KULTURALIST_01

Page 1

Kulturalist Jubilanti Zveze kulturnih društev Mestne občine Koper

Razstava KUB-R 12. 11. 2021 -

razstava avtorjev umetniške rezidence v Kubedu

Marežganski upor

01

November 2021


K

U vodnik

Prvič in ne zadnjič!

Kdaj ste zadnjič nekaj naredili prvič? Tokrat. Ne, prebirali revijo ali časopis ste že, ne bo prvič. Bo pa prvič prebiranje samo vsebin s področja kulture na enem mestu. Vsebin, ki so plod dela različnih organizacij iz Mestne občine Koper. Vsebin s področja, ki je v zadnjem obdobju utrpelo velike spremembe, bilo izpostavljeno pred zahtevne izzive in se obojim tudi (uspešno) zoperstavilo. Področju, ki se je, kljub vsemu, uspelo vrniti iz skorajšnjega pepela. Ideja tega časopisa ni postati še eden izmed ponudnikov oglaševalskega prostora. Ne. Je želja, da lahko vsebine s področja kulture in organizacije, ki te vsebine ustvarjajo, končno dobijo svoj prostor, kjer se lahko izrazijo brez nelagodja ob poplavi drugih informacij (seveda velikokrat »pomembnejših« od kulturnih vsebin) in brez spraševanja ali bo članek o kulturi prevzela npr. populistična novica novih modnih smernic (da ne bo pomote seveda sledim smernicam, še bolj zvesto pa domači trenirki). Hvala vsem vztrajnim novinarjem in novinarkam, ki kulturo podpirate in jo redno uvrščate v svoje medije! Želimo se vam pridružiti tudi mi s Kulturalistom. Zahvala gre vsem organizacijam, ki ste pristopile k sodelovanju. Vaš pozitiven odziv je pokazal, da je želja velika, da kultura še zdaleč ni potihnila, da je še kako glasna. Prispevali ste ogromno in, kar me še najbolj veseli, v času priprave prve edicije Kulturalista so v nastajanju že novi dogodki, projekti, vsebine, ki bodo nedvomno dobili svoj prostor v naslednji številki, in naslednji številki in tako, dokler bomo imeli kaj povedati.

“Brez kulture in s tem povezane svobode se zdi še tako popolna družba kot džungla. Zato je pristna kreacija darilo prihodnosti.” - Albert Camus Uživajte prvič… in ne zadnjič.

Emilija Kastelic

1

Katja Paternoster, instalacija, Svetlobna Gverila Avtor fotografije Jaka Ivančič


K azalo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Koper Mednarodne gledališke in filmske delavnice ter festival vizije

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Koper

Pokrajinski arhiv Koper

Pokrajinski muzej Koper

Zgodovina, raziskovanje, zakladnica

Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper

Marežganski upor 1921 - 2021

Rezidenca Kubed

Gledališče Koper

Umetniška rezidenca hiša Alojza Kocjančiča

Za v šolo, službo in lajf

stran 03

stran 05

Knjižnica Srečka Vilharja Koper Koprska knjižnica, knjižnica idej

stran 09 Associazione Italiana Arte e Spettacolo – Capodistria-Koper AIAS

stran 17

Razstava POP-UP UM v Libertasu požela izjemen uspeh

stran 08

stran 07

stran 11

Okrogle obletnice delovanja

stran 13

stran 15

Avtomatik delovišče

KUD AAC Zrakogled

Društvo PPF

Predstavitev

Predstavitev

Društvo Primorski poletni festival

stran 19

stran 20

stran 21

Društvo frankofilov

Kulturni klub

KŠOK

Libris

Kulturno društvo Peter Martinc

Kulturni klub iz Kopra

Klub študentov občine Koper

Knjigarna in založba Libris

stran 23

stran 24

stran 22 Kulturno izobraževalno društvo PiNA v pričakovanju festivalsko obarvane jeseni

stran 26

Galerija Insula

Zavod otok

Predstavitev

Kino Istra ponuja izkušnjo kina zunaj ustaljenih kinematografskih poti

stran 27

stran 28

Kulturna dediščina

Akademija

Uporabne vsebine

Taverna oz. skladišče soli sv. Marka

Akademija za NVO in ostale interesente

Razpisi

stran 32

stran 33

stran 34

2

stran 25 Reportaže iz kultur nih dogodkov Knjigarna in založba Libris

stran 29


K

R ezidenca K ubed

Umetniška rezidenca hiša Alojza Kocjančiča

Rojstna hiša slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, pesnika in pisatelja Alojza Kocjančiča je danes urejen objekt s spominsko sobo, etnološko zbirko ter umetniško rezidenco, namenjeno ustvarjalcem/umetnikom. Ta omogoča izmenjavo/mobilnost kulturnih ustvarjalcev/umetnikov, ki s tem dobijo priložnost ustvarjati v slikoviti vasici Kubed. S svojo edinstveno lokacijo na koprskem podeželju in bogato zgodovino, ter kulturno in naravno dediščino nudi mirno in ustvarjalno okolje. Umetniška rezidenca v Hiši Alojza Kocjančiča vsebuje kuhinjo z bivalnim prostorom, spalnico in sanitarije v skupni izmeri 37 m² ter prostor/ atelje za umetniško ustvarjanje ali za izvajanje drugih aktivnosti, kot so delavnice, literarni večeri, ipd., ki se nahaja v spodnjem delu objekta.

Predstavitev umetnikov: Januar - Neja Tomšič

Vizualna umetnica, slikarka, pesnica in piska. Njena umetniška praksa združuje raziskovanje, pripovedovanje, obrede, risanje in zvok. Njeni projekti nastajajo na podlagi obsežnih umetniških raziskav, v katerih jo zanimajo spregledane zgodbe. Projekti trajajo več let, umetnica pa jih predstavlja tekom procesa v različnih oblikah.

Na razpis Zavoda za mladino, kulturo in turizem za enomesečno rezidenčno bivanje v hiši Alojza Kocjančiča se je z različnimi projekti prijavilo kar deset umetnikov in umetnic. Tako je od Januarja 2021 do danes v umetniški rezidenci v Kubedu prebivalo deset umetnikov in umetnic, ki so v zameno za enomesečni brezplačni najem svoje izdelke podarili občini. Vsak umetnik je za javnost priredil dogodek, kjer je predstavil svoje delo.

Februar - Valerie Wolf Gang

Multimedijska umetnica se v zadnjih delih fokusira predvsem na sposobnost regeneracije in transformacije človeškega telesa ter na pomembnost psihofizične povezave, v kateri išče ravnotežje in harmonijo za celostno bivanjsko izkušnjo in doseganje višjih stopenj zavesti.

Prva rezidentka je v januarju bila vizualna umetnica Neja Tomšič, februarja pa je hiša gostila multimedijsko umetnico Valerie Wolf Gang. Do septembra so si sledili še kiparka Ulla Žibert, mojster fotografije Branimir Ritonja, kiparka Metka Kavčič, magistri slikarstva Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup s skupnim projektom Zavetišče za zavržene rastline, ter vizualni umetnik Oliver Pilić, magister umetnosti Marjan Prevodnik in slikar Brane Širca.

Delo gostujočih umetnikov in umetnic bo Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper v začetku meseca novembra (12. 11. 2021) predstavil v skupinski razstavi v prostorih nekdanjega skladišča soli Libertas.

Marec - Ulla Žibert

3

Umetnica vsakodnevno življenje razume kot kompleksen organizem, ki se razkriva skozi načine delovanja ali početja. Ponavljanja, navade, usmeritve, prepričanja – vse to oblikuje vzorce in strukture družbe. Skozi svojo umetniško prakso išče načine za uokvirjanje ali zamrznitev samoumevnega, vseobsegajočega in težko določljivega polja vsakdanjosti.


