrita, Piero Pelù, Samuele Bersani, Luca Barbarossa, Teresa De Sio, Giorgio Conte, Nicola Arigliano, 99 Posse, Subsonica, Marlene Kuntz e Daniele Silvestri, e stranieri quali Gogol Bordello, Macaco, Manu Chao, Mike Patton, Eric Mingus, New York Ska Jazz Ensemble, Zap Mama e Trilok Gurtu.

Quella che ci attende è una movimentata serata etno-siciliana mista a raegge, ska e jazz da ascoltare e ballare scatenati in una tropicale serata estiva.

23

Presentazione/Predstavitev POEM Noi donne di POEM (associazione Pari Opportunità za Enake Možnosti) Le donne di POEM continuano ad apprezzare la bellezza dello stare insieme che fa parte della bellezza della vita. Anche se la sconcertante realtà sopravvanza le nostre conoscenze con un nuovo linguaggio, noi donne, con impegno, costanza, curiosità e tenacia, tra le asperità del reale, continuiamo a proporre rapporti e legittimare l’esistenza dell’altra o degli altri, perché nella diversità vediamo la ricchezza.

Le donne di POEM continuano ad apprezzare la bellezza dello stare insieme che fa parte della bellezza della vita. Anche se la sconcertante realtà sopravvanza le nostre conoscenze con un nuovo linguaggio, noi donne, con impegno, costanza, curiosità e tenacia, tra le asperità del reale, continuiamo a proporre rapporti e legittimare l’esistenza dell’altra o degli altri, perché nella diversità vediamo la ricchezza.

Con gli anni, e son ben 22, lo stare insieme ha accresciuto le nostre conoscenze e migliorato la mente, ci ha aiutato a riflettere sulla diversità, a conoscere meglio noi stesse, a elevare le parole e non il tono della voce, per intraprendere con più forza la via della creatività e nutrire le pagine con inchiostri della diversità, esenti da qualsiasi pregiudizio, per una vera cultura della convivenza: ci guardiamo e ci vediamo, ci parliamo e ci sentiamo, con dignità e ogni nostro libro è un’officina di prova dove si intrecciano idee, impegno e tanta umanità. Nessuna con il ruolo di vittima, bensì quello della responsabilità. Siamo come le fasi della Luna, ognuna ha il proprio messaggio e la propria luce.

Tutte uguali, ma anche uniche! Questo è lo spirito delle donne di POEM, che trova conferma nelle parole di Pedro Salinas: “Che facile unità/ quando invece si è uguali/ e sgorga l’unione pura/ da ciò che disuniva/.

Noi donne di confine possiamo portare la nostra esperienza, quale esempio di percorsi che rispettano le diversità, in cui risiede quella bellezza che neppure l’uguaglianza ci regala.

Consce che le radici di ognuna sono più forti di qualsiasi sistema, portiamo apertura e dialogo. Inoltre il nostro modo di operare può indicare come evitare alle relazioni multiculturali di precipitare nella somma indifferente di identità.

24

K Razpisi

Poem lo ha già dimostrato in più occasioni; una delegazione dell’Associazione è stata ricevuta al Palazzo presidenziale, dal Presidente, Borut Pahor che ha apprezzato il nostro modo di operare, quale esempio di come evitare alle relazioni multiculturali di precipitare nella somma indifferente di identità. Io ho voluto specificare che per noi IDENTITÀ e APPARTENENZA sono ancora valori e che la nostra potenza sta nel valore della parola, quella sana. Siamo state ricevute anche dal sindaco di Isola, signor Danilo Markočič, dove nell’occasione abbiamo consegnato l’opuscolo sul personaggio di Lucia Scher. Siamo state ospiti del “Circolo del Dialetto Triestino”, presso la biblioteca Stelio Crise dove abbiamo presentato il libro Orizzonti di viaggio.

