Issuu

Kulturalist

Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper

Večeri na placu 2024: Gažon v taktih kulture

Stran 4 - 5

Primorski poletni festival

KAZALO

Kino Istra/Cinema Istria

Kino Istra vabi na bogat filmski program

Stran 4 - 5

Gledališče o spregledanih pravicah

žensk na področju spolnosti –pogovor z režiserko Tjašo črnigoj

Stran 8 - 12

Združenje zgodovinskih mest Slovenije

Potujte z nami v zgodovinska mesta

Stran 16 - 17

Libris in Društvo POEM

Društvo Poem v knjigarni Libris v Kopru

Stran 12 - 13

Hiša od Bardinca - Lopar

Aktivnosti v hiši od bardinca

Stran 18 - 19

Reportaže s kulturnih dogodkov

Nepozabni dogodek z Eldo Viler v Koštaboni

Stran 22 - 23

Skladišče/Magazzino

Libertas

Libertas še enkrat dokazal, da je vreden prenove

Stran 6 - 7

Forum Tomizza

Jubilejni 25. Forum Tomizza

Stran 14 - 15

Reportaže s kulturnih dogodkov

Dan državnosti na Pučah – Od prekmurskih ravnin do Jadranskega morja

Stran 20 - 21

Reportaže s kulturnih dogodkov

Vezon in kuzmuva v koštaboni

Stran 24 - 25

K Zavod za mladino, kulturo in turizem

Večeri na placu 2024: Gažon v taktih kulture

Poletje se je začelo s čudovitim dogodkom v idilični istrski vasici Gažon, kjer so ponovno zaživeli priljubljeni Večeri na placu. Prvi večer, ki se je zgodil 2. julija, je pritegnil lepo število obiskovalcev, ki so uživali v bogatem kulturnem programu na ploščadi za Kulturnim domom Jadran. Nadja Mesesnel, Marino Debernardi in otroci iz Gažona so nas popeljali skozi zgodbe o Gažonu nekoč in danes. Večer je bil obogaten z gosti iz Kulturnega in športnega društva Šátor Štorje ter dr. Stanislavom Renčeljem. Glasbena skupina Zingelci je s svojo glasbo ustvarila prav posebno vzdušje, ki je povezovalo vse prisotne.

Koper

Prihodnji Večeri na placu bodo potekali vsak drugi torek v Gažonu in obljubljajo še več nepozabnih večerov. Program je zasnovan tako, da bo zadovoljil različne okuse in interese:

16. julij – Nika Solce, koncert: Vsestranska umetnica Nika Solce bo predstavila solo koncert, kjer bo združila poezijo Srečka Kosovela in Alme M. Karlin z ljudskim izročilom.

30. julij – Pêroformans s KUD Format: Plesna skupina KUD Format in poet Pêro Sŕce bodo izvedli poetično plesno predstavo, obogateno z glasbo zavoda Trite.

13. avgust – Filmski večer s Kinom Istra: Projekcija potujočega Kina Istra, ki prinaša bogat filmski program za vse generacije. Ogledali si bomo kratek film Šulni s Trsta in norveški družinski film z naslovom Dancing queen.

27. avgust – Oktet Aljaž, koncert: Oktet Aljaž bo predstavil bogato zakladnico istrskega in slovenskega petja pod vodstvom Mateja Lazarja.

Vsi dogodki se začnejo ob 20.30, vstop pa je prost! V primeru dežja bodo dogodki potekali v dvorani Kulturnega doma Jadran. Ne zamudite priložnosti za obisk čarobnih večerov v Gažonu, kjer vas čaka pester kulturni program, ki bo obogatil vaše poletne večere in vam omogočil nepozabna doživetja v prijetni družbi.

Organizator prireditev je Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, v sodelovanju z JSKD - Območna izpostava Koper in Turističnim društvom Gažon. Projekt sofinancira Mestna občina Koper.

K Kino Istra/Cinema Istria

Kino Istra vabi na bogat filmski program

V idiličnem Kubedu se je prejšnji četrtek pričel Kino Istra, potujoči kino, ki v istrske kraje, v katerih ni kinematografov, pripelje bogat filmski program namenjen vsem generacijam. Na koprskem podeželju bomo doživeli še enajst poletnih filmskih večerov, in sicer v Šmarjah, Borštu, Gažonu, Dekanih, Pregari, Marezigah in v lapidariju Pokrajinskega muzeja Koper.

Kino Istra izbira čudovite lokacije in skrbno izbran filmski program, ki se bo odvil tako v Ankaranu kot v Kopru. Vstop na filmska prizorišča je prost. Letošnji program so otvorili v Kubedu, v juliju pa se Kino Istra seli še na druge lokacije, med njimi sta tudi Šmarje in Boršt, slikoviti istrski vasici. Projekcija filma Pot (Tobias Wiemann, Nemčija, 2022) bo v četrtek, 18. 7., ob 21. uri, na vaškem trgu v Šmarjah. V Borštu pa si boste lahko v petek, 26. 7., prav tako ob 21. uri ogledali film Pankrt (Nikolaj Arcel, Danska, 2023), ki je prejel nagrado občinstva za najboljši nordijski film na festivalu v Göteburgu in je danski kandidat za oskarja.

