KULTURALIST 07

K azalo

Izbrani umetniki in umetnice za rezidenčno bivanje v kubedu v letu 2023

stran 03

Kulturno društvo Peter Martinc

Ana Kučan – L’Espace infini/neskončni prostor

Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper

Posijal je žar - koncert skladb skladatelja Andreja Makorja

Skladišče magazzino Libertas

Fotografska razstava: Nothing to write home about

stran 07 stran 09

Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper

Festival Kitarika 2022

Društvo prijateljev glasbe

Festival sodobne glasbe Biennale Koper 2022

Javni sklad za kulturne dejavnosti republike Slovenije

Festival godalnih orkestrov stran 11

Presentazione/Predstavitev POEM

Come immagino il mio viaggio oggi

stran 13 stran 15 stran 17

KUD Zrakogled

Bojan Krivokapić v Librisu (predstavitev romana Pot pod noge)

stran 21

Otok, zavod za razvoj kulture in družbe

Program Kino IstraCinema Istria je filmsko obarval jesen za otroke in mladino

stran 23

Reportaže s kulturnih dogodkov

stran 27

Uporabne vsebine

stran 39

stran 19

Umetnik se predstavi stran 37

Svit Pregelj

Rezidenca Kubed

Rezidenca Kubed

IZBRANI UMETNIKI IN UMETNICE ZA REZIDENČNO BIVANJE V

KUBEDU V LETU 2023

Rojstna hiša slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, pesnika in pisatelja Alojza Kocjančiča je danes urejen objekt s spominsko sobo, etnološko zbirko in umetniško rezidenco, namenjeno umetnikom. Slednja omogoča izmenjavo kulturnih ustvarjalcev, ki s tem dobijo priložnost ustvarjati v slikoviti vasici Kubed.

Izbira rezidentov in rezidentk je izvedena na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, na katerega se lahko umetniki in umetnice prijavijo. Razpis vsako leto zajema druga področja umetnosti z namenom zagotavljanja enakovrednih možnosti dela in sodelovanja umetnikov in umetnic iz vseh zvrsti. Rezidenca

jim ponuja bivalne prostore z vso potrebno opremo in ločen atelje, v katerem lahko nemoteno ustvarjajo,prejmejo pa tudi sredstva za kritje stroškov materiala. Ob koncu tekočega leta se izvede zaključni dogodek projekta, na katerem predstavijo rezidenčne umetnike in umetnice ter njihovo delo.

Na razpis za enomesečno rezidenčno bivanje v hiši Alojza Kocjančiča za leto 2023 se je z različnimi projekti prijavilo kar osemnajst umetnikov in umetnic s področij filma, gledališča in intermedijske umetnosti. Tako bo od januarja do decembra v umetniški rezidenci v Kubedu prebivalo dvanajst umetnikov in umetnic.

Petra Kapš, intermedijska ustvarjalka

A. A. Braatz, filmski ustvarjelec

PREDSTAVITEV UMETNIKOV IN UMETNIC

JANUAR 2023: mag. Petra Kapš (z drugim imenom OR poiesis) je umetnica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike, slušne percepcije, interaktivnega zvočnega performansa v konkretnem, akustičnem prostoru in digitalno nadgrajeni realnosti, spletne transmisije in umetniškega radia. V zadnjih letih je pomembno prispevala k razvoju interaktivnih, zvočnih in performativnih umetniških praks.

FEBRUAR 2023: Ana Pečar se ukvarja z videom, zvokom, performansi in vidžejanjem. Končala je študij v Washingtonu, ZDA, na fakulteti Concoran School of Art in na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Dejavna je na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču.

MAREC 2023: August Adrian Braatz je filmski režiser in glasbeni skladatelj, ki je bil po končanem šolanju prvi asistent režije pri celovečernih filmih Martina Turka Ne pozabi dihati, Rahele Jagrič Pirc Vesolje med nami in Slobodana Maksimovića Kapa ter pri televizijskih serijah in kratkih filmih. Njegova filmska in glasbena dela so bila predvajana na vidnejših mednarodnih filmskih festivalih.

APRIL 2023: Tomaž Pavkovič je režiser in producent, ki je sodeloval pri filmih we are all from bron(X) (2003), Reka ločuje – delo povezuje (2018) in Zgodba Cantine Thrash (2022). Dela kot snemalec, režiser, novinar, producent, filmski pedagog in montažer. Od leta 2002 sodeluje z ekipo Luksuz produkcije DZMP, pri kateri deluje kot mentor in je

Ana Pečar, intermedijska ustvarjalka

Ana Čavić, intermedijska ustvarjalka

Jovana Đukić , filmska ustvarjalka

Nela Poberžnik, intermedijska ustvarjalka

PREDSTAVITEV UMETNIKOV IN UMETNIC

avtor več kratkih filmov, ki so bili prikazani in tudi nagrajeni na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. Vodi tudi filmske delavnice na osnovnih šolah v Sevnici, Trebnjem, Šentrupertu itn.

Maj 2023: Ana Čavić je vizualna umetnica, performerka, pesnica in raziskovalka uprizoritvenih umetnosti, ki je dejavna že petnajst let, predvsem v mednarodnem prostoru, medtem ko je v zadnjih treh letih aktivno predstavljala svoje delo tudi v slovenskem kulturnem prostoru. Trenutno je doktorska kandidatka in raziskovalka na področjih alternativnega umetniškega založništva in performansa na fakulteti Winchester School of Arts, University of Southampton.

JUNIJ 2023: Aphra Tesla, samostojna kulturna delavka in intermedijska umetnica, rojena v Slovenj Gradcu, je leta 2010 magistrirala iz videa in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Znana je po Huxtrlu, ki je prekategoriziral pravno opredelitev intermedialnosti. Je avtorica longitudinalnega projekta Aphra Tesla Operating System (od

leta 2011) in prva živeča slovenska umetnica, po kateri se imenuje nagrada za intermedijske dosežke BELI APHROID.

JULIJ 2023: Lea Jazbec je magistrirala na Beneški akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) v Italiji. Eksperimentiranje, načrtno prehajanje med mediji in svetloba so osrednjega pomena znotraj Lejine umetniške produkcije, medtem ko sta narava in človekovo stanje pogosto v središču njenih raziskovanj. Trenutno jo zanimajo ustvarjanje instalacij v notranjih in zunanjih javnih prostorih z lokacijsko in prostorsko pogojeno vsebino ter projekti, ki zadevajo naravno, kulturno in industrijsko dediščino ter zapuščene prostore, ki potrebujejo ponovno oživitev.

AVGUST 2023: Lea Culetto je leta 2019 končala podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Od takrat deluje kot samozaposlena v kulturi,in sicer na področju vizualnih in intermedijskih umetnosti s poudarkom na feminizmu. Z uporabo tekstila in mešanih medijev ustvarja objekte in instalacije, skozi

Tina Šulc Resnik, intermedijska ustvarjalka Aphra Tesla, intermedijska ustvarjalka

katere preizprašuje ideale, tabuje in predstave o ženskem telesu. Najpogosteje izhaja iz osebne izkušnje.

SEPTEMBER 2023: Tina Šulc Resnik je samozaposlena v kulturi kot videastka, montažerka in snemalka videa in je diplomirala iz vizualnih komunikacij na Fakulteti za dizajn v Ljubljani. Pri svojih umetniških prizadevanjih se osredotoča na podobe narave v različnih izraznih oblikah. Sodelovala je pri številnih projektih, večinoma za gledališča in festivale. Njena umetniška dela so mednarodno razstavljena v galerijah in muzejih.

OKTOBER 2023: Jovana Đukić končuje študij grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njeni izbrani področji sta ilustracija in animacija,ki ju dopolnjuje z oblikovanjem

keramike in tekstila ter analogno fotografijo.

NOVEMBER 2023: Nela Poberžnik je diplomirala iz primerjalne književnosti in je študentka Akademije za vizualne umetnosti (AVA), ki živi in ustvarja v Ljubljani. Deluje kot pesnica in vizualna umetnica v različnih medijih, kot so fotografija, video, risba in slikarstvo. Njenemu izrazu je skupna židka, intimna psihedelija, ki pogosto zavzema obliko skozi kolaž, portret ali oboje in ki z absurdističnimi trenutki in željo po surovi iskrenosti odseva sodobno (ne) stanje.

