KULTURALIST 08

Marec 2023

K

1

K azalo Kolumna

Ljudska univerza Koper

Kulturiranje na obroke

Medkulturno »klepetanje«

stran 03

stran 05

Umetnik se predstavi …

Pihalni orkester Marezige

Predstavitev umetnika: Andrew Villone

Za društvo Palčica Pomagalčica zbrali 4000 evrov

stran 07

stran 09

Intervju

Gledališka šola Talia

Galerija Insula

JAN FANEDL: Ko smo skupaj na odru, se počutimo, kot da smo doma

Gledališka šola talia: teden gledališke improvizacije

Insula v Ajdovščini (20.01.-10.02.2023) castellieri

stran 11

stran 15

stran 17

Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije

Uporabne vsebine

Razstava Ajde Zupan

Reportaže s kulturnih dogodkov

stran 23

stran 25

stran 31

2

Comunità degli Italiani di Crevatini Comunità degli Italiani di Crevatini presenta il docu-film Hema - una storia di castellieri

stran 21

K

Kolumna

Kulturiranje na obroke Ko sem razmišljala, kaj in kako zapisati, sem se večkrat ustavila, saj sem ugotovila, da je kultura polna dvojnosti in tako nedvomno bipolarna. Ko se odpravljaš na glasbeni festival, nekako že vnaprej dobro veš, da bo vsaj en dan deževalo in boš ves premočen, šotor bo verjetno puščal, ker tako mora biti, sovražil boš sleherni sprehod do sanitarij, pijača bo draga in topla v 10 minutah, morda boš imel težave s parkiranjem in plinski kuhalnik bo sredi kuhanja jutranje kave tretji dan odpovedal – a hkrati bo tvoje srce poskakovalo od veselja, pričakovanja koncertov, občutka avanture v neznano, morebitnega srečanja s tistim Fincem, ki te je lansko leto tako zelo zabaval, vseh debat in še mnogo tega.

In tako je vsakič, ko se odločiš za ponovni obisk glasbenega festivala. Nihanje od nejevolje in zavedanja, kako čudovito bo, ne glede na vse. Sledita zaključno vračanje domov ter vsem dobro znan postfestivalski bluz – vse to je kultura.

nem pomenu te besede. Torej vsaj dva dneva dogajanja z možnostjo kampiranja. Vse od glasbe, rekreativnih aktivnosti, predstavitev knjig/filmov, predavanj … Vse to ravno zato, ker kultura ni in nikdar ni bila enodimenzionalna. Razvoj podeželja pa je na naših koncih tako ali drugače podobno zapostavljen mulc prezaposlenih staršev z enim samim ciljem – turizem v mestu ne glede na to, kako škodljiv zna biti glede na izkušnje. Tu nastopi naslednja dvojnost. Kako, za vraga, uskladiti kulturo in turizem? Kar se dogaja na Tolminskem, je lep pokazatelj. Čeprav festivalsko dogajanje prinese občini in njenim prebivalcem v blagajne ogromno denarja za sorazmerno kratek čas, so se tam naenkrat odločili, da bodo podmazali polena in jih začeli metati pod noge organizatorjem. Mnenja se krešejo in kljub rahli jezi moram priznati, da razumem vse vpletene strani. A zgolj razumem. Podpiram pa niti od daleč ne. Festivali ob Sotočju bi morali ostati.

Vsekakor. Izraz »petični turizem« ali »turizem za petičneže« mi požene kri po žilah s silo takih razmer, da to težko opišem. Naj obstaja tudi tovrstni turizem. Nimam nič proti. Baje.

A da se vedno znova dogaja, da se »navaden« turizem samodejno umika peščici … No, tu pa vidim težavo.

Kultura obstaja v več oblikah, ne samo v obliki recitala pesmi in obiska opernega večera.

Prav festivali so po mojem skromnem mnenju nekaj, kar bi se moralo nujno ohraniti; pravzaprav bi jih morali celo širiti. Lepo je imeti mestne festivale, kot so Jeff, Mjuzikfest in podobni. Dobro je, da imamo po vseh kalvarijah s klubsko sceno, ki je na naših koncih tako ali tako ni več, vsaj približek dogajanj, ki niso popolna komercializacija. Underground in neuveljavljenost sta dobesedno na umetnem dihanju. Sedaj je vse odvisno od nekih pobudnih skupin, posameznih zanesenjakov in dobre volje nekaterih, ki sicer delujejo v društvih/nevladnih organizacijah, a imajo posluh tudi za kaj drugega, kot so razni Jani, Tanje, in nasploh za glasbenike in kulturnike, ki radi pokukajo izven okvirjev.

Ta del Istre nujno potrebuje festival v klasič-

3

Ko je pred kratkim prijateljica peljala svojo hči na letališče, ker je imela let na Portugalsko, kamor je odhajala na obisk festivala, je bila moja sreča nepopisna. Vsakemu staršu bi svetovala enako. Otrok naj med odraščanjem obišče vsaj enega od festivalov. Festival kot dogodek je namreč toliko več kot zgolj glasba in opijanje.

zvezde poravnale v nekem samo njim znanem vrstnem redu, če bi bila ob pravem trenutku na pravem mestu in predvsem ne verjela premnogim »ma Biba, se ne da … se ne splača«, bi mi uspelo. A to ostaja neznanka za prihodnost in neki drug zapis. Zdaj pa nam ostajajo festivali, ki v najboljšem primeru trajajo nekaj ur.

Po toliko letih obiskovanja festivalov, tako tistih majhnih in DIY kot tistih velikih in na robu komercializacije, lahko brez dvoma in brez zadržkov rečem, da gre za nekajdnevni oddih za dušo. Spletajo se poznanstva, dolgoletna prijateljstva, kar nekaj ljubezni se je že rodilo in tudi zarok/porok. Na festivalih se naučiš sprejemati drugačnost, izuriš premnoge socialne veščine, spoznavaš ljudi s celega sveta in njihove navade, uloviš nauke in spoznanja, daleč od domačega udobja pa najbolj spoznavaš samega sebe, svoje meje in omejitve, odprtost lastnega uma. Pravzaprav bi lahko festivale primerjala z nekakšnim romanjem.

