30 31
MAPIRANJE MARIBORA
posodil Narodni muzej iz Varšave. Miza iz temnjenega lesa s srebrnimi vložki in grboma obeh družin je nastala v družin ski delavnici Radziwill v poznem baroč nem obdobju med letoma 1741 in 1744. Posebno vrednost dajeta mizi njen izvor in dokumentiran historiat, saj je bila v la sti dveh omenjenih plemiških družin, ki sta več generacij opravljali najpomemb nejše posvetne in cerkvene poklice ter podpirali kulturo in umetnost. Domača muzejska zbirka baročnega pohištva, do polnjena z omenjeno mizico, bo na ogled od 28. novembra do 18. decembra, razsta vo pa bosta dopolnili predavanji poljskih strokovnjakov Stefana Mieleszkiewicza in Dorote Gutkowske o prinčevi mizici (29. 11. ob 18h) ter dr. Maje Lozar Štamcar iz Narodnega muzeja Slovenije o evrop skem baročnem pohištvu na Poljskem in v Sloveniji (6. 12. ob 20h). Projekt Evropa v muzeju se bo od 19. do 31. decembra zaključil z razstavo Žur za mlade, ki so jo ustvarili mariborski štu denti in srednješolci iz višje lesarske šole, srednje oblikovalske šole in oddelka za tekstilstvo fakultete za strojništvo. »Šole so bile k sodelovanju povabljene, da na redijo izdelke, ki preteklost in tradicijo odsevajo v sedanjosti in prihodnosti. Tako pripravljajo eksponate iz vseh se gmentov projekta – pohištvo, oblačila, kipe, ki bodo združevali estetiko pred stavljenega obdobja in ustvarjalnost mladih samih. S tem želimo spodbuditi refleksijo na razstave same in muzejsko delo približati mladim generacijam,« je pojasnil Habjanič. ▪
Evropa v muzeju, muzej v Evropi Pokrajinski muzej Maribor bo v priho dnjih dveh mesecih gostil drugi del pro jekta Evropa v muzeju, muzej v Evropi. Od 7. do 27. novembra bo v mariborskem gradu na ogled kiparska zapuščina ene najpomembnejših srednjeevropskih ki parskih družin Straub, od 28. novembra naprej pa bo razstavljena Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill.
1
Kakšne zgodbe nam govorijo mariborske hiše ŽIGA BRDNIK
P
okrajinski arhiv Maribor na podlagi svoje bogate zbirke virov o mestu in virov iz drugih arhivov pripravlja projekt Zgodovina mariborskih hiš, v okviru katerega bodo na tablah orisali zgodovino okrog 240 hiš v starem mestnem jedru, pripravili katalog izbranih hiš, sklenitev projekta pa pospremili z razstavo gradbenih načrtov in drugih virov na razstavišču Archivum.
S projektom bo pokrajinski arhiv odstrl pogled v gradbene razmere in razvoj starega mestnega jedra od 18. stoletja do leta 1941 ter poiskal vzporednice s sta njem v današnjem času. Poudarek ni na hišah, ki imajo ali so imele pomembno javno funkcijo, ampak na mestnem jedru kot celoti, ki prek svojega zgodovinske ga razvoja predstavlja zanimivo zgod bo mesta, predvsem pa pomemben del zgodovinske identitete letošnje evrop ske prestolnice kulture. Z označevalnimi tablami se najpogosteje označujejo po membnejše javne zgradbe in hiše, v ka terih so se rodili pomembni meščani ali pripetili zgodovinski trenutki, arhivski projekt pa bo zanimiv prav zato, ker je usmerjen k preprostim zgodbam o hišah in ljudeh, ki so v preteklosti v njih preži vljali svoj poslovni in zasebni vsakdan. Tako bo označenih vseh približno 240 hiš v zgodovinskem centru mesta, med njimi tudi danes neobstoječe, na primer v Dravski ulici ali na Glavnem trgu. »Ideja projekta je meščanom in obisko valcem Maribora približati spremembe, ki so jim bile običajne, vsakdanje hiše podvržene skozi čas: kaj se je v njih dogajalo, kdo je v njih deloval, kako so spreminjale svojo zunanjo in notranjo podobo. Pri projektu skratka nismo