25

Il plauso di POEM per l’ottimo sostegno e collaborazione andrebbe a più individui e relative istituzioni, ciononostante indirizzo un paerticolare ringraziamento alla Comunità degli Italiani di Crevatini, aperta al dialogo con le varie forme culturali e sempre vicina pure finanziariamente alle necessità dell’Associazione e a tutto il suo ventaglio di attività.

POEM è per me quasi una parte di me stessa e si accompagna con un continuo dialogo per il successo di onore dell’Associazione. L’esperienza mi suggerisce che ognuna di noi è piena di risorse e mi convince che la serenità dell’agire insieme è proporzionale all’investimento nella condivisione.

26

K Predstavitev POEM: kdo smo?

Članice društva POEM še vedno cenimo druženje, ki življenje polepša in ga naredi prijetnejše. Kljub temu, da v naše misli s silo vdira skrb zaradi današnjih nič kaj prijaznih razmer in novega izrazoslovja, ki nas naslavlja, in kljub težavam, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, zavzeto, vztrajno in odločno spodbujamo medsebojne vezi in prepoznavamo obstoj drugega, drugačnega od nas, ker v različnosti vidimo bogastvo.

Prizadevamo si za dosežek skupnega cilja. Skupaj, a večglasno, premagujemo enako pot; smo kot orkester, čigar vsak posamezen element vzbuja čustva. V tem črpamo življenjsko moč, zaupanje vase in se veselimo trenutkov.

Z leti je druženje obogatilo naša znanja in naše misli, spodbudilo razmišljanje o različnosti in prispevalo k boljšemu poznavanju nas samih. Ne povzdigujemo glasu, povzdigujemo besedo in tako še odločneje spodbujamo ustvarjalnost. Strani naših publikacij polnimo z zapisi o različnosti, in to brez vsakršnih predsodkov, da krepimo resnično kulturo sožitja.

Gledamo se in se vidimo, se pogovarjamo in se poslušamo. To počnemo z dostojanstvom. Vsaka naša knjiga je odraz prepletanja idej, angažiranosti in humanosti. V našem društvu ni podrejenih vlog, je pa odgovornost. Smo kot lunine mene: vsaka z lastnim sporočilom in svojim sijajem.

Vse enake in obenem edinstvene. Duh, ki preveva članice društva POEM, se zrcali v besedah španskega pesnika Pedra Salinasa, ki v prostem prevodu zvenijo nekako takole: Zlahka se zediniva,/ ko sva si pa enaka/… edinost privre iz tistega,/ kar naju razdvaja./ Ženske ob meji lahko svoje izkušnje predstavljamo kot primer spoštovanja različnosti in v tem vidimo prednost tudi v primerjavi z enakostjo. Zavedamo se, da so naše korenine močnejše od katerega koli sistema, gojimo odprtost in spodbujamo dialog. Naš način dela dokazuje, kako se da preprečiti, da večkulturnost postane zgolj nepomemben skupek identitet.

To je društvo POEM dokazalo že večkrat ob različnih priložnostih, tudi ko je v predsedniški palači predstavnice društva sprejel predsednik republike Slovenije, Borut Pahor. Poudaril je, da ceni naš način dela, usmerjen v ohranjanje identitete v večkulturnem okolju. Sama sem poudarila, da sta identiteta in pripadnost za nas še vedno cenjeni vrednoti in da je naš potencial v moči, ki jo ima klena beseda.

27

Sprejel nas je tudi župan občine Izola, Danilo Markočič. Ob tej priložnosti smo mu izročile brošuro o življenju in delu Lucie Scher. V Trstu, kjer nas je gostil »Circolo del Dialetto Triestino,« smo v knjižnici Stelio Crise predstavile knjigo »Orizzonti di viaggio – Potnikova obzorja«.

Društvo POEM se za podporo in sodelovanje zahvaljuje mnogim posameznikom in ustanovam.