Koper z okolico bi se moral prebuditi in narediti nekaj v smeri kulturiranja na ta način. Pod mus, bi lahko rekli. Poletje traja razmeroma kratko in poslanstvo bi moralo biti, da v ta čas strnemo kakovostno in predvsem »od ljudi za ljudi« dogajanje. Dejstvo, da imamo veliko ljudi, ki tovrstno početje poznajo in jim organizacija ni niti slučajno tuja, je menda že ponarodelo.

Ravno v tem času leta 2020 smo lahko zaradi takratne situacije v zvezi s korono spoznali, kako hitro smo se ljudje pripravljeni odreči kulturi in kulturnikom. Razprava, koliko smisla so imeli omejitve in neznosni pogoji vladajočih, je tu odvečna. Pomembno je samo in zgolj dejstvo, da smo, pa to želeli priznati samim sebi ali ne, prehitro vrgli puške v koruzo. Na koncu se je izkazalo, da iz taiste koruze nismo mogli speči niti pokovke. Slava nam.

Drugače obarvanim in v odsotnosti česarkoli religioznega, pa vendar. Za tistih nekaj dni pripadaš svojemu plemenu. Ljudem, ki podobno gledajo na svet, a so si kljub vsemu različni.

Pred leti sem še naivno verjela, da bom v Istro uspela pripeljati festival. Tako ali drugače.

Ravno to je žal še vedno neodkljukana alineja na mojem seznamu. A človek nikoli ne ve, kaj prinese dan in kaj noč.

Morda mi še uspe. V meni je še nekaj vrele krvi in še vedno verjamem, da če bi se samo

Napisala Monika B. Biba.

4

K

Ljudska univerza Koper

Medkulturno »klepetanje« Središče za samostojno učenje na Ljudski univerzi Koper ni le to, kar ima navedeno v nazivu. Je tudi stičišče različnih kultur, v katerem tujci dobijo podporo svetovalcev na poti učenja slovenskega jezika. Ena izmed dejavnosti, ki jih izvajamo v središču, so Pogovorne urice v slovenščini – Klepetalnica, na katerih udeleženci iz Ukrajine, Rusije, Poljske, Kazahstana, Bosne in Hercegovine, Srbije itd. spoznavajo spletna orodja, tehnike in strategije, s katerimi si lahko pomagajo pri samostojnem učenju slovenskega jezika. Pogovorne urice so tudi priložnost za širjenje socialne mreže in hitrejšo integracijo v družbo.

O tem, kaj tujcem pomenijo pogovorne urice in naše središče, pa v njihovih izjavah:

Tovrstna druženja so med udeleženci vzpostavila trajnejše vezi, ki so jih povezala v nove oblike srečevanja in dialoga tudi izven šolskih zidov. To je pripeljalo tudi do aktivnejšega spoznavanja slovenskega kulturnega utripa, vzporedno s tem pa tudi učinkovitejšega učenja slovenščine.

»Zelo sta mi všeč prijetno vzdušje in neformalen način poučevanja.« (Vadim)

»Tukaj sem spoznala nove ljudi. Točno to potrebujem in zdaj se počutim dosti boljše, kot pa sem se prej, ko sem sama sedela doma.« (Emina) »V središču na LU Koper sem dobila nove prijatelje in veliko življenjsko izkušnjo, ki sem jo v novem okolju potrebovala.« (Ainura) »Na Klepetalnici je super vzdušje! Pomagamo drug drugemu in se imamo lepo.« (Olga)

»Nimam nikogar, s komer bi lahko govoril slovensko. Tukaj imam priložnost govoriti in spoznati nove ljudi.« (Alexander)

5

6

K

Umetnik se predstavi …

Predstavitev umetnika: Andrew Villone Andrew Villone, a native Californian, has spent the past two decades living, traveling, and guiding others throughout Europe and the Near East. With a keen sense of adventure and a desire to connect with the unfamiliar, he has witnessed a world most have only dreamt of. These lived experiences and connections made have built the foundation for a world of his own, expertly illustrated and told through the vibrant characters of Dazzle.

culinary experiences on offer here. In 2014, I decided to move to Slovenia, first to Kranj and then to Koper. The chances that I’d move back to my home country are somewhere between 1% and 0.

This past year I needed something very different than travel and running tours. I had a story in my head for the past 25 years that I envisioned as a film but never did anything seriously with it. So I decided to reach out to an artist friend of mine in Motovun to see if this could work as a comic. The past ten months have been a whirlwind of creativity and new experiences for me. And now I have our first issue of Dazzle completed and printed. Only 29-30 more issues to go for me to tell the story that I didn’t know I had in me.

I first came to Slovenia in December 1999 as a backpacker. A lot has changed since then but it’s still as beautiful and captivating as it was way back then. In 2005, I was looking to travel for free while making a few dollars on the side, so I started a tour company in the U.S. offering boutique tours around Slovenia and Croatia. I had never studied tourism or been on any tours, so I just did things my way.

Log line for Dazzle A young girl in search of her identity runs away to a globe-trotting circus fuelled by magic. There she will find both her dysfunctional family and her true self under this strange big top filled with outcasts, dreamers, assassins, charlatans, monsters and angels.