DECEMBER 2023: Franc Purg je večkrat nagrajeni umetnik, ki deluje v javnem prostoru na stičišču tehnologije, skupnosti in urbane trajnosti. Njegovo družbeno angažirano delo je bilo razstavljeno po vsem svetu, razpet pa je med Celjem in Londonom.

Tomaž Pavkovič, filmski ustvarjalec

Franc Purg, intermedijski ustvarjalec

Lea Culetto, intermedijska ustvarjalka

Lea Jazbec, intermedijska ustvarjalka

K Zveza kulturnih društev

Posijal je žar - koncert skladb skladatelja Andreja Makorja

Člani MePZ Bistrica ob Sotli in MePZ Obala Koper s solisti so 26. novembra 2022 v Protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru izvedli koncert, posvečen skladatelju Andreju Makorju.

110. obletnico smrti pesnika Antona Aškerca, smo na koncertu slišali tudi novo skladbo z naslovom Zarja, ki jo je na besedilo pesnika prav tako uglasbil Andrej Makor. Napisana je za mešani pevski zbor, čelo, klavir in flavto. Tudi MePZ Obala Koper je v svojem sporedu izvedel dve novi skladbi Andreja Makorja, in sicer Klagelieder, ki je posvečena vsem žrtvam pandemije covida-19, in Ruj skladatelja Alda Kumarja, avtor aranžmaja pa je Andrej Makor. Sočasno s koncertom je potekal tudi pogovor s skladateljem, ki se je navezoval na njegovo delo in ustvarjanje. Niti koncerta in pogovora je povezovala muzikologinja in dirigentka Ana Erčulj.

Na koncertu z naslovom Posijal je žar je bilo mogoče slišati 18 Makorjevih skladb, ki so nekatere bolj, nekatere manj znane slovenski zborovski javnosti. Nekatere, ki so že bile napisane in izdane, so svojo krstno izvedbo doživele šele letos. Ker letos obeležujemo

Naslov projekta je vzet iz besedila Aškerčeve pesmi Zarja in ima za današnji čas zelo pojmljiv naslov, saj vliva upanje in ponuja svetlejši pogled na prihodnost.

Fotografije: Jakob Bužan

Mestne obcine Koper

š Skladišce magazzino Libertas

Fotografska razstava: Nothing to write home about

V drugem prekatu skladišča Libertas smo si med 12. novembrom in 3. decembrom 2022 lahko ogledali fotografsko razstavo avtorja Aljaža Lavriča z naslovom Nothing To Write Home About. Otvoritev je popestril glasbeni nastop Andreja Staniča (CARO MIO) s spremljavo Mateja Staniča. Izrazito pripovedna dikcija razstave odslikava avtorjevo desetmesečno doživljanje predhodno idealiziranega mesta. »Skozi fotografije prikazujem Bruselj kot prehodno in minljivo mesto. Veliko ljudi pride v Bruselj zaradi dela, šole, družine ipd., a večina jih je nad izkušnjo mesta razočarana. Veliko ljudi misli, da dlje kot greš na sever, boljši so življenjski pogoji, boljše plače, boljša izobrazba in lepše je življenje. A v desetih mesecih, ki sem jih preživel v Bruslju, sem ugotovil, da ima vsak kraj svoje pomanjkljivosti, svoje napake – povsod se da stvari izboljšati,«je povedal avtor. O svojih vtisih in razstavi pa je dodal: »Nad mestom sem bil tako razočaran, ker sem pred prihodom imel Bruselj za nek ideal, popolno mesto, ki pa seveda ne obstaja. Kljub neizpolnjenim pričakovanjem sem okolje vzljubil –predvsem zaradi ljudi, ki sem jih tam spoznal. Rezultat tega je ambivalenten odnos do mes-

ta in časa, ki sem ga preživel v njem, kar je mogoče zaznati tudi na fotografijah.«

Skozi fotografski objektiv Aljaž Lavrič raziskuje različne interpretacije pomena besed »writing« in »home«. V seriji jih niza kot vizualne motive, med katerimi so razglednice, znamke, poštni nabiralniki, domofoni, azilni dom, porušene hiše, prodaja posesti, brezdomci itn. Ob 20 črno-belih fotografijah je razstavo sestavljalo tudi 13 besedil Maximiliana Smitha Jonesa, ki ga je Aljaž Lavrič spoznal med svojim bivanjem v mestu in njegovim doživljanjem. Fotografije so skupaj z razstavljenimi besedili ustvarile svojevrsten dialog o družbenem stanju v Bruslju, odnosu med mestom in njegovimi prebivalci in odnosu med ljudmi znotraj mesta.

Skupek besedil in fotografski zapisi so se na razstavi dopolnjevali in v hladnem okolju novembrskega Prekata 2 še poudarili občutek osamljenosti in pomanjkanje domačnosti. Sled hrepenenja po domu, ki je ostala tudi po vrnitvi.

Fotografije: Aljaž Lavrič

K J avni s K lad za K ulturne

FESTIVAL GODALNIH ORKESTROV

V soboto, 19. novembra 2022, je pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in strokovnim spremstvom dirigenta Igorja Corettija Kureta v Protokolarnoprireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru potekal prvi Festival godalnih orkestrov.

Festival je otvoril Godalni orkester Kulturnega društva Stična, ki so ga ustanovili mladi nadobudni glasbeniki v želji po skupinskem igranju, ustvarjanju in druženju. Ena vodilnih zamisli orkestra je bila tudi nadaljnje glasbeno udejstvovanje in izobraževanje mladih glasbenikov, ki so že končali glasbeno šolo. Orkester deluje kot mlada zasedba od oktobra 2012, v njem pa so udeleženi pretežno godalci iz Občine Ivančna Gorica. Njihova mentorica in dirigentka je Polona Udovič.

Kot drugi se je občinstvu predstavil ljubljanski Zdravniški orkester Camerata medica, ki združuje zdravnike, študente medicine in druge zdravstvene delavce ter ljubitelje orkestrske igre v enovit godalni korpus, ki v

pristni ljubezni in predanosti glasbi neguje skupinsko muziciranje. Orkester se je prvič predstavil leta 1991 na slovesnosti ob zaključku strokovnega simpozija Plečnikovi dnevi in vse do danes ostaja zvest tej prestižni manifestaciji zdravniške glasbene dejavnosti. Jedro orkestra še vedno sestavljajo člani, ki so bili med prvimi nosilci zamisli in razvojne vizije ter skrbeli za status in podporo orkestra in koncertno aktivnost. V letu 2009 je umetniško vodenje orkestra prevzel maestro Franci Avsenek, akademski glasbenik violist in profesor na Akademiji za glasbo. Oder je nato zavzel dinamični Komorni orkester NOVA, katerega začetki segajo do ustanovitve Glasbenega društva NOVA pred 26 leti. Po nekajletnem preoblikovanju v simfonični orkester NOVA filharmonija se je današnja komorna godalna zasedba pod vodstvom Mojce Batič, Ane Cotič, Barbare Grahor Vovk in Polone Repše sestavila leta 2017. Pri vsakem koncertnem programu skrbijo za izvajanje obstoječih ali novo naročenih del in priredb slovenskih skladateljev.

de J avnosti r epubli K e s loveni J e

Prvi državni Festival godalnih orkestrov pa se je zaključil z nastopom koprskega Obalnega komornega orkestra, ki je zaigral pod taktirko Vlada Repšeta. Obalni komorni orkester je edini izvajalec komorne in simfonične orkestralne glasbe v slovenski Istri. Uspešno deluje že štirideseto sezono ter povprečno pripravi tri kakovostne koncertne programe in izvede pet koncertov letno. Za seboj ima številna gostovanja po Sloveniji, Italiji, Hrvaški in Avstriji. Obalni komorni orkester je bil ustanovljen leta 1983 na pobudo nekdanjih učencev tamkajšnjih glasbenih šol. Danes ga sestavlja 30 stalnih članov, godalcev, ki so

nekdanji in sedanji učenci ter učitelji obalnih glasbenih šol, v zadnjih letih pa v njem sodelujejo tudi dijaki Umetniške gimnazije v Kopru in po potrebi drugi instrumentalisti (pihala, trobila). Med svojim štiridesetletnim delovanjem je orkester obeležil vse pomembnejše kulturne prireditve na Obali. Razpolaga s številnimi radijskimi in televizijskimi posnetki, njegovi cilji pa so predvsem približati orkestralno glasbo čim širšemu občinstvu, omogočiti muziciranje mladim glasbenikom, ki se tako lahko uveljavijo kot solisti, izvajati dela domačih skladateljev, zlasti pa obogatiti kulturno življenje na Obali.

