DAN BOJA PROTI AIDSU NA SŠ ČRNOMELJ

V letošnjem šolskem letu smo se dijaki 3. in 4. letnikov gimnazije in strojnega tehnika odpravili na izlet v Bosno in Hercegovino, in sicer 25. 9. 2022.

Izlet smo si zagotovo vsi zapomnili, saj nas je prvi postanek čakal že v Sloveniji, tik pred mejo. Eden od dijakov je na žalost že takrat zapustil izlet. Pot smo nadaljevali in v jutranjih urah prispeli v Sarajevo.

Najprej smo si ogledali sarajevski predor, znan tudi kot »sarajevski ratni tunel«. Predor je bil med obleganjem Sarajeva l. 1993 največja skrivnost tega mesta. Po njegovi zaslugi je v oblegano Sarajevo prihajala hrana, orožje, cigareti in drug material. Nato smo se odpravili na ogled Sinagoge in Begove džamije. Potem smo si privoščili nekaj prostega časa po Baščaršiji. Nekateri so šli na čevapčiče, drugi po nakupih. Preden smo odšli v hotel, pa smo se vstavili še v mestni hiši (Vijećnica) in si ogledali Principov most. Noč smo preživeli v hotelu Hollywood, kjer smo vsi hitro odhiteli na bazen in v savno. Seveda pa nismo kaj dosti spali.

Naslednje jutro smo se s hitrimi panoramskimi dvigali povzpeli kar na vrh Avaz stolpa, ki velja za najvišji nebotičnik na Balkanu v Evropi. Jutranjo kavico smo tako pili v kavarnici na vrhu stolpa z razgledom na celotno Sarajevo. Nato smo se odpravili proti Konjicu, kjer smo si ogle- dali Titov bunker. Naprave v bunkerju še danes delajo brezhibno, vendar niso v uporabi. Vse je večinoma točno tako, kot da bi bilo zamrznjeno v času, z izjemo tega, da se danes nahajajo po bunkerju umetniške instalacije. Vstavili so se v Jablanici, kjer smo pojedli kosilo ter si ogledali most, ki je bil porušeno med snemanjem filma »Bitka na Neretvi«. Odpravili smo se proti meni osebno najlepšemu mestu – Mostarju. Tam smo imeli najprej kratek ogled, nato pa smo uživali v prostem času in nakupovanju po trgovinicah. To noč smo spali v Etno selu Medugorje. Meni najljubši del pa je bila restavracija v selu, čez katero namreč teče reka.

Po zelo dobrem zajtrku smo nadaljevali pot proti Neretvi, kjer smo se peljali s trupicami (čolnički) po rokavu reke Neretve, pojedli kosilo in se odpravili na trgatev mandarin. Vsak si je lahko za domov nabral eno vrečko mandarin, nekateri pa so imeli tudi fotošutinge. Čakala nas je pot domov, a smo kljub temu imeli še en postanek, in sicer na slapovih Krke. V primerjavi z ostalimi dnevi je bilo tam zagotovo še poletje. Tako je naše potovanje prišlo h koncu, ostala nam je le še dolga pot domov.

Izlet se mi bo za vedno vtisnil v spomin. Ogromno smo doživeli, videli in se naučili.