Nearly 20 years later I am still doing tours and still doing them my way which means focusing on many small, less-visited spots and letting guests enjoy the undervalued wine and

7

8

K

Pihalni orkester Marezige

Za društvo Palčica Pomagalčica zbrali 4000 evrov Ob deseti obletnici smrti Danila Kocjančiča smo velikanu zabavne glasbe posvetili humanitarni koncert z naslovom UJEMI SVOJE SANJE. S prostovoljnimi prispevki smo zbrali tudi 4000 evrov, ki smo jih namenili združenju Palčica Pomagalčica za pomoč otrokom, ki jim socialne razmere preprečujejo razvoj talentov in uresničitev sanj. Tako se bodo lažje udeleževali taborov, kulturnih in športnih prireditev, glasbene šole in drugih dogodkov.

ba Izola, je prijazno poskrbela za uradni del prireditve in klepet z Lariso Štoka, predsednico društva Palčica Pomagalčica, ter Radovanom Pušnarjem, guvernerjem slovenskih Lionsov. Občinstvu sta pripovedovala o delu, ki ga opravljata obe organizaciji, kjer resnično delamo ljudje za ljudi. Znan voditeljski duo Iztok Gustinčič in Tomaž Klepač je občinstvo nasmejal, raznežil in s pevci spomnil na Danila Kocjančiča. Spomnili smo se številnih zgodb, ki so že postale spomin na preteklost. Čudovito je bilo biti del te skupne energije, razveseljevati druge in drugim pomagati. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojim nastopom, delom in časom prispevali k temu koncertu, pa tudi vsem v dvorani, ki so prispevali v skrinjico.

Nastopili so združena Pihalna orkestra Izola in Marezige pod vodstvom dirigentov Mirka Orlača, ki je tudi avtor vseh aranžmajev orkestra, in Borisa Babiča ter pevci in pevke: Tinkara Kovač, Lara Baruca, Slavko Ivančič, Tulio Furlanič, Matija Jelen in Drago Mislej Mef, ki je napisal večino besedil za Danila. Skupaj so zaigrali v velikem glasbenem korpusu, čustva, ki so žarela z odra, pa je težko ubesediti. Meta Kocjančič, Danilova hči, se jim je pridružila pri zadnji pesmi Amerika. Kot znana slaščičarka iz hotelov LifeClass v Portorožu in članica slovenske kuharske reprezentance nam je po koncertu v spomin na očeta postregla z mignoni in pravo rock'n'roll torto.

Koncert so organizirali Lions Klub Izola – Isola ter Društvi Pihalni orkester Izola in Marezige z dragoceno pomočjo Centra za kulturo, šport in prireditve Izola ter OŠ Vojke Šmuc v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti – območni izpostavi Izola in Koper.

Sanjajmo skupaj, naprej. V juniju bomo koncert ponovili v koprski občini.

Večer so na poseben način zaznamovali tudi voditelji. Elen Batista Štader, članica Lions Klu-

Napisala Teja Glavina.

9

10

K

Intervju

JAN FANEDL: Ko smo skupaj na odru, se počutimo, kot da smo doma Da ima slovenska Istra veliko potencialov, mladih talentiranih ljudi in posluha za glasbo, se je znova pokazalo s skupino, ki preigrava pesmi ene najvplivnejših in najbolj prepoznavnih skupin vseh časov: The Beatles. Beatles (legendado) obstajajo od leta 2016, ko so prvič v isti zasedbi poprijeli za inštrumente in na odru zaigrali uspešnice, ki so zaznamovale čase »dobre glasbe«. Skupino Beatles (legendado) sestavljajo naslednji člani: bobni in stranski vokal Gaj Bostič, kitara in vokal Matej Mittendorfer, basist in stranski vokal Manuel Brajnik in pevec in kitarist Jan Fanedl, s katerim sva tokrat spregovorila o spontanosti, obali in soncu ter o tem, kako so se zbrali in na obalo vrnili melodije zimzelenih skladb, kot je Let it be.

Zakaj ravno The Beatles?

Ugotovili smo, da nam The Beatles ležijo zaradi večglasnega petja. Ker smo v skupini štirje, lahko tudi improviziramo in tako dodamo še osebno noto, zato smo se odločili, da bomo poskusili z Beatlesi.

Na koncertih se vam pogosto pridružijo tudi gostje. Koliko je pri vas spontanosti in koliko stvari načrtujete?

Več ali manj gre za spontanost. Zgodilo se je recimo, da je na koncert prišel naš prijatelj, Martin Pinter, ki je zaradi glasne spodbude občinstva »skočil« na oder in se nam pridružil na vokalu. Bilo je enkratno in tudi zanimiva izkušnja za vse nas. Tudi vokal skupine Zmelkoow, Goga, se nam je nazadnje pridružil na odru. Pred nastopom nas je prišel pozdravit v zaodrje, pozneje, med koncertom, pa je naenkrat pel in igral z nami na odru. Vse je odvisno od večera, trenutka in počutja. Ko se občinstvo dobro počuti, vemo, da nismo naredili napake.

Kakšna je zgodovina skupine Beatles (legendado)? Kako ste se zbrali? Že prej smo igrali skupaj. Jaz in Gaj, jaz in Manuel in tudi Matej. Z Gajem sem imel prvi bend že v osnovni, Stll Out. Takrat sem imel 12, on pa 9. Potem sva z Manuelom imela en drug bend, v katerem sva preigravala Partical Decay, malo bolj progresivna 70. leta. Vsi smo se poznali že od prej.

Za tem sva z Matejem poleti vsak teden na plaži v Portorožu preigravala različne pesmi v akustični izvedbi. Ugotovila sva, da nama gre dobro, zato sva k sodelovanju povabila še Gaja in Manuela.

Prvi koncert smo odigrali v Kopru – okrepčevalnica Rampinu, 30. decembra 2016. Odzivi so bili zelo pozitivni in tudi mi smo se počutili odlično. Posledično smo z nastopanjem nadaljevali, kar pa v začetku ni bilo v načrtu.

11

Ali načrtujete kakšno sodelovanje?

smo do sedaj nastopali le dvakrat. Nastop je bil v Heart’s Irish pubu. Mogoče bo to poletje v Ljubljani še kaj »padlo«. Drugače pa bomo na Obali verjetno igrali v Caffe Teatru v Piranu in Rampinu v Kopru, upamo pa tudi v Centru mladih Koper (CMK).

