KULTURALIST 10

1 2 - 2 0 1 8

š t . 2 / n r . 2

GHrvatinov a voce di KLCrevatini las

Glasilo Krajevne skupnosti Hrvatini

Periodico della Comunità locale di Crevatini

10 Iz tokratne vsebine

Društva poročajo stran 3

Listi iz šolskih klopi stran 9

Italijanska skupnost stran 8

Pragozdna mandala Malezija in Borneo stran 12

Naši najmlajši November, 2023 stran 16

K

1

KAZALO

Festival Šelestenja

Izis 11, Osnovni delci

Zavod za mladino, kul- Kulturno-izobraževalno turo in turizem Koper društvo Pina Stran 3

Stran 8

LIBERTAS (še) ne gre v zimsko spanje Skladišče/magazzino Libertas Stran 11

Koper avgusta gostil mednarodne gledališke, lutkovne in filmske delavnice – future telling 5

Razstava slikarja Gregorja Žitka

Javni sklad za kulturne dejavnost Republike Slovenije

Galerija Insula

Stran 12

Stran 14

Ingrid Celestina

Zlati zvoki Kopra

En big band je iskal talent in ga tudi našel

Intervju

Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper

En big band

Stran 17

Stran 24

Stran 22 Projekt »Čez slani travnik« v občini Ankaran

Aktivnosti v Hiši od Bardinca

Poklon Borisu Pahorju ob 110. obletnici rojstva

Umetnica se predstavi

Hiša od Bardinca Lopar

Reportaže s kulturnih dogodkov

Stran 28

Stran 29

Stran 26

2

K ZAVOD ZA MLADINO, KULTURO IN TU Eleganten večer v izvedbi Anje Bukovec in Ilonke Pucihar v Pokrajinskem muzeju Koper Četrtek, 19. oktobra 2023, je bil večer za glasbeno sladokusce, ko sta na odru Pokrajinskega muzeja Koper zablesteli dve izjemni glasbenici - violinistka Anja Bukovec in pianistka Ilonka Pucihar. Obe umetnici sta že dolgo uveljavljeni tako v

Mednarodno priznana violinistka Anja Bukovec je v svoji dolgi in izjemni karieri delila oder z mnogimi vrhunskimi glasbeniki, a tokrat se je odločila, da svoj talent pokaže skupaj z odlično pianistko Ilonko Pucihar. Začetek večera je nakazoval na poseben glasbeni dogodek, ki bo navdušil občinstvo, in ravno to se je zgodilo.

Program se je pričel z Alfredom Schnittkejem in njegovo "Suito v starem stilu," se nadaljeval s čudovitimi deli Antonína Dvořáka, Arama Kačaturjana, Andreja Makorja in Ernesta Lecuone. Najbolj navdihujoči trenutki so se zgodili ob izvedbi suite iz ljudskih napevov slovenske Istre, ki je še posebej ganila domače občinstvo. Občinstvo je bilo navdušeno nad izjemnim nastopom, in konec večera je pripadel še dvema glasbenima mojstrovinama, Jacoba Gada in Astorja Piazzolle.

Skoraj dve uri trajajoči koncert je bil kot čarobno potovanje skozi različne svetove glasbe. Dvorana je bila skoraj razprodana, kar kaže na veliko ljubezen in spoštovanje do teh dveh izjemnih glasbenic.

3

URIZEM K OPERGODKIH Performans "Zeliščarka" z Svetlano Makarovič in Aphro Tesla

oder arhetipski lik ženske, ki nosi v sebi vednost in posvečenost. Oba umetniška izraza sta se prepletala v popolnem harmoničnem sozvočju, obogatenem z elementi slovanskih in balkanskih ljudskih napevov.

Torek, 31. oktober 2023, ob 19.30 uri, je bil večer, ki bo ostal zapisan v spominu tistih, ki so se zbrali v dvorani Sv. Frančiška Asiškega, da bi doživeli edinst- Performans je osvetljeval bivanjske ter ljubezenske izpovedi, ki so se prelivale v pristno čustveno doživetje. veno umetniško doživetje. Občinstvo je bilo povsem prevzeto, saj so besede in glasba pripovedovali zgodbo, ki se je dotikala globin Na sporedu je bil performans z naslovom "Zeliščar- človeške duše. ka," v katerem sta združili moči dve izjemni umetnici - pesnica Svetlana Makarovič in intermedijska umetniPo koncu predstave je sledil trenutek, ki so ga mnogi ca, vokalistka ter skladateljica Aphra Tesla. pričakovali - priložnost za pogovor s Svetlano Makarovič. Dvorana je bila dovoljšna, da sprejme vse lju"Zeliščarka" je bila več kot le performans; bila je pr- bitelje umetnosti, ki so prišli iz različnih kotičkov mesta voosebna pripoved, ki je združila pesništvo Svetlane in širše, da bi bili del tega izjemnega večera. Stoli so Makarovič z glasbenimi stvaritvami Aphre Tesla. Ta bili hitro zasedeni, a vzdušje je ostalo prijetno in priedinstvena izmenjava Svetlanine poezije ter Aph- jateljsko. rinega dela "Psalmi: Tod mit Vorteil" je postavila na

4

K ZAVOD ZA MLADINO, KULTURO IN TURIZ Četrtek, 16. 11. 2023 ob 19.30 Aco Biščević in Alberto Pagani Lokacija: Pokrajinski muzej Koper Aco Biščević je po študiju glasbene pedagogike na ljubljanski glasbeni akademiji magistriral na salzburškem Mozarteumu iz petja pri Elisabeth Wilke in Bredi Zakotnik ter čembala pri Wolfgangu Brunnerju. Njegova ljubezen do samospevov se je začela prav v Slovenj Gradcu, kjer je spoznal Bredo Zakotnik. Kot operni, koncertni pevec in član zbora sodeluje s številnimi najuglednejšimi dirigenti v opernih hišah ter na festivalih po vsej Evropi. Med drugim je debitiral v milanski Scali, Komični operi v Berlinu, Prinzregententheatru v Münchnu, Innsbrucku, Ljubljani, na Salzburških letnih igrah, Trame Sonore Mantova, Styriarte v Gradcu, Valle d’Itria v Martini Franci, Kraljevi kapeli v Versaillesu, Kraljevem kolidžu v Londonu in mnogih drugih krajih. Aco Biščević je priznan in cenjen kot evangelist v Bachovih pasijonih po vsej Evropi. Je ustanovitelj Akademskega pevskega zbora Aeternum Škofja Loka, ki ga je uspešno vodil in s katerim se je posvečal predvsem baročni glasbi. Biščević se posveča historični izvajalski praksi, kjer poje in sam sebe spremlja na klavirju ter je eden redkih na svetu, ki mu to uspeva. Alberto Pagani je mlad italijanski sodobni plesalec. Po študiju baleta v Sieni je nadaljeval s sodobnim plesom, ki ga je študiral v Rimu in Salzburgu. Študij plesa je zaključil na sloviti plesni akademiji za sodobni ples SEAD – Salzburg Experimental Academy of Dance. Nastopal je v več produkcijah slavnostnih iger v Salzburgu in v drugih izjemnih produkcijah pod taktirko dirigentov, kot so Riccardo Muti, Marc Minkowski in Gianluca Capuano. Sodeluje s slovitimi koreografi sodobne plesne scene, kot so Hillel Kogan, Paul Blackman, Christine Gouzelis in Michikazu Matsune. 5

EM K OPERGODKIH ZEM Sreda, 29. 11. 2023 ob 19.30 Jure Ivanušič s skupino Nordunk Lokacija: Dvorana Sv. Frančiška Asiškega Jure Ivanušič je slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, scenarist in glasbenik ter šansonjer. Je večkratni dobitnik nagrad na Festivalu Šansona (Odisej – 2001, Žabja vas – 2005) in Slovenske popevke (Ko bo umrla ljubezen – 2003, Plavi angel – 2013). Je tudi avtor več scenskih glasb za gledališče in film. Izdal je tri avtorske albume – J. Ivanušič & Gusarji: Ob desetih zvečer (ZKP RTV, 1999), J. Ivanušič & Nordunk: Srce v kovčku (Celinka, 2011) in J. Ivanušič & Simfonični orkester z Big Bandom RTV Slovenija: Sonce in sence (ZKP RTV, 2016). Nordunk je glasbena skupina, ki deluje že od leta 1994. Z Juretom Ivanušičem so začeli sodelovati leta 1997 pri njegovem gledališko-glasbenem projektu Bil sem ti blizu v SNG Maribor, iz katerega je nastala zgoščenka Ob desetih zvečer, ter pozneje še pri gledališko-glasbeni predstavi Srce v kovčku, ki je dobila tudi televizijsko različico in ob kateri so izdali tudi album. Sodelovali so še z Manco Ismajlovo (album Moj svet), Alenko Pinterič (album Zašpilaj mi blues), Andražem Hribarjem in Samirjem Koblerjem, na Festivalu šansona 2001 so prejeli nagrado za najboljšo skladbo Cirkus 1913, na izboru EMA 2002 pa so se uvrstili v finale s skladbo Zdravilo sveta.

Vstopnice so v predprodaji prek sistema Eventim po 7 EUR, na dan dogodka pa 12 EUR. Člani Društva prijateljev glasbe Koper lahko kupijo vstopnice po 7 EUR tudi na dan dogodka. Soorganizatorji: Društvo prijateljev glasbe Koper, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Pokrajinski muzej Koper in Eventim. Medijski pokrovitelj festivala je Radio Koper.