K Kino Istra/Cinema Istria

V avgustu se v Kopru obeta kar 6 filmskih večerov. V četrtek, 8. 8., ob 21. uri, bo v lapidariju Pokrajinskega muzeja predvajan film Jaz Kapitan. V torek, 13. 8., se Kino Istra seli v Gažon (Ploščad pred kulturnim domom), kje si bomo lahko ogledali Dancing Queen. V sredo, 21. 8., ob 21. uri se bo v Dekanih predvajal Naključni morilec. Nato pa se za dva četrtka Kino Istra seli v lapidarij Pokrajinskega muzeja. V četrtek, 22. 8., ob 21. uri vabljeni na ogled filma Joan Baez: Jaz sem hrušč. V četrtek, 29. 8., pa se bo ob 21. uri predvajala Caravaggieva senca. Zadnji dan avgusta, to je sobota, 31. 8., se kino seli v Pregaro (Pri farovžu), tam si boste lahko ob 20.30 ogledali film El Eco

Septembra bodo v Kopru še trije filmski večeri na treh različnih lokacijah. V četrtek, 5. 9., ob 20.30 bo v lapidariju Pokrajinskega muzeja film Jesensko listje. Teden dni kasneje, to je 12. 9., bo ob 20. uri v Marezigah na čudoviti razgledni ploščadi kino na prostem, kjer si boste lahko ogledali Rdeči boogie ali kaj ti je deklica. Filmske večere na prostem bomo v Kopru zaključili v četrtek, 19. 9., na vaškem trgu v Šmarjah in sicer ob 20. uri s filmom Zoran, moj nečak idiot. Na projekciji bo film predstavil režiser Matteo Oleotto.

Vabljeni v družbo dobrih filmov. Več informacij o programu festivala na povezavi.

Fotografije: Zavod Otok in ZMKT Koper

K

Skladišče/Magazzino Libertas

Libertas še enkrat dokazal, da je vreden prenove

Junija smo imeli v Kopru priložnost obiskati S/M LiFe v nekdanjem skladišču soli Libertas. Četrta izdaja, ki je bila tudi zadnja, preden bo skladišče Libertas prenovljeno, nam je prineslo zanimivo vsebino.

Festival je potekal tik pred koledarskim začetkom poletja, od 12. do 16. junija. Festival se je odprl z razstavo Katje Felle z naslovom Gloom. Isti dan, v sredo, je bil prikazan film z naslovom Ne misli, da bo kaj mimo. »Želel sem zorni kot, ki napeljuje na neko drugo prisotnost, ki ni prisotnost človeka, ki gleda, stoji, hodi. Film ima podnaslov: 25. 4.–26. 1. To sta datuma smrti in rojstva mojega sina. Zame dva pomembna mejnika. To sta tudi začetek in konec snemanja. Vmes je točno devet mesecev,« pravi režiser tega, na neki način dokumentarnega, filma, Tomaž Grom.

Drugi dan je na festivalu gostoval

Mini teater iz Ljubljane s predstavo Zgodbe s panjskih končnic, v kateri so nas zabavali predvsem ženski liki, nato pa nas je v budoarju skladišča Libertas presenetil pesnik Dejan Koban. Pesnik nam je poezijo bral s svojega telesa, na katerem je 49 tetovaž avtorjev različnih narodnosti. Nato so obiskovalci prisluhnili zvočni sondi mehiškega avtorja Mauricia Valdésa San Emeteria.

V petek se je festival začel s plesom, ki nas je mikal do konca večera. Tako je tretji dan odprla plesna skupina URSUS Dancers. Njihovi gibi so se igrali s svetlobo, večer pa se je nadaljeval v glasbenem tonu: festivalski oder je gostil kar tri glasbene perfor manse/koncerte. Tako smo za mešalno mizo imeli SsmKOSK, nato DUF in nam dobro znani NOAIR.

Posebnost petkovega večera je bila glasbenica Nah Eeto, ki je na oder prišla iz Londona skupaj z našim izvajalcem Marko Sanom. Nah Eeto je kenijska hip-hop glasbenica, del življenja pa je preživela na Tajskem. Zdaj že nekaj let živi v Londonu, kjer ustvarja glasbo, do katere čuti veliko strast. Njena energija je zagotovo osvojila srca vseh prisotnih.

Zadnji dan festivala, v soboto, je mnogim pritegnila pozornost prav prva točka programa – destruktivni Mozart. Godalni kvintet nas je ganil s klasično izvedbo. Nato je sledil koncert metal skupine OMEGA SUN, v kateri sodelujejo Igor Kukanja (vokal, bas), Seba Vrbnjak (bobni) in Aris Demirović (kitara).

Posebno točko sta izvedla Damon Arabsolgar in Anselmo Luisi, ki sestavljata skupino MOMBAO. Njihov zvočni performans je napolnil skladišče z dimom, ljudi pa s svojo neponovljivo glasbo postavil v simbolični krog skupnosti. Popularna korenina projekta omogoča, da ima Mombao transteritorialno naravo in vpliva na različne kulture. Nastala predstava je mistični tehno/punk ritual, v katerega je vključeno občinstvo, kI iz stanja imersivnega poslušanja preide v osvobajajoči ples. Večer in letošnji festival so v elektronskem slogu zaključili RÆHAT.