The Beatles Legendado ni projekt, je bolj zabava. Igramo, da se imamo lepo mi in ljudje, ki nas poslušajo, zato zaenkrat nimamo nobenih načrtov za sodelovanje.

Slišali smo vas na pustovanju v Centru Mladih Koper. Vzdušje je bilo več kot dobro. Kaj je skrivnost vaše energije?

Verjetno to, da se poznamo od prej in da smo včasih igrali skupaj v veliko različnih projektih, zato se zelo dobro glasbeno ujamemo in poznamo. Če kdo naredi kaj spontanega, drugi »pošteka« in mu sledi. Seveda je pomembna tudi ljubezen do glasbe, ki nas povezuje.

Tretja stvar je sproščenost. Trema in živčnost nista prisotni; ni mi treba neprestano gledati pod prste. Naredimo to, kar nam paše. Dovolimo si tudi, da zaigramo kakšno skladbo, ki ni od The Beatles, naredimo kaj po svoje, kar ustvari posebno vzdušje pri občinstvu. V bistvu se igramo. Ko smo skupaj na odru, se počutimo, kot da smo doma.

Prejšnje poletje ste nastopali po celi slovenski Istri. Moj najljubši koncert je bil v Piranu, pri Tartinijevem gledališču. Kaj lahko pričakujemo letos?

Z nikomer še nismo dogovorjeni, ker po navadi igramo na manjših odrih. Preteklo soboto, 11. marca, smo imeli nastop v Ljubljani, kjer

12

K Kaj pa avtorsko delo? Ali se v prihodnosti vidiš v tem, da bi spet pisal in igral nekaj, kar si sam ustvaril?

sodelujem z Juretom Lesarjem (Jure Lesar bend), ki je pred tem pisal glasbo in besedila za skupino Eskobars. Z Juretom ustvarjava skupaj, zato imam tudi tam priložnost dodati nekaj svojega.

Zaenkrat sem to dal na stran zaradi drugih obveznosti, ampak v prihodnosti seveda.

Imam že nekaj projektov, pri katerih sodelujem, a jih še nisem dokončal. Trenutno sem študent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, vendar glasbe ne bom spustil iz svojega življenja. Tudi če bom preigraval priredbe, bom še zmeraj igral po svoje ali pa sodeloval kje, kjer lahko izrazim svoje ideje. Trenutno

Kakšna je razlika med glasbenim dogajanjem na Obali in v Ljubljani?

Glede glasbe se mi zdi, da imamo na Obali več rock and rolla. V Ljubljani scena temelji bolj na trap, rap in alternativnih žanrih.

13

Kako si zadovoljen z glasbeno sceno na Obali?

Zelo malo je prostorov, ki omogočajo izvedbo koncertov. Čez poletje je situacija boljša, čez zimo pa je iz leta v leto slabše. Zdi se mi, da sem imel kot srednješolec (govorim o obdobju pred osmimi leti) veliko več izbire glede dogodkov, predvsem v zimskem času. Razen CMK-ja, ki edini prireja redne koncerte za mlade, na Obali nimamo (mladi) druge izbire, kar se mi zdi velika škoda. Je pa veliko mladih

skupin, ki igrajo zelo dobro.

Trenutno si študent pogrešaš Obalo?

v

Ljubljani.

Ali

Ja, itak. Tu je tako lepo, domače, ljudje so prijazni. Morje, sonce, lepo vreme, vse to pogrešam, seveda pa pogrešam tudi ljudi. Nikoli se nisem zares odselil z Obale.

Milica Golijanin

14

K

Gledališka šola Talia

GLEDALIŠKA ŠOLA TALIA: TEDEN GLEDALIŠKE IMPROVIZACIJE V zadnjih dneh januarja in prvih dneh februarja smo člani Gledališke šole Tali (www. gledalisce-talia.org) popestrili program Centra mladih Koper z gledališkimi improvizacijami. V treh dneh so oder prevzeli mladi igralci štirih skupin, in sicer tri skupine osnovnošolcev in skupina odraslih.

Na odru so v sodelovanju z ustvarjalnimi namigi občinstva preizkusili svojo domišljijo, spontanost, gib, glas in ekipno delo.

Po uspešnih dneh improvizacije se talijevci podajamo v študij novih predstav, s katerimi bomo nastopili konec šolskega leta.

Gledališka improvizacija Gledališka improvizacija je oblika gledališča, pri kateri igralci delujejo spontano, brez dramskega besedila ali scenarija. V vseh oblikah improvizacije igralci razvijajo dialog in gib med potekom same predstave. Med spontanim ustvarjanjem se vzpostavi čuječa skupinska dinamika, ko se zavemo, da celoto s svojo edinstveno vrednostjo ustvarja prav vsak posameznik, ki znotraj skupine dobi svoj prostor ter se svobodno izraža, posluša in je slišan. Takrat skupina deluje kot en organizem – ko vsak prevzame odgovornost zase in za skupino kot celoto. V takih pogojih se rodi kakovostna predstava.

Gledališka šola Talia Gledališka šola Talia deluje znotraj Društva Talia – gledališki kalejdoskop, ki sva ga ustanovili Urška Bradaškja Morato, igralka in Samanta Kobal, dramaturginja leta 2005 z željo, da bi na obalnem območju pričela delovati kakovostna gledališka vzgoja, ki bi poleg gledališke vzgoje skrbela tudi za potrebe gledališkega ustvarjanja – predvsem otrok in mladine.

Sistematično učimo tehnike gledališke igre, osnove retorike in javnega nastopanja, tehni-

ke gledališke inscenacije, obravnavo vseh osnovnih gledaliških elementov ter ustvarjalno dramsko pisanje.