Godalni orkester Kulturnega društva Stična, foto: Urška Špende

Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica, foto: Urška Špende

Komorni orkester NOVA, foto: Urška Špende

Obalni komorni orkester, foto: Urška Špende Obalni komorni orkester, foto: Urška Špende

FOTO:

Kulturno društvo Peter Martinc

ANA KUČAN – L'ESPACE INFINI/ NESKONČNI PROSTOR

Razstava v palači Gravisi v Kopru, ki smo jo pripravili v Kulturnem društvu Peter Martinc v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Santorio Santorio Koper, je prikazala versajske vrtove, znameniti park ob Versajski palači (fr. Château de Versailles), nekdanji rezidenci francoskih kraljev. Park je na željo Sončnega kralja Ludvika XIV. ustvaril André le Nôtre, Versajska palača pa je skupaj z vrtovi postala simbol vrhunca francoske monarhije.

Fotografije Ane Kučan so nastale pozimi leta 2015, ko se je avtorica, krajinska arhitektka in profesorica na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani, podala na enega mnogih obiskov tega kultnega parka.

Nastalo je veliko fotografij, od tega deset velikega formata, polovico pa jih je odbrala za koprsko razstavo. Nenavaden, a učinkovit format je obiskovalcu ponudil možnost, da se zlije s podobo v meglo ovitih vrtov in dobesedno stopi v ta neskončni prostor, na katerega napeljuje tudi naslov razstave. Ob otvoritvi nam je Ana Kučan pripovedovala tudi o svojih vtisih.

AK: Versajski vrtovi veljajo za kvintesenčno delo vrtne umetnosti in so zagotovo najveličastnejše delo evropske, če ne kar svetovne vrtne umetnosti. V času vladanja Ludvika XIV., ko se je začela oblikovati politična propa-

ganda, kar pomeni, da je cela vrsta umetnikov skrbela za ustvarjanje kraljeve podobe, je kraljevi vrtnar André le Nôtre dobil najzahtevnejšo in najpomembnejšo nalogo: ustvariti prostorsko prispodobo politične moči. S tem vrtom, ki se razteza v neskončnost in s svojimi osmi celoten svet pripelje v eno samo točko, kraljevo spalnico, je z imenitnimi oblikovalskimi prijemi uspel ustvariti prostorsko iluzijo, da je kraljeva absolutna moč samoumevna, kot bi bila dana od Boga.

NZ: Kakšni so ti vrtovi danes?

AK: Vrtovi imajo še zmeraj prvotno osnovno strukturo. Nastajali so zelo dolgo, ker je v tem delu zajet tudi ves arzenal krajinskoarhitekturnega znanja, preusmerjanja naravnih procesov in delovanja z njimi. Veličastnost vrtov je dosežena z minimalnimi sredstvi: travnatimi preprogami, vodnimi kanali, ki so nosilci osnovnega sporočila, in obrezanimi zelenimi stenami. Le Nôtre pa je, da bi dosegel cilj, spretno uporabil sredstva za popačenje perspektive in s tem vplival na dojemanje parka. O parku sem se najprej učila in ga nato nekajkrat doživela, da sem razumela njegova strukturo in sporočilo. Na fotografijah, ki jih gledamo v Kopru in so nastale v meglenem dopoldnevu, se mi je skozi te izbrušene poteze, ki predstavljajo človekov napor, da bi si podredil naravo, razkrila človekova nemoč pred naravo. Izkazala se je s podobami, ki so

izginjale v megli, in to sem poskušala ujeti na fotografije.

NZ: Je bil prav ta trenutek še posebej pomemben ali odločujoč?

AK: Bil je povsem odločujoč. To ni bil moj prvi obisk Versaillesa. Imam celo serijo fotografij iz različnih letnih časov. Večina razkriva gospodovalnost, ki jo park izraža. V tej megli pa se je zazdelo prav nasprotno: razblinil se je privid našega nadzora nad naravo, megla je ta največji absolutistični artefakt razkrila kot krhek. Človekov napor je požirala megla in prostor je res, dobesedno, izginil v neskončnost. Zdelo se mi je, da tega trenutka ne smem zamuditi. Fotografij nisem delala z mislijo na razstavo, bila sem ujeta v ta trenutek in občutje nekakšne globoke izkušnje samosti kot univerzalne izkušnje sodobnega človeka.

NZ: Tak vtis fotografije tudi dajejo, temu ustrezen je tudi naslov v francoščini L’espace infini

AK: Gre za prostor neskončnosti, prostor, v katerega sta ujeti nedoločljivost in izmuzljivost narave. Kakor koli jo poskuša vrtna umetnost, pa zdaj krajinska arhitektura, urejati in uravnavati, je narava vselej izmuzljiva in neoprijemljiva.

NZ: Lani ste izdali tudi posebno publikacijo o vrtovih Vrt in prispodoba.

AK: Zasluga za to razstavo gre tudi Zoji Skušek, ki se je na moj predlog lotila prevo- da knjige Érika Orsennaja Portret srečnega

človeka. Knjiga eruditsko, a na duhovit način govori o nastajanju vrtov, o prijateljstvu med kraljem in vrtnarjem. Zoja je za knjigo izbrala nekaj teh fotografij, in če je ne bi bilo, ne bi bilo te razstave. Prevedli smo jo z mislijo, da bi občinstvu približali razumevanje vloge vrtov. Pozneje smo ob 90. obletnici ustanovitelja krajinske arhitekture prof. Dušana Ogrina želeli nadaljevati z besedili o povezavi med vrtovi in prispodobo. V knjigi smo zbrali eseje avtorjev, ki prihajajo z različnih področij in od vsepovsod ter prinašajo raznolike poglede na vrt onkraj njegove vsakdanje samoumevnosti.

NZ: Kakšen odnos imamo danes ljudje do vrtov?

AK: V naši kulturi imamo zelo ambivalenten odnos do vrtov. Nekaterim pomeni prostor pridelovanja, drugim prostor užitka, redkokdaj pa nastopa skozi različne simbolne pomene, kot da se ne bi zavedali mnogoterih pomenov vrta. Dževad Karahasan v svoji knjigi Knjiga vrtova govori o jeziku kot o vrtu in izpostavi mnogoplastnost vrtov prek Šeherezadinih zgodb. V vrtu se lahko dogajajo vse čudežne stvari, ker pripada obema svetovoma, naravi in kulturi, obenem pa nobenemu v celoti. Mislim, da je vrt kot simbol moči še zmeraj aktualen, kot prispodoba bogastva, ampak je ta dolgoročno preživeta. Vrt je danes vse bolj prispodoba blaginje in sobivanja z naravo. Predvsem pa je vrt prostor dolgoročnega načrtovanja in to vidim kot prispodobo tega, kar moramo početi, da bi ohranili planet in s tem tudi sebe. Skratka, razmišljati bi morali dolgoročno in načrtovati v sozvočju z naravo.

Neva Zajc

K Kulturno društvo Kitarika

Festival KitariKa 2022

Osrednji dogodek je bil drugi koncert Festivala Kitarika, na katerem je v polni dvorani sv. Frančiška nastopil izjemen glasbenik, kitarist Petrit Çeku. S kitarskim recitalom Bachove glasbe se je prvič predstavil v Sloveniji.