April - Branimir Ritonja in Metka Kavčič

Julij - Oliver Pilić

Vizualni umetnik v svojem procesu dela združuje najstarejši reprodukcijski proces lesoreza in digitalno generirane bitmap podobe, pri čemer se na končnem odtisu prikažejo kompleksne oblike med rastrsko bitmap podobo, subtraktivno mešanico barv in strukturo lesa. Analogni proces lesoreza razume kot (kiparsko) odvzemanje snovi v konfrontaciji z digitalnim združevanjem podob voščenih skulptur, risbe in naključno najdenih fotografij na internetu.

Akademska kiparka Metka Kavčič, ima inovativen pristop h kiparskemu ustvarjanju, njeni umetniški nastopi kažejo projektno naravo – spontano in hkrati subtilno nadzirano usklajenost motivnega ter idejnega vidika, oblikovalskih rešitev in dialoga s sodobnimi vizualnimi možnostmi na eni strani ter razstavnega prostora na drugi. Metka Kavčič s tem ustvarja celovite in dinamične ambiente.

Avgust – Marjan Prevodnik

Fotograf Branimir Ritonja ima do danes zabeleženih 54 samostojnih razstav, sodeloval je na več kot 600 skupinskih, za svoja dela pa je prejel tudi več kot 110 nagrad. Ni klasičen fotograf. Pravi, da fotografija najprej nastane v glavi in ne ve vnaprej, kaj želi ujeti v objektiv. Ukvarja se s konceptualno in dokumentarno fotografijo. Prepoznaven je po svoji družbeno angažirani fotografiji.

Akademski slikar Marjan Prevodnik se ukvarja s slikarstvom, grafiko, fotografijo in z likovno pedagoškim raziskovanjem. Študiral je na Pedagoški akademiji v Ljubljani in leta 1977 diplomiral na smeri likovna pedagogika in zgodovina. Petindvajset let je delal kot pedagoški svetovalec za likovno umetnost na Zavodu RS za šolstvo. Za pedagoško delo je prejel nagrado Republike Slovenije.

Maj, Junij - Eva Jera Hanžek (zgoraj) in Anamari Hrup (spodaj)

Zavetišče za zavržene rastline sta kot interdisciplinaren projekt, ki združuje koncepte umetnosti, ekologije in duhovnosti, zasnovali umetnici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki si zaslužijo našo pozornost in spoštovanje. Risba in fotografija rastline, natisnjeni ali narisani na posvojitveni pogodbi, sestavljata rastlinino osebno izkaznico, dokument o njeni pris(o)tnosti. Po motivih zavrženih rastlin ustvarjata tudi umetniška dela v risbi, sliki, grafiki in videu ter pišeta zgodbe in pesmi rastlin.

September – Brane Širca

Umetnik Brane Širca pri svojem ustvarjanju in delih uporablja različne pristope in materiale, ter raziskuje različne tehnike od kiparstva, grafike do slikanja. Zanimajo ga različni vidiki človeškega življenja (serija “žičniki”), prepričanj in vrednot. Pri slikarskem ustvarjanju zajema iz bogate likovne dediščine, ki je v različnih zgodovinskih obdobjih gledalcu odkrito in prikrito spregovorila skozi števila, hkrati pa z zanimanjem sledi temu teku vse do današnjih dni.

4

Več informacij o umetnikih in njihovi izkušnji bivanja v umetniški rezidenci v Kubedu najdete na spletni strani: www.visitkoper.si.


K

G ledališče K oper

Za v šolo, službo in lajf Ljudje imamo veliko strahov. Vsak od nas ima svoje. Različne raziskave pa kažejo, da je med nami najbolj prisoten strah pred javnim nastopanjem. V resnici je nastop pred občinstvom, kamero ali mikrofonom veščina, ki jo lahko izpopolni vsak. In gledališče je za to odličen kraj. V Gledališču Koper posebno pozornost namenjajo delu z vsemi, ki želijo gledališče in igro spoznati od blizu. Gledališka šola Mavrična ribica je namenjena osnovnošolcem. Ti najprej spoznajo dihalno tehniko, govorne spretnosti in gibanje po prostoru. Preskušajo se v vajah za koncentracijo in se dotaknejo celo oblikovanja dramskih likov. V zakulisje gledališkega ustvarjanja jih vodita dramski igralec Gregor Geč in gledališka ped agoginja Vanja Korenč. Zagotovljeno je veliko zabave, smeha in sproščenosti, toda tudi discipline in zbranega dela, brez česar ne more nastati doživet gledališki dogodek.

upinskega dela. Gre za znanja in veščine, ki lahko mlademu človeku koristijo v šoli, službi in osebnem življenju. Udeleženci gledališkega treninga, ki ga vodita režiserki Katja Pegan in Renata Vidič, na koncu leta stopijo na oder in sezono sklenejo z javno gledališko produkcijo. Nekateri udeleženci treninga iz preteklih let nastopajo še danes. Strah pred javnim nastopanjem je odveč, saj se ga lahko zlahka znebimo. Nekateri za to potrebujejo več, drugi manj časa, a z metodološkim pristopom in načrtnim delom, so rezultati dosegljivi za vse. Vsi v bližini Gledališča Koper imajo še toliko lažje delo, saj se lahko po znanje in izkušnje obrnejo kar nanje. Prijave na gledališko šolo Mavrična ribica in gledališki trening sprejemajo na info@gledalisce-koper.si.

Gledališki trening je namenjen dijakom in študentom, ki jih zanimata dramska igra in proces gledališkega ustvarjanja. Udeleženci se posvečajo osnovam dramske igre in psihologiji likov, se spopadajo z vajami za improvizacijo in sproščanje ter spoznavajo prednosti sk-

Slike: Arhiv Gledališča Koper

5


6


K

J avni sklad RS za kulturne dejavnosti O bmočna izpostava K oper

KOPER AVGUSTA GOSTIL MEDNARODNE GLEDALIŠKE IN FILMSKE DELAVNICE TER FESTIVAL VIZIJE Med 16. in 21. avgustom so pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Kopru potekale Mednarodne poletne gledališke in filmske delavnice, ki so več kot stotim mladim ponudile edinstveno priložnost za pridobitev in dopolnitev znanja. Mednarodno uveljavljeni domači in tuji mentorji gledališkega in filmskega področja (Vid Klemenc, Urban Kuntarič in Gaja Naja Rojec iz Slovenije, Pim Griens iz Nizozemske, Maja Sviben iz Hrvaške, Halil (Hanan) Itzhak iz Izraela, Kimmo Tähtivirta iz Finske, Márton Debreczeni iz Madžarske ter Abbie Moore iz Velike Britanije) so s tematsko različno obarvanimi delavnicami udeležencem posredovali nove dragocene izkušnje.

Poleg Mednarodnih delavnic pa je, pod okriljem JSKD, vzporedno v Kopru potekal tudi državni Festival Vizije – festival mladinske kulture, ki poleg delovanja mladinske ljubiteljske gledališke dejavnosti zajema tudi fotografski natečaj Foto VIZIJE, Rock Vizije ter FilmFreš – festival mladinskega filma. FilmFreš je popolnoma nov festival, namenjen mladim med 16. in 30. letom starosti, ki delujejo na filmskem področju. Sedem izbranih filmov po izboru Matjaža Šmalca, producenta za filmsko dejavnost, je bilo prikazanih v Libertasu v torek, 17. avgusta. Isti dan se je v Libertasu otvorila tudi fotografska razstava Foto Vizije. Foto natečaj je bil letos razpisan že sedmič in je mlade ustvarjalce povabili k razmišljanju na temo Ravnotežje. Strokovna komisija v sestavi Mance Juvan, samostojne fotografinje, Nataše Kovšca, umetnostne zgodovinarke, recenzentke in predavateljice ter Monike Ivančič Fajfar, producentke za likovno dejavnost, je za razstavo izbrala enajst fotozgodb ter podelila kar dva Foto Vizionarja (Tina Furlan iz Trnovega pri Novi Gorici ter Blaž Stantič Kobal iz Pobegov). V okviru gledališkega dela Vizij pa smo si ogledali šest odličnih mladinskih predstav po izboru strokovne selektorice Ane Ruter. Sklepni dogodek Mednarodnih gledaliških in filmskih delavnic ter Festivala Vizije pa je potekal v soboto, 21. avgusta v Taverni, s produkcijo mednarodnih delavnic ter koncertom zasedbe Kombo C iz Nove Gorice.