6

K KULTURNO-IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO P Izis 11, Osnovni delci

Enajsta edicija festivala IZIS letos nosi naslov Osnovni delci ter poteka med 6. in 22. oktobrom 2023 v Skladišču Libertas v Kopru. Več na spletni strani festival-izis.org. »Meje kraljestva so občutljive.« Michel Houellebecq, Osnovni delci»V času med 1900 in 1920 so skušali, predvsem na pobudo Einsteina in Bohra, nov model atoma uskladiti s klasično sliko atoma; klasična teorija se je dokončno in nepreklicno zlomila v začetku dvajsetih let. Nielsa Bohra so imeli za pravega utemeljitelja kvantne mehanike, ne le zaradi njegovih osebnih odkritij, temveč predvsem zaradi izredno ustvarjalnega vzdušja, ki ga je znal pričarati, vzdušja, v katerem so se prepletali intelektualno vrvenje, svobodnjaški duh in prijateljstvo. Inštitut za fiziko iz Københavna, ki ga je Bohr ustanovil leta 1919, je sprejemal vse mlade raziskovalce, kar jih je premogla evropska fizika. V njem so se učili Heisenberg, Pauli in Born. Bohr je bil sicer od njih nekoliko starejši, toda z mešanico filozofske daljnovidnosti, dobrohotnosti in strogosti je znal ure in ure razpravljati o malenkostnih detajlih njihovih hipotez. Bil je pikolovsko natančen in ni dopuščal nikakršnih približkov pri interpretaciji poskusov, toda nobena nova zamisel se mu ni zdela že vnaprej nora in noben klasični pojem nedotakljiv. Študente je rad vabil v svojo podeželsko hišo v Tisvildeju; v njej je gostil tudi znanstvenike drugih disciplin, politike in umetnike. Pogovori so se svobodno in neomejeno vrteli med fiziko in filozofijo, umetnostno zgodovino, religijo in temami iz vsakdanjega življenja. Česa podobnega človeštvo ni videlo vse od rojstva grške misli.« (Michel Houellebecq, Osnovni delci, str. 17, prevod Mojca Medvedšek.) 7

P INA 11. Izis z naslovom Osnovni delci nas je kaj kmalu pripeljal do pogovorov, ki so se vrteli tudi okro g kvantne mehanike. Teorije, ki je prelomila s klasično sliko atoma in v leta 2020 izdani knjigi Helgoland italijanskega fizika Carla Rovellija napeljala k izjavi, da je: »Klasični pogled na svet halucinacija, ki ni več potrjena.« (Rovelli, Helgoland, 196). Čeprav je šlo za kolektivno delo, bi lahko za njen temeljni uvid določili točen datum, 7. 6. 1925, ko Werner Heisenberg na otoku Helgoland o njem poroča takole: »Ura je bila že skoraj tri ponoči, preden je bil pred menoj končni rezultat računa, [...] tako da nisem več mogel dvomiti o matematični nedvoumnosti in sklenjenosti tako nakazane kvantne mehanike. Prvi trenutek sem se zgrozil do dna duše. Imel sem občutek, da gledam skozi površino atomskih pojavov v notranjost nenavadne lepote, ki leži globoko pod površino, in skoraj zavrtelo se mi je ob misli, da bi moral zdaj raziskovati to obilico matematičnih struktur, ki jih je narava razgrnila pred menoj.« (Heisenberg, Del in celota, 76)

Københavnska interpretacija predpostavlja veljavnost Newtonove in kvantne mehanike, meja med obema pa ni jasno določena, predvsem pa se na kvantni ravni dogajajo čudne reči, enkrat valovanje, drugič delec, odvisno od tega, ali to kdo gleda. Česar še danes fiziki ne znajo enoznačno opisati z besedami. Sean Connell, zagovornik københavnski nasprotne interpretacije več svetov pravi, da je: »Z enačbami kristalno jasno, z besedami pa je težko«. »Heisenberg si predstavlja, da elektroni ne obstajajo zmeraj. Obstajajo samo, ko so v interakciji s čim drugim. [...] Einstein ni hotel popustiti pri zanj ključni točki: da obstaja objektivna resničnost, neodvisna od tega, kdo interagira s kom, ostane prepričan, da stvari ne morejo biti tako čudne in da mora ‘zadaj’ obstajati bolj verjetna razlaga. Minilo je sto let in nahajamo se na isti točki. Enačbe kvantne mehanike in njihove posledice na najbolj raznovrstnih področjih vsakodnevno uporabljajo fiziki, inženirji, kemiki in biologi. So izredno uporabne za vso sodobno tehnologijo, a vendar ostajajo nedoumljive: ne opisujejo, kaj se dogaja znotraj nekega fizikalnega sistema, ampak samo, kako je nek fizikalni sistem percepiran s strani drugega fizikalnega sistema. Kaj to pomeni? Da je resničnost fizikalnega sistema neopisljiva? Da manjka en del zgodbe? Ali pa to pomeni, kot se mi zdi, da moramo sprejeti idejo, da je resničnost zgolj interakcija?« (Rovelli, Sedem kratkih lekcij o fiziki, 26–29)

8

K KULTURNO-IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO P Izis 11, Osnovni delci Pri letošnjem Izisu smo poskušali Rovellijevo relacijsko interpretacijo kar se da sprejeti. Libertas kot razstavni prostor postaviti v največjo možno odvisnost z razstavljenim. Kuratorsko delo z avtorji in avtoricami. Meje osebe do avtorstva. Predvsem pa: ustvarjalni proces vsakega od nas z notranjim jedrom nujnosti, ki ga žene. In po vseh letih, ki so minila od nadobudnega prvega Izisa – če je res, da je osnovni delec odnos – »v katerem so se prepletali intelektualno vrvenje, svobodnjaški duh in prijateljstvo,« preveriti, ali je ta trditev še veljavna.

»‘Če mine, tedaj ni bila prava ljubezen.’ Zakaj tedaj ni bila? Je naša izkušnja taka, da je trajno le to občutje in ne ono? Ali uporabimo podobo: ljubezen preizkusimo glede na njeno notranjo strukturo, ki je neposredno občutje ne razodene. Toda ta podoba nam je pomembna. Ljubezen, torej tisto pomembno, ni občutje, temveč nekaj globljega, kar se le izrazi v občutju. Imamo besedo ‘ljubezen’ in damo ta naslov sedaj tistemu najpomembnejšemu.« Wittgenstein v: Simoniti: O ljubezenskih izjavah)

Izis posvečamo Branetu Grguroviču, čigar Fuck Off Illusion nas je prvič pripeljal v Libertas, ki je rad ponavljal, da so mu fotončki rekli, in je 1. 8. 2023 umrl. Z besedama vabljeni in vabljene se nadejamo, da se lahko skupaj »z uporabo teh besed učimo njihovih omejitev« (Werner Heisenberg).

9

P INA Karlo Hmeljak Sodelujoči: Deni Bordon Andrej Koruza Stran22 Ana Markežič Darja Oražem Valentina Novak Katja Mijajlović Borut Jerman

10

Ida Hiršenfelder Ottosonics & Tangible Music Lab Gregor Pirš & Air Infinity Radio Miller Puckette & Irwin Tomaž Grom & Matej Stupica Borka, Rob Canning, Samo Kutin & Lina Rica Enrique Mendoza Giuseppe Gavazza Volkmar Klien Primož Sukič Yila, 08080 & Brgs Chris Eckman Tibor Hrs Pandur, Miha Šajina, Lina Rica & Boštjan Čadež Mauricio Valdés San Emeterio Natalia Quintanilla Sam Erpelding Thomas Gorbach Jakob Gille Tolga Yayalar Borut Savski Stefan Doepner Marko Batista Simon Svetlik name: Vlado Gotvan Repnik Sanja Simić Tatiana Kocmur Janez Grošelj Lara J. Marconi Saša Spačal Brane Zorman Jasmin B. Frelih Karlo Hmeljak Kaja Kisilak Mauricio Valdés San Emeterio Luka Murovec

12

K

S KLADIŠČE / MAGAZZINO L IBERTAS

LIBERTAS (še) ne gre v zimsko spanje Kljub pričakovanim nižjim temperaturam zraka Kljub pričakovanim nižjim temperaturam jesensko-zimski program Libertas napoveduje zraka jesensko-zimski program Libertas naogreto ozračje in povišan pulz. poveduje povišan pulz. Oktobra ogreto je celotenozračje Libertasin okupiral Festival Oktobra bo celoten Libertas okupiral FestiIZIS, ki se je letos osredotočal predvsem na val Osnovne IZIS, ki se bo letos osredotočal predvsem delce. Novembra pa smo znova na zaganali Osnovnekoncertno delce. Novembra znova dejavnost. Vpa Prekat 2 sozaganjamo koncertno dejavnost. V Prekat nas na jesenski akustični koncert povabili2 vas 4. 11. 2023 na jesenski koncert KŠOKOVci. Koncert akustični so sooblikovali trije vabijo KŠOKOVci. Koncert bodo sooblikovali kankantavtorji – Billy Curti (Trst), Market trije Garden tavtorji – Billy CurtiLetonja (Trst), Market Garden (Kop(Koper), Gašper (Ljubljana) – ki jih er), združuje Gašper Letonja ki jih združuje avtorsko(Ljubljana) večžanrsko– ustvarjanje v avtorsko večžanrsko ustvarjanje v akustični izakustični izvedbi. »Njihov glasbeni izraz vedbi. »Njihov glasbeni izraz povezuje povezuje element seattlske dediščine element 90. let seattlske dediščine 90. let prejšnjega stoletprejšnjega stoletja, od tod tudi ime dogodka – ja, od tod Grunge. tudi imeKoncert, dogodka – obsegal Akustik dobri GrunAkustik ki bo ge. dve Koncert, ki bo obsegal dobri dve uri zprouri programa, se monotonosti izogne grama, se monotonosti izogne z vidika unikatne vidika unikatne žanrske fuzije posameznega žanrske fuzije posameznega avtorja; Billyjeve avtorja; Billyjeve baladne lahkotnosti, Markove baladne lahkotnosti, Markove rock energičnosti rock energičnosti in Gašperjeve in Gašperjeve eksperimentalne mračnosti. Eseksperimentalne mračnosti. Estetsko in tetsko in scenografsko se dogodek scenografsko se dogodek zgledujezgleduje po seriji po seriji »izštekanih« koncertov MTV Unplugged »izštekanih« koncertov MTV Unplugged (Hole, (Hole, Nirvana, Alice in Chains 90.terlet ter Nirvana, Alice in Chains itd.) itd.) iz 90.izlet alternativni modi tega obdobja. Sodoben alternativni modi tega obdobja. Sodobenpridih pridih bomo poskušali doseči z zraznimi bomo poskušali doseči raznimiprojekcijami.« projekcijami.« Je Je zapisala predstavnica Furlan. zapisala predstavnicaKŠOK KŠOK Ivona Ivona Furlan.