Posebna zahvala gre Italijanski skupnosti Hrvatini za sodelovanje na kulturnem področju in za pripravljenost, da tudi finančno podpre potrebe in dejavnosti našega društva.

POEM je tako rekoč del mene, spremlja ga nepretrgan dialog, ki teži k uspehu in ugledu društva.

Izkušnje mi pravijo, da je vsaka izmed nas neprecenljiv vir ustvarjalnosti. Obenem potrjujejo, da je vedrina duha, prisotna v zasnovi našega delovanja, sorazmerna zavzemanju za uresničitev naših skupnih idej.

Predsednica, Isabella Flego

28

K

Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper

Pestro tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper Za Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper je prireditveno pestro poletje. V Rezidenci Alojza Kocjančiča v Kubedu so v družbi KS Gračišče, KD Skala Kubed in Zavoda za mladino, kulturo in turizem gostili Marušo Mugerli Lavrenčič. Kmalu za tem je avlo koprske knjižnice do zadnjega kotička napolnil Goran Vojnović. Ob tem naj izpostavimo še odprtje desete letošnje knjižnice na plaži, ki je zaživela v okviru javno-zasebnega sodelovanja pred Vilo Park v Portorožu. »Pravi kot« premierno v Kubedu

Maruša Mugerli Lavrenčič je bila avgustovska rezidentka v hiši Alojza Kocjančiča. Obiskovalcem je ob zaključku svojega bivanja predstavila zbirko pesmi »Pravi kot,« ki je lani izšla pri založbi Književno Društvo Hiša Poezije. Zbirka vas odnese v čarobnost, skrivnostnost bivanja, minevanja, naravo, ki se vedno znova prebuja. Ob branju nas prevzame svetloba, ki sije iz pesmi, začutimo svobodo in moč neba, letnih časov. Sooči nas z vprašanjem o človeški minljivosti in odnese v neslutene razsežnosti besedne umetnosti.

Beletrinini trubadurji: v družbi Gorana Vojnovića V koprski knjižnici vedno radi združijo moči s Knjigarno Libris in tudi tokrat ni bilo drugače, saj so skupaj gostili Beletrininega trubadurja Gorana Vojnovića, ki je obiskovalcem predstavil roman »Đorđić se vrača«. Po prvencu »Čefurji raus!« sta se Goran Vojnović in njegov Marko Đorđić vrnila med bralce in na Fužine. O dogodivščinah in življenju Marka Đorđića se je Vojnović pogovarjal z moderatorko Tino Saražin. Skupaj sta razkrila tudi, kako doživlja življenje v Sloveniji generacija otrok, za katero se zdi, da je čas vojne in bežanja le bleda senca preteklosti.

Deseta knjižnica na plaži V sodelovanju s podjetjem Sava Turizem je na plaži Bernardin v bližini Vile Park zaživela še deseta knjižnica na plaži. Knjižnica je tako bila kot vse ostale na voljo vsem obiskovalcem, ki so si lahko knjige izposodili brez formalnosti in uživali v družbi zanimivih literarnih likov.

Kot nam je zaupala Maja Križmanič, direktorica hotelov Bernardin, je bila knjižnica na plaži med gosti odlično sprejeta. »Mnogi so se z veseljem ustavili in si knjige izposodili. Hkrati si s Knjižnico Koper želimo še nadaljnjega sodelovanja, saj je še veliko lokacij, kjer bi bili polic s knjigami veseli.«

29

Založba Zrakogled IZ ZALOŽBE ZRAKOGLED Založba Zrakogled je bila tudi med poletjem zelo aktivna. Te dni naša sredozemska zbirka Helia postaja bogatejša za nov roman mladega vojvodinskega pisca Bojana Krivokapića z naslovom Pot pod noge, ki ga pri nas že poznamo po kratki zgodbi Die andere Seite der Welt, za katero je lansko leto prejel nagrado Foruma Tomizza Lapis Histriae. Roman skozi osebne pripovedi glavnega junaka, odraščajočega Gregorja, in ljudi, ki ga obkrožajo, razgrne pred nami življenje treh generacij na področju nekdanje Jugoslavije.

