imunski SISTEM ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA
Ob epidemiji novega korona virusa smo lahko zasledili poplavo nasvetov in ukrepov o varovanju zdravja. Pogosto umivanje in razkuževanje rok, prezračevanje prostorov in med drugim tudi skrb za imunski sistem, saj nam bo ta pomagal pri premagovanju bolezni. Mogoče je sedaj priložnost, da bolje spoznamo imunski sistem, kaj le-ta sploh je, kako deluje in kako ga lahko okrepimo. Imunski sistem je anatomsko težko opredeljiv, saj se nahaja praktično po vsem telesu. Sestavljen iz več organov oz. tkiv (kostni mozeg, vranica, bezgavke itd.), celic (limfociti, makrofagi itd.) ter molekul (citokini, protitelesa itd.), ki se pri svojem delu dopolnjujejo. Glede na delovanje, imunski sistem človeka razdelimo na več stopenj, od mehanskih ovir (npr. poroženeli del kože), preko nespecifičnih obrambnih mehanizmov (npr. klorovodikova kislina v želodcu), do nespecifičnega prirojenega (vnetje, fagocitoza) in specifičnega pridobljenega (protitelesa) imunskega odziva. Danes zgradbo in delovanje vseh teh sistemov razumemo kot celoto, katere naloga je obramba organizma pred dejavniki, ki jih oceni kot nevarne in jih je potrebno uničiti ali odstraniti. Pri tem si imunski sistem pomaga z izkušnjami, ki jih delimo na izkušnje vrste (prirojena ali naravna imunost) in na izkušnje posameznika (pridobljena ali specifična imunost).
Avtorica: Sara Milković
Prirojena ali naravna imunost je najstarejši in najosnovnejši obrambni mehanizem, ki se v telesu aktivira takoj ob stiku s tujkom. Ne glede na vrsto tujka, vedno deluje podobno, in sicer celice, ki jim pravimo fagociti, razgradijo motečo snov. Nato se na mestu, kjer tujek skuša vdreti v telo, sproži proces, ki mu pravimo vnetje. Na tem mestu se poveča prekrvavitev, kar zaznamo kot toploto in pordelost. Pojavi se lahko tudi oteklina in bolečina. Ta odziv bo enak ob prvem in nadaljnjih srečanjih z istim patogenom (tj. tujkom). Pridobljena ali specifična imunost se gradi na izkušnjah posameznika. To vrsto imunosti pridobivamo skozi življenje. Celice pridobljenega imunskega sistema so posebna vrsta levkocitov, imenovane limfociti. Limfociti B in limfociti T sta veliki podskupini limfocitov, ki nastajata v kostnem mozgu. Na svoji površini imajo številne receptorje, s katerimi prepoznajo tujke (antigene) in tako ugotovijo, katere mehanizme za odstranjevanje je treba vklopiti. Sledi kaskada reakcij, katerih posledica je, da nekatere imunske celice uničijo in odstranijo tujek, druge pa izločajo snovi, ki so nevarne za tujke. Limfociti B izločajo protitelesa ali imunoglobuline (Ig), ki jih najdemo v telesnih tekočinah in na površinah sluznic. Ločimo več vrst protiteles: Ig A, Ig D, Ig E, Ig G, Ig M.