Drugi bobilšešeposebej Druginovembrski novembrski vikend vikend je posebejpester, saj se bodo petka nedelje v skladišču zvrspester, saj od so se od do petka do nedelje v tili RAEHAT (10. 11. 2023) – elektronska žanrska skladišču zvrstili RAEHAT (10. 11. 2023) – glasba bo znova odmevala okviru prireditve elektronska žanrska glasba jev znova Magazzino IV.prireditve Vikend Magazzino se bo nadaljeval odmevala vvol. okviru vol. malo bolj hrupno s kolektivom CLSTRFNK IV. Vikend se je nadaljeval malo bolj hrupno (11. 11.s 2023). Konec novembra(11. (25.11. 11. 2023). 2023) bo taiskolektivom CLSTRFNK tiKonec kolektiv v skladišče pripeljal punk novembra (25. 11. 2023) pa2bo taisti benda Agregat iz Postojne in HakAttack iz Idrije. kolektiv v skladišče pripeljal 2 punk benda Agregat iz Postojne in HakAttack iz Idrije. Decembrskim temperaturam in vlagi pa namerava 8. 12. 2023 kljubovati tudi kolektiv Decembrskim temperaturam in vlagi pa Stone Kraft v sodelovanju z zavodom Radio NOR. namerava 8. 12. 2023 kljubovati tudi kolektiv

11

Stone Kraft v sodelovanju z zavodom Radio NOR.

J AVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI R EPUBLIKE SLOVENIJE KOPER AVGUSTA GOSTIL MEDNARODNE GLEDALI KE, ING 5 Med 14. in 21. avgustom so pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Kopru potekale Mednarodne poletne gledališke, lutkovne in filmske delavnice Future telling 5, ki so osemdesetim mladim ustvarjalcem ponudile edinstveno priložnost za pridobitev in dopolnitev svojega ustvarjalnega znanja. Projekt FUTURE TELLING 5: The fifth element je mednarodna izmenjava mladih iz Slovenije, s Hrvaške, iz Izraela, Belgije, Nemčije, Italije in s Finske, ki se je ki se je rodil iz potrebe mladih ter njihovih organizacij po novem gledališkem znanju in uvedbi novih gledaliških metod v svoje delo. V okviru delavnic je bilo predstavljenih sedem različnih gledaliških in filmskih metod dela, od fizičnega in verbalnega gledališča do avtorskega in klovnskega gledališča, režije ter igranega filma. Metode so mladim udeležencem predstavili izkušeni gledališki oz. filmski ustvarjalci.

12

K

J AVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOST R EPUBLIKE S LOVENIJE

Delavnica Osnova režije je potekala pod mentorstvom Tatjane Peršuh iz Slovenije, klovnovsko delavnico je vodila Iva Milley s Hrvaške, Axelle Verkempinck iz Belgije je mlade v sklopu delavnice Dokaži, da nisi robot popeljala v razmislek o umetni inteligenci v umetnosti, Živa Selan iz Slovenije je vodila filmsko delavnico, delavnica Igrajmo se z liki je potekala pod mentorstvom Jonathana Troia iz Italije, Objekti in fizično gledališče je vodil Kimmo Tähtivirta s Finske ter Od ideje do zgodbe Halil Itzhak iz Izraela. Cilj projekta je spoznati in osvojiti nova gledališka in filmska znanja – metode, ki jih mladi lahko uporabljajo pri svojem nadaljnjem (tudi profesionalnem) delu, ter načine interpretacije in aktualizacije dane teme. Projekt razvija kritično mišljenje mladih udeležencev. Javno nastopanje v gledališču/filmu nam ne ponuja samo svojega glasu, temveč tudi občinstvo – ušesa, ki nas slišijo. Dviguje zainteresiranost mladih za družbo, v kateri živimo, in nam ponuja platformo za raziskavo odnosov med seboj, znotraj svojega okolja in okolja zunaj meja svoje družbe. V sklopu delavnic je potekala tudi konferenca gledališke pedagogike, kjer so si partnerske institucije izmenjale svoje izkušnje in prakse pri delu z mladimi, se povezale v mrežo ter k nadaljnjemu sodelovanju pritegnile tudi druge mladinske gledališke organizacije.

13

G ALERIJA I NSULA Razstava slikarja Gregorja Žitka V galeriji Insula je bila v mesecu septembru na ogled razstava mladega primorskega slikarja Gregorja Žitka. Gre za razstavo abstraktnih podob velikih formatov. Gregor Žitko je leta 2019 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Živi in ustvarja v Portorožu. Razstava je prva pomembnejša predstavitev tega avtorja na Obali. Kljub radikalno spremenjenim določbam likovno-vizualne umetnosti, ki jih uvaja sodobnost, je slikarska stroka še vedno osnovni nosilec te umetnosti. Slikarstvo je neobhodni element vizualne izraznosti, saj predstavlja materializirani temelj podobe, torej materialno osnovo, na kateri se kot »intecionalni predmet« formira podoba. Slikarstvo je izvorno, bazično izhodišče likovne izpovedi v fabulativnem izreku in ekspresivni obliki znakovne izraznosti, ki je elementarna podstat abstraktne slike. Abstraktna podoba igra v slikarstvu že skoraj stoletje dominantno vlogo. Kako dosega učinek izraza, gledalčevega doživetja, je vprašanje, ki si ga zastavljamo ob slikah mladega primorskega umetnika Gregorja Žitka. Torej, zakaj so njegove slike »dobre«? Linija in barvna lisa tvorita v obravnavanem slikarstvu sožitje, ki odpira zanimivo polje vidnega okolja. Abstraktno podobo navadno dojemamo kot nekakšno krajinsko sliko, kot odprt prostor realnega okolja. Okolja, figuralike prostora, ki je v podobi stilizirana, razgrajena. Žitkove slike na edinstven način presegajo to prostorskost in zapeljujejo v globino drugačnega prostora. Lahko bi rekli, da skozi te podobe vstopamo v imaginarno krajino večdimenzionalnega volumskega okolja. Modulacija volumskega polja, ki nastaja skozi zamreženost struktur v obliki kromatskih lis, konfrontiranih v linijsko-barvne odnose in svetlobne sekvence, je tu nosilec izraznosti. Verjetno je izbrani kolorit, ki v polju slike prepleteno razvija medsebojna razmerja, najvplivnejši faktor gledalčevega doživetja. Živobarvnost je splošna karakteristika pozitivnega vzdušja in slike pred nami so izrazito živih barv. Abstraktnost je v formi struktur, ki se ne izpeljujejo v morfologije objektivne predmetnosti, ampak vabijo v globino prostorsko-časovnega. Gledalec je prestavljen v nekakšno superpozicijo, ki ga v »evforiji doživetja« zapelje v »razpotegnjeno vzporedno bivanjskost«. Racionalno nepojasnjen izrazni tok, ki ga poganja barvni zagon, ustvarja resonančno polje energije vidnega. Čutnost ali bolje občutnost, ki v zavesti omogoča senzoričnost vidnega, se ujame v razgibanost odnosov. Linijsko-plosko, ostro-gladko, svetlo-temno, belo-črno so relacije kontrastov. Imamo odnose simetrij, odnose barvnih komplementarnosti, odnose privlačnosti ali odbojnosti

14

K

G ALERIJA I NSULA

Že Aristotel se v analitiki, v kategorijah, opira na odnose v smislu logosa, v smislu vednosti in opredeljuje odnose kot temelj logike, ki pojasnjuje resnico. Za Aristotela logika »kaže, kako ravna misel, ko misli, kakšna je struktura mišljenja, kakšne njegove prvine, kako je mogoče oskrbeti dokaz, kakšni tipi in načini dokazovanja obstajajo, zaradi česa so mogoči in kdaj« (Franci Zore: Aristotelova logika in nauk o kategorijah). Bi torej razumeli, da je abstraktna slika dobra, ko je logična? Verjetno z logiko ne moremo ujeti veselja in žalosti. Slika ne išče resnice. Polje, v katerega smo spuščeni, je drugačno. Notranja energija bivanja, ki se pojavlja v podobah, nas sproščeno napeljuje v stanje zavedanja, kjer je prostor tudi za uživanje lepega. Kaj nas lahko vodi v iskanje veselja, prijetnega občutka pri obvladovanju življenja? Boromejski vozel je v psihoanalizi Lacanova povezovalna struktura treh registrov (simbolno, imaginarno, realno), ki omogočajo zavedanje realnosti. Vendar je v konkretnem, pri opazovanju, zavedanju, doživetju podobe, ta sistem preveč splošen. Je torej doživetje podobe povsem stihijsko? Je neopredeljivost, ki biva v notranjosti naše zavesti, brezno nezavednega? Ali je racionalni segment uma tu sicer kreativen a je zaznava produkt določenega reda, ureditve, s katero bi racionalno pojasnili naše dojemanje abstraktne slike? Težko bi to dejanje zajeli v eksaktno formulo. Rdečemodro je odnos. Horizontalno-vertikalno je odnos. Besedno ga lahko izrazimo, izpovemo v kontekstu splošnega vedenja in razumevanja. Rdeče-modro, kot barvi, ki ju določimo s spektralno analizo, horizontalno in vertikalno kot geometrijsko razmerje linij pod točno določenim kotom. Vendar je doživetje teh razmerij v naši zavesti ali podzavesti tudi nadracionalno. Torej moramo poseči v sfero, ki deluje na ravni individualnega. Najbližja razlaga je morda v kontekstu odkritja individualnih vzorcev. Naše življenje je proces, ki teče kot zavest, ki opazuje, misli, sklepa, doživlja … se spominja. Identitetna teorija enači mentalne karakteristike s fizikalnimi dejstvi. Naše zavedanje (zavest kot pojav sicer ostaja skrivnost) je plod fizikalne situacije nevronov (sinaps itd.)