Podporno okolje Ponujamo podporno okolje, kjer učimo, kako poteka ustvarjalni proces. Kakovostno gledališko ustvarjanje ni vezano izključno na gledališče in igro v gledaliških ali filmskih predstavah. Gledališka umetnost lahko s svojimi tehnikami služi vsakemu posamezniku kot orodje za kakovostnejše bivanje v vsakdanjem življenju. Darila ustvarjalnega procesa so mnoga: razvoj lastnih potencialov in talentov, širša zavest o lastnem telesu, umskih, čustvenih in energijskih sposobnostih.

Dosežki Društvo Talia – gledališki kalejdoskop se lahko pohvali z osemnajstletnim neprekinjenim delovanjem. V vseh teh letih smo na oder postavili več kot 70 gledaliških predstav, posneli nekaj kratkih filmov, udeleženci so sodelovali pri profesionalnih produkcijah po Sloveniji, se uspešno prebijali čez avdicije in sprejemne izpite ter uspešno sodelovali na različnih festivalih v regiji in tudi po Sloveniji.

Nekaterim je Talia odskočna deska v profesionalne vode, drugim v pomoč pri izboljšanju verbalne in neverbalne komunikacije, razvijanju samozavesti, zaupanja in izražanja svojih misli ter čustev, tretjim pa dragocen ustvarjalni proces, ki služi kot orodje pri uspešnosti v šoli, na poklicnem področju in za obogatitev življenja.

Napisala Urška Bradaškja Morato Koper, soustanoviteljica Društva Talia – gledališki kalejdoskop in mentorica dramske igre v Gledališki šoli Talia Fotografije: Blaž Stantič Kobal

15

16

K

Galerija Insula

Insula v Ajdovščini (20.01.-10.02.2023) Galerija Insula deluje neprekinjeno že šestintrideset let. Galerija je pod upravo Društva likovnih umetnikov Insula v tem času občutno prispevala k promociji in uveljavitvi likovnih umetnikov regije Južne Primorske. V njenih prostorih je razstavljalo več kot tisoč ustvarjalcev.

va. Poučuje likovne predmete. Živi in dela v Sant‘Agapitu, Molise (Italija) in v Strunjanu.

Atelje ima v Izoli.

V januarju je društvo izvedlo izmenjalno razstavo z Društvom likovnih umetnikov Severne Primorske. Naši avtorji so svoja dela postavili v ajdovski Lokarjevi galeriji. Fulvia Grbac, Janko Kastelic, Simon Kastelic, Janez Matelič, Paride Di Stefano, Aleš Sedmak, Fulvia Zudič in Tilen Žbona so člani Društva likovnih umetnikov Insula, ki so v obliki majhne pregledne razstave predstavili našo aktualno slikarsko likovno produkcijo.

Globalno virtualno okolje, ki vse bolj predstavlja absolutno geografsko referenco in v tem smislu zavezujočo celoto, je v zadnjih desetletjih skorajda izbrisalo koordinate lokalne pozicije. Zavedajoči se subjekt je v virtualnem okolju navidezno vpet v nadgeografski svet, vendar se fizični realnosti objektivno nikakor ne more izogniti. Fizična realnost je neločljivo prepletena z virtualnim in prav zato je lahko tudi ozko teritorialno področje, kakor lahko razumemo naš prostor Južne Primorske, dokaj vpliven dejavnik tudi pri nastanku umetniške tvornosti.

FULVIA GRBAC Fulvia Grbac je diplomirala leta 1991 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Ustvarja v različnih grafičnih tehnikah. Razstavljala je na raznih samostojnih ter skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem ter bila večkrat nagrajena na natečaju Istria Nobilissima. Rada se posveča tudi kamišibaju. Živi in dela v Sečovljah, Izoli in Piranu.

ŽIVLJENJEPISI AVTORJEV PARIDE DI STEFANO Paride Di Stefano je rojen leta 1979 v Cassinu v Italiji. Leta 1998 je diplomiral na oddelku za arhitekturo in notranje oblikovanje na Art Institute G. Manuppella v Iserniji. Leta 2003 je diplomiral na oddelku za slikarstvo na ustanovi Accademia di Belle Arti v Neaplju. Leta 2007 je pridobil diplomo druge stopnje na ustanovi Accademia di Belle Arti Brera v Milanu, kjer se je usposobil za učitelja slikarst-

17

JANKO KASTELIC Janko Kastelic je rojen leta 1953. Razstavlja od leta 1975 dalje. Imel je več kot 90 samostojnih in sodeloval na približno 300 skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini. Udeležil se je tudi okrog 80 mednarodnih delavnic, sim-

jvišjo nagrado grand prix, leto prej pa nagrado Majskega salona – ZDSLU. Za svoje delo na področju likovne umetnosti je leta 2018 prejel najvišje občinsko priznanje – nagrado Občine Sežana.

SIMON KASTELIC Simon Kastelic je rojen leta 1977 v Postojni.

Leta 2005 je diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Leta 2008 je magistriral na ljubljanskem ALUO. Njegovo slikarstvo je na meji med klasičnim ter digitalnim, išče odnose med realizmom in abstrakcijo ter se veliko ukvarja s portretiranjem. Poleg slikarstva se ukvarja z računalniško grafiko, digitalno fotografijo, videom, grafičnim oblikovanjem in performansom. Oblikoval je več knjig. Za svoje delo je prejel več strokovnih nagrad doma in v tujini ter skupaj z očetom Jankom Kastelicem nagrado Občine Sežana za neizbrisen pečat na področju umetnosti.

pozijev. Od leta 1984 je aktiven član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in DLU Insula. Za svoja dela je prejel 32 domačih in mednarodnih nagrad. Poleg več prejetih velikih odkupnih nagrad piranskega Ex–tempora je leta 2013 tam prejel tudi na-

18

K JJANEZ MATELIČ Janez Matelič se je rodil leta 1950 v Kamniku.