Pred koncertom smo si lahko ogledali večkrat nagrajeni dokumentarni film Sarabande režiserke Kaltrine Krasniqi, ki je bil lep uvod v interpretacije šestih veličastnih suit za solo violončelo. S svojo izjemno umetniško občutljivostjo in izrazno močjo je Petrit Çeku ustvaril sijajen, nepozaben večer, ki ga je številčna koprska publika nagradila s stoječimi ovacijami.

Festival Kitarika smo zaključili s koncertom mladega madžarskega kitarskega virtuo-

za Zsomborja Sidooja, enega najvidnejših kitarskih talentov mlajše generacije. S svojo interpretacijo, virtuoznostjo in izjemno muzikalnostjo je očaral občinstvo, v drugem delu koncerta pa se mu je pridružil še Godalni kvartet Accadémia iz Ljubljane. Skupaj so poustvarili čudovito skladbo Maria Castelnuova Tedesca, znameniti Kvintet za kitaro in godala. Občinstvo je bilo zelo navdušeno.

Festival Kitarika 2022 je bil izveden ob podpori MOK, ZKD MOK, JSKD IO Koper, Skupnosti Italijanov Santorio Santorio Koper in Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper ter medijskega pokrovitelja Radia Koper.

Fotografije: Matevž Kocjan

in Glasbena šola Koper

Društvo prijateljev glasbe

Festival sodobne glasbe Biennale Koper 2022

Društvo prijateljev glasbe je neprofitna koncertna agencija, ki od ustanovitve leta 1963 neprekinjeno organizira in uresničuje sezone koncertov klasične glasbe v Kopru in okoliških krajih. Glasbeni dogodki koprskih prijateljev glasbe želijo prispevati k dvigu splošne kulture ter spodbujati k razmisleku o nas in našem okolju.

V letošnji sezoni smo izvedli: – sedem koncertov cikla Amabile, – koncert Mala simfonija Kopra, posvečen prof. T. Lorenzu, – koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ob 100. obletnici rojstva V. Lovca, – en koncert cikla Glasbeni obiski, – en koncert cikla Vivace v Loggi, – en koncert novega abonmaja Grande, – mojstrske tečaje in tri koncerte mladih virtuozov v okviru Poletne simfonije ter – orkestrski kamp Mali filharmonik.

Zadnji podvig društva je bila organizacija festivala sodobne glasbe Biennale Koper med 29. novembrom in 3. decembrom 2022, na

katerem se je zvrstilo kar sedem dogodkov. Za uvod pa smo oktobra gostili tudi ameriški tolkalni trio.

Letošnja osrednja tema bienala je bila voda. Podnebne razmere se spreminjajo in priča smo, kako postaja voda vse bolj dragocena, vse bolj potrebna in vse pogosteje nevarna. Voda pa lahko postane tudi barva, predstavlja vezi, odseva svetlobo, »pleše« v obliki spirale, voda ima svoj »meta« pomen, voda je morje, voda ima spomin. S temi pojmi sem poskušala opisati posamezne koncerte in upam, da nas bo vse skupaj spodbudilo k večjemu spoštovanju, k večji strpnosti, k večji odgovornosti in k večji ljubezni do našega okolja, do sočloveka, do vseh živih bitij in do narave na splošno. Naj bosta glasba in kultura ambasador, ki sporoča, da izkazovanje moči s pohlepom, tekmovalnostjo in zavistjo pripelje samo do uničenja. Naj bo to priložnost, da se naučimo izmenjave, sodelovanja in povezovanja.

Fotografije: Lana Mršnik in Mirko Orlač

K Presentazione/Predstavitev POEM

COME IMMAGINO IL MIO VIAGGIO, OGGI

Viaggiare è il sogno di tantissime persone. Anche il mio. Io non sono diversa dagli altri. Un viaggio intorno al mondo, alla scoperta dei luoghi che tante volte ho ammirato nelle foto dei giornali, alla tv, nei libri, è il sogno che mi accompagna da una vita.

Ma, perché c’è anche un ma, ci sono persone che viaggiano anche in modo diverso, particolare: viaggiano con la fantasia, con i pensieri, e, quello che mi rende simile a loro, viaggiano attraverso la lettura.

Non so se a qualcuno di voi sia mai successo di immaginarsi protagonista del libro che sta leggendo, di creare addirittura trame alternative, sostituendo i vissuti narrati nelle pagine con quelli personali e trasformandoli in romanzi con, naturalmente, finali alternativi a quelli narrati o addirittura a quelli che pensavano inizialmente; perché succede così, la fantasia segue il suo corso e, come un fiume,

può rompere gli argini o cambiare direzione. Il viaggio nel tempo è tra i miei preferiti. Fin da piccola ho amato leggere i romanzi o le novelle ambientate nel XIX sec. Io sono stata una Jo scatenata, ma anche una Rossella che imperterrita continua a non accorgersi della realtà, per non parlare dell’orgogliosa Elisabeth, nella quale, ancora oggi mi ritrovo spesso.

Le dinamiche narrative di questi romanzi e delle loro protagoniste mi hanno sempre affascinato. Donne decise, indipendenti, che cercano di emanciparsi nonostante l’epoca certamente non facile e disposte a cambiamenti anche radicali.

Immersa nelle mie fantasie e nei miei pensieri poi, ad un tratto, sento un richiamo o un rumore discordante e mi rendo conto che mi ero allontanata dal quotidiano, ero partita per un viaggio senza meta. All’avventura.

Oggi diamo tutto per scontato: trasferimenti aerei rapidi, viaggi per l’Europa, in giro per il mondo. Ma muoversi a quei tempi? In carrozza o a piedi, su strade dissestate, per giorni e giorni. Per non parlare delle “locande” dove ci si fermava per cambiare i cavalli e per ristorarsi un po’. Decisamente poco comode questo genere di avventure.

Ma questi sono i dettagli che con la fantasia e la lettura, spesso non vengono considerati. Mi immagino a camminare lungo strade fangose, con servizi igienici inesistenti e dunque ambienti maleodoranti. Perché questa è la realtà dell’epoca.

Razionalmente, noi siamo dei privilegiati. Abbiamo se non tutto, tanto. Però lo diamo per

scontato e non ci rendiamo conto di quanto siamo fortunati.

Ci possiamo permettere non solo di viaggiare, ma anche di farlo stando tranquillamente a casa, assaporando il silenzio di un attimo o sfogliando alcune pagine. Con il volto magari rivolto alla luce che entra dalle finestre, ascoltando il rumore del traffico, o le chiacchiere della gente, o, i più fortunati, il cinguettio degli uccelli. Le più recenti trasformazioni forzate della nostra quotidianità ci hanno toccato nel profondo ma sta a noi, alla nostra immaginazione e alla nostra resilienza, andare avanti. Il nostro futuro lo creiamo noi.

Scrive Donatella Cergol.

K KUD Zrakogled

BOJAN KRIVOKAPIĆ V LIBRISU

(predstavitev

romana Pot pod noge)

Po dveh letih pandemije je v četrtek, 8. decembra letos, ponovno zaživel antikvarski prostor koprske knjigarne Libris na naslovu Repičeva ulica 3. Zasijal je v barvah in energiji mladega pisatelja Bojana Krivokapića iz Vojvodine (Srbija).

Bojan Krivokapić je reden gost mednarodnega srečanja Foruma Tomizza, ki poteka vsako leto maja v Trstu, Kopru in Umagu. Bil je tudi nagrajen na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae v Umagu 2021. Doslej je izdal knjigo kratke proze Trči Lilit, zapinju demoni, zbirko mešane poezije Žoharjev let, roman Proleće se na put sprema (Beograd, 2017; Sarajevo – Zagreb, 2017) in zbirko pesmi Gnezdo dečaka (Beograd, 2019).

Pri koprski založbi Zrakogled je letos izšel prevod romana Proleće se na pot sprema. Mladi avtor je s prevajalko Bojano Vajt predstavil svoj zadnji roman, ki ima v slovenščini nekoliko drugačen naslov: Pot pod noge. O imenu v slovenščini se je odločila prevajalka, ki je izbrala enega od štirih verzov na koncu knjige.

