ŽIVLJENJE NA DOTIK edicija 06-07 by EPK 2012 MARIBOR

06 07

WHITE NOISE

VABILO K PODAJANJU PREDLOGOV KULTURNIH PROJEKTOV

V okviru Evropske prestolnice kulture bo med 15. septembrom in 10. novembrom na ulicah Maribora zaživelo mobilno razstavišce White Noise, nagrajeni umetniški projekt arhitekturnega biroja Soma. V razstavišcu si bo mogoce ogledati izbrana dela avstrijskih partnerjev in program Kulturnih ambasad, hkrati pa odpiramo vrata tudi za vaše predloge.

Najširši krog kulturnih ustvarjalcev iz Maribora in regije, vkljucno z izobraževalnimi institucijami, fakultetami in ljubiteljskimi kulturnimi društvi, vabimo, da pošljejo svoje vsebinsko elaborirane predloge najkasneje do 23. 7. 2012 na naslov zavoda, z obveznim pripisom »NE ODPIRAJ – White Noise«. (Vec o razpisu si lahko preberete na www.maribor2012.eu in www.zivljenjenadotik.si. )

ROK PRIJAVE: 23. julij 2012.

UVODNIK

Aleš Čar

Življenje na dotik

preteklih dneh, ko vesolje praznuje menda 13,7 milijarde let, smo bili priče razglasitvi enega najpomembnejših odkritij v zadnjem času, mogoče celo veliko več. Z razglasitvijo »velike verjetnosti«, da so odkrili Higgsov bozon, ki je star toliko kot vesolje samo, je dobila svoj »obraz« še zadnja od ključnih sil v sliki standardnega modela vesolja, masa in posledično gravitacija. Kako in na kakšne načine bo to kulturno dejstvo par excellence »predrugačilo meje možnega«, bodo verjetno videle in doživele šele generacije za nami. Manj usodna za človeštvo, zato pa nedvomno pomembnejša za malo mesto na obrobju trnovskega gozda, je bila razglasitev Unescove komisije, ki je vpisala idrijsko naravno in kulturno dediščino na svoj seznam svetovnega pomena. Tudi posledice tega kulturnega dejstva bodo v celoti zaobjele šele generacije za nami, vendar pa za razliko od bozona poznamo zgodbo in nekatere zelo konkretne ter otipljive aplikacije, ki izrisujejo konture prihodnosti, že zdaj. Začnimo zgodbo spet pri Higgsovem bozonu, ki je star toliko kot vesolje samo. Naša Rimska cesta, ki je le ena od milijard galaksij v opazljivem vesolju (galaksije imajo od deset milijonov pa do bilijona zvezd), je nastajala pred približno 13,6 ± 0,8 milijardami let. Zemlja naj bi se oblikovala pred približno 4, 57 milijardami let. Najstarejši fosilni ostanki mikrobom podobnih enot izvirajo iz časa pred 3,5 milijardami leti. Idrijsko rudišče je nastajalo nekje med 248 in 202 milijona leti. Pred približno 200.000 leti se je v Afriki razvil Homo sapiens. Starost najstarejšega doslej odkritega kulturnega predmeta na svetu, neandertalske piščali, ki je bila odkrita v neposredni bližini rudišča, je ocenjena na 50.000 do 60.000 let, kar je – mimogrede – začetke glasbenega ustvarjanja na globalni ravni pomaknilo za 10.000 let proti začetku. »Spomin« zahodne civilizacije sega dobrih 2000 let nazaj, zgodovina Idrije kot mesta oziroma odkritje živega srebra ima 500 letno brado. Ženske, homo sapiensi brez brad, so pri nas postali politični subjekti pred 67 leti. Država Slovenija je stara 22 let, karta idrijskega rudišča, ki je zakrivilo nastanek mesta, 500 letne kulturne dediščine in simbolno limitiralo v vpis na svetovni spisek najpomembnejše svetovne dediščine, pa dobro leto. Slika oziroma podoba rudišča je življenjsko delo mojega očeta, ki je v ta namen bistveno dodelal »geološko slikarsko tehniko«. Za mesto, kot je Idrija, z infrastrukturo, ki je seštevek nemogočega terena in pravila, da se v tej državi pogoji slabšajo premo sorazmerno z oddaljevanjem od prestolnice, pomeni to dejstvo novo poglavje. Epska zgodba mesta, ki ima prolog morda v neandertalski piščali, bi se lahko začela spreminjati v težo oziroma ječo. Lahko bi začela maličiti sedanjost na račun neverjetne preteklosti, ožiti manevrski prostor sedanjosti in zapirati izhode v različne možne prihodnosti. Ko malo mesto zapre 500 letno identitetno zgodbo, lahko – onkraj BDP-ja – zamrzne v času. To se ni zgodilo. Idrija je nekaj, kar bi se lahko

foto PIGAC

POLČAS končalo kot rjasta provincialna zgodba, naredila za zgodbo globalnega pomena. Zgodbo je dobesedno dvignila v novo kvaliteto. Mesto je s tem postalo del mreže, ki je sestavljena iz 912 točk raztresenih po celotni zemeljski obli. Postala je kapilara v ožilju, po katerem vsako leto steče več kot 0,6 % vseh turistov na svetu. Verjetno ni naključje, da na uradni Unescovi strani poleg samih seznamov najprej zagledate pdf s pomenljivim naslovom: Managing Tourism at World Heritage Sites: a Prastica Manual for Word Herritage Site Maganers. Tretja zgodba, ki počasi dobiva konture kulturnega akta s potencialom, da predrugači meje možnega, je Maribor. Ne vem, ali je to »bučen način«, vsekakor sem osebno prepričan, da bo mogoče vse dimenzije zgodbe Evropske prestolnice kulture, ki zapira svoj prvi polčas, izmeriti šele čez čas. Prav mogoče, da bodo posledice vidne šele naslednjim generacijam. Ne glede na odpor in cinizem, ne glede na stopnjo zanikanja, so tukaj dejstva (nekaj si jih lahko ogledate na str. 6 in 7) in teh dejstev je iz dneva v dan več. Kakor koli je že videti stvar v vaših očeh, dejstvo je, da klinč iz degradacije na eni ter udobne vloge žrtve na drugi, ki je Mariboru v veliki meri jemal sapo, počasi popušča. Dejstvo je, da se v prestolnici to poletje več govori o metropoli, kot v metropoli o prestolnici, in to ne zaradi hišnih preiskav v enem ali drugem mestu, ampak zaradi dogajanja, scene in vzdušja. V času, ko kultura, znanost in šolstvo doživljata dezintegracijo, ko se po Evropi in pri nas pišejo razno razne variacije scenarijev Puntinovih in Orbanovih mokrih sanj, sredi vsiljenega diskurza o varčevanju, se Maribor počasi, vendar onkraj vsakega dvoma, pobira. Programske izjave, ki na papirju delujejo na prvo žogo in kar malo patetično, o novi identiteti mesta dobivajo realne podlage. Ne gre za to, da je EPK »prinesla« nove stvari, gre za pozornost, fokus, kreativno samozavest, gre za to, da prestolnica dobiva iz dneva v dan vse bolj relevantnega in organsko zaokroženega sogovornika v metropoli. Ne samo na obeh stadionih, ampak tudi na polju kulture, znanosti, umetnosti, utripa v mestu in v vsakem drugem smislu. Mogoče je to prvi korak iz monološke strukture prostora proti pravi dialoškosti. In dlje kot bo Ljubljana uspela zanikati ta dejstva, dlje kot bo vztrajala v svoji klepetavi samozadostnosti in v vseh samoumevnostih, ki jo krasijo, toliko več manevrskega prostora in časa ima Maribor, da prek trojanskih krofov spusti prefinjeno in artikulirano klofuto. Ob polčasu nas torej zanikanje dejstev nikakor ne sme presenetiti, saj, če parafriziram Renato Salecl v zadnji Sobotni prilogi, ki parafrizira britanskega sociologa Stanleya Cohena, je zanikanje danes postalo tako vsesplošno, da se bo treba namesto z vprašanjem, zakaj ljudje zanikajo, začeti ukvarjati z vprašanjem, »kdaj se zgodi, da ljudje ne zanikajo več, kdaj sploh nekaj opazijo, kdaj se sploh zavedo pomena tega, kar vedo, ter predvsem, kdaj so pripravljeni nekaj storiti, in to za ceno osebnega tveganja«. In tega zadnjega sem osebno videl veliko več tako v Idriji, kot v Mariboru. ▪

UVODNIK: polčas

ALEŠ ČAR

KAZALO MESEC v OBJEKTIVU

03 04 06

polčas E vropska prestolnica kulture

Kultura kot biti, čutiti, misliti, verjeti v ideale (čudeže) …

evropa umira, mazilite jo s h2so4

slovenska razpoloženja

suzana žilič fišer staš ravter

MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vetrinjska ulica 30 2000 Maribor

www.maribor2012.eu

epk@maribor2012.eu

twitter: @maribor2012

facebook: Maribor2012

karl-peter schwarz

mapiranje V iskanju nove finančne perspektive: Kreativna Slovenija ali samozaposleni med vrhunskostjo in socialo

peter tomaž dobrila

glasba festival maribor 2012 darja koter

stanje mariborske glasbene scene: kuj železo, dokler je vroče

islandski valjar

maša malovrh

miroslav akrapović

obraz polčasa faust: simbol zahodne evropske kulture

Edicija Življenje na dotik (ŽnD); prva izdaja, letnik I., številka 6, 7; brezplačna publikacija

tjaša razdevšek

intervju polčasa

Odgovorni urednik

Aleš Čar

intervju z mladenom dolarjem: moramo.

IzvršnA urednicA

Ana Schnabl

boštjan narat

namestnik izvršne urednice

Bor Pungerčič

vizualna umetnost

Oblikovalec vizualne podobe

Rok Klemenčič

pogled čez mejo: avstrijska štajerska in slovenci

izvedbeno oblikovanje

Katja Pirc, Rok Klemenčič

tanja petrič

koordinatorka napovednika dogodkov EPK

Maja Zupan

Vsebinski pregled

Alma Čaušević

UREDNIŠKI ODBOR

Aleš Čar, Ana Schnabl, Bor Pungerčič, Rok Klemenčič, Alma Čaušević, dr. Samo Rugelj, Roman Didovič, Maša Malovrh LektURA

Manca Stare, Petra Jordan, Mija Vrečar, Katja Toman

korektura

Petra Jordan Generalna direktorica zavoda Maribor 2012

Dr. Suzana Žilič Fišer Programski direktor zavoda maribor 2012

Mitja Čander Izdajatelj

UMco d.d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana dr. Samo Rugelj, direktor tisk

Delo, d.d., Tiskarsko središče Leto in kraj izida: 2012, Maribor Nosilec avtorskih pravic

Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture

poletno festivalsko dogajanje dnevi poezije in vina 2012

ptujsko umetniško poletje

žiga brdnik

mednarodni festival sodobne umetnosti art stays: Razkazovanje

filmi z žlahtno kapljico

na fronto sodobnega plesa

izkušnja velikodušnega gledališča

ana schnabl

SEVERNI SIJ – ODMEV

dolgo, vroče poletje v mariboru in partnerskih mestih

karl-markus gauS: »srednja evropa bo preživela kot neke vrste muzej«

staša pavlović

lilijana stepančič gregor vuga ana schnabl

uršula godec

Naklada: 70.000 izvodov

Edicijo v celoti financira Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture Mednarodni identifikator ISSN

2232-514X

Generalni pokrovitelji Evropske prestolnice kulture

tanja petrič

literatura Mircea Cărtărescu: »Zaenkrat imate v Sloveniji samo moja jetra in moj mali prst ...« maša pfeifer

irena svetek

rezidenčni maribor; kurs: aktivizem naš vsakdanji

benoit izard, bor pungerčič

kurs, bor pungerčič

literatura - dvanajst vikas swarup: srečanje diplomacije in literature v indijskih slumih

rezidenčni maribor; benoit izard: na robu telesa

VIZUALNA umetnost lepo slikarstvo je za nami

žive legende: med legendami

umetnostna galerija maribor, lilijana stepančič maša malovrh

arhitektura delovati izven škatle janja brodar

medverski dialog srednjeevropski judje

ulično gledališče

pot, prekinitev, paradoks

goro osojnik: »dobri smo v tem, da sredi ničesar zgradimo gledališko hišo«

klemen jelinčič boeta mateja ratej

nasilje nikoli več ne bom govorila o vojni

vladan jeremić

marko kumer murč

nataša prosenc stearns: »najbolje je pozabiti na naloge, poslanstva in podobne družbene obremenitve ter mirno ustvarjati«

razvrednotenje dela žensk

ana schnabl

silvia federici

kultura ni ovira, kultura ne ovira, culture enables darja demšar

urbane brazde davek navidezne udobnosti

mateja koler

obramba raja

židi in antisemitizem pri nas

osvobojeni strah

življenje, na kratko

jelena lengold

odpor proti materinstvu – nepopularen čarovničin šport

NAPOVEDNIK DOGODKOV EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE

faruk šehić igor grdina

bor pungerčič

mihael šiškin

asja bakić

frankfurtska linija

dragan velikić

rezidenčni maribor; alix marie: »tisti trenutek, ko ženska obrne kamero ...«

gibanje

perspektive in refleksije

soba za goste

6 7

150.000

o lč v

12.000

foto MEDIASPEED

obiskovalcev je v živo spremljalo otvoritev projekta Evropska prestolnica kulture.

foto LAGERHOLC

obiskovalcev si je ogledalo letošnji Festival umetnosti in dediščine (Kurentovanje) na Ptuju.

TI vu

428.198 Dobrih

1427 dogodkov se je že zvrstilo v

sklopu programa Maribor2012 – Evropska prestolnica kulture med januarjem in majem.

3.500

obiskovalcev je v razdobju med 10.januarjem in 8.julijem obiskalo uradno spletno stran Evropske prestolnice kulture.

glasbenih navdušencev je uživalo v ekskluzivnem koncertu dvojca 2Cellos v mariborski Dvorani Tabor. foto MEDIASPEED

160 Več kot

2.000

uporabnikov pametnih telefonov si je do polovice leta preneslo mobilno aplikacijo Maribor2012.

albumov s fotografijami z dogodkov EPK si je že mogoče ogledati na uradni spletni strani projekta.

foto MP PRODUKCIJA

konjev je sodelovalo v izvedbi ekstravagantne predstave Konjenikova pot.

198

videoposnetkov je doslej proizvedla video ekipa Življenja na dotik.

14.500 Okoli

obiskovalcev ali v povprečju 120 na dan si je do pričetka junija ogledalo razstavo Nemci in Maribor.

22.170

ogledov ima doslej najpopularnejši prispevek ŽND na Youtubu – 5. del Mariborske vesti z Duletom Vaupotičem.

7.491

foto Miha Sagadin

foto MEDIASPEED

podpisnikov se je v peticiji programskega sklopa Življenje na dotik izreklo proti ukinitvi ministrstva za kulturo.

Nobelovi nagrajenci so se letos v okviru EPK mudili po Mariboru, med katerimi je bilo tudi njegovo veličanstvo dalajlama.

121.344 ogledov je doslej skupno nabral obširni videoarhiv sklopa Življenje na dotik.

100 Na

šahovnicah sta se v prijateljskem dvoboju pomerili ekipi slovenske in avstrijske Štajerske v sklopu projekta Črno-beli svet.

foto DEJAN BULUT

18,4 foto MIHA SAGADIN

700.000 Rekordnih

obiskovalcev sta v Maribor privabila letošnji Lent in Art Kamp.

-odstotno brezposelnost je zabeležil Maribor v prvem polletju letošnjega leta. (fotografija prikazuje utrinek iz delavske predstave Was ist maribor?)

8 9

POLČAS

foto marko pigac

Suzana Žilič Fišer

generalna direktorica

Kultura kot biti, čutiti, misliti, verjeti v ideale (čudeže) …

red začetkom Evropske prestolnice kulture smo ugibali, kaj vam lahko prinese ta projekt, kaj vam bodo prinesli novega novi/stari obrazi. Prvega pol leta je za nami, vsaj za ta čas ugibanja ni več. So le ocene, vtisi, misli. A te je težko zbrati, še posebej, če si del velike zgodbe, če si še zmeraj poln adrenalina ob navdihujočih dogodkih v prihodnjih mesecih. Lahko pa strnemo razmišljanja o tem, ali smo na pravi poti ali sploh poznamo pot. Dvomim, da jo v celoti. Pa tudi ni treba, saj je pomembno, da ostaja stremljenje k cilju isto, močno, ali še močnejše, bolj ko se bližamo koncu. Kulturo, kot jo razumem, je težko opisati, objeti, lahko pa jo čutimo, mislimo … Je del okolja, v katerem živimo, še pomembneje, del nas samih. Če smo dosegli premik v naših glavah, smo premaknili največjo goro sveta. A ti premiki so pomembni za vsak vzpon, ki ga družba želi doživeti. Premikamo zato, ker je stanje na mestu korak nazaj. Premikamo, ker je pomembno, kakšna je naša kultura bivanja, kultura dialoga, politična kultura. Ključni cilj je bil slediti temu, da je različnost nekaj, kar nas bogati. Da je avtohtonost nekaj, kar nas napravi izjemne. Še več, v vsakem mestu se skriva nekaj, kar ga napravi izjemnega. A to najdemo le, če ga resnično ljubimo. Tako je v vsakem izmed nas nekaj, kar nas napravi posebne. To najdemo, če si resnično želimo odpreti naša razmišljanja, srca za to, da vidimo posebno. Prav zaradi tega je iskanje in omogočanje kreativnosti najpomembnejše početje, ki ga človeštvo

spodbuja. Ali to zmoremo v času, ko je zelo jasno, kako naj živimo, bivamo, osmislimo naš dan? Ali nam ob vsem kar nam družba nalaga sploh omogoča kreativni izraz? Verjetno ne, saj smo iz leta v leto bolj določni, bolj omejeni, bolj zazrti v prave stvari, prave načine. In tega nas je strah. Tega me je strah, saj manevrskega prostora za izraz istih stvari na milijon različnih načinov ni več. Ni več, ker smo postali ujetniki naših »pravih« ciljev in načinov. Kako je prav in kako narobe, kaj je sprejemljivo in kaj ne, nam bojda mora biti jasno. Če lahko omejiš um, misli ne moreš. In prav to je tisto, kar želim zaznati, da ne želimo omejiti misli, ampak da sledimo morju valovanj, ki jih naš globji jaz sproža. In projekt EPK počasi prihaja v fazo, ko je jasno, da lahko sprožamo valovanja prav vsi, da smo vsi del zgodbe. Del zgodbe so postale meščanke in meščani, mladi in starejši, od blizu in daleč. In oceniti, kako močna je ta sila, ki nas nosi, kako kreativne nas dela, je danes težko soditi. A sprejemljivost za drugačne umetniške prakse je postala del našega življenja. Odprtost za sodelovanje je postalo nekaj samoumevnega. Sodelovanje nam je postalo paradigma za preživetje. A vendar potrebuješ za korak k sodelovanju samozavest, ponos, ki ti omogoča, da se soočiš s partnerjem. In to nam uspeva. Presegli smo točko, ko dvomimo, da zmoremo sodelovati. Sodelujemo zato, ker verjamemo, da smo dobri, in je to izraz našega ponosa. Sodelovanje nam omogoča, da smo to in še več. To je EPK premaknil v posameznikih, v institucijah. Presegli smo zavest, da kreativnost ni del vsakega izmed nas. Prišli smo na družbena področja, ki niso kultura na »prvo žogo«, torej ne le na polje umetnosti, ampak tudi izobraževanja, raziskovanja, gospodarstva ... Kreativnost na vsakem polju družbenega življenja nam ponuja nove možnosti, priložnosti, da spodbuja posameznike v kreativna bitja. In če bi morala v dveh pojmih označiti prednosti, ki jih ponuja projekt, bi bila to sodelovanje in kreativnost. Oboje je vsekakor povezano z duhom, ki ga krepimo zato, da smo odprti in omogočamo kreativnost ter sodelovanje. Prav krizna družba nas pelje v apatijo in ubijanje duha kreativnosti, a danes mi je jasno, da zmoremo preseči. Da zmoremo prav zaradi sodelovanja in kreativnega duha ponujati nove odgovore na že znana vprašanja. Dogajanje v tem letu nam je prineslo mnoga spoznanja, tudi o tem, kako preseči dosedanja razumevanja prostora in časa v okolju, v katerem bivamo. Iskreno povem, da sem ponosna, da sem del zgodbe, ki jo pletemo z mnogimi sodelavci. Velike premike sprožajo v družbi, v kateri institucije ubirajo že znane prakse. Mnogi mladi ljudje, ki so se pridružili družbi, so z vnemo in žarom začeli verjeti idealom, ki jih vidimo. Danes je teh, ki verjamejo v to svetlo luč na koncu tunela, vse več. A največje zadoščenje gre zagotovo ekipi sodelavcev, ki so vztrajali, tudi ko ni bilo lahko, ko je bila sumničavost v ideale največja. In verjeli v čudež – kot je dejal Albert Einstein: »Živite lahko samo na dva načina. Tako, kot da ni nič čudež, ali pa tako, kot da je vse čudež.« Da, tudi zame je veliko stvari v zadnjem obdobju čudež! ▪

foto mediaspeed

Staš Ravter

pomočnik gen. dir. za poslovanje

Evropa umira ... Mazilite jo s H2SO4*

li pa tudi ne. Mazilite jo s kulturo, dostojanstvom, neskončno voljo do dela ter sorodnimi izumirajočimi veščinami, pa bo mogoče šlo. Tako kot gre v Evropski prestolnici kulture leta 2012. In je šlo 2011 in bo morda šlo leta 2013. Glede na to, da sem se pridružil ekipi EPK šele pred dobrim letom, lahko govorim o vtisih in doživetjih iz dveh perspektiv – zunanjega opazovalca in do vratu zakopanega insajderja. Kako je bilo videti od zunaj? Kaos, kaos, kaos. Brzeči vlak, na katerega so skakali in še bolj z njega padali glavni akterji, nekateri z večjimi, drugi z manjšimi poškodbami. Pa nekakšna nedefinirana množica sopotnikov in še večja na peronih. Z eno samo konstanto, do popolnosti usklajeno medijsko skepso. Do vsega in vseh. Ni bilo videti lepo. Pa me je vseeno nekaj vleklo na ta vlak. In me tudi priključilo. Ne bom špekuliral, ali sem pristal med lokomotivami ali vagoni, pač tam nekje. Kakor kdaj. Marsikaj je bilo treba postoriti. Ekipa je postajala bolj in bolj enotna. Resda pozno, vendar še pravi čas. In leto dogodkov se je pričelo veličastno. Tako navznoter kot tudi navzven. Simbolno izredno pomemben otvoritveni vikend je odprl pot argumentov in zmago poguma nad skepso. Vlak se je spremenil v deročo reko, da ne rečem vulkan. Dogodek na dogodek, vse več zadovoljnih meščanov, vse več zadovoljnih nemeščanov

POLČAS

Kons: Z *Melanhonična harmonika

Kopalna sezija. Modri bliski. Čevlji št. 40. Istra umira. Morje. Evropa umira. Šport, gospodarstvo, politika. Japonska proti Rusiji. NOVA KULTURA. Nova kultura: človečanstvo. Nova politika: človečanstvo. Nova umetnost: za človeka. Evropi prihaja ura smrti. Mazilite jo s H2SO4. Ura žalosti. Zagrinjalo je odstrlo nov svet. — Srečko Kosovel

... Zimskemu je sledil pomladni bum, pomladni se nadgrajuje v poletnega, ni videti zatišja. Vse se odvija, kot da je bilo tako načrtovano. Ne rečem, da ni bilo, poanta je v prvem delu povedi. Da se odvija. Pri projektih tega kova je dovolj že malo smole, pa gre vse narobe. Po šestih mesecih lahko mirno rečem, da smo rojeni pod srečnimi zvezdami. Morda je prav sedaj tisti čas, ko se je treba vprašati, kaj si mesto želi v prihodnje? Po letu 2012? Je še možno sprejeti letargično naključnost dogajanja iz preteklosti, povsem predvidljiv koledarski in abonmajski red kulture, kjer je že presežek, če se vsaj kaj zgodi? Mislim, da bi se moral Maribor iz svojega prestolovanja marsikaj naučiti. Ne gre se slepiti, da bi mestni proračun tak finančni zalogaj lahko zdržal še kakšno leto, vendar se da s pametno selekcijo in razporeditvijo ohraniti marsikatero rojeno ali izpopolnjeno idejo, nadgrajene programe, predvsem pa bo mestu ostala neprecenljiva dediščina: na eni strani ustvarjalci vseh možnih profilov in znanj, na drugi pa meščani, vsi obogateni z novimi izkušnjami, ki bi jih morali v bodoče le še nadgrajevati. Mogoče tudi zahtevati. In ko zagrinjalo odstre nov svet, ga je treba dodobra spoznati. In doživeti. In izživeti. In v takšnih trenutkih je primeren čas za premislek. ▪

Kolumna »Expat« v časopisu Frankfurter Allgemeine

Slovenska razpoloženja Karl-Peter Schwarz

Prevedla nina kozlevčar

10. junij 2012 – Slovensko mesto Maribor je v tem letu evropska prestolnica kulture. »Mariborski mikrokozmos« pa pri tem predstavlja koeksistenco Nemcev in Slovencev, ki je postala tako samoumevna – mar res? Rivalstvo med mesti je prisotno v številnih državah. V slovenskem glavnem mestu Ljubljani se pogosto pošalijo na račun Maribora, drugega največjega mesta v državi, po drugi strani pa v Mariboru še nikoli niso imeli zares radi Ljubljane. To leto je Maribor evropska prestolnica kulture. Mestece ob Dravi je temu primerno okrašeno, spektakli si sledijo drug za drugim, številne kavarne in gostilne pa se veselijo turistov, ki mesta drugače verjetno nikoli ne bi obiskali. Največ turistov prihaja prav iz Nemčije in Avstrije, saj leži Maribor nedaleč od avstrijske meje in je bil do prve svetovne vojne nemško govoreča enklava na slovenskem Štajerskem. Velika kavarna bo do junija gostila vzorno oblikovano razstavo o svetlih in senčnih straneh nacionalnega sobivanja Nemcev in Slovencev v mariborskem mikrokozmosu. »Časi, ko so nacionalna vprašanja sprožala ogorčenje in zadrego, so očitno minili,« je zapisala slovenska zgodovinarka Tamara Griesser – Pečar v svoji pravkar izdani knjigi v nemškem jeziku, ki nosi naslov Maribor/Marburg an der Drau: eine kleine Stadtgeschighte in ki govori o zgodovini mesteca ob Dravi. Njenim besedam bi človek rad verjel. Pa tudi zares držijo? Kajti v Maribor je prišel te dni tudi ljubljanski župan Zoran Janković, sicer ne na kulturno prireditev, pač pa v stadion Ljudski vrt na nogometno tekmo NK Maribor, tradicionalno najmočnejšega kluba v Sloveniji. Ob tem si je oblekel majico, ki so mu jo predali njegovi mariborski strankarski kolegi in na kateri je pisalo »Ich bin ein Mariborčan«, ob čemer je treba pripomniti, da »Mariborčan« v tem primeru ne označuje zgolj Mariborčana kot prebivalca, temveč tudi kot navijača NK Maribor. Ljubljanski župan je to očitno razumel kot nekakšno posebno gesto, a komunikacija je, kot je znano, odvisna tudi od sogovornikov, in ti so sporočilo interpretirali popolnoma drugače. Mariborski mestni svet je dogodek uvrstil na dnevni red in izdal resolucijo, s katero je Jankovića pozval, naj se za majico opraviči, češ da je s tem nemškim zapisom prizadel prebivalce Maribora, saj, kot je povedal eden izmed mestnih svetnikov na seji, naj bi Slovenci pod nemško oblastjo in številnimi poskusi germanizacije močno trpeli. Na razstavi v Veliki kavarni pa bi lahko ugotovil, da so v Mariboru močno trpeli tudi Nemci. Kot že rečeno, Marburg oz. Maribor je evropska prestolnica kulture 2012. ▪

10 11

mapiranje

V iskanju nove finančne perspektive

Kreativna Slovenija ali samozaposleni med vrhunskostjo in socialo

Peter Tomaž Dobrila

»In ko bodo na vladi doumeli, da so edino kultura, umetnost in znanost trajnostne kategorije, bom verjel, da s trajnostnim razvojem mislijo resno. Saj kar je danes denar, bo jutri kulturna dediščina in jo bomo razstavljali v muzejih. Kot so piramide in gradovi. V Sloveniji bi to morali vedeti, nenazadnje ker imamo v lastni domnevno najstarejši doslej odkriti kulturni predmet na svetu, neandertalsko piščal, in ministrom ne bi smelo manjkati idej, kako naj utemeljimo svoj razvoj, in predvsem jim ne bi smelo nikoli (z)manjkati kulture.«

lovenska kulturna krajina je kakor priročni nebodigatreba, pri katerem ni prav jasno, od kod in do kod sega, zato je treba stalno preizkušati njene koordinate in raztegovati pojme kulturnega ustvarjanja in umetniškosti glede na trenutno (politično) prakso in praktične potrebe oblasti. Pri tem se seveda ta ne ozira na celoto, kar zadeva vključevanje kulture in umetnosti v kompleksno državno politiko, to bi zahtevalo redefiniranje tudi gospodarskega sektorja, ampak se novih razmer loteva parcialno, kot da ne pozna novih usmeritve Evropske unije v prihodnji finančni perspektivi 2014–2020, ki vzpostavljajo program Kreativna Evropa. In na temo, kako se lotevati ustvarjalnosti, je nastalo veliko strani naslednje evropske razvojne strategije. Pri nas pa, kot da se v pomanjkanju širših pogledov odločajo za hipne posege, ki se v nekem trenutku nekomu zdijo priročni, in o posledicah takšnih terapij s šokom ne razmišljajo. Najprej sta udar doživeli obe agenciji, za film in za knjigo, in grozi, da bodo kmalu na vrsti samozaposleni v kulturi. Najhujše pri vsej kolobociji je, da tovrstno lomastenje ne prihaja od zunaj, z drugih področij, kakor je bilo pred leti, ko so t. i. mladoekonomisti v svojih neoliberalnih blodnjah in želji po afirmaciji udrihali po vsem, samo da so se medijsko realizirali, a jih potem nismo nikoli več zasledili v kakem strateškem svetu, ampak se rojevajo znotraj, v samem kulturnem sektorju oz. v ministrstvu za znanost, izobraževanje, kulturo in šport. Kot kakšen alien, ki se vsadi v telo, nato pa ga od znotraj razje in eksplozivno pride ven, da raztrga gostitelja, svojega donedavnega roditelja, nastajajo ukrepi, katerih skupni imenovalec je varčevanje, ta sveta beseda, pred katero obnemimo. Sledi ji hitra razlaga, zakaj in morda še čemu, dokler ne dočakamo recepta, kako naj bi bilo, kako voditelji vidijo stvari, kako v svetlo prihodnost. Če pustim ob strani nerodnost odgovornih v obeh agencijah, da niso zmogli ali znali dovolj argumentirano obraniti

lastnih pozicij in prepričati javnost o nepogrešljivosti svojega poslanstva, so v iskanju poti naprej še bolj nerodni in zadevajo ob meje smiselnosti svoje vloge. Zato se lahko upravičeno sprašujem, ali ni takšna situacija zgolj prehodna faza, neka miloščina, ki jim dopušča životarjenje namesto odločitve za temeljito spremembo. Vendar o teh spremembah ne mislimo enako, torej da bi morali postati podjetni in si sami poiskati sredstva za delovanje in nadaljnji obstoj, kar je vsakodnevna zapoved z vrha, ampak nasprotno, da bi od vlade pričakovali oz. kar morali zahtevati, da ta sredstva zagotovi. Ko vodilni prenašajo tovrstne pobude na nižje nivoje, se otepajo svoje odgovornosti, razrešujejo se tega, za kar so: kot del oblasti bi prav oni morali zagotoviti delovanje sistema, ne pa da se vedejo, kakor da to ni njihovo delo, in se otepajo nečesa, kar jim v nekem hipu ne ustreza, torej tistega, s čimer imajo stroške. Toda a ni vlada v državi prav zato, da urejuje, da dobiva sistem denar in mu zagotavlja življenje, da zagotovi legalne okvirje in vzpostavlja finančne tokove. In če se slednje ne zmore zgoditi v kulturi, znanosti in izobraževanju, zakaj je dobesedno čez noč lahko v stokrat višjih zneskih izvedljivo pri bankah, v gospodarstvu, energetiki, prometu? Zato je vsota, 5,5 milijona EUR, ki jo država letno plačuje za samozaposlene v kulturi, čista bagatela, o kateri bi morali razpravljati samo z vidika, kako njihov status izboljšati, kako zagotoviti še več olajšav, kako jim odpreti poti na trgu dela, kako njihove storitve bolje vrednotiti in kako vzpostaviti tokove, da jih ne bo mogoče zaobiti. Ob tem računam, da je to le devetina vsote, s katero so se igrale vlade pri postavljanju drugega železniškega tira proge Koper–Divača in o katerem zdaj razmišljajo, da ga ne bi realizirali, kar pomeni, da bi morali 50 milijonov vrniti v bruseljsko blagajno oziroma bi ta denar poskusili preusmeriti v energetiko, pa da je samo dokapitalizacija ene banke, Nove LB, stala 380 milijonov oziroma 70-krat več, kot stane državo okoli 1.600 samozaposlenih, ki izmed 2.600 vseh dobivajo plačane zdravstvene in socialne prispevke. To pomeni, da bi lahko samozaposlene financirali 70 let. Izračunali bomo lahko tudi, koliko časa bi jih živeli z denarjem, ki ga mečejo skoz okno pri igricah v zvezi s TEŠ 6 z zamudami in penali. Že zdaj naj bi bila ta vsota nekaj sto milijonov. Ko sem že mislil, da bo na združenem ministrstvu, ki zajema tudi znanost in izobraževanje, zavladala pamet in seveda skrb za ves sektor, ki v taki obliki napoveduje novo dojemanje ustvarjalnosti in gre v smeri novega evropskega programa Kreativna Evropa, se zgodi, da ne vejo, kaj bi storili s svojo največjo kakovostjo, s tekmovalno prednostjo. To prinaša 2.500 najbolj ustvarjalnih ljudi v državi, največja tovarna in najboljše podjetje z večinoma visoko izobraženim kadrom, temelji, na katerih

mapiranje

bi morali načrtovati prihodnost in bi jim morali lajšati delo, ne pa da jim grozimo z novimi ovirami in hudimi kriteriji pri pridobivanju statusa ter posledično z odvzemom pravic. Najhuje pri vsem tem je, da tovrstne ideje ne prihajajo od zunaj, ampak rastejo znotraj samega ministrstva, med tistimi, ki bi morali skrbeti za svoje področje in na prvem mestu za svoje ljudi. Ve se, da je najbolje vlagati v človeške vire, da se vložek v ljudi najbolje obrestuje, da je najlepše živeti v državi, kjer so prebivalci zadovoljni. Pri nas je ravno nasprotno, kot bi se vodilni trudili, da bi bili državljani zlovoljni, saj so ljudje vedno prvi, ki odpadejo, in zadnji, o katerih razmišljajo, ko razpredajo o novih investicijah, gospodarskih učinkih in odvzemanju socialnih pravic. Najprej bo treba spremeniti paradigmo in reči, da krize ni, da je recesija samo orodje tistih, ki so se namenili polastniniti še nova polja javnega sektorja in pri tem odvzeti še nekaj socialnih pravic. A na drugi strani ni težko najti sredstev za velikanske vladno-gospodarske zablode, niti se veliko ne govori, koliko denarja bomo zaradi administrativnih preprek, ki smo si jih postavili sami, pustili na bruseljskih računih kohezijskih, strukturnih in socialnih skladov. Vladno logiko bi bilo treba obrniti in namesto da poslušamo, kako naj si sami iščemo sredstva, bi morali od politikov zahtevati, da nam z ustreznimi dokumenti omogočijo čim boljše črpanje iz bruseljske blagajne. Ker na nivoju EU delajo novo strategijo EU 2020, ki zajema tudi omenjeni program, Kreativna Evropa, ki povezuje ves ustvarjalni sektor, je treba tudi pri nas nove programske, strateške in razvojne dokumente pripraviti skladno z jasno izraženimi usmeritvami na področju ustvarjalnosti. Novo ministrstvo je nastalo prav zaradi tega – potencialno – sinergijskega učinka in minister je znan prav po izjavah, da lahko slovensko gospodarstvo osmisli zgolj dodana vrednost kreativnosti. Če misli resno, naj najde možnost, kako angažirati najboljšo ekipo 2.500 samozaposlenih v kulturi in koliko zraven še znanstvenikov. Ne smemo pozabiti, da je leta 2008, ob predsedovanju EU, Slovenija spodbudila novo področje, umetnost in znanost, protokolirala pa sta jo tudi takratna komisarja, Janez Potočnik za znanost in Jan Figel za kulturo. V finančni perspektivi 2007–2013 naj bi imeli po nekaterih izračunih še vedno

»Najprej bo treba spremeniti paradigmo in reči, da krize ni, da je recesija samo orodje tistih, ki so se namenili polastniniti še nova polja javnega sektorja in pri tem odvzeti še nekaj socialnih pravic.« poldrugo milijardo neizčrpanih sredstev EU, torej ni treba čakati do leta 2014 ali dlje. Pri tem ostaja na letni ravni več kot 200 milijonov v strukturnih skladih in okoli 70 milijonov v Evropskem socialnem skladu, ki je lahko idealen tudi za pokritje cene samozaposlenih. Predlagam, da za samozaposlene uporabljamo izraz »cena« in ne »strošek«, s čimer bomo povedali, da je njihov obstoj in delo oziroma delovanje najvišja dodana vrednost države, da so dobrina, ki jo je treba negovati in jim omogočiti boljše razmere za ustvarjanje, da je naloga ministrstva, da dobi še več kreativnih ljudi in jim olajša pot do statusa ter, seveda, da jih ceni. Samozaposleni so tekmovalna prednost Slovenije, zato bi bilo na ravni vlade nemudoma treba vzpostaviti okolje za plačevanje njihovega statusa. Vložek je že tako zanemarljivo majhen, a če imamo pred seboj koristi, ki jih ima država od njih, bi morali takoj pridobiti ta sredstva iz ESS. Hkrati bi bilo treba spremeniti večno miselnost in posledično spraševanje, ali so samozaposleni socialna kategorija in ali je treba podpirati vrhunskost. Za zdaj že združeno ministrstvo in sam minister povesta vse: samozaposleni so oboje, socialna kategorija v smislu plačevanja prispevkov za socialo, in vrhunski ustvarjalci in ustvarjalke, kadar od njih dobivamo bodisi umetniška dela bodisi izdelke t. i. kreativne ali kulturne industrije. Še več, samozaposleni so najbolj prosperirajoča domača gospodarska panoga in so v preteklosti in sedanjosti zagotavljali našo opaznost in prepoznavnost v mednarodnem okolju ter so s svojimi povezavami tudi najobetavnejša slovenska evropska in svetovna industrija. In šele ko bodo v vladi doumeli, da so edino kultura, umetnost in znanost trajnostne kategorije, bom verjel, da s trajnostnim razvojem mislijo resno. Saj kar je danes denar, bo jutri kulturna dediščina in jo bomo razstavljali v muzejih. Kakor so piramide in gradovi. V Sloveniji bi to morali vedeti, navsezadnje imamo v lastni domnevno najstarejši doslej odkriti kulturni predmet na svetu, neandertalsko piščal, in ministrom ne bi smelo manjkati idej, kako naj utemeljimo svoj razvoj, in predvsem jim ne bi smelo nikoli (z)manjkati kulture. ▪

21.8.2012 Večeri pred Dnevi 22.-25.8.2012 PTUJ

www.poezijainvino.org

Dolgo in seksi slovo (A Short Ride in a Fast Machine) Malo letalo doseže optimalno višino. Stevardesa prinaša kavo. Sliši se šibek pok in zdi se, da se spuščamo. Počutimo se dobro, spuščamo se v nevihtne oblake, nos letala se usmeri proti tlom, rohneče drvimo proti eksploziji, pijemo kavo in smo vzhičeni. To drvenje bi lahko trajalo neskončno z udobnim sivkastim bobnenjem. Dobili smo že dovolj ljubezni in dobrote, velikokrat smo že videli te slike, izmislili smo si spremembe v jeziku, seveda, zakaj ne bi eksplodirali. Dolga in seksi smrt je mogočna kot glasba. »Mogoče poznate skladbo Johna Adamsa A Short Ride in a Fast Machine? Morala bi se imenovati Neskončnost.« Drug drugemu se nasmihamo, podajamo si skodelice in ni nam treba več razmišljati, kako nekdo nekje trpi ali izgubi boga, medtem ko padamo v smrt. Tla se nam še vedno izmikajo: ko bi to vsaj trajalo, ko bi vsaj. Hitrost nam je lastna in je naša apologija, pospeševanje pa vzdržuje našo vzhičenost. Če bi vsaj vse to trajalo neskončno eksplozija neskončno eksplozija neskončno — Maarja Kangro, prevedel Gregor Podlogar s pomočjo avtorice in Julije Potrč

12 13

poletno festivalsko dogajanje

Dnevi poezije in vina 2012 Staša Pavlović

estival Dnevi poe zije in vina, ki je v Slovenijo pripeljal že več kot 400 pesnikov z vsega sveta, že šestnaj sto leto zapored nadaljuje tradicijo velikih večernih branj in koncertov ter sre čevanj s pesniki, preva jalci, glasbeniki, igralci, pravljičarji, performerji in drugimi ljubitelji poezije, vina ter toplih poletnih večerov pod zvezdami.

Letošnji izbor gostujočih pesnikov predstavlja prerez nekaterih najizrazitejših in najznamenitejših sodobnih pesnikov iz Evrope in preostalih celin, kot tudi nekaj njihovih mlajših pesniških kolegov, ki so si prav tako že izborili svoja mesta na zemljevidu sodobne poezije. Ob dveh častnih gostih – slovenskem pesniškem mojstru Milanu Jesihu ter nizozemskem pesniku in avtorju pravljic Toonu Tellegenu se bo na odrih na različnih lokacijah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem in seveda na velikem odru na Vrazovem trgu na Ptuju med 20. in 25. avgustom zvrstilo še osemnajst pesnic in pesnikov: od vileniške nagrajenke, Švicarke s slovenskimi koreninami, Ilme Rakusa, do Mehičanke Valerie Mayer, hrvaško-bosanskega pesnika in esejista Mileta Stojića, Francoza Andréja Velterja, Nemca Joséja Oliverja, Ukrajinca Oleksandra Irvanca, Bolgarke Ekaterine Josifove, Britanca Gala Burnsa, Avstrijca Semierja Insayifa in Poljaka Andrzeja Sosnowskega, preko nekaterih najprodornejših mlajših pesnikov, kot so Romun Dan Coman (prejemnik kristala vilenica), Estonka Maarja Kangro, Madžar André Gerevich, Katalonec Eduard Escoffet ter sirijsko–-palestinski pesnik Ghayath Almadhoun, pa vse do slovenskih pesnic Mateje Bizjak Petit, Tine Kozin in Katje Perat. S posebnim dogodkom se bomo poklonili tudi kultni danski pesnici Inger Christensen. Tik pred poletjem je v zbirki Beletrina izšel prvi knjižni prevod njenih

21.8.2012 Večeri pred Dnevi 22.-25.8.2012 PTUJ

www.poezijainvino.org

DNEVi POEZIJE

foto BORIS B. VOGLAR

pesmi v slovenščino iz zbirke To, ki je ob izidu leta 1969 Christensenovo postavila na sam vrh skandinavske in evropske lirike. V soboto, 25. avgusta, bo njene pesmi prebirala igralka Jette Ostan Vejrup. V predzadnji avgustovski teden bo tako zadonela poezija v petnajstih svetovnih jezikih, ki se bodo do takrat tudi že ujeli na papir – festivalski zbornik bodo letos prvič in izjemoma zamenjale lične, dvojezične, samostojne pesniške knjižice, medtem ko bo festivalski obisk Milana Jesiha obeležen z izidom njegovih Zbranih in novih pesmi. Z velikega odra se bodo pesmi širile tudi na skrite(jše) kotičke – na podstavke za kavo, prevleke za kolesarske sedeže, predpasnike, zastave in na plakate, na Ptuju pa bosta na novo zrasla tudi travnik poezije in pesniški mozaik, ki ju bosta ustvarila Stanka Vauda Benčevič in Dušan Fišer. Na unikatne predpasnike bodo poezijo zopet vezle varovanke Doma upokojencev Ptuj, ki so že prejšnja leta obiskovalce in pesnike presenetile ne le s svojimi vezeninami, ampak tudi s pretanjenim in strogim okusom – vseskozi so se držale načela in izvezle samo dobre in lepe verze, tu in tam pa so kakšnega pridale še same. Predpasnike bo moč občudovati vse dni festivala na Vrazovem trgu, vse dokler jih ne bomo v petek, 24. avgusta, takoj po velikem večernem branju dali na dražbo, na kateri bomo zbirali sredstva, ki jih bo CSD Ptuj namenil družini ali posameznikom. Če bodo večeri namenjeni predvsem pesnikom in njihovim verzom, pa bodo popoldnevi polni dogodkov za otroke ter priložnosti za bližnja srečanja s pesniškimi gosti – bodisi na pesniških zajtrkih, okroglih mizah ali na zasebnih branjih, ki bodo zopet potekala na skritih in čarobnih ptujskih dvoriščih.

poletno festivalsko dogajanje

Ožanje pokrajine Vse bolj nujno je kopičiti poletja.