Diplomiral je leta 1972 na beneški Akademiji lepih umetnosti, na ljubljanskem ALU pa je leta 1976 končal še grafično specialko. Od

Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral na ALU v Ljubljani. Poleti 1976 je bil štiri mesece na študijskem potovanju v ZDA. V času študija (1974) je bil ustanovitelj in vodja delavnice SOG (od leta 1975 do leta 1978) pri študentskem društvu FORUM. Od leta 1983 ima status svobodnega likovnega umetnika. Od leta 1983 do leta 1987 je bil predsednik Društva likovnih umetnikov slovenske obale (DLUSO) in v tem obdobju je bil zaslužen za ustanovitev galerije Insula. Deluje kot grafični oblikovalec in ilustrator (72 knjig s področja poljudnoznanstvene literature), oblikoval je serijo znamk za Pošto Slovenije ter kot mentor za ilustracijo sodeluje z ALUO. Od leta 1998 je vodja projekta Kaverljag (delavnice za študente likovnih akademij, vključene v program CEPUS (Central European Exchanging Programme for University Studies). Živi in dela v Kaverljagu pod Padno v Istri.

leta 1983 pa vse do upokojitve je imel status samozaposlenega v kulturi. Študijsko se je izpopolnjeval na Nizozemskem, v Franciji, SSSR in na Madžarskem. Samostojno razstavlja vse od leta 1969 in je imel doslej več kot sedemdeset samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na več kot dvestotih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel osemnajst nagrad in priznanj. Dela na področju umetniške grafike, slikarstva, oblikovanja in scenografije. Živi in dela v Kopru.

ALEŠ SEDMAK Aleš Sedmak je rojen leta 1952 v Postojni.

Leta 1972 je maturiral na Šoli za oblikovanje v

19

FULVIA ZUDIČ Fulvia Zudič je rojena leta 1961 v Kopru. Leta 1979 je maturirala na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, leta 1987 pa je diplomirala

in oblikovanje v Ljubljani, kjer mu je senat Univerze podelil priznanje pomembnih umetniških del na področju videa in novih medijev.

Leta 2017 je na Pedagoški Fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z delom »Uporaba novih medijev pri poučevanju prostorskega oblikovanja v osnovni šoli (The Use of New Media within Spatial Design at Elementary School)«.

Od leta 2015 je izvoljen član Univerzitetnega umetniškega observatorija Rektorske konference Republike Slovenije (UUO RKRS), trenutno pa je izr. prof. na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Živi in dela v Kopru.

na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah.

Nekaj let je poučevala likovno vzgojo na šolah na Obali. Od leta 1996 je zaposlena na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran kot organizatorka kulturnih prireditev.

Od leta 1987 je imela dvajset samostojnih razstav ter sodelovala na več kot osemdesetih skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejela je več kot dvajset nagrad doma in v tujini (Kocjančičevo nagrado in večkrat nagrado na natečaju Istria Nobilissima in mednarodnem Ex-temporu v Piranu). Živi in dela v Parecagu in Piranu.

TILEN ŽBONA Tilen Žbona je rojen leta 1976 v Kopru. Leta 2001 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Leta 2007 je magistriral na Akademiji za likovno umetnost

20

K

Comunità degli Italiani di Crevatini

Comunità degli Italiani di Crevatini presenta il docu-film Hema - una storia di castellieri Il 7 febbraio, la Comunità degli Italiani di Crevatini in collaborazione con la Biblioteca Srečko Vilhar di Capodistria ha ospitato la proiezione del film-documentario “Hema-Una storia di castellieri” “ (HEMA. Zgodba o gradiščih).

Bronzo e l’inizio dell’età del Ferro. Gli scavi sono testimonianza dei rituali funebri praticati dagli abitanti. È un viaggio antico, quello che ha ispirato la regista, a realizzare il film di forte impatto archeologico, con lo scopo di restituire al pubblico un’eredità culturale comune per evitare che finisca irrimediabilmente nell’oblio.

Il film, realizzato in lingua italiana, slovena, croata e inglese è stato proiettato nella ver-

La storia ha inizio con la visita di una scolaresca al sito archeologico, in cui, in un tempo remoto ha vissuto la protagonista Hema, interpretata da Emma Baskar. La trama narra le vicende di una piccola comunità di abitanti dell’epoca. L’infanzia a quei tempi era strettamente connessa al mondo degli adulti.

Hema, è una bambina che come i bambini di tutte le epoche si affeziona ad un animaletto che trova per caso. Mentre il padre, commerciante del sale si troverà protagonista di un rito che Hema imiterà come una specie di gioco, andando a creare un anello di comunicazione tra passato e presente.

La lavorazione del film, dal taglio didattico-divulgativo, è durata due anni, tra riprese e montaggio. Francesca Mucignato è stata affiancata da Paolo Forti direttore della fotografia, Lidia Rupel, autrice dei testi storici, che si è occupata anche delle traduzioni, Guido Zanettini per i disegni, Alex Mason ha curato le musiche, mentre la voce narrante è quella di Andrea Germani.

sione italiana sottotitolata in sloveno, per poterlo diffondere nei luoghi dove si trovano i castellieri, poiché sono un bene comune ed appartengono ad un passato diverso da quello che sono i confini di oggi, un retaggio che accumuna tutti e che sicuramente deve essere tutelato e valorizzato. Queste le parole della regista Francesca Mucignato.

Per chi volesse prendere visione del trailer del film di seguito i link:

I primi anni ’80, hanno visto, nei pressi del castelliere (sito di altura fortificato circondato da valli in pietra) degli Elleri, vicino a Santa Barbara, nel comune di Muggia, il rinvenimento di una necropoli a incinerazione risalente ad un periodo compreso tra la fine dell’età del

https://www.youtube.com/watch?v=pxqhJjXUmGY (SLO) https://www.youtube.com/watch?v=UeciGz-

21

22

K

Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije

Razstava Ajde Zupan

Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Koper in Izola sta v četrtek, 23. 2. 2023, v Sončni dvorani v Izoli na ogled postavili razstavo Bele skale koprske ustvarjalke Ajde Zupan.