15

v naših možganih. Pojem supervenience nadgrajuje idejo fizikalnosti z modelom, ki omogoča razliko med fizikalnim in duhovnim. Neposredna izkušnja, kjer venienca ni enaka rezultanci, ko ponavlja splošen vzorec, je lahko razumljena kot reakcija (svobodna volja), ki opredeljuje subjektovo zavedanje. Pri tem je potrebna ustreznost, relevanca, ki v primeru, ki se te dotika (neposrednost izkušnje), ustvari individualne prave vzorce. To so vzorci razmerij, ki jim verjamemo. Splošno je nabiranje vzorcev odvisno (v razmerju) od interesa. Splošni vzorci niso absolutno prenosljivi, so le ohlapen a vendar precej zaprt okvir, znotraj katerega lahko raziskujemo in najdemo svoj »profil«. V toku lastnega življenjskega bivanja in znotraj tega v osebnem procesu spoznanja realnosti, razumevanju sveta, razumevanju bivanjskosti se oziramo k določenim vzorcem, ki jih vidimo, dojemamo, razumemo, doživljamo kot lepe, torej sprejete kot pozitivne. To so naši lepi vzorci. To so vzorci našega pogleda. Iz osebne perspektive oziroma zornega kota posameznika.

V kontekstu naše obravnave je to poznavanje umetniškega področja, poznavanje zgodovine likovne umetnosti, poznavanje razvoja estetskih norm itd. Slika se te mora dotikati, sistem deluje v preseku lastnega izkustva, takrat si sposoben doživetja, sicer so Zakaj so monumentalna akrilna platna Gregorja Žitka razmerja neučinkovita. »dobro« naslikana? Na podlagi povedanega je to individualna sodba (mnenje), vendar v okviru splošnega vzorca. Kar pomeni, da ekspresivna abstraktno-figuralna podoba, v kateri se izraža Žitko, vsekakor omogoča različna doživetja, ki pa so v razmerjih (tu ponovno nastopajo razmerja, odnosi, ki so pomembni) do izpopolnjenega vedenja o slikarstvu, poglobljenega vpogleda v slikarsko delo. Slikovno polje je odprt prostor idej. Morda je umetnikovo delo stihijsko zastavljeno in izvedeno v vehementnem zagonu. Vendar hote ali nehote napelje v določeno vizualno »vsebino«, ki ima močno sugestivno vplivnost na gledalca. Slikar je vedno v dialogu: s samim seboj, v procesu slikanja v dialogu s sliko, v neki zaključni ideji v dialogu z gledalcem. Tako umetniški akt izpolnjuje funkcijo komunikacije, ki je podstat vsakega umetniškega dejanja. Umetnik ustvarja svet. Realnost, resničnost je tu lahko iluzija, ki je realnost, ki je resnica. Likovni elementi oziroma prvine, ki jih Žitko uporablja, so preproste, linija, barva, kompozicija. Te snujejo navidezne predmete, objekte, like, oblike, ki se postavljajo v prostorskem dialogu. Gestualni nanos z vehementno potezo čopiča je način govora, je ritmika pripovednega. Barvni nabor z vsemi paletnimi možnostmi in podtoni pa harmonizirana »krajina ugodja«. Vse je precej živahno, svetlo, morda mediteransko. Izvedbeno gre za slikarstvo, ki je izgotovljeno v klasični obliki v tehniki akrila na platnu. Glede vsebine nimamo zanesljive interpretacije, saj se slike opirajo na snovanje imaginarnega abstraktnega prostora. Novi prostori, nova videnja, simbolna raven znakovnosti. Verjetno je v gledalčevem doživetju vse precej odvisno od spominov oziroma omenjenih mentalnih vzorcev. Vsekakor so pred nami slikarske izvedbe, ki bogato zapolnijo naš doživljaj. Dejan Mehmedovič

16

K

I NTERVJU

INGRID CELESTINA Vsak, ki se sprehaja po Kopru, je verjetno že šel mimo Prešernovega trga. Na njem stoji knjigarna, imenovana Libris, nedaleč stran pa antikvariat. Z njeno lastnico, Ingrid Celestina, sem spregovorila nekaj besed o kulturi, knjigah in drugih temah. 1. Kakšen človek si? Kako bi se opisala v nekaj besedah? Sem strasten človek. Zelo rada sem obkrožena s pozitivnimi ljudmi. Zdi se mi, da nenehno proizvajam nove in nove ideje. Všeč mi je narava in všeč so mi živali. Ljudi imam pa zelo rada. 2.Od kje taka velika ljubezen do knjig? Kdo te je zanje navdušil? Od kar vem zase, smo bili obkroženi z njimi. Mama je delala kot akviziterka Partizanske knjige. Brati sem se naučila zelo hitro. Moje prve knjige so bile pustolovščine Davya Crocketta. Tudi doma so bile vedno na policah, prevzele pa niso samo mene, ampak tudi mamo in sestro. Kmalu sem prebrala tudi vse knjige v šolski knjižnici. Sčasoma so postale del mojega življenja. 4. Tako uspešno. Kako vam to uspeva? Presenetljivo uspešno poslujemo zato, ker smo družinska knjigarna. Tukaj je ogromno prostovoljnega dela, ki ga narediš zaradi tega, ker ti je to všeč. Ker so ti določene zadeve v zabavo, ti ni pomemben samo materialni svet, ampak bolj zadovoljstvo, ker pa te strast izpopolnjuje, lahko rečeš, da živiš lepo. Za to, da si uspešen, so pomembne tudi človekove osebnostne lastnosti. Jaz sem že vse življenje radovedna in me vedno vse zanima. Verjetno bo tudi moja zadnja beseda, takrat, ko se bom poslavljala od tega sveta, »Zakaj«. Pri meni je ta radovednost tisto, kar me žene in mi daje nekaj, da nenehno ustvarjam. Lahko rečem, da sem po naravi kar len človek. Ravno zaradi tega nenehno razmišljam, kako bi nekaj naredila na čim enostavnejši način. Moj življenjski moto je, da je vsako stvar mogoče narediti na tak način, kot ti je najbolj všeč. Mislim, da je življenje preprosto in ga je treba na tak način tudi živeti.

3. Kot človek si zelo aktivna. Organiziraš najrazličnejše prireditve in tudi sodeluješ na njih. Zanima me, katera je tista stvar, ki ti je d o s l e j ostala najbolj v spominu? Imam srečo, da živim od tega, kar sem vedno imela rada. To je razkošje, ki si ga ne more privoščiti vsak. Težko bi izpostavila samo en dogodek. Lahko pa rečem, da me dogodki vedno izpopolnijo. Tudi takrat, ko je vsega dovolj, ko si rečem: »Joj, koliko je dogodkov. A se bo to sploh kdaj končalo?« Ko pridem med ljudi in me obkrožijo prijatelji, ki dogodek obiščejo, morda kaj kupijo, takrat se mi zdi, da sem stvar dobro opravila. Sem mnenja, da ima vsak človek svoje poslanstvo. Jaz čutim, da moram knjige ljudem približati in se ukvarjati z besedami.

17

5. Kot nek podaljšek knjigarne je nedaleč stran tudi antikvariat Libris. Od kje pobuda zanj in zakaj misliš, da je antikvariat sploh potreben? Če ga ne bi bilo, bi veliko knjig končalo v smeteh. Mi rečemo, da za knjigo skrbimo od njenega rojstva do smrti. Smrt pomeni, da knjiga zamenja lastnika in se zopet povrne v življenje s pomočjo ljudi, ki jo preberejo. Naj povem, da ne mine dan, ko nas vedno nove knjige čakajo v vrečkah pred vrati. S sejmi poskrbimo, da ti zapuščenčki najdejo lastnika in jih prebere nekdo drug.

6. V okviru projekta P r o m o Istra 2022 se je knjigarna Libris uvrstila med deset finalistov z najboljšimi podjetniškimi projekti in produkti na območju LAS Istra. Kaj je ta projekt sploh bil in kaj to pomeni za tvoj osebni razvoj? V projektu Promo smo se pobližje spoznali z digitalizacijo, spletnimi stranmi, kako biti učinkovitejši na spletu … To je pomenilo, da sem odkrila tudi svet, za katerega nikoli nisem imela veliko časa in ga zdaj boljše razumem ter si lahko

7. Med drugim si tudi predsednica Društva slovenskih knjigotržcev. Kako si dobila ta prestižen naslov in kaj v tem društvu sploh delate? Društvo slovenskih knjigotržcev je društvo, ki deluje že kar nekaj let. Hoteli smo, da so tudi knjigarji pomemben člen v tržni verigi. Zadnje čase smo malo manj aktivni kot prej. To pa zaradi zato, ker se je veliko naših članov podalo v druge vode. Zavedati se moramo, da knjiga ni več tako visoko na lestvici naših želja. A vendar želimo ohranjati to društvo zaradi tega, ker menimo, da je knjigar zelo pomemben člen knjižne verige. Prav on je tisti, ki lahko kupca navduši s svojim znanjem o knjigi. Želim si, da bi kupci večkrat stopili v knjigarno in si dovolili, da jim knjigarji svetujejo.

8. Že prej sva omenili, da si zelo aktivna. Organiziraš razna kulturna srečanja in prireditve tudi v istrskem zaledju. Ali nam lahko malo več poveš o tem? Pred dvajsetimi leti smo pričeli z Librisovimi narečnimi večeri. To so bili večeri, s katerimi smo v zaledje Istre prinašali zelo zanimive kulturne dogodke, ki so bili povezani z narečno besedo. Nismo predstavljali samo lokalnega istrskega narečja, temveč smo vabili v goste ljudi, ki so govorili narečja iz vse Slovenije. Veseli me, da so ti dogodki še vedno zelo odmevni in se jih ljudje še vedno radi udeležujejo. Pred dnevi je bil zadnji letošnji v Pobegih in se ga je udeležilo več kot sto ljudi.

18

K

I NTERVJU

9. Zakaj je po tvoje treba ohranjati narečja v slovenskem jeziku?

10. Katere goste ste doslej gostili na teh večerih? Kateri so ti najbolj ostali v spominu?

Narečje je jezik srca. Z njim se soočiš že praktično takoj, ko se rodiš in te mama vzame v naročje. Jezik se spreminja, ker je govorjen, živ. Počasi v prvobitno narečje prihajajo angleški izrazi, veliko mladih govori napol angleško, napol slovensko. Ogromno je tudi priseljencev, ki ne govorijo narečnega jezika, ampak nekaj vmes. Ravno zaradi tega narečja izumirajo. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da se prvobitno narečje nekje ohrani in ostane, zato zagovarjam idejo, da se knjige piše v narečju. Tako se lokalni govor ne bo izgubil, ampak bo ostal zapisan v njih.