7


Razstava POP-UP UM v Libertasu požela izjemen uspeh Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Koper in Galerija Insula sta v sodelovanju z Mestno občino Koper v tretjem prekatu skladišča Libertas med 15. 7. in 15. 9. na ogled postavili pojavno razstavo POPUP UM. V okviru razstave se je predstavilo več kot dvajset avtorjev mlajše generacije. Razstava POP-UP UM, ki si jo je ogledalo več kot 1000 obiskovalcev, je že s samim naslovom opozorila na izjemen pomen tako uma kot umetnosti. Konceptualno je bila zamišljena po principu pop-up razstave, ki se kot oblika umetniškega prikaza pojavi leta 2007 v New Yorku. Pop-up razstava ali pojavna razstava je začasna umetniška postavitev, ki je po svoji formi manj formalna od galerijske ali muzealske, a kljub temu formalnejša od zasebnega ateljejskega umetniškega prikazovanja. Razstava POP-UP UM s cikličnim prikazom raznovrstnih umetniških zvrsti in ustvarjalcev spodbuja intermedijsko povezovanje mlajše generacije, hkrati pa je obiskovalce pritegnila, da razstavni prostor obiščejo večkrat in ga na ta način posvojijo ne samo kot razstavišče, ampak tudi kot središče umetniškega druženja. Naključni elementi prostora so prevzeli ključno vlogo, navidezno stilno nekomplementarni umetniški izrazi, pa se spojijo v enoten umetniški prikaz prostora.

Razstavljavci: Christophe Agnello, Paride Di Stefano, Denis Dražetić, Natalija Gajić, Vianney Lefebvre, Lara Jeranko Marconi, Martin Peca, Vanja Stojanovič, Špela Šedivy, Henrike von Dewitz, Sanja Tošić, Marko Zelenko, Martin Zelenko, FOTOVIZIJE 2021 - Ravnotežje (Anja Papuga, Benjamin Kerčmar, Blaž Stantič Kobal, Emma Zucca, Jakob Remar, Jana Mervič, Janez Jakob Dremelj, Neža Ferk, Timotej Žvikart, Tina Furlan, Vinci Oblak), TOXINE (Tomi Toth, Samo Turk). Kuratorstvo: dr. Mateja Palčič Puzzer, Dejan Mehmedovič. Več o programu JSKD na spletni stni: https://www.jskd.si/

8


K

K njižnica S rečka V ilharja K oper

Koprska knjižnica, knjižnica idej Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper letos praznuje 70. obletnico slovenskega knjižničarstva, kot ga poznate danes. Ob tem naj poudarimo, da so v čast obletnice pripravili že mnoge dogodke, zagotovo pa izstopajo zanimivi projekti, ki bogatijo in spodbujajo bralno kulturo v našem prostoru. Med njimi so mednarodni projekt What the Future Wants – Spletna prihodnost, Berimo z dojenčkom, Po poti ustvarjalnosti – mladi pišejo in postavitev ter obnovitev premičnih zbirk.

What the Future Wants – Spletna prihodnost Koprska knjižnica se je letos uvrstila med peterico kulturnih ustanov iz različnih evropskih držav, ki sodelujejo pri projektu podjetja Tactical Tech iz Berlina – What the Future Wants – Spletna prihodnost. Projekt vključuje izvedbo delavnic za mlade med 14. in 18. letom starosti ter razstavo, ki jo bodo skupaj s partnerji pripravili in gostili v naslednjem letu. »Izjemno nas veseli, da so k projektu pristopili še Knjižnica Piran, Kosovelova knjižnica Sežana in Center mladih Koper«, so sporočili iz Knjižnice Koper. Projekt raziskuje, kaj je tisto, kar v dobi tehnologije in hitrega tehnološkega napredka, evropsko mladino zanima, moti, bega, kako se na spletu znajdejo in, ne nazadnje, kaj spodbuja mlade h kritičnemu mišljenju. Poudarek je na pogovoru in interaktivnem sodelovanju z mladimi. Delavnice bodo izvajali tako v srednjih šolah kot tudi v ostalih ustanovah, ki so namenjene mladim.

9


Berimo z dojenčkom

Po poti ustvarjalnosti – mladi pišejo

Berimo z dojenčkom je projekt, s katerim splošne knjižnice obalno-kraškega območja skušajo ozaveščati starše in jih spodbuditi, da svojim dojenčkom berejo že v zgodnjem obdobju njegovega razvoja. Na Oddelku za mlade bralce v koprski knjižnici tako v okviru projekta bralno pismenost v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja spodbujajo tudi s pomočjo nove stajice za dojenčke. Stajica je varen prostor, kjer se dojenček lahko seznani s prvimi knjigami za dojenčke, saj so te skrbno pospravljene le zanj. Branje dojenčku pomaga sestaviti besedni zaklad, spodbudi domišljijo in izboljša komunikacijske sposobnosti. Bolj kot se z otrokom pogovarjamo, bolje je za njegovo rast in razvoj.

Popolnoma nov projekt je tudi, natečaj za mlade, ki so ga poimenovali Po poti ustvarjalnosti – mladi pišejo. K projektu so pristopili še Kulturno društvo Gajbla, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Gimnazija Koper, Srednja tehniška šola Koper, Srednja poslovno-ekonomska šola Koper in Gimnazija Nova Gorica. Natečaj poteka med 20. januarjem in 1. decembrom. V natečaju lahko sodelujejo vsi, ki so stari med 15 in 25 let. Vsi, ki želite sodelovati, lahko kratke zgodbe na temo Po poti v prihodnost, skupaj s svojimi osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, datum rojstva, e-mail naslov in telefonska številka – Izjava o varovanju osebnih podatkov), pošljete na naslov po.poti.ustvarjalnosti@gmail.com s pripisom »Za natečaj Po poti ustvarjalnosti – mladi pišejo«. Kratke zgodbe, ki naj ne bodo daljše od 10 strani, bodo na navedeni naslov sprejemali vse do 1. decembra. Zmagovalec bo imel možnost svojo zgodbo javnosti predstaviti na literarnem večeru.

Premične zbirke in prva knjižnica na plaži na Hrvaškem V septembru bo knjižnica nadgradila in uredila knjižno zbirko v Zaporih Koper, kamor bodo prenesli več kot 300 knjig. Zaporniki bodo tako lahko izbirali med leposlovjem, različnimi jezikovnimi učbeniki in ostalo strokovno literaturo. Velik dosežek v letošnjem letu je zagotovo tudi prva knjižnica na plaži na Hrvaškem v Novigradu, kjer so sodelovanje okrepili z Mestno knjižnico Novigrad in Slovenskim kulturnim društvom Ajda ter pri tem združili predstavnike dveh držav in treh narodnih skupnosti, slovenske, hrvaške in italijanske. Knjižni fond zajema več kot 300 knjig v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku.