Glasovi prezrtih, preslišanih, postranskih ljudi tako pripovedujejo o težki zgodovini iz različnih perspektiv, ki so nam bile doslej neznane.

Tako mračnemu samodestruktivnemu okolju, ki »kot črna luknja požira vse, kar je vitalno, radostno in ustvarjalno« (Milan Aranđelović), nasproti postavi živo pripoved malih ljudi, ki si zasluži biti slišana. Kot pravi avtor: »Umetnost mora iznajti način, da komunicira s čim več ljudmi, da ne mistificira lastnih procesov in se ne zapira sama vase. Da izgovori, zapiše.

Umetnost je lahko majhen magnet, ob katerem se ljudje srečujejo, povezujejo, tu je zgodba in tu je izmenjava, možnost, da se nekaj zgodi.« Tako je nastal berljiv, vse prej kot mračen roman, ki je bil toplo sprejet tako pri občinstvu kot pri strokovnih žirijah. Roman Pot pod noge je namreč leta 2018 prejel nagrado »Mirko Kovač« za najboljši roman avtorja, mlajšega od 35 let, objavljen na območju Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Črne gore, bil pa je tudi v ožjem izboru za prestižno NINovo nagrado.

30

K

Reportaže s kulturnih dogodkov

Za Bend-it! Orchestra pestra poletna sezona, ki pa še ni zaključena Bend-it! Orchestra, ki že peto leto deluje pod okriljem Mladinskega društva Marezige, se je po nekoliko bolj umirjenem obdobju covida-19 na odre vrnil s polnim zagonom. Glasbeniki so poletno sezono pričeli že v juniju, ko so v Marezigah organizirali javno vajo, se odpravili na tridnevno gostovanje v Forlí (IT) in jo nadaljevali z julijskim nastopom na festivalu big bandov MareziJazz, ki ga prav tako organizira ekipa Mladinskega društva Marezige. Po festivalu so se glasbeniki odpravili na krajši oddih in se posvetili zaključevanju še odprtih projektov, nato pa so že v avgustu organizirali kar tri koncerte.

Predzadnji avgustovski vikend so se mudili pred Kavarno Triglav, kjer so nastopili kar oba dneva. V nedeljo jih je presenetilo nekaj dežnih kapelj in zaradi nestabilnega vremena so glasbeniki ta dan nastopili v akustični izvedbi, na odru oziroma ob njem pa so se jim pridružili še fantje Tria Pantaloons, ki prav tako ustvarjajo pod okriljem istega društva. Kavarna Triglav je v zahvalo poskrbela za nekaj prigrizkov, pijačo in nadvse slastno torto, ki so je bili veseli vsi nastopajoči.

Svojo turnejo po Mestni občini Koper so nadaljevali v nedeljo, 28. avgusta, ko so ob podpori TD Gažon organizirali glasbeni večer, ki se ga je udeležila velika večina krajanov in tudi obiskovalci iz bližnjih krajev. Big band je poskrbel za prijetno glasbo, TD Gažon pa za to, da obiskovalci niso bili lačni.

Vikend kasneje so v Svetem Antonu v sodelovanju z Obalnim zavetiščem organizirali dobrodelni koncert za varovančke zavetišča.

Muhasti september je nato onemogočil nekaj koncertov, big band pa je poletno sezono zaključil z nadvse uspešno javno vajo v domačih Marezigah, kjer so k sodelovanju povabili še Pihalni orkester Marezige in ostala društva, ki so se domačinom predstavljala na tržnici lokalnih društev.

Do konca leta big band organizira še samostojni koncert v Gledališču Koper, in sicer v četrtek 24. novembra. Vabljeni!

Vse koncerte je sofinancirala Mestna občina Koper.