Dvorišča, katerih vrata nam gostoljubno odpirajo Ptujčani, so prizorišča dogodkov, katerim glavni čar daje prav intimno in mirno okolje – na sedmih, mimoidočim sicer skritih dvoriščih, bomo tokrat pripravili sedem zasebnih branj. Ker je število obiskovalcev na vseh sedmih ekskluzivnih pogovorih in branjih omejeno, vas vabimo, da se vnaprej prijavite na elektronski naslov info@zalozba.org in si tako zagotovite svoje mesto: Četrtek, 23. 8. 18.30: Andrzej Sosnowski & Primož Čučnik Petek, 24. 8. 16.00: Dan Coman & Tina Kozin 17.30: José F. A. Oliver & Urška P. Černe Sobota, 25. 8. 14.00: Gale Burns & Katja Perat 16.00: Maarja Kangro & Gregor Podlogar & Martin Solotruk 18.00: TO. Recital poezije Inger Christensen 18.00: Ghayath Almadhoun & Barbara Skubic Magičnost ptujskih ulic in uličic, trgov, teras in dvorišč, predvsem pa okoliških gričev je že pred časom, veliko prej, preden bi sploh lahko pomislil na to, da se bo v te kraje vrnil kot gost festivala, doživel in v verze ujel letošnji častni gost Toon Tellegen, ki v pesmi Na poti (v prevodu Mateje Seliškar Kenda) piše tako: Želim si, da bi še enkrat kolesaril od Lendave do Ormoža ob cesti so z dreves visela jabolka, ki sem jih utrgal in pojedel kar med vožnjo ženske v pisanih krilih so obrezovale buče na dvorišču pred hišo, psi so lajali, cvilili, vlekli za verige, otroci so igrali nogomet na igrišču zraven cerkve in pomislil sem: želim si, da bi bil Ormož na drugem koncu sveta, da bi moral vedno kolesariti skozenj ali raje, da bi se čas ustavil – samo zame – in bi ob svojem kolesu ležal v travi na jeruzalemskih gričih ter grizljal travno bilko ali še raje, da bi videl stolp ormoškega gradu v luči zahajajočega sonca in vedel, da bom jutri odkolesaril dalje proti Dornavi in Ptuju. — Toon Tellegen, prevod Mateja Seliškar

Proti Ptuju se bo v zadnjih avgustovskih dneh splačalo odkolesariti, ali ga kako drugače doseči tudi z otroki – festival se letos postavlja s posebej bogatim otroškim programom, ki bo otrokom poskušal približati poezijo skozi pravljične urice, ustvarjalne delavnice, gledališke predstave in filme, prvič pa bomo izvedli tudi pesniško-literarno delavnico za osnovnošolce, ki jo bo vodil David Bedrač. Na delavnici bodo učenci na podlagi odlomkov iz zadnje prevedene zbirke zgodb Toona Tellegena Jutri je bila zabava s pomočjo posebnih pripovednih tehnik ustvarjali nova literarna besedila. V tem času se bodo starši lahko posvetili poskušanju odličnih štajerskih in prekmurskih vin, ki jih bodo na glavnem prizorišču vse dni ponujali izbrani domači vinarji.

Podrobnosti so vsak dan ostrejše Pa tudi več jih je In bolje so oborožene, Spomin pa začenja zbirati besede kot Obračun ali Obžalovanje, In čeprav nočeš, Te zresni. Iti po ovinku Pomeni pozorno opazovati, Kaj sestavlja stvari, besede in pojme, Razločevati med neznatnimi razlikami, Kot so med Dvema različnima tišinama, Od katerih prva spremlja stvari, Ki te nikakor ne zaznamujejo, In druga tiste druge, Ali med tem, kaj pomeni Razpustiti se v propad ali razpustiti se v ljubezen, Razumeti, kako nastane zlo Ali da se ne da z ničimer izbojevati Boljšega pogajalskega izhodišča nasproti smrti. Iti naravnost Pomeni kopičiti poletja, Med katerimi nekatera pretiravajo Z marijači na avtobusih In saksofonisti na strehah jutranjih hiš, Nekatera poskrbijo zate, Kot dobre gospodinje Skrbijo za potepuške mačke, In te nekatera premišljeno Držijo daleč od doma, Kopičiti poletja, Vsakič znova povedati kaj zelo natančnega o pokrajini, Čeprav ali ravno zato, ker Je vsak dan nekoliko ožja. — Katja Perat

V knjigi pravljic V knjigi pravljic je kraljevič vedno našel kraljično, včasih šiviljo, kot je dedek babico, oče mater, Romeo Julijo. Leta sem rabil, da sem odkril, v resničnosti je mali princ včasih ljubil kočijaškega fanta in kakšnega mojega strica niso nikoli videli z žensko. Niso me pripravili za življenje. Tudi to je kot Dedek Mraz iz veselja stkano razočaranje. Pravljica. In najmočnejši, tako kot pri skrivalnici, zmaga tudi, čeprav goljufa. — András Gerevich, prevod Gabriela Gaal

14 15

poletno festivalsko dogajanje

MILAN JESIH

Ob kozarcu vina pa bo mogoče prisluhniti tudi glasbi, od srede do sobote se bodo tako na velikem festivalskem odru zvrstili glasbeniki, ki se vsi, tako ali drugače, spogledujejo s poezijo: Zoran Predin, Mia Žnidarič, Saša Tabaković s skupino Damar in Lollobrigida. Pred branji in koncerti, kdaj pa kdaj pa morda tudi kasneje ali celo že zelo zgodaj, preden se bomo zares prebudili v festivalski program, bodo po ptujskih ulicah hodili naši pesniški improvizatorji, ki bodo kovali pesmi po željah mimoidočih in se nasploh trudili pregnati strah pred poezijo vsem, ki se je še vedno bojijo. Če jih ne boste srečali na ulici, pa jih boste prav gotovo ujeli na Vrazovem trgu, kjer bodo na pesmi lačne čakali vsak dan od 19. ure dalje. Lansko razlagalnico poezije bomo v četrtek, 23. avgusta, preselili v Staro steklarsko delavnico, kjer bo s pomočjo improvizatorskih strokovnjakov za poezijo moč priti do vseh odgovorov na vprašanja, ki se porajajo ob branju poezije, najsi bo ta iz zakladnice začetkov pesništva ali iz tradicije prostega verza. Strah je odveč. Slednje velja tudi za vse, ki tudi sami pišejo verze in iščejo priložnost, da bi jih dali v posluh še komu drugemu. V ta namen z revijo Mentor pripravljamo dvourno odprto branje, na katerem je mikrofon na voljo vsem pesnicam in pesnikom, ki se predhodno prijavijo na že znani elektronski naslov. Festival Dnevi poezije in vina se bo letos spogledoval tudi z japonsko poezijo. Na Ptuju se bodo med 19. in 26. avgustom mudili priznani japonski pesniki Misumi Mizuki, Kiwao Nomura, Kenji Fukuma, Ryochi Wago in Keijiro Suga, ki se bodo na prevajalskih delavnicah tri dni srečevali s slovenskimi pesniki Katjo Perat, Milanom Deklevo, Gašperjem Bivškom in Alešem Štegrom. Pesniki

tellegen toon foto leo van der noort

DNEVi POEZIJE

bodo s pomočjo prevajalcev, ki jim bodo pomagali streti najtrše prevajalske orehe, vzajemno prevajali tako svojo poezijo kot tudi žlahtne izbore japonskih in slovenskih pesniških (sodobnih) klasikov, rezultate pa bodo predstavili na okrogli mizi ter na večernih branjih na Vrazovem trgu, kjer se bodo japonski pesniki pridružili preostalim festivalskim gostom. Iz razdrobljenih in zaprašenih festivalskih arhivov nam je letos končno uspelo ustvariti največji slovenski spletni pesniški arhiv. Na spletni strani www.stihoteka.com je tako moč najti pesmi vseh pesnikov, ki so kadarkoli stali na odru Dnevov poezije in vina, vsako leto pa se jim bodo na istem mestu pridružili novi pesniki in nove pesmi. Stihoteka je hkrati pravi kraj za nabiranje raznovrstnih pesniških novičk kot tudi vseh informacij o festivalu Dnevi poezije in vina, ponuja pa tudi popolnoma nov sistem za branje poezije na računalnikih, tabličnih računalnikih in pametnih telefonih, ki branje poezije poenostavlja in hkrati približuje širšemu bralstvu. Za začetek vas torej vabimo, da se sprehodite po Stihoteki, avgusta pa na sprehod po Ptuju in vseh drugih festivalskih lokacijah, kjer se bomo družili ob izbrani poeziji in odličnem vinu. ▪

foto BORIS B. VOGLAR

Briga me za vse ljubezen pokvari vse: pokvari seks, uniči razumevanje in pobledi barvo kože. oči so zanjo kos pohištva in postelja drugi kos pohištva – eno za drugim –. ljubezen ubija flirt ubija ošpice in ubija raztresen pogled in vodi moralo k neznanim nagibom. ljubezen pokvari vse: povzroči hripav glas prekriža načrte in panoramske razglede in kavo napolni z grudicami in žile s pobezljanimi živci. ljubezen umiri morje in bolj poslušne pokrajine, ravne pušča ravnine in naravna najbolj divjega tiča. ljubezen pokvari vse: zakrije ti oči in med zavesami in žaluzijami pozabim sam nase, reke ostajajo reke in jaz ne vem več, kaj bi počel. — Eduard Escoffet, prevod Marjeta Prelesnik Drozg

Dnevi poezije in vina bodo na ptujskih prizoriščih potekali med 20. in 25. avgustom.

poletno festivalsko dogajanje

Ptujsko umetniško poletje ŽIGA BRDNIK

ruštvo za glasbeno umetnost Arsana in društvo Art Stays bosta tudi letos združila moči in na Ptuju pripravila pravo umetniško eksplozijo. Gre za 4. Mednarodni glasbeni festival Arsana in 10. Mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays. Preplet vrhunske glasbe in sodobne likovne umetnosti se bo odvijal med 18. julijem in 3. avgustom 2012 in končal s serijo likovnih razstav v mnogih razstaviščih po mestu, ki bodo na ogled vse do začetka septembra. »Gre za vrhunec zadnjih štirih let in presežek glasbenega festivalskega dogajanja desetletja na Ptuju. Festival Arsana bo ponudil več vrhuncev in privabil več kot 350 uveljavljenih umetnikov z vsega sveta,«je napovedal umetniški vodja festivala Mladen Delin. »V sodobnem svetu ima ustvarjalnost pomembno vlogo. Prav z njo želimo ustvariti klimo, ki bi lahko privabljala umetnike svetovnega kova in hkrati širše mednarodno občinstvo. Ptuj je idealen prostor za festivalsko dogajanje, saj je že sam po sebi izvrstna kulisa. Prav to pa je prednost manjšega mesta, kjer obiskovalec lahko začuti, da celo mesto diha v utripu umetnosti,« so osnovni okvir orisali organizatorji. Smernica glasbenega festivala je vrhunska umetnost klasične, etno in jazz glasbe, instrumentalnih in vokalnih nastopov, ki zelo dobro sovpadajo z notranjimi in zunanjimi prizorišči mesta, na ulice pa bodo umestili bolj popularno, poulično dogajanje in zabavno umetnost. V 15 dneh bo na vseh prizoriščih mesta na več kot 70 dogodkih ustvarjalo in nastopilo preko 500 glasbenih in likovnih umetnikov, med

Festival Arsana 2012 bo vrhunsko glasbo in sodobno likovno umetnost prepletal med 18. julijem in 3. avgustom na različnih prizoriščih Ptuja.

ZAGORANSKI

foto OSEBNI ARHIV

njimi preko 350 glasbenih ustvarjalcev z vsega sveta in različnih glasbenih zvrsti. Otvoritev festivala 20. julija ob 20. uri na dvorišču Minoritskega samostana bo edinstveno glasbeno doživetje z Donavsko filharmonijo in Ptujskimi solisti, ki so nastopili na največjih odrih sveta, mednje pa sodijo tenorist Janez Lotrič, saksofonist Miha Rogina in harmonikar Borut Zagoranski. Drugi izjemen dogodek na istem prizorišču bo nastop svetovno znanega violinskega virtuoza Stefana Milenkovicha, ki bo s slovenskimi in ptujskimi umetniki 28. julija ob 20.30 predstavil nov projekt, posvečen argentinskemu tangu. Zamuditi pa ne gre niti nastopa svetovno znanega zbora Smolny iz St. Petersburga 31. julija ob 20.30 prav tako na dvorišču samostana, pa tudi evropskih mojstrov klasične glasbe pod vodstvom klavirskega virtuoza Konstantina Bogina, ki bo 29. julija ob 19.30 v slavnostni dvorani na ptujskem gradu. Nastopilo bo tudi precej imen slovenske popularne glasbe, in sicer Neisha, Alenka Godec, Vesna Zornik, Tinkara Kovač, Vox Arsana, Boštjan Gombač, Janez Dovč, Sounds of Slovenia in drugi, prav tako pa se bo predstavilo veliko ptujskih mladih neuveljavljenih, a kakovostnih glasbenikov. Ob festivalskem glasbenem in likovnem dogajanju bo potekala tudi mednarodna poletna glasbena akademija, ki bo sprejela kopico mladih evropskih ustvarjalcev. Na dosedanjih poletnih glasbenih akademijah je sodelovalo preko 150 mladih glasbenikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Rusije, Francije, Poljske in Hrvaške, ki so se izobraževali pod vodstvom priznanih mentorjev: Konstantin Bogino in Alexei Kornienko, Laura Pietrocini, Elena Denisova, Miomira Vitas, Marco Fiorentini, Xuereb Pierre Henry in drugi. Bogato kulturno dogajanje bodo dopolnili

MEDNARODNI ORKESTER ARSANA

foto ARHIV ARSANA

še Poletna akademija sodobne umetnosti, Band camp, projekti Street Art, Art therapy camp, seminarji, predavanja, plesne predstave, kulinarično dogajanje, literarni večeri, dobrodelni koncerti in dražbe, lutkovne predstave in delavnice za najmlajše, dan, posvečen ljudski glasbi in plesom, poulično dogajanje … »Program je sestavljen tako, da bi ugodil vsem generacijam, od najzahtevnejših poslušalcev do ljubiteljev različnih glasbenih zvrsti. Festival tako privablja obiskovalce iz vse Slovenije in Evrope in postaja pomembna turistično-kulturna ponudba mesta, saj so v času festivala zapolnjene vse nočitvene kapacitete v mestu,« je pojasnil umetniški vodja Delin in zaključil: »Največja želja je, da festival nadaljuje svojo tradicijo, se v mestu sčasoma uveljavi kot nepogrešljiva stalnica in ostane na enakem nivoju kvalitete tudi v naslednjih letih po Evropski prestolnici kulture. V prihodnosti želimo kulturno-umetniško dogajanje na Ptuju predstaviti tudi širše izven regijskih okvirov, zato se bomo še naprej povezovali s podobno mislečimi in sodelovali pri izmenjavi idej ter pripravi skupnih projektov v okviru poletnega festivalskega dogajanja.« Več o festivalu in dogodkih najdete na uradnih straneh festivala www.arsana.si in www.artptuj2012.si. ▪

»V sodobnem svetu ima ustvarjalnost pomembno vlogo. Prav z njo želimo ustvariti klimo, ki bi lahko privabljala umetnike svetovnega kova in hkrati širše mednarodno občinstvo. Ptuj je idealen prostor za festivalsko dogajanje, saj je že sam po sebi izvrstna kulisa. Prav to pa je prednost manjšega mesta, kjer obiskovalec lahko začuti, da celo mesto diha v utripu umetnosti.«

poletno festivalsko dogajanje

Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays

Razkazovanje

3 4

lilIjana stepančič

ednarodni festival Art Stays praznuje letos deseto obletni co. Prvič so ga organizirali leta 2003 in od takrat je vsakič večji. V po letnem času spremeni Ptuj za štirinajst dni v kraj, v katerem zaživijo sodobno slikarstvo in kiparstvo, instalacije, fotografije, video in arhitektura. Staro srednjeveško mesto s strukturo, ki ji dominira mogočni grad, pod katerim se stiskajo stanovanjske hiše in številni cerkveni arhitekturni spomeniki, posta ne srečevališče umetnic in umetnikov, kustosinj in kustosov ter teoretičark in teoretikov sodobne umetnosti. Festival Art Stays je aktualizirana nadgradnja umetniških simpozijev in likovnih kolonij, ki bogatijo lokalno okolje z umetnostjo in utrjujejo umetniško skupnost. Umetniške kolonije so bile najprej skupine umetnikov prijateljev, ki so se iz vrveža velikih mest umaknili na podeželje ali v manjša mesta, da bi novem okolju dobili navdih za nova dela. Danes jih bolj poznamo kot nekakšna napol institucionalizirana tedenska ali dvotedenska srečanja, ki ponujajo manjšemu številu ustvarjalcev, ki se praviloma ne poznajo in prihajajo iz raznih krajev, materialne pogoje za ustvarjanje novih del. Umetnice in umetniki delajo v miru. Čez dan črpajo navdih v okolju, ki jih gosti, zvečer pa se družijo in veselijo s svojimi kolegi in gostitelji ob hrani in pijači. Festivali so tudi dogodki srečevanj. A miru in temeljitega premisleka tu ni. Zaznamuje jih celodnevni vrvež in prepletanje akcij, publik in interesov. Na Ptuju je festivalsko dogajanje pestro. Vsakič pripravijo več samostojnih in skupinskih razstav, začasne site-specific postavitve, intervencije v javne prostore in performanse. Umetniki, kustosi in drugi spremljevalci umetnostnega sveta

iz Slovenije in drugod se predstavijo s pogovori in predavanji. Organizirajo poletno akademijo sodobne umetnosti, ki je posebni del festivala in ponuja delavnice in okrogle mize, ki poglabljajo znanje iz sodobne likovne umetnosti in so priložnost za izmenjavo izkušenj. Po končanem festivalu ostanejo vezi med udeleženci, ki se razpršijo po svetu. Morda se obnovijo naslednje leto na istem kraju, ali pa poženejo korenine kje drugje. Letošnja jubilejna izvedba je ambiciozna. Poleg Ptuja vključuje še mesti Majšperk in Kidričevo. Posvečena je ustvarjanju sodobne likovne umetnosti, ki nastaja na šestih celinah, v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji, Afriki, Aziji in vzorčno tudi na Antarktiki. Organizatorji so ji nadeli slogan v angleščini Display in s tem pokazali, da pripadajo tistemu delu mednarodnega sodobnega likovnega sveta, v katerem je angleščina nadomestila lokalne jezike. V njem so predvsem mlajši ljudje, ki se uspešno sporazumevajo z elementarnimi deli iz ogromnega korpusa tega kompleksnega jezika in ki menijo, da sta hiperaktivnost in hitrost vrlini sveta. Organizatorji festivala so slogan izbrali zaradi velikega števila pomenov besede display, kot so izložba, prostor in dialog. Morda je prav zadnji pomen zmota, saj display ne pomeni dialoga. Kot mnoge druge besede je angleščina prevzela display iz francoskega jezika in ga kot glagol prvič dokumentirano uporabila leta 1292. Pomenil je razkriti pogled. Kot samostalnik je bil prvič uporabljen leta 1661. Pomenil je razstavo in manifestacijo. V stoletjih do danes se je beseda razvijala, a nikoli ni pomenila dialoga, torej dvosmerne, oplajajoče se komunikacije, kar dialog pravzaprav je. V besedi display je dialog mogoče razumeti le kot enosmernost, kot monolog. Razgrnitev, prikaz, manifestacija,

50 let gibanja Fluxus / 50 years of Fluxus Yoko Ono Skywatch Ledders Courtesy of the artist and Archivio Bonotto

izložbena vitrina, razstava, zaslon in podobno so le enostransko kazanje, razkazovanje, postavljanje in odkrivanje nečesa nekomu zato, da se drugega informira, zavede, prepriča ali spelje. Display ima pomen komunikacije le v svetu ptic. Pomeni posebne vzorce obnašanja, največkrat povezane z oglašanjem, med katerim je tudi tako simpatično šopirjenje, s katerimi ptiči pošiljajo razna sporočila drugim ptičem svoje ali druge skupnosti. Opozarjajo jih na bližajočo se nevarnost, sporočajo njen konec, izkazujejo posest teritorija in kažejo pripravljenost za spolno aktivnost. Trinajst manjših in večjih razstav letošnjega festivala v raznih razstaviščih na Ptuju, v Kidričevem in Majšperku lahko razdelimo v dve skupini. V prvi so skupinske razstave, ki jih povezuje podatek, na kateri celini umetnica ali umetnik ustvarja, v drugi pa so samostojne ali skupinske razstave, ki predstavljajo posebne umetniške prijeme. Med njimi lahko izpostavimo razstavo legendarne predstavnice gibanja fluxus Yoko Ono. Na Ptuju bo delo Skywatch Ladders oziroma Lestve za opazovanje neba, ki je nastalo leta 1968 v času ameriških intenzivnih poletov Appola na Luno in je posvečeno Johnu Lennonu. Izvedba na Ptuju je narejena po navodilih, ki jih je pripravila umetnica. Delo je navdihnilo mnoge mlajše ustvarjalce. Jan Fabre, ki smo ga lahko pred kratkim videli v

PERFO C

EUROPE - EVROPA Paolo Angelosanto ORMANCE_Per amore solo per amore, 2011, Courtesy of the artist and ZAK Gallery, Siena

5 6

EVROPA - EUROPE Marco Bernardi ITALIETTA CON ALLODOLE courtesy of the artist

9 1 lestve za opazovanje neba

LIGHT ART - SVETLOBNA UMETNOST Mounty R.P. Zentara avtor of yoko ono Courtesy the artist

2 THE AREA OF BUSTLE (live media set) avtorji riccardo Piovesan, Alessandro Sgarbi, Andrea Cazzaragon

3 brez naslova avtor fernando prats

4 PER AMORE SOLO PER AMORE avtor Paolo Angelosanto

5 ITALIETTA CON ALLODOLE avtor Marco Bernardi

6 Anarhistična pekarna piškotov avtor Marek Schovanek

7 brez naslova avtor Shendra Stucki

8 brez naslova EVROPA - EUROPE

Mariboru, je vzel naslov in delo dobesedno. EVROPA - EUROPE Marek Izdelal je bronasto skulpturo moža, kiSchovanek stoji Anarhistična pekarna piškotov / Anarchist Cookie Shop of the artist na trikotni lestvi, je zazrt v nebocourtesy in drži v navpično stegnjeni roki meter, s katerim meri dogajanje nad sabo. Skulpturo je postavil na streho muzeja v Gentu. Razstave, ki nosijo naslove Paviljon Amerika, Paviljon Evropa, Paviljon Afrika itd., so za današnji čas staromodne in aktualne hkrati. Govorijo o geografiji, ki je imela odločilno vlogo v umetnostnem svetu modernizma. Ta je vseskozi vzdrževal razlike med posameznimi deli sveta. Vse do petdesetih let prejšnjega stoletja je veljalo, da je umetnost v Evropi bolj pomembna kot na drugih celinah. A tudi Evropa je bila geografsko neenaka. Imela je nekaj umetnostnih središč in ogromno umetnostnega obrobja. Z globalizacijo v zadnjih desetletjih se ni veliko spremenilo, le karte so se nekoliko premešale. Ko so leta 2007 na Beneškem bienalu organizirali razstavo sodobnih umetnic in umetnikov iz raznih držav Afrike in jo predstavili v prostoru, imenovanem Paviljon Afrika, je nastalo veliko hrupa. Beneška gesta se je zdela reakcionarna glede na prizadevanja napredne umetniške in intelektualne skupnosti, ki so težila k enakopravnemu obravnavanju umetnosti te celine, začetki katere sovpadajo

Shendra Stucki s procesi dekolonizacije v šestdesetih courtesy of the artist letih prejšnjega stoletja. Višek so dosegla z razstavo Okwuija Enwezorja The Short Century: Independence and Liberation Movements in Africa, 1945–1994 v Berlinu, Münchnu, Chicagu in New Yorku med letoma 2001 in 2002. Predstavitev umetnic in umetnikov, ki prihajajo iz raznih države Afrike, v skupnem paviljonu z imenom Afrika so mnogi razumeli kot ignoranco organizatorjev. Namreč stari paviljoni na Beneškem bienalu, ki pripadajo na primer državam evropske celine, imajo na svojih pročeljih imena držav. Stari, a še vedno veljavni princip Beneškega bienala je, da se predstavlja umetnost v okviru držav. Paviljon Afrika je tako odstopal od splošne beneške norme. Če bi hoteli sledili novi gesti organizatorjev, ki jo je pokazala s Paviljonom Afrika, bi vsi stari paviljoni morali zamenjati imena držav z imeni celine ali pa bi morali Paviljon Afrika razdeliti na več paviljonov in jih imenovati po afriških državah. Samo tako bi zadostili enakopravnosti. Protest ni bil usmerjen k poveličevanju nacionalizmov, temveč je opozarjal, da je za izobražene ljudi že čas, da obravnavajo afriško celino tako kot druge, kar lahko izrazijo z najbolj osnovnim znanjem, to je s tem, da poznajo in uporabljajo imena njenih držav. Na Ptuju so kritike, ki so spremljale beneški škandal izpred nekaj let, vzeli resno. Enakopravnost so dosegli tako, da so pisano druščino umetnikov, ki prihajajo iz raznih držav sveta in največkrat živijo v

avtor Mounty R.P. Zentara

9 BOLEZEN ZNANJA avtor Cyryl Zakrzewski

velikih mestih z razvito umetnostno infrastrukturo, razvrstili v razstave po »paviljonih«, poimenovanih z imeni celin. Primerjave kažejo, da na svetu ni velikih razlik v sodobnem ustvarjanju. Njihovi formalni pristopi v ustvarjanju se ne dajo razporediti glede na etnografsko in nacionalno pripadnost. Vsi uporabljajo globalen sodoben umetniški jezik. A kljub temu ni odpravljena globalna delitev sveta in umetnosti. Ta je še vedno tu, kot je bila pred nekaj desetletji. Upajmo, da bo ptujski festival premaknil vsaj en kamenček te trdne in okostenele zgradbe in da bodo delitev na prvo- in drugorazredne celine postala preteklost. ▪

V sklopu mednarodnega festivala »Art Stays«, na katerem sodeluje več kot 50 umetnikov z vsega sveta, se bo od 17. 7. do 1. 9. zvrstila kopica heterogenih dogodkov; od samostojnih in skupinskih razstav, site-specific postavitev in intervencij v javne prostore do performansov... Festival poteka na večih lokacijah na Ptuju.

EUROPE - EVRO Cyryl Zakrzews The Disease Of Knowled Courtesy of the art

18 19

poletno festivalsko dogajanje

Sprehod zombijev po Ljutomeru je obvezna festivalska etapa

Filmi z žlahtno kapljico GREGOR VUGA

rossmannov festival fantastičnega filma in vina ni kot drugi filmski festivali. Čeprav mu gostovanje zvezd svetovnega slovesa (lani denimo Cristopherja Leeja) ni tuje, to ni prilika za stroge protokole ob rdeči tapeti. In če so festivali običajno dogodek, na katerem smo predvsem opazovalci in gledalci, potem Grossmannov festival zaznamujejo predvsem druženje, sodelovanje in praznovanje ljubiteljske kulture. Na to kaže tudi to, da se poleg filmov enakovredno ocenjuje tudi žlahtno kapljico.

foto TANJA RISTIČ

Festival nosi ime po dr. Karolu Grossmannu, sicer pravniku, ki je v Ljutomeru posnel prve filmske podobe na slovenskem. Njegov posnetek, naslovljen Na vrtu, velja za odličen primer pionirskega filma v svetovnem merilu, ki je bil že leta 1906 v koraku s časom pri odkrivanju novih možnosti filmskega izraza. V mladih letih je v Grossmannovi hiši stanoval tudi Fritz Lang, ki je v desetletju za tem pričel ustvarjati znamenita filmska dela, kot so Metropolis, Dr. Mabuse ter Nibelungi, in ni izključeno, da ga je za film navdušilo prav bivanje v hiši Grossmannovih. Vsebina Grossmannovega festivala se sicer bolj kot pri Grossmannu ali Langu morda navdihuje pri nekem drugem nemškem ekspresionističnem režiserju. Friedrich Wilhelm Murnau je namreč leta 1922 posnel prvo veliko filmsko srhljivko, Nosferatu, ki je zaslužna za nastanek novega žanra in je začela tradicijo, ki jo je desetletje za tem z Drakulo in Frankensteinom (v katerih sta igrala nepozabna Bela Lugosi in Boris Karloff) nadaljeval Hollywood. Prav žanr grozljivke je namreč rdeča nit festivala, ki skupaj z neodvisnim, trash in tako imenovanim filmom B produkcije sestavlja glavnino programa. V preteklih letih so se na seznamu filmov znašli tako ekstremni in kontroverzni primerki žanra, kot sta Človeška stonoga in Srbski film, vendar je festival vedno ponujal tudi lahkotnejše filme, denimo kratki slovenski mocumentary Felix, kultni trash American Ninja pa tudi resnejše vsebine, denimo Križnarjev Darfur. Letošnji filmski program bodo tako med drugim popestrili The Butterfly Room, klasična grozljivka v slogu 70. in 80. let, bizarni Monster Brawl, v katerem se znamenite

filmske pošasti v ringu spopadejo za naslov najmočnejše, izbor animiranih filmov Leeja Hardcastla ter tipično britanski Harold’s Going Stiff, v katerem se osamljeni upokojenec prične spreminjati v zombija ter odkrije ljubezen po smrti. Grossmannov festival je bil leta 2010 tudi sprejet v največjo mrežo žanrskega filma na svetu EFFFF (European Fantastic Film Festivals Federation oziroma Evropska federacija festivalov fantastičnega filma), ki združuje člane iz kar šestnajstih držav. Posledično je najboljši kratki film, izbran na festivalu, avtomatično nominiran za prestižno evropsko nagrado Melies d’Or. Filmi pa niso edina reč na festivalu, ki se vrti okrog grozljivk. Tako se lahko denimo ženske s svojim najboljšim filmskim krikom pomerijo za kraljico krika (Queen of the Scream), letos pa bo prvič dosegljiv tudi naslov Mad King, namenjen moškim kričačem (ki so lahko sicer tudi že poprej tekmovali v isti kategoriji). Eden od osrednjih dogodkov festivala, ki tudi privabi veliko ljudi, je tradicionalna parada oziroma sprehod skozi center Ljutomera, narejen po vzoru tako imenovanih zombie walks. Ta je v preteklih letih že gostila žive mrtvece in celo menažerijo drugih pošasti. Letošnja parada, poimenovana Doomsday Walk, bo v sodelovanju z delavnico posebnih učinkov pod vodstvom srbskega Mad Squirrel FX na ulicah pričarala podobe sodnega dne oziroma postapokaliptičnega sveta, v čast domnevnemu koncu majevskega koledarja. Grossmannov festival na široko odpira vrata žanrski umetnosti ter ljubiteljski kulturi, kar je pri nas redkost, saj sta obe še precej nerazviti ali pa vsaj zapostavljeni v medijih. Poleg tega, da festival v skupni

poletno festivalsko dogajanje

»To smo novinarji in drugi nevtralni in objektivni spremljevalci Grossmannovega filmskega festivala videli kot dokaz, da je to mestece sprejelo in se vživelo v festival filmske groze, saj so zlasti mladi (res je namreč, da so bili starejši ljudje videti malo pretreseni) kar drli v ogromen šotor na ljutomerskem trgu, kjer jih je beograjski mojster za filmsko masko Miroslav Lakobrija s svojimi pomočniki spremenil v okrvavljene žive mrliče z razžrtimi lici in presekanimi lobanjami, iz katerih so gledali možgani. In ne le da si je ta festival filmske groze že prisvojilo to prleško mestece, kjer je nekoč živel in delal odvetnik ter slovenski filmski pionir dr. Karol Grossmann, zadnja leta ga obiskujejo tudi slavni svetovni mojstri grozljivk in tako imenovanega eksploatacijskega filma.«

foto VEDRAN

Menahem Golan, sir Christopher Lee, z ženo Gito Lee

foto TANJA RISTIČ

ljubezni do filma in groze povezuje domačine in tujce, znance in neznance, vedno znova daje tudi priložnost mladim, še neuveljavljenim ustvarjalcem. Bolj kot industriji namenja pozornost skupnosti, amaterjem, ki dokazujejo, da lahko nekaj, kar ljubiš, velikokrat najbolje narediš kar sam. Ker je festivalski izbor tako specifičen in žanrsko osredotočen, je lahko obenem sorazmerno nefiltriran, to pa omogoča, da gledalcem ponudi tudi nekatere bisere, ki bi se sicer izgubili v mrežah tržne logike ali medijske politike. Alternativni film, »nizka« umetnost, žanrska produkcija, neodvisni film. Te in še več oznak bi lahko pripisali izdelkom, ki sestavljajo festivalski program. V grobem pa bi jih lahko razdelili v dve skupini – zaradi svoje nevpetosti v klasične modele ustvarjanja, zaradi specifične publike in drugih razlogov so bodisi povsem neobremenjeni, neresni, preprosti (predstavljajo torej čisto zabavo in sprostitev, ki sta vedno dobrodošli) ali pa jih njihovo poreklo odvezuje spoštovanja nenapisanih pravil, kar jim dovoljuje, da se dotaknejo tematik, ki bi sicer ostale zamolčane (so torej lahko odskočna deska za premišljevanje o družbi). Letošnji, že osmi festival, se bo v Ljutomeru odvijal od 16. do 21. julija. Poleg že omenjenih dogodkov se boste lahko udeležili tudi filmske Male delavnice groze, igralske delavnice (method acting), ogledati si bo moč umetniško inštalacijo ali maraton B-filmov Torture Garden z izstopnino namesto vstopnine. Kot se za festival filma in vina spodobi, bo potekal tudi izbor Vinskega Šampiona, ljubiteljem težkih ter hitrih kitarskih rifov pa bodo dogajanje popestrili koncerti številnih lokalnih ter manj lokalnih skupin, med drugim Muškat Hamburg ter Wasserdicht. Celotni program ter seznam udeležencev in filmov je na voljo na uradni spletni strani festivala www.grossmann.si. ▪

Zdenko Vrdlovec

Dnevnik, 17. 8. 2009

»Nobena skrivnost ni, da je festival bolj prepoznaven v mednarodnih vodah kakor v domovini. Morda zaradi oddaljenosti od prestolnice, ki si rada lasti vse največje dogodke, morda zaradi ožje usmerjenega filmskega programa, a dejstvo je, da so se vsakoletne predstavitve festivala na canski tržnici ob robu filmskega festivala izplačale. 'Festival vsaj v filmskih krogih v tujini poznajo. Ne poznajo pa tudi države, v kateri poteka. Vsi mislijo, da je to nekje bogu za hrbtom. Razširil pa se je glas o dogodku in tudi dodatek odličnega vina pripomore k slastnosti festivala. Vsi doslej so šli zelo zadovoljni s festivala in v teh krogih se to hitro razve,' je za Delo povedal Tomaž Horvat, programski direktor festivala. Matic Majcen Polet, 11. 8. 2011

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina se bo v Ljutomeru odvijal od 16. do 21. julija.

»Skozi ves dan je profesionalna ekipa za masko in posebne učinke Mad Squirrel FX obiskovalce spreminjala v krvoločne vampirje, ki so se nato zabavali ob učenju koreografije za večerni ples vampirjev, gledali pošastno modno revijo Morbid visions of Grossmann in pa ocenjevali bodočo kraljico krika – dogodek, ki ga je povezovala Diane Barrows, znana po svojih krikih iz sage grozljivk Petek 13.« Dnevnik na spletu 31. 7. 2011

20 21

poletno festivalsko dogajanje

Na Fronto sodobnega plesa Ana Schnabl

onec poletja je dobro preživeti v družbi plesne umetnosti. Izvrstna priložnost za to bo Front@ sodob ne umetnosti, festival sodobnega plesa, ki se bo v Murski Soboti odvijal med 24. avgustom in 1. septembrom. Festival s kratko tradicijo, obstaja namreč od leta 2006, je mednarodni plesni festival v malem mestu, na robu države, katerega ambicija je med drugim prestaviti delež ustvarjalne moči iz Ljubljane na periferijo. Kot pravi umetniški vodja festivala, koreograf in plesalec Matjaž Farič, si od samega začetka prizadevajo, da bi »Murska sobota vsaj enkrat letno postala pomembno kulturno središče z mednarodno uglednim umetniškim festivalom«. Hkrati je njihov cilj vzbuditi čim več zanimanja za sodobni ples na skrajnem severovzhodnem robu Slovenije. Festival, ki ga organizira zavod Flota, je osrednji dogodek delovanja mreže Dance Explorations Beyond Front@, v kateri se povezujejo partnerske organizacije iz različnih evropskih držav. Plesno raziskovanje Beyond Front@ si prizadeva za trajen stik med plesalci, koreografi, drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki in občinstvom predvsem na področju Srednje Evrope. Z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostnih umetniških dosežkov tudi zunaj velikih kulturnih centrov namenja veliko pozornost pridobivanju novega občinstva. Kot zatrjuje Farič se v sodelovanju z nordijskimi in zahodno– evropskimi organizacijami učijo veščin, ki omogočajo boljšo administrativno ureditev na področju sodobnega plesa. Na festivalu Front@ gostujejo referenčne predstave, ki jih drugod po Sloveniji po večini ni mogoče videti, obiskovalci pa prihajajo tudi iz sosednjih držav – Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Letos velja med gostujočimi imeni izpostaviti zlasti slovaški

plesni ansambel Les Slovaks s predstavo Journey home, Britanca Chrisa Nasha in Ranghilda Olsena, ki pripravljata alternativno razstavo z naslovom Moving Gallery in ne nazadnje še Avstrijca Willija Dornerja, ki bo tokrat z intervencijo Bodies in Urban Spaces zarezal v javni prostor. V okviru glavnega programa bodo predvajali tudi film Kémhatás in stvaritev Shelly Love The Forgotten Circus, vključene pa so tudi predstave domačih avtorjev. Ogledali si bomo lahko duet Rosane Hribar in Gregorja Luštka Štirinajst, ki pomeni novo postajo v ciklu njunih duetov, in Generacije, nastale v sodelovanju Branka Potočana in Flote. Spremljevalni program festivala bo potekal v rednem festivalskem terminu, del pa se je pričel že z 19. marcem s plesnimi delavnicami Branka Potočana. Festivalsko dogajanje odpira javni prostor mesta in omogoča predstavitve mlade generacije plesnih ustvarjalcev. Front@ bo obiskovalcem ponudila tudi izobraževalne vsebine – različne delavnice plesne tehnike, posvete o prihodnosti in institucionalizaciji sodobnega plesa in podobno.

2 1 WILLY DORNER - BODIES IN URBAN SPACES foto OSEBNI ARHIV

2 MOVING GALLERY foto osebni arhiv

3 Kip Johnson in LOL (lots of love) foto Nuno Santos

4 matjaž farič foto mediaspeed

3 4

Matjaž Farič o institucionalizaciji slovenskega sodobnega plesa: Slovenija je bila že zelo blizu organizacijskega preboja, pa smo z ukinitvijo Centra sodobnih plesnih umetnosti stopili kar krepko nazaj. Na področju sodobnega plesa nimamo nobene aktivne javne institucije. Vse, kar se dogaja in nastaja, je plod dela zasebnih zavodov, društev, pobud in posameznih umetnikov. Vsi ti v večinoma nezavidljivih razmerah dosegajo izjemne dosežke, tako umetniške kot organizacijske. Manjkata pa nam polni organizacijski dostop do največjih evropskih plesnih mrež in s tem dostop do pomembnih resursov ter organizacija, ki bi na nacionalnem nivoju koordinirala zasebne pobude v čim bolj učinkovit program, ki bi zadovoljeval širši javni interes. Zasebni zavodi in posamezni umetniki se ne morejo kosati z velikimi institucijami iz tujine. Zato smo Slovenci velikokrat samo »podizvajalci« brez moči odločanja o pomembnih zadevah, pa čeprav so naše zamisli prav tako dobre in bi bilo prav, da bi imeli možnost za svoje interese v evropskih združevanjih bolje poskrbeti. ▪

poletno festivalsko dogajanje

Izkušnja velikodušnega gledališča Ana Schnabl

redstava Med nama (Between Us), ki bo premiero dožive la 6. avgusta v mariborskem mestnem parku, je produkt medna rodnega projekta The Generosity Experience, ki se je pričel odvijati jeseni 2010 s sodelovanjem senzo rialnih gledališč iz Danske, Belgije, Francije in Slovenije pod vodstvom Enriqueja Vargasa, utemeljitelja gle dališča čutil in enega najvplivnejših režiserjev zadnjih desetletij. Ko govorimo o gledališču, govorimo vedno in brez izjeme tudi o čutnih izkušnjah. Senzorialno gledališče je žanr, namenjen raziskavi poetike čutnosti in odnosa med senzorialnim jezikom, telesnim spominom in teatrom. S svojim ansamblom Teatro de los Sentidos (ta si je poleg številnih mednarodnih nagrad na znamenitem kolumbijskem gledališkem festivalu Festival Iberoamericano de Teatro prislužilo celo priznanje UNESCA) ga je pred približno dvajsetimi leti vzpostavil gledališki režiser Enrique Vargas. Njegov vhod v gledališče ni političen, temveč intimen, kar pomeni, da teater zanj ni kulturna informacija, temveč transformativna priložnost. Svojo poetiko je iz Barcelone ponesel na različne mednarodne festivale, osvojil publiko in zlasti ustvarjalce. S predstavo Preročišča je leta 1996 osvojil tudi slovenske gledališčnike, iz tega srečanja se je istega leta rodilo gledališče Senzorium, ki velja za pionirja raziskovanja senzorialnega jezika pri nas. Senzorium, ki ga vodi režiserka in igralka Barbara Pia Jenič, je skupaj s partnerji De Warande iz Belgije, Carte Blanche iz Danske, Théâtre à l'enverse iz Francije, Turnhout 2012 – Flamsko prestolnico kulture in Mariborom 2012 – Evropsko

prestolnico kulture vključen v dveletni projekt Generosity Experience. The Generosity Experience je odgovor na krizo, ki išče in prepoznava manjkajoči člen med nami in resonanco drugih znotraj nas. Predaja znanje in izkušnje med generacijami, jeziki, kulturami, mojstri in učenci ter obratno. V igrivih interaktivnih prizorih ustvarjajo mostove med empatičnimi in entropičnimi silami znotraj nas in med nami. Projekt, ki poteka od oktobra 2010, se bo izlužil v končno uprizoritev, naslovljeno Between us/Med nama. Turneja predstave bo trajala 40 dni in obiskala pet evropskih mest s 16 ponovitvami. Zažene se v Belgiji pod okriljem Flamske prestolnice kulture Tournhout 2012, potuje v Francijo, na Dansko in v Slovenijo. V Mariboru gostuje pod okriljem EPK Maribor 2012, in sicer 6., 7. in 8. avgusta 2012. RTV Slovenija snema dokumentarni film o slovenskem procesu študija in predstave ter dogajanju na turneji, kajti tako ideja kot vsebina projekta imata pomembno in aktualno družbeno odgovorno sporočilnost. V letu 2011 je bila postavljena spletna stran, ki je mladim dala možnost, da objavljajo svoje prispevke na temo velikodušnosti in plemenitosti. V okviru Senzoriuma sta bila izvedena dva podprojekta, in sicer Flashmob in Lalabajke. Letos so avtorji oziroma režiserji vsaj enkrat mesečno delili svoj kreativni proces z umetniškim vodjo Enriquejem Vargasom na sestankih preko skypa, kjer so se posvetovali o dramaturgiji, kostumografiji, scenografiji, prizorih in zgodbah. Glede na to, da vsak izmed njih uporablja znanje in izkušnje senzorialnega gledališkega jezika na svoj način, so razvili tudi vsak svojo poetiko in pristop. Sestaviti štiri module v skupno

enovito celoto predstavlja vsem režiserjem velik izziv. Med nama (Between Us) išče navdih v velikodušju, vrednoti, ki je v današnji neoliberalni družbi odrinjena povsem na rob in nezadržno izgublja prestiž ideala. Skozi labirintno inscenacijo bodo mladostniki, izbrani na avdicijah v sodelujočih državah in pod mentorstvom prekaljenih režiserjev, obiskovalce popeljali v kontemplativno introspekcijo s pomočjo čutnih zaznav, v preizpraševanje o sistemu vrednot in vrednosti velikodušja. ▪

21.8.2012 Večeri pred Dnevi 22.-25.8.2012 PTUJ

www.poezijainvino.org

Bratstvo in sestrstvo Če bi se še enkrat rodil in bi lahko izbiral, ne bi izbral tega jezika, niti tega poklica. Niti tega znamenja vere, niti te vere brez upanja. Ne bi sprejel da me morilci učijo pravice. Ne bi izbral tega časa niti te dežele v kateri ni tolažbe. Niti teh bratov ki so me prodali. Niti tega naroda ki svoje sinove nosi k zlatemu teletu. Zavrgel bi svoje ime. Ponovno pa bi izbral tebe, katere se vsakega dne tisočkrat dotaknem s pogledom vdanosti in sijaja. — Mile Stojić, prevod Jurij Hudolin

22 23

poletno festivalsko dogajanje

Dolgo, vroče poletje v Mariboru in partnerskih mestih

oletje prinaša v Maribor in partnerska mesta Evropske prestolnice kulture mnoge festivale in prireditve, ki bodo privabili obiskovalce na plano predvsem ob večerih, ko se Uršula godec bodo lahko na zanimivih in atraktivnih kon certih in drugih prireditvah sprostili in družili. Festivalov je vsekakor kar nekaj, med vsemi pa izpostavljamo tiste, na katerih enostavno »mor ate« biti, da boste začutili značaj mesta, v ka terem potekajo.