Festival je tudi letos pokazal, da ponuja prostor sodobni umetnosti ter vsem, ki so ljubitelji drugačne zabave in umetnosti. Program letošnjega festivala je spremljal BIRADISKI, s katerim so obiskovalci uživali ob pivu in ploščah.

Milica Golijanin

Fotografije: Urška Špende in Aleš Rosa

K Primorski poletni festival

GLEDALIŠČE O SPREGLEDANIH

PRAVICAH ŽENSK NA PODROČJU SPOLNOSTI –pogovor z režiserko Tjašo Črnigoj

31. Primorski poletni festival je gostil tudi Spolno vzgojo II, eno najbolj neobičajnih gledaliških predstav, ki je po manj kot letu dni od premiere skoraj šest ur trajajočega projekta, avtorice ga poimenujejo predavanje-performans, že dobilo status kultne predstave. Gre za dokumentarno gledališče, ki se pogosteje pojavlja v zadnjem času in za katerega je značilno, da se ukvarja s spregledanimi družbenimi temami, kakršne praviloma ne zaidejo v gledališče. Zgodbe ne izhajajo iz literature, marveč iz resničnega življenja, na primer iz ženskih pričevanj, ki so osnova za pripoved v Spolni vzgoji II. Nastajala je dobro leto in pol po delih, vsak je imel svojo premiero, čemur je sledila še integralna verzija. Tema, za katero se je odločil številčen ženski kolektiv pod vodstvom režiserke Tjaše Črnigoj, so spolne pravice žensk. Govori o tabujih, predsodkih in podobnem, pred čimer naša družba še zdaleč ni imuna. V Kopru smo videli zadnji del tega potovanja z naslovom Borba, ki izpostavlja življenjski zgodbi dveh pomembnih akterjev, političarke Vide Tomšič in zdravnika Franceta Novaka.

Režiserko Tjašo Črnigoj smo vprašali, kako se je rodila ta zgodba.

TČ: Zamisel za projekt se mi je porodila v prvi polovici leta 2021, v času tako imenovanega slovenskega in balkanskega gibanja

“Me Too”, ko se je v javnosti veliko govorilo o spolnih pravicah žensk, predvsem o spolnem nadlegovanju in nasilju, kar se mi je seveda zdelo izjemno pomembno. Takrat sem razmišljala o tem, da se ob tem ne govori o drugi plati spolne avtonomije. To pomeni, da ne gre le za pravico, da ti nekdo ne počne, česar ne želiš, ampak da imaš tudi pravico, da v spolnosti počneš, kar si želiš, seveda v okviru spolnih pravic drugih oseb. Ta del pravic ni prišel v javnost, čeprav je pomemben. Ni samoumevno, da imajo ženske pravico do seksualnega užitka, do tega, da jim je v spolnosti lepo in prijetno. Morda prav zaradi tega prihaja do nasilja. Zdelo se mi je prav, da tem vprašanjem odmerimo prostor na odru, v gledališču in v javnem prostoru. K sodelovanju sem povabila ustvarjalke, ki jih ta tema zanima in ki so na tem področju angažirane. Ni naključje, da so to ženske.

NZ: Veliko vas je. Projekt je bil že od vsega začetka načrtovan kot gledališka predstava. Ste vedeli, kakšna bo ali se je oblikovala sproti?

TČ: Že od začetka sem načrtovala, da bo to serija predavanj-performansov. V mislih sem imela obliko, ki je informativna, a hkrati gledališko vznemirljiva, zaradi česar se mi je zdelo to tudi pravo poimenovanje za to, kar smo zasledovale, pa tudi, da je to niz, v katerem lahko v več delih spregovorimo o različnih vidikih spolnih pravic žensk. V tem sem videla tudi priložnost, da se jih lotimo z različnimi uprizoritvenimi jeziki in da ima vsako predavanje-performans svoj jezik, svoje postopke in strategije.

NZ: Zgodba je seveda zelo kompleksna in oblikovali ste jo z zavestjo, da razkrivate nek svet, o katerem se ne govori veliko. Vse skupaj temelji tudi na pričevanjih in na raziskovalnem delu, ki so ga prispevali strokovnjaki. Koliko ste se naslonili na pričevanja, kako ste jih uporabili in koliko vam je pomagala stroka?

TČ: Že v samem razmisleku o temi spolnih pravic žensk in njihovih izkušenj, ki so v naši družbi spregledane, sem želela, da bi se tega lotile na dokumentarističen način oziroma skozi pogovore z več različnimi ženskami, ki bi z nami delile svoje osebne zgodbe in izkušnje, tudi težave. Obenem pa se mi je zdelo pomembno, da vključimo tudi strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij, ki bi z nami delili svoje strokovno znanje. Tako da smo v tem procesu opravile veliko intervjujev, tako z ženskami, ki so z nami delile svoje osebne zgodbe, kot s strokovnjakinjami in strokovnjaki. Vseh skupaj je bilo veliko, pričevalk in strokovnjakov z izjavami in odzivi, kar smo uporabile v posameznih delih. Ko gledaš vseh pet predavanj-performansov, res dobiš vtis množice glasov. Ves čas je bila naša želja, da ne predstavljamo ene same perspektive ali uniformne izkušnje, ampak da razpremo širok pogled na teme.