V pogovoru, ki ga je vodil urednik knjige in direktor koprske založbe Zrakogled Gašper Malej, je srbski avtor spregovoril o tem, kako je postal pisatelj, o vplivu velike pisateljice Daše Drndić, o svojem zanimivem jezikovnem slogu ter nenehnem boju z lektorji in »vsemi, ki krajšajo in čistijo jezik«. Povedal je, da piše iz množice jezikov, ki so vplivali nanj, glede na to, da je odraščal ob srbščini, črnogorščini, madžarščini in hrvaščini.

Njegove knjige vsebujejo avtobiografske elemente, vsekakor podprte z bujno domišljijo in neskončnim številom podrobnosti – drobnih stvari, ki delajo njegove zgodbe posebne in velike. Bojan Krivokapić piše intimno, brezmejno in bogato. V ozadju spomina mu ves čas zvenijo pripovedi »bab«, črnogorskih starejših prebivalk rodne vasi v Vojvodini, ki jih je poslušal v otroštvu. Od njih pa se pripoved dviga v sedanjost in opisuje doživetja mladega človeka, ki išče odprtost in svobodo ter poskuša povezati današnjo razbito stvarnost.

’’Raziskovanje družinskih zgodb je način, kako

glavni junak vzpostavlja svojo identiteto, pripovedi teh prednic, močnih žensk, ki smo jih poimenovali babe, pa so ključne tudi za avtorjev pripovedni slog in njegovo pisateljsko pot,’’ poudarja prevajalka romana Bojana Vajt, ki je napisala tudi spremno besedilo ob slovenskemu prevodu.

Naslov slovenske izdaje izhaja iz enega od štirih verzov na koncu knjige. ‘’Prevod ni identičen kot izvirnik zaradi zakonitosti prevajanja poezije, kjer je poleg vsega ostalega treba upoštevati tudi ritem in rimo in je plod tehtnega premisleka o tem, kaj je bistveno za knjigo, naslov pa je bil usklajen tudi z avtorjem,’’ pravi prevajalka. Bližina jezikov je omogočila, da prevod v skladu z avtorjevimi literarnimi postopki in jezikovno držo (prepletanje ra-

zličnih jezikov in jezikovnih ravni) ohranja nekaj besed v izvirniku, česar si italijanska in nemška prevajalka nista mogla privoščiti, ker ju njuni bralci ne bi razumeli. Drugače kot nemški ali italijanski prevajalci je imela prevajalka Bojana Vajt prostor in svobodo, da se je poigrala z različnimi žargoni, večpomenskostjo nekaterih besed in situacij ter njihovim prikazovanjem v slovenskem kontekstu.

Bojan Krivokapić je vse prisotne pustil nasmejane in dobre volje ter je ob koncu napovedal svoj naslednji roman, ki bo, kot pravi, obravnaval temo ljubezni.

Napisala Milica Golijanin, študentka medijskih študijev FHŠ UP Fotografije: R. Lipovec

K Otok, zavod za razvoj kulture in družbe

PROGRAM KINO ISTRA - CINEMA ISTRIA JE FILMSKO OBARVAL JESEN ZA OTROKE IN MLADINO

Kino Istra nadaljuje s filmsko-vzgojnimi programi tudi v jesenskih in zimskih mesecih. V sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami se odvijajo filmske delavnice, filmske projekcije s poglobljenimi pogovori, tudi v prisotnosti ustvarjalcev, in izobraževalne delavnice za pedagoge.

V sodelovanju z Evropsko filmsko akademijo in mednarodnim projektom Film v gibanju (Moving Cinema) je programu Kina Istra uspelo istrske filme vključiti v mednarodne projekte. Številni učenci istrskih šol (OŠ Koper, OŠ Anton Ukmar, OŠ Elvire Vatovec – Prade in podružnična šola Sv. Anton, OŠ Vojka Šmuc,

OŠ Dante Alighieri, OŠ Cirila Kosmača itn.) so sodelovali pri evropski nagradi mladega filmskega občinstva in Dnevu posnetkov sveta.

V septembru so se spet začela srečanja Mladih programerjev, pri programu pa sodelujejo dijaki Gimnazije Koper in Piran. Gre za filmski program, ki ga mladi ustvarijo za mlade, in ima dvojno vrednost: poglobljeno usposabljanje mladih, ki sestavljajo skupino programerjev, in inovacije pri načinu doseganja mladega občinstva na splošno. Izbor Mladih programerjev so si tako ogledali dijaki Srednje ekonomske in poslovne šole Koper in Gimnazije Gian Rinaldo Carli Koper.

Mladi iz vse Evrope izglasovali prejemnika Evropske nagrade mladega filmskega občinstva

V nedeljo, 14. novembra, je 3100 najstnikov iz več kot 40 držav glasovalo za letošnjega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva.Zmagovalec je postal dokumentarni film Žival (Animal) režiserja Cyrila Diona. Film je nagrado, ki jo podeljuje Evropska filmska akademija, prejel na zaključni spletni podelitvi v okviru dogodka, ki se je z ogledi filmov in spletnimi srečanji odvijal vse od ponedeljka, 7. novembra.

V žiriji več kot tri tisoč najstnikov med 12. in 14. letom starosti je sodelovalo tudi rekordnih 195 udeležencev iz krajev po vsej Sloveni-

ji, od tega kar 89 iz koprskih osnovnih šol. Slovenski žiranti so si tri nominirane filme za nagrado ogledali v enem tednu, prek spletnih videokonferenc pa so se družili in pogovarjali o filmih. V nedeljo je sledilo spletno glasovanje žirantov, ki se je zaključilo s podelitvijo nagrade v živo.

Zmagovalni film Žival (Animal, Cyril Dion, Francija, 2021) je dokumentarec, ki preizprašuje naš odnos do okolja. Najstnika Bella in Vipulan potujeta na srečanja z znanstveniki in aktivisti po vsem svetu ter iščeta drugačen način sobivanja z drugimi vrstami – kot sostanovalci in ne plenilci.

Na Dnevu posnetkov sveta je več kot 1.300 udeležencev snemalo v 130 krajih po svetu med njimi tudi iz Kopra, Ankarana, Izole in Pirana.

V četrtek, 10. novembra, so se učenci in učitelji že tretjič pridružili mednarodnemu dogodku Dan posnetkov sveta.V natanko štiriindvajsetih urah so mali in veliki opazovalci iz Evrope in Južne Amerike prek pametnih telefonov in kamer delili poglede na svoje okolje in barve neba. Nastalo je več kot 1300 posnetkov učencev, dijakov in učiteljev z več kot 130 območij v španskih zveznih državah Kataloniji, Galiciji, Baskiji, Valenciji in Madridu, nemški zvezni

državi Brandenburg, Litvi, Belgiji, Franciji in Sloveniji, zunaj Evrope pa tudi v Mehiki, Čilu in Kolumbiji. Sončni vzhodi in zahodi, noči in poldnevi, sončni in oblačni trenutki – vse to se je dogajalo med tamkajšnjimi gorami, polji, morji in ulicami.

Leto zaključujemo s tremi prazničnimi dogodki za enote Vrtca Koper, v magičnem decembru si bodo denimo ogledali sklop kratkih animiranih filmov Gumbi na potepu.

Fotografije: Otok

K Otok, zavod za razvoj kulture in družbe

K Reportaže s kulturnih dogodkov

Kocjančičev večer v Koštaboni

Kulturno društvo Alojz Kocjančič PučeKoštabona je v petek, 25. novembra, pripravilo zanimiv spominski Kocjančičev večer. Letošnji večer je bil posvečen spominu na pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča in Berta Pribca, ki sta prva slovenska pesnika Istre in sta se globoko zapisala v njeno literarno dediščino. Pisatelja iz Istre, Bert Pribac iz Srgašev in Alojz Kocjančič iz Kubeda, sta sredi preteklega stoletja leta 1962 sočasno izdala svoja pesniška prvenca.