Teh gostov je bilo ogromno. Mislim, da ni vidnega slovenskega avtorja, ki ga ne bi gostili. Če pogledamo med legendarne in najbolj znane, ne moremo mimo Toneta Pavčka, ki je bil naš prijatelj in reden gost, potem Marjan Tomšič, ki je izviral iz našega okolja in nas je žal letos zapustil, pa Jančar, Jesih, pesnik Marko Matičetov, ki je tudi iz našega okolja … Bilo je res toliko avtorjev, da jih v tem trenutku ne morem niti vseh našteti.

12. Enkrat na leto, točneje 23. 4., Prešernov trg v Kopru zaživi. Takrat praznujemo Slovenske dneve knjige. Kako ti gledaš na to? Pred več kot dvajsetimi leti, ko se je pod okriljem Društva slovenskih pisateljev v Sloveniji vse skupaj začelo, smo rekli, da se vse ne more dogajati samo v Ljubljani. Odločili smo se, da tudi v Kopru naredimo nekaj podobnega. Takrat smo gostili koprske literate. To je postala tradicija, saj smo sedaj navajeni, da zadevo malo zavlečemo in jih vsako leto gostimo tudi ves teden. Zadnjih nekaj let se Dnevi slovenske knjige odvijajo v mesecu juniju, vendar mi že zaradi tradicije dogodek ohranjamo v aprilu. Nagovarjamo predvsem mlade, otroke. V tem tednu se Prešernov trg spremeni v zbirališče ljudi, ki imajo radi knjige, na njem sta otroški živžav in vrvež.

13. Kako pa ti večeri potekajo? Kaj se na njih dogaja? Predstavljamo avtorje in vsa njihova dela. Pri tem avtorjem pustimo prosto izbiro in možnost, da publiko sami navdušujejo s svojim delom.

14. Si dobitnica mnogih priznanj. Eno od njih je tudi priznanje 15. maj za ohranjanje in negovanje kulturne dediščine slovenske Istre, njenega narečja ter pisane besede in za pomemben prispevek pri širjenju knjižne kulture. Koliko ti pomeni? Ko sem izvedela, da bom dobila to nagrado, sem bila presenečena. Če povem po pravici, tisto noč nisem mogla spati. Nikoli si nisem mislila, da je to, kar človek počne in mu je všeč, lahko tako nekaj posebnega, da si zasluži nagrado. Meni se je to, da počnem tisto, kar me izpopolnjuje, zdelo nekaj normalnega. Res pa je, da nagrada ni samo tvoje delo, kajti Libris ne bi bil Libris, če ne bi bilo mojega moža, moje mame Lojzke, ki je začela s to zgodbo, sodelavcev, zaradi katerih imam jaz vedno čas, da ustvarjam, da iščem vedno nove zamisli, se ukvarjam s projekti in snujem nove zadeve. Moje mnenje je, da so nagrade potrditev tega, da resnično delaš nekaj drugače, da morda kdaj prestopiš meje ter se dvigneš iz povprečja. 19

I NTERVJU 15. Katero narečje je po tvojem mnenju najbolj ogroženo?

16. Leta 2010 si imela čast sodelovati pri projektu Ljubljana – svetovna prestolnica knjige. Kako je to potekalo?

O tem težko govorim. Definitivno je lahko ogroženo, če ga nihče ne govori. Moram pa reči, da so tudi letošnji narečni večeri, ki smo jih imeli po vaseh, dokazali, da si jih mladi še vedno želijo ohranjati. Naj na tem mestu pohvalim OŠ Istrskega odreda Gračišče, kjer učiteljica Danijela zares skrbi, da se narečje ohranja. Prav tako se tudi na drugih osnovnih šolah pedagogi trudijo v tej smeri.

Zadolžena sem bila za projekt Knjiga za vsakogar. Po izjemno nizkih cenah smo jih prodajali na zelo veliko prodajnih mestih. Med drugim tudi v knjižnicah. Zadolžena sem bila za to, da sem vse uskladila. Predavala sem knjižničarjem in povedala, kaj sploh pomeni prodajati knjige. Moramo se zavedati, da izposojati je eno, prodajati pa drugo. Projekt je bil uspešen, kajti njihova dostopnost se je precej povečala. Mislim pa, da nam je vsem jasno, da knjiga v Sloveniji za nekaj evrov ne more iziti.

17. V Librisu imate tudi založniško dejavnost. Kakšne pogoje imate, zato da lahko nekdo pri vas izda knjigo? Izdajamo predvsem domoznansko literaturo. Knjige, ki obravnavajo naše lokalno okolje in njegovo kulturno dediščino. Ker nismo velika založba, nimamo sredstev, da bi zalagali in tudi zaradi tega ne izdajamo komercialnih uspešnic. Ne moremo se nadejati, da bi z njihovo prodajo pokrili vse stroške. Navadno se prijavljamo na razpise Mestne občine Koper ali koga drugega. Avtorji oz. snovalci projektov načeloma tudi sami zberejo nekaj denarja in tako izdamo knjigo. Lahko rečem,

18. Si tudi soavtorica monografije Šavrinka. Lahko malo bolje predstaviš to delo? Moja želja je bila že od nekdaj, da bi ženskam, s katerimi sem se srečevala zaradi Librisovih poletnih narečnih večerov, postavili spomenik tudi v pisani besedi. Ponosna sem, da nama je to z dr. Suzano Todorovič uspelo. Izdali sva zares čudovito knjigo. Z njo sva tudi dobili naziv Osebnost Primorske za mesec januar tistega leta, ko je izšla. Uspelo nam je razprodati prav vse izvode. Peter Florjančič je poskrbel za oblikovanje. V monografiji ne poudarjamo samo romantične plati šavrink, ampak realno povemo, kaj so pomenile za takratno družbo in za takratni zgodovinski okvir. 20

KI

NTERVJU

Z VEZA

19. Misliš, da knjige izumirajo? Kaj bi lahko naredili, da jih ne nadomesti tehnologija, ki se v današnjem času pospešeno razvija? Glede na to, da se že več kot trideset let ukvarjam s knjigo in sem na tem področju strokovnjak, si upam trditi, da ne bo izumrla. Verjetno, ker nam prinaša neko individualno izkušnjo. Nikoli namreč ne moremo doseči istih učinkov z branjem na zaslonu kot z branjem knjige. Vemo, da je švedska vlada pred kratkim naročila, da naj v šolah in vrtcih ne uporabljajo bralnikov. Še vedno torej upamo, da so napredne družbe že spoznale, da vsa ta digitalizacija ne prinaša vedno česa dobrega. Zadnje čase veliko govorimo o umetni inteligenci. Definitivno lahko ta napiše knjigo. Lahko napiše zgodbo, pravljico, pesem, kar koli si želimo. Vendar se moramo na tem mestu vprašati, ali UI ponudi tudi to strast, vsebino, ki jo lahko napiše človek? Ali je na zaslonu moč videti vso lepoto ilustracij? Ali lahko občutiš predmet, ki ga primeš v roko in diši po novem, po tiskarski barvi? Jaz mislim, da se bodo načini spremenili. Opomnila bi tudi, da z branjem knjige ljudje vadimo koncentracijo in kritično razmišljanje. V njej si sam s svojimi mislimi in domišljijo. Ko pa greš v digitalni svet, ti nekdo drug naroča, kaj misliš, itak že ve, kaj ti je všeč, in dobivaš oglase na to temo … V digitalnem svetu je vedno vse lažje kot v resničnem in se ni treba toliko truditi za katero koli stvar. To pa ima velike posledice pri oblikovanju človekove osebnosti. Pri knjigi se moraš malo potruditi, da jo prebereš, kot pri vsaki stvari. 20. Poznam te tudi kot strastno zeliščarico. Zakaj so po tvojem zelišča tako pomembna? Se lahko pohvališ s kakšnim dosežkom na tem področju? Spoznali sva se, ko sva skupaj obiskovali zeliščarski tečaj. Zelišča imam rada, ker imam rada naravo. Iz nje lahko človek veliko potegne. Sama gojim zdravilna zelišča in jih uporabljam. Najraje izdelujem čaje. Najboljši so mi takšni, ki pomirjajo, saj imam kar precej razgibano življenje. Recimo čaj melise.

21. Zakaj se svet po tvoje tako pospešeno spreminja in kaj bi lahko ukrenili, da bi to zaustavili? Ljudje moramo ves čas spreminjati svoje mikro okolje. S tem, ko bomo delovali v mikro okolju, bomo vplivali tudi na makro okolje. Obiskujmo lokalne trgovine. Tako bomo podpirali lokalne pridelovalce. Glede na to, da takšna oskrba nima zelo intenzivne proizvodnje, ne prizadene okolja v takšni meri kot velike farme. Vse se začne pri nas samih. Ena od pomembnejših stvari je samooskrbnost. Hrano pridelujmo sami. Tako ne bo treba hoditi v multinacionalke. Ne bom rekla, da si sami pridelujmo lan in si iz njega izdelujmo oblačila. Vendar pa je industrija oblačil dober primer, kaj želim povedati. Tako velik porast oblačil po par evrov, kot ga vidimo zadnje čase, je pretiran. Zaslužki so zanemarljivi, o škodi, ki jo naredijo naravi s tem, pa ne bi želela govoriti. Vrnitev k temu, da človek sam obvladuje svoje življenje in svojo okolico ter to, da podpiramo ljudi, ki so v tvoji bližini, je rešitev problema. Včasih pravimo, da za te stvari nimamo časa. Dejansko ga nimamo. To pa zato, ker smo na internetu in brskamo v nedogled, da izvemo zadnje novice, saj želimo biti v tistem trenutku seznanjeni z vsem, kar se dogaja. Po drugi strani pa opozarjam, da obstaja veliko neobdelane zemlje. To govorim zato, ker imam tudi sama njivo, in tisti občutek, ko zariješ roke v toplo zemljo, ko vidiš, kako raste, kar si posadil, ko pobiraš krompir … Tisti občutek, ko zares vidiš učinke svojega dela, je neprecenljiv. 21