Mobilna plaža

grafika ARHIV POLENTE

Poletna polentna Polenta

Igra besed je pripeljala do imena festivala Polenta. Njegovi organizatorji pravijo preprosto: »Ker je po festivalu Lentu in tudi po Lentu in ker je polenta ena taka zdrava, močna, konkretna in barvna jed, ki obstaja in živi tukaj.« Sicer pa prinaša vsakdanje dogajanje, druženje in deljenje, ki kot takšno že stoletja daje moč in polni življenja ter je bilo in bo osnova vseh organiziranih legij na bazi medkulturnega, medrasnega, medspolnega, medgeneracijskega, medcelinskega in medžanrskega in medmestnega, centralno-perifernega dialoga. O celotnem dogajanju se lahko vsi zainteresirani seznanijo na Polentinem blogu (http://polenta2012.blogspot.com/), sicer pa je meni Polente, ki se bo odvijala mesec dni, med 20. julijem in 20. avgustom, osredotočen na prostorsko-konceptualna žarišča, ki bodo vzpostavljena med Polento takole: ››Polentina škatla v centru mesta bo ponudila informacije, prostorske intervencije, galerije, diskusije, predavanja, delavnice; ››Čajnataun na tržnici vas bo na spoprijateljil z drugimi na delavnicah, intervencijah, skupnih druženjih in pri delavnici koles; ››Mobilna plaža na Lentu in ob Dravi vam bo ponudila bio-eko okrepčevalnico, tuše, spa-masaže in aromatske terapije, vse lepo začinjeno z druženjem; ››Fotomuzej pri babici na Medvedovi 34 bo ponudil svoje tematske delavnice in muzej; ››Mobilni udarnik bo z raznimi projekcijami filmov, čitalnicami in delavnicami potoval po vseh mestnih četrtih in periferiji; ››Foodology menza bo nahranila lačne in jih povabila na delavnice po različnih žariščih v mestu; ››na različnih lokacijah po mestu bodo odprli tudi štiri samostojne razstave in poskrbeli za pet povork v centru mesta, kjer bodo potekali pravi javnoprostorski spektakli; ››ne sme se pozabiti še na ARTtaxi in družbeni eksperiment v obliki Univerzalnega temeljnega dohodka.

TERASAFEST

foto KPŠ

Ptujska terasa

Ptujčani bodo poskrbeli za vznemirljivo poletno dogajanje s TerasaFestom 2012, mednarodnim poletnim festivalom umetnosti. Ponujajo ga od 11. julija do 24. avgusta. TerasaFest je več kot festival sodobne umetnosti, saj urbanemu vrača urbano in ne vsiljuje, vendar zgolj spremlja. Festival bo ponudil koncerte, predavanja, razstave in še mnogo drugega na raznih prizoriščih, njegovi sladkorčki oziroma izpostavljeni dogodki pa bodo: 20. 7. na Slovenskem trgu koncert zasedbe Melodrom. Teden dni kasneje bo v Minoritskem samostanu koncert zasedbe Cubismo z edinstvenim in prepoznavnim glasbenim stilom. 8. 8. pa bo v Kavarni ptujskih študentov odprtje fotografske razstave Jureta Eržena. Minoritski samostan boste lahko ponovno obiskali 17. 8., ko bo tam nastopil Vlatko Stefanovski s svojim triom. Teden dni kasneje pa bo na Slovenskem trgu zvečer nastopila še zasedba Elemental.

poletno festivalsko dogajanje

NA GLAVNEM TRGU V MURSKI SOBOTI LUTKARIJE V VELENJU

VELENJE POLETI

foto ARHIV POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletne kulturne prireditve v Velenju

V okviru Poletnih kulturnih prireditev Festival Velenje organizira kar 61 dogodkov – nastopajoči so iz 11 držav. Nekaj se jih je že zvrstilo, sledijo pa še tile vrhunci: 14. 7. Massimo Savič na Titovem trgu, tam bo 25. 7. Oxfordshire Youth orkestra, 9. 8. Koncert klasične glasbe v atriju Velenjskega gradu z zasedbo Severjin iz Nizozemske, 11. 8. bo na Titovem trgu plesno-glasbeni spektakel izvrstnih ruskih kozakov, 23. 8. bodo pred kulturnim domom tudi novogoriški Avtomobili, 2. 9. pa bo na Velenjskem gradu Iztok Mlakar (karte razprodane v manj kot 3 minutah).

foto ARHIV SOBOŠKO POLETJE

Murska Sobota vabi vse generacije

V Murski Soboti imajo dva poletna festivala – Soboško poletje, ki že pridno vabi na svoje prireditve, in Moje mesto, ki je namenjen otrokom. Potem pa še prvi jesenski festival Prejk 12. Na letošnjem festivalu »Soboško poletje – Glasbeno zrcalo sveta« bo zaigralo, zapelo in zaplesalo preko 250 nastopajočih različnih narodnosti, kultur, veroizpovedi in usod. Nastopali bodo eminentni glasbeniki s področij jazza (na primer Avram Fefer Group iz New Yorka); etno jazza (na primer Tamara Obrovac); klasične glasbe (violinist Stefan Milenković); slovenske ljudski pesmi (vokalna zasedba Katice, Istranbul, Klarisa Jovanović z Vaskom Atanasovskim in drugimi odličnimi glasbeniki); irske ljudske glasbe (Alan Kelly Gang); slišali bomo tudi duet odličnih svetovno uveljavljenih cimbalistov (Kálmána Balogha in Miklosa Lukacsa iz Madžarske) in izjemnega avstralskega glasbenika, aborigina Franka Yammo, ki bo prišel v Mursko Soboto z nastopa na predotvoritvenem dogodku olimpijskih iger 2012 v Londonu; videli pa bomo še nadvse zanimiv nastop tolkalistov Panergy. Gre za prvi tovrstni orkester v Evropi, ki izvaja karibsko glasbo izključno na jeklenih sodih (steel drums). V centru mesta, na Trgu kulture, bodo v okviru festivala za otroke Moje mesto vsako soboto od junija do septembra ob 10. uri kulturni in umetniški dogodki, namenjeni predvsem otrokom: od cirkusa do lutkovno-gledaliških predstav. Letos dodajajo še dogodke ob nedeljskih dopoldnevih. Vsako nedeljo prav tako ob 10. uri bodo namreč v okviru tega projekta v soboškem mestnem parku (za objektom Gledališča Park) pripravili ustvarjalnice, ki bodo otrokom omogočile, da na različnih področjih izrazijo svojo ustvarjalnost. V začetku septembra (od 7. do 15.) se bo v središču Murske Sobote odvijal še festival Prejk 12, preko njega se bodo obiskovalci seznanili z ustvarjalnim delom ljudi iz Prekmurja, Prekmurci pa z novimi dimenzijami uporabe prostora skozi prepletanje preteklosti in sedanjosti ter tradicije in sodobnih trendov. Hrbtenico dogodkov predstavljajo sodobna glasba v vsej svoji raznolikosti in nanjo vezane obstranske dejavnosti, kot so delavnice, debate, predstavitve in predavanja ter multimedijske inštalacije. Podrobne informacije o programu in dogajanju bo mogoče spremljati na spletni strani www.prejk-12.si.

24 25

poletno festivalsko dogajanje

V BELTINCIH

foto ARHIV JSKD

JAZZINTY

foto ZAVOD LOKALPATRIOT

Nekomercialno v Novem mestu

V BELTINCIH

S folkloro v Beltince!

foto ARHIV JSKD

Letošnji Mednarodni folklorni festival Beltinci bo trajal od 26. do 29. 7. Otvorili ga bodo obenem z razstavo starih gramofonov in predstavitvijo cedeja Slovenske ljudske plesne viže Prekmurje in Porabje. Naslednji večer bo namenjen predstavitvi folklorne skupine »KONOPA« iz Slovaške, sobotno popoldne bo za sejem in spremljevalni program – mlačev s cepci, čiščenje zrnja s posebnimi starimi pripomočki, mletje zrnja in nazadnje peka potic in kruha. V večernem programu bo ob 20. uri na sporedu ETNO VEČER, letos posvečen tamburašem. Nedeljsko popoldne pa bo ponudilo svečano povorko vseh sodelujočih folklornih skupin na prireditvenem prostoru v parku in nastope folklornih skupin iz Slovenije.

Novomeščani bodo poskrbeli za tradicionalni Jazzinty in Veleblagovnico Situlo. Sicer pa velja, da so v Novem mestu izredno povezani med seboj in se njihovi festivali nenehno dopolnjujejo in podpirajo drug drugega. Platforma projekta Veleblagovnica Situla je odprt prostor – kavarna, restavracija, hostel, letni vrt v starem mestnem jedru. Veleblagovnica Situla izžareva celosten in aktualen pristop k oživljanju mestnega jedra, saj temelji na široki paleti dogodkov, za katere je ključno, da se izvajajo skozi vse leto. V Situli namreč močno zastopajo mnenje, da je oživljanje mestnega jedra proces, ki ne sme temeljiti samo na sezonskih ali enkratnih prireditvah. Vabimo vas na njihove naslednje poletne vrhunce, ki se bodo odvijali na Skritem vrtu Situla: 20. 7. večer Yoga Is Music, ko je vsak posameznik aktiven del celote, meja med glasbeniki in poslušalci izgine, ozračje pa preplavi harmonija. 27. 7. bo Fotopub glasbeni večer, poln bliskavic in objektivov. 10. 8. bo Jazzintiy glasbeni večer, ko bodo predstavili napovednik tega prihajajočega festivala. Ob mednarodni glasbeni delavnici bo od 13. do 18. 8. v Novem mestu potekal tudi jazz festival Jazzinty, katerega program sestavljajo predstavitve novih slovenskih jazzovskih projektov, finale nagrade Jazzon, koncert mentorjev delavnice in posebnega gosta, večerni koncerti zabavnejšega značaja na mestnih ulicah in trgih, zaključni koncert udeležencev delavnice in spremljevalni program. Letošnji program je razširjen in obogaten v sodelovanju z zavodom Maribor 2012 in prinaša v avgustovskem tednu naslednje vrhunce: 16. 8. na vrtovih Dolenjskega muzeja RAPHAEL WRESSNIG & BIG BOOGALOO HORNS feat. Enrico Crivellaro, 17. 8. na vrtovih Dolenjskega muzeja JAZZINTY ENSEMBLE feat. MIROSLAV VITOUŠ, istega dne bo tudi koncert Alenke Godec na Glavnem trgu, v San Sebastianu pa koncert zasedbe GROOVEAPARTMENT.

poletno festivalsko dogajanje

SCHENGENFEST PODNEVI

foto BORUT PETRIČ

TRG UMETNOSTI

SCHENGENFEST PONOČI

foto ARHIV GVIDO DRUŠTVO

foto BORUT PETRIČ

Pa še skok v Vinico na Schengenfest

Schengenfest je v samo dveh letih prišel do statusa enega najbolj zaželenih festivalov za obiskovalce in glasbene skupine, po mnenju mnogih medijev in udeležencev pa je celo najboljši poletni pop-rock festival v Sloveniji. Poteka prvi vikend v avgustu kot tridnevni festival na prekrasni lokaciji ob reki Kolpi v kraju Vinica v Beli Krajini, neposredno na slovensko-hrvaški meji. Doslej so na Schengenfestu nastopile že številne najbolj pomembne ali pa progresivne skupine tako iz Slovenije kot tudi od drugod: Siddharta, Laibach, Magnifico, Jinx, Big Foot Mama, Elvis Jackson, Boban i Marko Markovič orkestar, Dan D, Psihomodo Pop, Strojmachine, Alya, Trkaj, 6 Pack Čukur ... Kot sami pravijo: »Nismo največji, smo pa najbolj seksi. In v kratkem času smo res postali – vsaj najbolj seksi.«

Poleti v Slovenj Gradcu

foto Alenka

Slovenjgraško poletje in Trg umetnosti

Slovenjegraško poletje ponuja več kot 50 glasbeno-scenskih dogodkov. Izvajalci bodo nastopili na dveh odrih in v petih kulturnozgodovinskih objektih. V pisanem večmesečnem dogajanju se predstavljajo domači in tuji orkestri ter perspektivni mladi glasbeniki različnih zvrsti, kot so klasična glasba, etno, jazz in rock. Nastopili bodo tudi pihalni orkestri, mednarodne glasbene, folklorne in etno skupine, različni solisti ter domači in tuji še neuveljavljeni glasbeniki in skupine. Vsak petek in soboto bodo dogajanje obogatili ugledni glasbeni gostje, kot so Orkester slovenske filharmonije, Simfoniki RTV Slovenija in tuji simfonični orkestri, big bandi iz Slovenije in tujine, glasbene skupine iz pobratenih mest, najboljši slovenski pihalni orkestri, domači in mednarodni ansambli ter solisti s festivalov Lent in Imago Sloveniae. Trg umetnosti pa bo potekal v petek, 14., in soboto, 15. septembra 2012. Glavno prizorišče bo Glavni trg v Slovenj Gradcu z dodatnimi prostorskimi zmogljivostmi v MKC Slovenj Gradec. Kot najbolj pomembne prireditve organizatorji izpostavljajo povezovanje in predstavitev koroških srednjih šol skozi glasbeno, likovno, plesno ali drugo umetnost (petek) ter sobotne prireditve: fotografsko in likovno delavnico Mesto skozi moje okvirje, kulturno budnico, pozdrav mestu in kulturni naval na občane, Bazar umetnosti, Koncert treh skupin, Vzhod Slovenija - Zahod. ▪

26 27

glasba

Festival Maribor 2012

1 richard tognetti & aco 2 orkester fm

foto Paul henderson - kelly

foto dejan bulut

DARJA KOTER

svetovalka za klasično glasbo 1

estival Maribor 2012 je ena najimenitnejših glasbenih prireditev v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo z lastno produkcijo, in ima skupaj s svojimi predhodniki, kot sta nekdanji Festival baročne glasbe in Glasbeni september, skoraj 50-letno tradicijo. Za njegove idejne, izvedbene in umetniške presežke zadnjih pet let skrbi umetniški vodja Richard Tognetti, violinist in komorni glasbenik avstralskega rodu, ki preseneča z dovršeno idejno zasnovo globalnih razsežnosti. S svojo prepoznavno karizmo in programsko izvirnostjo presega klišeje in poskrbi za glasbene poslastice velikega formata. Festival se ponaša z novitetami in praizvedbami klasične glasbe, z multimedijskimi projekti, s prvinsko etnično in jazzovsko glasbo pa prestopa žanrske meje in jih zanimivo prepleta v nove zvočne dimenzije. Med sodelujočimi je vrsta virtuoznih eminenc, ki nastopajo kot solisti, komorni glasbeniki in člani priložnostnega Festivalskega orkestra ter skupaj s člani različnih orkestrov delujejo v svojevrstni glasbeni delavnici, ki je prav tako emblem prireditve. Festival Maribor, ki ga predano in visoko profesionalno vodi Brigita Pavlič, se je v zadnjih letih tudi zaradi odlične produkcijske ekipe suvereno uvrstil med najvidnejše evropske prireditve festivalskega značaja, kar potrjujejo odlične kritiške ocene v domačih in tujih medijih. Kot pravi Janko Šetinc, spiritus agens predhodnih festivalov, pianist, čembalist in pretanjen kritik: »Richard Tognetti se je kot umetniški vodja razdajal v svoji maniri: nebrzdan temperament, virtuozno znanje, ustvarjalna domišljija, občutek za trenutek, odrski talent … K temu dodajte še bogastvo orkestralnega zvena – ali bi si lahko želeli še kaj več?« Odlika festivala je tudi skrb za uveljavitev mladih obetavnih glasbenikov, ki jim je s sodelovanjem z velikimi imeni ponujena promocija najvišjega ranga.

Koncertni dogodki se vrstijo v Mariboru in partnerskih mestih, njegova posebna odlika pa je odkrivanje prireditvenih možnosti historičnih stavb, s čimer skrbi za revitalizacijo kulturne dediščine. Skupaj z Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012 bo Festival Maribor zaživel še prav posebno odmevno, saj pripravlja vrsto novosti. Jedro letošnjega orkestra ponovno tvorijo člani slovitega Avstralskega komornega orkestra (njegov stalni dirigent je Richard Tognetti), ki se mu bodo pridružili izbrani domači in tuji solisti ter člani domačih in tujih profesionalnih orkestrov (Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Simfoničnega orkestra SNG Maribor, Beograjska filharmonija, Festivalski orkester iz Budimpešte idr.). Na festivalu bo letos sodeloval tudi t. i. festivalski zbor, pretežno sestavljen iz članov Opere in baleta SNG Maribor pod vodstvom Daniele Candillari. Program festivala sestavlja kar petnajst različnih celovečernih koncertov, ob njih pa matineje in koncerti za mlade. Organizatorji najavljajo tudi festival v festivalu – Festival za Maribor, v okviru katerega bodo obiskovalci in mimoidoči spremljali glasbene dogodke na ulicah in trgih, pod sloganom »Maribor 2012 – kulturna prestolnica za vse!« pa bodo vrhunce festivala slišali tudi varovanci domov za ostarele in zavodov za prestajanje kazni. V ta sklop sodijo tudi dogodki in predavanja za mlado in najmlajšo populacijo, ki jo festival nagovarja s posebno skrbno izdelanim programom, in sicer v sodelovanju s študentsko sekcijo Slovenskega muzikološkega društva pod vodstvom predsednika društva Gregorja Pompeta. Obetajo se tudi v svetu izjemno popularni glasbenoscenski poulični utrinki (flash mobs), ki z izvirnimi in udarnimi predstavitvami nagovarjajo mimoidoče in na ta način vabijo na koncertne dogodke. V središču

Maribora se jih je zvrstilo že nekaj; v njih pa so se izkazali mladi pevci Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti iz Gradca: sopranistki Nika Gorič in Theresa Zisser, baritonist Georg Klimbacher, bas baritonist Klemen Gorenšek in pianistka Daniela Candillari. Posamezni koncerti so oblikovani na temeljih medsebojnih prepletov različnih glasbenih zvrsti, umetniških izrazov in kultur, kar je ena od zaščitnih znamk umetniškega vodje. Tognetti je izbral vrsto klasičnih mojstrov ter eminenc 20. in 21. stoletja. Na otvoritvenem koncertu bo mogoče slišati Vivaldija, Paganinija, Brittna, Schönberga, pa tudi Piazzolo in pop-rokerje R.E.M. Spored, imenovan Vir navdiha, prinaša priljubljeni Mendelssohnov koncert za violino, klavir in godala, kjer bo sodeloval sloviti madžarski pianist Denes Várjon. Zvrstila se bo prava plejada za slovenski prostor novih skladateljskih imen, katerih del ne poznamo, ob njih pa bo zvenela tudi glasba avstralskih priseljencev. Posebnost bo svetovna praizvedba dela avstralskega skladatelja Bretta Deana, ki ga avtor posveča R. Tognetiju in Festivalu Maribor. Na mariborske odre se po nekaj letih vrača klarinetist Mate Bekavac, ki je prav tam začel svojo danes bleščečo umetniško pot. Vrhunec festivala bo Beethovnova 9. simfonija, v kateri bodo sodelovali odlični gostje solisti: Dawn Upshaw, Viktória Mester, Allan Clayton, Bernarda Bobro in Gustav Belack. Festival Maribor 2012 ponuja tudi multimedijske koncertne dogodke, kot bo ambiciozen glasbeni podvig Greben, ki prinaša iskanje povezav med naravo in umetnostjo, med glasbenim slikanjem in slikanjem glasbe, ter še mnogo več. ▪

Festival Maribor bo potekal med 5. in 15. septembrom na različnih lokacijah v Mariboru.

G la

glasba

Stanje mariborske glasbene scene

Kuj železo, dokler je vroče Maša Malovrh

Mariboru znajo ceniti domače, kar je vzklilo na domačih tleh in odraslo med domačimi ljudmi. »To je naše,« pravijo, »za to je treba poskrbeti.« Hvalevreden lokalpatriotizem, ki običajno v začetnih fazah razvoja oseb in/ali projektov odigra konstruktivno vlogo, lahko začne v nadaljevanju, če se ga ne preseže, prinašati tudi negativne stvari. Za razvoj tistih »naših« namreč ni dovolj, da so, čeprav preskrbljeni, nenehno doma. Brez dialoga in soočenja z drugimi scenami je scenarij predvidljiv: stagnacija in postopno usihanje zanimanja na eni ter motivacije na drugi strani ustvarjalnega procesa. Kreativnost na kateremkoli področju lahko obstaja le v neprestanem soočenju in dialogu, ki ga podpirajo trud, pehanje, grizenje kolen, tveganje in izpostavljanje. V Mariboru cenijo tisto, kar imajo, negujejo talente in uspehe rojakov umetnikov, nočejo jih izgubiti, zato jih varujejo in jim omogočajo delovanje znotraj zaprtega kroga. (Morda razumljiva posledica dejstva, da beleži Maribor daleč največji odliv možganov in kreativnega potenciala v državi.) V zadnjih dveh letih je med sodobnimi lokalnimi mariborskimi glasbeniki vzpon na raven nacionalne prepoznavnosti uspel Maji Pihler - Bilbi z uspešnico Hvala za vijolice in Maji Keuc, ki je evrovizijsko odkritje lanskega leta. Vendar pa se dosežek lahko hitro sesede sam vase, če se omeji na nastope v izvornem kulturnem habitatu.

Povsod je lepo, a doma je najudobneje

V Mariboru omogočiti nastop mariborskemu glasbeniku je še toliko bolj pomembno, če ta doseže prepoznavnost v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. Zaenkrat je najdaljšo konstanto prepoznavnosti in poslušanosti med mariborskimi glasbeniki uspelo obdržati skupini Patetico iz Ruš, ki se je na slovenskem glasbenem obzorju pojavila leta 2004.

»Kot rečeno, scena je mlada, časi in pogoji za ustvarjanje in (pogojno) preživljanje s takim in podobnim umetniškim početjem pa temu nenaklonjeni. Zato naj ne bodo pričakovanja prevelika in koraki predolgi. Vsekakor je skakanje na mestu boljše od stanja na mestu, in dokler je to mesto Maribor, bo zagotovljena osnovna motivacija za obstoj, čas pa bo pokazal pravo pot za nadaljnji razvoj.«

Čeprav so uspešni izvajalci tu podprti in jim je omogočeno delovanje, pride tudi do neljube posledice – namesto da se ta uspešne podpre ter se jim omogoči čim več gostovanj, se jih ugnezdi na lovorike, ki kmalu ovenijo in celoten proces se konča tam, kjer se je začel. Početje, ki nedvomno izvira iz dobrih namenov – omogočiti ugodne razmere za ustvarjanje in kulture mladim, ki morajo imeti možnosti gojiti svoje talente – se izrodi v »ujčkanje«. Dobro bi bilo upoštevati pregovor: Kuj železo, dokler je vroče. Ko je še mehko in upogljivo, čeprav je zato tveganje večje. mariborskimi. Seveda je pri vedno nezaželeni in neizogibno pristranski primerOdraščanje: puberteta javi česarkoli ljubljanskega s čimerkoli In mariborska glasbena scena je še mla- mariborskim dobro upoštevati parameda in zelo vroča, potencialno prilago- tre, ki postavijo izhodiščni zorni kot. dljiva in zmožna prodora. Ambiciozna Ljubljana premore dobro uveljavljeno poteza oživljanja popularne glasbene akademijo za glasbo, kar pomeni vedno podstati je Nova popevka, novi glasbeni svež pritok energije discipliniranih glasval, ki se naslanja na svojo legendarno benikov, ki se želijo uveljaviti in so za to predhodnico (Slovensko popevko, op. pripravljeni marsikaj žrtvovati. prev.) le v smislu kakovosti avtorskih in V Ljubljani je več javnih in družabnih izvedbenih zmogljivosti, sicer pa črpa prostorov in dogodkov, primernih za feiz modernejših zvrsti soula, jazza, bluza stivalne in koncertne dogodke ali »jam in šansona, kot je zapisano v manifestu sessione«, kar pripomore k pestrosti pogibanja Nova popevka. Koncertni večer nudbe za poslušalce, k njihovi konstanpoteka v duhu zimzelenih popularnih tni motivaciji za obisk tovrstnih dogodmelodij v modernejši, drznejši in kon- kov in od tod tudi motivaciji glasbenikov kretnejši verziji, njegovi glavni akterji za njihov ustvarjalni krogotok. pa so družinski ansambel Papir s pev- Tretji parameter utemeljujem na primekama Ano Bezjak in Keučevo, med gosti ru, v izogib avtomatski zlovoljnosti nad so do danes nastopili še Ditka Haberl podatkom, ki ga med vrsticami prinaša. in vrsta mljaših, kot so Severa Gjurin, Od začetka prestolovanja se je v Mariboru Bilbi in Patetico. na različnih prizoriščih odvilo solidno Kot rečeno, mariborska glasbena scena število koncertov slovenskih glasbepopularne glasbe je sveža in z energi- nikov, med katerimi je bilo precej ljujo nabita pubertetnica, ki se z vsemi bljanskih: Brina, Fake Orchestra, Matjaž svojimi talenti še vedno išče in ob tem Romih, Aleš Rendla, pa tudi Atanasovski razvija. V žanrskem smislu je zaobjela v ljubljansko obloženem triu, omeniti elektronsko glasbo, ki jo kreira Creative velja še Kataleno, Boštjana Gombača ... Underground, zametke jazza, od časa Najbrž sem izpustila še katero ime, ki je do časa oživita v tujini dobro zapisana prišlo nastopat pred mariborsko občinSamo Šalamun in Vasko Atanasovski stvo. Praktično iz vse Slovenije. Torej, zas podmladkom, reagge vibracije pa že kaj ni mogoče zaslediti premikov v obraleta uravnavajo razpoloženi Siti hlapci. tno smer? Zakaj na primer Papir v okviru Obetavni komentarji in pozitivne notice EPK Maribor 2012 ne pridejo nastopat v letijo še na tenkočustnost rosno mladega Ljubljano? Zakaj recept ne deluje? tria Pliš, ki mu je preboj uspel s posnet- Kot rečeno, scena je mlada, časi in pogoji kom, objavljenim na YuTubu. Najde se za ustvarjanje in (pogojno) preživljanje s celo nekaj kakovostnih kantavtorjev. takim in podobnim umetniškim početjem pa temu nenaklonjeni. Zato naj ne Starejša sestrična ljubljanska bodo pričakovanja prevelika in koraki Kaj pa v Ljubljani? Če ostanem pri po- predolgi. Vsekakor je skakanje na mestu nazoritvi, je ljubljanska glasbena scena boljše od stanja na mestu, in dokler je to v razmerju do mariborske njena sta- mesto Maribor, bo zagotovljena osnovna rejša sestrična, glasbeniki sorodnih motivacija za obstoj, čas pa bo pokazal žanrov pa dobro generacijo in pol pred pravo pot za nadaljnji razvoj. ▪

28 29

»Toda vseprisotna je navidezna nervoza ali nemir, kot nekakšna predpriprava na nepovratno katastrofo. Kot da bi Sigur Ros upesnili kolektivno stanje duha ne le Islandije, ki je prva padla na bojišču gospodarske krize, temveč vse Evrope.« foto Lilja Birgisdóttir

Islandski S valjar

igur Ros so zagotovo ena od pomembnejših skupin, ki so obeležile zadnje desetletje popularne glasbe in ji kazale pot. Vedno na robu med alternativno in nekonvencionalno podobo duhovno hrupnih manter in tenkočutno pop filozofijo, ki ji nekateri ploskajo z inercijo, četudi v življenju niso slišali niti ene skladbe omenjene skupine. Navesti zgolj en naslov Miroslav Akrapović skladbe iz njihove diskografije pa je visoka svetovalec za neklastično glasbo znanost. Pa vendar, ko bo 5. septembra skupina Sigur Ros stopila na mariborski oder v okviru festivala Mars, bo to zagotovo eden od vrhuncev glasbenega dogajanja na EPK 2012 Maribor. Ta ugotovitev naj bo namenjena predvsem tistim, ki jim je skupina všeč, a se ne bi na hitro spomnili nobene njihove melodije. Torej …

glasba

Ime Sigur Ros v prevodu pomeni Zmagovalna roža. Pomen in simbolika sta le v tem, da si je skupina ime nadela po sestri enega od članov, ki se je rodila na dan ustanovitve skupine. Ustanovljeni leta 1994, dve leti za Radioheadi, so bili Sigur Ros popolna glasbena folklora, ki je ustvarila lastno dimenzijo lirike in razmišljanja. Lahko bi ji rekli tudi njihov svet. Zanimivo je predvsem to, da je po zatonu grungerske kulture in smrti Kurta Cobaina skupina Sigur Ros, ki skladbe v večini poje v islandščini in vonlandščini (o tem pozneje), doživela izjmeno dnevno rotacijo svojih videospotov na MTV in singlov na radijskih postajah. Bolj od skupine Sigur Ros so se v tistem času poslušali le Radioheadi, ki so že po svojem drugem albumu Von Brigði skupini poslali »nespodobno vabilo« – skupna turneja in nekaj skladb za srce in dušo obeh glasbenih taborov. Thom Yorke bo še danes prikimal, da so Sigur Ros najljubši in zanj največji rock bend. Bend, ki je v izogib novinarskemu modrovanju in izmišljevanju žanrskih imen svojo godbo opisal kot slow motion rock. Toda niso mogli mimo dejstva, da sta jih tako glasbena medijska srenja kot tudi sleherno poslušalstvo imela za vesoljce. Vesoljce kot avtorje vesoljske glasbe, ki te prevzame na enak način kot slikarska umetnina ali izjemna knjiga. In res je! Mnogo glasbenih člankov, recenzij, esejev, ki govorijo o skupini in njihovi dosedanji glasbeni karieri, uporablja pridevnik vesoljno. In to vse od prvenca Von iz leta 1997 pa do zadnjega, pred kratkim objavljenega albuma Valtari. Kaj je tako privlačnega, skrivnostnega in nenavadnega v njihovi glasbi, da v pomanjkanju besed, ki bi opisale naše navdušenje nad slišanim, uporabljamo izraz vesoljni? Skupina Sigur Ros je prepotrebno širino in globino svojega glasbenega izraza že od samega začetka pridobivala skozi jezik. Peli so namreč v islandščini in fiktivnem jeziku vonlandščini, ki je pravzaprav pogruntavščina pevca in vodje skupine Jónsija Birgissona. Ob tem podatku se skrivnostni, ali če hočete pravljični svet islandske pokrajine zbudi sam od sebe. Namreč, slavni Tolkien je kot veliki oboževalec preko del islandske mitologije in njihovih pravljičnih poem prišel do ideje za Gospodarja prstanov. In še več! Za potrebe trilogije si je moral izmisliti celoten svet in čas, kjer se bo

njegovo delo dogajalo. Nekaj podobnega kot Jonsijeva jezikovna iznajdba vonlandščina (von pomeni v islandskem jeziku upanje), v kateri bo skupina razmišljala in se izražala. Pevčev falzet, preigravanje kitare z godalom, ki ga obdaja fino stkana melanholična simfonija, v kateri se razkriva vsa prečudovita narava in skoraj filmsko poustvarjeno ambientalno vzdušje … to so Sigur Ros. Instrumentarij skupino postavlja med vodilne predstavnike post rocka. Toda dandanes so meje med žanrskimi označbami delno ali v celoti izbrisane. Moram priznati, da sem vsak album skupine Sigur Ros, ne glede na lasten slog, ki sem ga prej poskušal opisati, poslušal ali poskušal razumeti po svoje. Četudi se njihova glasba doživlja kot vase zaprta zvočna zgodba, v kateri so že vnaprej določene vloge, potek dogajanja in dramaturgija, je skupina Sigur Ros v svoje skladanje vedno vnašala duh ali iskro časa, v katerem je živela in ustvarjala. Njihova vesoljna simfonija, ki je svoj vrhunec doživela z albumom Takk …, na katerem se prepletata naravno in nadnaravno preko nenehnega dopolnjevanja in projiciranja preteklosti v sedanjost ter obratno, je bila vedno tudi zemeljska. Lahko bi rekel, da so člani skupine Sigur Ros trdno na tleh. A še bolj drži, da je njihov notranji mir eden od pogojev, da lahko opisujejo svet vilincev in škratov. Toda naj bralca ne zavede pravljična simbolika. Glasba skupine Sigur Ros je v svoji katastrofično distorzirani podobi bližja operi o izginjanju ledenikov zaradi globalnega segrevanja podnebja, o večno mrtvih vulkanih, izginulih fjordih kot pa razigrani sejemski godbi pravljičnih junakov in nepridipravov. To nikakor ne pomeni, da se skupina ni poskusila v filmskem žanru kot avtor zvočnih avizov za filme Englar Alheimsins, Vanilla Sky in The Life Aquatic. Temu dodajmo še glasbo, ki so jo prispevali za koreografsko delo Split Sides. Toda zdi se mi, da so vsi njihovi umetniški izleti podrejeni delu ob nastanku novega albuma in turnejam, ki mu sledijo. Izjema ni niti njihov zadnji album Valtari, ki ga je skupina Sigur Ros izdala pred kratkim. Poznavalci pravijo, da je album drugačen od vsega, kar so objavili doslej v svoji diskografiji. Bolj umirjen in intimen z neštetimi klavirskimi preludiji in

»Mnogo glasbenih člankov, recenzij, esejev, ki govorijo o skupini in njihovi glasbeni karieri, uporablja pridevnik vesoljno.« udarno basovsko ritmiko, skozi takšen zvočni arhipelag se valijo zgodbe pradavnih časov. Kot da bi Sigur Ros namenoma grebli v zakladnico preteklosti, iščoč odgovore za jutri. Album Valtari v svoji dokaj koherentno uravnovešeni kompoziciji ne prinaša značilnih emotivnih izbruhov, ki so jih Sigur Ros vedno postavljali na piedestal simfonije hrupa. Toda vseprisotna je navidezna nervoza ali nemir, kot nekakšna predpriprava na nepovratno katastrofo. Kot da bi Sigur Ros upesnili kolektivno stanje duha ne le Islandije, ki je prva padla na bojišču gospodarske krize, temveč vse Evrope. Najbolj nazorno smo temu priča v videospotu za skladbo Ég anda, ki ga je režiral režiser Ragnar Kjartansson. Prav videospoti so in bodo posebnost novega albuma. Skupina se je namreč odločila, da izbranim režiserjem, ki so jih prepričali s scenarijem oziroma lastnim razumevanjem in videnjem njihovih skladb, prepusti avtorstvo videospotov. Tako bomo dobili serijo kratkih filmov v projektu, ki so ga Sigur Ros poimenovali »Mystery Film Experiment«. Koliko se boste dovolili njihovi zvočni skrivnosti zapeljati 5. septembra v Mariboru, pa je odvisno le od vaše želje sanjati in biti v sanjah. ▪

Islandski bend Sigur Ros bo na mariborskem trgu Leona Štuklja nastopil 5. septembra.

30 31

obraz polčasa

foto paul baila

FAUST: Simbol zahodne evropske kulture

TJAŠA RAZDEVŠEK

lč

»Po Spenglu naj bi Faust simboliziral človekovo 'moderno prenagljenost'. V kolikšni meri torej lahko govorimo o sodobnem Faustu v čisti zgodovinski sedanjosti?«

Iščoči odmev iščočega

Mit o Faustu je prerasel v enega izmed najpogosteje tematiziranih in uprizorjenih mitov evropske kulture. Ob septembrskem vizualnem spektaklu romunskega gledališča Teatrul national Radu Stanca Sibiu v sklopu Terminala 12 (in abonmaja Nebo) začenjamo oris priljubljenosti faustovskega motiva skozi stoletja. Vse naj bi se pričelo z Johannom Georgom Faustom, wittenberškim študentom teologije, ljubiteljskim astrologom, alkimistom in vedeževalcem, živečim med 1480 in 1540, ki je v pismih prvič omenjen leta 1507. Ta Faust je potemtakem (komajda resnična) vznemirljiva zgodovinska osebnost, ki po legendi vadi čarovniško letenje nad Benetkami, obvlada Aristotela in Platona (kako pomenljivo!) in je potujoči mag, čigar ime kasneje postane sinonim za vznemirljive variacije več kulturno-umetniških platform.

Goethe, ključni Faustov boter

Prvotna podlaga za motiv človekove stave s hudičem je ljudskega izvora. Po knjigi Historia von dr. Johann Fausten, izdani leta 1587, v umetniški jezik literature vstopi z angleškim dramatikom Christopherjem Marlowom, drama Doktor Faustus je prvič objavljena 1604., enajst let po smrti Shakespearjevega sodobnika. Zasnova dramske igre je v tistem obdobju sprožila polemike med podporniki in nasprotniki kalvinizma. Poudarjeni dvom, velika vedoželjnost, poseg v lastno (pa tudi tujo)

usodo ter odvrnitev od boga so izzvale močne reakcije. Mojstrske vaje v slogu in več kot petdesetletni projekt pa je obdelava faustovske teme pomenila Goetheju, najbolj izčrpnemu snovalcu dramske pesnitve Faust v dveh delih (prvi del 1808, celota 1833, pred tem že Prafaust). Kontrapunkt iščočega genialca, ki se na sledi vprašanj o obstanku dobrega in zla od preverljive znanosti obrne k magiji (FAUST: »vso filozofijo že / in jus in medicino z njo / sem preštudiral«), da bi »z duhovi nad skritimi brezni plaval«, predstavlja Mefisto z mamljivo pogodbo, ko Faustu obljubi večno mladost, izpolnjene želje, nekakšno potešitev iskateljske sle. Ob tej kupčiji se alkimistove duše zlodej lahko polasti le, če bo ob izpolnjevanju še najbolj drznih zamisli lahko ubil pustolovčev vihravi zagon, zadnjo željo, ko se bo na določeni življenjski točki človek enkrat ustavil, odnehal v svojem stremljenju (FAUST: »če bom trenutek vendar kdaj poprosil, / kako si lep, postoj …«). V bralni drami zatem Mefisto svojemu genialnemu izbrancu programsko razkriva čutne in celo metafizične užitke sveta, zoperstavi mu najnižje (Marjetka želi Fausta zapeljati v živalsko sfero užitka, golo telesnost) ter najvišje (Faustova navezanost na Marjetko rodi ljubezen). Z utelešenim zlom na svoji strani (MEFISTO: »na voljo so ti vsi zakladi«) okuša brezmejno moč, zagospodari nad naravo in posega celo v svetost življenja samega (če je življenje s Faustom na čelu sploh lahko še sveto?). Potuje v podzemlje k mrtvim, doživi ljubezen z lepo Heleno, prisostvuje laboratorijskemu porodu umetnega človeka. Ničejanska volja do moči se izrodi v raziskovanje absolutnega spoznanja. Še več, ob uresničitvi vseh mogočih želja začne Faust pri prilaščanju narave še sam sejati zlo. In prav pri velikem grabljenju, ko hodi čez trupla, in hkrati nedokonč(a)nem stremljenju, poglobljenem iskateljstvu, je Faust, kljub tragičnemu koncu z Marjetko, močan. Mefisto je v zadnjih prizorih, kjer človek, ne od boga poslano bitje, začuti sočutje do so-človeka (privid srečnega ljudstva), simbolično premagan. Kot širši simbol zahodne evropske kulture je Fausta v 20. stoletju ustoličil nemški kulturni filozof in pisec univerzalnih zgodovin Oswald Spengler, ki v Zatonu zahoda (1917–1922) svetovno zgodovino

obraz polčasa

deli v osem kulturnih krogov, zadnji je faustovski. K faustovstvu kot izhodiščnemu motivu se na polju modernejše književnosti obrnejo Thomas Mann (Doktor Faustus), ruski prozaist Mihail Bulgakov (Mojster in Margareta) ter francoski simbolist Paul Valéry v fragmentarni pesnitvi Mon Faust. Pa Heinrich Heine (Der Doktor Faust) ter Carol Ann Duffy (Mrs Faust) in mnogi drugi pesniški glasovi. Motivno-tematsko (Fistula je antipod Doktorja Foustke) se nanj navezuje celo lani preminuli Vaclav Havel v drami Temptation, ki je bila premierno uprizorjena 1985. v dunajskem Burgtheatru, na Češkoslovaškem pa šele pet let pozneje. Klasični motiv je prenesel v tedanjo sodobnost totalitarnega duha in opozoril, da nad človekom bolj kot figura rdečega hudiča visi regulacija idej in zamisli, kar je še bolj strašljivo. Ne nazadnje bi tudi ob Wildovi Sliki Doriana Graya lahko govorili o motivnih vzporednicah.

Slovenska perspektiva: prek Cankarja do Pandurja

Purcareteja, ki je bil v osemdesetih letih umetniški vodja gledališča v Krajovi, njegove odrske postavitve klasičnih besedil so vizualno izjemne. Gledališka predstava je bila v Romuniji prvotno uprizorjena v megalomanskem opuščenem tovarniškem kompleksu, zaradi tehnične zahtevnosti pa bo štajerski oder eden redkih gostiteljev romunske izvedbe. Goethejevo besedilo, ki je večinoma vodilo, je, zdi se, filozofsko vendarle dovolj mikavno in znotraj okvira tudi dovolj sproščeno, da lahko rodi vedno nove, neponovljive reinterpretacije boja med človekom in demonom, svetlim in temnim. Glasbenim sladokuscem so blizu zveni znamenite opere Charlesa Gounoda ter Arriga Boita. Fausta se je lotil Wagner v svoji uverturi, znani sta Berliozova in Lisztova simfonija, ki vsaka po svoje vznemirjata čute, podobno kot Fausta vznemirja čudovita moč duhov. Seveda na tem mestu ne moremo zaobseči izjemnega nabora vseh variacij glasbene umetnosti.

Faust na filmskem platnu

Prva filmska upodobitev (Faust – Eine deutsche Volkssage, rež. F.M. Murnau, 1926), ki vsebuje zgodnje specialne efekte (Faust na Mefistovem hrbtu dirja po nebu), se je zgodila še na traku nemega filma. Študent in alkimist želi mesto obraniti pred epidemijo kuge, zaplete se z vstopom Mefista ter obljube večnosti. Gre za film režiserja Nosferatuja. Naslednja večja ekranizacija, ki jo izpostavljamo, sledi desetletja zatem (Faust, rež. Peter Gorski, 1960). Lani je rusko-nemška produkcija vnovič predstavila Fausta (Faust, rež. Aleksandr Sokurov, 2011). V zanimivi postavitvi kamere in (kljub časovnemu odmiku, v katerem se dogajanje odvija) v gledljivem nizu sekvenc združuje zgodovinski žanr in Goethejevo literarno predlogo. Film iz niza Sokurove monumentalne tetralogije o vplivnih možeh je na beneškem filmskem festivalu lani prejel zlatega leva. Kot navaja spletna stran lanskega LIFF-a, je ruski filmar po Hitlerju, Leninu in cesarju Hirohitu zdaj upodobil simbolično figuro, »ki zaključuje niz velikih hazarLetošnja gledališka poslastiderjev, ki so izgubili najpomembnejše ca Maribora 2012 in pretekli stave«. Ob vprašanju, zakaj prav Faust evropski odri zaključuje to galerijo zgodovinskih oseb, Faust, ki se 7. in 8. septembra obeta Odru ruski režiser razloži: »Zlo se lahko repromed nebom in zemljo, bo tokrat zaživel ducira in Goethe je izrazil njegovo bistvo: v romunski produkciji v režiji Silvia nesrečni ljudje so nevarni.« Ob podobi znanstvenika in alkimista, ki v korelaciji s hudičem simbolno (in pravzaprav tudi fizično) zagospodari svetu, izpostavljamo Cankarjevo predelavo motiva v Pohujšanju v dolini šentflorjanski (1907), spisano v izvrstni dekadentno-simbolistični maniri, kjer se zabrisuje meja med dobrim in zlim. Še več, zaradi prevlade pohujšljivosti tudi zlodej nad umetnikom Petrom nima več tolikšne moči. Od lanskega leta lahko beremo sijajno razpravo komparativistke dr. Sete Knop Od doktorja do mojstra (Razvoj faustovskega motiva v evropski književnosti, 2011), ki ob izvirnih obdelavah mita omenja še Mencingerjevega Abadona (1893) in Lovrenčičevo pesnitev Sholar iz Trente (1921/22). Na naših odrih je bil prvi del Goethejevega Fausta v prevodu Antona Funtka uprizorjen leta 1908, ko je izšel tudi v knjižni obliki. Oba dela dramske pesnitve je, sicer fragmentarno, uporabil Tomaž Pandur leta 1990 v doslej že dobro znani spektakularni podobi.