Kocjančičeva prva pesniška zbirka so bile Šavrinske pesmi, Pribčeva pa Bronasti tolkač, ki je izšla v Melbournu in je hkrati prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. V programu so recitatorke domačega društva prebirale Kocjančičeve in Pribčeve pesmi. Poseben poudarek so večeru dale napovedovalke v lično izdelanih istrskih nošah. Pred poslušalci se je odstiral oris Kocjančičeve dušnopastirske poti in narodno zavednega Istrana

v času, ko je bila slovenska beseda prepovedana. V drugem delu je sledil opis Pribčeve življenjske poti od Slovenije do Avstralije in nazaj v domače Srgaše s prikazom njegovega pesniškega, pisateljskega, prevajalskega in družbeno-političnega dela. Priložnostno razstavo so bogatila dela obeh pisateljev. Glasbeno so večer popestrili Ana, Eva in Matej Mittendorfer z istrskimi zvoki in domači mešani pevski zbor z izborom narodnih pesmi pod vodstvom zborovodkinje Ivane Milke Pucer.

Na koncu je sledila zahvala Ljubi Vrtovec Pribac, ki kot velika poznavalka noš pomaga in usmerja oblikovanje istrske noše ter s tem kaže skrb za ohranjanje kulturne dediščine Istre v oblačilih in načinu njihove izdelave. Bogat kulturni program so podprli številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano in po prireditvi nadaljevali z družabnim srečanjem.

Napisala Sonja Cergol

»Martinja« na Pučah

Martinovanje je povezano s sv. Martinom Tourskim, ki se je rodil v Panoniji na Madžarskem. Legenda pravi, da je bil častnik gardne konjenice, živel z menihi, se zavzemal za reveže in se v svoji skromnosti skril med bele gosi, ki naj bi ga izdale.

Kulturno društvo Alojz Kocjančič Puče - Koštabona je ob prazniku sv. Martina pripravilo zanimivo martinovanje v kulturnem domu na Pučah in se zahvalilo za dobro letino ob zaključku največjih del »bandime« in obiranja oljk, saj je po letošnji poletni suši kakovost vina in olja izredno dobra.

V kulturnem programu so nastopili pevci mešanega pevskega zbora in recitatorji iz domačega društva. »Martinja«, kot pravimo martinovanju v Istri, je povezana s praznikom vina, ko se ob godu sv. Martina mošt spremeni v mlado vino in je pravi razlog za veselje.

V skrivnost vina je obiskovalce popeljal gospod župnik Ivan Gregorc, ki je opravil blagoslov vina. V zadnjem delu programa se je predstavil mladi somelje Marko Grižonič. Na posebno zanimiv način je poudaril, da je vino del civilizacije in kulture, da je pitje družabni dogodek ob srečevanju, da je treba vino dobro predstaviti, pravilno naročiti, strokovno postreči in ga kulturno piti ter da imamo v Istri dobre vinarje in kakovostna vrhunska vina. Z zaigranim prizorom naročanja in postrežbe vina nas je mladi somelje poučil o pomembnosti vinskega bontona v zvezi z našo nacionalno pijačo, ko se tudi kot narod predstavljamo po svetu.

V zaključnem delu prijetnega druženja sta sledili pogostitev in pokušina mladega vina z ocenjevanjem okusov, barve in bistrosti vina.

Napisala Sonja Cergol

K Reportaže s kulturnih dogodkov

Koprska agora: razvijamo

kulturni dialog

V ponedeljek, 12. 12. 2022, je v kavarni Loggia v Kopru potekal prvi pogovorni večer »Koprska agora/Agora capodistriana – Razvijamo kulturni dialog/Per una cultura del dialogo« na temo Povezovanje mesta in podeželja danes in v prihodnje. Izhodišča za razpravo sta podala Mateja Hrvatin Kozlovič in David Tomovski, razpravo pa je moderirala dr. Vesna Mikolič.

Koprska Loggia je bila v preteklih stoletjih prava mestna agora po antičnem zgledu, saj so tam mestni veljaki soočali različna mnenja in iskali najboljše rešitve za skupnost. Na pogovornih večerih v sproščenem, kavarniškem vzdušju pred kratkim obnovljene kavarne Loggia želijo organizatorji Koprske agore obuditi ta običaj tradicionalnega zbiranja in razpravo razširiti na vse občane in občanke koprske in drugih občin Slovenske Istre, dobrodošle pa so tudi izkušnje drugih okolij. Z razpravljanjem na aktualne in pomembne teme bodo gradili občutek za skupnost in hkrati uveljavljali kulturo dialoga. Organizatorji, Slavistično društvo Koper, Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Kulturno in športno društvo Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper in Društvo mladih italijanske narodne skupnosti, bodo spodbujali rabo obeh uradnih jezikov našega območja, slovenskega in italijanskega.

Vsem tem usmeritvam so sledili tudi na prvem srečanju, kjer je bila v ospredju predvsem sproščena razprava. Uvodničarja sta odlično predstavila vsak svojo izkušnjo mesta in podeželja. Mateja Hrvatin Kozlovič ne vidi večjih ločnic med istrskimi mesti in podeželjem, ker današnji prebivalci obe okolji občutijo kot zelo povezani. Davidu Tomovskemu pa se zdi staro mestno jedro kot dnevna soba celotne koprske občine, ki ji je treba posvečati potrebno pozornost, da bo ostajala kraj srečevanja. Prav prispodoba dnevne sobe, v kateri se srečujemo in pogovarjamo, je bila osrednja ključna beseda

celotne diskusije. Beseda je tekla gladko, mikrofon je hitro prehajal iz rok v roke. Razpravljalke in razpravljalci so ugotavljali, da so pravzaprav dnevne sobe potrebne v vseh mestnih naseljih, primestju, po vaseh in kako je pomembno, da so povsod urejena središča za druženje, kajti sicer vaščani opozarjajo samo na težave s kanalizacijo, pozablja pa se na pomen skupnega reševanja problemov in pov-

ezanost skupnosti. Predstavljena sta bila tudi zgodovinski razvoj mesta in razvoj podeželja, ki sta pogosto tekla različno, predvsem pa je bila izpostavljena skrb za specifike tako vasi kot mesta, ki bi jih morali upoštevati tudi občinski OPN. Prav tako je treba upoštevati in poskrbeti za tiste Koprčane, predvsem mlade, ki so si stalno bivališče poiskali izven štirih istrskih občin, npr. na Kozini ali na Tržaškem, kjer so našli ugodnejše stanovanjske razmere, delajo pa še vedno v mestu in okolici.

Za večjo povezanost vseh okolij pa je pomembno, ne le da prebivalci vasi gravitirajo v mesto, pač pa da tudi meščani prihajajo pogosteje na istrsko podeželje in ga spoznavajo iz prve roke.

Koprska agora nima namena oblikovati zakl-

jučkov, saj je njeno osrednje poslanstvo, da se sliši vsakdo, ki želi prispevati svoj glas, svoj pogled. Kljub temu sta se spontano izoblikovali dve misli, ki naj bi se upoštevali pri prihodnjem razvoju našega okolja: prvič, potrebno je upoštevati raznovrstnost in specifike različnih mestnih, primestnih in podeželskih okolij, in drugič, smiselno bi bilo oblikovati skupino urbanistov, arhitektov, sociologov, komunikologov, informatikov in drugih strokovnjakov, ki bi pri nadaljnjem razvoju in povezovanju mest, podeželja in vseh vmesnih prostorov predstavljali most med lokalno javnostjo in lokalno politiko.

Napisala Vesna Mikolič Fotografije: Anna Maria Grego (IJŠ ZRS Koper in Associazione dei giovani della Comunità nazionale italiana)

K Reportaže s kulturnih dogodkov

Keltski večer s harfo v Kulturnem domu Božiči

V petek, 10. decembra 2022, ob 18. uri je Skupnost Italijanov Hrvatini organizirala večer Keltske harfe s harfistko Eliso Manzutto. Najprej bi rada izrazila veselje, da se je v Kulturnem domu Božiči odvil dogodek po daljšem obdobju. Zanimivo se mi zdi, da smo imeli večer Irske harfe v kraju, kjer stojita cerkev, posvečena irski svetnici sv. Brigiti ali Bridi, in nekdanji samostan, posvečen irskemu svetniku sv. Kolumbanu. Dogodek je potekal v italijanskem jeziku. Vsak posameznik je dobil informator v slovenskem in italijanskem jeziku.