Pripravila: Tina Saražin

10

Spremljajte program knjižnice na spletni strani: https://www.kp.sik.si/


K

P okrajinski arhiv K oper

Zgodovina, raziskovanje, zakladnica Kako javnosti in uporabnikom enostavno in jedrnato opisati delo, ki se nam v arhivu zdi tako samoumevno in razumljivo? Morda bi bilo najlažje skozi pogovor. Kaj pravzaprav je arhiv? Arhiv je ustanova, ki hrani arhivsko gradivo kot kulturno dediščino. Ali res to ni enako kot muzej? Ne, muzej hrani večinoma predmete, arhiv pa pisano besedo, dokumente, zapise. Kaj vse se najde v arhivu? Gradivo, ki je pomembno za raziskovanje politične, gospodarske, socialne, kulturne, družinske in osebne zgodovine. Imate tudi podatke o meni imate? Seveda. Kakšne pa? Podatke o rojstvu, šolanju, delu, morebitnem političnem udejstvovanju, funkcijah, morebitnih kaznivih dejanjih, pa še kaj. Zdaj pa uradno. Pokrajinski arhiv Koper bil je ustanovljen leta 1956, dislocirana enota v Piranu pa leta 1955. Naloga arhiva je varstvo arhivskega gradiva na območju občin Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana. Poslanstvo arhiva je trajno in celovito izvajanje varstva arhivskega gradiva. Med osnovnimi dejavnostmi so tudi: pridobivanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva; strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, ki je v arhivih, izdelovanje popisov, inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje, ter objavljanje arhivskih virov; hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva; dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov; posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom; opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom; izdajanje publikacij.

11


O GRADIVU Arhivsko gradivo v arhivu je razvrščeno po fondih in zbirkah. V 970 fondih in zbirkah oziroma v slabih 6.590 tekočih metrih arhivskega gradiva se skrivajo številne dragocenosti, ki nam razkrivajo plasti naše bogate zgodovine. KAKO ZAČETI RAZISKOVALNO POT Pri raziskovanju se znameniti Konfucijev pregovor »dolga pot se začne s prvim korakom« izkaže za pravilen in neizogiben. Torej, ko se odločite postati raziskovalec, je zelo pomembno, da se seznanite z že obstoječo literaturo, ki obravnava želeno tematiko. Poznavajoč literaturo boste bistveno skrajšali čas raziskovanja, predvsem pa boste tam našli prve in dragocene napotke, kje in kako iskati podatke (opombe in seznami virov).

DOGODKI V ARHIVU

Ob prihodu v arhiv, dragi raziskovalec, vas seznanimo s pravili in pogoji raziskovanja v čitalnici, čitalniškim redom in načini iskanja. Osnova za začetek je Vodnik po fondih in zbirkah, v katerem najdete osnovne podatke o gradivu, ki ga arhiv hrani. Ko izberete želeni fond, si zapišete referenčne podatke (signatura fonda in naslov). Na podlagi teh podatkov dobite popis iskanega fonda. V popisu se seznanite z vsebino posamezne tehnične enote (škatle), ki je osnova za naročanje gradiva. Številke tehničnih enot, katerih vsebina vas zanima, vpišete v naročilnico.

Poleg raziskovanja v arhivu pripravljamo razstave in izdajamo publikacije. V letu 2021 smo pripravili razstavo Od Istra Benza do Istrabenza 1947-1996 in objavili dve publikaciji - Od Istra Benza do Istrabenza 1947-1996 ter Svet med Snežnikom in Slavnikom med Drugo svetovno vojno. Septembra in oktobra 2021 je v avli arhiva na ogled razstava Prehrana v Kopru in na njegovem podeželju od antike do konca 19. stoletja, s katero obeležujemo dneve Evropske kulturne dediščine na temo Gastronomija, ki jo letos gosti Slovenija. Konec leta bo izšla tudi knjiga z enakim naslovom.

Najpomembnejše, dragi raziskovalec, je, da vam pri delu navdušenje in zagon ne upadeta, če že v prvem poizkusu ne najdete tistega, kar si želite. Gradiva je veliko, arhivov tudi, raziskovalna pot pa je dolga in počasna, ker raziskovalci hodimo peš.

Več o prihajajočih dogodkih arhiva si oglejte na spletni strani: https://arhiv-koper.si/ mag. Nada Čibej direktorica

12


K

P okrajinski muzej K oper

Marežganski upor 1921 - 2021 Letošnje leto smo obeležili 100. obletnico marežganskega upora. Ob tej priložnosti sta Mestna občina Koper in Pokrajinski muzej Koper pripravila razstavo v dveh delih. Prvi del razstave je bil v Mali loži Pretorske palače na Titovem trgu in je zajemal poročanje tedanjih medijev o uporu. Drugi del pa je razstavljen v galeriji Pokrajinskega muzeja Koper, Kidričeva ulica 23a. Razstava v muzejski galeriji predstavlja tedanje dogajanje in osebe, ki so sodelovale v uporu. V predvolilni kampanji za državnozborske volitve maja 1921 so fašistične skupine nasilno razganjale predvolilne shode Jugoslovanske narodne stranke (JNS), zastraševale ljudi in ovirale tudi samo glasovanje. V Marezigah je na dan volitev, 15. maja 1921 prišlo do spopada med vaščani in fašisti. Izbruhnil je marežganski upor, eden izmed prvih protifašističnih uporov, ki mu je sledil sodni proces. Fašisti so bili od takratne vlade deležni amnestije, narodno zavedni Slovenci pa seveda ne.

1. Stavba občinskega doma Marezige. V pritličju, kjer je bila šola, so bile 15. maja 1921 volitve. Dandanes poslopja ni več, saj so ga 2. oktobra 1943 požgali Nemci.

2. Trst, februar 1923, sodni proces proti upornim Marežganom. V kletki sedi sedem Marežganov: Anton Dilica, Ivan Krmac Peverin, Karel Bržan, Viktor Sabadin, Josip Babič - Pačeto, Nazarij Babič - Jager in Ivan Jerman - Petelin.

13


3. Otvoritev spomenika padlim in žrtvam KS Marezige in Boršta leta 1958

Ob stoletnici spomina na marežganski upor se utrjuje spoznanje, da se Marežgani niso uprli zakoniti oblasti, ampak so se branili pred fašističnim nasiljem, ki je bilo povod za samoobrambo in spontani upor. Državljanska pravica, da sodelujejo pri volitvah in se sami odločijo, komu bodo namenili svoj glas, jim je bila kršena, zato so stvari vzeli v svoje roke. Posledice, ki jih je prinesel spontani upor, in kasnejši sodni proces, so odziv države in sodnih institucij takratnega časa in prepričanja. Marežganski upor je simbol upornosti, odpora in narodne zavednosti tamkajšnjih prebivalcev, ki so s spontanim uporom obračunali z nasilnimi skvadristi. Kustos Ivan Simčič https://www.pokrajinskimuzejkoper.si/

4. Odlok Občinskega ljudskega odbora Koper, sprejet 6. marca 1959, da se 15. maj proglasi za ljudski praznik občine Koper.

14


KZ

veza kulturnih društev

M estne občine K oper

Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper (ZKD MOK) združuje kulturna in kulturno-umetniška društva na področju ljubiteljske kulture v Mestni občini Koper. Trenutno šteje 40 včlanjenih ljubiteljskih društev. Tokrat bi izpostavili pet društev, ki letos slavijo okroglo obletnico delovanja.

Klapa Semikantá – 10 let delovanja Klapa Semikantá poslušalcem ponuja dalmatinski melos iz istrskih grl. V desetih letih je nizala neverjetna doživetja: snemanje televizijskih in radijskih oddaj, nastopi z dalmatinskimi legendami. Najbolj pa jim bo seveda ostal v spominu nastop na Melodijah morja in sonca, kjer so zasedli tretje mesto. Fantje se v teh dneh že pripravljajo na snemanje nove skladbe, ki bo prav gotovo spet opevala lepote naše Istre.