K Primorski poletni festival

NZ: Za vas, ki ste morali to gradivo potem organizirati, je to gotovo pomenilo veliko dela. Prepričana sem, da se ga je nabralo veliko. Kako ste se lotili oblikovanja posameznih delov in celote? Kako ste se lotili prizorov? To je bila ključna naloga vas kot režiserke.

TČ: Način, kako smo delale, je bil snovalen, kar pomeni, da nismo postopale po nekem vnaprej napisanem besedilu ali vnaprej narejeni raziskavi, ki bi ji sledilo besedilo in zatem še uprizoritev. Besedila oziroma scenariji za ta predavanja-performanse so nastajali sproti vse do premiere. Nekatere smo dopolnjevale in spreminjale še po njej. Vse je nastajalo hkrati, kar pomeni, da je bil proces dela takšen, da smo v prvem delu vzporedno delale raziskavo, opravile intervjuje, obenem pa smo se dobivale in raziskovale uprizoritvene jezike ter iskale najprimernejši uprizoritveni jezik za posamezne teme. Tako smo dobile nek nabor gradiva in se ob tem bolj ozko usmerile tako v vsebino kot v estetski del. Počasi so se stvari sestavljale v celoto in gradile neko dramaturško linijo.

NZ: Kaj je bilo vam kot režiserki v tej postavitvi najpomembnejše?

TČ: Najprej mi pride na misel, da je tema o izkušnjah žensk na področju spolnosti, ki smo se je lotile, res še vedno tabu in obtežena z veliko predsodki. Še zmeraj velja, da je spolni užitek žensk nekaj sramotnega, nekaj umazanega in podobno. Pri nastajanju predstave se mi je zdelo pomembno, da se je lotimo na topel in sprejemajoč način, da vsebina postane nekaj, o čemer je vredno govoriti, nekaj, kar je človeško in normalno. Meni je pomemben občutek topline, ki ga dobijo gledalci, ko vstopijo v zgodbo, ki smo jo pripravili zanje, da dobijo občutek, da te vsebine ljudem nekaj pomenijo. Pomembno je, da se ljudje, ki pridejo to gledat, v njih prepoznajo in da spoznajo, da niso sami.

NZ: Vaša predstava je nastajala nenavadno dolgo. Običajno je v gledališču ta čas omejen. Vi ste si vzeli dovolj časa za to dolgo zgodbo. Kako vam je uspelo?

TČ: Pomembno je, da so nam naši producenti, Maska, Slovensko mladinsko gledališče in Mesto žensk, omogočili daljši ustvarjalni proces, kar ni običajno. Delale smo malo manj kot leto in pol, kar nam je omogočilo, da smo naredile malo bolj poglobljeno raziskavo in da smo se lahko vsaki izbrani temi tudi bolj posvetile, ko je bil potreben razmislek, kako jo postaviti na oder. V sezoni 2022–2023 so se zvrstile posamezne premiere vseh petih delov, potem pa smo oktobra 2023 imeli še premiero tako imenovane integralne verzije, ko smo vsa predavanja-performanse odigrale v enem dnevu in jih med seboj povezale v celoto. V tem času nas je obhajal vtis, da skoraj živimo na Novi pošti, kjer smo snovale ta projekt, saj smo tam preživele ogromno časa.

NZ: Celotna predstava vseh petih delov traja več kot 5 ur. Ste imeli s to dolžino kaj težav? Kako se je odzvala publika?

TČ: Celota traja malo manj kot šest ur. Posamezne dele smo delale z mislijo, da bodo pozneje povezani v obsežnejši sklop. Takšen je bil tudi dramaturški razmislek. Posamezni deli se med seboj razlikujejo po vsebini, zato je integralna verzija zelo razgibana, dinamična. Dogaja se v različnih prostorih Nove pošte, tako da se gledalke in gledalci selijo iz enega v drugega. Vse skupaj je kot nekakšno potovanje ali doživetje različnih vidikov izkušenj žensk na področju spolnosti in na področju spolnih in reproduktivnih pravic. Odzivi gledalk in gledalcev so bili zelo pozitivni. Vsekakor pa je to drugačen zalogaj, kot če pripravljaš krajšo predstavo, ki se dogaja v enem prostoru. Prav gotovo je bil potreben temeljitejši premislek o konceptu in seveda o izvedbi, logistiki, saj je bilo vse skupaj bistveno bolj zahtevno. A je bil za vse nas to velik izziv.

NZ: V Kopru bomo videli zadnji del, Borbo. Nam lahko poveste nekaj več o tem, kaj bomo gledali, kajti koprska predstava nas še posebej zanima.