Ajda Zupan je mlada vsestranska vizualna umetnica, fotografinja in videastka. Od mladosti išče različne načine umetniškega izražanja skozi risanje, slikanje, fotografijo, gledališče in film. Gibljive slike so jo začele zanimati proti koncu gimnazije, ko je prejela mednarodno nagrado za animacijo. Leta 2020 je z diplomskim delom Amaterski kino in 8-mm filmi diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani iz smeri Video in novi mediji. Trenutno na ALU zaključuje magistrski študij. Med srednjo šolo in študijem je sodelovala z različnimi umetniki na področju filma, fotografije in interaktivne umetnosti. Leta 2019 se je udeležila študijske izmenjave na filmski šoli FAMU v Pragi, kjer je sodelovala pri več filmih in gledaliških produkcijah. Leta 2020 je prejela nagrado UL Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za sodelovanje pri projektu Rihard Jakopič pod drobnogledom.

Avtoričino zanimanje za dokumentaristiko se odraža tudi v ciklu monotipij Bele skale.

Monotipija kot tehnika omogoča le en odtis, a kljub temu tako mehke kot trde linije ter enotno ali slikovito ozadje. Mono ali eno je specifika, zaradi katere jo nekateri kot grafično tehniko zavračajo. Kamni, ki jih avtorica pobarva in odtisne in situ, na papirnati podlagi pustijo svoj večen pečat. Sled, ki večno ostane zapisana, gledalca asociativno premami in popelje v novo podobo, ki je daleč od skalnate pečine.

Grafična dela bi lahko hudomušno označili tudi za lapis herbarium, saj nam poleg vidnega estetskega učinka služijo tudi kot zaznamek in obeležitev, posledično pa kot opomin na lepoto in čarobnost, ki ju skriva narava. Narava, ki nas obdaja, nosi izjemno moč, obenem pa nas dela Ajde Zupan opozarjajo tudi na njeno večno krhkost.

Razstavo, ki bo na ogled do 20. marca 2023, spremlja tudi bogat izobraževalni program.

Plesalki Ingrid Gregorič ter Vesna Pinter Stojnič sta vodili plesne ustvarjalnice za predšolske otroke, Ajda Zupan pa likovno delavnico za vse generacije od 7. leta starosti naprej.

23

24

K

Reportaže s kulturnih dogodkov

KUB-2: zaključni dogodek z rezidenti iz umetniške rezidence v Kubedu v letu 2022 V četrtek, 19. 1., se je odvil predstavitveni dogodek rezidentov, ki so bivali v umetniški rezidenci, v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu v letu 2022. Uporaba rezidence v Hiši Alojza Kocjančiča poteka prek razpisa, ki omogoča brezplačno enomesečno bivanje v čudoviti okolici Kubeda. Rezidente izbere strokovna komisija, ki oceni njihove prijavne obrazce. Posebnost tega razpisa je v tem, da je vsako leto namenjen drugemu umetniškemu področju, rezidenco pa smejo uporabljati samo slovenski umetniki in umetnice. V letu 2022 se je v rezidenci tako zvrstilo osem literatov in štirje glasbeni ustvarjalci.

Zaključna prireditev je potekala v dvorani Sv. Frančiška Asiškega, udeležilo pa se je je lepo število obiskovalcev. Program je odprl otroški pevski zbor iz Osnovne šole Istrskega

odreda Gračišče, nato pa smo prisluhnili govorom predsednika KS Gračišče Dušana Arka, vodje oddelka za kulturo ZMKT Koper Patrika Holza in direktorice Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper Luane Malec.

Moderatorka Tina Saražin iz koprske knjižnice je celovito vodila pogovor med rezidenti, ki so se razgovorili o svojem enomesečnem bivanju v Kubedu. Na večeru smo lahko prisluhnili umetniškemu ustvarjanju sedmih ustvarjalcev: Katja Šulc, Simona Semenič, Ana Svetel, Nina Novak Oiseau, Teja Močnik Vogelnik, Tom Veber, Maruša Mugerli Lavrenčič. Program sta obogatila še nastopa KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča.

Fotografije: Ualid Amrani, ESE prostovoljec

25

26

K

Reportaže s kulturnih dogodkov

Večer pesmi in poezije ob slovenskem kulturnem prazniku na Pučah V nedeljo, 5. februarja, je KD Alojz Kocjančič Puče – Koštabona pripravilo prireditev ob slovenskem kulturnem dnevu in Prešernovem dnevu z naslovom Večer pesmi in poezije. Domači mešani PZ pod vodstvom Ivane Milke Pucer je s slovensko himno, Prešernovo in Premrlovo Zdravljico, povzdignil slovesnost prireditve. Domovinske in narodne pesmi domačega zbora so poudarile pripadnost domovini, slovenskemu narodu in državi Sloveniji.

Recitatorji domačega društva so prebirali Prešernove pesmi in s tem orisali lik pesnika, ki se je lahko kot prvi Slovenec po kakovosti svojega pisanja kosal z evropskimi sodobnimi književniki in tako dvignil raven slovenskega knjižnega jezika. Povezovalka programa je poudarila pomen naših umetnikov, kulture in kulturnih objektov, ki kažejo in ohranjajo narodovo identiteto. Brez kulturnih ustvarjalcev se ne bi ohranili naš jezik, naša pesem, ples, naša kultura, naš narod, naša domovina

in naša država. Pesem združuje in navdihuje ter krepi duha. In prav pesem in bližina kraja sta zbližali pevce iz sosednje vasi Sv. Petra z domačim društvom.