KULTURNIH DRUŠTEV M ESTNE OBČINE K OPER Zlati zvoki Kopra Revija pihalnih orkestrov Pihalni orkestri imajo med društvi, ki spadajo pod ljubiteljsko kulturo, že zelo dolgo tradicijo. V nedeljo, 10. septembra, se je v osrčju mesta, na prenovljeni koprski tržnici, odvila Revija pihalnih orkestrov, ki jo je na pobudo pihalnih orkestrov pripravila Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper in tako delovanje lokalnih pihalnih orkestrov predstavila širši publiki vseh generacij. Predstavili so se trije pihalni orkestri: Pihalni orkester Koper pod taktirko dirigenta Borisa Benčiča. Do danes so godbeniki Pihalnega orkestra Koper zaigrali na skoraj 900 nastopih ter vseskozi veliko pozornost namenjali ohranjanju glasbene identitete Slovenske Istre. Uspešno so nastopili tudi na številnih domačih in tujih tekmovanjih. Nazadnje je orkester dosegel odličen rezultat na tekmovanju Zveze slovenskih godb. Osvojili so zlato plaketo s posebnim priznanjem in 3. mesto ter napredovali v I. težavnostno stopnjo. 26. avgusta letos pa je Pihalni orkester koper izpeljal fantastičen koncert v Pragi, ki so ga sooblikovali skupaj z Učiteljskim pevskim zborom Emil Adamič ter Mešanim pevskim zborom Zboralica iz Stične. Zaključni koncert je potekal v nabito polni Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega v Pragi. V domačem kraju je orkester najbolj poznan po tradicionalnih božično-novoletnih koncertih, na katerih se vsako leto zbere nekaj tisoč poslušalcev. Pihalni orkester Marezige pod taktirko dirigenta Andraža Cenciča. Slogan »Prijatelji ustvarjamo glasbo in glasba prijatelje« povezuje godbenike Pihalnega orkestra Marezige že več kot 115 let. Pihalni orkester je del življenja in tradicije Marezig, takšna dediščina pa se prenaša iz roda v rod. Pihalni orkester Marezige se udeležuje tekmovanj na državni in na mednarodni ravni ter letno nastopa in sodeluje na raznih festivalih, koncertih, prireditvah v domačem kraju znotraj Mestne občine Koper ter po vsej Sloveniji in tujini. Najpomembnejši dogodek letošnje sezone je bilo sodelovanje orkestra na tekmovanju Zveze slovenskih godb v Krškem, na katerem je prejel zlato plaketo. Zelo so ponosni, da že zadnjih 30 let letno priredijo kar štiri samostojne koncerte, in sicer Koncert za materinski dan, Mednarodna srečanja orkestrov, Vaje pod zvezdami in Božično-novoletni koncert.

22

KZ

VEZA KULTURNIH DRUŠTEV M ESTNE OB

Pihalni orkester Sv. Anton z dirigentom Matjažem Klajem. V več kot 120-letni zgodovini neprekinjenega delovanja je Pihalni orkester Sv. Anton igral doma in v tujini, kjer je dosegel več vidnih rezultatov na tekmovanjih in gostovanjih. V zadnjih letih delovanja se lahko med drugim pohvali z novimi prostori v Hiši kulture v Sv. Antonu. V prejšnjih prostorih pa so ustanovili godbeniško šolo, ki mlade vključuje v del lokalne kulture. Tako so v orkester sprejeli prvo generacijo mladih godbenikov, z navdušenjem pa spremljajo razvoj novih, ki so trenutno še v malem orkestru. Leta 2022 je Pihalni orkester Sv. Anton sodeloval na 26. Tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla in osvojil Zlato plaketo. Nastope pihalnih orkestrov je spremljal tudi strokovni spremljevalec Mitja Dragolič, dirigent Orkestra Slovenske vojske ter Godbe Cerknica. Po zaključenih nastopih je strokovni spremljevalec opravil razgovor z dirigenti orkestrov in jim dal smernice ter nasvete za prihodnje delovanje in delo orkestrov. Zvoke večera je povezovala Anita Urbančič. Dogodek sta sofinancirala Mestna občina Koper ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

23

BČINE K OPER

E N BIG BAND

En big band je iskal talent in ga tudi našel En big band je bil ustanovljen spomladi leta ] JODVEHQLP XSRGDEOMDQMHP UD]OLĆQLK çDQURY SD SRVNXåD ªçLYR© ELJ EDQGRYVNR LQ GUXJR JODVER SULEOLçDWL åLUåL MDYQRVWL ąODQL VR XYHOMDYOMHQL SURIHVLRQDOQL JODVEHQLNL LQ åRODQL OMXELWHOML JODVEH NL VR VYRMH JODVEHQR L]REUDçHYDQMH SULĆHOL Y 6ORYHQVNL ,VWUL 9 ]DGQMLK OHWLK VR VL ]DVWDYLOL åWHYLOQH SURMHNWH NRW VR (Q ELJ EDQG LåĆH WYRM WDOHQW WHU VRGHORYDQMD ] UD]OLĆQLPL JODVEHQLPL XVWYDUMDOFL L]MHPQR XVSHåHQ SD MH ELO WXGL SURMHNW ULVDQNH NR VR V VYRMR JODVER SRVOXåDOFH YDELOL QD QRVWDOJLĆQR SRWRYDQMH SR RWURåWYX Na razpis se je prijavilo pet ustvarjalcev, njiKRYLP VNODGEDP SD VR JODVEHQL QDYGXåHQFL ODKNR SULVOXKQLOL Y GYRUDQL 6YHWHJD )UDQĆLåND $VLåNHJD Y .RSUX 1DJUDGL ]D RULJLQDOQH VNODGEH VWD SUHMHOD )UDQĆLåHN .ULç ]D VNODGER 1LJKW 6XQVHW LQ $OMRåD .DYĆLĆ ]D VNODGER &ROG /LJKW 1DJUDGH ]D DUDQçPDMH SD VR SUHMHOL -HUQHM 9LQGåQXUHU ]D VNODGER )RJ RQ WKH VHD æDQ /HåQLN ]D VNODGER %UDQG\ LQ %RMDQ 9RON ]D VNODGER %DVLQ 6WUHHW *URRYH 'LULJHQW LQ XPHWQLåNL YRGMD (Q ELJ EDQGD MH VNODGDWHOM DUDQçHU LQ L]YUVWHQ WUREHQWDĆ 6DQGL äWRU 3R L]MHPQR XVSHåQHP ]DNOMXĆNX 8PHWQLåNH JLPQD]LMH Y .RSUX MH åWXGLM QDGDOMHYDO QD 1L]R]HPVNHP LQ WDP WXGL GLSORPLUDO L] MD]] WUREHQWH 1H RGOLNXMHWD JD ]JROM ]DYLGOMLYD SUHGDQRVW WHU JODVEHQL WDOHQW DPSDN WXGL SHGDJRåNL SULVWRS 3UHG GYHPD OHWRPD MH QDSLVDO SUYL XĆEHQLN ]D -D]] VROIHJJLR Y 6ORYHQLML OHWRV SD çH GUXJHJD 1MLKRY OHWRåQML JODYQL SURMHNW ] LPHQRP (Q ELJ EDQG LåĆH WYRM WDOHQW MH WRNUDW GDO SULORçQRVW VNODGDWHOMHP LQ DUDQçHUMHP WHU MLK V WHP VSRGEXGLO N XVWYDUMDQMX LQ SLVDQMX QRYLK VNODGE ]D ELJ EDQGRYVNR ]DVHGER 24

K

E N BIG BAND

/HWRåQMD SROHWQD VH]RQD MH ELOD ]D ĆODQH (Q ELJ EDQGD SUHFHM SHVWUD VDM VR QDVWRSLOL WXGL QD UD]OLĆQLK IHVWLYDOLK Y VRGHORYDQMX ] EREQDUMHP 7RPLMHP 3XULĆHP SD VR VH SRGDOL WXGL QD SUDYR PLQL WXUQHMR 6YRMH XVWYDUMDQMH VR SUYHJD MXOLMD SUHGVWDYLOL QD 5DPQD MD]] IHVWLYDOX Y äHQWMXUMX SUL &HOMX QD IHVWLYDOX 0DUH]L-D]] Y LGLOLĆQHP DPELHQWX æXSQLMVNHJD YUWD Y 3LUDQX Y %RYFX 3RUWRURçX LQ äHPSHWUX SUL *RULFL (Q ELJ EDQG MH RUJDQL]LUDO IHVWLYDO ELJ EDQGRY Y 7DYHUQL .RSHU NMHU VR SROHJ GRPDĆHJD ELJ EDQGD QDVWRSLOL åH %LJ EDQG äHQWMXU LQ %LJ EDQG &HUNQLFD VR QDVWRSLOL QD çH GUXJHP JRVWRYDQMX QD JUDGX 6QHçQLN WHU QD SRVHEQR SRYDELOR 5DGLD .RSHU QD RGGDML -D]] Y +HQGUL[X ąODQLFH LQ ĆODQL (Q ELJ EDQGD VH çH SULSUDYOMDMR QD WUDGLFLRQDOQL NRQFHUW (Q YHVHOL GHFHPEHU NL ER Y GYRUDQL 6Y )UDQĆLåND $VLåNHJD .RW YVDNR OHWR ERGR SULSUDYLOL SRVHEHQ QRY SURJUDP NL ER RELVNRYDOFH QDYGXåLO 3UHG WHP SD LPDMR åH QHNDM ]DQLPLYLK SRYDELO LQ SURMHNWRY PHG GUXJLP WXGL VQHPDQMH QRYLK VNODGE 9DEOMHQL QD NRQFHUWH (Q ELJ EDQGD Sinja Likar