TČ: Borba je, kot ste že omenili, zadnji del v tej seriji in je posvečena prizadevanjem oziroma boju za reproduktivne pravice žensk v Jugoslaviji. Tega smo se lotile skozi življenjski zgodbi Vide Tomšič, pomembne jugoslovanske političarke, in Franca Novaka, uglednega ginekologa. Zanju smo se odločile, ker se nam je zdelo zelo šarmantno, da sta bila poročena, obenem pa sta se vsak na svojem področju borila za pravice žensk. Vida Tomšič je bila ena izmed glavnih ideologinj spolne vzgoje v Jugoslaviji, Franc Novak pa si je zelo prizadeval za dostopnost kontracepcije in je pozneje na območju Jugoslavije uveljavil metodo varnega splava. Ko smo pripravljale predstavo, smo se pogovarjale z njuno hčerko Živo Novak, ki je z nami delila nekatere stvari iz njunega življenja, ki jih ni mogoče najti v arhivih, kar je dalo temu pričevanju še neko posebno noto.

NZ: Vaša predstava postaja kultna, večkrat je bila nagrajena, nazadnje na Borštnikovem srečanju, kjer ste dobili dve nagradi, eno od žirije, drugo od gledaliških kritikov. Čemu pripisujete takšen uspeh in kakšni so komentarji, ki jih ob tem doživljate?

TČ: Počaščene smo in teh priznanj smo zelo vesele. Mislim, da gre pri tem tudi za to, da smo se lotile nekaterih tem, ki so v družbi spregledane. To je zelo pomembno, obenem pa je to tudi priznanje, da smo se tega lotili na umetniško kakovosten način.

NZ: Na vaši strani je tudi publika, ki vaše predstave zelo dobro sprejema, praviloma so že vnaprej razprodane. Tako je pri nas. Kako so se odzvali v tujini?

TČ: Gostovali smo tudi v tujini, v Frankfurtu z Zmožnostjo in v Berlinu z Borbo. Bila je lepa izkušnja, odziv publike pa dober in spodbuden. Vesele smo, da smo lahko pokazale naše delo in odprle te teme tudi v drugih okoljih ter da sta jih dobro sprejeli tako javnost kot stroka.

Neva Zajc Fotografije: PPF

K Libris in Društvo POEM

Društvo POEM v knjigarni LIBRIS v Kopru

Ob dnevu žena so 8. marca v prostorih antikvariata knjigarne Libris v Kopru pripravili prijeten večer, kjer so se predstavile članice društva POEM. Udeležile so se ga predsednica Isabella Flego, Alferija Bržan, Nicoletta Casagrande, Diana Kocjančič, Gabriella Pison in druge. Pogovor z njimi, ki je potekal v prijetnem prazničnem vzdušju, je vodila Jasna Čebron.

Gostje so predstavile delo društva, ki je bilo pred desetletji ustanovljeno v Kopru. Ime POEM je akronim, sestavljen iz začetnic vodilne niti Pari Opportunita` - Enake Možnosti, pri čemer gre enakost iskati na več področjih. Društvo, ki ima izključno ženske članice, povezuje le-te vseh narodnosti, ki živijo na ozemlju od Gorice v Italiji do Trsta in Milj, Kopra, Izole in Pirana vse do Momjana. Poglavitna vsem je ustvarjalnost, ki je v zadnjih letih prikazana v vsakoletnem zbor niku, sestavljenem iz pesniških in proznih prispevkov v slovenskem in italijanskem jeziku ter fotografij in slik drugih izdelkov. Pred izidom novega so povabljene prebrale odlomke iz zbornika Riflessioni/ Odsevi ter pesem in zapis na temo ob 8. marcu.

Spregovorile so o vprašanju žensk, njihovih pravicah (ki so kdaj morda samo na papirju), pa tudi o odnosu, smislu in pomenu praznika dneva žena danes.

Kot je zapisala predsednica Isabella Flego, v društvu POEM "cenimo druženje, ki življenje polepša in ga naredi prijetnejšega. Kljub temu da v naše misli s silo vdira skrb zaradi današnjih nič kaj prijaznih razmer in novega, trpkega izrazoslovja in kljub težavam, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, spodbujamo medsebojno vez zavzeto, vztrajno in odločno. Tako prepoznavamo obstoj drugega, drugačnega od nas, ker vidimo v različnosti bogastvo". Na koncu smo na predlog Jadranke Šturm Kocjan izrazili sočutje z ženami, materami in otroki v Gazi in vseh vojnah ter zahtevali takojšnjo prekinitev vseh vojn.

Jasmina Podlesek

K Forum Tomizza JUBILEJNI 25. FORUM TOMIZZA

Konec maja je bila Istra ponovno združena s festivalom, ki ne pozna meja.

Od 22. do 25. maja je potekal jubilejni 25. Forum Tomizza. To literarno srečanje obstaja v spomin na slavnega istrskega pisatelja Fulvia Tomizzo, pa tudi vseh Istranov in Istrank ter njihovih zapisanih zgodb in besed. Pred začetkom letošnjega foruma so se že zgodili trije predvečeri. Tako so svoja dela predstavili Jernej Ščak z delom Kavarna Italija in Loredana Bogliun z delom La Peicia, na zadnjem predvečeru pa so prikazali dokumentarni film v koprski palači Gravisi – Aldila dei lupi.