»Vaclav Havel je klasični motiv prenesel v tedanjo sodobnost totalitarnega duha in opozoril, da nad človekom bolj kot figura rdečega hudiča visi regulacija idej in zamisli, kar je še bolj strašljivo.« Ob koncu: iz preračunljivca in fantazme rojeno sodobno faustovstvo?

Po Spenglu naj bi Faust simboliziral človekovo »moderno prenagljenost«. V kolikšni meri torej lahko govorimo o sodobnem Faustu v čisti zgodovinski 2 sedanjosti? Lik po tej maniri je doslej že docela soočen s smrtjo boga, kar bi njegovemu notranjemu gonu in duhu, ki se ne ustavi ob eni resnici, najbrž odgovarjalo. Zdi se, da bi ga zanimala pomanjkljivost vrednot, znanost pa mu ne bi mogla razodeti vsega uma, danes vse prevečkrat razrahljane človeške psihe. Do raziskovanja narave v času tako dodelanega tehnološkega napredka in človekovega (že) obstranskega pomena pri regulaciji sveta bi ga prignala skoraj ekstremna različica individualizma v okviru, ki bi mu najbrž ustrezal. Vznemirjalo bi ga vprašanje, kako do položaja, kako se na poziciji obdržati, ali pa, kako se povzpeti še višje. Toda ali bi današnjega Fausta še gnala tolikšna oziroma, če sploh, kakšna ustvarjalna sla? Ali pa vsaj ščepec filozofske, mistične (pa ne v smislu prodajne ezoterike in tarot kart) substance? Že za preusmeritev struge potoka je včasih ključna iznajdljivost, ki misli na prihodnjo oblikovanost, drsenje Zemlje, na primer, ali pa domiselnost, ki v naravo (in) človeka posega predvsem pametno, brez večje škode. Sicer kmalu ne bo imelo več smisla razmišljati, »kaj svet v tečajih drži.« ▪

Gledališki spektakel Faust romunskega režiserja Silvia Purcareteja, narejen po motivih klasične Goethejeve drame iz 19. stoletja, se bo v Mariboru odvil 7. in 8. septembra.

32 33

intervju polčasa

lč

sa Intervju z Mladenom Dolarjem

MORAMO. Boštjan Narat uvodno besedilo Ana Schnabl foto Bojan Velikonja, dnevnik

oramo. Odplačati dolgove. Pomagati članicam Evropske unije. Ukiniti nekaj pravic in povečati uravnilovko dolžnosti. Opustiti idejo o strpnem sobivanju. Prestaviti popravo krivic izbrisanim za nedoločen čas, ker bi denarne odškodnine sabotirale varčevalne ukrepe. Moramo. Zlasti nas mora biti strah vseh, ki načenjajo dvig države, vseh, ki so tuji, ki jih na začetku ni bilo zraven, saj je pomembno pomniti začetke in vsled tega odmerjati državljanstvo. Moramo se bati, da bi stvari lahko tekle dalje in bi se ohranjale identitete ter sistemi, v katerih se oblikujejo. Vladati moramo s trdo roko, ker se le tako snujejo zmagovalne koalicije. Moramo. Privzeti idejo o tem, da smo za nastalo globalno finančno situacijo krivi sami. Pač moramo. Filozof Mladen Dolar in glasbenik ter filozof Boštjan Narat v pogovoru, ki je na drugi strani modalnosti.

intervju polčasa

Če začneva pri konceptu regije kot ideje, ki je nad nacionalnimi povezavami. Kako se regija sploh oblikuje? Ali gre po eni strani za nek tako rekoč neviden splet kulturnih podobnosti in zgodovinskih povezav ali potrebuje regija za to, da je, neko simbolno gesto, ki jo vzpo stavlja, neke vrste dogovor, zavezo, alianso? Sam koncept regije je nekoliko nejasen, v različnih kontekstih lahko pomeni zelo različne stvari. Po eni strani pomeni regionalna politika politiko decentralizacije, tudi na primeru Evrope gre pri ideji »Evrope regij« za vzpostavljanje protiuteži »Evropi nacionalnih držav« in s tem, da je tovrstna protiutež potrebna, se ljudje na splošno zelo hitro strinjamo. Vprašanje je, kje je kakšna regija, ki bi na ta način dejansko funkcionirala, poleg tega pa je ideja Evrope regij v času krize izgubila svojo aktualnost. Namesto tega danes govorimo o tem, kako reševati nacionalne ekonomije znotraj nacionalnih držav v razmerju do internacionalnega kapitala. To so parametri, o katerih se danes pogovarjamo. Ne govorimo več o regijah, ki nastopajo kot nedolžna ikebana folklornih identitet, eno tistih neobvezujočih gesel, ki uživajo splošen konsenz in se dobro slišijo. V nasprotju z idejo decentralizacije v krizni Evropi najmočnejši državi prevzemata vlogi hegemonov. Ali Evropa za svoj obstoj dejansko potrebuje hegemona? Vsaka skupnost se dogaja kot boj za hegemonijo, se pravi kot boj za tisto, kar naj bi obarvalo skupne ideje, skupno podlago, kar naj bi skupnemu dajalo ton – in ni ga skupnega in splošnega, ki ne bi bilo na določen način obarvano s partikularnim. Evropska zgodovina je konec koncev dolga in pogosto zelo krvava bitka za hegemonijo. Skrb zbujajoče je dejstvo, da je Evropa kot sedanja Evropska skupnost nastala pod hegemonijo neoliberalnih idej – poglejte samo maastrichtsko pogodbo, štiri maastrichtske svoboščine, svobodo pretoka ljudi, blaga, kapitala in storitev, poglejte samo lizbonsko pogodbo – to so dokumenti, ki pod zagrinjalom občosti in skupnih interesov še kako prikrivajo bodalo nadvse partikularnih rešitev. Njihove splošne formule pomenijo neko konkretnost, ki je v nasprotju z njihovo deklaracijo. Tu je pravi problem hegemonije, tistega, kar daje ton skupnosti, ne toliko v prestižu posameznih največjih nacionalnih držav, ki sta sicer, največji med njimi po najnovejšem političnem zasuku, začeli reprezentirati dve nasprotni hegemoni ideji. Ne, skupnost ne more brez hegemonije, vsekakor pa je zelo slabo, če se hegemonija kaže predvsem v luči prestižnega boja največjih nacionalnih držav. Vzpostaviti boj za hegemonijo, ki bo potekala po drugačnih ločnicah, je nedvomno ena velikih nalog za evropsko prihodnost.

Decentralizacija in zmanjševanje moči nacio nalne države: kaj pa sploh je tisti problem na cionalne države, zaradi katerega ves čas iščemo načine, kako jo preseči, kako ji najti alternativo? To vprašanje ima dolg historiat. Razvoj buržoazne družbe in kapitalizma se je dogajal kot razvoj nacionalne države, nastanek nacij pa je bil historično povezan ravno s koncem logike regij, ki je bila ob svojem času fevdalistični koncept. Kot taka je bila nacionalna država vezana na vzpon buržoazije in vzpon kapitalizma, ki je za svoj razmah potreboval nacionalno državo kot referenčni okvir. Po drugi strani pa lahko opažamo tako rekoč istočasen proces internacionalizacije kapitalizma, znotraj katerega nastopa nacionalna država kot ovira in omejitev. Tako liberalizem kot glavna ideologija 19. stoletja kot tudi neoliberalizem, ki pomeni njegovo reaktualizacijo in prepleskanje v zadnjih tridesetih letih, temeljita na kritiki nacionalne države kot tvorbe, ki si uzurpira preveč moči in s tem predstavlja uzdo prostemu bohotenju trga. Strah pred nacionalno državo potemtakem sploh ni strah pred nacionalizmom? Vzroki zanj torej sploh niso ideološki, ampak so – vsaj v tem konkretnem primeru – povsem ekonomski? Kritika nacionalne države ima desne in leve vire. Desni vir so ideje liberalizma in neoliberalizma, ki vidi v državi predvsem silo, ki vklepa prost pretok kapitala, ljudi, dobrin in drugega. Po drugi strani obstaja leva kritika nacionalne države, ki izhaja že iz Marxa in v kateri je država razumljena kot obči okvir razrednega zatiranja, zaradi česar bi jo bilo treba – kot mehanizem tega zatiranja – odpraviti. Zdi se mi, da je danes problem v tem, da se ti dve kritični poziciji lahko med seboj perverzno prepletata, zaradi česar prihaja do nejasnosti – neoliberalizem je pripravil takšno odpravo države in njenih mehanizmov, o kakršni se levici še sanjalo ni. Morda potrebujemo novo levo kritično teorijo nacionalne države, ki ne bi izhajala iz prepričanja, da je nacionalna država nek bavbav, pred katerim je treba trepetati, ampak iz spoznanja, da prav države danes niso sposobne opravljati svojega posla, kar je v resnici problem. Nemara je neposredna prihodnost levice prav v tej smeri: ohranjanje standardov države blaginje, države pravičnosti in enakosti, čeprav se sliši staromodno, obramba pojma države pred njenimi desnimi in levimi razdiralci, levi pojem države v nasprotju z razgradnjo države, ki smo ji priča. Če se za trenutek ustaviva pri vprašanjih naci je. Zdi se, da so vsebinska vprašanja, povezana s tem pojmom, avtomatično rezervirana za de snico, kot da se levica z njimi sploh ne ukvarja. Če vzamem za primer konkretno vprašanje

»Vprašanje je, kje je kakšna regija, ki bi na ta način dejansko funkcionirala, poleg tega pa je ideja Evrope regij v času krize izgubila svojo aktualnost. Namesto tega danes govorimo o tem, kako reševati nacionalne ekonomije znotraj nacionalnih držav v razmerju do internacionalnega kapitala. To so parametri, o katerih se danes pogovarjamo. Ne govorimo več o regijah, ki nastopajo kot nedolžna ikebana folklornih identitet, eno tistih neobvezujočih gesel, ki uživajo splošen konsenz in se dobro slišijo.«

»Morda potrebujemo novo levo kritično teorijo nacionalne države, ki ne bi izhajala iz prepričanja, da je nacionalna država nek bavbav, pred katerim je treba trepetati, ampak iz spoznanja, da prav države danes niso sposobne opravljati svojega posla, kar je v resnici problem.«

34 35

intervju polčasa

»Slovenska nacionalna identiteta se opira na serijo figur, ki so v svojem času pomenile prelom s slovensko nacionalno identiteto. To je edini produktivni način, kako to identiteto razumeti. Nič ne ogroža slovenske nacionalne identitete bolj kot govorjenje o njeni ogroženosti.«

»Kaj pomeni biti Slovenec?«, dobimo vtis, da si ga mislec, ki se umešča v sfero levice, ne bi nikoli zastavil, kot da bi se ob tem počutil ne lagodno. Kot da si takih vprašanj levica noče ali pa celo ne sme zastavljati, če hoče ostati levica. V prepustitvi te problematike samo eni strani intelektualne sfere vidim veliko težavo, sploh ker refleksija desnice v tem konkretnem primeru včasih precej poenostavlja, kot smo lahko videli na pravkar minuli proslavi, ko je bila slovenska nacionalna identiteta dobese dno reducirana na folkloro. Seveda pa tisti, ki problematiko kar prepušča drugi strani, nosi svoj del krivde. Tu je potreben nek zelo preprost premislek tega, kaj slovenska nacionalna identiteta sploh je in na kakšen način je zvezana s kulturo. Slovenska nacija se vzpostavlja skozi kulturo, nismo imeli ne političnih ne vojaških ne ekonomskih moči, kultura je srčika in temelj naše nacionalne substance, ki jo je treba braniti. To je v splošnem desni diskurz, a prav na istem mestu je mogoč levi diskurz. Če pogledamo, kaj je ta slovenska nacionalna identiteta, kakšna je njena zveza s kulturo, na kakšen način se je historično konstituirala, potem je moja teza, da se je konstituirala skozi niz rezov, prelomov s tistim, kar je v danem času veljalo za slovensko nacionalno identiteto. Če pogledamo že krščanstvo, kako je prišlo v to deželo? Prišlo je s tujimi vojskami, uničilo je dotedanjo avtohtono skupnost, pomenilo je radikalen rez in s tem vzpostavilo neke nove parametre; obenem s tem je prineslo Brižinske spomenike, prve zapise slovenskega jezika, nove duhovne izkušnje. Podobno kasneje protestantizem. Tudi protestantizem pomeni radikalen prelom s kompletnim pojmovanjem srednjeveškega krščanstva in njegove skupnosti. S čim? Z uvozom tujih idej, ampak te tuje ideje so bile, da je treba vernike nagovarjati v njihovem jeziku in v pol stoletja, ki so ga imeli protestanti na voljo, so napolnili deželo s knjižnico slovenskih knjig, prevedli Biblijo, napravili prvo slovensko slovnico ... Njihova in avguralna gesta je bila prav prekinitev s tistim, kar bi prej lahko veljalo za slovenstvo. Če gledamo razsvetljenstvo, Linharta, Matiček se ženi. Kaj je to? To je nek uvožen komad, ki širi prekucniške ideje in s katerim je Linhart pokazal, da historični moment razsvetljenstva zadeva tako Pariz kot kranjsko podeželje. Če pogledamo Prešerna in njegovo odločitev, da seže po tujih izraznih formah in jih vzame za svoje. Če pogledamo Cankarja – pričakali so ga na nož in pokurili njegovo prvo zbirko. Če pogledamo Kosovela, vso avantgardo med obema vojnama, Černigoja, Podbevška, Kogoja ... To so bili ljudje, ki so povzročali škandale in prekinjali s tistim, kar je dotlej veljalo za slovensko nacionalno identiteto. Povojni razvoj,

Perspektive, Šalamun, OHO ... Hočem reči zelo preprosto stvar: slovenska nacionalna identiteta se opira na serijo figur, ki so v svojem času pomenile prelom s slovensko nacionalno identiteto. To je edini produktivni način, kako to identiteto razumeti. Nič ne ogroža slovenske nacionalne identitete bolj kot govorjenje o njeni ogroženosti. Vse tiste, ki to identiteto dejansko tvorijo, so v njihovem času obtožili, da jo ogrožajo. V resnici je to vsem omenjenim edina skupna poteza. Identiteta se torej vzpostavlja skozi prelom. Večina omenjenih primerov ima v sebi neki element nasilja ali pa – da ne pretiravam – zelo radikalne drže. Pa mora biti vsak prelom de jansko do te mere radikalen? Se lahko tovrstni prelomi, rezi, refleksije zgodijo tudi na manj ekstremen, bolj mehak način? Radikalizmu sem na neki način zavezan, vendar gotovo na način, da to vprašanje zahteva premislek in previdnost. Zanesljivo ni radikalno samo tisto, kar vzbudi škandal in takojšnjo vidnost. Četudi se je kulturna zgodovina, še posebej v zadnjih stotih letih modernizma, veliko dogajala skozi eksces in škandal, se moramo zavedati, da je obenem največji nasprotnik radikalizma kvaziradikalizem, ki lahko hitro povzroči škandal, od katerega ne ostane nič, še posebej v časih, ko je zmagovalec videti tisti, ki naglo pritegne medijsko pozornost. Po drugi strani pa so lahko zelo radikalne pozicije tudi takšne, ki svojega radikalizma ne plakatirajo in ne kažejo na izveskih, ampak sežejo v bolj komorne, minimalistične sfere. Ki zadevajo nekaj precej manjšega, morda celo nekaj neskončno majhnega. Zanesljivo se mi zdi samo to, da je radikalizem ne glede na svojo pojavno obliko tisto, kar spreminja meje možnega, kar razširja te meje. Vsak kulturni akt, vreden tega imena, predrugači meje možnega. To lahko stori zelo bučno ali pa na način, ki je v svojem času komajda opazen, ki mu je šele pozneje mogoče izmeriti domet. Kako se – glede na vse do sedaj povedano – danes sploh lahko gremo boj, radikalizem, revolucijo? Blueprinta seveda ni in tudi nasvetov ne premorem. Je pa kriza pripeljala stvari tako daleč, da se gnev vedno bolj kopiči in se bo še kopičil. Vsi ti ukrepi varčevanja, zategovanja, krčenja dejansko pomenijo ukrepe prerazporejanja bogastva, radikalnega razlaščanja zelo velikih množic. Dogaja se nekakšna naturalizacija tega razlaščanja v imenu ekonomskih zakonitosti in potreb. Kot da bi neoliberalni diskurz postal karikatura marksističnega diskurza: ekonomija je objektivna stvar, ki terja svoje. Ne mi, zakoni ekonomije in realnosti terjajo. Moramo. V imenu zadolževanja, odplačevanja, kreditov, bančništva moramo

intervju polčasa

razlastiti množice ljudi. To je politika, ki vodi v upokojenci, zajedavski kulturniki, nefleksibilni zaostrovanje, v politični radikalizem, in za zdaj so delavci, zakrivilo ga je povsem nesankcionirano se v tej situaciji desni radikali znašli bolje kot levi. in katastrofično neodgovorno bohotenje finančnega kapitala, za katero moramo zdaj vsi tisti, ki Česa se bojimo? In česa bi se morali bati? nimamo nič s tem, plačati dolgove. Tu pa se zdi, Freud je svoj čas zastavil vprašanje »Kaj hoče kot da tega strahu ni, ravno nasprotno. Povsod ženska?« kot tisto enigmatično vprašanje, ki mu po Evropi – z zdaj vsaj eno resno izjemo – ljudje nikoli ne pridemo do konca. Slavoj Žižek je upo- volijo tiste stranke, ki so to krizo povzročile, kot rabil retorično parafrazo: »Kaj hoče Evropa?«, ta rešiteljice. Točno tisti ljudje, ki bi konec koncev misteriozna entiteta, kaj pravzaprav želi? Po eni morali sedeti v zaporu, se ponujajo kot edini, ki strani živi Evropa na način induciranih, umetno lahko rešijo krizo, ki so jo zakuhali. To je glavna proizvedenih strahov. Konstantno smo v nekem perverzija tega trenutka: da se vzbujajo umetni strahu, tesnobi, negotovosti, v zvezi z družbe- strahovi pred raznimi stvarmi, zato da bi ljudje, nim položajem, službo, prihodnostjo, še posebej pred katerimi bi nas res moralo biti strah, nastoseveda v dobi prekarnega dela. Obstaja način, pili kot zaščitniki. ▪ kako se določeni strahovi vzdržujejo kot družbeni mehanizem nadzora in vladanja, strah se ohranja »Kot da bi neoliberalni kot način življenja, v bistvu definira naš trenutni diskurz postal karikatura habitus. To je ena plat stvari. In realni in spro- marksističnega diskurza: ducirani strah sili v to, da kaže s prstom, česa bi ekonomija je objektivna nas moralo biti strah: po tej logiki to seveda niso stvar, ki terja svoje. Ne družbene razmere, ki smo jih sproducirali sami, mi, ekonomski zakoni in ampak neki tujci, priseljenci, ki seveda kradejo realnosti terjajo. Moramo. naša delovna mesta, posiljujejo našo kulturo. Nikoli nismo krivi sami, krivi so vselej drugi – V imenu zadolževanja, poglejte sindrom Geerta Wildersa v Evropi in odplačevanja, kreditov, Tomaža Majerja v Sloveniji. Tisto, česar pa bi nas bančništva moramo dejansko moralo biti strah, pa je fatalen način razlastiti množice ljudi.« delovanja finančnega kapitala in globalizacije v zadnjih tridesetih letih, ki je očitno povzročil krizo in stanje, v katerem smo se znašli, rop tisočletja, ki ga niso zakrivile tolste države, preplačani

»Obstaja način, kako se določeni strahovi vzdržujejo kot družbeni mehanizem nadzora in vladanja, strah se ohranja kot način življenja, v bistvu definira naš trenutni habitus. To je ena plat stvari. In realni in sproducirani strah sili v to, da kaže s prstom, česa bi nas moralo biti strah: po tej logiki to seveda niso družbene razmere, ki smo jih sproducirali sami, ampak neki tujci, priseljenci, ki seveda kradejo naša delovna mesta, posiljujejo našo kulturo itn. Nikoli nismo krivi sami, krivi so vselej drugi.«

36 37

vizualna umetnost

Pogled čez mejo: avstrijska Štajerska in Slovenci Tanja Petrič

naslednjih mesecih v Mariboru gostujeta dve razstavi, ki sta vezani tako na slovenski kot na avstrijski narodnostni prostor in kontekstulizirata zgodovinsko in sodobno slovansko-germansko povezavo med obmejnimi mesti in kraji ter njihovimi prebivalci. Projekt »Maribor – Graz, 100 let – 100 dni«, ki bo potekal v Mariboru in Gradcu med 22. julijem in 30. oktobrom 2012, obljublja časovno popotovanje skozi zgodovinski razvoj dveh sosednjih mest. Stoletna zgodovina sobivanja bo predstavljena na podlagi stotih plakatov, od katerih bo vsak zgoščeno prikazal zgodovino Maribora in Gradca, tako preko faktografskih podatkov kot na podlagi osebnih zgodb. Razstavo bo spremljala odprta spletna platforma, ki bo omogočala izpisovanje zgodovine obeh mest ter nudila zbir literature in virov. »Projekt obravnava zgodovino obeh mest v splošnem zgodovinskem kontekstu, pri čemer je poseben poudarek namenjen razvoju dogodkov v preteklih 100 letih, ki ga bomo osvetlili iz različnih zornih kotov – skozi pregled svetovne zgodovine, razvoj obeh mest v omenjenem časovnem obdobju ter osebno doživljanje zgodovine skozi oči posameznikov. Predvsem pa naj bi projekt tematiziral razhajanje in razvoj mest v različne smeri ter ponovno zbliževanje, pri čemer se objektivni zgodovinski dogodki dopolnjujejo z elementi osebnega doživljanja v tako imenovani ustni zgodovini (oral history),« o konceptu projekta zapiše mag. Max Aufischer. Plakatna mesta bodo postavljena tako v

Mariboru, na Glavnem trgu in Partizanski cesti, kot tudi v Gradcu, ob mestni hiši in v nakupovalnem središču Citypark Gradec. Gradec in Maribor pa nista le zgodovinsko povezani mesti, ampak se prepleta tudi njuna pretekla in sodobna vsakdanjost. »V primeru vsakdanjega življenja lahko sledimo podobnemu razvoju in odzivom prebivalcev obeh mest, obenem pa so z razpadom monarhije prekinjene posamezne osebne vezi in zavedanje o skupnem kulturnem prostoru ter z njim povezana prisotnost finančnega kapitala. A nobeden teh procesov ni enoznačen, vsakdanje življenje s svojo pragmatiko in materialnostjo zahteva vzpostavljanje odnosov ne glede na meje. Nove državne tvorbe na svoj način podpirajo družbeno življenje v smislu javnega delovanja ali oblikovanja nacionalnih imaginarijev, kar razen v primerih svetovnih morij in njihovih posledic večinoma pozitivno vpliva na razvoj obeh strani meje. Katero mesto je danes na boljšem? Gotovo tisto, ki premore višjo stopnjo vključevanja civilnih pobud v skupne zadeve in politiko ter s tem prispeva h kakovostnejšemu življenju slehernikov,« pravi Gregor Kosi, koordinator projekta. Razstava »Gledat, kaj delajo – Schauen, was sie machen«, ki bo potekala med 19. julijem in 14. septembrom 2012 na mariborskem razstavišču nekdanje Velike kavarne, bo ponudila vpogled v slovensko zgodovino in sedanjost na avstrijskem Štajerskem. Razstavo pripravlja avstrijski štajersko-slovenski kulturni center Pavlova hiša iz Potrne in je razdeljena na pet tematskih sklopov. Obiskovalci bodo

spoznavali položaj Slovencev na današnjem avstrijskem Štajerskem od prvih naselitev Slovanov na to območje do danes. Z besedili in vizualnim gradivom ter ob posnetkih pogovorov z današnjimi prebivalci tega območja želi razstava spodbuditi zavedanje in razmišljanje o medijsko manj »odmevni« slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem. »Fotografa Branko Lenart iz Avstrije in Stojan Kerbler iz Slovenije dopolnjujeta zgodovinski del razstave s svojimi serijami fotografij 'Styrians' in 'Inge Morath – Zadnje potovanje'. Ob razstavi je nastal tudi film, v katerem so bili pred mikrofon povabljeni Slovenke in Slovenci, ki živijo na avstrijskem Štajerskem, in v katerem so tematizirane tudi aktualne kulturne aktivnosti teh prebivalcev,« pravi Elisabeth Arlt, vodja projekta. Razstavo bodo spremljali še dogodki v živo, na katerih se bodo predstavljali različni umetniki, ki so povezani s konceptom projekta. Avstrijska Štajerska je že od nekdaj zaznamovana s slovansko zgodovino, ne le v geografskem, ampak tudi v jezikovnem in kulturnem smislu. Konec 19. stoletja je učitelj in publicist Ante Beg prvi raziskal to dvojezično jezikovno področje in njegovi zapisi veljajo za uvod v pričujočo tematiko. Z na novo začrtano mejo po prvi svetovni vojni je slovenščina vse bolj izginjala iz javnega življenja in se je uporabljala le še kot pogovorni jezik. Veliko vlogo so pri njenem izginjanju igrale nacionalistične težnje na šolah, kjer se je institucionalizirala zgolj nemščina. »Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2001

SEVERNI SIJ – ODMEV

1 GLAVNI TRG V MARIBORU

Karl-Markus Gauß

foto Pokrajinski arhiv Maribor, zbirka fotografij in razglednic

2 GOSPOSKA ULICA V MARIBORU

»Srednja Evropa bo preživela kot neke vrste muzej«

foto Pokrajinski arhiv Maribor, zbirka fotografij in razglednic

Tanja Petrič

(zadnji, v katerem so spraševali po pogovornem jeziku) je 2200 ljudi navedlo, da doma govorijo slovensko. Ti ljudje niso politično organizirani in po številu jih je precej manj kot na avstrijskem Koroškem, hkrati pa živijo pretežno (a ne izključno) v ruralnih predelih. Ker ne govorijo knjižne slovenščine, temveč specifičen dialekt, je zavedanje, da večjezičnost prinaša dodano vrednost, predvsem pri starejših govorcih precej nizko. V primerjavi s Koroško, kjer je dvojezični pouk možen vse do mature, na Štajerskem to do sedaj žal ni bilo mogoče. Je pa v zadnjem času moč zaznati porast zanimanja za fakultativno učenje slovenskega jezika – v šolskem letu 2011/12 se je slovenščine učilo več kot 400 učencev, kar omogočajo in spodbujajo predvsem izjemno angažirani učiteljski kadri,« zaključuje Elisabeth Arlt. ▪

vstrijski pisatelj, esejist, pub licist, urednik in evrokritik Karl-Markus Gauß se je letos v Mariboru že mudil v sklopu pro jekta Severni sij, kjer je predstavil svojo knjigo V gozdu metropol, ki je v slovenskem prevodu Ane Grmek izšla pri Slovenski matici. Hkrati se je skupaj z italijanskim pisateljem Claudiom Magrisom udeležil pogo vora z Dragom Jančarjem o sodobni »duši« Evrope. O svojih številnih pohajkovanjih in o tem, kakšna je današnja Evropa, kdo je zgledni Evropejec in kakšna prihodnost se piše evropski kulturi, vselej pripoveduje anekdotično, igrivo in z zdravo mero ironije.

Koliko »Evrop« obstaja po vašem m nenj u i n k a ko se med s ab o razlikujejo? Že v začetku me postavljate pred problem: ne vem namreč. Ne vem več. Pred nekaj leti bi rekel, povsem v stilu velikega hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, da že iz starih časov obstajata dve Evropi: premožna, napredna Evropa na sredini in na zahodu kontinenta, ki se z vidnimi kot tudi nevidnimi zidovi ograjuje od revnih, mnogokrat z despotskim načinom vladanja zaznamovanih dežel na jugu in vzhodu. Danes ta dvojnost ni več dana. Z Evropsko unijo je padla prastara meja, ki obstaja le še za države, ki še niso članice Unije, kot Srbija in Makedonija. Toda Evropska unija se ni razvila v skupnost enakopravnih narodov, v nekem smislu je nekatere razlike še poglobila. Tako se je znotraj Unije oblikoval blok gospodarskih velesil, drugi blok zadolženih držav in morda celo tretji z nekaterimi državami nekdanjega Vzhoda – pri slednjih gre predvsem za baltske države in Poljsko, ki se v gospodarstvu in politiki bolj orientirajo po Ameriki.

»Najostrejša kritika, ki jo gojim, je uperjena proti nepravilnostim v lastni državi. V tem pogledu sem patriot: šele ko dovolj dolgo tolčem po svoji deželi, pokasirajo kak udarec še drugi.«

Kaj si naj torej predstavljamo pod Srednjo Evropo? To je nekaj, kar je vsaj nekoč obstajalo. In nekaj, na kar se je lahko med hladno vojno sklicevalo, ko je srednjeevropske dežele prerezala železna zavesa, z namenom, da se opozori na to, kako nesmiselna je tovrstna delitev. Še danes je moč čutiti srednjeevropskost, če človek potuje med Brnom, Košicami, Železnim, Čedadom

Projekt »Maribor – Graz, 100 let – 100 dni« bo potekal v Mariboru in Gradcu med 22. julijem in 30. oktobrom 2012. Razstava »Gledat kaj delajo« bo potekala med 19. julijem in 14. septembrom 2012 na mariborskem razstavišču nekdanje Velike kavarne.

foto ARHIV VILENICA

38 39

SEVERNI SIJ – ODMEV

»Veste, jaz imam z državo, in Mariborom. Gre za specifično obliko ravno s svojo avstrijsko, odnosa do vsakdanjih zadev in gojenja užitka v njih, recimo v kavarni ali ob ponačelni problem. Povsod, hajkovanju, in za neko posebno veselje do kjer države ne potrebumalomeščanske rezidenčnosti, kakor tudi jem, se ta vmeša – in prav za zmožnost senzorija za dvom v velike tam, kjer naj bi agirala, se zamisli, za skepso do patosa in pretiraumakne.« vanja. Tudi če se je nekaj te atmosfere še ohranilo, pa postaja Srednja Evropa vedno bolj zabrisana, na neki način brezkonturna. Srednja Evropa bo preživela kot neke vrste muzej, v katerem je mogoče odkriti mnoge zanimive stvari, ki pa so že muzejske. monetarne kategorije, temveč tiči v raznoterosti jezikov, svojevrstnosti, številnih Kakšna se vam zdi vloga nemškega narodnostih, različnih kulturah, ki na govornega prostora, ki sedaj v Evropi relativno ozkem prostoru trčijo druga ob zaseda mesto gospodarske velesile, s to drugo, se med seboj oplajajo in razvijajo. pozicijo pa vpliva tudi na pomembne in morda usodne politične odločitve? Kaj se danes dogaja s pojmom »nacion V svoji knjigi Evropska abeceda že leta 1996 alne kulture«? Je to sploh še relevantno opozarjam na to, da evro kot valuta s sabo vprašanje? nosi nevarnost, da Unije ne združi, ampak Po mojem mnenju smo prenagljeno odjo razbije. In to je povezano tudi z gospo- pisali nacije. Zavedati se je treba, da stara darsko premočjo Nemcev. Ne glede na to, nacionalna država – v Sloveniji seveda ne da Nemci niso niti za kanček podobni tisti gre govoriti o »starem« – ni imela le nekastrašni nacistični pošasti, tudi ne glede na terih pomanjkljivosti, recimo fokusacije to, da je Nemčija demokratična država s na nacionalno identiteto, pa številnih civiliziranim prebivalstvom, ta gospo- razmejitev in omejitev itd., ampak tudi darska nadvlada ne deluje blagodejno na nekatere prednosti. V nacionalni državi ostalo Evropo. Znano je, da Nemčija na nič je samoumevno, da denimo gospodarsko ni tako ponosna kot na naziv »svetovni močnejši del dežele s pomočjo davkov prvak v izvozu«. Torej gre za deželo, ki pomaga gospodarsko šibkejšim regijam. največ svojih dobrin izvozi v druge dežele. V Avstriji so ta način dolgo vzdrževali – Če neka država nenehno izvaža, morajo Gradiščanska na vzhodu in Koroška na torej obstajati druge države, ki nenehno jugu, dve najrevnejši avstrijski pokrajini, uvažajo. In da lahko to delajo, se morajo sta dobivali denar iz bogatih dežel, kot zadolževati, sicer si ne morejo privošči- sta Predarlska ali Salzburg. Toda poskuti vse te nemške izvozne robe. Torej jim site razložiti kakšnemu Avstrijcu, zakaj morajo nemške banke posojati denar, da bi morali njegovi davki koristiti Grkom lahko nadaljujejo z uvažanjem nemškega in Portugalcem. Tukaj še ni evropskega blaga. In potem morajo davkoplačevalci občutka pripadnosti. cele Evrope zagotoviti ogromne vsote de- V smislu kulture je imela »nacionalna« narja, da lahko zadolžene evropske dežele umetnost seveda svojo nacijo natančno pri nemških bankah poravnajo svoje obre- pred očmi. Ne zgolj negativno v smislu stne dolgove. Tako se vsak denar domala herojizacije lastnega naroda ali nacionasamodejno vrača v Nemčijo. To ni dobro. lističnega kiča, temveč pozitivno v tem In Avstrija v tej zgodbi deluje kot majhen smislu, da je bila umetnost ogledalo vagon, ki je priključen na ogromen nemški posameznih nacij, njihovega razvoja in vlak in se pelje v kompoziciji, kamor koli zgodovine. Pri meni sta »nacionalni«, že je ta vlak pač namenjen. torej specifično avstrijski, še vedno dve lastnosti: po eni strani poznavanje avKako si predstavljate »zglednega strijskih literarnih tradicij (ki so zame Evropejca«? zelo pomembne, vendar predstavljajo Kot človeka. Kot človeka, ki ne verjame, samo enega od vplivov) in, drugič, da je da so »evropske vrednote« le nekaj za najostrejša kritika, ki jo gojim, uperjena Evropejce. To je nekdo, ki je dojel, da pra- proti nepravilnostim v lastni državi. V vega bogastva Evrope ni mogoče zajeti v tem pogledu sem patriot: šele ko dovolj

foto Paul Zsolnay Verlag/Michael Appelt

dolgo tolčem po svoji deželi, pokasirajo kak udarec še drugi. V svojih delih se velikokrat ukvar jate z deprivilegiranimi ljudstvi, manjšinami, etnijami – tako rekoč s »slabo vestjo Evrope«. Od kod zani manje za tovrstne zgodbe? Ali bi lahko rekli, da gre za pisanje »proti pozabi«? Ne pišem proti pozabi, temveč za spominjanje. Teh narodnosti tudi ne opisujem, ker bi jih imel za zapostavljene (čeprav to ponavadi dejansko so), temveč zato, ker pri njih odkrivam stvari, ki so mi kje drugje odtegnjene: na primer kljubovalno vztrajanje pri določenih posebnostih in običajih, predvsem tudi pri lastnem jeziku, ki ga pogosto govori le nekaj tisoč ali deset tisoč

»Leposlovje ima, prav obratno, zame predvsem opraviti s tem, da v jeziku in v pripovedi reši to, kar je napredek izbrisal.«

SEVERNI SIJ – ODMEV

ljudi. V 19. stoletju so se tudi v Sloveniji pojavili zagreti pripadniki ilirskega gibanja, ki so si želeli, v upanju, da bodo nekoč pripadali velikim in mogočnim, zlitja s Hrvati in drugimi Slovani in so bili za to idejo pripravljeni žrtvovati lasten jezik … Samožrtvovanje, da bi v prihodnosti pripadali Velikim! Tega male narodnosti ne počnejo. Sploh nočejo spadati med velesile in to izjemno spoštujem. Sicer pa mislim, da književnost ne bi smela biti trobilo napredka. Napredek hodi sam po svoji poti in ne potrebuje pesniške spremljave. Leposlovje ima, prav obratno, zame predvsem opraviti s tem, da v jeziku in v pripovedi reši to, kar je napredek izbrisal. Pri svojem pisanju ste se odločili za posebno literarizirano esejistično for mo, ki je pri Slovencih denimo precej redka. Zakaj? Zase sem v zadnjih letih razvil pisanje, ki prehaja med esejem, zgodbo, reportažo, kroniko, kulturno zgodovino, dnevnikom in združuje več različnih žanrov. V svetovnem merilu res nisem edini, ki je to poskusil, za to so že iznašli strokovni termin, t. i. hibridne oblike, kar tudi sam preizkušam. Rad pišem „pripovedne eseje“ preprosto zato, ker po eni strani najbolj ustrezajo mojemu literarnemu talentu in temperamentu, po drugi strani pa zato, ker lahko v bralcu vzbudim različne interese, njegovo radovednost za nepoznane stvari, regije, kulture, njegovo veselje do tega, da to lahko bere v obliki zgodb in ne razprav, kar ga pa v enaki meri intelektualno in domišljijsko zadovolji. Nisem privrženec hierarhije literarnih oblik, v kateri velja roman danes za paradno disciplino. Posamezni kritiki in germanisti so mojo knjigo V gozdu metropol kot tudi moje dnevnike, od katerih sem v zadnjih desetih letih izdal štiri zvezke s skupaj več kot tisoč stranmi, označili za prikrite romane, za eksperimente, ki prinašajo novo obliko romana. Temu ne verjamem. Če bi si želel pisati romane, jih bi pač pisal. Ampak tako in tako ni najvažnejše to, kateremu žanru pripada knjiga. Pomembno je, da je to, kar je napisano, dobro. Kako razumete sodobni odnos med kulturo in umetnostjo na eni strani in državo na drugi? Kakšno vlogo bo odigrala umetnost v prihodnosti? Bo zaradi odtegovanja subvencij popol noma odvisna od trga? Je to pot v njeno

popolno komercializacijo? Veste, jaz imam z državo, ravno s svojo avstrijsko, načelni problem. Povsod, kjer države ne potrebujem, se ta vmeša – in prav tam, kjer naj bi agirala, se umakne. V mojo zasebno sfero se vpleta s stotimi zahtevami in predpisi, skupaj s tem, da moram na kolesu nositi neko butasto čelado in da se v nekem baru, ki ga obiskujejo samo kadilci, ne sme kaditi ipd. Tam, kjer naj bi bila država nujna, pa se je potuhnila: na primer v socialni politiki ali v podpori umetnosti. Ob tem, da je Avstrija tukaj še vedno boljša od večine drugih dežel, moram pač po pravici dodati. Toda tudi pri nas je kriza, ki so jo zakuhali banditi s finančnega trga, ugodna priložnost, da se lahko socialne pridobitve spet ukine. Umetnost? Skozi stoletja je služila vodilnim in v tem delovnem razmerju ji je uspelo pretihotapiti marsikatero sliko in knjigo z neolepšano resnico. V zgodovinskem smislu gre za relativno nov razvoj, da so se umetniki – od 19. stoletja naprej – rešili oblasti, ja, da so umetnost ustoličili kot čisto nasprotje duhovno izpraznjene moči vladajočih. Prvič, odkar svoj čas zavestno dojemam, vidim, da danes v vseh vejah umetnosti obstajajo umetniki, ki sami sebe ne razumejo več kot antipod oblasti, temveč kot njenega sodelavca. To so avtorji, ki sami sebe dojemajo kot popliterate in živijo v načelnem strinjanju s ponudbo potrošništva – denimo slikarji kot Damien Hirst, ki grabežljivost in potrošništvo skoraj poveličujejo … Če država umetnosti odtegne sredstva, se bo moralo precej institucij zapreti in mnogo umetnikov bo obubožalo. Po drugi strani pa to poraja nujnost, da se morajo ljudje, ki jim umetnost nekaj pomeni, ponovno sami bolj angažirati zanjo. Zgodba o gledališču, ki je preživelo le na račun subvencij in ne zaradi gledalcev, ki so radi zahajali vanj, je najbrž tudi precej žalostna, a ne?

»Če država umetnosti odtegne sredstva, se bo moralo precej institucij zapreti in mnogo umetnikov bo obubožalo. Po drugi strani pa to poraja nujnost, da se morajo ljudje, ki jim umetnost nekaj pomeni, ponovno sami bolj angažirati zanjo. Zgodba o gledališču, ki je preživelo le na račun subvencij in ne zaradi gledalcev, ki so radi zahajali vanj, je najbrž tudi precej žalostna, a ne?«

sem imel priložnost z Dragom Jančarjem in Claudiom Magrisom nastopiti na dveh literarnih prireditvah v Mariboru. A veste, da je pot v Maribor iz Salzburga pravo malo svetovno popotovanje? Najprej z vlakom iz Salzburga do Gradca. Tam je treba prestopiti v potniški vlak za delavce, ki se ustavi v Selzthalu, na železniški postaji, ki nima več nobenega zaposlenega in mora človek po s travo zaraščenih tirnicah sam iskati vlak, ki nadaljuje pot v Maribor … V časih Evropske unije to popotovanje traja osem ur. V časih Habsburške monarhije je šlo bistveno hitreje. Finski prijatelji so se mi pritoževali, da je Turku, ki je bil prejšnje leto evropska prestolnica kulture, ponovno pozabljen, še preden je izzvenela velika zaključna prireditev. Ne preziram množičnega turizma in se nimam za elitističnega snoba, ki se počuti vzvišenega nad okusom tako imenovanih malih ljudi. Toda ni si treba metati peska v oči: kultura je pač stvar manjšine, v kolikor ni podobna eventu ali ni uporabljena v komercialne namene. Zato boste našli zmeraj več ljudi na plažah Kakšen se vam zdi koncept evropskih v Antalyi, kot tistih, ki potujejo v evropske prestolnic kulture? A je sploh smiseln? prestolnice kulture. Načelno mislim, da gre za dobro idejo. Zelo dobro tudi zato, ker povečini niso Kako bi se opisali – ste optimist, pesi izbrana glavna mesta posameznih držav, mist ali kaj drugega? imajo pa kljub temu zelo specifičen po- Najbrž sem pesimist z veseljem do življemen za določeno deželo. Na ta način se nja ali optimistični skeptik, odvisno od da kar nekaj pozornosti evropske javno- perspektive. Vsekakor pa nekdo, ki verjasti usmeriti na sicer žal premalo znana me, da je ena najlepših nalog v življenju mesta – in seveda na to, kar kulturno in iskanje sreče, ki jo človek vedno znova politično predstavljajo. Vprašanje pa je, odkrije v vsakdanjem, neopaznem, obikakšno trajnost ima takšna stvar. Maja čajno spregledanem. ▪

40 41

literatura

Mircea Cărtărescu:

»Zaenkrat imate v Sloveniji samo moja jetra in moj mali prst ...«

»Polpotrošnik sem! Imam iphone in svoj nikon, vseeno pa s prekrižanimi nogami na zofi pijem kavo iz turške skodelice.«

foto OSEBNI ARHIV

Poznamo vas kot pisatelja, pesnika in esejista. In Romunijo poznamo kot državo, ki je bila dolgo v primežu diktature. Vsi tudi vemo, da to dvoje ne gre ravno z roko v roki. So bili omejenost, cenzura in represija pravzaprav kreativni vzvod za vaše pisanje? Je mogoče, da je stroga Maša Pfeifer omejitev tisto, kar človeka žene v zatekanje k domišljiji in ustvarjanju? Kakšnega avtorja ustvarja tak politični sistem? Pisatelj živi tudi v drugih sistemih poleg političnega. In v glavnem je to sistem literature, ta pa je star tisoč let. Tiranija lahko povzroči veliko grozot svojim omunski pisatelj, pesnik, esejist, subjektom, ampak pravega ustvarjalca ne more ločiti od njegove umetniške kritik, rojen v komunistični in totalitarni Bukarešti. Velja za enega tradicije. Represija in cenzura sta bila močni v času komunistične Romunije, knjige so izhajale pod težkimi pogoji, vendar je literatura morala iti naprej, izmed najbolj cenjenih avtorjev, ki jim tudi v težkih časih. Ravno izdajanje knjig je tisto, kar je dalo ljudem notranjo je uspelo, kljub temu da so se ravno v svobodo. Pisatelji, ki so obranili svojo absolutno notranjo svobodo pred začetkih ustvarjanja morali bojevati z uradno ideologijo, so bili marginalizirani, odšli so v podzemlje. Ni jim bilo nerazumevajočim režimom. Od evropmar za to in niso pisali z mislijo na objave in slavo. skega modernizma se je v osemdesetih

letih obrnil k ameriškemu poetičnemu modelu in beatnikom ter postal del Blue Jeans generacije – postmodernističnega romunskega gibanja. V slovenščino sta prevedena njegov roman Nostaligija in nazadnje zbirka zgodb, esejev ter dnevniških zapisov Zakaj ljubimo ženske. Je lanski dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica, zdaj se pojavlja še vprašanje, ali bo prav on naslednji odnesel Nobelovo nagrado za književnost. Ne gre za tipičnega predstavnika sodobne literature in po mnenju nekaterih kritikov njegova dela presegajo tiste suhoparne oznake, kot na primer: velja za realistično-onirističnega avtorja. Na univerzi v Bukarešti predava romunsko književnost, njegov opus obsega več kot ducat objavljenih del, mimo teh enciklopedijskih podatkov pa gre za avtorja, ki meša realnost, fantastiko, zbadljiv humor in sen v močan koktajl, ki pošteno »prime«.