25

U METNICA SE PREDSTAVI … 2TQLGMV 뽑G\ UNCPK VTCXPKM X QD뽒KPK #PMCTCP Na slanem travniku med Sv. Katarino in Sv. jim dajejo poseben videz. Takim rastlinam Nikolajem je speljana obnovljena spreha- pravimo slanuše oziroma halofiti. Načini jalna učna pot, kjer si lahko ogledate ilus- prilagoditev se lahko kažejo z močno odetracije rastlinskih in živalskih vrst na infor- beljenimi listi, kot je vidno pri tolščakasti mativnih tablah. Projekt »Čez slani travnik« labodi (Atriplex portulacoides). je nastal v okviru razpisa Las Istre, ki ga je sofinanciral Evropski regionalni sklad. Čezenj vodi lesen mostovž, ki je primarno nastal, da zaščiti slani travnik in na njem bivajoče rastlinske vrste pred teptanjem obiskovalcev. Drugačnost teh travnikov me je tekom študija velikokrat pritegnila, saj je to edini sredozemski slani travnik v Sloveniji in eden redkih na vzhodni jadranski obali. Slani travnik je obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti in je zato tudi del omrežja Natura 2000. Slednje pomeni, da je del evropskega omrežja posebnih varstvenih območij z osnovnim ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti. Ko mi je bila zaupana ilustracija nekaterih predstavnikov tega območja, sem brez obotavljanja sprejela delo. Priložnost, da združim ljubezen do umetnosti in biologije, mi je predstavljala veliko motivacijo. Rastlinstvo teh travnikov se kaže z večinoma skromnimi, čudovito bledimi barvami, katerih odtenke je zahtevno in zabavno uloviti na papir. Na travniku lahko najdemo redke vrste rastlin, kot sta obmorski lan (Linum maritumum) in klasnata tavžentroža (Centaurium spicatum). Visoka slanost travnikov od rastlin zahteva posebne prilagoditve in te

26

K

U METNICA SE PREDSTAVI …

Nekaterim vrstam se sol vidno izloča iz listov, npr. pri ozkolistni mrežici (Limonium angustifolium), obstajajo pa tudi vrste, ki ne kažejo očitnih prilagoditev, kot je obmorsko ločje (Juncus maritimus). Vselej pa tudi edinstvena območja niso varna pred raznimi motnjami. Te so lahko neposredni vplivi ljudi (npr. teptanje, nabiranje rastlin, odpadki idr.) ali pa lahko tako problematiko na teh območjih predstavljajo tudi t. i. tujerodne invazivne vrste. Slednje škodijo naši domorodni flori in favni, saj jih izpodrivajo iz habitata. Med temi v Ankaranu zasledimo zelo invazivno vrsto veliki pajesen (Ailanthus altissima), ki pa ga lahko kar hitro prepoznamo že po vonju. Če namreč odtrgamo list ter ga pomečkamo med prsti, bomo zaznali nezgrešljiv vonj smokija. Močno prepoznavna tujerodna vrsta je tudi kanela (Arundo donax), ki pa je na obali nikakor ne moramo spregledati. Ko se sprehodimo po poti bližje obali, se med pesek in grušč primešajo ostanki polžev in školjk, ki nakazujejo živalsko pestrost bližnjih morskih plitvin. Izjemne geometrične oblike školjk in polžev zahtevajo drugačen pristop k ilustraciji kot manj stroge oblike rastlin. Temeljito študijo mi je nemalokrat prekinil spomin na moje otroško veselje ob najdbah morskega ušesa (Haliotis lamellosa), vretenca (Turritella communis), bodičastega voleka (Murex brandaris) in občudovanja najrazličnejših barv, ki jih premore mala pokrovača (Chlamys varia). Upam, da si boste tudi vi vzeli te majhne dragocene trenutke v naravi, saj nas lahko veliko nauči, če ji prisluhnemo. Spletna stran: https://manjatisler.com/ Instagram: manjatisler E-pošta: manjatisler.art@gmail.com 27

H IŠA OD B ARDINCA - L OPAR AKTIVNOSTI V HIŠI OD BARDINCA ­ ­ ­ ­ ­ ­­

28

KR

EPORTAŽE S KULTURNIH DOGODKOV

POKLON BORISU PAHORJU OB 110.

Knjiga, v kateri Boris Pahor ne zamolči ničesar (Adrijan Pahor). Dokumentarni film, ki ga je videlo že milijone ljudi po vsem svetu. Na rojstni dan lani preminulega pisatelja Borisa Pahorja, 26. avgusta, so se mu v Kopru znova poklonili z novo knjigo, prevodom avtobiografije Nikogaršnji sin. Spominski večer, na katerem so predvajali tudi film Mož, ki je preveč videl, sta pripravila Društvo Primorski poletni festival in Pokrajinski muzej, podprla pa sta ga MOK in Luka Koper. Boris Pahor se je rad vračal v Koper ter je svoj praznik vrsto let preživljal v družbi svojih bralcev in prijateljev, največkrat v Domu knjige, in vselej smo dobili v roke kakšno novo knjigo ali ponatis. Letos smo se razveselili prevoda avtobiografije, ki jo je napisala italijanska novinarka Cristina Battocletti, potem ko je vrsto let prihajala k njemu, on pa ji je pripovedoval o svojem življenju. Knjiga Il figlio di nessuno je prvič izšla leta 2012, lani, kmalu po pisateljevi smrti, pa še dopolnjena izdaja. Pisateljeva zgodba se v knjigi Nikogaršnji sin, ki jo je založila Cankarjeva založba, začne v Lillu, mestu na severu Francije, o katerem Boris Pahor zapiše: »Prvič, ko sem se zavedel, da sem svoboden, je bilo v Lillu. Bil je 1. maj 1945 in pešačil sem po cestah francoskega mesteca, zaslepljen in iz sebe zaradi živih barv hiš in trgovin. Moral sem se vrniti globoko v spomin, da sem spet našel podobo svojega obstoja pred lagerjem.« V avtobiografiji, ki jo je pisatelj posvetil žrtvam fašističnega obdobja, nacizma in komunizma, je podrobno izpisano Pahorjevo življenje, od otroštva v Trstu na začetku prejšnjega stoletja do novega stoletja in čez, sto let neverjetnih izkušenj skozi turbulentne čase 20. stoletja, med katerimi zaseda izkušnja v taborišču pomembno mesto, prav tako pa tudi povratek v »novo življenje« po vojni in začetek pisateljskih naporov, da svoja doživetja izpove v knjigah. Pisateljev sin Adrijan, ki je h knjigi prispeval spremno besedo, je med drugim zapisal: »… knjiga je bila prijetno presenečenje, še bolj prijetno pa njeno branje, saj sem v dinamični življenjski zgodbi protagonista odkril marsikaj, česar nisem vedel.« Knjiga, v kateri oče ni zamolčal ničesar, še zapiše.

29

Cristina Battocletti je Borisa Pahorja spoznala leta 2004 prek francoskega časopisja. Na številnih srečanjih, ki so sledila, je nastajala pripoved, ki jo je pozneje oblikovala v knjigo. Ta teče kronološko od prvih tržaških let, ki sta jih zaznamovala požig Narodnega doma ter odraščanje ob prepovedi slovenskega jezika in zanikanju slovenske kulture, pa vse do prvih let 21. stoletja. V dopolnjeni izdaji, ki je izšla po pisateljevi smrti, pa je Battoclettijeva dodala še poglavje o Pahorjevem življenju in razmišljanju v zadnjih letih. Marc Ramsay, producent dokumentarnega filma Mož, ki je preveč videl, je v Kopru predstavil razloge za nastanek filma, ki ga je britanska mreža BBC posvetila Borisu Pahorju. Pisatelja je spoznal pri 101 letu, ko ga je žena opozorila na to, da je bilo v Franciji koncentracijsko taborišče, o katerem ni vedel ničesar. Kmalu je na podlagi seznanitve s taboriščem prišel do Pahorjeve Nekropole, jo prebral na dušek in se odločil, da mora pisatelja spoznati. Štiri leta po prvem srečanju je nastal film, o katerem pravi, da je Borisov zgodovinski poduk. Ogledalo si ga je že na milijone ljudi po svetu, povsod, kamor seže BBC. »Žalostno je dejstvo, da vprašanja, ki so tako skrbela Borisa Pahorja, ostajajo nerešena. Še vedno moramo iskati način, kako sprejeti etnične manjšine v naše družbe. Trenutna begunska kriza to vprašanje še zaostruje,« pravi Marc Ramsay in opozarja na pojav populizma, ki je korak na poti v fašizem. O spominu pa: »Izgubili smo Borisa in kmalu ne bo več nikogar živega, ki bi lahko iz prve roke pričal o tistih strašnih časih. Digitalna tehnologija nam je dala nova in vse bolj zmogljiva orodja za ohranjanje osebnega pričevanja ter zagotavljanje dostopnega in vitalnega vira za prihodnost. Toda tudi to se sooča z grožnjo lažne zgodovine, ki jo ustvarjajo tisti, ki zanikajo holokavst, in umetna inteligenca. Dobro bi bilo, če bi razmislili, kako rešiti ta vprašanja, preden bo prepozno. Predstavitev je bila v Kopru deležna velike pozornosti, saj so obiskovalci povsem napolnili dvorano Pokrajinskega muzeja. Neva Zajc

30

KR

EPORTAŽE S KULTURNIH DOGODKOV

Prireditev na Pučah kot spomin na pučarski sejem KD Alojz Kocjančič Puče - Koštabona je v nedeljo, 10. septembra, na Pučah organiziralo kulturno prireditev ob prazniku Marijinega imena kot spomin na pučarski sejem. S pesmimi in besedami je bil namenjen obujanju spominov na sejem, ko je vsa vas vneto delala in se pripravljala na praznik, da bi bila hiša in klet nared za osmice za goste. Na žalost se sejem v pravem pomeni besede ni izpeljal, ker potrebuje veliko mladih moči in željo domačinov. Domače društvo ohranja spomin kot kulturno dediščino s kulturno prireditvijo in dopoldansko sv. mašo. Ob tem prazniku je potekal spomin na domačega pevca, dobrega vinarja, pripovedovalca, zapisovalca ljudskih zgodb, aktivnega vaščana in mežnarja Danila Avgusta Pucerja. V sočutnih besedah, ki so bile namenjene pisatelju, letos preminulemu Marjanu Tomšiču, so bile predstavljene pisateljeve literarne vrednote, v katerih je občudoval istrsko zemljo, burjo, oljke, istrskega človeka in bolečino dojilj aleksandrink. Program so oblikovali pevci mešanega pevskega zbora KD Alojz Kocjančič in zborovodkinja Ivana Milka Pucer. Bralci ter recitatorji domačega društva so predstavili dve literarni besedili Po vaši želji Danila Pucerja ter uprizorili odlomek iz romana Šavrinke in Prvič na pot. Večer so obogatili gostje s Škofij, ki delujejo v okviru KD Istrski grmič, ki se ponaša z zelo dolgim obstojem. Predsednica društva ga. Vlasta Jerman je navezala stike z gosti in na pučarsko prireditev pripeljala Žensko vokalno skupino Dekleta s Škofij z dirigentom Mariom Petvarjem. Skupno druženje dveh društev je navezalo nove stike, povezalo pevce s skupno zaključno pesmijo Pa se sliš‘ in skozi klepet omogočilo sprostitev od vsakodnevnih obveznosti. Marjan Tomšič je vedno rekel: »Če srečaš znanca, ne reci, da se ti mudi. Postoj, poklepetaj in prav klepet z znancem prinaša pomembne podatke zate in ti zanj.« Sonja Cergol