Mešani pevski zbor Obalca Koper – 20 let delovanja MePZ Obalca si prizadeva pripraviti kakovosten koncertni program zborovskih skladb, ki obsega kompozicije iz različnih obdobij in slogov. Program je po svoji vsebini zanimiv za zelo širok krog poslušalcev. Redno se udeležuje občinskih prireditev in sodeluje na najpomembnejši zborovski regionalni prireditvi Primorska poje. Zbor je gostoval v Nemčiji, Srbiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Avstriji, Češki, Poljski in Italiji. Želijo si še naprej razvijati pevsko kulturo v našem lokalnem prostoru ter prispevati k splošnemu kulturnemu razvoju Mestne občine Koper.

Moški pevski zbor Cirila Kosmača Koper – 40 let delovanja Društvo je dejavno na področju vokalne glasbe in trenutno šteje 9 pevcev. Kot večino zborov tudi njihov zbor povezuje veselje do petja in druženja, z željo po ohranitvi bogate pevske kulturne dediščine. V programu ima priredbe slovenskih narodnih in ljudskih pesmi, kakor tudi bogato zakladnico slovenskih popevk. Izvaja tudi pesmi slovenske Istre, dalmatinske pesmi in italijanske pesmi tega področja. Zbor redno nastopa na reviji Primorska poje, prisoten je na kulturnih prireditvah v Kopru, kakor tudi na dobrodelnih koncertih in drugih pevskih srečanjih.

15


Kulturno društvo Pihalni orkester Koper – 40 let delovanja Pihalni orkester v simfonični zasedbi, ki šteje okrog 60 članov. Do danes so zaigrali na skoraj 900 nastopih. Vseskozi veliko pozornosti namenjajo ohranjanju glasbene identitete Slovenske Istre. Uspešno so nastopili tudi na številnih domačih in tujih tekmovanjih, nazadnje aprila 2017 na mednarodnem tekmovanju v Italiji, kjer so se uvrstili na drugo mesto v svoji kategoriji. Društvo je izdalo že devet zgoščenk. V domačem kraju je orkester najbolj poznan po tradicionalnih božično-novoletnih koncertih.

Pihalni orkester Sv. Anton – 120 let delovanja V 120-letni zgodovini neprekinjenega delovanja so igrali tako doma kot v tujini. Letos so v orkester sprejeli prvo generacijo mladih godbenikov, z navdušenjem pa spremljajo razvoj novih, ki so za sedaj še v malem orkestru. Pihalni orkester Sveti Anton tako ob svoji 120. obletnici delovanja vabi vse ljubitelje glasbe na svoje koncerte, tiste pogumnejše pa tudi, da se jim pridružijo k igranju. Vabljeni tako mladi kot tudi mladi po srcu.

Več o dogodkih Zveze kulturnih društev lahko spremljate na spletni strani: https://zkd-koper.si/

16


K

A ssociazione I taliana A rte e S pettacolo – C apodistria -K oper

AIAS – Associazione Italiana Arte e Spettacolo – Capodistria-Koper

Folkest, una delle maggiori manifestazioni folk a livello europeo, è presente a Capodistria dal 1992 con il coinvolgimento della Comunità Italiana, tramite il finanziamento del Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia e del Comune Città di Capodistria. Operante dapprima all’interno della Comunità Autogestita della Nazionalità italiana, dopo un’esperienza decennale, il Comitato Organizzatore ha costituito l’AIAS, con il compito di proseguire il discorso e portare avanti le finalità della manifestazione nonché la cooperazione culturale fra le regioni contermini di Slovenia e Italia e naturalmente il coinvolgimento della popolazione locale cittadina e più ampiamente di tutta l’area istriana. Nel 2002 e nel 2012 l’AIAS ha pubblicato due volumi in cui sono presentati tutti gli artisti che hanno dato vita ai numerosi concerti di musica etnica e di altro genere, svoltisi nella nostra città. Attualmente è impegnata a stendere anche il terzo volume nel trentesimo anniversario della manifestazione. Nel 2008 e nel 2021 ha pubblicato inoltre due CD con numerosi gruppi che si sono esibiti a Capodistria nell’ambito di Folkest. Per la sua attività l’AIAS, nel 2008, è stata insignita della Targa del Comune città di Capodistria in occasione della Festa comunale del 15 maggio.

Le cornici in cui si sono esibiti artisti come Angelo Branduardi, Vlado Kreslin, Noa, Joan Baez, Goran Bregović, e Joe Cocker, accanto ad una miriade di altri nomi come ad esempio i messicani Los De Abajo o gli indiani Achanak, oppure i Farafina del Burkina Faso, i neozelandesi Te Vaka, il napoletano Enzo Avitabile con i suoi bottari, o le leggende serba Boban Marković e macedone Esma Redžepova, quella inglese Allan Taylor o americana The Grande Mothers Re:invented, solo per citare alcuni, sono state il Lapidario del Museo Regionale di Capodistria, gli estivi delle Comunità degli Italiani di Capodistria e Crevatini e le splendide Piazze Tito e Carpaccio di Capodistria. Ora stiamo lavorando per allestire degnamente l’edizione del 2022 di Folkest a Capodistria la trentesima il che ne fa la più longeva manifestazione culturale della nostra città.

Roberto Vecchioni 2012

17


Premiata Forneria Marconi 2019 Rudi Bučar 2015

18


K

A vtomatik delovišče Avtomatik Delovišče je kolektiv in program, ki z različnimi pristopi ter metodologijami raziskuje urbane tematike in se aktivno udejstvuje na področju urbane prenove obalnih mest. Avtomatik Delovišče ni vezan na lokacijo, je fleksibilno ogrodje, iz katerega se razvija raznolika vsebinska shema razvoja mesta. Na eni strani predstavlja medgeneracijsko stičišče, kjer dogodki, delavnice in urbane akcije povezujejo uporabnike različnih starostnih skupin, na drugi pa deluje kot spletna platforma, ki pripomore k razumevanju prostorskih tematik skozi participatorne prakse delovanja. Obenem skozi povezovanje strokovne javnosti spodbuja k bolj koherentnemu oblikovanju in urejanju prostora z vidika urbanizma, arhitekture in krajinske arhitekture. Avtomatik Delovišče spodbuja odprto komunikacijo med različnimi deležniki v prostoru, jih medsebojno povezuje ter oblikuje skupnostne prakse, ki vodijo k ekološki urbani regeneraciji prostora in skupnosti.

http://avtomatik-delovisce.si

Vse fotografije: © Domen Grögl, KUD C3

Foto 1: Kiosk K-67 na Ukmarjevem trgu v Kopru je nov vsebinski generator mesta.

Foto 2: Predavanje arhitektke in umetnice Marjetice Potrč v kulturnem skladišču Libertas v okviru mednarodne poletne šole “Neformalno mesto: začasne-avtonomne utopije”, ki poteka v sodelovanju z Mestno občino Koper, Kulturnim stičiščem Libertas in Akademjo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Foto 3: Razstava konceptov prenove skladišča blagovnih rezerv s študenti in študentkami Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom prof. Mihe Dešmana in Vlatke Ljubavnović iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v novih prostorih BankArt novega univerzitetnega študijskega programa Vizualne umetnosti in oblikovanje (VUO) Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

19


KUD AAC Z rakogled

KUD AAC Zrakogled je nevladna organizacija, ki od leta 1996 deluje na področjih knjige, uprizoritvenih umetnosti, izobraževanja in interdisciplinarnih projektov s poudarjenim medkulturnim sodelovanjem. V zadnjem obdobju so se povezali z založbo Hyperion, kar je omogočilo povečanje obsega knjižnih izdaj, okrepili so svojo dejavnost na knjižnih sejmih, pod svoje okrilje vzeli projekt literarnih dogodkov AD HOC in se aktivno vključili v kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture, kar jim je dalo še dodatni zagon. Še posebej so veseli, da so bili uspešni na razpisu norveškega sklada za aktivno državljanstvo ACF (Active Citizens Fund), ki jim je poleg podpore projektu Srce mesta omogočilo tudi izdelavo nove spletne strani https://zrakogled.com, kjer si lahko preberete vse o njihovih projektih in knjižnih izdajah.