31

VEČERI NA PLACU – DOPOLAVOR V poletnih julijskih in avgustovskih večerih se je v Dekanih zvrstil cikel štirih kulturnih dogodkov Večeri na placu. Namen projekta je pripeljati kakovostne kulturne vsebine na podeželje in kulturno obogatiti zaledje Kopra. S projektom so organizatorji, Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper, JSKD – Območna izpostava Koper ter Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, pričeli že v lanskem letu v Šmarjah in organizirali štiri kulturne večere v jedru vasi. Letos so dogajanje pripeljali v Dekane, kjer so oživeli propadajoč prostor »Dopolavor«, nekoč pomembno točko kulturnega in družabnega dogajanja, ki so jo z nizom kulturnih večerov ponovno obudili v prireditveni prostor.

Prva v ciklu dogodkov je nastopila flamenko skupina Oblivion. Klasični zvok flamenka se je prepletal s klasiko, jazzom in sodobnimi vložki. Skupina Oblivion je obiskovalce popeljala na sam jug Španije in še dlje, vse skupaj pa so lepo zaokrožili zvoki kastanjet in flamenko plesa.

Podeželsko dogajanje so nadaljevali z Librisovim narečnim večerom, kjer se je predstavila narečna pesnica Andreina Trusgnach in nam približala slovensko Benečijo. V sklopu večera smo si lahko ogledali kratke igrane skeče Irene in Borisa Picige, članov gledališke skupine Dekani, prisluhnili pa smo tudi glasbenim zvokom Ane, Eve in Mateja Mittendorferja.

Nadaljevali so z nastopom En big banda, ki skuša z glasbenim upodabljanjem različnih žanrov približati »živo« bigbandovsko glasbo širši javnosti. Pod taktirko Sandija Štora so se nam predstavili s programom glasbe iz risanih filmov, ki je poslušalce popeljala v nostalgična in brezskrbna otroška leta. Dogodki Večeri na placu so se zaključili z nastopom skupine Toxine, vseslovenskega umetniškega projekta, ki se nam je po dolgem času predstavil v polni rock zasedbi. Odigrali so svoj novi material, ki je prvič večinoma v slovenskem jeziku. Priča smo bili zanimivemu nastopu, polnemu družbenokritične in osebne refleksije.

Semikantajevci navdušili občinstvo v Kopru Klapa Semikantá praznuje deset let delovanja in junija je za svoje zvesto občinstvo pripravila veliki koncert, na katerem so člani zasedbe predstavili svojo prvo avtorsko zgoščenko.

Na njej so zbrane številne pesmi, v katerih povečini opevajo lepote Istre. Večer je bil prežet z dalmatinskim melosom ter avtorskimi skladbami, ki so jih člani klape ustvarili v minulih letih: Šavrinka, Sin in hči Istre, Tvoja lepota in mnoge druge so odzvanjale na edinstvenem prizorišču v atriju Vinakopra, ki so ga obiskovalci napolnili do zadnjega kotička.

32

K Prvič so predstavili tudi povsem novo pesem Nazdravi z nami, živahno poletno pesem, s katero so obeležili svoj jubilej. Občinstvo je po uradnem delu zahtevalo kar dva bisa, pesem pa se je razlegala še naprej tudi po koncertu. »Navdušeni smo, da lahko svoje pesmi predstavimo pred tako množico v svojem domačem kraju. To nam daje zalet in energijo za nove projekte, s tem pa smo tudi na najlepši način začeli poletno sezono, v kateri nas čaka še veliko nastopov,« je povedal glavni solist v skupini, Erik Prašnikar. Podžupanja Mestne občine Koper Jasna Softič jim je ob obletnici delovanja izročila tudi občinsko priznanje. Kot gostje večera so se fantom na odru pridružili še Primorski fantje.