»Romunija je po svoje južnoameriška država, ki se je izgubila v Evropi. Imamo isti latinski duh in nagnjenje k nekakšnemu magičnemu realizmu, ki temelji na realnosti, ta pa dejansko premaga domišljijo.«

Če nadaljujem svojo misel, glede na to, da ste tudi profesor romun ske književnosti, kako sami vidite položaj romunske književnosti v odnosu do preostalih svetovnih literatur, ki niso bile deležne težke politične situacije kot vaša? Romunska literatura je čisto običajna, sestavljajo jo običajni avtorji, ne potrebujemo nobenih kompleksov, niti občutka superiornosti niti občutka inferiornosti v primerjavi z drugimi literaturami. Imamo bolj in manj pomembne pesnike ter prozaiste, vizionarje in realiste, eksperimentaliste in tradicionaliste. V zadnjih petih letih je prišlo do eksplozije prevajanja romunske literature v večino evropskih jezikov in kar nekaj naših avtorjev je postalo znanih tudi čez mejo. Kljub začetni cenzuri ste zdaj uspešen in zelo dobro sprejet avtor. In taka kritiška in bralska pozornost navadno prinaša obremenitev. Verjetno to pomeni, da se morate ukvarjati tudi s stvarmi, ki vas zmotijo, z negativizmom? Seveda, saj živimo na zemlji, in ne v nekakšnem kritiškem paradižu, kjer bi vsi nemudoma slavili tisto, kar je vredno. In še dobro, da je tako. Pravzaprav sem sam »primer« avtorja, ki ga v romunski sodobni literaturi enakovredno občudujejo in sovražijo tako kolegi kot kritiki. In to me izredno veseli. Če avtor dobiva samo priznanja, je to slabo znamenje zanj. V osnovi to pomeni, da se nihče več ne boji tvojega pisanja, da nikogar več ne zmoti. Moj zadnji roman je razdelil kritike v dva različna tabora; nekateri so mnenja, da gre za mojstrovino, drugi menijo, da je roman smet. Mislim, da mora vsako novo umetniško delo skozi to paradoksalno recepcijo. Fantastika ima močno vlogo v vaši literaturi. Po eni strani gre za nekaj, s čimer ste rasli, Romunija je znana po svoji tradiciji fantastike, po drugi strani pa veljate za postmodernista. Bi se motila, če rečem, da je biti postmodernist v osemdesetih letih bila skoraj nuja, izbira fantastike pa pravzaprav bolj emotivno naravnana?

literatura

»Če avtor dobiva samo priznanja, je to slabo znamenje zanj.« Romunija je po svoje južnoameriška država, ki se je izgubila v Evropi. Imamo isti latinski duh in nagnjenje k nekakšnemu magičnem realizmu, ki temelji na realnosti, ta pa dejansko premaga domišljijo. Ko sem začel pisati v osemdesetih letih, sta bila popularna eksperimentalna literatura in strukturalizem. Vsi so hoteli pisati kot Robbe-Grillet. Jaz pa sem sovražil le nouveau roman. Hotel sem izraziti globino človeške duše, tako kot nemški romantiki in surrealisti. V tistem času sem opustil pisanje lirične poezije in začel pisati obsežno epsko pesem, Levantul, za katero veliko ljudi meni, da je ena izmed mojih treh poglavitnih del poleg neoromantične Nostalgije. Potem sem začel pisati svojo trilogijo Orbitor (Slepilo), 1500 strani dolg roman, za katerega sem potreboval 14 let. Lahko rečete, da gre za postmoderno delo zaradi fragmentnega in hologramskega principa, pravzaprav pa je to totalni roman o univerzumu, Bogu, pisanju in vsem ostalem. V slovenščino sta prevedeni deli Nostalgija in Zakaj ljubimo ženske. Oba, roman in zbirka zgodb in esejev, sta uspešnici, vendar neizbežno ustvarjata občutek precejšnje razlike med njima. Nasproti Nostalgiji, kjer se ukvarjate s fantastičnimi preobrazbami likov, krizo njihovega vsakdana in halucinacijami, stoji nekoliko bolj publicistična zbirka, ki tematizira odnos moški-ženska. Kaj je tisto načelo, ki se ga brezpo gojno držite pri pisanju? Čemu za vsako ceno sledite? Glede na telo so jetra čisto drugačna od vašega malega prsta in oči so drugačne od vašega srca. Vendar imajo vsi ti deli svojo vlogo v telesu kot celoti. Nekateri organi so vitalnega pomena, spet drugi niso tako pomembni. Vendar, kdo bi si dal odrezati prst, čeprav ni preveč pomemben? Isto velja za pisateljevo delo: knjige so si med seboj lahko zelo različne in kažejo različne obraze avtorjeve osebnosti. Zaenkrat imate v Sloveniji samo moja jetra in moj mali prst, malo boste morali še počakati, da dobite predse pravega Cărtărescuja ... V enem izmed intervjujev ste že omenili, da je bilo pisanje za revijo Elle, pozneje združeno v zbirko zgodb, esejev in ostalih zapisov Zakaj ljubimo ženske, za vas izziv. Je bil vaš cilj povezan tudi s prinašanjem malce več samoironije in drugačne perspektive do žensk v sicer komercialno naravnani reviji? Nisem si drznil pisati za Playboy, ki me je, prav tako kot revija Elle, povabil k pisanju. Mogoče bom nekoč pisal tudi za Playboy, kdo ve? Pri literaturi ne gre za to, kje je objavljena, gre se samo za umetniško vrednost. Gre za vprašanje, ali ti je uspelo biti nekomercialen v komercialni reviji. Ali lahko spoštuješ kodeks časti pravega pisatelja, celo ko pišeš za Playboy? To je izziv in izzive imam rad. In ko smo že pri komercialnih revijah, ki so pravzaprav zelo klasičen produkt zahodnega, kapitalistično usmerjenega sveta. Kakšen je vaš odnos do Zahoda, če izhajate iz življenja v Bukarešti, ki meji v veliki meri tudi na Vzhod? Čisto preprosto, polpotrošnik sem! Imam iphone in svoj nikon, vseeno pa s prekrižanimi nogami na zofi pijem kavo iz turške skodelice. ▪

Romunski pisatelj Mircea Cărtărescu bo skupaj z domačim Dušanom Šarotarjem gostoval na literarnem večeru Gostim besedo 31. avgusta ob 18. uri v mariborski Literarni hiši.

21.8.2012 Večeri pred Dnevi 22.-25.8.2012 PTUJ

www.poezijainvino.org

Kaj smo spoznali na igriščih skrivnost javnega kraja, okovov prosto. Da odrasli ne vladajo povsod. Naklonjenost vzletnim stezam in cestam; okus asfalta, črpanega iz virov. Spoznali smo sorodne duše: ure in ure visenja z ograjnih drogov z irskim Paulom iz sirotišnice, ki ga enkrat ni več bilo. Motovilaste tolpe, katerih vodje pozneje vodijo državo. Vreme, ki naj bi ti koristilo, obrise luž; kako koprneti po radiatorju. Skrb vzbujajočo debelost stegen na klopeh. Čudnost deklet: njihove igrice z lasmi in vrvicami, ki smo se jih včasih upali iti tudi mi. Zlovešče menstruacijske govorice. Igriščno zatočišče pred vsiljenim zdrobom. Natančne starostne razmejitve; kako biti žrtev, nato kako prizadejati. Enkrat celo varnost na cesti; njeno zebrasto platno in stožce – bitumenske spomine, ki v možganih granulirajo: tukaj smo spoznavali svet. — Gale Burns, prevod Andrej Pleterski

42 43

literatura – dvanajst

Vikas Swarup:

Srečanje diplomacije in literature v indijskih slumih irena svetek

er nisem imela sreče narediti intervjuja v živo, temveč je (zaradi zasedenega urnika avtorja, ki šele septembra prihaja v Slovenijo) potekal preko e-pošte, lahko za začetek samo povzamem vtise, ki jih je njegova persona pustila preko raznih člankov in intervjujev na različnih internetnih straneh. Vikas Swarup, 47-letni Indijec, ki je s svojim prvim romanov dosegel uspeh, o katerem še tisti najbolj priznani avtorji svetovnega kova lahko samo sanjajo, je v bistvu diplomat. Bival je v Turčiji, ZDA, Etiopiji, Južni Afriki in Veliki Britaniji. V slednji je tudi v najkrajšem možnem času (dveh mesecih) spisal roman z naslovom Q & A in preko noči dosegel globalno slavo. Režiser Danny Boyle je po romanu posnel film Slumdog Millionaire, ki je indijskemu diplomatu prinesel svetovno slavo, vendar pa se zdi, da Swarup kljub temu še vedno ostaja prizemljen in še ne more verjeti, da se mu je vse to zgodilo. Avtor, ki pred tem v življenju še ni spisal knjige, je človek, ki službo diplomata še vedno postavlja na prvo mesto. Čeprav je pozneje napisal še drugi roman z naslovom Six Sucspects, Vikas Swarup po lastnih besedah ni prvenstveno pisatelj, temveč se temu posveča le v prostem času.

»To je ravno takšne vrste vprašanje, na katera raje ne odgovarjam.«

Če se malo pošalim – v Sloveniji imamo moderatorji na začetku intervjuja z avtorjem navado vprašati: Kdaj ste začeli pisati in kaj vas je potegnilo v to? No, ne bom pričela s tem, ker se mi zdite avtor posebne vrste, zanima me nekaj drugega: Ste po vsem uspehu, ki ste ga doživeli, bogati? Odvisno od vaše definicije, kdo je »bogat«. Zgolj v finančnem smislu mi že moja diplomatska služba nudi dovolj. Največ mi pomeni odziv bralcev, ki so mi pisali, da so uživali v mojih knjigah in da so bili navdihnjeni. To je nekaj, česar ne moreš kupiti z denarjem. Bi še naprej pisali, če vaša prva knjiga ne bi doživela takšnega uspeha? Morda ne. Mislim, da vsak avtor išče neko obliko potrditve za svoje delo, in navdušen odziv bralcev je več kot prava potrditev zame. Zanimivo se mi zdi, da avtor, ki je doživel takšno literarno priznanje, še vedno vztraja v svojem prvotnem poklicu ... V mojem primeru mi zagotovljena redna služba omogoča, da lahko v prostem času sprostim vso svojo domišljijo. Poleg tega je zdaj zelo dober trenutek biti diplomat iz Indije, zato nimam nobenega namena opustiti svoje diplomatske kariere. V mnogih intervjujih ste povedali, da ste v prvi vrsti diplomat, šele potem avtor ... Zakaj sploh pišete? To počnem zato, da vidim, kako oživi neki

foto OSEBNI ARHIV

izmišljeni lik, ki je prej živel v moji glavi, in dobi neko osebnost, potem pa zaživi tudi v glavah bralcev. Ta čudovita alkimija je resnično zadoščenje leposlovja. Nekje ste omenili, da ne poznate revščine indijskih slumov, da ste vse informacije dobili preko Googla ... Se je vaš pogled na življenje otrok, ki živijo v podobnih razmerah, kot jih opisujete v knjigi, spremenil? No, kasneje sem obiskal Dharavi. Srce parajoče je videti življenje, ki ga imenujem ničta točka človeškega preživetja. Moje spoštovanje do teh otrok, ki so ne le preživeli, temveč presegli svoj slabši položaj, se je le še povečalo. Ali veste, kje sta zdaj otroka, ki sta igrala v filmu, pa nista imela niti rojstnega lista, potrebnega za pot v Hollywood na podelitev oskarjev? Slišal sem, da Sir Anthony Hopkins snema nov film z njima … Menite, da zahodni svet na tematiko otroških sirot v Indiji, ki je z uspehom knjige in filma prodrla do milijonov bralcev in gledalcev, zdaj gleda drugače? Mislim, da sta moj roman in film le še en korak v ozaveščanju ljudi o življenjskih

literatura – dvanajst

»Moja knjiga je v resnici zgodba o obrobnežu in ta se mora dogajati po jarkih in cestah Indije. Če sem med tem postopkom osvetlil določeno realnost in dal ljudem brez glasu možnost, da so slišani, potem je to bonus.«

Je življenje v tujih državah spodbudilo vašo samorefleksijo? Ni treba potovati, da pride do samorefleksije. Vse, kar potrebuješ, sta samota in sočutje. Se zdaj, ko ste med drugim tudi pisatelj, čutite bolj poklicani k temu, da podajate mnenje o stvareh, ki se ta trenutek tičejo svetovne globalne in ekonom ske krize? Nikakor ne. Kar koli želim povedati, poskušam izraziti skozi svoje romane.

pogojih v slumih. Veliko nevladnih organizacij opravlja izjemno delo, ko pomaga Ste srečni? otrokom iz slumov do boljšega življenja. Včasih se počutim srečnega, včasih spet ne. Sreča je stanje duha in je odvisna od Ste z zgodbo o usodi človeka, ki doseže situacije. uspeh skozi srečno-nesrečne okoliščine kot tekmovalec v kvizu Lepo je biti Bi v svojem življenju kaj spremenili? milijonar želeli izpostaviti idejo, da ima Nikoli nisem premišljeval o tem. Za zdaj podpovprečno izobražen človek enako sem zadovoljen s statusom quo. možnost uspeti kot kdor koli drug? No, v Indiji so že bili resnični »revni mi- Darujete denar v humanitarne lijonarji« in moja zgodba se bere skoraj namene? kot pravljica, kajti nikoli nisem poslušal Ena od mojih želja (in želja moje žene) je predavanj iz angleške literature ali se ude- ustanoviti dobrodelno organizacijo za ležil delavnic kreativnega pisanja. otroke, ki živijo na ulici. Morda nekoč, ko bom prost obveznosti redne službe. Ste želeli v smislu angažirane literature prikazati današnjo realnost druge Ste radi v soju žarometov ali se vam plati Indije, ki je tako drugačna od na zdi tovrstna pozornost odveč? zahodu dobro poznanega Bollywooda? Uživam v življenju pisatelja, ki lahko piše za Moja knjiga je v resnici zgodba o obrobne- bralca, a vseeno ohrani svojo anonimnost, žu in ta se mora dogajati po jarkih in cestah v smislu, da lahko grem v množico ljudi na Indije. Če sem med tem postopkom osvetlil obljuden trg, ne da bi me oropali. Menim, določeno realnost in dal ljudem brez glasu da je celotna »zvezdniška kultura« grozna. možnost, da so slišani, potem je to bonus. Ste strasten bralec? Kateri avtorji so Kot diplomat veliko potujete. Vsaka vam najbolj pri srcu? izkušnja potovanja, sploh pa izkušnja Včasih sem bil. Danes preprosto ne najdem ljudi, ki temu posvetijo življenje, bogati. časa za branje. Eden od razlogov, da sem Lahko najdete paralelo med pisanjem privolil, da bom sodnik na lanskem natein poklicem, ki ga opravljate? čaju za moško azijsko literarno nagrado, je Moja tematika v knjigah se precej razlikuje bil, da sem bil tako prisiljen prebrati veliko. od moje redne službe, kljub temu pa no- JM Coetzee, Haruki Murakami in Paul Auster ben pisatelj ne ustvarja v vakuumu. Vsako so nekateri od pisateljev, ki jih občudujem. novo potovanje, ljudje, ki jih spoznavam, pogovori z njimi, vse to se zliva v mojo podzavest in se prelije v proces pisanja, »Obiskal sem Dharavi. čeprav morda to ni očitno na prvi pogled. Kako gledate na globalni fenomen pisateljev, kot so Zadie Smith, Hanif Kureishi, Salman Rushdie? Mislim, da so del panteona postkolonialnega pisanja in vsak od njih je na svoj način osvetlil težave, ki nastopijo z življenjem v postmodernističnem svetu.

»Ne spomnim se, da kdaj ne bi mogel odgovoriti na kakšno vprašanje, a včasih ne odgovarjam na vprašanja, ki bi lahko negativno vplivala na mojo vlogo diplomatskega predstavnika Indije.« Ste kdaj razmišljali o pisanju scenari jev, glede na uspeh filma, narejenega po vaši predlogi? Nenehno dobivam ponudbe in to je nekaj, o čemer bom nekoč resno razmislil … Kakšno je vaše mnenje o poseganju v vaše delo pri prirejanju zgodbe za film? S tem nimam večjih težav, dokler se ohrani osnovna integriteta romana. Konec koncev je prirejanje romana za film prenos v popolnoma drugačen medij in mislim, da imajo ustvarjalni ljudje, ki opravijo ta postopek, pravico, da vložijo nekaj svojega v to delo. Se vam je kdaj zgodilo, da ste med intervjujem dobili vprašanje, na kat erega niste želeli ali mogli odgovoriti? Ne spomnim se, da kdaj ne bi mogel odgovoriti na kakšno vprašanje, a včasih ne odgovarjam na vprašanja, ki bi lahko negativno vplivala na mojo vlogo diplomatskega predstavnika Indije. Kako gledate na zahteve določenih držav po prepovedi nošenja kulturnih ali religioznih simbolov? To je ravno takšne vrste vprašanje, na katera raje ne odgovarjam. Ste verni? Ne verjamem v zunanje manifestacije vere. ▪

Srce parajoče je videti življenje, ki ga imenujem ničta točka Diplomat in pisatelj Vikas človeškega preživetja. Swarup bo 5. septembra gost Moje spoštovanje projekta 12. do teh otrok, ki so ne le preživeli, temveč presegli svoj slabši položaj, se je le še povečalo.«

44 45

medverski dialog

Srednjeevropski judje klemen jelinčič boeta

rostor Srednje Evrope je v judovski zgodovini igral ključno vlogo. Na tem območju Judje živijo neprekinjeno, še posebej v južnem delu, že vsaj 2.000 let, in sicer od obdobja Rimske republike do danes. Tu še posebej prednjači Akvileja ali Oglej, kjer so se Judje naselili vsaj na začetku našega štetja, sodeč po nekaterih raziskavah pa celo že pred našim štetjem ali celo pred rimskim osnovanjem mesta leta 181 pr. n. št. S propadom rimske države po letu 400 propadejo tudi številne judovske skupnosti, razen v Galiji in Italiji, vendar do okoli leta 800 tudi drugje vseeno vsake toliko slišimo o kakšnih Judih. Po tem letu naraste tudi število omemb, in sicer iz nemških, čeških in madžarskih dežel, kakor tudi iz Kijevske Rusije. Po letu 950 lahko govorimo že tudi o judovski prisotnosti od Ogleja preko ozemlja Karantanije vse do Donave na severu. O tem med drugim pričajo številna imena krajev, ki so ohranila spomin na Jude, na primer Judenburg, Judendorf pri Gradcu, Ždinja vas na avstrijskem Koroškem, če omenimo le tri kraje, ki jih srečujemo vzdolž celotne vzhodne meje frankovske države, se pravi od Jadranskega morja do izliva reke Labe; na kulturni meji med germanskimi in slovanskimi jeziki. Tu postopoma s priseljevanjem Judov z zahoda, juga in vzhoda nastanejo tako imenovani Aškenazi in prav na tem stičišču začne nekje od leta 1000 naprej nastajati srednjeevropski judovski jezik jidiš, v katerem se včasih preprosto ne da ločiti slovanskih elementov od germanskih. To ozemlje dežel Svetega rimskega cesarstva so Judje imenovali Aškenaz. Nekaj generacij kasneje, od leta 1200 naprej, pa govorimo o Aškenazih in jidišu že na celotnem območju Svetega rimskega cesarstva, kasnejše Avstro-Ogrske in Poljskega kraljestva. Na splošno gledano, skozi celoten srednji vek judovske skupnosti teh dežel doživljajo porast in razcvet

na vseh področjih, ki pa se konča nekje v teku 15. stoletja, ko pride do številnih izgonov, večinoma zaradi želje po odstranitvi konkurence, odpisa dolgov ali tradicionalnega antisemitizma. Če izvzamemo izgone iz Francije, Španije, Portugalske, Sicilije, Sardinije in Neapeljskega kraljestva, do katerih je prišlo v tem času, leta 1404 izženejo Jude tudi s salzburških posesti na Koroškem, leta 1421 iz obeh Avstrij, leta 1492 z Mecklenburškega in Pomorjanskega, leta 1475 iz Tirolske, leta 1496 iz Koroške in Štajerske, leta 1498 iz mesta Salzburg, leta 1515 iz Kranjske ter leta 1519 iz Regensburga. Znotraj Svetega rimskega cesarstva ter ostalih habsburških dežel v 16. stoletju ostanejo Judje le na Goriškem in v Trstu, na Češkem in Moravskem, v Frankfurtu, Hamburgu ter nekaterih drugih nemških državah in mestih. Kljub temu pa prav v 16. in 17. stoletju pride do izjemnega razcveta skupnosti na Češkem, Moravskem in južnem Poljskem. V tem času začnejo pomembnost pridobivati tudi judovske skupnosti v Benetkah, Krakovu in Amsterdamu, kjer se razvijejo prava središča judovskega učenja, pisanja in tiskanja knjig. Okoli leta 1700 je na tem področju zunaj Poljske živelo okoli 60.000 Judov, od tega okoli 10.000 v Pragi, po 3.000 v Frankfurtu in Benetkah ter po 2.000 v Metzu in Amsterdamu. Veliko več skupnosti je bilo manjših in tudi znotraj manjših skupnosti so se pojavljali tako imenovani 'dvorni Judje', ki so za potrebe finančnih in trgovskih koristi različnim dvorom dobili številne pravice. Prav ti dvorni Judje, kot na primer na Goriškem, Trstu, Dunaju, Pragi, Württembergu, Wormsu, Hannovru, na Saškem in v Ansbachu ter drugje, so s podpiranjem judovskega posvetnega izobraževanja in posameznikov, ki so se s tem ukvarjali, botrovali nastanku in razvoju judovskega razsvetljenstva v 18. in 19. stoletju, ki je zajelo celoten judovski svet. Do konca stoletja, ko je bila dokončana delitev

Poljske, in tik pred Napoleonovimi vojnami, se poselitveni vzorec Judov Srednje Evrope ni dosti spremenil. Na avstrijskih ozemljih je živelo 470.000 Judov, od tega 300.000 na ozemljih, ki so bila pred tem poljska, v nemških državah 180.000, od tega 50.000 v nekdanji Poljski. Na Nizozemskem jih je bilo že 50.000. Največja judovska središča so ostala Amsterdam (25.000), Praga (16.000), Hamburg (9.000), Frankfurt (3.000), Benetke (3.000), vse pomembnejša pa so začela postajati tudi druga mesta, kot so Berlin (3.000), Dunaj (1.200), Krakov (4.000), Posen/Poznan (3.000) in Lemberg/Lviv (7.000). Do srede ali konca 18. stoletja so vsi Aškenazi, tako srednjeevropski, vzhodnoevropski, severnoitalijanski kot nizozemski, še vedno govorili jidiš. Zaradi vse večjega podeljevanja državljanskih pravic, asimilacije, kulturnega približevanja okolici, napredovanja na družbeni lestvici in sorazmerne maloštevilnosti judovskih skupnosti jidiš najprej izgine v Italiji in na Nizozemskem, nato na ozemlju Nemčije in Avstrije ter dežel češke krone in kasneje, nekje do konca 19. stoletja, vendar ne povsem, tudi na Madžarskem in Slovaškem. V Nemčiji in v Avstro-Ogrski Judje večinoma začnejo govoriti nemško in le deloma češko ter madžarsko. Šele na začetku 20. stoletja lahko znotraj Avstro-Ogrske govorimo tudi o večjih skupinah Judov, ki govorijo češko, slovaško, madžarsko, hrvaško in

medverski dialog

Pogrom nad Judi v Frankfurtu, 23. avgusta 1614, po nemirih na »Židovski ulici«, ki jih je vodil Vincent Fettmilch. Na vratih je bilo »preštetih 1380 mladih in starih oseb«. Judje so bili povezani z lokalnimi premožnimi trgovci, čemur je obrtnik Fettmilch močno nasprotoval.

slovensko. Ta svet nemško govorečih Judov s podskupinami tistih, ki so govorili še kak drug nejudovski jezik, imenujemo srednjeevropsko judovstvo. Časovno pojem srednjeevropsko judovstvo še najbolj natančno označuje Jude Nemškega in Avstro-ogrskega cesarstva (in njunih držav naslednic po prvi svetovni vojni) od časov Napoleona do holokavsta, torej nekako tri do pet generacij. 19. stoletje lahko kljub številnim preprekam, ki so jih doživljali, imenujemo zlata doba srednjeevropskih Judov. V tem stoletju Judje tako v Nemčiji kot v Avstriji postopoma dobivajo osnovne državljanske pravice, smejo se ukvarjati z večjim številom poklicev in se naseljevati v vse več mestih, kakor tudi na podeželju. V Avstro-Ogrski so se lahko začeli svobodno naseljevati po vsej državi šele od leta 1867 naprej. Takrat se Judje začnejo vračati tudi na Štajersko, Koroško in Kranjsko, deloma tudi iz Trsta in Goriške, kjer ostali ves čas še iz srednjega veka. Z modernizacijo, ki je temeljila na vse svobodnejši trgovini, pomenu industrijskih pobud, pismenosti in izobraževanja, so imeli Judje še večjo prednost v primerjavi s svojimi nejudovskimi sosedi. Skupnost, ki je bila stoletja omejena na trgovino, denarništvo in posredništvo ter s tem povezana iznajdljivost in podjetništvo, hkrati pa njena kultura stoletja temeljila na obvezni pismenosti tako moških kot žensk in je izjemen pomen pripisovala izobrazbi per se, je bila naravnost odlično opremljena za vstop na svobodni trg. Ta judovski uspeh je prišel še posebej do izraza v deželah, kjer je bilo poleg Nemcev malo lokalnega meščanstva, na primer na Madžarskem, Slovaškem in Hrvaškem. Na začetku 20. stoletja je bilo okoli 40 % avstrijskih Judov zaposlenih v trgovini in transportu in 16 % v svobodnih poklicih, na Madžarskem pa so Judje predstavljali polovico zdravnikov, tretjino odvetnikov, 40 % piscev ter petino vseh igralcev, glasbenikov in kiparjev.

Judom sicer ni bil takoj dovoljen vstop v vse sfere, na primer v vojsko in državno upravo, je bil pa zato njihov uspeh večji tam, kjer so smeli sodelovati. V Avstro-Ogrski so bili dejavni predvsem v bančništvu in zavarovalništvu, če omenimo samo Assicurazzioni Generali iz Trsta, težki in kemični industriji ter rudarstvu, pri čemer naj omenimo Trbovlje in Idrijo. Prispevek srednjeevropskih Judov je za človeško civilizacijo neprecenljiv na številnih področjih. Heinrich Heine, Stefan Zweig, Ludwig Boerne in Franz Kafka so nekatera imena iz književnosti, Gustav Mahler, Felix Mendelssohn in Jacques Offenbach iz glasbe, Max Liebermann in Lesser Ury iz slikarstva, Erik Durkheim, Franz Boas, Karl Marx, Georg Simmel in Norbert Elias iz družboslovja, Rosa Luxemburg in Bela Kun iz družbenega radikalizma, Alfred Adler in Sigmund Freud iz psihologije, Paul Ehrlich iz medicine ter Niels Bohr, Heinrich Hertz in Albert Einstein iz fizike. Srednja Evropa pa igra ključno vlogo tudi v sami judovski zgodovini. S podporo dvornih in kasneje drugih uspešnih Judov se je razmahnilo judovsko razsvetljenstvo, ki je pripomoglo k razvoju posvetne književnosti v hebrejščini in jidišu ter judovske strokovne literature v nemščini. Posledično je prišlo do razmaha judovskega tiska in knjigotrštva, različnih judovskih zasebnih šolskih sistemov in nastanka judovskih verskih in političnih gibanj. Že leta 1810 je prišlo do reforme bogoslužja v Berlinu in kmalu zatem sta bila ustanovljena najprej reformistično, nato konservativno gibanje, za njima pa še moderno ortodoksno gibanje. Na Madžarskem, tudi v Prekmurju in v Zagrebu, je bila velika večina Judov reformističnih. Ob vzponu nacionalnih gibanj v Avstro-Ogrski je prav tu nastalo tudi judovsko nacionalno gibanje. Lahko bi rekli, da se je država Izrael rodila v srednjeevropskih knjigah. Leta 1880 je v Avstro-Ogrski živelo milijon in pol Judov, v Nemčiji pa okoli pol milijona. Čeprav so po koncu prve svetovne vojne nekatere manjše skupnosti začele zamirati, pa so skupnosti v velikih mestih še naprej rasle. Leta 1933 je bilo na Dunaju 180.000, v Budimpešti 200.000, Berlinu 160.000, Krakovu 60.000 in Pragi 30.000 Judov. Skupno jih je bilo takrat v Nemčiji okoli pol milijona, na Madžarskem 450.000, Češkoslovaškem 360.000, v Avstriji 200.000, Sedmograški 180.000, Vojvodini, Hrvaški ter Sloveniji 35.000 in Švici 20.000. Holokavstu, ki je opustošil

srednjeevropsko judovstvo, je ubežala le skupnost v Švici. Po koncu vojne ter prostovoljni in prisilni izselitvi preživelih je bila slika povsem drugačna. Leta 1950 je bilo na istem ozemlju namesto 1.800.000 le še okoli 250.000 Judov, od tega skoraj polovica zgolj v Budimpešti. Ostali judovski centri so izginili. Edina skupnost, ki po holo kavstu ne doživlja upadanja, je v Nemčiji, saj se je od razpada Sovjetske zveze tja priselilo več kot 70.000 ruskih Judov. V dveh desetletjih na prelomu v 21. stoletje sicer vse, večinoma močno asimilirane judovske skupnosti na območju Srednje Evrope doživljajo določen preporod, njihovo članstvo je celo malo naraslo, nekaj Judov se je priselilo iz tujine, spet pa so se začele tudi intenzivneje povezovati med sabo. ▪ Judje v Srednji Evropi, leto 2012 Avstrija 10.000–15.000 Češka 6.000–8.000 Hrvaška 2.000 Madžarska 70.000–90.000 Nemčija 120.000–150.000 Slovenija 200–400 Slovaška 6.000–7.000 Srbija 2.500 Švica 18.000–20.000 Skupno 240.000–300.000

Osrednja pozornost »Evropskega dneva judovske kulture«, ki 2. septembra poteka v tridesetih evropskih državah in predstavlja judovsko zgodovino, kulturo in dediščino, bo leta 2012 namenjena predstavitvi enega najdragocenejših kulturnih spomenikov judovstva in iluminiranih rokopisov srednjega veka: v mariborski Sinagogi bodo razstavili Hagado. Na roko pisana in z izjemnimi ilustracijami okrašena verska knjiga na 34 straneh pripoveduje zgodbo o judovskem eksodusu iz starega Egipta. Nastala je okoli leta 1350 v Barceloni.

46 47

medverski dialog

Pot, prekinitev, paradoks

mateja ratej

am je težko razumeti, da velika dejanja in dela, ki so jih zmožni smrtniki in ki postanejo teme zgodovinskih pripovedi, niso del vseobsežne celote ali procesa; nasprotno, poudarek je vedno na posameznih primerih in posameznih gestah. Ti posamezni primeri, naj bodo dejanja ali dogodki, prekinjajo krožno gibanje vsakdanjega življenja, prav tako kot linearni bios smrtnikov prekinja krožno gibanje biološkega življenja. Z drugimi besedami, tema zgodovine so prav te prekinitve tisto, kar je izjemno. (H. Arendt) Feldmaršal Paul von Hindenburg je spomladi 1932 zmagal na volitvah za predsednika nemškega rajha. Dobil je skoraj šest milijonov glasov več kot predsedniški kandidat Adolf Hitler. V času, ko so se moški in ženske zaljubljali v čudovito Marlene Dietrich v filmih Josefa von Sternberga, in v dneh, ko se je v Nemčiji odvijala politična debata o prepovedi nacističnih polvojaških oddelkov SS in SA, je sredi aprila 1932 v berlinski vsakdan vstopila novorojenka Eva Unger. Bila je prvi otrok premožnega judovskega trgovskega potnika in matere, ki se je močno sramovala dejstva, da je bil otrok zaplojen še pred poroko, zato je pozneje skrbno prilagajala datume, da bi sramota ostala samo njena. Konec julija so dobili nacisti v Reichstagu 320 sedežev, kar je bilo veliko, vendar niso imeli večine. V Nemčiji je imela diskriminacija nekaj več kot pol milijona Judov vsak dan večje razsežnosti. Septembra 1935 so bili objavljeni zloglasni nürnberški zakoni, med katerimi je zakon o državljanstvu Judom določil mesto drugorazrednih državljanov. Resnici na ljubo tudi Judje niso vedeli, kako presojati antisemitizem oziroma niso prepoznali trenutka, ko se je stoletje trajajoča družbena zapostavljenost spremenila v politični argument. Težko je bilo videti odločilno razliko med političnim govorom in golo nenaklonjenostjo, razlaga Hannah Arendt, saj sta se razvijala drug ob drugem.

eva figes

foto harold stern

Jude, ki jim je uspelo pobegniti iz Nemčije, je čakala mučna vsakdanjost s hudimi problemi prilagajanja, jezikovnimi ovirami, poklicnim nazadovanjem, gospodarsko stisko, občutkom izkoreninjenosti in drugim. Med njimi je bila družina Unger, poleg očeta in matere še šestletna Eva in štiriletni Ernst. Potem ko je mati z iznajdljivostjo in pogumom pri nacističnih oblastnikih izposlovala izpustitev moža iz Dachaua, kjer je bil zaprt po aretaciji v kristalni noči novembra 1938, razložila otrokoma, da so šipe na judovskih trgovinah pobite, ker so bile dotrajane in jih bodo lastniki zamenjali, ko je »izpolnila prave formularje« za izselitev družine in jo naposled uspešno preselila v Anglijo, je zavestno ali ne pri svojih bližnjih terjala malodane svetniški status. Iz vseh por meddružinskih odnosov so odtlej nemo, a očitajoče štrlele materine neodtujljive zasluge za to, da so ušli nacističnemu pogromu Judov v holokavstu. Ko so spomladi 1939 odhajali iz Berlina, ni nihče mislil na hišno pomočnico, ki je bila z njimi dolga leta. Edith se ni niti poslovila od obeh otrok, čeprav jima je dotlej nudila toplino namesto zmeraj hladne, sterilne in nedostopne matere, ki se je redko dotikala svojih otrok brez izrecnega razloga. Nikoli uslišano hrepenenje po materini ljubezni se je stopnjevalo v letih druge svetovne vojne, ki sta jih Eva in gospa Unger večinoma preživeli sami v novem angleškem domu in jima je edino točko medsebojnega razumevanja predstavljal ogled filmov. Še tedne po obisku kina sta podoživljali prizore iz filmskih zgodb in tako podaljševali čas svojega človeškega stika. Toda spričo siceršnje materine brezčutnosti in psihičnega ter fizičnega zlorabljanja je notranji svet Eve Unger postajal izrazito jezen in se je sčasoma izkristaliziral v politično držo, ki jo v njeni odrasli dobi določa feminizem. Obenem pa je politična drža Eve Figes posledica celotnega ženskega trikotnika odnosov med njo, gospo Unger in Edith.

»Nečloveški svet, ki ga je ustvarila morilska tiranija, je razčlovečil svoje žrtve in tiste, ki so pasivno gledali viktimizacijo; oboje je prisilil uporabljati logiko samoohranitve kot odvezo za brezčutnost in nedejavnost.« Kajti gospodovalen odnos matere do hišne pomočnice, ki je spadal v okvir družbene hierarhije predvojnega Berlina in se je nadaljeval tudi po vojni, ko je Edith poiskala družino v Angliji, je bila tista izvorna krivica, ki je najtrdneje izoblikovala Evin pogled na svet. Pogled, ki je terjal normo enakosti. Da uvrščajo kritiki romanopisko, prevajalko, pisateljico knjig za otroke, scenaristko in socialno kritičarko Evo Figes med feministične avtorice, ki so svoj preboj doživele v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, gre zasluga predvsem njenemu delu Patriarchal Attitudes (1970), ki velja za temeljno delo na področju ženskega gibanja. V njem med drugim ugotavlja, da je gospodinjstvo in skrb za družino še zmeraj prva naloga sodobne ženske, poroka pa najpomembnejši, prelomni dogodek v njenem življenju. Eva je že kot otrok prezirala materina naprezanja, da bi oče odhajal zadovoljno sit od skupnih obedov, in bula besna zaradi malikovanja družinskega porcelana, ki je spomladi 1939 potoval z njimi v Anglijo. Ungerji so odšli iz Nemčije z odobritvijo nacističnega režima, za kar so odšteli zajeten znesek denarja. Preden so vstopili na letalo, je mati izbrala otrokoma oblačila pri imenitnem berlinskem krojaču, ki pa so v novi deželi vendarle zbujala pozornost zaradi napačne presoje o tamkajšnjem življenju. S seboj na tuje so odpeljali družinsko pohištvo, nikomur pa ni padlo na pamet, da bi vzeli na pot tudi hišno pomočnico in varuško, obe Judinji. Nič ni pomagalo, da je Edith dotlej z družino preživljala praznike, da bi simbolno izrazila pripadnost. Tako kot je želela izraziti pripadnost družini po vojni, ko je Ungerje poiskala v Angliji. Eva je lahko le zgroženo opazovala, ko je mati hišni pomočnici pripravila sobico z ločenim emajliranim umivalnikom. Ungerji niso po vojni nikoli govorili o holokavstu, starša sta iz nemške preteklosti družine dovolila odbirati le spomin na sproščene trenutke skupnega preživljanja prostega časa, smučanje, jadranje in ostalo. To je bila vsekakor ugodna miselna podlaga za predajanje sentimentalnim reminiscencam na čas, v katerem je bila realnost

medverski dialog

družine Unger privilegirana. Evo Figes danes zanima vprašanje soodgovornosti za storjeno med drugo svetovno vojno, ob tem nejevera v judovsko identiteto kot absolutni odpustek in slednjič pomiritev s svojo notranjostjo. A pravi naboj zgodbe o hišni pomočnici se skriva v selektivnem razkritju tistih pokončnih Judov in Nejudov, ki so se na skrajne življenjske situacije odzvali z emancipatorično osebno držo in jih pri tem ni vodilo z ideologijo prežeto okolje, ampak človečnost, ki je v nekem trenutku odločno premagala lastni nagon po preživetju. Po rasti nenavadno drobcena Edith je med drugo svetovno vojno ostala v Berlinu. Preživela je zato, ker je spletla učinkovito socialno mrežo s številnimi prebivalci mesta, ki jim nacistični govor ni prišel do živega. Marsikateri Berlinčan je tvegal lastno glavo in glave svojih bližnjih, ker je skrival Judinjo, ona pa je v zameno za to pomagala v gospodinjstvu, pri otrocih, obnemoglih, v trgovini, kolikor je pač dopuščala vojna. Če je nastopila nevarnost, je Edith svoje začasne gostitelje na hitro zapustila, še pred tem pa od njih dobila dragoceni stik z naslednjim zaščitnikom. Pri tem si ni delala utvar o naravi človeka; da je proti koncu vojne strmo naraslo število tistih, ki so želeli pomagati Judinji, je ni presenetilo. Eva ni izvedela, ali je bila tudi Edith med tistimi številnimi ženskami, ki so bile vsakodnevno posiljene po berlinskih kleteh in izpraznjenih stanovanjih, ko so v mesto zmagoslavno vkorakali Rusi. Težko je razumeti, kako je moglo v puščavi, kjer je bila spomladi 1945 poškodovana več kot polovica berlinskih stanovanj in porušena vsaka tretja hiša, sploh še živeti kakšno živo bitje. Življenje pa je vendarle teklo naprej. Policisti so opravljali svoje delo, poštarji prav tako, izhajali so časopisi, praznili so smetnjake. Odprte so bile nekatere kinematografske dvorane, kamor se je pogosto zatekla Edith, ker se je v urejeni temi počutila varno. Vozili sta cestna in podzemna železnica. Na potsdamskem trgu so cvetličarke ponujale šopke cvetja. Ko so prišli Rusi, je življenje v Berlinu zaledenelo kot v pravljici o speči Trnuljčici. Nečloveški svet, ki ga je ustvarila morilska tiranija, je razčlovečil svoje žrtve in tiste, ki so pasivno gledali viktimizacijo; oboje je prisilil uporabljati logiko samoohranitve kot odvezo za brezčutnost in nedejavnost. Nikogar ni mogoče razglasiti za krivega, ker se je pod takšnim pritiskom zlomil. Vendar, razmišlja Zygmunt Bauman, hkrati nihče ne more pobegniti pred svojo notranjo

obtožbo. Edith je po koncu vojne premamila ponudba znanke, da odpotuje v Izrael in si najde dom v kibucu. Že nekaj let kasneje je od tam odšla razočarana. Tamkajšnji režim jo je v kratkem času ponižal bolj, kot je to v desetletju uspelo nacističnemu. Nemški Judje so bili v Izraelu sprejeti s cinizmom in obtožbami, da se niso pravočasno priključili ideji sionističnega gibanja o ustanovitvi izraelske države in se tako izognili Hitlerjevi politiki. Eva Figes strastno kritizira povojno politiko Izraela in ZDA, pri tem pa sioniste na nekaj mestih odkrito vzporeja z nacisti. Moderni izraelski državi, ki je bila osnovana maja 1948 na pobudo sionističnega gibanja, so namreč že ob oblikovanju nasprotovali palestinski Arabci ob podpori Sirije, Libanona, Jordanije in Egipta. Vse odtlej je palestinsko vprašanje integralni del političnega diskurza med svetovnimi velesilami, ki mu daje moč politična podpora ZDA. Toda skorajda vzporedno s sionizmom se razvija antisionizem in v njegovem okviru stališče Eve Figes ni posebej odmevno. V dosledni kritiki Izraela Eve Figes je zato bolj kot (sicer načelni) politični drži vredno slediti njeni požrtvovalni želji, da bi argumentirano ubesedila pogled nekdanje hišne pomočnice, ki svojega stališča ni znala izraziti drugače kot v nekaj skopih besedah, ko je Izrael ponavljajoč opisovala kot kraj, kjer vsak sovraži vse ostale. Pot nikamor je z vidika avtoričinih notranjih intenc bržkone v prvi vrsti spominski dolg judovski hišni pomočnici, ki ni imela sreče, da bi se skupaj z družino, katere del se je čutila, umaknila Hitlerjevemu režimu. Ko je Eva Figes po toliko letih obnovila podobo o Edith, se je lahko obenem pomirila z eksistencialno najbolj nemirnim obdobjem svojega življenja. Mimo pisateljičinih notranjih zavez in odpuščanj pa je Pot nikamor pronicljiva impresija o ljudeh, ki jih ideološki pogled na preteklost ni zmožen zajeti. Je tudi zgodba o kočljivih detajlih zgodovine, ki so izključeni iz uradnih pripovedi zato, da bi lažje zajeli in razumeli celoto. Ker želijo delovati katarzično na skupnost, znotraj katere so nastale, so uradne zgodovine napisane v črno-beli izvedbi. Ob tem je pretresljiva barvitost zgodbe o Berlinčanih in Judinji med drugo svetovno vojno svojevrsten paradoks. Najbrž je ciljal prav na tovrstne nianse, ko je Ervin Hladnik Milharčič ob neki priliki zagonetno povedal, da je paradoks največ, kar lahko ustvarimo v enem življenju. ▪ *Besedilo je okrnjena spremna beseda avtorice h knjigi Eve Figes Pot nikamor: njeno iskanje obljubljene dežele (Bled: Produkcijska hiša Red, 2011)

LITERATURA ››Hannah Arendt, Izvori totalitarizma, Ljubljana: Študentska založba, 2003. ››Zygmunt Bauman, Moderna in holokavst, Ljubljana: Študentska založba, 2006. ››Intervju Slavoj Žižek, Sobotna priloga Dela, 27. 12. 2007. ››Cornellius Ryan, Bitka za Berlin, Maribor: Založba obzorja, 1970. ››Hannah Arendt, Med preteklostjo in prihodnostjo; šest vaj v političnem mišljenju, Ljubljana: Krtina, 2006.

V sodelovanju z mednarodnim PENom, Odborom pisateljev za mir bo od 19. do 21. septembra v Mariboru potekal mednarodni simpozij »Judovsko-krščanske vrednote v luči povezovanja Evrope«. 19. septembra ob 20. uri bo v mariborskem Mestnem gledališču slavnostna Akademija ob 150. obletnici Antona Martina Slomška. 13. oktobra bo na Zavodu Martina Slomška potekal Medgeneracijski festival.