31

MareziJazz 2023 – festival big bandov praznuje polnoletnost Podaljšano poletje se počasi preveša v jesen in kmalu bomo iz omar vlekli jakne. Poleg dolgih rokavov pa nas še kar grejejo spomini na letošnjo izvedbo festivala big bandov MareziJazz, ki je letos praznoval svoj 18. rojstni dan. Za praznovanje polnoletnosti se je MareziJazz obkrožil z glasbenimi prijatelji: od takih, ki so na festivalskem odru igrali praktično skoraj vsako leto, do takih, ki so tu nastopili prvič. Nastopajoči so predstavili raznoliko glasbeno mešanico: avtorske in tematske projekte, priredbe pop, funk in rock uspešnic ter bigbandovske in jazzovske zvoke. Tudi letos je MareziJazz združil sile s svojim hčerinskim projektom, poletno jazz šolo Zgrabi zvok. Petek, 7. julija, je festivalski oder namreč otvoril ZZ Combo v kar dveh variacijah, ki jima je – prvič letos – sledil tudi ZZ Big Band. Tekom petdnevne delavnice, ki se je odvijala v tednu pred festivalom, so se udeleženci naučili program, ki so ga imeli priložnost predstaviti na festivalskem odru MareziJazza. Nadebudnim mladim glasbenikom sta na petkovem večeru sledila še dva jazz orkestra. Jazz Punt Big Band, ki ima na MJ najdaljši staž, se je s programom tokrat posvetil kralju popa, Michaelu Jacksonu. Večer je sklenil Big Band Medicinske fakultete UL s svojim raznolikim in prijetnim repertoarjem. Sobotni večer, 8. julija, je prav tako odprla manjša zasedba, in sicer Jazz combo Waldorfske šole Ljubljana, ki se je pod vodstvom saksofonista Žige Fabbra posvetila Franku Zappi. Domačini Bend-it! Orchestra so se na letošnjem MareziJazzu prvič predstavili pod taktirko dirigenta in trobentača Primoža Štefančiča. Tokratni festival pa je prinesel še en »prvič« – prvič so namreč na odru z najlepšim razgledom nastopili tudi En big band, ki so predstavili repertoar avtorskih skladb in priredb. Kot se za praznovanje polnoletnosti spodobi, se je MareziJazz 2023 zaključil z udarnim nastopom Big Band Theory iz Trsta, ki so poslušalce navdušili z rock ritmi. MareziJazz se že vsa leta trudi lokalni in širši skupnosti ponujati kakovosten program na izjemni lokaciji. Organizacijska ekipa je letošnji festival z dopolnilnimi vsebinami – jazz šolo Zgrabi zvok in tržnico lokalnih ponudnikov – izpeljala po najboljših močeh kljub močnemu zmanjšanju sredstev s strani običajnih pokroviteljev. Da smo lahko celovit program tudi letos, ob praznovanju polnoletnosti, obiskovalcem ponudili brez vstopnine, je poskrbela predvsem Luka Koper, generalni sponzor MareziJazza 2023. S svojim prispevkom je omogočila, da smo letošnji MJ kljub težavam uspeli organizirati vsaj na takšnem nivoju kot doslej, za kar se iskreno zahvaljujemo. V ekipi bomo po krajši poletni pavzi počasi že pričeli s pripravami na prihodnji MareziJazz. Vidimo in slišimo se julija 2024! 32

KR

EPORTAŽE S KULTURNIH DOGODKOV

Ancora un'edizione di successo di Folkest a Capodistria, la trentunesima Venerdì 14 e sabato 15 luglio 2023, presso l'antico magazzino del sale, oggi Taverna, si sono esibiti rispettivamente i Calegaria ed Enrico Ruggeri. I Calegaria hanno presentato nell’occasione il loro nuovo CD, intitolato IV. Un pubblico numerosissimo, oltre mille persone per le due serate, ed attento ha cantato ed applaudito il gruppo capodistriano, attivo dal lontano 2006, che gode di ampia fama e consenso in questa nostre terre, delle quali Klemenc e soci tramandano le tradizioni più autentiche. Sabato 15 sul palco è salito invece Enrico Ruggeri, che nell’ambito della sua tournée in tutta Italia ha fatto tappa anche a Capodistria, accolto da un pubblico straripante ed entusiasta che ha riempito ogni angolo della Taverna ed anche un bel pezzo dell’adiacente Piazza Carpaccio. Cantautore con due vittorie al Festival di Sanremo, autore di brani che hanno fatto la storia della canzone d’autore in Italia, Enrico Ruggeri ha dato un saggio concreto della sua lunga e prolifica carriera. Ruggeri spazia dal punk al rock ed alla musica d’autore, ed ha eseguito alcune delle sue canzoni più intense quali “Dimentico” sul tema dell’Alzheimer, o “Primavera a Sarajevo” composta dopo una visita nella capitale bosniaca, la melanconica e struggente, “Il mare d’inverno” portata al successo da Loredana Bertè, per arrivare a “Quello che le donne non dicono” scritta per una delle più grandi interpreti italiane, Fiorella Mannoia per giungere al finale è stato non da bis, ma da “tris”. Ruggeri, che era accompagnato dal gruppo “Supersonics”, dopo aver calorosamente ringraziato il pubblico e gli organizzatori per la scelta del luogo del concerto, si è congedato infatti con tre brani: “La fine del mondo”, “Mistero” e l’inimitabile “Contessa”. La tappa capodistriana di Folkest, si confermata ancora una volta uno degli appuntamenti più importanti dell’offerta culturale di Capodistria grazie in primo luogo al finanziamento della CAN di Capodistria, per il tramite di quella Costiera, del Comune città di Capodistria e del Ministero della cultura della Slovenia e quest’anno anche in collaborazione con la Comunità degli Italiani “Santorio Santorio”. 33

LETNI KONCERT V HRVATINIH V nedeljo, 21. 5. 2023, sta Krajevna skupnost Hrvatini in Pihalni orkester Koper v sodelovanju z Osnovno šolo Hrvatini, Škofije, Zvezo kulturnih društev Mestne občine Koper, Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, izpostava Koper, Mestno občino Koper in Luko Koper organizirala letni koncert v Kulturnem domu Božiči. Glasbeni del je trajal približno eno uro. Pozneje so se člani pihalnega orkestra, otroci obeh osnovnih šol in obiskovalci lahko posladkali s slaščicami iz Slaščičarne Renata, okrepčali z najrazličnejšimi sokovi in uživali ob kozarcu refoška Vinske kleti Hrvatin. Pihalni orkester Koper je bil ustanovljen decembra 1981. Iz majhne skupine okrog 30 godbenikov je zrasel v velik pihalni orkester v simfonični zasedbi, ki šteje okrog 60 članov. Do danes je orkester zaigral na skoraj 1000 nastopih ali koncertih. Da izvedbe številnih uspešno izvedenih skladb ne bi utonile v pozabo, so sklenili, da jih bodo zapisali na zgoščenke in teh se je v vseh letih nabralo že kar devet. Prav ta koncert je bil zadnja vaja pred tekmovanjem Zvez slovenskih godb v Krškem, ki se je odvilo 27. 5. 2023. Pozneje je sledil prispevek Osnovne šole dr. Aleša Beblerja – Primoža Hrvatini z dvema točkama. Najprej so se na odru predstavili otroci prvih treh razredov z dvema pesmicama, Hruška debeluška in Huda mravljica. Sledila je mladinska pevska skupina z dekleti iz petega in devetega razreda. Punce so zapele Dan ljubezni skupine Pepel in kri ter nekoliko novejšo skladbo pevke Ditke Ne bodi kot drugi. Skupini je vodil Igor Smolnik. Zadnji so nastopili otroci Osnove šole Oskarja Kovačiča Škofije. Pevski zbor so sestavljali učenci tretjih, četrtih in petih razredov. Za koncert so pripravili tri pesmi, in sicer Kreslinovo Pustite nam ta svet, slovensko zimzeleno Zemlja pleše in glasbo iz filma Gremo v kino. Zadnjo so pripravili skupaj s Pihalnim orkestrom in nas popeljali skozi zgodovino slovenskih mladinskih filmov. Zbor deluje pod vodstvom Tilna Božiča.

34

SODELUJ PRI SOOBLIKOVANJU REVIJE K

9 NROLNRU GHOXMHWH QD SRGURĀMX NXOWX Y 0HVWQL REĀLQL .RSHU YDV YDELPR pošljete na: NXOWXUD#YLVLWNRSHU VL ]ELUDPR GR

,]GDMD =DYRG ]D PODGLQR NXOWXUR LQ W Uredil 3DWULN +RO] e Lektura 2EOLNRYDOHF É .RSHU QRYH

35

KULTURALIST

XUH LQ VRREOLNXMHWH QMHQH YVHELQH GD VYRMH SULVSHYNH LQ IRWRJUDÀMH 3ULVSHYNH ]D QDVOHGQMR åWHYLONR

WXUL]HP .RSHU 7LWRY WUJ .RSHU NXOWXUD#YLVWLNRSHU VL NXOWXUD#YLVWLNRSHU VL /HHPHWD ÉQJHOD 0HGLQD HPEHU

36 35

KOPER CAPODISTRIA

10