Gospa Manzutto je zaigrala 12 različnih skladb, dogodka pa se je udeležilo približno 30 ljudi. Harfistka je pred vsako zaigrano melodijo predstavila ozadje pesmi. Omenila je, da so vse keltske pesmi zelo kratke, da bi ljudem čim prej prišle v uho.

Kot zanimivost naj dodam, da se vsako leto v kraju Kilkenny zberejo različni harfisti, ki si predajo znanje in prastare pesmi. Igranje na ta antični inštrument se predaja iz roda v rod in ni zapisanih veliko not, zato je ta dogodek zelo zanimiv in priporočljiv za vse, ki se ukvarjajo s to vrsto glasbe.

Po dogodku smo bili povabljeni na pogostitev in kratek klepet. Večer se je zelo lepo zaključil in vesela sem, da sem se ga udeležila. Ker pa

ne morem iz svoje kože, sem spodaj navedla nekaj informacij o harfi in zgodovini tega inštrumenta.

Harfa je prastaro strunsko glasbilo z okrog 45 strunami, trikotnim trupom in pedali. Spada med najstarejše glasbene inštrumente, saj prve oblike v Mezopotamiji in Egiptu najdemo že več kot 3000 let pr. n. št. Omenjena je tudi v Bibliji, antičnih epih in celo na egipčanskih stenskih poslikavah. Danes poznamo koncertne in ljudske harfe, različice slednjih pa najdemo po vsem svetu.

Na Irskem harfisti uživajo velik sloves že od 13. stoletja. Imeli so zelo visok položaj v družbi, saj so ljudem s svojo glasbo prinašali srečo in veselje. Leta 1922, ko je Irska postala samostojna država, je bila harfa iz poznega srednjega veka izbrana kot model za irski grb. Harfa je še danes simbol radosti in glasbe, bistva irske kulture, ter je še vedno priljubljen motiv v umetnosti in na logotipih.

Pivo Guinness, ta suhi irski stout, je leta 1759 ustvaril legendarni pivovarski mojster Arthur Guinness, njegova priljubljenost pa tudi po več kot dveh stoletjih in pol ni usahnila. Na steklenicah piva je že od leta 1862 etiketa s harfo, ki je tudi simbol irske države.

Besedilo in fotografiji: Mirjana Topić

IZ NAROČJA ISTRE V NAROČJE BESEDE

Predstavitev knjige o otroštvu prvega slovenskega istrskega pesnika

V četrtek, 1. decembra 2022, sta Pokrajinski arhiv Koper in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper v Pretorski palači slovesno predstavila slikanico Iz naročja Istre v naročje besed. Knjigo o otroštvu Alojza Kocjančiča so predstavile avtorica Ines Cergol, ilustratorka Vesna Benedetič in urednica Tanja Jakomin Kocjančič. Direktorica knjigarne in založbe Libris Ingrid Celestina je bila povabljena kot gostja, saj so pri Librisu pred 30 leti v ponatisu izšle Kocjančičeve Šavrinske pesmi.

Pri ustvarjanju knjige so sodelovali še urednica Mirjana Rovis Kontestabile iz Pokrajinskega arhiva Koper in predstavnika založnikov, Nada Čibej v imenu koprskega arhiva in Ivan Marković v imenu koprske knjižnice.

S pripovedjo o mladem Alojzu Kocjančiču so želeli počastiti 60. obletnico izida njegove zbirke Šavrinske pesmi, saj veljajo za prvo izvirno pesniško zbirko o Istri v slovenščini »ob poezijah Berta Pribca Bronasti tolkač, ki so izšle istega leta v daljni Avstraliji«, kot je povedala avtorica knjižne novosti Ines Cergol, tudi pesnica in raziskovalka Kocjančičevega življenja in književnega dela.

V enourni predstavitvi so nam soustvarjalke pripovedovale o lepotah pesnikove rojstne vasi Kubed, ki jo »s severa brije burja, z juga jo božajo morske sapice«, kar je ilustratorko Vesno Benedejčič ob njenem prvem obisku

zelo prevzelo, zato so njene ilustracije mehke, lirične in polne svetlobe.

O pesniku Kocjančiču sta govorili Tanja Jakomin Kocjančič in avtorica knjige Ines Cergol. Poudarili sta njegove vrline – odprtost, razgledanost, človeško toplino in vedrino. Po otroštvu v Kubedu je študiral teologijo v Gorici in postal priljubljen duhovnik; v Koštaboni in na Klancu pri Kozini so mu pravili »naš gospud«. Po njem se imenuje nagrada Kocjančičevo priznanje, ki jo podeljujejo za kulturne in ustvarjalne dosežke na območju Istre, zadnja leta pa je v njegovi hiši urejena spominska soba in ob njej rezidenca za današnje umetnike.

Iz naročja Istre v naročje besed je slikanica za otroke, ki začenjajo brati. Pelje nas skozi različne zanimive risbe in krajša besedila, ustvarjena pa je bila z namenom, da bi otroci spoznali in se približali prvemu istrskemu pesniku. Kot je dejala avtorica, lahko najmlajši bralci zgodbe ponotranjijo in jim dajo nove pomene.

Večer sta spremljali izjemni primorski glasbenici Nika Kovačič na klavirju in pevka Neja Čuk. Ob knjigi je izšel tudi priročnik za pouk, namenjen učiteljem in učiteljicam osnovnih šol. Priročnik poleg različnih vaj za otroke vsebuje tudi slovar istrskih besed iz pesnikovega narečja.

Napisala Milica Golijanin.

K Reportaže s kulturnih dogodkov

Miklavžev večer v Koštaboni

December je mesec pričakovanja in obdarovanja. Adventni venček in goreče svečke naznanjajo vedno več luči in svetlobe ter veselo pričakovanje božičnih in novoletnih praznikov. V prazničnem pričakovanju se spominjamo sv. Miklavža ali sv. Nikolaja, ki je živel in deloval v 4. stoletju, bil škof, imel veliko posluha za stiske ubogih ter postal vzornik za dobroto in obdarovanje zlasti otrok. Prav poseben čar nosi ta dober mož, sv. Miklavž, ki obišče otroke na Miklavžev večer.

V Kulturnem društvu Alojz Kocjančič Puče - Koštabona že vrsto let pripravljamo miklavževanje za otroke. Otroci iz Koštabone in okoliških vasi so letos pripravili igro Miklavžev večer. Na odru so se odvijali prizori pričakovanja, razmišljanja, ali so bili dovolj dobri, pisanja pisem, prihoda angelov, snežink in strašnih parkeljnov. Dogodek so pospremili pevci s pesmimi in priklicali sv. Miklavža na oder. Ta dobri mož je razveselil polno dvorano obiskovalcev in obdaril okoli petdeset otrok.

Sonja Cergol

Petnajsta obletnica AKUD Kolo

V nedeljo, 11. decembra 2022, se je v prepolni dvorani Gledališča Koper odvil izjemen kulturni dogodek. Akademsko kulturno-umetniško društvo Kolo iz Kopra je praznovalo svoj 15. rojstni dan. Na odru so se zvrstile folklorne, pevske in dramske točke, prepletene s tradicijo in sodobnim pristopom, v izvedbi številnih nastopajočih –folklornih plesalcev, pevcev in glasbenikov. Ob tej priložnosti so folklornim plesalcem, ki se s folklorno dejavnostjo ukvarjajo 5, 10 ali 15 let, podelili bronaste, srebrne oziroma zlate Maroltove značke JSKD,učiteljicam srbskega jezika pa tudi literarne značke. Svečani jubilej so spremljali številni gostje, med njimi konzul Veleposlaništva Republike Srbije Milenko Špica, podžupanja MOK Jasna Softić, svetovalka župana MOK za kulturne programe Vesna Pajić, pravoslavni duhovnik Dejan Mandić, predsednik Zveze Srbov Slovenije Vladimir Kokanović, koordinatorica za primorsko regijo JSKD Mateja Palčič Puzzer in drugi predstavniki društev, starši, prijatelji in podporniki društva AKUD Kolo.