Ivan Štuhec, Religije kot priložnosti in izziv za potrošno miselnost, ŽnD 05: »V okviru EPK-a bosta potekala predvidoma dva simpozija, ki se bosta ukvarjala z vprašanji medverskega dialoga. Prvi je medverski in ekumenski simpozij v juniju, ki je že za nami, drugi pa je simpozij o judovstvu, v septembru. Slovenija v medverskem in ekumenskem dialogu ne predstavlja pomembnega igralca. Svoj čas je bila Teološka fakulteta promotor ekumenizma na tleh nekdanje Jugoslavije. Oživljanje teh pobud po zadnji vojni na tem prostoru razpadle države je težko in pogosto jalovo. Obstaja celo nevarnost, da bi se v izogib neprijetnim temam zatekli v teološko abstraktne teme, ki so lahko politično zelo nevtralne. Odločitev, da bo prvi simpozij postavil v središče razmerje med sekularno družbo in religijami je vsekakor lahko dobrodošla za domače in tudi sosedske razmere. Dejstvo, da je judovstvo bilo in ostaja eden od ključnih igralcev svetovne zgodovine pa govori v prid odločitvi, da tega duha, ki latentno spi v mestni judovski četrti in sinagogi oživimo, s sodobnimi misleci iz tega verskega in kulturnega sveta.« Esej je v celoti dostopen na spletni strani www.zivljenjenadotik.si

nasilje

Nikoli več ne bom govorila o vojni Vladan Jeremić prevedel gregor vuga

azstava I Will Never Talk about the War Again (Nikoli več ne bom govorila o vojni) se v Sloveniji predstavlja prvič, in to v sklo pu programa, ki ga je KIBLA pripravila za Maribor 2012 – Evropska prestol nica kulture. Razstavo sta producirali KIBLA in Biro Beograd, s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport republike Slovenije, zavoda Maribor 2012 – Evropska pre stolnica kulture in Mestne občine Maribor. Razstava se je odprla 8. junija in traja do 30. avgusta 2012. Razstava Nikoli več ne bom govorila o vojni predstavlja dela umetnikov iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Rusije in se osredotoča na kritično družbeno analizo ter pričevanja o nasilju in travmi, povezanima z nedavnimi vojnami v državah bivše Jugoslavije.

kontekstu nenehnega antagonizma obstajajo nekatere pozicije, v katerih se prikazujejo, manifestirajo in interpretirajo pričevanja vojnih travm. Iz tega razloga se mnogim reprezentacijam na področju kulturne produkcije in sodobne umetnosti ne uspe izogniti stereotipom.

vedno nujno, da v procesu razumevanja ustvarimo empatijo? Tišina in amnezija sta najbolj pogosti reakciji na travmo; ali umetnost v tem smislu tudi ostane nema, s tem ko uporablja le simbolni jezik podob in zvokov ter ostaja na področju posredovanja in simboliziranja?

Večina sodobne umetnosti, ki so jo po vojnah in razpadu Jugoslavije ustvarili umetniki v regiji, se je bolj kot s pričevanji o vojnih travmah ukvarjala z nacionalnimi identitetami. Ko so se umetniki v svojem delu le spoprijeli z travmo, jih je umetniški establišment sprejel kot del “politike sočutja”, boja za človeške pravice in humanitarnih dejavnosti. Od njihove umetnosti so pričakovali, da bo prevzela aktivno vlogo v procesu preseganja vojne travme in »ozdravljenja« družbe. V tej matrici je umetnost v službi prevladujočih paradigem, zaradi pričakovanja, da bi se skoznjo travma lahko sublimirala ali presegla. Najobičajnejši način soočanja z vojno travmo v javni sferi družb bivše Jugoslavije pa je bilo njeno zamolčanje – ali pa njena manifestacija ter preobrazba travmatske izkušnje skozi komedijo v množičnih medijih ali filmu.

Naslov razstave je izposojen iz videoperformansa Nikoli več ne bom govorila o vojni dveh umetnic iz Sarajeva, Adele Jušić in Lane Čmajčanin. Za svojo nedavno zvočno instalacijo Bedtime Stories (Pravljice za lahko noč) sta zbrali pripovedi o življenju med 1395 dni dolgim obleganjem Sarajeva, ko so si ljudje pred granatami iskali zatočišče v malih kleteh mestnih stavb. Pravljice za lahko noč so postavljene v KIT-u na glavnem mestnem trgu v Mariboru. V zadnjem desetletju so spodleteli mnogi poskusi, da bi v Zagrebu ali Beogradu organizirali istospolne parade, medtem ko so tiste »uspešne« potekale pod strogim policijskim nadzorom. V Beogradu so leta 2001 skupine fašistov, klerikalnih nacionalistov in nogometnih huliganov napadle parado in veliko ljudi je bilo poškodovanih. V svoji videoinštalaciji z dvema kanaloma East Side Story (Zgodba z vzhodne strani) se zagrebški umetnik Igor Grubič spoprijema z vprašanjem pravic spolnih manjšin v družbah, ki se nasilno odzivajo na kakršnokoli drugačnost.

Pod težkim bremenom vojn, etničnih nacionalizmov ter družbenoekonomskega razslojevanja, ki ga je ustvarila ideologija neoliberalnega kapitalizma, skoraj vse države, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, trpijo za neokolonialno odvisnostjo, ki jo zapoveduje globalni kapital, in trajno krizo na ekonomski periferiji Evrope. V takšnem družbenem in političnem Razstava Nikoli več ne bom govorila o vojni se ukvarja z vprašanjem, ali lahko sodobna umetniška praksa najde »Tišina in amnezija sta najbolj jezik, s katerim bi bilo mogoče politično o posameznih in kolektivnih pogosti reakciji na travmo; ali govoriti vojnih in povojnih izkušnjah, ne da bi S svojim trajnim performansom Holy umetnost v tem smislu tudi zdrsnili v eksotizacijo. Je mogoče najti Warrioress (Sveta Bojevnica) ena najbolj ostane nema, s tem ko uporablja primerno umetniško formulo in ali je radikalnih sarajevskih umetnic Alma

le simbolni jezik podob in zvokov ter ostaja na področju posredovanja in simboliziranja.«

»Pod težkim bremenom vojn, etničnih nacionalizmov ter družbenoekonomskega razslojevanja, ki ga je ustvarila ideologija neoliberalnega kapitalizma, skoraj vse države, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, trpijo za neokolonialno odvisnostjo, ki jo zapoveduje globalni kapital, ter trajno krizo na ekonomski periferiji Evrope. V takšnem družbenem in političnem kontekstu nenehnega antagonizma obstajajo nekatere pozicije, v katerih se prikazujejo, manifestirajo in interpretirajo pričevanja vojnih travm.«

nasilje

1 EAST SIDE STORY – IGOR GRUBIĆ foto IZSEK IZ VIDEA

2 perfromans Alme Suljević foto OSEBN ARHIV

3 REPRIZA perfromansa Jaroslava Supeka foto jaroslav supek

4 IZ RAZSTAVE V KIBLI foto ARHIV KIBLA

kraljice drobilke kosti) je Nikolay Olyenikov, umetnik iz Moskve, razvil menažerijo situacij in podob, povezanih z zgodovinsko kronologijo z vojno povezanih dogodkov v bivši Jugoslaviji. Novo luč meče tudi na zloveščo vlogo mednarodnih akterjev v tej vojni. Nove zidne inštalacije so realizirane v KIBELI in KIBARU kot tudi na tisku velikega formata na zunanjosti stavbe MTB v izgradnji na Ulici slovenske osamosvojitve, bivši Svetozarevski ulici. S tem, da ji je dalo politični in zgodovinski kontekst, je delo Nokolaya Oleynikova postalo didaktično orodje za branje razstave, kažoč na razloge za vojno, ki jih je ustvarila ideologija neoliberalnega kapitalizma.

Suljević prevprašuje islamofobno stanje zahodnih družb in nas opominja na posledice takšnega sovraštva, saj je tudi sama doživela vojno v Bosni in genocid bosanskih muslimanov. Ob odprtju razstave je nastopala na ulicah Maribora. Senčni muzej je predstavil ponovno izvedbo performansa I Slept Under the Photos of Killed in the Wars in Former Yugoslavia (Spal sem pod fotografijami ubitih v vojnah bivše Jugoslavije) Jaroslava Supeka (1952–2009) iz Vojvodine. Umetnik je prevzel odgovornost, namesto da bi molčal. Njegovo sporočilo je univerzalno in konkretno, resnično in očitno.

Film Partisan Songspiel: Belgrade Story (Partizanski songspiel: Beograjska zgodba) je drugi zaporedni songspiel ruskega umetniškega kolektiva Chto Delat?. Uprizorjen v zapuščeni tovarni iz 19. stoletja, se navezuje na resnične dogodke v Srbiji leta 2009 in jih prenese v bolj univerzalen songspiel o zatiralcih in zatiranih.

postavljena leta 2011 s skupnim trudom Biroja Beograd in Centra za umetnost in arhitekturo iz Stockholmskega Färgfabriken, pod naslovom Psihoza 1 – Nikoli več ne bom govorila o vojni. ▪

Razstava I Will Never Talk about the War Again (Nikoli več ne bom govorila o vojni) se je odprla 8. junija in traja do 30. avgusta 2012 v prostorih Kible v Vladan Jeremić (rojen 1975 v Beogradu) Mariboru. je kurator in umetnik, ki živi in dela v Beogradu. V svoji kuratorski in umetniški praksi raziskuje presečišče med sodobno umetnostjo in političnim aktivizmom. Z Reno Rädle deluje v umetniškem duetu. Skupaj sta ustanovila Biro Beograd, društvo, ki ponuja platformo za kritično prakso in posega onkraj konvencionalnih oblik sodobne umetnosti, kulturnih in družbenih raziskav ali političnega aktivizma.

V svoji najnovejši stenski poslikavi, The Nikoli več ne bom govorila o vojni je spreYears of the Bonecrusher Queen (Vladavina menjena oblika razstave, ki je bila

50 51

LENT

»Ženska je strašna – iznajdljiva, manipulativna, trpežna, brihtna, zapeljiva. Svet to ve že tisočletja, zato ji zakrivajo obraz in telo, ji dajejo nižje plače in jo zatirajo na vse načine.« Zakaj ste se po simboliko represije odpravili prav v srednji vek, natančneje v čas inkvizicije? Projekt Zadnja Večerja je šel skozi mnogo faz, tako kot se je razvijal in vzpostavljal sam EPK. Instalacija je bila v začetku predvidena za mariborski Sodni stolp, ki je zgodovinsko vezan med drugim tudi na čarovniške procese. Od tu inspiracija. Ko pa je prišlo do prostorskih sprememb, sem ohranila narativni /filmski del, ki bo predstavljen v kinu Udarnik, instalacijo pa sem zastavila na novo za prostor bastije v mariborskem gradu.

foto jack prichett

Nataša Prosenc Stearns:

»Najbolje je pozabiti na naloge, poslanstva in podobne družbene obremenitve ter mirno ustvarjati«

Kako je strukturiran projekt Zadnja večerja? Ali dogodke ponavlja ali jim dodaja aktualne elemente? Kaj pripravljate? Film je satira. Postavljen je v današnji čas, vendar vključuje elemente rituala in žrtvovanja. Prastara vera v alkimijske izvore večnega življenja se meša s sodobno popznanostjo o možnostih pomlajevanja in z obsedenostjo s »picture perfect« lepoto. Instalacija Zasip prav tako črpa iz zgodovine. V prostoru z obokanimi nišami v obnovljeni bastiji mariborskega gradu bodo projicirane tri videopodobe padajočih in ponovno rastočih plasti zemlje, ki v dobesednem smislu asociirajo na nekdanje stanje bastije, katere spodnji del je bil zaradi večje trdnosti zasipan. Bolj kot zgodovinsko dejstvo pa me je pritegnila možnost ustvariti prostor spreminjanja in premen zemeljskega bivanja.

Različne brutalitete so nekaj, kar nas ljudi neizmerno privlači in odbija hkrati. Koliko tega – če sploh – izko rišča vaš projekt? Čeprav je film neke vrste pravljica, ima hkrati tudi lastnosti žanra grozljivk. Sicer brez krvi in pošasti, a hladnokrvnost, s katero se akterke lotevajo svojega načrta, je srhljiva. Seveda ne brez priAna Schnabl merjav s sodobno realnostjo in upam, da z zadostno mero ironije.

ataša Prosenc Stearns je filmarka in umetnica, ki dela in živi v venomer prežgani Kaliforniji, natančneje mestu Venice. Za seboj ima strmo umetniško pot: po zaključeni likovni akademiji v Ljubljani je magisterij pridobila na kalifornijski fakulteti za umetost CalArts. Slovenijo je predstavljala na 48. beneškem bienalu in za projekt Gladiatorji prejela nagrado Prešernovega sklada. V filmih raziskuje pripovedne tehnike in vizualni izraz. V okviru Evropske prestolnice kulture se bo predstavila s projektom Zadnja večerja, ki se poglablja v tematiko večne mladosti in lepote, katerih zaščitnice so bile nekdaj čarovnice, ženske, ki so zavoljo domnevnih skritih moči utrpele pregon in eliminacijo.

V kaj – če kaj – je uperjena kritika, ki tiči v ozadju projekta? Po moje je pomembno pripovedovati zgodbe, postavljati vprašanja. Vsi, tudi sama sem del sodobne obsedenosti z zunanjostjo, površinskostjo. Kritika nikomur ne koristi, če pa ti uspe postaviti ogledalo družbi pod pravim kotom, je včasih možno vsaj za hip doseči, da se gledalec zamisli ali se vsaj pozabava. »Prihodnost ponuja upanje odprave predsodkov, ljubo sumja, grabežljivosti,« je zapisano ob projektu. Kako naj ravnamo s takim idealom? Po moje živimo v času velikih premikov zavesti, in idealizem je nujna sestavina kreativnega ustvarjanja. Brez upanja, da je možno razširjati, povečevati, bogatiti življenjsko izkušnjo in jo postopoma osvobajati človeške omejenosti, bi bilo zame težko vklopiti kamero, kaj šele posneti film. Ekspanzija v svetove, ki so morda nepredstavljivi in neubesedljivi, vendar jih lahko s pomočjo kreativnosti zaslutimo, je zame smisel ustvarjanja.

nasilje

Seveda se ni mogoče izogniti vprašanju o Ženski, ki je nekoč mimogrede postala čarovnica, danes pa so ji mimogrede pripisane drugačne podle vloge. Kako kot umetnica in posameznica doživljate takšen odnos? Ženska je strašna – iznajdljiva, manipulativna, trpežna, brihtna, zapeljiva. Svet to ve že tisočletja, zato ji zakrivajo obraz in telo, ji dajejo nižje plače in jo zatirajo na vse načine. Najsublimnejši način je samozatiranje sodobne ženske, ki se prostovoljno muči z aerobiko, shujševalnimi kurami in botoksom. A tudi moški ni nič boljši – nasilen, grabežljiv, nezvest, pohlepen. Skratka, prava svinja. Postfeministični čas končno prinaša upanje, da bomo nehali gledati na svet, razdeljen na ženske in moške, ampak na to, kar je v nas vseh ženskega in moškega. Naučiti se moramo dialoga med dvema različnima kvalitetama in bo konec problemov. Vem, lažje rečeno kot storjeno. Veliko raje sem sicer ženska danes kot pa pred sto ali več leti, vendar še zmeraj živimo v patriarhalni družbi in še vedno smo priča zatiranju, poniževanju in krutosti do žensk v mnogih kulturah. O čarovništvu je mogoče govoriti tudi skozi afirmativni vidik: čarovnica ima moči in stik z nečim, kar presega člo veško stanje. Kakšno moč in nalogo imate vi kot umetnica? Umetnik mora spreminjati svet. Ker pa se svet največkrat noče spreminjati, drugič pa se spet spreminja kar brez umetnikove pomoči, je njegova vloga problematična. Nikomur je ne priporočam. Hkrati je pozicija umetnika privilegirana. Noben »poklic« ni svobodnejši. Najbolje je pozabiti na naloge, poslanstva in podobne družbene obremenitve ter mirno ustvarjati. Sama ne čutim nobene posebne naloge, razen zvestobe sami sebi. Ampak to je tako ali tako naloga vsakega človeka. Kakšne tematike vas navdihujejo, od kod črpate ideje oziroma koncepte za projekte? Ne gre toliko za ideje in koncepte kot za občutja, slutnje, sanje, želje, utopije. Zanima me življenje samo, utrip, kot se ga začuti, preden se vklopi analitični razum. Nikoli ena sama tema ali perspektiva. Kompleksnost neprestanih sprememb, fluks bivajočega, dinamika med ljudmi. Seveda vse skozi prizmo lastnih izkušenj, a želim in upam, da bi to, kar ustvarim, komuniciralo in vzpostavilo dialog z izkušnjami drugih. ▪

»Pozicija umetnika je privilegirana. Noben 'poklic' ni svobodnejši. Najbolje je pozabiti na naloge, poslanstva in podobne družbene obremenitve ter mirno ustvarjati. Sama ne čutim nobene posebne naloge, razen zvestobe sami sebi. Ampak to je tako ali tako naloga vsakega človeka.« Projekt Zadnja večerja se bo odvijal med 14. septembrom in 14. oktobrom, vključuje prezentacijo filma v kinu Udarnik in instalacijo na mariborskem gradu.

Projekt Zadnja večerja

Žlica obsedenosti, ščepec vraževerja, skodelica potrošništva, začinjena z nekaj kapljicami strupa in obilico ženske odločnosti, sestavljajo okus projekta Zadnja večerja. Kaj se zgodi, če se z mladostjo in umetno, zloščeno lepoto obsedena kultura 21. stoletja pomeša s tisočletja staro vero v alkemijske izvore večnega življenja in neverjetno lahko dostopnimi popznanstvenimi viri o delovanju DNA? Soočimo se z vznemirljivim filmom ter instalacijo Nataše Prosenc Stearns, ki ju je zakuhala izključno ženska ekipa. Namesto da bi nas razbremenil strahu pred smrtjo in staranjem, ga je stopnjujoči napredek znanosti in tehnologije samo še okrepil. Kljub plastičnim operacijam, sofisticiranim prehranjevalnim dodatkom in intenzivnim fitnes programom iz specializiranih revij, polnim imperativov, ki predpisujejo življenjski stil vzdrževanja mladostnosti in zdravja, se zdi da ima naša kultura vse manjšo sposobnost soočanja s staranjem. Nič ni demokratičnega v »bildanju« mišic v fitnes klubu, da bi se čim bolj približali trenutni normi. Nič ni osvobajajočega v vbrizgavanju injekcij botoksa. Imperativi našega videza so tako zahtevni in dogmatični, da lahko potencialno sprožijo radikalne reakcije. Na primer, disciplina, ki jo zahtevajo znanstveno overjene shujševalne diete in programi oblikovanja telesa, racionalizirajo impulze našega bitja do stopnje, da se začnemo spraševati o avtentičnosti svojih izkušenj.

»Te dni v Veliki Britaniji revno prebivalstvo s strahom pričakuje zmanjšanje socialne pomoči za najem stanovanja. Pričakovati je, da se bo zelo povečalo število ljudi, ki ne bodo zmogli plačevati najemnine, in tistih, ki se bodo morali preseliti daleč od delovnega mesta, kar bo seveda povečalo čas, ki ga preživijo na poti na delo, stroške, ki jih imajo s prevozom, in seveda odvzelo čas za družino. Pred največjo dilemo bodo revne ženske, ki se bodo morale odločiti, ali se jim sploh splača, da so zaposlene, ko pa bodo za varstvo otrok in prevoz na delo porabile večino svoje bedne mezde. Ne zavedamo se, da se bodo ista vprašanja za ženske pojavila tudi pri nas.« »V revnih državah, kot je na primer Ukrajina, je za mnogo žensk edina rešitev iz ekonomske zagate dobra poroka. Veliko mater tako že od otroštva hčerke vzgaja tako, da bi imele čim boljše možnosti za to. Tehtajo jih, da se ne bi preveč zredile, oblačijo jih kot princeske, učijo jih hoditi v visokih petah in podobno …«

Renata Salecl: Svet v dveh nadstropjih

Sobotna priloga, 30. 6. 2012

52 53

nasilje

Razvrednotenje dela žensk Silvia Federici

prevedla TEA HVALa

aj govorimo z vidika žensk ali z vidika kapitalistične organizacije dela – v nobenem primeru ni mogoče dovolj poudariti posledic kriminalizacije nadzora, ki so ga ženske imele nad rodnostjo. O tem, da so ženske v srednjem veku poznale veliko kontracepcijskih sredstev, pričajo številni dokumenti. Večinoma je šlo za zeliščne zvarke in »pesarje« (nožnične supozitorije), s pomočjo katerih so lahko pospešile menstruacijo, sprožile splav ali dosegle neplodnost. Ameriški zgodovinar John Riddle je v knjigi Eve's Herbs: A History of Contraception in the West [Evina zelišča: zgodovina kontracepcije na zahodu] leta 1997 objavil obsežen seznam najpogosteje uporabljenih snovi in njihovih pričakovanih ali najverjetnejših učinkov.1 Kriminalizacija kontracepcije je razlastila ženske in njihovo vednost. Ta se je prenašala od generacije do generacije in ženskam nudila določeno stopnjo reproduktivne neodvisnosti. Zdi se, da se v nekaterih primerih znanje ni izgubilo, temveč je le poniknilo v podzemlje, a kljub temu kontracepcija ob vrnitvi na družbeno prizorišče ni bila namenjena ženskam, ampak izključno moškim. Čeprav se sklicujem na Riddlovo delo, na tem mestu ne bom razpravljala o demografskih posledicah tega preobrata. V tem trenutku želim poudariti predvsem, da je država z odvzemom možnosti za nadzor nad lastnim telesom ženske prikrajšala za temeljni pogoj njihove psihofizične integritete, materinstvo pa ponižala na raven prisilnega dela. Postopoma je oblast delo žensk omejila na reproduktivno delo, in sicer na način, ki ga zgodnejše družbe niso poznale. Siljenje žensk, da rojevajo proti svoji volji ali da (kot gre feministična pesem iz sedemdesetih) »delajo otroke za državo«2 le deloma opredeli vlogo žensk v novi spolni delitvi dela.

Drugi vidik je povezan s prvim in zadeva definiranje žensk kot nedelavk, proces, ki so ga preučevale številne feministične zgodovinarke in ki je bil proti koncu 17. stoletja skoraj zaključen. Ker so zaposlovanje žensk oteževale nove zakonske omejitve, so takrat začele izgubljati boj celo v poklicih, ki so spadali v njihovo domeno (na primer varjenje piva in babištvo). V najtežjem položaju so bile proletarke, ki niso imele dostopa do služb – razen do tistih z najnižjim družbenim statusom. Delale so kot služkinje (ta poklic je opravljala tretjina ženske delovne sile), dninarice, predice, pletilje, vezilje, krošnjarke in dojilje. Kot (med drugimi) ugotavlja Merry Wiesner, se je v zakonodaji, davčni politiki in cehovskih predpisih postopoma uveljavila domneva, da ženske ne smejo delati zunaj doma in da se »produkcije« lahko lotijo samo, če s tem pomagajo svojim možem. Zagovarjali so celo stališče, da je katerokoli delo, ki ga ženske opravljajo na domu, »nedelo« in da je to delo brez vrednosti, tudi če ga opravljajo za trg (Wiesner 1993: 83ff). Če je ženska sešila obleko, je to torej spadalo v domeno »domačega dela« ali »gospodinjskega dela«, četudi obleka ni bila namenjena njeni družini, če pa je enako delo opravil moški, je obveljalo za »produktivno delo«. Razvrednotenje ženskega dela je bilo tako korenito, da so mestne oblasti cehom naročale, naj se ne ozirajo na produkcijo, ki jo ženske (posebej vdove) opravijo na domu, ker to sploh ni pravo delo, saj ga ženske opravljajo samo zato, da ne bi postale odvisne od socialne podpore. Wiesner dodaja, da so ženske sprejele te izmišljotine in se pri iskanju dela celo opravičevale, pri čemer so se sklicevale na potrebo po finančni neodvisnosti (ibid.: 84–85). Postopoma je vsako delo, ki so ga ženske opravljale na domu, obveljalo za »gospodinjsko delo«. Tudi če so ga opravljale zunaj doma, je bilo plačano manj

»Izguba moči, povezana z nezmožnostjo zaposlovanja, je skupaj z razlaščanjem zemlje pripeljala k množični prostituciji.« kakor delo moških, vsekakor pa premalo za preživetje. Tako je poroka postala edina prava karierna izbira za ženske, njihova nesposobnost, da bi se preživljale same, pa je bila tako samoumevna, da so samsko žensko, ki se je želela ustaliti v novi vasi, spodili, tudi če je prejemala svojo plačo. Izguba moči, povezana z nezmožnostjo zaposlovanja, je skupaj z razlaščanjem zemlje pripeljala k množični prostituciji. Kot piše Le Roy, se je število prostitutk v Franciji opazno povečalo: »Od Avignona in Narbonne do Barcelone so 'hotnice' (femmes de débauche) postopale ob mestnih vratih, v rdečih četrtih … in na mostovih … Do leta 1594 se je 'sramotna trgovina' razcvetela kot še nikoli poprej.« (Le Roy Ladurie 1974: 112–12.) Podobne razmere so vladale v angleških in španskih mestih, kjer so revne priseljenke s podeželja in celo žene mojstrov vsakodnevno polnile družinski proračun s prostituiranjem. Razglas, izdan v Madridu leta 1631, je v tem zaznal problem. Oblast se je pritoževala, da se po mestnih ulicah in krčmah potikajo številne klatežinje, ki moške zapeljujejo v greh. (Vigil 1986: 114–15.) V trenutku ko je prostitucija postala glavni vir dohodka za velik del ženske populacije, so institucije spremenile svoje stališče. Če

nasilje

1 Prostitutka, podvržena mučenju z accabusade. »Večkrat jo bodo potopili v reko, nato pa bo obsojena na dosmrtno ječo.« 2 Prostitutka in vojak. Prostitutke so pogosto spremljale vojsko in tako za vojake kot za druge proletarce opravljale funkcijo žene: poleg tega da so zanje prale in kuhale, so jim nudile tudi spolne usluge. 3 Prostitutka vabi stranko. Po privatizaciji zemlje in komercializaciji kmetijstva, ki sta mnogim ženskam odvzeli dostop do zemlje, se je število prostitutk neznansko povečalo. 4 Podoba dominantne žene, ki izziva spolno hierarhijo in pretepa moža poleg »boja za hlače« predstavlja enega najpopularnejših motivov družabne književnosti 16. in 17. stoletja.

je v poznem srednjem veku, ko so visoke plače in standard prostitutkam prinašali korist, uradno veljala za nujno zlo, se je v 16. stoletju odnos do prostitucije povsem spremenil. V izjemno mizoginem vzdušju, ki ga zaznamujeta širjenje protestantske reformacije in lov na čarovnice, so prostitucijo najprej omejili in jo pozneje kriminalizirali. Med letoma 1530 in 1560 so po vseh mestih zapirali javne hiše, prostitutke, še posebej pocestnice, pa so podvrgli ostrim sankcijam: izgonu, šibanju in drugim oblikam krutega kaznovanja. Mednje je spadala tudi tehnika accabusade – Nickie Roberts jo je opisala kot »mračnjaško gledališko predstavo« – pri kateri so žrtev zvezali, jo včasih prisili, da je zlezla v kletko, in jo potem potapljali v reko ali ribnik. Odnehali so šele tik pred utopitvijo (Roberts 1992: 115–16). V 16. stoletju je posilstvo prostitutke v Franciji prenehalo veljati za zločin,3 v Madridu pa je v veljavo stopil odlok, ki je klatežinjam in prostitutkam odvzel svobodo gibanja in jim prepovedal prenočevanje na mestnih ulicah in v zavetju pokritih stebrišč. Predpisana kazen: sto udarcev z bičem, šestletna prepoved vstopa v mesto in britje glave ter obrvi. Kaj je povzročilo tako drastičen napad na delavke? In kako je izključitev žensk iz sfere družbeno priznanega dela in denarnega gospodarstva povezana z vsiljevanjem prisilnega materinstva in sočasnim množičnim preganjanjem čarovnic? Danes, po štirih stoletjih kapitalističnega

discipliniranja žensk, se odgovori zdijo kot na dlani. Čeprav mezdno delo žensk, njihovo domače delo in njihovo (plačano) seksualno delo še vedno prepogosto preučujejo ločeno, danes lažje vidimo, da je bila diskriminacija žensk na trgu delovne sile neposredno povezana s funkcijo, ki so jo opravljale kot neplačane domače delavke. Prepoved prostitucije in izključitev žensk z organiziranih delovnih mest tako lahko povežemo s pojavom gospodinje in rekonstrukcijo družine kot prostora za produkcijo delovne sile, pri čemer temeljno teoretsko in politično vprašanje ostaja, pod kakšnimi pogoji je lahko prišlo do takšnega razvrednotenja ter katere družbene sile so ga spodbujale ali podpirale. Zaenkrat odgovarjam, da je k razvrednotenju dela žensk veliko prispevala kampanja za izključitev žensk iz delavnic, ki so jo v poznem 15. stoletju sprožili rokodelci – verjetno zato, da bi se zaščitili pred grožnjo kapitalističnih trgovcev, ki so ženske zaposlovali za nižje postavke. Za prizadevanji rokodelcev je ostala obilna dokumentacija.4 Obrtniški pomočniki (dnevničarji) v Italiji, Franciji in Nemčiji so od mestnih oblasti zahtevali prepoved ženske konkurence, rokodelke so izobčili iz svojih vrst, stavkali, če drugi mojstri niso upoštevali teh odlokov, ponekod pa so celo zavračali sodelovanje z moškimi, ki so delali z ženskami. Omejevanje žensk na domače delo je rokodelcem koristilo, saj je zaradi ekonomskih težav »ženino

preudarno vodenje gospodinjstva« postalo nepogrešljivo; z njegovo pomočjo so se lahko izogniti bankrotu in ohranili svojo delavnico. Ko Sigrid Brauner (avtorica zgornjega citata) razpravlja o pomenu, ki so ga nemški rokodelci pripisovali omenjenemu družbenemu pravilu (Brauner 1995: 96–97), omeni, da so se ženske njihovim silnim napadom in zastraševalnim taktikam sicer skušale upreti, vendar jim to ni uspelo. Ženske, ki so kljub temu delale zunaj doma, v javni sferi ali za trg, so prikazovali kot »babure« (seksualno agresivne in hudobne prepirljivke) in celo kot »vlačuge« ali »čarovnice« (Howell 1986: 182–83).5 Val mizoginije, ki je konec 15. stoletja zajel evropska mesta, je torej izviral tudi iz (samouničevalnega) poskusa, da bi ženske spodili z delovnih mest in trga. Za to obstajajo prepričljivi dokazi, ne nazadnje pa je mizoginija razvidna tudi iz moške obsedenosti z »bojem za hlače« in iz lika nepokorne žene, ki so jo v popularni literaturi upodabljali

»Kaj je povzročilo tako drastičen napad na delavke? In kako je izključitev žensk iz sfere družbeno priznanega dela in denarnega gospodarstva povezana z vsiljevanjem prisilnega materinstva in sočasnim množičnim preganjanjem čarovnic?«

54 55

nasilje

med pretepanjem moža ali jezdenjem na njegovem hrbtu. Po drugi strani je jasno, da prizadevanje za pregon žensk iz obrti ne bi bilo uspešno brez sodelovanja oblasti, ki je od tega imela dvojno korist: poleg tega da je pomirila uporne rokodelce, je ustvarila pogoje, ki so prikovali ženske k reproduktivnemu delu in iz njih naredili poceni delovno silo za domačo obrt.

»Izključitev iz obrti in razvrednotenje reproduktivnega dela sta povzročila feminizacijo revščine, novi patriarhalni red, potreben za uveljavitev »prvotne apropriacije« žensk s strani moških pa je ženske potisnil v dvojno odvisnost: odvisnost od delodajalcev in odvisnost od moških. Dejstvo, da so neenaka razmerja moči in diskriminatorna delitev dela med ženskami in moškimi obstajali že pred kapitalizmom, teže te ugotovitve ne zmanjša, saj je v predkapitalistični Evropi žensko podrejenost blažil njihov dostop do skupnih in javnih dobrin, medtem ko so se v novem kapitalističnem režimu, v katerem je veljalo, da je delo žensk naravno bogastvo in s tem zunaj denarnega trga, ženske spremenile v javno dobro.«

Ženske: novo javno dobro in na domestek za izgubljeno zemljo

Naveza med rokodelci in mestnimi oblastmi je v času nenehnega privatiziranja zemlje ustvarila novo spolno delitev dela ali, bolje rečeno, novo »seksualno pogodbo«, kakor temu pravi Carol Patemas (1988). Nova delitev je ženske nagovarjala kot matere, žene, hčere in vdove, torej na način, ki je zakril njihov status delavk, medtem ko je moškim dala prost dostop do ženskih teles in dela kot tudi do teles in dela njihovih otrok. V skladu z novo družbeno-seksualno pogodbo so proletarke postale nadomestek za zemljo, ki so jo delavci izgubili z uvedbo privatizacijskih zakonov. Postale so osnovno reprodukcijsko sredstvo in javno dobro, ki si ga je lahko prisvojil in uporabil kdorkoli. Odmev te »primitivne apropriacije« še danes lahko slišimo v izrazu »javna ženska« (Karras 1989), ki je v 16. stoletju označeval prostitutko. A v novi organizaciji dela je vsaka ženska (razen tistih, ki so jih privatizirali buržuazni

moški) postala javno dobro. Ko so dejavnost žensk izenačili z nedelom, se je spremenila v naravno bogastvo, ki je na voljo vsem, tako kot sta nam na voljo voda in zrak. To je bil zgodovinski poraz za ženske. Izključitev iz obrti in razvrednotenje reproduktivnega dela sta povzročila feminizacijo revščine, novi patriarhalni red, potreben za uveljavitev »prvotne apropriacije« žensk s strani moških pa je ženske potisnil v dvojno odvisnost: odvisnost od delodajalcev in odvisnost od moških. Dejstvo, da so neenaka razmerja moči in diskriminatorna delitev dela med ženskami in moškimi obstajali že pred kapitalizmom, teže te ugotovitve ne zmanjša, saj je v predkapitalistični Evropi žensko podrejenost blažil njihov dostop do skupnih in javnih dobrin, medtem ko so se v novem kapitalističnem režimu, v katerem je veljalo, da je delo žensk naravno bogastvo in s tem zunaj denarnega trga, ženske spremenile v javno dobro. ▪

1 Zanimiv članek na to temo je napisal tudi Robert Fletcher (»The Witches Pharmakopeia«, 1896). 2 Navajam italijansko feministično pesem iz leta 1971, naslovljeno »Aborto di Stato« [»Splav države«]. 3 Margaret L. King, Women of the Renaissance (1991), str. 78. Za zapiranje javnih hiš v Nemčiji glej Merry Weisner, Working Women in Renaissance Germany (1986), str. 194–209. 4 Obsežen seznam mest in letnic, v katerih so ženske izgnali iz obrti, je objavljen v David Herlihy, Women, Family and Society in Medieval Europe: Historical Essays (Providence, Berghahan, 1978–1991). Glej tudi Merry Wiesner (1986), str. 174–185. 5 Martha Howell (1886), 8. poglavje, str. 174–183: »Na primer, komedije in satire iz tistega časa so branjevke in trgovke pogosto prikazovale kot ‘babure’. Posmeh in zmerljivke so ciljali na njihovo produkcijsko vlogo v denarnem gospodarstvu in jih obtožali seksualne agresije« (str. 182).

Odlomek in slike so vzeti iz knjige Silvie Federici Caliban and the Witch: Women, the Body and Primitive Accumulation (Autonomedia, 2004), str. 92–97.

soba za goste

Rezidenčni Maribor Bor Pungerčič

Alix Marie:

»Tisti trenutek, ko ženska obrne kamero ...«

lix Marie je mlada francoska vizualna umetnica, ki trenutno gostuje v mariborski Sobi za goste. Rojena 1989. v Parizu je svojo umetniško pot pravzaprav začela na področju literature, z diplomo na pariškem Lycee Charlemagne, a takoj za tem prešla v polje vizualnih umetnosti, s tem ko je nadaljevala študij v Londonu, najprej na Central Saint Martins College of Art and Design, potem pa na Royal College of Art, kjer je svojo aktivnost osredotočila na fotografijo, ki je od takrat ostala stalnica in eden izmed osrednjih medijev v njenem opusu. V njenem delu lahko opazimo dva elementa, ki pleteta rdečo nit opusa. En je njeno zanimanje za človeško figuro, postavljeno v nenavadne prostore – izpraznjena, opuščena skladišča, zaprašena stanovanja, zvrhano polna nostalgičnih predmetov ali bohotno preobložena z ornamentom, koti, kjer se zbirajo odvrženi predmeti. Njeni liki se pred nami pojavljajo v izpostavljenih, ranljivih pozah, celo pozah žrtve, a vedno z nadihom poetične lepote in skrivnostnosti. Razgaljeni so enkrat fizično, s telesom in njegovimi pomanjkljivostmi, drugič emocionalno, v svojih strahovih, fantazijah, lenostih in nerodnostih. A zdi se, da se Alix dobro zaveda neizogibne neiskrenosti fotografije. Njeni izdelki, čeprav pogosto grobi, spontani in prav nič glamurozni, se nikoli ne poskušajo

vzpostaviti kot reportersko, veristično prikazovanje resničnosti. Raje gre za skrbno spletene pripovedi, ustvarjene umetno in ujete v jantar fotografskega trenutka. Kostumi, prostori in portretiranci so vedno skrbno pripravljeni in aranžirani, a v svoji potvorjenosti dosežejo iskrenost pravljice. Resničnosti se dotikajo z odmikom, z zadnje strani. Strani, ki je za to pogosto za odtenek temnejša, a se v njenih sencah odkrivajo zamolkle lepote. Drugi motiv, ki se pravzaprav organsko izvija iz prvega, pa je uporaba fragmentirane organske tvarine, krzna, las(išč), mesa, delov človeškega telesa (resničnih ali reproduciranih v umetnih materialih), za katere se zdi, kot da so zaživeli svoje lastno življenje, pobegnili svojim lastnikom, kot je v Gogoljevi noveli Kovajlevu pobegnil njegov nos. A za razliko od Kovaljevega nosu, ki postane še bolj uspešen in ugleden od svojega nekdanjega lastnika, se zdi, da se »emancipirani« kožuhi v Alixinih delih vedno znova znajdejo v podobnih situacijah kot vsi ostali. Kupi krzna izgubljeno čemijo na skalah, brez svojih vitalnih preostankov, lasišča pod sabo zakopljejo kupi škatel, proteze nog, rok in drugih delov telesa osamljeno čakajo pod mizami in se skrivajo v omare. Svet, ki je poln osamljenosti, izgubljenosti in ranljivosti, a v soočanju z lastno šibkostjo tudi poln sublimne lepote, skrivnosti ter poguma in iskrenosti. Poleg fotografskih del je Alix Marie

ustvarila tudi serije različnih kiparskih izdelkov, ki se redno spogledujejo s tematiko smrti in propada, a vedno z zasukom, ki pusti v opazovalcu vprašanje, ali gre pri lobanjah glodalcev, okrašenimi s keramiko in pozlato, ali drobnih keramičnih 2 figuricah, oplemenitenih z bleščečimi suhimi trupelci metuljev, za odmev kultur, ki imajo s smrtjo bolj sproščen odnos, ali pa morda za ironičen komentar naše lastne potrebe po olepševanju, kozmetiziranju zadnjega dejanja obstoja. ▪

V juliju gosti GuestRoomMaribor na rezidenčnem obisku mlado fotografinjo Alix Marie iz Francije.

soba za goste

Benoit Izard

Na robu telesa

enoit Izard je francoski performer in vizualni umetnik, plesalec in izvajalec govorjene besede, diplomant arhitekture in koreografije. Sodeloval je z ikonami, kakršni sta Jerome Bel in Meg Stuart. Razstavljal je v pariškem centru Pompidou in Louvru, na newyorških ulicah in z zvezdami posejanih dogodkih, kakršna sta Wynwood Fair in Art basel Miami. Deluje iz Pariza in Miamija. A v nasprotju s tema glamuroznima središčema, kolaboracijama najvišjega ranga in elitnimi razstavnimi prostori, svoje projekte redno izvaja tudi na najskromnejših, vsakdanjih, nepretencioznih lokacijah, na primer v vaseh v Burkini Faso, getoiziranih predmestnih soseskah in prenatrpanih pločnikih velemest. »Povej mi, kaj živi tvoje telo.« Pod tem umetniškim credom je Izard sodeloval z najstniki, plesalci, okuženimi z virusom HIV, cirkusanti, transvestiti ... In zdaj, avgusta, tudi s plesalci in performerji v Mariboru. V Sobo za goste prihaja z nikoli povsem dokončanim projektom Scotch Tape, s katerim raziskuje lokalne posebnosti v doživljanju telesa in telesnosti, navzočnosti v javnem prostoru in fizične komunikacije. Po umetnikovih besedah je Scotch Tape preprosto serija del, ki jih izvajajo performerji, zaviti v samolepilni trak. Zamaskirani od nog do glave, prinašajo na plano različne oblike razumevanja telesa in njegovega delovanja. Glede na prostor izvedbe lahko deluje kot performans »site specific« na javnem prostoru, na mestni ulici, ali »body art« v galerijah sodobne umetnosti. V nas prebuja podobe superherojev iz stripov, Dantejeve

božanske komedije ali festivalov s Haitija. Ravno toliko kakor v fizičnem prostoru, v gestah in zvokih performerja se odvija v dojemanju gledalca, njegovih asociacijah, poskusih razumevanja in ustvarjanju lastne pripovedi o dogajanju. Situacije, ki vzniknejo iz tega dogajanja, ko je človeško telo abstrahirano na samo mejo med subjektom (ki ima glas) in čistim objektom (ki premore le svojevrstno gibanje), prinašajo na površje sicer zakopano kulturno branje in teme – vprašanje o komodifikaciji telesa na Zahodu, vprašanje odnosa do mrtvih v Afriki ... in morda vprašanje o omejevanju osebne svobode in zategovanja pasu v Mariboru? Avtor sam namerava osredotočiti svoje raziskovanje na gledališko plat dela, na industrijsko identiteto mesta, politični pritisk in svobodo, izraznost umetnosti ter preplet prebivalstva in preobrazbe. »Scotch Tape ne verjame v sporočilo, a je sam po sebi politična gesta, s tem ko vzame pravico lastnega telesa in jo zrcalno podeli opazovalcu.« Scotch Tape telo vrača v fizični javni prostor skozi stranska vrata čudnosti, odklona in nerazumljivosti. S prijateljskim šokom, ki meji na grozljivost in smešnost hkrati, nas opominja, da na ulici nismo več ploske slike, ki jih lahko nalagamo na spletna omrežja. Smo telesa z volumnom, težo in tehtnostjo. Smo okorni in počasni. Smo vedno vsaj malo ločeni od okolice, s tanko lepljivo plastjo, ki nam jo je prodala družba. Na lesketavo raz-obličeno plastično površino Izardovih teles Scotch Tape je mogoče projicirati skoraj vsako lastno izkušnjo, predsodek, preferenco. A telo samo, kot vedno, ostaja neprepoznavno. ▪

» S prijateljskim šokom, ki meji na grozljivost in smešnost hkrati, nas opominja, da na ulici nismo več ploske slike, ki jih lahko nalagamo na spletna omrežja. Smo telesa z volumnom, težo in tehtnostjo. Smo okorni in počasni. Smo vedno vsaj malo ločeni od okolice, s tanko lepljivo plastjo, ki nam jo je prodala družba. «

2 1 Scotch tape - New York - 2011 2 Scotch tape - Ouagadougou - 2010

56 57

soba za goste

»Vsak oglas v javnem prostoru, ki ti ne pušča izbire glede tega, ali ga vidiš ali ne, je tvoj. Da ga vzameš, preurediš in uporabiš po svoje. Z njim lahko narediš, kar ti je drago. Spraševati za dovoljenje je, kot da bi vprašal, ali lahko uporabiš kamen, ki ti ga je nekdo vrgel v glavo.«

1 mural na fasadi stanovanjske zgradbe v Starem gradu 2 izdelava murala v Starem gradu

KURS

Aktivizem naš vsakdanji

nameniti angleški grafitar in vizualni aktivist Banksy je v svoji knjigi »Cut it out« zapisal: »Vsak oglas v javnem prostoru, ki ti ne pušča izbire glede tega, ali ga vidiš ali ne, je tvoj. Da ga vzameš, preurediš in uporabiš po svoje. Z njim lahko narediš, kar ti je drago. Spraševati za dovoljenje je, kot da bi vprašal, ali lahko uporabiš kamen, ki ti ga je nekdo vrgel v glavo.« Srbska skupina KURS, ki avgusta gostuje v mariborski Sobi za goste, očitno dobro pozna njegov opus in filozofijo. Njihovo lastno delo, ki spretno krmari med vizualnimi intervencijami, grafiti, aktivizmom in izobraževanjem, namreč vseskozi izkazuje izostreno poznavanje prepleta prostora, medijev, vizualnih komunikacij in socialnih vprašanj. KURS svoje člane sicer fluidno menjuje skozi različne projekte, a njegovo trdno jedro sestavljajo mladi vizualni umetniki Miloš Miletić, Mirjana Radovanović in Nikola Đorđević. Na srbsko likovno sceno so v velikem slogu vstopili novembra 2012, z muralom, ki je prekril prej golo fasado stanovanjske stavbe v Starem gradu. Na sproščen in igriv način je osvežil značaj celotnega prostora in jasno demonstriral moč, ki jo tovrstna intervencija lahko ima, kadar je začrtana in izpeljana jasno, s pogumom in veseljem. Od samega začetka svojega delovanja se KURS zavedno in načrtno ukvarja s spodbujanjem in usmerjanjem razvoja sinergije v sodelovanju med neodvisnim kulturnim sektorjem, državnimi institucijami, lokalno samoupravo in lokalnimi skupnostmi. Dejstvo, da so se uradno definirali kot »skupnost državljanov«, je torej vse prej kot naključje.