Oblikovalci drugega dela programa so bili mlade šavrinkice in pevci moškega PZ Pergula Sv. Peter. Presenečenje večera smo doživeli, ko so na oder stopile mlade pevke šavrinkice v posebnih istrskih nošah pod vodstvom Rožane Špeh. Znane in prirejene istrske pesmi so iz src mladih pevk na novo zaživele.

Da so moški glasovi nekaj posebnega, so nas prepričale pesmi pevcev Mo PZ Pergula z vodjo Marinom Vižintinom. Razvedrili so nas z veselimi in hudomušnimi pesmimi ter zaključili kulturni večer z Zdravljico v narečju in zaželeli vsem: »Bug nas živi vse, kar nas dobreh je ledi.«

Zapisala Sonja Cergol.

27

28

K Glej, zvezdice božje V soboto, 7. januarja 2023, se je v Koštaboni v cerkvi sv. Kozma in Damjana odvil božični koncert Glej, zvezdice božje. Koncert so oblikovali mladi pevci, združeni v Mešani mladinski pevski zbor Srečko Kosovel z zborovodkinjo Petro Habjančič Gregorc, in Moški pevski zbor Srečko Kosovel, ki ga vodi zborovodja Andrej Makor. Bogat božični program sta obogatila pianistka Larisa Štukelj in violinist Oskar Ličen.

S solo vlogami so zapeli mladi pevci Monika Kobal, Brigita Kobal in Matija Vrčon. Vse božično sporočilo pesmi je vodila in napovedovala Neja Polanc. Zaključni pesmi Glej, zvezdice božje in Sveta noč sta povzdignili vse čutenje obiskovalcev v tako lepi koštabonski baročni

cerkvi. Srečanje pevcev Srečko Kosovel Ajdovščina in KD Alojz Kocjančič Puče – Koštabona je navezalo nove prijateljske stike, ki obetajo nova srečanja.

Ko združimo moči, ko sklenemo roke, nam vedno bolje gre.

V svetu pisanem živimo, kjer veliko je poti.

In vsak po svoje hrepenimo, da srečnejši bi bili. Če bi skupno pot imeli in bi našli se nekje, bi se bolje razumeli in sklenili bi roke.

Ko združimo moči, ko sklenemo roke, nam vedno bolje gre.

Zapisala Sonja Cergol.

29

Božičnica in praznovanje dneva samostojnosti v Sv. Petru

V četrtek, 29. decembra 2022, je bila v kulturnem domu v Sv. Petru tradicionalna božičnica, ki jo je organiziralo Pevsko društvo Pergula. Večer, ki so ga prepletale božične pesmi domačih zborov, je poglobil globoko sporočilo božičnih praznikov. Program so oblikovali mladi pevci združeni v Mladinski zbor Sv. Peter in vodja Jakob Bažec s spremljavo na kitaro, Moški pevski zbor Pergula Sv. Peter in zborovodja Marino Vižintin, združeni pevci Mešanega pevskega zbora Alojz Kocjančič Puče- Koštabona in Cerkveni pevski zbor Koštabona z zborovodkinjo Ivano Milko Pucer,

Cerkveni zbor župnije Krkavče in zborovodkinja Elda Grižon ter Klapa San Lorenzo Portorož z vodjem Denisom Fakinom. Vsi zbrani na odru in v dvorani so na koncu slovesno zaključili koncertni večer z božično pesmijo Sveta noč. Ob zaključku se je voditeljica zahvalila vsem pevcem in obiskovalcem s srčno zahvalo za dar, ki se je zbiral v imenu Župnijske Karitas Krkavče in tako namenili svoj dar za družine v stiski.

Zapisala Sonja Cergol

30

K

Uporabne vsebine

INDIVIDUALNA MOBILNOST PREMIKA EVROPO

KULTURA

Za umetnike in kulturne delavce iz upravičenih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa–KULTURA. Podpora bo namenjena za strokovno izpopolnjevanje v tujini ali mednarodno sodelovanje, koprodukcije, soustvarjanje ali predstavitev dela novemu občinstvu.

Rok prijave med 10. oktobrom 2022 in 31. majem 2023 do 23.59 (glej vmesne oz. mesečne roke).

Cilj ukrepa Kultura premika Evropo – Culture Moves Europe je v triletnem obdobju podeliti približno 7.000 podpor, posebna pozornost pa bo namenjena uveljavljajočim se umetnikom.

Ukrep individualne mobilnosti za umetnike in kulturne delavce, ki potujejo od 7 do 60 dni, ali skupine posameznikov (2–5 oseb), ki potujejo od 7 do 21 dni.

Upravičeno področje: glasba, literarno prevajanje, arhitektura, kulturna dediščina, oblikovanje in modno oblikovanje, vizualne umetnosti in uprizoritvene umetnosti.

Rok prijave: 31.05.2023 Povezava: https://ced-slovenia.eu/tender/individualna-mobilnost-kultura-premika-evropo

31

1. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2023 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

2. Javni dvoletni razpis za izbor kulturnih projektov vrhunskih skupin na področju zborovske in folklorne ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jih bo v letih 2023 in 2024 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Rok prijave: 3. 4. 2023 Povezava: https://www.jskd.si/financiranje/projektni/projektni2023/uvod_projektni_23.htm

Rok prijave: 3. 4. 2023 Povezava: ht tps://w w w.jskd.si/f inanciranje/vpr/ vpr_2023-24/uvod_vpr_2023-24.htm

SODELUJ PRI SOOBLIKOVANJU KULTURALISTA

K

V kolikor delujete na področju kulture in sooblikujete njene vsebine v Mest ni občini Koper, vas vabimo, da svoje prispevke in fotografije pošljete na: kultura@visitkoper.si.

Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 31. 5. 2023 Kulturalist Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper Uredil: Patrik Holz, e: kultura@vistikoper.si Lektura: Leemeta Oblikovalec: Francesco Melis, ESE prostovoljec Avtor fotografije naslovnice: Ualid Amrani, ESE prostovoljec Koper, marec, 2023

32