20


K

D ruštvo PPF

DRUŠTVO PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL Festival je že leta 2000 pridobil status mednarodnega festivala in se povezal v več mednarodnih združenj. Leta 1995 je bilo ustanovljeno Društvo Primorski poletni festival, ki odtlej kot pravni subjekt nastopa samostojno. Zadnjih deset let deluje uspešno tudi kot organizator gledaliških potovanj v bližnja in bolj oddaljena gledališča in tako občinstvu ponuja možnost, da si ogleda vrhunske predstave in opere ter koncerte, ki ne morejo gostovati na Obali. NZ

Zgodba o Primorskem poletnem festivalu, ustanovljenem leta 1994, je lepa in priča o skupini zanesenjakov, ki je v novi državi uspela postaviti na noge prireditev, podobno Dubrovniškim igram. Znala je poiskati nov način za uprizarjanje gledaliških in drugih predstav in v kratkem času spremeniti kulturno ponudbo v naših krajih ob morju. Prva sezona z več deset prireditvami je bila popoln uspeh, ki se je nadaljeval še dolgo v novo tisočletje. Festival je odigral predvsem pomembno vlogo producenta, s čimer je pokazal, da ne želi biti le organizator poletnih prireditev. Vsa leta je PPF, kot mu rečemo na kratko, uresničeval izjemno pomembno nalogo: posebej skrbno je načrtoval in izpeljal ambientalne predstave, kar je bila v krajih ob morju redkost. Prav z načinom, da so vsa mesta postala oder, se je pridružil tako zaželenemu oživljanju mestnih jeder in dal novo vlogo ter podobo prej neznanim prizoriščem: trgom, ulicam, starim palačam. Kot je rekel režiser Janusz Kica, eden najuspešnejših režiserjev prve festivalske dobe: »Gledališka uprizoritev ne živi samo od igre. Živi tudi – in predvsem – od prostora, v katerem se dogaja.« Pomembni so bili tudi čezmejni stiki in povezave tako z zahodnimi kot državami nekdanje Jugoslavije, ki po razpadu ni našla hitro poti do sodelovanja. Tu smo bili pionirji, kar danes uspešno nadaljuje Gledališče Koper.

21


D ruštvo frankofilov KULTURNO DRUŠTVO PETER MARTINC Kulturno društvo Peter Martinc, ustanovljeno leta 1998, združuje frankofile in frankofone v dejavno skupnost, ki ohranja francoski jezik in kulturo v našem okolju. Naslanja se na tradicijo, ki ima korenine v prehojeni pedagoški poti Gimnazije Koper, saj je za nastanek društva zaslužen prav njen nekdanji ravnatelj in cenjeni pedagog Peter Martinc. Društvo velja za najbolj dejavno frankofilsko društvo v Sloveniji, edino, ki ima ustaljen visokokakovosten program in kontinuiteto. Njegove dejavnosti in prireditve so zelo priljubljene. Članstvo je stabilno in se giblje okrog 100 ljudi, pri čemer se vsako leto na novo vpišejo študentje in mladi člani. Društvo organizira jezikovne tečaje na vseh stopnjah in mladim pomaga pri pripravi na izpite za pridobitev uradnih diplom DELF in DALF, ki ju izdaja francosko Ministrstvo za šolstvo. Z delavnicami za otroke, ki potekajo vse leto, skrbi tudi za uvajanje v učenje najmlajših, posebej intenzivno pa se z njimi ukvarja v tradicionalni julijski poletni šoli. Bogata je tudi kulturna dejavnost, ki poteka vse leto: gostijo domače in tuje književnike in druge ustvarjalce, pripravljajo filmske večere, gostovanja gledaliških predstav v francoščini, obiske razstav, dneve francoske kuhinje in podobno. Društvo deluje pod streho ZRS in Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, kjer ima svoj knjižni kotiček v Čevljarski ulici v Kopru. Sodelujemo tudi z Univerzo na Primorskem in s Francoskim inštitutom v Ljubljani, ki je uspešnost društva nagradil s ponudbo, da bi v Kopru zasnovali podružnico Alliance Française. Več o programu društva si oglejte na: https://www.petermartinc.org/ NZ

22


K

K ulturni klub

Kulturni klub iz Kopra

Hrvaški pisatelj iz Kopra Neven Ušumović na Vrtu knjige 31. avgusta 2021 predstavlja svojo knjigo Zlatna opeklina

Koprska italijanska pesnica in pisateljica Isabella Flego Foto-Rado Lipovec Pogovori o branju. Jure Vuga v pogovoru z Ireno Urbič. Foto-Rado Lipovec

Koprski pisatelj Vlado Šav je ustanovil Kulturni klub– Club culturale leta 2002. Za njim sta vodenje prevzela Lado Jelen in kasneje Jasna Čebron. Svojo kulturno dejavnost uresničuje z dvema programoma: Pogovori o branju in Forumom Tomizza, mednarodna srečanja Trst – Koper – Umag. Pogovore o branju prirejamo mesečno v foajeju Gledališča Koper, zadnji dve leti pa na Vrtu knjige Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Do sedaj se je zvrstilo 77 Pogovorov o branju. Na njih smo predstavili književnice in književnike, ki koprski literarni prostor odpirajo sodobni slovenski književnosti in literatom dveh sosednjih pokrajin: tržaško-goriške in istrske. Mesečna srečanja vabijo literarne pisce, ki jih odlikujeta literarna izvirnost in medet(n)ična strpnost v sporočilu. Vsako leto povabimo vsaj enega pisca iz sosednje pokrajine (Istra, Trst) ali domačina, ki piše v italijanščini (drugem uradnem jeziku istrskih občin). Posebej naklonjeni smo slovenskim piscem s Tržaškega, saj si delimo geografski prostor z manjšinama in želimo s tem emancipirati položaj manjšinske književnosti.

Bienalno pripravljamo razstavo Literati v karikaturi koprske karikaturistke Lorelle Fermo v avli koprske knjižnice, kjer so predstavljeni vsi naši literarni gostje, katerim Lorella Fermo pokloni unikatno karikaturo. Zadnji dve leti ob 8. februarju s koprsko knjižnico organiziramo pregledno razstavo Književne novosti od Ankarana do Pirana in tako seznanjamo javnost, kako raznolika in bogata je književna dejavnost v štirih istrskih občinah. Za svetovni dan poezije (21. marca) poskušamo prebivalce Kopra navdušiti za poezijo z razstavo Verzi v izložbi po glavnih koprskih ulicah, oziroma tam, kjer trgovci želijo sodelovati pri razstavi.

Tržaški pisatelj iz Argentine z istrskim poreklom Juan Octavio Prenz v pogovoru z Jasno Čebron. Foto Rado Lipovec

Lorella Fermo - razstave karikatur VILHAR 2020 1

Več o programu na FB strani Kulturni klub / @kulturni. klub.koper https://www.facebook.com/kulturni.klub.koper/

23


KŠOK Klub študentov občine Koper je nepolitično in prostovoljno združenje posameznic in posameznikov, ki v okviru društva zadovoljuje potrebe študentk in študentov ter dijakov in dijakinj na območju Upravne enote Koper. Področju kulture KŠOK posveča velik del pozornosti in sredstev. Najbolj pomembna prireditev je zagotovo Jazz Ethno Funky Festival – JEFF, ki v koprsko poletno dogajanje prinaša glasbene žanre in skupine, ki jih ni moč slišati na komercialnih odrih in radijskih postajah. Trudi se ponuditi kar se da kvaliteten program. Letos so na JEFF-u zvrstile skupine, kot so Divanhana, Čompe, Veja, Trokut, Etceteral in drugi. Poleg Festivala JEFF je vredno izpostaviti še cikel koncertov MjuziKšok, na katerem je gostovalo že kar nekaj domačih in tujih, tako komercialnih kot tudi alternativnih glasbenikov (Cherry Wine, Numenorean, Gaerea, Tomy Declerque, Spiral Mind, Malorshiga,...) Kar se glasbenega dogajanja tiče, sta tukaj še vsakoletno sodelovanje s festivalom Poletje z biseri in tradicionalna prireditev Pozdrav Poletju, ki od samega začetka združuje vizualne in glasbene oblike umetnosti. Poleg koncertne dejavnosti se prirejajo mnogotere umetniške delavnice (slikanje s kriki, kitajska kaligrafija), delavnice gledališke improvizacije in literarni večeri (Kšonetni venec, Obalne rime).