Njihov »modus operandi« zelo dobro ponazarja t. i. Ekspedicija Inex-Film. V nekdanji SFRJ je bil Inex-Film kinematografsko podjetje, ki je ustvarilo vrsto ikonskih izdelkov (Bube u glavi – 1970, Majstori, majstori – 1980), potem pa med tranzicijo v kapitalizem brutalno prešlo iz trdno stoječega podjetja v zapuščeno ruševino, ki na Višnjički ulici v Beogradu priča o posledicah privatizacije in novih pravil Divjega vzhoda. V navezavi z več drugimi organizacijami, iniciativami in posamezniki so izpeljali »samoorganizirano kolektivno akcijo uporabe družbene lastnine«, v sklopu katere so stavbo očistili, prenovili prostore in v njih organizirali serijo dogodkov na temo rabe prostora, odnosa do arhitekturne dediščine in aktivizma v javnem prostoru. Skratka, akcija, ki je tako rekoč brez finančnega vložka v kratkem času učinkovito povezala akterje kulturne sfere, vzpostavila novo kulturno središče ter vrnila del dediščine (in z njo identitete) mestu, v katerem je nastala. Morda bo članom KURS-a uspelo med bivanjem v Mariboru del svojega znanja in pogledov deliti tudi s snovalci projektov, kot je Tovarna Rog v Ljubljani? Skozi svoje delo so KURS-ovci razvili čist in jasen vizualni slog. Za razliko od prej omenjenega Banksyja, ki v svojih kot britev ostrih podobah in komentarjih reže plapolajočo tolščo s pitanega trupla zahodnega marketinga, je živahnim mladcem in mladenkam iz Beograda ostalo še dovolj optimizma in očaranosti, da podobe, ki jih »odprtokodno«, v druženju z lokalnimi skupnostmi ustvarjajo na zapuščenih površinah, žarijo v svežih barvah in razposajenih vzorcih. Z njimi opustele nedograjene (ali pa že

razpadajoče) nakaze na igriv način ponovno postajajo predmeti skupnosti, ustvarjalnosti, aktivacije javnosti. Občutek, ki ga zbuja pregled njihovega opusa, morda še bolje povzema besedilo Dušana Velkaverha, ki izhaja iz istega obdobja, kot reciklirana podoba, iz katerih se pogosto napaja tudi KURS – »Mlade oči« iz leta 1972: Mlade oči so svetle luči, ki dolge noči spreminjajo v jutra. V mladih očeh veselje in smeh porajata vedre, srčne dni. Mlade oči so vsake oči, ki v njih plameni svetloba pomladi. Dobrim ljudem in mladim očem verjela bi vse, zares prav vse. ▪

V Galeriji na Koroški cesti 18 bo 14. 8. ob 19h pogovor in druženje z umetniki, ki jih GuestRoomMaribor gosti na rezidenčnem obisku, ter predstavitev njihovih del. Avgusta so to Benoit Izard iz Francije in skupina KURS iz Srbije.

58 59

VIZUALNA umetnost

Lepo slikarstvo je za nami Umetnostna galerija Maribor, Lilijana Stepančič

okviru projekta Umetnost zmeraj zmaga/Terminal 12 in v koprodukciji zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture in Francoskega inštituta Charles Nodier se v UGM predstavlja razstava Lepo slikarstvo je za nami. Šestintrideset umetnic in umetnikov iz Francije in Slovenije razstavlja najnovejša dela, ki so izjemna sodobna umetniška izpoved, komentar in analiza ujetosti človeka v zanke kompleksnega sveta. Razstava govori o moči sodobne slike, ob kateri ne moremo ostati hladni in neprizadeti, o generaciji umetnic in umetnikov, ki je rasla ter se oblikovala ob televiziji, računalniku, stripu, filmu in veliki klasični zakladnici umetnosti, a za katero je slika ostala relevanten medij. Umetniki vsak v svoji izrazni govorici pričajo o nasilju sodobnega sveta. Njihov povratek k figurativni umetnosti odseva sijajno in hkrati pretresljivo podobo našega časa, v katerem se številne reference na zgodovino, slikarstvo in tudi svet na splošno zlivajo v interpretacijo resničnosti in odkrivajo pogosto vizionarski pogled na naše sodobne mite in družbo. Kljub raznolikosti slogovnih govoric najdemo nekaj skupnih potez med deli posameznih avtorjev, kot so na primer sublimno naglašene interpretacije v delih Axla Pahlavija, Youcefa Korichija in Audrey Nervi ter nasilno obarvan tok v delih Jérôma Zondra, Damiena Deroubaixa, Ronana Barrota, Ide Tursic in Wilfrieda Milleja. Tomaž Brejc, eden najbolj pomembnih umetnostnih zgodovinarjev pri nas in poznavalcev sodobnega likovnega dogajanja, ki ga analizira in preučuje vse od konceptualizmov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je opredelil okolje in pristope umetnic in umetnikov, predstavljenih na razstavi, takole: »Ko danes mladi slikar/slikarka stojita pred platnom ali kakršnokoli podlago že

uporabljata, ni ta površina nikoli bela, nikoli ni zares prazna, belo platno je le videz, pa nikdar praznina. Skoznjo utriplje zgodovina slikarstva, podobe, ki jih je mladi umetnik videl, reprodukcije in originali, ki jih hrani v svojem spominu (četudi nikdar ne pomisli nanje); skoznjo se premika velikanski arzenal sodobnega medijskega imaginarija, tisoči podob, ki ga obdajajo v vsakdanjem življenju. Zdi se, kot da slikarji dandanes zelo malo razmišljajo o vnaprejšnji »formi«, o njenem abstraktnem idealizmu, čistosti, duhovnosti, metafiziki. Medijsko podobotvorje je realistično, pomensko funkcionalno, osredotočeno na sporočilo, videz služi vsebini, v medijih ni načeloma nič kantovsko abstraktnega, samega po sebi, zaradi sebe. Zato je današnje slikarstvo »realistično«, prežeto s fragmenti iz stripov in filmov, fotografij in televizije, je ravno tako performativno kot katera koli zunanja akcija, je plakatno in medijsko, glasbeno in spotovsko, je polno umetelnih barv in zloščenih ploskev. Toda tudi vsega, kar pripada urbanemu vizualnemu odpadu, razpadanju uporabljenih podob in komercialnih sporočil: ta sporočila so že bila v nekem drugem mediju, zdaj so se udomačila v sliki kot fragment, asociacija, prispodoba, tudi kot pomota ali uganka, skratka kot mnogo bolj »odprto delo«, kakor ga dopušča medijska sporočilna funkcionalnost. Slike so torej na poseben način disfunkcionalne, neuporabne, zasebne, toda zato še toliko bolj ognjevito nagovarjajo gledalca.« Naslov razstave govori o kompleksnem odnosu, ki ga imajo mladi sodobni umetnice in umetniki do zgodovine slikarstva. Zakladnica slik, nastala v zadnjih stoletjih, pravzaprav tisočletjih, če današnji pomen slikarstva razširimo do Altamire, vsebuje nešteto lepih slik, ki izžarevajo razne poetike, sloge, pomene in koncepte. Ta dela so postala del kanona likovne umetnosti. Lepo v kanonu ne pomeni, da so to slike, ki predstavljajo estetiko vizualno lepega, torej vizualno harmonijo in ugodje za oko. V kanonu so lepe tudi slike, ki so za oko in duha človeka neprijetne in nasilne, upodobljene vojne grozote, razmesarjena telesa ali spačeni obrazi. Lepo v naslovu razstave se torej nanaša na institucionalizirano, kanonizirano lepoto, ki jo predstavljajo javnosti razstavljene zbirke velikih mednarodnih in malih lokalnih muzejev ali vplivne in referenčne knjižne antologije slikarstva. V obilici galerij in knjig se zdi,

Arouille, hastingues, baigts, pimbo, tupelo - Damien Cadio (2011)

da je v slikarstvu vse rešeno in narejeno in da ni več praznega prostora in bodočnosti. A umetnice in umetnike na tej razstavi vidijo nove možnosti in nove prostore. Do kanona slikarstva pristopajo dvojno: hkrati jih navdihuje in pušča hladne; ga spoštujejo in ignorirajo; poznajo njegove opredelitve in jih predelujejo. Lepo, torej kanonizirano, iz zgodovine ni ovira, da ne bi iskali nove slikarske rešitve ali ustvarjali nove izpovedi. Pravzaprav ukvarjanje s slikarstvom danes pomeni sodoben in aktualen odgovor na »okove«, ki jih postavljajo institucije, torej tisti, ki vladajo in imajo družbeno moč. Razstava je nastala na pobudo Jean-Luca Maslina, svetovalca za sodelovanje na področju kulture in direktorja francoskega inštituta v Turčiji, predlagala pa mu jo je pariška galeristka Eva Hober, ki se je osredotočila na sodobne francoske umetnike. Razstava v UGM je razširjena z deli slovenskih avtorjev, ki jih je izbral Arne Brejc, ki v zadnjih letih odlično vodi galerijo Equrna v Ljubljani z izjemnimi razstavami sodobne slikarske produkcije. Francoski del razstave je bil pred Mariborom na ogled v Istanbulu (2010), Ankari (2011) in v Nantesu (spomladi 2012), naslednje leto pa se seli v Los Angeles. ▪

Razstava Lepo slikarstvo je za nami svoja vrata odpira 2. avgusta v Umetnostni galeriji Maribor. Trajala bo do 9. septembra.

VIZUALNA umetnost

Žive legende: med legendami maša malovrh foto matjaž tančič

un autre amour - Pahlavi (2012)

HINKO SERNC – GODEC

azstava Žive legende, Med legendami klije iz šopa spletnih videov, dokumentarnih feljtonov, ki so jih v letu 2011 zasnovali in posneli slovenski vizualni umetniki: fotograf Matjaž Tančič (1982), videast Marko Kumer - Murč (1980) in producentka Rebeka Žvagen (1990). Po severovzhodni Sloveniji so iskali še neslišane življenjske zgodbe, poizvedovali o tistem starejšem človeku, sosedu, prijatelju ..., in se dokopali do šestnajsterice izjemnih posameznikov, posebnih ljudi s posebno zgodovino, mnogi s poklicem, ki ne obstaja več. Do ljudi z izkušnjami, ki so jih doživeli tudi zato, da zdaj o njih pripovedujejo.

Razstava Žive legende, Med legendami bo na ogled med 24. julijem in 22. avgustom v mariborski galeriji K8.

Videi, priče časa, bodo po objavi na spletnem portalu Evropske prestolnice kulture www.zivljenjenadotik. si in obširni medijski pozornosti (odmevni razstavi Tančiča v Pekingu, predstavitvi portretov na Radiu Maribor) na ogled v zadnji sobi galerije K8. Razstava pa je tu še z drugim namenom: obrniti optiko, razbiti objektiv in zadihati v dimenziji prostora, približati ljudi in njihove pripovedi čutilom, ob osebnih predmetih in velikih črno-belih portretih Matjaža Tančiča, posnetih na fotografski film srednjega formata. Šestnajst posameznikov, šestnajst feljtonov, šestnajst izkušenj regije in evropske zgodovine. Zdaj razstava. Iz časovno zamejene izkušnje v globalno vedenje o prihodnosti ... Digitalno z analognim, staro z novim. V fotolegendi se lahko tudi sami fotografiramo v stilu legend. Kajti, če hočemo ali ne, tudi sami pišemo zgodbe. Toda kakšne? ▪

ZORA GRK – VULKANIZERKA

O snovalcih projekta Žive legende Matjaž Tančič (1982), slovenski fotograf mlajše generacije, ki deluje med Londonom in Ljubljano, zadnje čase pa vse pogosteje tudi na Kitajskem. Začel je kot fotoreporter tednika Mladina, svojo pot pa nadaljeval v tujini. Diplomiral je na londonski akademiji za modo (London College of Fashion) Njegova fotonovinarska pot se pogosto križa z modno fotografijo. Našteje lahko 38 skupinskih in 10 samostojnih razstav, njegova dela so bila objavljena v prestižnih revijah, kakršne so Vogue, L Officiel, Playboy, Mercedes Benz Magazine, Modna, Inspire and Look de Book. Leta 2009 se je uvrstil med 6 finalistov svetovnega natečaja Google Photography Prize, v njem je sodelovalo več kot 3500 fotografov. Je tudi eden vodilnih modnih fotografov v tehniki 3D v svetovnem merilu.

Marko Kumer - Murč je vsestranski umetnik mlajše generacije. Bil je član številnih iniciativ, delal je na raznih ustvarjalnih področjih, med drugim v Šentjakobskem gledališču, Aggressive theatru, kot stand-up komik nanizal več kot 150 nastopov. Opravljal je funkcijo izvršnega direktorja Inštituta za raziskovanje inovativnih umetnosti IRIU, zdaj je predsednik Društva kvalitetnih kulturno-umetniških praks SMEHOMAT. Postavil je več umetniških instalacij po Sloveniji in v tujini (Goli otok, Bruselj, Stockholm). Posnel je več kratkih art in dokumentarnih videov in dva daljša dokumentarna filma (Z mopedom nad Istanbul in Romunski tempo). Sedaj je član ekipe za video sklopa Življenje na dotik.

60 60 61 60

arhitektura

Delovati izven škatle JANJA BRODAR

oncerti odzvenijo, zavese se zagrnejo in pesmi živijo nekje v notranjosti. Vse to ni doseglo Velenjčana Mirka, ki še vedno ne ve, kaj pomeni tabla EPK ob vstopu v mesto. Zven besede ga malo spominja na NPK, gnojilo za rastline. In tako bo do avgusta, ko bodo na velenjskem jezeru, kamor se gre včasih skopat, postavili skupek nenavadnih kupol. Ogromne oblinaste jezerske živali, dela Elvisa Halilovića, se pač ne bo dalo spregledati. Komaj 25-letni industrijski oblikovalec Halilović, snovalec lastne znamke Ondu, je Velenjčan z dušo in srcem, ali bolje, s srcem in rokami. Dizajner, ki z miško klikne manjkrat kot zareže s krožno žago, bo avgusta v sklopu EPK na fantastičnem velenjskem jezeru postavil »geodezični ekološki plavajoči objekt«. Gre za samooskrbno vasico geodezičnih kupol na medsebojno povezanih splavih, ki bo nudila svoj prostor mednarodnim umetnikom v Tednih izolacijske umetnosti. Skupina bo od ostalega sveta izolirana, pa najsi gre za fizično ali informacijsko povezanost prek spleta, telefonov in drugega. Po avtorjevem mnenju bo izolacija umetnike spodbujala k drugačnemu razmišljanju in odpirala nove dimenzije ustvarjalnosti, osvobojene kopice nepotrebnih informacij sodobnega vsakdana. Izolacijski tedni bodo le prvi v vrsti kulturnih in drugih dogodkov, ki bodo gostovali v geodezičnem ekološkem objektu. Predvidena doba tega visokoekološkega in nizkotehnološkega samooskrbnega objekta je namreč pet let. Eksperiment odlikuje predvsem perspektiva povezovanja umetniških praks z obrtništvom in industrijo v prihodnosti, vse z velikim poudarkom na razvoju lokalnih virov. Projekt, ki bi v idealnem scenariju lahko zaživel do te mere, da bi imel brezposelni

Mirko celo novo službo. Seveda, če bo sreča mila, domači obrtniki pa malo bolj kooperativni kot do sedaj. Kakorkoli – če bi tudi drugi slovenski kraji premogli letnike 87 s takšnim kreativnim zanosom, potem se za prihodnost ne gre bati. Elvisa sem, šokirana nad njegovo mladostjo, srečala sredi vročega poletnega opoldneva ob njegovi prvi kupoli na Titovem trgu. In ga potem spremljala v delavnici, na jezeru in na vikendu.

strme štirikapne strehe velenjskih »kintekunt«, naselja nekdanjih viken dov za rudarje ob jezeru.

Kolega Albin pravi: »Zbudimo se v škatli, delamo v škatli, da si z zasluženim lahko kupimo škatlo, s katero se bomo vozili do drugih škatel; ko pridemo v domačo škatlo, vzamemo škatlo in prižgemo škatlo, na kateri so ljudje v svojih škatlah.« Že davno nazaj je podobno razmišljal tudi R. B. Füller, ki je populariziral idejo o geodezični kupoli. Kupola ima nekatere lastnosti, ki jih konvenSe mi zdi, da imaš zelo rad Velenje. cionalna gradnja ne more replicirati. Še danes Edino, kar še je od Velenja za imeti rad, nastajajo variacije tega objekta, jaz poskušam je narava. Samo mesto mi več ne ustreza; predstaviti svojo. preveč enormnih nakupovalnih centrov, vsepovsod ogromni reklamni plakati, Najboljše lastnosti geodezičnih kupol nobene urejenosti, vse v imenu profita torej so? in številk na bančnem računu. Imamo pa Poglej! (Pokaže na komaj tretjino kubičnega gozdove, jezera, hribe, pet minut s kole- metra veliko skladovnico finih letvic v svoji som na vsako stran in si tam. delavnici nekje v hribih velenjskega zelenega zaledja.) Za kupolo uporabimo bistveno manj Pretiravam, ugibam: morda tvoje materiala, tudi do 40 odstotkov manj kot za navdušenje nad kupolami izvira iz pravokotne objekte iste tlorisne površine, saj »Titovega« značaja tvojega mesta? je kupola zelo lahka struktura. Tole je deniVsi enakopravni? Prostori s krožnim mo ves material, ki ga potrebujemo za celo tlorisom, podobno kot okrogle mize, kupolo premera pet metrov! Z ekipo štirih so demokratični: denimo starogrške, ljudi jo lahko sestavimo v pičlih dveh urah. rimske, turške terme, ki naj bi bile Ima najboljše razmerje površine glede na na voljo vsem slojem prebivalstva. volumen prostora. Je samonosilna in vzdrži Pod kupolo pač nihče ne stoji v kotu. enormne sile, pravzaprav večja, kot je, in višja, Lahko temu rečemo tako, vendar neke kot je frekvenca kupole, bolj močna je. Zrak v hude simbolike pod kupolami, razen kupoli se giblje dosti bolj dinamično, saj nima tega, da omogočajo povsem drug način t. i. mrtvih kotov. To omogoča bistveno lažje bivanja, ni. Sicer sem res poskušal posta- hlajenje in ogrevanje objekta. V primeru upoviti kupolo v Sončnem parku z nekakšno rabe kupole kot rastlinjaka rastline rastejo okroglo mizo za mlade v sklopu manjšega bolje. Pa tudi super je videti! botaničnega vrta; ta ideja na žalost še ni bila realizirana. Za kupole sem se odločil Kako bo poskrbljeno za bivalno ugod predvsem zaradi njihove majhne teže, je? Tvoje videnje visokotehnoloških ker so lahke, šele pozneje sem ugotovil, bivališč? kakšne prednosti vse ponujajo. Slej ko prej se bomo morali odreči vsem nepotrebnim luksuznim dobrinam, ki nas obdaVelenjčan v podzavesti verjetno ne jajo, oziroma jih zmanjšati na neko razumno nosi kupole, prej obliko piramide, mero. Današnja družba in njena »ekonomija«

arhitektura

še popolnoma odprt za novosti glede videza, tudi funkcionalnosti, končna forma še ni dorečena. Skozi pretekle projekte sem ugotovil, da je najbolje sproti improvizirati. Kar je narisano na računalniku, morda v resnici ne deluje. Recimo: prav včeraj sem iz projekta odstranil eno kupolo, namesto katere bom postavil dvignjeno platformo in dodal objektu nov nivo. Dejansko gre pri plavajočem mestu predvsem za funkcionalnost. Ne želim postaviti objekta, ki bo sam sebi namen, želim ustvariti uporabno testno platformo, na kateri bodo potekali takšni in drugačni dogodki in srečanja.

da smo ji morali nameniti malo več časa). Kakšno bo življenje plavajo čega mesta?

Kupolo v prihodnosti najverjetneje nameravam uporabiti kot rastlinjak, v katerem bo zaključen sistem pridelave zelenjave in gojenja rib. Glede bivanjske uporabnosti še nisem popolnoma prepričan in prav zato postavljam plavajoče mesto. Tam se bo ugotavljalo, ali deluje. Sam se seveda Izšolal si se za industrijskega obliko z veseljem preselim v takšen objekt, za valca. Tvoje kupole, zdaj celo več njih ostale pa še ne vem ...

tnikom odtujili njihovo 'odvečno' lastnino. Potem pa kanu pa plavutke pa gremo! Nekaj interakcije z mestom torej bo, Velenje bo nekakšen terminal.

Neskončna rast, neskončno nekih naprav, ki ponujajo zatopljenost v drugi svet, po mojem mnenju ne ponuja nobene pametne prihodnosti. Žal pa se večina oblikovalcev ukvarja le s tem. Mene pa to neskončno klikanje v prazno na računalniku pač odbija! Iz povsem eksistencialnih in osebnih razlogov sem se znašel, kjer sem. Želim razviti in oblikovati samozadostno enoto, ki si jo lahko privošči praktično vsak. In vse sisteme v njej. Vključno s sistemom za razvoj zdravega pridobivanja hrane, saj nam le energetska samozadostnost ne omogoča vsega. Hitro mi postane dolgčas, zato vedno iščem nove stvari, novo znanje. Ko bi se le hitro našel ta, ki me bo tudi finančno podprl! Na čakanju imam še deset projektov, produktov, katerim moram nameniti pozornost.

institucija. Prav zato bo nabor dejavnosti pester. Izobraževanje, tedni izolacije, akustični koncerti ... Super bi bilo, če bi nam uspelo ponuditi prenočišča. Možnosti so neskončne, ena izmed idej je bila celo postavitev več manjših enot, kjer bi vsaka ponujala nekaj za oživitev turistične ponudbe Velenja. Sicer pa bo plavajoče mesto večino časa zasidrano daleč stran od kopališča. Edini dostop bo možen s pomočjo plovil na vesla ali veter.

sta popolnoma zgrešeni. Konstantne rasti na planetu z omejenimi viri pač ne more biti! Zato se poslužujem predvsem tehnologij, ki nimajo velikega vpliva na okolje. Verjamem v enostavne, a učinkovite rešitve. Kot so peči, izdelane iz gline z dodatkom papirja, ki zgori in ustvari zračne mehurčke – ti pa potem služijo kot izolacija. Pa ogrevanje iz praznih aluminijastih pločevink, ki lovijo sončno toploto. In tako dalje. Skratka, nobenih materialov za vesoljska plovila, prosim. Raziskujem tudi rešitve in načine gradnje, ki so jih uporabljali naši predniki. Nekatere sodobne tehnološke rešitve so seveda dobre, a jaz raje delam z lokalnimi materiali, za katere je v veliki meri jasno, kako se bodo obnašali inod kje jih bodo prinesli. Mislim, da samo s tehnološko dovršenostjo ne morem rešiti naših težav, potrebno se je vrniti k osnovam. Nekdo nas je pač prepričal, da je železobetonska hiša za bivanje boljša od hiše iz butanih sten. In mi smo to vzeli za sveto. No, na plavajočem mestu bo vse, kar potrebujemo, in še več.

Takšno, kakršno nam je namenjeno. Na plavajočem mestu ne bo stresa, medijskega pregovarjanja in bombardiranja, ne bo reklam, položnic, trgovine. Vendar se bo delalo! Uporaba računalnikov in mobitelov v času tednov izolacije bo prepovedana. Ko bodo ti tedni končani, se bo lahko vsakdo udeležil plavajočega mesta, saj je ena izmed poglavitnih dejavnosti izobraževanje ljudi.

Kako bo prihod umetnikov, čeprav izo Verjameš, da je kupola oblika liranih, vplival na življenje v Velenju? prihodnosti? Velenje bo izhodiščna baza, kjer bomo ume-

Koga oz. kakšne dogodke bi po tvojem mnenju plavajoče mesto lahko gosti lo? Bo mesto premično ali za vedno zasidrano?

v skupku plavajoče vasi, pa so že meri Mesto je zamišljeno kot samozadostno melo arhitekture, celo urbanizma. Velik Sanjski razplet projekta kupol? sto, tudi v finančnem smislu.Nočem objekta, preskok! Izpeljava vsakega detajla do konca, tako ki bi ga morala stalno podpirati neka druga

Arhitektura je umetnost, kjer je poleg trdnosti in funkcionalnosti pomemb na tudi lepota, v drugih umetnostih pa je (tako ali drugače) lepota sploh bistvena. Kje se pri tem projektu zgo di preskok iz tehnološkega projekta v umetniškega, če se?

kakor je zapisano in zamišljeno. Letos bo postavljena osnovna platforma, ki jo treba dodelati in v prihodnosti izpeljati do konca.

Velenje je kot krpanka različnih pro storov, ki živijo vsak s svojim znača jem in oblikovnim pečatom. Čaka mesto še četrt kupol? Bližina jezera se zdi kar pravšnja.

Okoli jezer na žalost ni več mesta za gradnjo takšnih podvigov, imamo pa vodno Bi bilo plavajoče mesto, postavljeno gladino. Zato tudi plavajoče mesto. nekje na suhem z lepim razgledom,

lahko tvoj dom? V zadnjem času narediš več rezov Definitivno, kupole se lahko s pomočjo tuz žago kot pa klikov na miški. Si nelov združujejo v večje enote. Ena desetzadovoljen? metrska kupola in par manjših bi več kot

Delavnica za obdelovanje lesa je najboljša zadostovalo za eno lepo družino! ▪ stvar, ni težko delati tudi po dvanajst ur, če te stvar veseli! Žagovina, smola, dvajset Od 26. 8 dalje bo na pomol ob kubikov lesa, žagini listi, mizarski ponk, čolnarni privezano plavajoče obliči, orodje! To so mi najljubše stvari, mesto - srečevališče umetnosti, to so moje novodobne igračke! Gradim oblikovanja in ekologije. plavajoče mesto, projekt, ki se sanja in Plavajoče mesto bo rezidenca za oblikuje že dve leti, zdaj sem zelo zado- umetnike iz raznih evropskih voljen – vsak dan nekaj novega, noben držav, ki bodo v izolaciji, odpirali kos lesa ni isti. nove dimenzije umetniškega

Uf, naj razmislim. Da je nekaj očem prijetno, je vsekakor dobra stvar. Na žalost se tega Pa preidiva iz oblike na vsebino (ta pri nas ne zavedajo kaj dosti. Ta projekt je je tako nenavadna za naš vsakdan,

ustvarjanja. Objekt služil tudi kot izobraževalna platforma samozadostnega bivanja. Vodeni ogledi bodo organizirani vsak dan med 16h in 19h.

62 63

ulično gledališče

skupina KAMCHATKA (Španija)

Goro Osojnik:

ledališče Ane Monro, ki je organizator priljubljenega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica, deluje že 30 let, vse odkar so z uličnimi gledališkimi akcijami začeli bogatiti dogajanje Festivala Lent. Praznuje pa tudi festival Ana Desetnica, ki obstaja že 15. leto. Festival se je med 2. in 7. julijem vrnil, kot so zapisali na spletni strani, vrnili h koreninam – različnim uličnim intervencijam, dogodkom z nenapovedanim časom in lokacijo. Z vodjem festivala Gorom Osojnikom smo se pogovarjali v Mariboru, kjer je bil festival letos (pod pokroviteljstvom LENTA) tudi del doavtor prispevka in fotografij Marko Kumer Murč gajanja EPK, saj je povezan s projektom Živa dvorišča.

»Dobri smo v tem, da sredi ničesar zgradimo gledališko hišo«

Za začetek se dotakniva žanra. Najbrž ste z leti osvojili meto do, s katero prepričati publiko, da vas opazi in vam prisluhne? Ja, seveda je jezik, ki ga uporabljaš na ulici, drugačen od tega, ki ga uporabljaš drugje. Govorimo predvsem o gledališču, in kako to narediš. Najprej se mora nekaj dogajati. Umetniki, ki prihajajo iz drugih svetov, menijo: bom tam in bom čuden. Ampak na ulici to ne deluje. Tam moraš nekaj početi. Vsi vemo, kje se nabirajo ljudje. Ko se kaj dogaja – recimo, da brizga voda ali pa sta se dva zaletela –, nas to pritegne. To so tisti principi, s katerimi se mi ukvarjamo. Ni vseeno, kam se postaviš. Izbereš prostor, ponekod boš pritegnil ljudi, ponekod pa jih ne boš. Nekje gredo ljudje mimo, nekje ne gredo. Tukaj gre za znanje, pristop, izkušnje, ki jih moraš imeti, če hočeš biti pri tem učinkovit. Deloma pa je pomembno tudi vabilo. Da ljudje pridejo do tebe, jih moraš povabiti tako ali drugače. Tisto, v čemer smo dobri, je to, da sredi ničesar, sredi nekega prostora, zgradimo malo gledališko hišo. Sicer nima zidov, ima pa vse ostalo (ima prizorišče in publiko). Lahko bi rekel, da gre za trenutno posvetitev. Ko ste

»Tisto, v čemer smo dobri, je to, da sredi ničesar, sredi nekega prostora, zgradimo malo gledališko hišo. Sicer nima zidov, ima pa vse ostalo (ima prizorišče in publiko). Lahko bi rekel, da gre za trenutno posvetitev.«

zgradili tukaj nov stadion, je tja prišel župan in tam prerezal rdeč trak. To je posvetitev, ne samo, da odpre novo hišo, ampak tudi pove, čemu je namenjena. Če se hočeš iti na ulici gledališče in če hočeš imeti kontakt z ljudmi, moraš narediti provizorični teater. Kako ga narediš glede na to, da nič ne zidaš? Rečeš: Pridite … to, kar se bo zdaj zgodilo, je gledališče. Tudi če bom imel nož v roki, to ne pomeni, da vas bom hotel poškodovati. Sedaj ste razložili vso filozofijo tega ... Zadnje čase se bolj ukvarjam s študiranjem , saj sem dolga leta razlagal, da je ulično gledališče posebno, nikoli pa me nihče ni vprašal, zakaj je posebno. In hvala bogu, saj dolga leta nisem poznal odgovora. Delali smo čisto nagonsko, neke stvari smo se naučili, sedaj pa poskušam to nekoliko sintetizirati. Na konferenci ste dejali, da se vračate h koreninam, da se to leto dogaja več intervencij. Kako se je publika pred 20, 30 leti, ko ste začeli, odzvala na intervencijo? Kako se odziva danes? Na intimni ravni ni razlike. Če ti ljudi uspe presenetiti, je ta reakcija enaka. Zelo je individualna. Večina ljudi je odprtih za komunikacijo, nekateri so pa zadrti in sitni. Jih je pa vedno težje presenetiti, zato ker vedo za intervencije. Zdaj je čas Lenta, čas Ane Desetnice in v tem obdobju je ljudi sorazmerno težko presenetiti. Upamo, da nam bo v sklopu EPK septembra uspelo narediti vseslovensko

ulično gledališče

»Različne intervencije so naš izraz. V samem bistvu pa ne gre za nič drugega kakor za to, da se človeka dotakneš. Da ga pogledaš v oči in rečeš: 'Glej, to ti jaz ponujam. Kako boš ti reagiral?' Na nek zanimiv, zabaven, včasih tudi smešen način.«

ulično predstavo, ki bo interventna, dovolj se jih zapira, saj poskušajo družbo izvleči velika, presenetljiva in bo tudi odpirala ven. Bodisi s popolno privatizacijo bodisi vprašanje, kje se prične realnost. z vedno večjo regulacijo. Različne intervencije so naš izraz. V saGledališče je vseeno bolj kontrolirano. mem bistvu pa ne gre za nič drugega kakor Ulica pa je nekontrolirana in nikoli ne za to, da se človeka dotakneš. Da ga poglemoreš vedeti, kaj se bo zgodilo. To lahko daš v oči in rečeš: »Glej, to ti jaz ponujam. izkoriščaš. Lahko vpelješ neki element Kako boš ti reagiral?« Na nek zanimiv, zain zgradiš zgodbo. Uporabiš lahko tudi baven, včasih tudi smešen način. kaj drastičnega. Kako naj gledalec ve, ali gre zares ali ne? Najbrž obstaja znotraj tega tudi zave Tukaj se lahko igramo s temi stvarmi. stna kritika? Ulično gledališče ni tako zelo racionalno, Absolutno! Vendar ne v smislu agitprone iščemo katarze. Dostikrat pa nam s pa. Večinoma ne gre za to. Gre za to, da temi intervencijami uspe ljudi postaviti se zamislimo nad svetom in nad tem, kaj pred same sebe. lahko naredimo. Zato moramo razmišljati. Jaz ti lahko pokažem, kaj je narobe, Ali je to, da ste se zdaj zopet vrnili k pokažem kakšno zgodbo. Znotraj uličnega intervencijam, neko spontano sosledje gledališča ni političnega zavzemanja za ali je to odziv na trenutno dogajanje? pravo resnico. Bolj gre za odnos do sveta, Nedvomno. To je duh časa. Zadnjih dvajset za odnos do soljudi. Seveda pa so načini, let je bila vsaj po mojem mnenju to družba kako posreduješ to sporočilo, zelo različni. blagostanja, kjer se je siva večina odločala za blagostanje, ker so bili prepričani, da bodo Ali obstaja neka specifika slovenskega s sorazmerno majhnim naporom, brez od- prostora? stopanja od ustaljenih družbenih norm, Prvič je treba stvari glede Špancev, Nemcev vstopili v sorazmerno ugodno življenje. in Slovencev gledati z zdravo mero soli. Tudi pri mladih se čuti »go with the flow«. Seveda lahko rečeš, da ste Štajerci veseGre pa tudi za vprašanja, kaj je javni pro- ljaki, Gorenjci so zoprni … To načeloma stor, prostor skupnosti. Nakupovalni cen- drži. Seveda pa niso vsi Gorenjci zoprni tri so popolnoma privatni prostor, čeprav in ni vsak Štajerc veseljak … je javnost v njih dopuščena. Mestne ulice Španci bodo zagotovo težko brez ognja. in trgi pa so prostori, namenjeni uporabi skupnosti. Od »biznismenov« dopoldne, Te specifike v žanru (na nacionalni družin popoldne, do mladine, ki se zve- ravni) se najbrž kreirajo skozi festi čer zbira, in kriminalcev, ki iščejo svoje vale, kot je vaš, ker nakažejo smernice. žrtve. Vsi smo člani iste družbe, vsi imamo Seveda! Pa tudi na ulici velikokrat iščeisto moralno pravico, da uporabljamo ta mo navdih in izhodišče v nekih dejanskih prostor. Ne istočasno, jasno. Vedno večji dogodkih. Tisto, za kar bi lahko rekli, da pritisk se izvaja nad javnimi prostori, ki je posebnost Slovencev, je to, da imamo

zelo radi zgodbo. Radi imamo sorazmerno zaključeno celoto, ko pripovedujemo neko zgodbo. Kam so usmerjeni trendi, kaj se spre minja v uličnem gledališču? Kaže, da gre za neko raziskovanje prostora, raziskovanje odnosa, kontakta z ljudmi. Takšen je razvoj družbe in tudi ulično gledališče sledi temu ali pa morda celo malo prednjači. Ali živi ulični umetnik resnično od kovancev, ki mu jih ljudje namečejo, ali lahko računa na kako drugo pod poro (državno), ga čaka pokojnina? Dejstvo je, da so ti kovanci plačilo vstopnine. Ulično gledališče je v tem smislu dokaj demokratično. Ne zaračuna ti vnaprej nečesa, za kar še ne veš, kaj bo. Večina ljudi je profesionalcev, ki nastopajo po festivalih, ali pa takšnih, ki bodo to postali. To pomeni, da dobijo tudi neki honorar, poskrbljeno je za njihovo življenje (mimo se sprehodi moški z otrokom). Ravnokar vidiš človeka, ki nastopa na ulici, in vidiš, da ima urejeno življenje. Ima otroka, ki jé sladoled, in ne samo, da ga liže otrok, lahko si ga privošči tudi oče. Ulični umetniki nismo veliko drugačni od drugih umetnikov, čeprav pa je nedvomno ena od značilnosti to, da nas zanima srečevati nove ljudi, spoznavati nove ljudi, nove kraje in tako naprej. Velikokrat bomo šli nekam nastopat tudi brez honorarja zato, da se srečamo z novimi ljudmi in okoljem. ▪

»Ulica je nekontrolirana in nikoli ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo. To lahko izkoriščaš.«

64 65

gibanje

Kultura ni ovira, Kultura ne ovira, Culture enables 1

DARJA DEMŠAR

Koordinatorka programske entitete Priložnost za vse

kulturno ekološkim društvom Smetumet želimo v letu Evropske prestolnice kulture opozoriti na različnost posameznikov v družbi. Osredotočamo se predvsem na gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter osebe z motnjo v duševnem razvoju. V širšem smislu se prilagoditve navezujejo tudi na starejše obiskovalce, družine z otroki in druge, ki v določenem obdobju te prilagoditve potrebujejo. Zavedati se moramo, da vsi živimo z možnostjo, da lahko kadarkoli za-časno ali za-vedno postanemo del skupine, ki potrebuje posebno pozornost pri vključevanju v družbo, ne pa tudi usmiljenja zaradi gole obzirnosti preostalih predstavnikov družbe. Pravica do enakopravnega vključevanja je namreč temeljna pravica vsakega državljana. S prilagoditvijo prostorov, v katerih se lahko vsi obiskovalci samostojno orientirajo in gibljejo, povečujemo možnost vključevanja širšega kroga obiskovalcev v družbene aktivnosti. S tem namenom smo obiskali okoli 40 kulturnih institucij v Mariboru in jih polovico tudi opremili z umetniškimi intervencijami, ki začasno rešujejo številne ovire ter hkrati opozarjajo na socialno vključenost teh skupin v družbo. Na spletni strani lahko med pregledovanjem dogodkov EPK zasledite podrobne opise fizične dostopnosti prizorišč v Mariboru. Skupaj s fotografijami nazorno predstavljajo trenutno dostopnost lokacije, opisujejo možnosti parkiranja in dostopa do institucije, prilagojenost sanitarnih prostorov za gibalno ovirane in nudijo informacije ter opozorila pri orientaciji in gibanju v prostoru za lažjo pripravo obiskovalcev na obisk prireditve.

Mestna občina Maribor je prejela plaketo Mesto prijazno invalidom za prilagoditve in turistično karto z označenimi potmi, sanitarijami in parkirnimi mesti, ki so dostopni za invalide. Pri tem pa je treba poudariti, da se v družbi posebna pozornost posveča zgolj osebam na invalidskih vozičkih, medtem ko se na arhitekturne ureditve prostorov za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne večinoma pozablja. Kljub številnim prilagoditvam v Mariboru se pri hoji po mestu srečujemo tudi s problematičnim stanjem nekaterih javnih površin z manjkajočimi granitnimi kockami ter večjimi luknjami v asfaltu, ki lahko neprijetno presenetijo osebe na invalidskih vozičkih. Z akcijo (u)LIČNI mozaiki smo želeli opozoriti nanje ter na otroške vozičke, bergle in hodulje, pa tudi visoke petke in povprečna stopala nič hudega slutečega sprehajalca, ki si želijo enakomernih površin za brezskrbno hojo po mestu. Javna intervencija krpanja nevarnih lukenj na Vetrinjski ulici in Glavnem trgu z barvitimi mozaiki iz odpadnih keramičnih ploščic, razbitih skodelic in kamnov je bila zelo lepo sprejeta. Z nami so ustvarjali učenci in dijaki doma Antona Skale ter uporabniki varstvenodelovnega centra Sonček iz Maribora. Pomoč nam je nudilo Komunalno podjetje Nigrad, akcijo pa je podprl tudi podžupan mag. Tomaž Kancler, ki je del dneva svoje službene obveznosti opravljal na invalidskem vozičku. Predstavniki

Društva paraplegikov severne Štajerske pa so se akciji pridružili z zasajanjem rož in zaporo Gosposke ulice, kjer so pozivali mimoidoče, naj se poskusijo zapeljati z invalidskim vozičkom ali pa ponudijo pomoč invalidom pri premagovanju klančine. Želeli smo ustvariti priložnost za spontana in prijetna navezovanja stikov, ustvarjanje pozitivnega medsebojnega odnosa in opozarjanje na odprtost do nudenja pomoči, kadar jo invalidi potrebujejo pri premagovanju ovir. Na življenjske razmere invalidov so v preteklosti vplivale posebne okoliščine, nevednost, zanemarjanje, vraževernost in strah, ki so pogosto povzročile, da so invalide v družbi izolirali in ovirali njihov razvoj. Z namenom informiranja smo konec junija zapuščene izložbe na dobro opaznih ulicah po mestu Maribora spremenili v medije javnega prostora, ki seznanjajo naključne mimoidoče s tematiko vključevanja invalidov v aktivnosti EPK. pOSEBNI prijatelji so igračke

1 pREoprema prostorov: klančina iz odpadnih kosov kovine, Kino Udarnik foto smetumet

2 (u)LIČNI mozaiki: podpora akciji, Tomaž Kancler in Franc Žiberna foto Mom

3 (u)LIČNI mozaiki: delavnica krpanja lukenj na javnih pohodnih površinah foto smetumet

4, 5 pOSEBNI prijatelji: instalacije v zapuščenih izložbah foto smetumet

PROGRAM DELAVNIC »NATURA NI OVIRA«: 5

s posebnimi potrebami, ki skupaj z nameščenimi plakati predstavljajo aktivnosti v sklopu Priložnost za vse – Kultura ni ovira. Enkrat mesečno se bodo menjavale vsebine s koristnimi informacijami ali refleksijami s stališča različnih invalidskih društev in posameznikov. Izložbe se nahajajo na naslednjih lokacijah: Partizanska 18, Kneza Koclja 2, Dvorakova 14, Vetrinjska 11, Gosposka 7, Koroška 6, Trg Svobode 3, Maribor. V poletnih in jesenskih mesecih pripravljamo projekt Natura ni ovira, s katerim želimo ustvariti kreativni prostor za sproščeno preživljanje prostega časa, za srečevanje, igro in kontemplacijo v naravi. Bistveni namen posegov Natura ni ovira je boljše dostopanje, vključevanje in informiranje. S prostorskimi posegi tipnega zemljevida za slepe, prostora za druženje, plesne ploščadi in informativno-kreativnih napisov v braillovi pisavi in pisavi za videče, bomo v Mestnem parku oblikovali pot, ki bo spodbujala različna čutila pri zaznavanju okolja in potekala po poteh, ki so primerne za invalidske vozičke. Na Trubarjevi ulici svoja vrata za vse obiskovalce odpira vrt Doma invalidov, ki ga bomo uredili z zasaditvijo zelišč v opletenih visokih gredah, zvočnimi instalacijami ter prostorom za učenje

in počitek. Na ta način bomo poskrbeli za vključenost in dobro počutje tako oseb s posebnimi potrebami kot tudi za razširjanje znanja in zavedanja polnočutnih predstavnikov v družbi. Instalacije bo nadgrajeval tudi digitalni vodič, ki bo obiskovalce vodil med različnimi postajami oz. geografskimi lokacijami v parku ter podajal več informacij o projektu in posameznih postajah v parku. V skladu z ekološkimi in trajnostnimi načeli izvajalca projekta KED Smetumet bodo vse dejavnosti izvedene izključno z naravnimi in odpadnimi materiali s kar največjim posluhom za javni prostor, okolje in ljudi.