Forum se je začel 22. maja v Trstu s simpozijem "Slovnica pozabe", pod tem sloganom pa je bil tudi predstavljen letošnji program. Naslednji dan smo imeli na simpoziju v Kopru priložnost poslušati Diega Marania, umetnico Samiro Kentrić, prof. ddr. Aljošo Pužarja ter Milana Rakovca, ki je predsednik odbora in idejni pobudnik srečanja.

Vsak na svoj način so spregovorili o pozabi: o tistih, ki niso več z nami, o fenomenu amnezije, o dogodkih in fragmentih, ki jih pozabljamo, pa jih potem po potrebi ponovno izvlečemo iz svojih možganskih vijug. "Čarobna so naša otroštva, ki so vse bolj oddaljena – natančnost ovira čarobnost, zato je v njej treba biti zmeren," je izpostavil Aljoša Pužar na sebi lasten, šaljiv, a hkrati resen način.

Milan Rakovac je v svojem zgovornem slogu spregovoril o sodobnem času, v katerem se redkokdo znajde. "Pozaba je beg od resnice in zato pozabe ni," je dejal v svojem nagovoru. "Pred pozabo najdem zatočišče v neštetih zame pomembnih artefaktih ostankov življenja za menoj." Tudi letos je forum s spremenjeno lokacijo za točko "Pesnik na cesti" ohranil svojo obliko. Poezijo smo letos imeli priložnost poslušati v Lapidariju Pokrajinskega muzeja, v enem od starih koprskih vrtov, ponovno obsijanem s soncem. Poezijo so nam brali Dušan Šarotar, Nela Poberžnik in Franko Burolo.

25. obletnica je bila zaznamovana predvsem s kakovostnim programom in besedami. Večer se je zaključil z izjemnim koncertom v Studiu Hendrix, saj je bil letošnji forum obeležen skupaj z Massimom Silveriom in nato še znano sodobno skupino Katalena. Forum se je zadnji dan svojega dogajanja preselil v danes hrvaško Istro, v Umag, kjer so imeli obiskovalci priložnost poslušati nagrajence natečaja Lapis Histriae, pesnike Oljo Savičević Ivančević, Franka Burolo in Dušana Šarotarja.

Tudi letošnji forum ne bi bil izvedljiv brez treh soustvarjalcev: vsak od njih pazljivo skrbi za svoj del Istre, ki ga vsako leto med forumom združujejo v eno celoto. To pa so Irena Urbič (Koper), Martin Lissiach (Trst) in Neven Ušumović (Umag).

Milica Golijanin

K Združenje zgodovinskih mest Slovenije

Potujte z nami v zgodovinska mesta

Kampanjo Z vlakom po kulturo! V zgodovinska mesta Slovenije se nadaljuje tudi v letu 2024. Trajnostni način obisk zgodovinskih mest – z vlakom ali avtobusom – se bo v poletnih mesecih znova oglaševala skupaj s Slovenskimi železnicami in sodelujočimi kulturnimi ustanovami v zgodovinskih mestih.

Kampanja Z vlakom po kulturo! vas vabi, da lepoto zgodovinskih mest, njihov utrip in kulturne znamenitosti doživite na bolj ekološki način, brez gneče na cestah in skrbi. Potovanje z vlakom ali avtobusom je prijetno, udobno, romantično, z javnim prevozom pa obiščete tudi kotičke, ki jih običajne poti zaobidejo.

Podrobnosti kampanje

S kampanjo želimo spodbuditi domače potrošnike k obisku zgodovinskih mest z uporabo okolju prijaznih transportnih sredstev (javni prevoz). V kampanji bomo nagovarjali dve glavni ciljni skupini: upokojence in družine, pri čemer bo glavni fokus na upokojencih, ki že imajo (ob ustrezni in veljavni kartici IJPP) možnost brezplačne uporabe javnega prevoza po vsej Sloveniji. Obiskovalcem bomo ponudili vsebine, s katerimi si lahko zapolnijo dan v zgodovinskih mestih in izkusijo posebna kulturna doživetja. Z akcijo sledimo tudi aktualnim politikam in usmeritvam države na področju trajnostnih oblik mobilnosti in zmanjševanja ogljičnega odtisa pri prevozu.

Člani Skupnosti muzejev Slovenije v zgodovinskih mestih in pridružene institucije iz drugih mest – skupno približno 80 izjemnih lokacij dediščine – bodo obiskovalcem priznali 20-odstotni popust na redne cene vstopnic za kulturne ustanove, in sicer ob predložitvi vozovnice Slovenskih železnic, veljavne na dan obiska, ali ob predložitvi potrdila, izdanega na podlagi predložene IJPP kartice, po 1. juniju pa tudi nove enotne vozovnice »Slovenija«. Na ta način želimo spodbuditi obiskovalce k ogledu kulturnih znamenitosti, ki so neprecenljiva dediščina in bogastvo naših mest.

Kampanja traja od 21. 6. do 31. 8. 2024. Kampanjo letos dopolnjujemo s posebnimi nagradnimi igrami, v katerih bomo skupaj s Slovenskimi železnicami vabili v muzeje in galerije ter na družinska doživetja v zgodovinskih mestih. Nagradne igre na facebooku in instagramu zgodovinskih mest ter Grem z vlakom bodo potekale vse poletje, skupaj bomo podelili vstopnice za kulturne institucije in vozovnice za prevoz z vlakom.