Klapa Semikantá je nastala pred desetimi leti, pevce različnih generacij pa še danes povezuje veselje do petja in druženja. Njihov repertoar v večji meri obsega pesmi iz Dalmacije, vedno pa v svoj spored vključijo slovenske narodne in istrske napeve, saj radi poudarijo, da so doma v Istri. Tudi njihove avtorske pesmi zato največkrat opevajo prav njene skrivnosti.

Na njihovih koncertih se zbere zelo raznoliko občinstvo. Prav druženje različnih generacij je namreč eden od glavnih ciljev skupine, številni nastopi pa se nadaljujejo tudi po uradnem delu, ko fantje zapojejo tudi skupaj z obiskovalci v bolj intimnem ambientu. Tako je bilo tudi na sinočnjem koncertu, ko se je pesem ob spremljavi kitare razlegala še dolgo v noč.

Klapa Semikantá veliko nastopa na številnih koncertih tako v koprski kot sosednjih istrskih občinah ter drugod po Sloveniji, kjer s ponosom predstavljajo svoj domači kraj. Nastope večkrat pripravlja skupaj z drugimi društvi in skupinami iz lokalnega okolja ter tako krepi sodelovanje ljubiteljskih kulturnih društev v Istri.

MareziJazz 2022 – mednarodni festival big bandov V začetku julija smo uspešno spravili pod streho že 17. festival big bandov MareziJazz. Tokrat se je festival na višto vrnil v polni izvedbi ter v dveh dneh ponudil veliko dobre glasbe z lepim razgledom. Tudi tokrat smo na MJ odru gostili tako slovenske kot tuje bande, nekaj je bilo starih znancev, pa tudi novincev.

V petek, 8. julija, so se na odru zvrstili štirje big bandi in ena manjša skupina. Večer je odprla Zgrabi Zvok zasedba – priložnostni sestav udeležencev poletne jazz šole Zgrabi Zvok. Predstavili so nekaj skladb s petdnevne delavnice, vse aranžmaje je prav za to priložnost spisal Sandi Štor, ki je nastopil tudi v vlogi dirigenta. Big Band Vrhnika je tokrat zaplaval v bluzovske vode, Big Band Cerknica pa se je gibal v bolj funkovskih ritmih. Big Band Radlje je navdušil z avtorskimi skladbami gosta Mihaela Hrustlja, vrhunskega kitarista in – kot kaže – tudi odličnega aranžerja. Petkov večer so zaključili gostje s Hrvaške, Big Band Pula.

33

Sobotni večer, 9. julija, so odprli domačini Bend-it! Orchestra. Sledil je Big Band Grosuplje s skladbami saksofonista Jeffa Coffina. Drugi tuji gostje na letošnjem MJ so bili LeKo Big Band. Zasedba študentk in študentov jazz oddelka Univerze za glasbo v Gradcu, ki je nastala na pobudo bobnarke Lene Kovalchuk, je občinstvo prepričala z izvirnimi aranžmaji in kar tremi odličnimi vokalisti. Letošnji MJ so zaključili Big Band Krško, tokrat pod taktirko saksofonistke Klare Lavriša (za ta projekt je nadomestila Aleša Sušo), ki je prispevala tudi svoje avtorske kompozicije in aranžmaje.

Kot novost se je na letošnjem MJ predstavila festivalska valuta – muša – s katero so obiskovalci plačevali tako za majčke kot za pijačo in prigrizke na tržnici lokalnih ponudnikov.

Po krajšem predahu ekipe bomo jeseni že pričeli s pripravami na MJ2023.

34

K

Uporabne vsebine

Jesenske filmsko-vzgojne aktivnosti Zavoda Otok V Zavodu Otok tudi v novem šolskem letu pripravljamo številne aktivnosti, ki otroke in mlade povezujejo s filmsko umetnostjo. Za navdihujočo vrnitev v šolske klopi smo pripravili poseben jesenski paket aktivnosti v živo in po spletu, ki si jih lahko zabeležite v koledar.