Po zatišju dveh let zaradi covid-19 je društvo Kolo na čelu z umetniško vodjo, etnomuzikologinjo in etnokoreologinjo prof. dr. Vesno Bajić Stojiljković, kot vsako leto doslej pokazalo, da v društvu Kolo ne samo negujejo in ohranjajo srbsko kulturo in tradicijo, temveč tudi vplivajo na umetniški razvoj posameznika – predvsem na razvoj plesnega in glasbenega potenciala otrok. Kot pravi dr. Bajić, so otroci zelo nadarjeni, vendar je treba to prepoznati, jih spodbuditi na pravi način in jim ponuditi konkretno znanje, da se lahko prikažejo na najboljši način.

Njihove redne dejavnosti lahko spremljate na profilu Akud Kolo na Facebooku ali na spletni strani www.akudkolo.si.

Fotografija: Nikola Ivanović

Napisala

K Reportaže s kulturnih dogodkov

Božično-novoletni koncert

Pihalnega orkestra Marezige

Letošnjo sezono smo v Pihalnem orkestru Marezige pričeli septembra po kratkem poletnem počitku, s katerim smo si »napolnili baterije« za nadaljnje glasbeno ustvarjanje. Poleg rednih vaj smo se udeležili tudi številnih dogodkov, kjer smo z glasbo pospremili in popestrili program.

Oktobra smo nastopili v Marezigah, kjer je potekala tržnica lokalnih društev, seveda smo svojo stojnico imeli tudi mi in mimoidočim predstavili delovanje svojega društva. Z glasbo smo se predstavili tudi v Ljubljani, kjer je že sedmo leto zapored potekala prireditev Po primorsko.

Novembra smo v Marezigah nastopili ob dnevu spomina na mrtve in na Martinji, v Kopru pa smo kot presenečenje otvorili koncert Zlati časi istrske glasbene skupine Platana, ki je praznovala jubilejnih 50 let delovanja.

V letošnje praznike smo vstopili s svojim

tradicionalnim Božično-novoletnim koncertom, ki smo ga izvedli 17. decembra v dvorani Krajevne skupnosti Marezige. Vsako leto člani orkestra združimo moči in se potrudimo, da za gledalce pripravimo lep dogodek, tudi kar se tiče okrasja. Dvorano in oder vedno okrasimo sami in pokažemo, da nismo ustvarjalni samo na področju glasbe. Naše letošnje presenečenje je bil ročno izdelan model vlakca, ki je sredi skladbe The Polar Express zapeljal na sredino odra in pri tem spuščal paro, kar je navdušilo vse gledalce (in tudi nas, nastopajoče).

Poleg ekipe, ki je letos skrbela za okraševanje in pripravo dvorane, gre posebna zahvala še dirigentu, Romanu Grabnerju, ki je kot naš vodja vskočil v začetku decembra in nas uspešno popeljal skozi koncert. Roman je trobentač, ki je študij trobente opravljal na ljubljanski Akademiji za glasbo, svojo kariero je začel v Policijskem orkestru, kjer je bil zaposlen kot solist, kasneje je prevzel vlogo

pomočnika vodje orkestra, od leta 2018 pa je glavni dirigent in vodja orkestra slovenske policije.

Letošnji koncertni program je bil zelo zanimiv, igrali smo melodije iz trilogije filmov Gospodarja prstanov (The Lord of the Rings), iz animiranih filmov Kako izuriti svojega zmaja (How to Train Your Dragon) in Polarni vlak (The Polar Express), seveda pa smo vključili tudi nekaj božične glasbe, skupaj z nami je nastopila še pevka Sara Pajić Osolnik, ki je ob naši spremljavi zapela vsem znano Belo snežinko in pa pesem Hallelujah. Program je povezovala radijska voditeljica Suzana Srdić, ki je bila letos z nami prvič in je poskrbela za prijetno vzdušje v dvorani. Gledalci so odšli zadovoljni z nasmeški na obrazih, med njimi je bil tudi koprski župan Aleš Bržan, ki nas je prav tako pohvalil.

Člani Pihalnega orkestra Marezige še že veselimo novega leta in novega vodstva, še vedno smo v iskanju novega dirigenta in komaj čakamo, da najdemo nekoga, ki bo z nami zakorakal naproti novim glasbenim izzivom. Vsem ljubiteljem glasbe pa želimo lepe praznike in srečno novo leto!

Napisala Tina Starc

Fotografija: Uroš Železnik in Jan Koštric

K Umetnik se predstavi ...

SVIT PREGELJ

Sem Svit Pregelj iz Kopra. Za likovno umetnost sem se začel bolj zanimati pred štirimi leti in od tedaj ustvarjam po navdihu glasbe, narave in fantazijskih svetov. Zanimajo me različne tehnike likovnega ustvarjanja, večinoma pa ustvarjam v digitalni tehniki. Pred enim letom sem se navdušil tudi za slikanje stenskih poslikav. Trenutno študiram na Pedagoški fakulteti v Kopru, smer Vizualne umetnosti in oblikovanje, in tako nadaljujem z iskanjem svoje poti v umetnosti.

FESTIVAL VIZIJE – FESTIVAL

MLADINSKE KULTURE 2023

Festival mladinske kulture Vizije je prostor za predstavitev, srečevanje, druženje in povezovanje mladih ustvarjalcev, ki delajo na področju gledališča in lutk, filma in fotografije. Potekal bo med 19. in 21. majem 2023 v mestu mladih, Novi Gorici.

Za mlade fotografe med 15. in 30. letom razpisujejo državni natečaj za najboljše fotozgodbe. Prispevke bo pregledala in ocenila strokovna žirija. Izbrane serije fotografij bodo natisnjene in predstavljene na razstavi, avtorji pa bodo imeli možnost brezplačne udeležbe na festivalu z bivanjem, prehrano in dvodnevno fotografsko delavnico pod vodstvom priznanega fotografa.

Za Fotovizije 2023 je razpisana tema DRAMA VSAKDANA. Zgodbe na filmskem platnu in gledališkem odru marsikdaj odsevajo resnično življenje, lahko pa je tudi obratno. Tudi v vsakdanjem življenju lahko najdemo elemente, ki so blizu gledališču, filmu in umetnosti nasploh: v različnih družbenih situacijah igramo določene vloge, ob posebnih priložnostih vstopamo v dramaturško izdelane rituale, s kostumografijo –modo, pričesko, ličenjem –, za vsakdanje in posebne priložnosti razkrivamo svojo identiteto, okus in življenjsko filozofijo, nekateri pa se radi tudi spektakularno postavijo v soj

žarometov kot igralci, plesalci, fotomodeli … Kdo lahko sodeluje?

Sodelujejo lahko dijaki, študentje in mladi odrasli, stari od 15 do 30 let. Dela bo strokovna žirija ocenjevala v kategorijah 15–19 let in 20–30 let.

Kaj je fotozgodba?

Cilj natečaja je s ciklom fotografij »povedati« zgodbo. Fotozgodba je serija fotografij, ki so medsebojno povezane tako, da vsebinsko oblikujejo pripoved ter so slogovno in tehnično enote. Fotozgodbe so lahko zasnovane v črno beli ali barvni tehniki, možni so tudi eksperimentalni pristopi k fotografiji. Serija fotografij mora biti likovno enotna in hkrati odražati pripovedno napetost.

Kako sodelujem? Prijaviš se preko SPLETNE PRIJAVNICE: https://forms.gle/8BDN94sc3zANnQtP9

POZIV ZA SOOBLIKOVANJE PROGRAMA KULTURNE ZASEDBE NEKDANJEGA SKLADIŠČA SOLI LIBERTAS V LETU 2023

Nekdanje skladišče soli že pred začetkom prenove postaja priljubljeno kulturno stičišče mesta. V letu 2023 bodo nadaljevali z izvedbo kulturne zasedbe, pogoji sodelovanja pa ostajajo enaki kot zadnji dve leti.

Programski predlog mora vsebovati naslednje elemente: a) ime predlagatelja;

b) pričakovana višina sofinanciranja; c) naslov projekta; d) predvideni prekat za izvedbo projekta; e) kratka predstavitev projekta; f) predvidene ciljne skupine in doseg; g) tehnični pogoji za izvedbo.

Informacije: vesna.pajic@koper.si

Kulturalist

Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper

Uredil:

SODELUJ PRI SOOBLIKOVANJU KULTURALISTA