K Hiša od Bardinca - Lopar

AKTIVNOSTI V HIŠI OD BARDINCA

V osrednjem kulturnem hramu – vaškem muzeju v Hiši od Bardinca v Loparju se izvajajo razni kulturni dogodki, vezani na ljudsko izročilo, obenem pa tudi na navade istrskega človeka. Spomladanske praznike obeležujemo v marcu, ki je posvečen ženski populaciji, na vaških delavnicah izdelujemo voščilnice za mednarodni praznik žena in za materinski dan. Oboje smo razdelili po gospodinjstvih vasi Lopar. Materinski dan je bil še posebej obeležen z gesto obiska najstarejše matere, ki šteje dobrih 88 let, ki smo ji izročili simbolično darilce s čestitko ter rožico in z njo poklepetali ob čaju in kavi.

Na cvetno nedeljo smo podelili vrečke semen. S to gesto smo pozvali krajanke k ureditvi svojih gospodinjstev, na podlagi tega pa bomo v letu ocenjevali 'lepe domačije' in ob koncu leta podelili priznanje.

V tednu velikonočnih praznikov pa smo pripravili kotiček s pobarvanimi jajčki. Pirhe so izdelali naši vaški otroci in jih prinesli v vaški muzej, člani društva pa smo jim v zameno podarili čokoladna jajčka. Izvedeni so bili vsi običaji za to obeležje, kot sledi regljanja od četrtka do sobote, priprava jajčevega radiča za solato in pečenje ptičic – sladkega kruha.

V aprilu je bila izvedena akcija merjenja krvnega

pritiska za vse krajane, organizirana sta bila tudi dva pohoda. Osnovnošolski živžav iz Osnovne šole Ivana Babiča Jagra Marezige je popestril občinsko-krajevni praznik. Društvo jim je pripravilo ‘slovenski zajtrk’, branje povesti o istrskem oslu, ki je naš zaščitni znak, povest o treh kozicah o nastanku mesta Koper ter doživetje Spoznanje muzeja in starih istrskih igric. Na predvečer prvega maja je bila v muzeju postavljena razstava v poklon Akvelini Bembič - Zdenki, mladi aktivistki, ki je pred osemdesetimi leti izgubila svoje mlado življenje, da mi danes živimo mirno in srečno.

Muzej se že desetletja povezuje v akcijo republiškega javnega sklada za kulturo in od polovice maja do polovice junija organizira dneve odprtih vrat. Seveda smo sodelovali tudi v projektu Poletna muzejska noč z organiziranim branjem pesmi Srečka Kosovela. Nekaj časa smo namenili tudi mednarodnemu letu kamel in alpak. Ob tem smo obiskovalce in naključne turiste presenetili s šopki sivke, s čimer smo obeležili tudi sv. Nazarija, ki je zavetnik žlahtne rože. Dan državnosti pa smo namenili vaškim otrokom in jim podelili 35 žog.

Dorina Dobrinja

Reportaže s kulturnih dogodkov

Dan državnosti na Pučah –Od prekmurskih ravnin do Jadranskega morja

V aprilu je bila izvedena akcija merjenja krvnega pritiska za vse krajane, organizirana sta bila tudi dva pohoda. Osnovnošolski živžav iz Osnovne šole Ivana Babiča Jagra Marezige je popestril občinsko-krajevni praznik. Društvo jim je pripravilo 'slovenski zajtrk', branje povesti o istrskem oslu, ki je naš zaščitni znak, povest o treh kozicah o nastanku mesta Koper ter doživetje Spoznanje muzeja in starih istrskih igric. Na predvečer prvega maja je bila v muzeju postavljena razstava v poklon Akvelini Bembič - Zdenki, mladi aktivistki, ki je pred osemdesetimi leti izgubila svoje mlado življenje, da mi danes živimo mirno in srečno. Muzej se že desetletja povezuje v akcijo republiškega javnega sklada za kulturo in od polovice maja do polovice junija organizira dneve odprtih vrat. Seveda smo sodelovali tudi v projektu Poletna muzejska noč z organiziranim branjem pesmi Srečka Kosovela. Nekaj časa smo namenili tudi mednarodnemu letu kamel in alpak. Ob tem smo obiskovalce in naključne turiste presenetili s šopki sivke, s čimer smo obeležili tudi sv. Nazarija, ki je zavetnik žlahtne rože. Dan državnosti pa smo namenili vaškim otrokom in jim podelili 35 žog.