24


K

L ibris

Knjigarna in založba Libris

je v letošnjem poletju postregla z izdajo novih knjig »Narečje, življenje in hišna imena v treh istrskih krajih« dialektologinje dr. Suzane Todorović in obsežne monografije Marezige ter pestro bero dogodkov. Z zvenečimi imeni slovenske literature in kulture, med katerimi najdemo Ferija Lainščka, Toneta Partljiča, Marcela Štefančiča jr., Anjo Zag Golob, Draga Ivanušo, Marka Kravosa, Ireno Cerar, dr. Suzano Todorovič in mnoge druge, so se obiskovalci osvežili v vodnjaku besed na Prešernovem trgu (Muda) v Kopru, uživali pod lipo pred Hišo kulture v Svetem Antonu, prisluhnili »štorijam« v narečju na festivalu narečja Istralekt v Padni in Šmarjah in drugih narečno obarvanih dogodkih na Škofijah, Kubedu, Svetem Petru in Topolovcu.

Druženje z literati in narečno besedo ter zgodbami, ki so povezane z našimi kraji, se nadaljuje. Več pa na: www.libris.si.

25


K ulturno izobraževalno društvo PiNA

PiNA

v festivalsko obarvani jeseni

Ekipa Kulturno izobraževalnega društva PiNA je zadnje mesece napore usmerjala v ustvarjanje vsebin, ki bodo povezovale področja kulture, okolja, izobraževanja, znanosti in umetnosti.

[foto: Klemen Skočir, delo Gospod procesor, razumete življenje?]

Med 24. septembrom in 15. oktobrom 2021, je v skladišču Libertas potekala letošnja edicija festivala IZIS, ki nosi naslov 2200 UND3R in naslavlja podnebno krizo, natančneje vpliv, ki se v obmorskih mestih preko dvigovanja srednjega morja že kaže v vse pogostejšem poplavljanju. Obiskovalci so se skozi razstavo in spremljajoče dogodke senzorično prepustili zaznavanju povezave med novomedijsko vizualno umetnostjo, tankočutnostjo in okoljsko trajnostjo. Za več informacij sledite festival-izis.org

26

[foto: Marco Barotti, delo Clams]

V petek, 17. septembra 2021, je svoja vrata v Kopru odprl HEKA. Gre za prvi laboratorij na presečišču umetnosti in znanosti v Istri. Hkrati bo postal tudi platforma povezovanja in sodelovanja različnih deležnikov, z željo vzpostaviti dialog med družbo in znanostjo, z uporabo umetnosti in umetniškega razmišljanja. Laboratorij bo pisal dobre zgodbe interdisciplinarnega povezovanja v amfiteatru za Areno Bonifika v Kopru. Več na spletni strani www.pina.si.


K

G alerija I nsula

Insula je galerija Društva likovnih umetnikov Insula, strokovnega združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske. Ustanovljena je bila leta 1987. V njenih prostorih se od ustanovitve neprekinjeno izvaja razstavni program, ki večinoma predstavlja aktualno produkcijo domačih avtorjev, saj je primarna opredelitev javnega delovanja oziroma osnovna funkcija Društva likovnih umetnikov Insula spremljanje in prezentacija kvalitetnega avtohtonega likovnega dogajanja na področju Južne Primorske. Skladno s principom osnovnega načela je delovanje DLUI usmerjeno tudi v organizacijo izmenjav razstav z nacionalnimi oziroma tujimi galerijami. S takšnim utečenim delom prihaja, poleg razstavnega prestopanja lokalnih meja, predvsem do konkretne izmenjave problematik in izkušenj na strokovnem likovnem področju. Poleg razstavnih izvajanj v galeriji Insula pripravi DLUI letno več projektov, ki se odvijalo v drugih razstaviščih in alternativnih prostorih v občinah Koper, Izola in Piran.

27


Z avod otok Kino Istra ponuja izkušnjo kina zunaj ustaljenih kinematografskih poti

Slika 1

FILMSKO POPOTOVANJE PO ISTRSKIH VASEH

Kino Istra je potujoči kino, ki z izvrstnim filmskim in drugim kulturnim programom obiskuje kraje v Istri brez kina. Za številne obiskovalce je postal prava filmska dvorana. Veliko platno je razprl že v Gračišču, Kubedu, Topolovcu, Šmarjah, Padni, Sv. Antonu, Marezigah in tudi Ankaranu, Kopru in še kje. Kino Istra je namenjen tako prebujanju ljubezni do filmske umetnosti pri šolarjih, ki odraščajo v krajih brez možnosti obiska kina, kot tudi odraslim prebivalcem. V poletnih mesecih se platno postavi pod zvezdnatim nebom, v hladnejših mesecih pa se projekcije in kulturni dogodki v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi izvajajo v dvoranah ali kulturnih domovih. Kino Istra je tako pripeljal film tudi v kraje, kjer so se filmi vrteli že pred leti, da bi z njimi, kot nekoč, sprožal iskrive pogovore in druženje v skupnosti. Prav vloga kinematografov kot inovativnih kulturnih središč za lokalne skupnosti je v središču zanimanja tega evropskega projekta, ki ga zavod Otok pripravlja v tesnem sodelovanju s filmskim festivalom Motovun ter Hrvaško filmsko zvezo, Mednarodno filmsko akademijo iz Bologne in britanskim Live Cinema LTD.

Slika 2

Program Kina Istra najdete na https://kinoistra.eu Slika 1, 3, 5: Kino Istra, Kubed, 7.7.2021, Natalija Gajić Slika 2: Kino Istra - parterji na hrvaškem Motovun - Istrski vinograd Castel Belaj, 19.7.2021 Slika 4: KinoIstra, Marezige -29.6.2021, Lorena Pavlič Slika 4

Slika 5

28

Slika 3


K

R eportaže s kulturnih dogodkov Kiosk K67 je mednarodno uveljavljen industrijski objekt, ki ga je 1968 oblikoval profesor Saša Mächtig. Zaradi svoje modularnosti, prilagodljivosti in oblikovalskega sistema je kiosk postal ena izmed najbolj priljubljenih ikon v zgodovini mednarodnega industrijskega dizajna in se ponovno pojavlja v urbanih prostorih Ljubljane, Beograda, Berlina in New Yorka. Kiosk pristaja tudi v Kopru, kjer bo do 20. decembra 2021 na Ukmarjevem trgu prevzel vlogo novega vsebinskega generatorja mesta na pobudo Avtomatik Delovišča. Eksponat K67, ki je del stalne zbirke Obalnih galerij Piran, dobiva novo vlogo za razvoj javnega prostora v mestu Koper. Na fotografiji otvoritev projekta Kiosk K-67, pogovor Neve Zajc z oblikovalcem prof. Sašo Maechtigom ter v.d. direktorico Obalnih Galerij Maro Ambrožič Verderber.

