obvezno
CONTRA argument:
NABORNIST VO
PRO ET CONTRA
Avtor: Matej Banovec
V članku bo s petimi glavnimi argumenti proti uvedbi obveznega vojaškega naborništva, ki je predvideno v koalicijski pogodbi 14. slovenske vlade, obrazloženo stališče nasprotnikov ukrepa.
2003, ko smo zadnjič imeli obvezni nabor, se je za vojaško usposabljanje odločila le slaba tretjina mladih. Tretjina je navedla ugovor vesti in vojaški rok služila z opravljanjem nevojaških družbenokoristnih del. Kot evropski standard bi ugovor vesti še vedno bil možen tudi sedaj. Glede na politične trende si lahko predstavljamo, da bo delež ugovorov vesti še višji kot 2003. Prav tako se po izkušnjah skoraj tretjina obveznikov v celoti izogne služenju z odhodi v tujino, zdravniškimi potrdili ipd. Ugotovimo lahko torej, da je realni izhodiščni potencial za izboljšanje stanja Slovenske vojske skozi obvezno naborništvo nizek.
Teoretična podlaga: Takojšnji kompromis Že v samem začetku: obvezno naborništvo je izhod v sili. Če povzamemo sporočilo Bele knjige o prihodnosti slovenske obrambe iz januarja letos: trenutno kadrovsko stanje s poklicnimi vojaki je klavrno, pravih sredstev oz. idej, kako bi ga popravili, nimamo, zadnja možnost, ki nam ostane za krpanje kadrovske luknje, pa je obvezno naborništvo.
Drugi omejevalni faktor je infrastruktura. Po navedbah poznavalcev so obstoječe kapacitete za nastanitev in urjenje vojakov v slabem stanju oz. jih je premalo za večje število novih nabornikov. Za nastanitev sta primerni le vojašnici v Vipavi, zgrajena 1926, in v Murski Soboti, zgrajena 1992. Za zagotavljanje kvalitetnih pogojev nabornikom bi morali vojašnice prenoviti oz. zgraditi nove ter nabaviti več vadbene opreme. V samem štartu bi morali ponovno zaposliti okoli 100 uradnikov za vso administracijo, vezano za nabornike. Del obstoječih vojakov, ki so trenutno v bojnih enotah, pa bi se moral prerazporediti za vadnike. Vse to bi precej obremenilo državni proračun z novimi izdatki. Naborniki bi hkrati bili odsotni od služb in v času vojaščine ne bi vplačevali davkov in prispevkov, kar bi bila dodatna škoda za državni proračun na strani prihodkov. Kar me pripelje do naslednje točke …
A naborniki niso enakovredni poklicnim vojakom. Njihovo usposabljanje je drugačno. Ker so na njem neprostovoljno (spomnimo se: za vse, ki jih pot poklicnega vojaka zanima, imamo standardne programe usposabljanja), je motivacija nabornikov manjša, režim treningov pa prirejen in manj intenziven. Kljub temu se za nabornike porabi oz. obrabi določena količina vojaške opreme: orožje, strelivo, oblačila, zaščitna oprema ipd. Obstaja tveganje za poškodbe, tako fizične kot za škodo za mentalno zdravje, denimo srh ob uporabi smrtonosnega orožja, krutih prizorih lastnih poškodb oz. poškodb drugih ipd. Po koncu usposabljanja pa se naborniki praviloma ne odločijo za vojaško pot in se vrnejo v vsakdanje življenje, kjer pridobljeno znanje počasi pozabljajo in gre velik del investicije v nabornike v nič. Resni problemi pri izvedljivosti
Neučinkovitost ukrepa z obrambnega vidika: nizek pomen za nacionalno varnost
Začnimo pri nabiranju nabornikov. Rodnost v Sloveniji že dolga leta pada, s čimer je izhodiščna številka potencialnih nabornikov vedno nižja. Prav tako so za učinkovitost naborništva ovira svetovnonazorski pogledi mladine. Že leta
Zaključili smo že, da je naborništvo politični ukrep, ki bi prinesel bolj omejeno izboljšanje kadrovske problematike Slovenske vojske, hkrati pa precej negativno vplival na dr-
28