Sonja Cergol

Reportaže s kulturnih dogodkov

Nepozabni dogodek z Eldo Viler v Koštaboni

V nedeljo, 26. maja, je KD Alojz Kocjančič Puče – Koštabona izpeljalo nadvse navdihujoč, čustveno poln dogodek ob predstavitvi knjige Elda: notranji naboj. Knjiga je avtobiografsko delo Elde Viler iz Koštabone, znane slovenske pevke zabavne glasbe, ki je ponesla ime Koštabona v širni svet. Eldin vstop v koštabonsko dvorano je bil še posebno ganljiv. Občinstvo je v nestrpnem pričakovanju izrazilo čast domačinki s pozdravnim aplavzom. Za Eldo je bilo srečanje z domačini osrečujoče, želela je vse objeti in pobožati. Pogovor o nastanku avtobiografskega dela in samem poteku Eldine glasbene in družinske poti je usmerjala Jožica Hribar. Predstavitev knjige je spremljal kulturni program z uvodnim nagovorom Sonje Cergol ob recitaciji Eldine pesmi Täšna kür sen, ki predstavlja Eldino vrnitev med svoje ljudi, v svoj kraj, tako kot se lastovke vedno vračajo pod svoj krov. Pozdrav pevki so namenili pevci MePZ domačega društva z dirigentko Ivano Milko Pucer. Na poseben način so dogodek ob vstopu v dvorano popestrile mlade pevke pevske skupine Šavrinkice z mentorico Rožano Špeh v ličnih oblačilih istrske noše in zapele nekaj ljudskih pesmi. Poseben glasbeni užitek sta nam pričarali učenki Glasbene šole Koper. V duetu sta igrali na kitaro Maša Kogovšek in na violino Živa Gorjan. Suzana Zadnik in Maja Jelič, članici domače gledališke skupine, sta odigrali humoren prizor na domačem dvorišču in pričarale občinstvu čas preteklosti šavrinke, ko je potovala, kupovala in prodajala od Koštabone do Trsta. Na koncu smo končno dočakali poseben trenutek, da smo slišali Eldin izpovedni glas, ko se je Elda sprehodila med občinstvom in zapela njeno znano Lastovko ter nam prinesla temperamentno sporočilo sredozemske čutnosti. Večer smo zaključili še s skupnim petjem Elde in hčerke Ane Dežman s pesmijo Moja nona. Po končani predstavi smo lahko kupili knjigo, ki jo je izdala založba Spotko in dobili v knjigo Eldino spominsko posvetilo.

Neponovljiv dogodek, nadvse bogat obisk prireditve, posebna dobrodošlica, vse to je dokaz, da našo Eldo cenimo, jo podpiramo in smo ji hvaležni, da je ponesla ime Koštabone v širni svet.

Sonja Cergol

Reportaže s kulturnih dogodkov

VEZON

in KUZMUVA v KOŠTABONI

Vezon in kuzmuva je v Koštaboni vaška fjera po štiridesetdnevnem postu. Fjero so v letu 2024 oblikovali TD Castrum Bonae, KD Alojz Kocjančič Puče –Koštabona, cerkveni pevci Koštabona in NK Dragonja Koštabona. Cerkveno občestvo je izpeljalo bogoslužje velikonočnega tridnevja z župnikom Janezom Gregorcem, bralci božje besede ter s cerkvenimi pevci Koštabona. V soboto zvečer je bila vstajenjska procesija po vasi. V nedeljo, za vezon, pa smo doživljali vrhunec velike noči pri slavnostni sveti maši v cerkvi sv. Kuzma in Damijana. Popoldan so člani gledališke skupine KD Alojz Kocjančič Puče – Koštabona odigrali igro v narečju Pince u peći v režiji Viktorije Pucer Štromar. Igro so obogatili pevci domačega društva z ljudskimi pesmimi. Po prireditvi je potekal dobrodelni srečelov v okviru Karitas župnije Krkavče. Na velikonočni ponedeljek, na kuzmuvo, po maši pa je v cerkvi sv. Kuzma in Damijana potekal dogodek Istrski svetniki. Gost večera, Darjo Gregorič, velik poznavalec svetnikov, je pripravil razstavo slik ter predstavil like dvanajstih istrskih svetnikov, ki so delovali na tem prostoru in so pričevalci globoke vere istrskega človeka. Predstavitev so prepletale recitacije z versko vsebino in nastop združenih pevcev CPZ Koštabona in MePZ KD Alojz Kocjančič z velikonočnimi pesmimi. V okviru TD Castrum Bonae so se odvijale vzporedne dejavnosti v vasi, v šotoru nad vasjo na Plašivci in na nogometnem igrišču. Ljubitelji družabnih iger so se pomerili v briškoli in mori. Mladi so se zabavali ob glasbi različnih glasbenih skupin. Nastopili so Šank rock, skupina Tabu, Vlado Kalember in skupina Tu i tamo band. Na nogometnem igrišču je NK Dragonja Koštabona izpeljal nogometno tekmo poročeni proti neporočenim, kjer so poročeni presenetili z zmago.

Sonja Cergol

V kolikor delujete na področju kulture in sooblikujete njene vsebine grafije pošljete na: kultura@visitkoper.si. Prispevke

KULTURALIST

Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem

Uredil: Patrik Holz, e:

Oblikovalka: Ángela Medina

Avtor fotografije naslovnice:

Koper, julij

SOOBLIKOVANJU REVIJE KULTURALIST

vsebine v Mestni občini Koper, vas vabimo, da svoje prispevke in fotoPrispevke za naslednjo številko zbiramo do 30. 9. 2024.

KULTURALIST

turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper kultura@visitkoper.si Medina Caja, ESE prostovoljka naslovnice: Jakob Bužan

julij 2024