Kiosk K67

Glasbeni utrinki Pihalni orkester Marezige 29. 8. 2021 Foto: Jakob Buzan

Glasbeni utrinki Pihalni orkester Sv. Anton 25. 7. 2021 Foto: Jakob Buzan

Homo na plac, KD Domovina Osp, Gledališka skupina Dekani, Šavrini in anka Šavrinke, Trg pri kavarni Triglav

Poletni gledališki večeri Martinčev trg, 27. 7. 2021 Foto: Jakob Bužan

29

En Big band išče tvoj talent Društvo EN Martinčev trg, 5. 9. 2021


R eportaže s kulturnih dogodkov Čubed pod borovci Kubed, 12.8.2021

Srednjeveški dnevi v Kubedu Kubed, 10. - 11. 7. 2021

25. obletnica KD A. Kocjančič Foto: Belvedere

25. obletnica KD A. Kocjančič Foto: Belvedere

25 let delovanja Kulturnega društva Alojz Kocjančič V soboto, 28. 08. 2021, je v Koštaboni potekala slavnostna prireditev ob 25. obletnici delovanja KD Alojz Kocjančič Puče – Koštabona. Program so otvorili otroci s prikazom otroške igre. Povezovalka je predstavila izvor imena društva, ki je dobilo ime po duhovniku in prvem istrskem pesniku Alojzu Kocjančiču. Sledilo je branje Kocjančičeve pesmi Motto. S flavto je večer obogatila Kristin Primožič. Potekala je predstavitev dejavnosti in uspehov društva, gostovanja domačega zbora in gledališke skupine z nastopi v narečju. Pripovedovali so domačni: pevka Alma Viler, prva predsednica Milka Ivana Pucer, režiserka Viktorija Pucer Štromar, igralec Guerino Koterle, pesnica v narečju Danila Tuljak Bandi in pripovedovalec zgodb Danilo Avgust Pucer. 25. obletnico so pozdravili župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, predsednik Krajevne skupnosti Šmarje Andrej Medved in predsednik Vaške skupnosti Koštabona Kristjan Koterle, ter podelili plaketo za 25. letno delovanZapisala Sonja Cergol je društva. Intermedijski pilotni projekt Skladišče/Magazzino LIFE je vključeval različne oblike sodobne alternativne intermedijske urbane kulture, s poudarkom na elektronski-eksperimentalni glasbi, video in performativnih umetnosti. LIFE festival Skladišče Libertas, 15. 6. 2021 - 19. 6. 2021

30

LIFE festival Skladišče Libertas, 15. 6. 2021 - 19. 6. 2021


K

R eportaže s kulturnih dogodkov Pina - Pilotna izvedba transdisciplinarne poletne šole Design+Science 5.-9. julij 2021, Ljubljana Foto: Tine Lisjak

Ej ta bandima, Puče, 12.09.2021 foto: Sonja Cergol

Majski salon

Pina - Odprtje umetniške instalacije Dante Copiosus 28. junij 2021, Izola Foto: Klemen Skočir

V Kopru smo gostili Majski salon, razstavo ZDSLU. Osrednji del razstave je bil posvečen risbi in kipu. Na razstavi se je s svojimi deli predstavilo 107 likovnikov. Glavnina razstave je bila postavljena v Libertasu, umetniki pa so razstavljali tudi v galeriji Gravisi Buttorai in na trgih ter parkih mesta.

Razstava TOMOS Koper, Libertas 18. 3. 2021 - 30. 5. 2021

Razstava TOMOS Koper, Libertas 18. 3. 2021 - 30. 5. 2021

31


K ulturna dediščina Koper ima izjemno bogato kulturno dediščino, ki se med drugim, odraža skozi arhitekturo mesta. Njen pomen je iz dneva v dan večji turizem mesta, še bolj pa za njegov kulturni, meščanski utrip. S tem zavedanjem se je izvedel projekt Digitalni sprehod skozi preteklost Kopra, v sklopu katerega se je digitaliziralo tri med pomembnejšimi arhitekturnimi biseri preteklosti: protokolarno-prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega, Pretorska palača in Taverna oz. skladišče soli sv. Marka . Skladišče soli sv. Marka že dolgo velja za eno pomembnejših mestnih znamenitosti v širšem prostoru Mestne občine Koper. Svoje mesto je, vgrajeno v obzidni plašč ob starem koprskem mandraču, včasih imenovanem tudi Porporella, našlo že v 17. stoletju.

Stavba skladišča soli sv. Marka je pred 2. svetovno vojno, leta 1935, skupaj s Carpaccievim trgom doživela temeljito prenovo. Takrat jo je italijanski arhitekt Ferdinando Forlati predelal tako, da je fasado z velikimi polkrožnimi loki odprl proti morju in tržnici. Poleg tega ji je dodal tudi novo namembnost – postala je javna zgradba, v kateri je bila z novimi predelnimi stenami ena polovica prostora namenjena gostišču »Taverna del Porto«, druga pa tržnici in ribarnici. Danes je prenovljen in odprt prostor namenjen zabavnim, kulturno-umetniškim prireditvam, koncertom in različnim srečanjem. Ljudje so se že od nekdaj vajeni družiti v njegovi bližini in navada se je ohranila vse do danes.

Svojo digitalno zgodbo razvoja treh obdobij: obdobje pred obnovo, do leta 1935, obdobje po obnovi leta 1935 ter konec 20. stoletja do danes je dobila v obliki animacije s spremnimi zgodovinskimi dejstvi na posebnem monitorju v koprskem mandraču.

Taverna prvo obdobje

32


K

A kademija

Akademija za NVO in ostale interesente V zadnjem letu se je izkazalo, da je veliko organizacij s področja kulture in širše, naletelo na nemalo izzivov, vezanih na samo delovanje, izvajanje aktivnosti in programa ter obstoj. Ob pogovoru z nevladnimi organizacijami (NVO) je nastala ideja, da se oblikuje podporno okolje, ki bi nudilo informacije različnih področij, pomembnih za njihovo delovanje v najširšem pomenu. Tako je nastala spletna Akademija za NVO, ki združuje on-line predavanja različnih področij, med katera spadajo: pravne podlage za institucije; pridobivanje sredstev in razpisi; osnove računovodstva za NVO; pridobivanje sponzorskih sredstev; osnove javnega nastopanja; digitalni marketing; promocija dogodkov in aktivnosti; optimizacija spletnih strani in družbena omrežja; fotografija; avdio in video – osnove snemanja in montaže.

Akademija za NVO bo zaživela konec novembra in bo dostopna na spletni strani visitkoper.si.

33


U porabne vsebine Razpisi Zavod za mladino kulturo in turizem Koper Razpis za umetniško rezidenco v Kubedu Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, ki je skrbnik umetniške rezidence v Hiši Alojza Kocjančiča, bo tudi v letu 2022 prek javnega razpisa oddal prostore za umetniško ustvarjanje v brezplačen najem različnim umetnikom. Rok za prijavo na javni razpis je 5. november 2021, celotno besedilo razpisa pa je objavljeno tukaj: https://bit.ly/3iBcM7o

Mestna občina Koper Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov ali projektov v Mestni občini Koper za leto 2022. Razpis bo objavljen ob koncu meseca novembra oz. v začetku meseca decembra.

SODELUJ PRI SOOBLIKOVANJU KULTURALISTA

K

V kolikor delujete na področju kulture in sooblikujete njene vsebine v Mestni občini Koper, vas vabimo, da svoje prispevke in slike pošljete na: kultura@visitkoper.si. Prispevke zbiramo do 5. januarja 2022. Kulturalist Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper Uredili: Emilija Kastelic in Meri Viler, e: kultura@visitkoper.si Lektorica: Maja Furlanič Oblikovalka: Polona Drašler Avtor fotografije naslovnice: Brane Širca Avtor fotografije zadnje strani: Jaka Ivančič Koper, oktober, 2021

34