Dan posnetkov sveta 10. november 2022 je dan, ko si učenci, dijaki, učitelji in mentorji z različnih koncev sveta delimo poglede na svoja okolja in barve neba. Mednarodni dogodek poteka v Španiji, Nemčiji, Čilu, Mehiki, Litvi in Sloveniji po spletu. Sodelovanje pa je nadvse preprosto. Udeleženci posnamete enominutni trenutek dneva v svojem okolju, ki vas navduši, in nam ga pošljete. Udeležba je brezplačna.

EFA – evropska nagrada mladega filmskega občinstva Vrhunec filmske jeseni predstavlja največji vseevropski dogodek za najstnike med 12. in 14. letom, ki ga organizira Evropska filmska akademija. Letos se bo prvič namesto že tradicionalno v maju odvil med 9. in 13. novembrom 2022 in bo ponovno potekal po spletu. Učenci tretje triade si bodo lahko v treh dneh v domačem okolju brezplačno ogledali tri najnovejše vrhunske evropske filme in nato glasovali za evropskega zmagovalca. Ob ogledih bodo sodelovali tudi v moderiranih pogovorih s filmskimi pedagogi.

Delavnice za učitelje V okviru mednarodnega projekta Film v gibanju (Moving Cinema) pripravljamo med septembrom in decembrom brezplačne delavnice za učitelje vseh predmetov, na katerih se spoznajo z enostavno metodo spodbujanja otrok in mladih k opazovanju okolice in sebe preko kamere na mobilnem telefonu. Del delavnice bomo posvetili tudi pogovoru o vsestranski uporabnosti filmske umetnosti pri pedagoškem delu.

Prijave na meri.viler@isolacinema.org.

Programe podpirajo javni sofinancerji: Ministrstvo za kulturo, Evropski socialni sklad, Slovenski filmski center, podprogram Evropske komisije Ustvarjalna Evropa MEDIA in Ministrstvo za javno upravo.

Za več informacij obiščite spletno mesto: https://www.isolacinema.org/sl/home/

35

Razpisi Javni razpis za oddajo bivalne rezidence za umetnike v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu za leto 2023

Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper je tudi letos objavil razpis, preko katerega bo izbral umetnike, ki bodo v Kubedu ustvarjali v prihodnjem letu.

Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper je skrbnik dela objekta v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu, ki je namenjen umetniški rezidenci. Za oddajo v brezplačni najem sta na voljo apartma in prostor, ki se ga lahko uporabi kot atelje oz. prostor za izvajanje aktivnosti (delavnice, ipd.) za umetnike.

V letu 2023 bo umetniška rezidenca namenjena ustvarjalcem/umetnikom, ki aktivno delujejo na področju filma, intermedijske umetnosti in gledališča. Za umetnike bo najem prostorov brezplačen, v zameno pa bodo morali svoje umetniško delo oziroma umetnino oddati Mestni občini Koper in v času bivanja izvesti vsaj en dogodek oziroma aktivnost za širšo javnost.

Zainteresirani umetniki lahko svojo prijavo oddajo najkasneje do 4. novembra 2022. Razpis in prijavnica sta na voljo na spletni strani: https://poslovno.visitkoper.si/public_tender/javni-razpis-za-oddajo-bivalne-rezidence-za-umetnike-v-hisi-alojza-kocjancica-v-kubedu-za-leto-2023/

SODELUJ PRI SOOBLIKOVANJU KULTURALISTA

K

V kolikor delujete na področju kulture in sooblikujete njene vsebine v Mestni občini Koper, vas vabimo, da svoje prispevke in fotografije pošljete na: kultura@visitkoper.si.

Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 12. 12. 2022 Kulturalist Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper Uredil: Patrik Holz, e: kultura@vistikoper.si Lektura: Leemeta Oblikovalec: Francesco Melis, ESC volunteer Avtor fotografije naslovnice: Matej Maček Avtor fotografije zadnje strani: Natalija Gajić Koper, oktober, 2022

36