17. 7. 2012, od 17.00 do 21.00, Mestni park – Glasbeni paviljon, Maribor Otvoritveni dogodek natura ni ovira 24. 7. 2012, od 18.00 do 20.30, vrt na Trubarjevi ulici 15, Maribor

Delavnica pletenja visečih gnezd za veverice in ograd za nasade iz šibja

31. 7. 2012 od 18.00 do 20.00, vrt na Trubarjevi ulici 15, Maribor

DELAVNICA SAJENJA ZELIŠČ 7. 8. 2012 od 18.00 do 20.00, Mestni park – Glasbeni paviljon, Maribor

DELAVNICA VID

21. 8. 2012 od 18.00 do 20.00, Mestni park – Glasbeni paviljon, Maribor

DELAVNICA VONJ

Projekt Natura ni ovira smo dopolnili 28. 8. 2012 od 18.00 do 20.30, Mestni s pestrim dogajanjem in delavnicami, park – Glasbeni paviljon in vrt na ki spodbujajo posamična čutila in deTrubarjevi ulici 15 javnosti: vonj, tip, vid, sluh, okus, gib, DELAVNICA SLUH IN GIB domišljijo, ustvarjalnost ali solidarnost. 11. 9. 2012 od 18.00 do 20.30, vrt na Delavnice so namenjene vsem obiskoTrubarjevi ulici 15, Maribor valcem in organizirane posebej z mislijo ZAKLJUČNI PIKNIK IN na tiste, ki imajo posebne potrebe, zato DELAVNICA TIPNA MIZA bodo za pomoč pri aktivnostih na voljo prostovoljci – asistenti za osebe s poseb22. 9. 2012 od 10.00 do 16.00, Mestni nimi potrebami in tolmači za znakovni park – Glasbeni paviljon, Maribor jezik, v kolikor bodo udeleženi tudi gluhi SONČNA GARAŽNA in naglušni obiskovalci. K sodelovanju RAZPRODAJA vabimo člane invalidskih društev, invalidskih podjetij ter drugih organizacij in posameznike, ki si želijo spoznavati ustvarjalni proces in čutno zaznavanje ob prijetnem druženju skoraj vsak torek v juliju, avgustu in septembru z začetkom ob 18. uri, v Mestnem parku pred Glasbenim paviljonom ali na vrtu Doma invalidov prehaja iz stališča zaščite invalidov v politina Trubarjevi 15. ko za pravice vseh ljudi do enake udeležbe in vključevanja v družbo. Želimo si, da bi k Zakonodaja RS invalidom večinoma zago- tej usmeritvi pripomogli tako vodilni akterji tavlja socialne pravice, vendar jim pravica invalidskih organizacij kot tudi organizado enake udeležbe kljub temu pogosto še torji kulturnih dogodkov ter politični odni zagotovljena. Invalidska politika počasi ločevalci v mestnih in državnih organih. ▪

66 67

URBANE BRAZDE

Davek navidezne udobnosti Mateja Koler

predsednica Društva Varuhi semen, Urbane brazde foto Vanja Bučan

azvoj znanosti in tehnologije sta prinesla spremembe na marsikatero področje naših življenj – povečala se je udobnost in kakovost življenja. Danes si tako skoraj ne moremo predstavljati potovanja brez klimatiziranega avtomobila, življenja brez računalnikov, mobilnih aparatov, super specializiranih delovnih strojev, jagod sredi decembra. Ta navidezna udobnost pa terja svoj davek na nekaterih osnovnih področjih našega bivanja – zdravju, sreči, zadovoljstvu ter čutu do sočloveka in narave. Vpliv tehnološke rasti se tako odraža v zmanjšanju kakovosti podtalnice, zraka, kakovosti pridelane hrane, v klimatskih spremembah in daleč ne nazadnje tudi v izumiranju številnih rastlinskih in živalskih vrst. S tem pa se slabša tudi naša blaginja. Analize kažejo, da je podtalnica še vedno najbolj onesnažena na severovzhodu Sloveniji, kjer zaradi intenzivnega kmetijstva vsebuje večje količine nitratov in pesticidov. Meritve PM10 delcev v letu 2011 kažejo, da ti na večini merjenih mest presegajo določeno letno mejno koncentracijo za varovanje zdravja. PM10 delci, prah, ki se nahaja v zraku v velikosti premera 10 µm, povečujejo bolezni dihal in krvožilnega sistema. Posledice antropogenih emisij pa se kažejo v segrevanju ozračja in podnebnih spremembah. Dvajseto stoletje je tako zaznamovano kot do sedaj najtoplejše stoletje v evoluciji zemlje. Dolgoletne spremembe v celotni prehranski verigi so opustošile pestrost živalskih in rastlinskih genskih virov. Samo v Sloveniji smo do sedaj določili okrog 24 tisoč vrst živih bitij. Od tega je na rdečem seznamu, kamor se uvrščajo ogrožene rastlinske in živalske vrste, že okrog 3000 vrst. Pri tem velja poudariti, da so v seznam vključene predvsem prosto rastoče rastline in divje živali. Vedno bolj pa je ogrožena tudi pestrost kulturnih rastlin. In prav genska erozija teh rastlin predstavlja največjo grožnjo prehranski varnosti. Skupek številnih dejavnikov tako riše meje kmetijskega razvoja na novo: zagotoviti dovolj kakovostne hrane za naraščajoče število prebivalcev, ohraniti biodiverziteto, poskrbeti za odgovorno ravnanje z naravnimi viri ter izboljšati zdravje in blagostanje ljudi. O pasteh tehnološkega napredka v kmetijstvu smo se pogovarjali tudi s sociologom in vodjo eko-socialne kmetije Korenika, Alojzem Kavaš.

URBANE BRAZDE

Kako dojemate vpliv modernizacije kmetijstva v Prekmurju, regiji, kjer je kmetijstvo ena izmed pomembnejših gospodarskih panog? Kmetijstvo se je skozi leta zelo industrializiralo. Vse več je težke mehanizacije in prepojenosti s kemijo. To se vidi tudi v stanju onesnaženosti podtalnice in prsti ter posledično v kakovosti hrane. Vedno več je centralizacije in koncentracije kmetijskih zemljišč. S tem pa izginjajo mali kmetje in propadajo kmetije. Tudi regionalna samooskrba s hrano se v zadnjih letih zmanjšuje.

Med ljudmi še vedno kroži veliko starih sort, ki niso več ali pa nikoli niso bile del komercialne ponudbe. Nekatere izmed njih pridelujete tudi na vaši kmetiji. Kje vidite njihovo največjo vrednost in ali bi katere posebej izpostavili? Njihova največja vrednost je poleg prehranskih kvalitet sigurno prilagojenost okolju, v katerem se pridelujejo. Poleg tega je ohranjanje biotske raznovrstnosti pomembno. Na naši kmetiji skrbimo za kar nekaj starih sort stročnic, koruze, solate in žit. Predvsem ajda in proso sta zelo zanimivi vrsti.

Kmetija Korenika deluje po načelih ekološke pridelave in socialnega vključevanja. Ali se vplivi okoliške, intenzivnejše kmetijske proizvodnje negativno kažejo tudi na vaši posesti? Največjo skrb pomeni kontaminacija naših pridelovalnih površin s fitofarmacevtskimi sredstvi s sosednjih zemljišč. Nevarnost prenosa teh snovi je povečana predvsem v vetrovnem vremenu, saj lahko med škropljenjem zaidejo tudi na naše njive.

Na katerih področjih rastlinske pridelave opažate največji primanjkljaj raznolikosti in na katerem od teh področij bi si je želeli več? Težko vprašanje. Primanjkljaj se kaže na vseh področjih. Pri zelenjadarstvu bi si želel več sort fižola, pese, zelja in solate. Pri poljščinah je izbira sort slaba pri ajdi, prosu, rži in pšenici. Pri sadnem drevju pa se mi zdijo še posebej zanimive stare sorte jablan, višenj in hrušk.

Ena izmed posledic intenzivnega kmetijstva je tudi izginjanje pestrosti kulturnih rastlin. Kaj je po vašem mnenju pripomoglo k trenutni situaciji? Menim, da imajo pri tem veliko vlogo multinacionalne korporacije, ki so prevzele monopol nad semeni. Tudi državna politika je na nek način podlegla tem trendom. Prav tako sem mnenja, da je ozaveščenost kmetov in drugih pridelovalcev hrane prenizka. To je področje, na katerem bi se lahko naredilo veliko več. Tudi organizacij, ki bi se ukvarjale s semeni, je premalo. Predvsem tistih, ki se ukvarjajo z ohranjanjem starih sort. V Sloveniji se tega premalo zavedamo in se zato aktivno udejstvujemo na tem področju. Pridelovalci pa kažejo premalo interesa. Kot ekološki pridelovalec vam nevarnosti uvajanja gensko spremenjenih rastlin v prehransko verigo verjetno niso tuje. Kakšno je pa vaše stališče do hibridnih sort? Zagovarjam izrazito negativno stališče do teh sort. Sem privrženec lastne pridelave semen, kar poskušamo tudi v čim večji meri izvajati na naši kmetiji.

Kot dolgoletni zagovornik sprememb na različnih nivojih naše družbe – odnosa do soljudi in narave, kako dojemate doprinos prakse semenske knjižnice v lokalne skupnosti? Je nekaj, kar pozdravljam in vidim kot pozitiven doprinos. Želel pa bi si več predavanj in izobraževanj s strani varuhov na ravni naše lokalne skupnosti. Ozaveščanje, spodbujanje ohranjanja starih sort in izobraževanje o semenarjenju so tisto, kar nam omogoča preživetje. Takšne prakse so nujne, da pridemo do svojih semen. Tudi v semenskem laboratoriju vidim prednost predvsem pri dvigu kakovosti semen. S tem letom ste postali varuh več starim sortam. Kaj je glavni razlog za takšno odločitev? To čutim kot naše poslanstvo. Ali bi dali kakšen napotek ljudem, ki bi mogoče želeli postati varuhi starih sort? Za preživetje je to neobhodno in nujno. ▪

68 69

perspektive in refleksije

Frankfurtska linija Dragan Velikić Beograd

Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 12. 10. 2011

Dragan Velikić, rojen v Beogradu leta 1953. Diplomiral je na beograjski filološki fakulteti iz svetovne književnosti in teorije književnosti. Med letoma 1994 in 1999 je bil urednik na Radiu B 92. Pisal je kolumne za NIN, Vreme, Danas in Reporter. Živel je v Budimpešti, na Dunaju, v Münchnu, Bremnu in Berlinu. Od junija 2005 do novembra 2009 je bil veleposlanik Republike Srbije v Avstriji. Objavil je več romanov, med njimi Via Pula (nagrada Miloša Crnjanskega) in Astrahan, knjige zgodb, kakršna je Pogrešan pokret, in knjige esejev. Njegova dela so prevedena v petnajst jezikov. Je dobitnik srednjeevropske nagrade za leto 2008, ki jo podeljuje Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo na Dunaju.

Prevedla

STAŠA PAVLOVIĆ

Frankfurtska linija je bila v zadnjih treh desetletjih 18. stoletja meja, do katere je prispela kavomanija, ki je po turškem obleganju Dunaja razsajala po Evropi kot okužba. Ker se je obredno pitje kave prakticiralo predvsem v družbi, je pomenilo nevarnost za ustaljeno ureditev tedanjih evropskih mest, posebej v Nemčiji. Propagandne ideje, te so pozneje izzvale francosko revolucijo, je že bilo čutiti v zraku Evrope. V Darmstadtu, blizu Frankfurta, je bil 12. septembra 1766 uradno sprejet edikt o kavi, s katerim je revnim slojem družbe bilo prepovedano piti kavo. Kazen za kršitev tega zakona je bila enomesečni zapor in prisilno delo. Oblasti po nemških mestih je uspelo s frankfurtsko linijo za nekaj časa ohraniti mir in se zaščititi pred revolucionarnim gibanjem, ki se je razširilo po vsej Evropi, posebej po francoski revoluciji. Že skoraj pet mesecev na www.maribor2012. info v rubriki Perspektive in refleksije vsak dan zasveti tekst prebivalca naše regije. Teme so različne. Pogledi nenavadni. Navadil sem se, da pred jutranjim pregledom tiskanih medijev na medmrežju najprej pogledam na mariborsko stran, kjer me po pravilu čaka zanimiv tekst. V kratkem času se je formiralo neko virtualno ozemlje, katerega obstoj doživljam v povsem konkretnih dimenzijah. Spominja na naftno ploščad, na delček umetnega kopna v brezmejnem oceanu, ker se z mentalnim trudom iz globin kostnega mozga vlečejo obrazložitve in razlage za mnoge pojave, dogodke, enigme in fenomene, ki so skupni imenovalec resničnosti naše regije in širše. Tako v preteklosti kot v sedanjosti. Toliko avtorjev različnih generacij na kupu, formiranih v različnih kulturoloških matricah. Vsem je skupna osnovna naravnanost k toleranci. Kakšna transfuzija pameti v sivi vsakdanjosti. Kakšna promocija normalnosti. Kakšno kritično mišljenje, ki ne

pušča nepokritega niti koščka realnosti, tam, kjer skorumpirani politiki izvajajo čarovniške predstave, na žalost zelo uspešno. Uspevajo pa zato, ker je danes globalni trend podrejanje najnižjim zahtevam podanikov, poneumljanje, vse za dvorjenje masam, ki jim dajejo glasove za podaljševanje mandatov. In popolnoma vseeno je, vsaj v Srbiji pa še kje v regiji, kateri bo jutri prišel na oblast, ker so politiki danes generalno amorfna bitja, brezbarvna kot človeške ribice, brez krvne skupine, samoživke, brez vsake iluzije, osredotočeni izključno na materialno korist. Toliko lucidnih tekstov in opažanj na strani Perspektive in refleksije, toliko preciznih diagnoz bolezni, ki so uničile organizem države, v kateri je večina avtorjev rojena, pripelje do vprašanja, kako je mogoče, da ti glasovi – in mnogi so bili kontinuirano slišani tudi med razpadom Jugoslavije – niso mogli preprečiti vseh teh tragedij, ki so se zgodile. Kako je mogoče, da se neumnost tako dobro drži skupaj, da je tako prepričljiva, da vedno ponudi zanesljiv ščit zlu, ko ta drvi kot plaz po pobočjih Zgodovine? Ne obstaja takšna frankfurtska linija, ki bi lahko ustavila sili porušenja in uničenja, ne glede na to, koliko ediktov o miru je bilo razglašenih. Izkustvo nas uči, da je v takšnih okoliščinah razum nemočen. Pamet je izolirana. Normalnost prek noči

»Toliko lucidnih tekstov in opažanj na internetni strani Perspektive in refleksije, toliko preciznih diagnoz bolezni, ki so uničile organizem države, v kateri je večina avtorjev rojena, pripeljejo do vprašanja, kako je mogoče, da ti glasovi – mnogi so bili kontinuirano slišani tudi med razpadom Jugoslavije – niso mogli preprečiti vseh teh tragedij, ki so se zgodile.«

perspektive in refleksije

»Z analizo te strani, njenega utopičnega značaja v kontekstu razvoja takratne Evrope, bi nizozemski zgodovinar ugotovil, da je evropska družba potrebovala še dve stoletji, da se je zavedela neizogibnosti diktature kot najpravičnejše in najuspešnejše oblike družbene ureditve. Fenomen slovenske internetne strani z začetka 21. stoletja bi poimenoval »mariborske fantazije«.« izstopi iz javnega življenja. A začne se vedno in povsod enako: s pregonom drugega in drugačnega. Vseeno je, ali si v objektivu Jud, komunist, pripadnik populacije LGBT ali Rom. Ko se ta mehanizem zažene, Brescia strelja in nastane ena velika industrija. Industrija dvorjenja, laži in stereotipov, relativizacija moralnih načel in etičnih načel. Dežurni serviserji, razporejeni v državnih institucijah, od univerz do raznih inštitutov, upravičujejo dejanja oblasti v imenu dvomljive vrednosti. Redno je na meniju slavna preteklost, ki jo je treba osvojiti. Skorumpirani novinarji opravljajo selekcijo domnevno aktualnih tem po naročilu centrov moči in poneumljajo občinstvo. Postavlja se zid, neprebojna frankfurtska linija proti zdravemu razumu. Zmeden in prestrašen posameznik se ozira, išče s pogledom neko trdno točko zunaj nore realnosti, točko, v kateri je ohranjena struktura dovčerajšnjega sveta. Takšne čase, ki so mogoči vedno in povsod, je mogoče preživeti lažje in z manj tragičnimi posledicami, če v okolju obstaja izvir normalnosti. Na mestu, kjer pamet ni usahnila. Medtem si lahko, z nekaj pretiravanja, predstavljamo, kako neki nizozemski zgodovinar na začetku 23. stoletja, strokovnjak za internetne strani v Evropi na prehodu iz drugega v tretje tisočletje, odkrije, da je pred skoraj dvesto leti obstajala neka slovenska stran, registrirana v Mariboru, na njej so se zbirali umetniki in intelektualci iz regije in javno izpovedovali tolerantnost, enakost in pacifizem. Z analizo te strani, njenega utopičnega značaja v kontekstu razvoja takratne Evrope, bi nizozemski zgodovinar ugotovil, da je evropska družba potrebovala še dve stoletji, da se je zavedela neizogibnosti diktature kot najpravičnejše in najuspešnejše oblike družbene ureditve. Fenomen slovenske internetne strani z začetka 21. stoletja bi poimenoval »mariborske fantazije«. ▪

Obramba raja Mihael Šiškin Moskva - Zürich Mihail Pavlovič Šiškin (r. 1961, Moskva), eden osrednjih sodobnih ruskih pisateljev, zadnjih petnajst let živi v Švici. Znan je po štirih velikih romanih, ki z dovršenim slogom spomnijo na stilistiko Nabokova in evropski modernizem, vsi pa so dobili najvišje ruske nagrade za roman in več tujih. V slovenščino je preveden njegov roman Venerini laski (Društvo slovenskih pisateljev, 2010).

Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 31. 1. 2012 Prevedla

Jelka Ciglenečki

Rodil sem se tisto leto, ko so postavili Steno. Toda ta je postala vidni simbol Meje le za Zahod. V našem otroštvu je bila Meja nevidna. In ni potekala po zemlji, pač pa preko vsakega posameznika. Če se je človek rodil in odrasel v zaporu, bo bodeča žica v njegovi duši. Moji generaciji, ki se je rodila in odrasla v zaporu, so dali svobodo, toda bodeče žice iz duše niso izdrli. Zabavno je, da so generacijam otrok, ki so se rodile v največjem zaporu na svetu, pojasnjevali, da so se rodili v najsrečnejši državi na svetu. Toda otroci so rasli in so si zelo želeli, da bi iz tega raja pobegnili. Konec osemdesetih je bil čas upanja: država - zapor je razpadala pred našimi očmi. Začele so izhajati prepovedane knjige. Naenkrat je postalo mogoče govoriti to, kar si misliš. Svoboda je prihajala v najbolj direktnem pomenu – brat se je vrnil iz Ivdelja, kolonije na Severnem Uralu. Zaprli so ga leta 1984, v času Andropova, ko so začeli spet »privijati«; takrat se je vsa država ustrašila, da bo to trajalo še dolgo. Če bi bili naši generalni sekretarji partije trdnejšega zdravja, bi še danes živeli v »razvitem socializmu« in praznovali kongrese Komunistične partije Sovjetske zveze. Toda leta 1989 so brata predčasno izpustili. Mama ga je počakala in šele potem umrla – že nekaj let je imela raka, strašno se je mučila, hotela je čim prej oditi, a si tega ni mogla dovoliti, ne da bi počakala Sašo. Simbol nove svobode je postala viza v potnem listu – padec železne zavese v okvirih konkretnega življenja. Ne oče ne mama nista bila nikoli v tujini. V pravi tujini. Oče se je šalil: »Jaz sem kot Puškin.« V tem je bila neka tolažba, saj tudi Puškinu niso dovolili ven; pa nič hudega, vse življenje je živel v Rusiji in to mu ni preprečilo postati nacionalni ponos.

70 71

perspektive in refleksije

Čeprav je bil oče na Zahodu, na koncu vojne je bil denimo na Finskem. Tam so bile baze sovjetskih podmornic. Oče je odšel v vojno kot prostovoljec, ko je imel osemnajst let, da bi maščeval brata, kot je rekel. Njegov starejši brat Boris je umrl poleti, leta 1941, nekje v Kareliji pod Kandalakšem – zapomnil sem si nenavadno besedo. Spomnim se, kako je babica razgrinjala zmečkani listek »Obvestilo« v katerem so sporočali, da je njen sin izginil brez sledu, in si brisala solze. Na steni v njeni sobi so visele njegove fotografije. V otroštvu sem bil ponosen na svojega strica Borjo – bil je junak, ki se je boril s fašisti. Toda še bolj sem bil ponosen na očeta, ki je bil med vojno na podmornici v Baltiku. Iz fotografije sem prerisal v zvezek njegovo »Ščuko« – Šč-310 in se veselil, ko je na dan zmage, 9. maja, oče izvlekel svojo mornarsko uniformo, ki jo je nenehno širil zaradi trebuha, ki mu je zrasel z leti, in nataknil nanjo svoje nagrade. Potem sem odrasel in spoznal, da je leta 1944 in 1945 oče potapljal nemške ladje, ki so evakuirale begunce iz Rige in Talina. Stotine, če ne tisoči so poginili v vodah Baltskega morja in zanje je oče dobil svoje nagrade. Danes nisem ponosen nanj, pa tudi obsojam ga ne. Maščeval se je za brata. Bila je vojna in moj oče je v njej zmagal. Prav pred kratkim, lani, sem izvedel, da moj stric Borja takrat, poleti 1941, ni padel, pač pa je padel v plen. Bil sem na predstavitvi norveškega prevoda svoje knjige Venerini laski v Tromsu in v lokalnem muzeju sem zagledal majhno razstavo, posvečeno nemškim taboriščem med vojno. V okoliš Tromsø so Nemci evakuirali svoja taborišča iz Finske, ko so se umikali. Spomnil sem se besede iz otroštva – Kandalakša. Moja prevajalka mi je pomagala, da sem poslal povpraševanje v norveške arhive. Kopijo registracijske kartice vojnega ujetnika Borisa Šiškina so našli takoj in mi jo poslali po elektronski pošti. Stalag 309. Na kartici je opomba, da so ga ustrelili julija 1942 zaradi ovadbe. Pretreslo me je tudi, da je kartico nekdo prevedel v ruščino. Izkazalo se je, da so bili vsi ti arhivi po vojni preneseni v Rusijo in da se še vedno hranijo v Podoljsku pod Moskvo. Po perestrojki so jih za kratek čas odprli in zahodni

zgodovinarji so naredili kopije. In babica in oče sta toliko let živela, ne da bi kaj vedela o usodi njunega Borisa, njuna lastna država, zaradi katere je Boris umrl, pa jima je vse prikrila. Te podatke o vojnih ujetnikih so hranili v tajnosti pred svojim narodom – v vojni je vse dovoljeno. Država je bila v resnici v vojni proti lastnemu narodu. Moji sorodniki, meni dragi ljudje, so celo življenje preživeli v državi, ki jih je izrabljala in prezirala. Med perestrojko, ko so se začeli lačni časi, je oče kot veteran dobival pakete in v njih je bila hrana iz Nemčije. To je sprejemal kot osebno žalitev. Vse življenje so se on in njegovi prijatelji počutili kot zmagovalci, zdaj pa se je moral hraniti z miloščino, ki jo je pošiljal premagani sovražnik. Razpad ZSSR je dojemal kot poraz v vojni, v kateri se je takrat boril skupaj s celo državo. Oče je sovražil Gorbačova. Tudi meni Gorbačov ni bil všeč, ampak predvsem zato, ker je hotel na vsak način ustaviti razpad ZSSR in celotnega sovjetskega sistema. Z očetom sva gledala zgodovino, ki se je odvijala pred najinimi očmi, z nasprotnih bregov. Med nama je bila neprehodna meja. Že dolgo si nisva bila več blizu. Oče je pil. To je bila bolezen generacije, ki je preživela vojno. Imel je osemnajst let, ko je cele mesece plul v podmornici v nenehnem strahu pred utopitvijo v železni krsti. Kaj takega te ne zapusti vse življenje. Spomnim se, da sem ga povabil na svojo poroko. To je bil z moje strani znak za premirje. Oče se je napil, se stepel, da sva ga morala s prijateljem zgrabiti in peljati domov s taksijem. Težko sem mu odpustil takšne stvari. Prestopiti meje zaporniškega Sistema je bilo laže kot pa mejo, ki me je ločila od lastnega očeta. Tudi avgust 1991 je postal mejnik, meja med gnusno sovjetsko preteklostjo in, kot se je takrat zdelo, svetlo prihodnostjo, polno upov. Verjeli smo, da se je država v dvajsetih do sitega najedla krvavega kaosa, da se začenja življenje po novih zakonih, zakonih spoštovanja človeškega dostojanstva. Predvsem pa, da ne bo več krvi. To, da se je vojaški puč, ki bi lahko odnesel s sabo tisoče človeških življenj, končal skorajda brez prelite

krvi, se je zdelo simbolično. Država je dobila svobodo za ceno življenj treh mladeničev. Šli smo na njihove pogrebe. Simbolično je bilo tudi to, da je bil prvi pravoslavec, drugi musliman in tretji Jud. Na pogrebih so vsi govorili, da so ti trije fantje dali življenja za našo skupno domovino – novo, svobodno Rusijo. In zdelo se je verjetno, da bo to zadnja kri prelita v moji državi. Žal je to bila prva kri nove Rusije. Čas upanja se je končeval. Začel se je čas razočaranj. Oktobra 1993 je nova »demokratična« oblast že sama streljala na svoj narod v Moskvi. Kri je lila po ulicah ruskih mest v nenehnih kriminalnih obračunih. Leta 1995 se je začela čečenska vojna. Skozi demokratično retoriko nove Rusije so se zelo očitno videle poteze stare, večne Rusije. Očitno je to nespremenljivi zakon vseh revolucij – delajo jih ljudje, ki so pripravljeni dati svoje življenje za svobodo svoje države, za človeško dostojanstvo. Najboljši med njimi umrejo. Potem pridejo na oblast nizkotneži in špekulanti, življenje pa se spet vrne na svoja pota. Leta 1991 smo se rešili Komunistične partije, nismo se pa rešili samih sebe. Zaradi železne zavese je bil svet bolj preprost. Hermetično zaprte meje so oblasti olajšale vzdrževanje podobe sovražnika. Socialistični raj je bil obkrožen s sovražniki in vse državne sile smo uporabili, da bi branili naše svete meje. Domovina je bolj potrebovala tanke in rakete kot kavbojke in salamo. Tako je bil tudi za sovjetsko vsakdanjo bedo kriv Zahod. Za nas, za mojo generacijo, je bilo vse prepovedano, zahodno, kot svetloba sredi teme – glasba, filmi, moda, ideologija. Delovali smo po principu: sovražniki naših sovražnikov so naši prijatelji. Spomnim se, da smo celo pri hokeju navijali za Kanadčane proti »našim«, saj se je borba za hokejski plošček dojemala kot borba dveh sistemov. To je bil svet pred izvirnim grehom. Vse se je zdelo preprosto in jasno: našo deželo je ugrabila banda komunistov, in če bomo pregnali partijo, se bodo meje odprle in vrnili se bomo v svetovno družino narodov, ki živijo po zakonih demokracije, svobode, spoštovanja

perspektive in refleksije

človeških pravic. Besede so zvenele kot čudovita pravljica o nedosegljivi prihodnosti: parlament, republika, ustava, volitve. Raj je bil za bodečo žico. Kdo ve, zakaj nismo razmišljali o tem, da smo vse te besede že imeli – Stalinova ustava iz leta 1937 je bila »najbolj demokratična ustava na svetu« in na volitve smo redno hodili. Pozabili smo, da so vse lepe besede, ko so pronicale čez mejo v našo domovino, izgubljale svoj prvotni pomen in začele označevati karkoli razen tistega, za kar so bile poklicane. Kdo bi takrat lahko pomislil, da bo partija odšla, mi bomo pa ostali in tudi lepe besede – demokracija, parlament, ustava bodo postale le gorjača v neskončni borbi za oblast in denar v novi svobodni Rusiji. Od te avgustovske revolucije je minilo dvajset let. Že dolgo živimo v svetu brez mej. Ruski pisatelj lahko živi celo v Ameriki, Švici, na Antarktiki. Ni važno, kje živiš, pač pa kaj pišeš. V Švici sem se znašel iz družinskih razlogov. Za življenje sem zaslužil s prevodi. Nekaj let sem delal na Službi za migracije kantona Zürich. Pri redkih srečanjih so se kolegi iz Rusije čudili: »Kako lahko pišeš v dolgočasni Švici? Brez ruskih zgodb? Brez vsakodnevne ruske napetosti?« Prav imajo – ruska književnost ima visok pritisk. Jaz pa menim, da je pisatelj podoben vojaku, ki priseže, da bo dal najdragocenejše, kar ima in v zameno za to je poveljstvo dolžno, da mu priskrbi vse, kar potrebuje – škornje, opremo, kašo. Tako mi je najvišje poveljstvo priskrbelo v Švici takšne zgodbe in takšno napetost, kot jih v Rusiji nisem imel. Prevajal sem zasliševanja beguncev iz držav bivše Sovjetske zveze. Zgodb, ki niso strašne, tam ne pripovedujejo. Šel sem v Švico, znašel pa sem se v epicentru ruske bolečine. Zaslišanje »iskalcev azila« se lahko vleče ves dan. To delo ni za normalne ljudi. Prideš v službo in se za osem ur znajdeš znotraj pekla. Tam so bili Rusi, Mongoli, Uzbeki, Čečeni. Vsi, ki so nekoč spadali v rusko kulturno paradigmo. Človek reče: mučili so me. Beloruski policisti. Zaradi zvestobe demokratičnim prepričanjem. Pokaže izbite zobe

in povsem pohabljene roke: v meso, pod kožo, so mu vbrizgali raztopljeni parafin. Ta se zlije z mesom in roke nabreknejo, postanejo kot grozljive blazine, potem otrdijo. Naloga uradnika, ki se ukvarja s tem primerom, je, da se prepriča, ali je zgodba resnična ali izmišljena. Toda ugotoviti, ali so ga pretepali beloruski policisti zaradi prepričanj ali kolegi, ker jim ni vrnil dolga, je nemogoče. Edino, v kar ni mogoče podvomiti, je: parafin so mu resnično vbrizgali pod kožo. In to nekje na teritoriju ruske kulturne paradigme. Vse to je zelo zapleteno. Nikoli ne bom pozabil družine iz nekega velikega provincialnega mesta v Rusiji. Oče je trdil, da se je boril proti korupciji lokalnih oblasti v svoji regiji. Njega, ženo in otroke so na ulici večkrat pretepli. Mlajšega sina je povozil avto. Po telefonu so jim rekli, da je to zadnje opozorilo. Starši so se zdaj bali za svoje življenje in za starejšega sina, zato so prosili za politični azil v Švici. Kasneje sem slučajno preko znancev izvedel, da je bil ta človek poslovnež in da ima goro dolgov, ki jih ne more plačati. Biti poslovnež v Rusiji je zelo resna stvar. Kdor ne more plačati dolga, mora biti kaznovan tako, da bo v opozorilo ostalim. Se pravi, da je bila družina resnično v resni nevarnosti. Kako tenka je meja med neuspešnim poslovnežem in preganjanim borcem z režimom, je dobro vidno na primeru oligarha Hodorkovskega ali bivšega župana Moskve Lužkova, ki je skupaj s svojo ženo ukradel prebivalcem svojega mesta milijone, zdaj pa vlaga politične obtožbe proti Kremlju. Uradniku, ki odloča o usodi begunca, ni kaj zavidati. Enemu od sodelavcev, s katerim sem skupaj vodil zaslišanje, je bilo ime Peter Fischer. Tega si ne bi mogel izmisliti. Na prvi pogled običajno ime, v resnici gre za Petra Ribiča, lovca na ribe in ljudi, za ključarja Raja. K njemu silijo kot v raj. Nekdo laže in išče življenje na tuj račun. Nekdo vodi za roko otroka z izpuljenimi nohti. In vsi nosijo v sebi točno ta svet, pred katerim bežijo. Toda namen procesa pregledovanja prošenj za azil gotovo ni reševanje ljudi. Vseh tako ne moreš rešiti. Ves sistem prošenj za azil je tu le zato, da pokaže, da država dobro deluje. Čisto človeško bi

»Toda namen procesa pregledovanja prošenj za azil gotovo ni reševanje ljudi. Vseh tako ne moreš rešiti. Ves sistem prošenj za azil je tu le zato, da pokaže, da država dobro deluje. Čisto človeško bi bilo, da bi dali azil vsem ljudem, katerih življenje je v nevarnosti. S pravnega vidika je treba vreči rešilni obroč samo 'političnim'. Samoohranitveni nagon, ki ne pozna sočutja, se maskira v »zdrav razum« in dopoveduje, da ne smemo v zahodne države spustiti vseh, ki iščejo pot iz Rusije ali Afrike. Konec koncev se vse konča s kompromisom: v resnici o vsem odločajo kvote. Usoda ljudi je v resnici odvisna od statistične kvote – vsako leto dobi pozitiven odgovor le določeno število beguncev.« bilo, da bi dali azil vsem ljudem, katerih življenje je v nevarnosti. S pravnega vidika je treba vreči rešilni obroč samo »političnim«. Samoohranitveni nagon, ki ne pozna sočutja, se maskira v »zdrav razum« in dopoveduje, da v zahodne države ne smemo spustiti vseh, ki iščejo pot iz Rusije ali Afrike. Konec koncev se vse konča s kompromisom: v resnici o vsem odločajo kvote. Usoda ljudi je v resnici odvisna od statistične kvote – vsako leto dobi pozitiven odgovor le določeno število beguncev. Če si želi, lahko uradnik vedno najde v zgodbi kakšne podrobnosti, ki se ne skladajo, kar je dovolj velik razlog, da jo razglasi za izmišljeno in posledično dodeli negativni odgovor. Vse to je preprosto moralo postati osnova za roman. Junak mojega romana dela kot tolmač v »begunski pisarni ministrstva za obrambo raja«. V švicarskem »raju« po statistiki naredijo vsak dan samomor štirje ljudje. Trije moški in ena ženska. Očitno človeška sreča ali nesreča nista odvisni ne od mej ne od režimov. ▪

72 73

perspektive in refleksije

Židi in antisemitizem pri nas Faruk Šehić

Je literat in novinar. Od leta 1992 do 1995 je bil Sarajevo pripadnik 5. korpusa Besedilo, objavljeno v rubriki vojske BiH, enkrat hudo Perspektive in refleksije 16. 7. 2011 ranjen. Srednjo šolo je obiskoval v Bosanski Krupi, študiral je na fakul- PrevedEL teti za veterino v Zagrebu ANDRAŽ JEŽ in na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dela kot kolumnist in novinar v sarajevskem spletnem magaziPred časom sem v Istanbulu spoznal dva nenu Žurnal. Poezijo, prozo, navadna človeka. Sedela sta drug ob drugem, eseje, likovne in literarne kritike objavlja od leta nasproti mene, molčeča in zadržana, vse dokler 1998. Knjige ima prevede- žganje yeni ni naredilo svojega: razvezalo jezike ne v francoski, madžarski, in nas pahnilo v sproščeno čvekanje. Na prvi poljski, angleški, make- pogled se mi je zdelo, da sta si fizično podobna. donski, slovenski, nemški Moram priznati, da sem svoj predsodek dobil, in italijanski jezik. ko sem gledal njuna dolga, na koncu malo

ukrivljena nosova. Videti sta bila kot tihi ptici z dolgimi lasmi in hiperinteligentnim obrazom. Razen tega, da sta oba prihajala iz Tel Aviva in da sta bila pripadnika istega naroda ter pisatelja, nista imela ničesar skupnega. Bil sem presenečen nad dejstvom, da sta me, čeprav nista poznala mojega jezika, skoraj razumela, ko sem se pogovarjal s prijateljem iz Makedonije. Predvsem Anat je razumela vse, kar sva govorila o hrani, ker je njena mati rojena v Bolgariji, tam se je tudi sama naučila bolgarščine in turcizmov v njej, od baklave in sarme do japraka in rakije. Vedela je celo, kaj je bungur, čeprav še marsikdo pri nas ne pozna te jedi. Alex pa je dobro poznal situacijo v devetdesetih v razpadajoči Jugoslaviji. Pravil mi je o tem, kako so bili mediji na začetku vojne naklonjeni srbski strani in da se je slika spremenila šele tedaj, ko so začele prihajati v Izrael prve skupine prebežnikov iz obkoljenega Sarajeva. Anat je rekla, da samo bedaki lahko živijo v Jeruzalemu, misleč pri tem na svoje sonarodnjake, in da je Tel Aviv mesto, polno liberalcev in levičarjev, edino mesto v Izraelu, kjer je mogoče živeti normalno. V času našega bivanja v Istanbulu, na Taksimu, delu mesta za zabavo in trgovino, se je v bližini policijskega avta razstrelil samomorilec in ranil deset policistov in dvanajst naključnih mimoidočih. Istanbul je tako veliko mesto, da ne bi, če bi polovica mesta potonila v morje,

druga polovica tega niti opazila. Dan po samomorilskem napadu na osrednjem trgu na Taksimu smo čakali na avtobus, da bi nas prepeljal na knjižni sejem. Nad našimi glavami so bobnela vojaška letala in ni šlo drugače, kot da sem se spomnil na letala JLA, ki so letala nad Cazinom in na nas metala prepovedane kasetne bombe s smrtonosnimi zvončki ter krmače, 250 kilogramov težke bombe. Zvok mitraljezov na letalu je bil podoben zvoku odpiranja nebeške zadrge, z neba pa so padale slabe vibracije in smrt. Potem mi je Anat rekla, da pri jih letala podobno bobnijo takrat, ko se razstreli kak samomorilec. In da ta demonstracija moči ne more pomagati tistim, ki se takrat znajdejo v bližini. Zvečer smo se znašli v svetovljanski četrti Kadiköy v azijskem delu Istanbula na obali Marmarskega morja, v večnadstropnem klubu iz lesa, kjer je bila parti v čast gostom knjižnega sejma in nam, sodelujočim na književnem festivalu Word exspress. Noč in različni jeziki niso bili babilonski zidovi našega nerazumevanja, niti v političnih analizah o vzrokih vojne in razpada Jugoslavije. Naš pogovor je bil poln humorja in avtoironije, bili smo pijani, tako kot so to lahko samo srečni bedaki. Kljub vsemu, kar nas je povezovalo, od pisanja do podobnega pogleda na sedanjost, se je med nami vleklo še nekaj … Povezovala nas je neka zračna nit. Mi »sveži« od travme vojne in genocida – nepopularne besede v današnjem Sarajevu – in oni, druga generacija potomcev ljudi, ki so preživeli holokavst. Ne prav vesela stvar nas je povezovala tam med ljudmi, ki so plesali in prepevali, opogumljeni od alkohola. Zdi se, da samo v Sarajevu ljudje infantilno mislijo, da bo, če zaprejo oči, izginil ves svet in z njim tudi vse zlo in smetje, ki ga naseljuje in dela človeškega. Tranzicija je udobna bolezen, ki jo lahko zdravimo z šopingom, jogo, s čudodelci, z alkoholom, drogo in religijo. Dovolj je, da zaprete oči, in svet bo izginil, ali pa preklopite program z blatnih obal jezera Perućac na Adria MTV. Še bolje je gledati vremensko napoved

»In spomnil sem se še naslovnice nekega tukajšnjega magazina, na kateri antisemit pozira z ženo in otroki na svojem posestvu, okoli njih pa prekrasna narava. Obraza človeka, ki sovraži Žide, pedre, Srbe. Obraza »malega« hišnega fašista (takšnega ga naredi fotografija, daje mu ljudsko dimenzijo) s srečno družino. Nekoga, ki ima obraz, ime in priimek, in tisoče brezimnih, v katerih imenu on javno govori.«

perspektive in refleksije

na rumeni televiziji. Lepše je gledati stegna manekenke kot pa neke razpadajoče škornje, ki molijo iz blata. Kdo bi lahko bil takšen mazohist, da bi gledal mrtve ljudi v blatu in govoril, da mu je to ljubše kot pa dolgonoga lepotica, ki se teatralično sprehaja po televizijskem ekranu, kakor bi bila osvobodila simultano osvobodila osemsto delfinov v porno varianti. In tako sem spoznal dva človeka iz Tel Aviva, katerih nenavadna integracija me je osvežila. V Sarajevu ima Izrael med dobršnim delom bošnjaške populacije status demonskega legla, kjer živijo odvratni čefurji. Bošnjaškemu verskemu radikalizmu in standardnemu nacionalizmu, temelječemu na notorični nepismenosti, neizobraženosti in primitivizmu, je antisemitizem prirojen. Zato niti malo ne preseneča, da vam, če na Googlu odtipkate »šest milijonov ubitih Židov«, med največjimi hiti ponudi spletno stran nekega tukajšnjega antisemita, pisca in filozofa, novinarja in strokovnjaka za identiteto pri Bošnjakih. Naključno sem pogledal njegov tekst, kjer citira nekega ameriškega profesorja, ki meni, da je v koncentracijskih taboriščih umrlo »samo« 300.000 Židov, ne pa »zgodovinskih« šest milijonov. Potem sem se spomnil besed svojega vojnega tovariša: Vsak ima svojega bedaka! In spomnil sem se še naslovnice nekega tukajšnjega magazina, na kateri antisemit pozira z ženo in otroki na svojem posestvu, okoli njih pa prekrasna narava. Obraza človeka, ki sovraži Žide, pedre, Srbe. Obraza »malega« hišnega fašista (takšnega ga naredi fotografija, daje mu ljudsko dimenzijo) s srečno družino. Nekoga, ki ima obraz, ime in priimek, in tisoče brezimnih, v katerih imenu on javno govori. Dejstvo, da sta mi dva človeka, popolna tujca, ki sem ju videl prvič v življenju, v vsakem smislu bližja kakor mali hišni fašist, ne zmanjšuje njegovega antisemitizma. Povečuje pa mojo naivno vizijo o bratstvu in sestrstvu med ljudmi, ne glede na to, kako me že sam obstoj malega hišnega fašista prepričuje o tem, da nismo in nikoli ne bomo enaki. ▪

Osvobojeni strah Igor Grdina Ljubljana Igor Grdina je študiral zgodovino in slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1988 diplomiral. Od leta 1989 do 2004 je bil zaposlen na oddelku za slovanske jezike in književnosti filozofske fakultete, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje z Inštitutom za civilizacijo in kulturo ter predava na programih Kulturna zgodovina in Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur na Univerzi v Novi Gorici. Doktoriral je iz slavistike in zgodovine, raziskovalno pa se ukvarja predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. stoletja. Za monografijo Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije je leta 2002 prejel nagrado klio.

Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 27. 10. 2011

Ne vem, ali se strah lahko pohvali z zgodovino, toda njegovo doživljanje je zagotovo ujeto vanjo. Na eni strani komaj kaj tako močno povezuje skoraj nepredstavljivo raznolike podobe življenjske dejanskosti ter občutenje neznanosti, negotovosti in tesnobe, na drugi pa ravno tisočere oblike in načini amalgamiranja te nesvete trojice predstavljajo mentalno dinamiko človekovega potovanja skozi razsežnosti, ki jih vase lovi metafora čas. Toda čim bolj se poglabljamo v doživljanje strahu, tem jasnejše je njegovo osamosvajanje: če je bila bojazen v srednjem veku navezana na hudiča, greh in nebrzdanega fevdalnega gospoda, v epohi luči (in) razuma na praznoverje ter fanatizem, v industrijsko-psihologistični dobi pa na pisano paleto zamišljeno determinizirajočih vzrokov in razlogov, je sredi 20. stoletja postalo nekaj v sebi utemeljenega. K temu še zdaleč nista pripeljali samo dve svetovni vojni in velika vmesna gospodarska kriza – kajti tako več kontinentov hkrati prizadevajoči spopadi kot siloviti ekonomski polomi niso nikakršna posebnost časa množic, v katerem tekmovalnost za razliko od romantično čarobne nekdanjosti ne ustvarja več elite, ampak samo še establishment –, ampak individualizacija občutij. Kafkov Proces je sicer imenitna satira na birokratizacijo Srednje Evrope v francjožefovski epohi, toda to je za veliki tekst praškega pisatelja komajda pomembno. Tesnoba, negotovost in neznanost so se v njem že osamosvojile tako od svojega zamišljenega razloga kot od bodisi stvarnega bodisi interpretativnega sprožilca ter se suverenizirale. Prav s svojo nevzročnostjo so dosegle nepresegljiv skupni učinek, tj. strah, ki je bolj moreče brezupen od poznejšega orwellovskega v 1984. Za slednjega se pač ve, od kod prihaja in ga je zato mogoče dojeti kot motiviranega. To navsezadnje pomeni, da ga lahko celo racionaliziramo in slej ko prej tudi premagamo – če ne drugače, pa vsaj z novo, drugačno straho(ob)vlado. (K novim stanjem namreč vodijo tako nasprotovanja kot stopnjevanja.) Zmaga je v tem primeru sicer pirov(sk)a, vendar dokazuje premagljivost in nestabilnost strahu. Ničesar takega pa ne srečamo pri Kafki. Neznanost, negotovost in tesnoba so v Procesu trajno stanje – ki sicer ni naravno, je pa kljub temu običajno. Pozna različne gostote in intenzitete, medtem ko mu je odpravljivost neznana. Ko so evropske luči v noči in megli prvih let druge svetovne vojne spet enkrat ugašale, je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt v začetku januarja 1941 ne samo novemu, temveč vsemu svetu z zase značilnim optimizmom, ki je hotel biti tako vizionarski kot opogumljajoč, namenil veliko poslanico svobode. V njej je posebej poudaril pomen človekove prostosti od strahu. Najhuje ohromljujoča brezupnost, ki ljudi pahne v popolno ravnodušnost in sprijaznjenje z vsem – tudi z zlom –,

74 75

perspektive in refleksije

»Strah, za katerega ve ljudska modrost povedati, da je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni, se je znašel v svojem pravem elementu. Preobrazil se je duhovni grb epohe, v nekaj osebno občega. Nihče več ga zares ne doživlja kot motnjo, ki bi jo mogli ali celo morali odpraviti. Pognal je korenine in rase v obče osebno količino, lastnost in značilnost, s čimer je vstopil v prostore standardiziranosti in komercialne uporabnosti. Zaradi neizogibnosti je postal neobčutna težnost – pravzaprav: radiacija – človeškega sveta. To pa je le sinonim za zastrupljajočo izgubo vseh vrst energij in življenja.«

je po njegovi sodbi koreninila prav v spletu neznanosti, negotovosti in tesnobe. Poslanica je, enako kot njegov prvi inavguralni govor, ki si ga je zgodovina zapomnila po podobnem, le da bolj ameriško lokaliziranem sporočilu, dosegla svoj namen: obet drugačnega sveta od kraljestva senc, ki se je na najbolj dramatičen način porajalo v Evropi, je postal program in cilj milijonov. Pa vendar: konec največje vojne človeštva iz zgodovine ni izbrisal strahu. V oklepaj – še to nedovrš(e)nega preteklika – je dal samo del groze, ki ga je spremljala. Obrazi in maske strahu pa so postali z eksistencializmom v pozitivu in s socialističnim realizmom v negativu nekaj intelektualno najbolj vsakdanjega praktično hkrati s trenutkom, ko je na evropskih in daljnovzhodnih frontah utihnilo orožje. Oživeli so v prej le pri vizionarskih obstrancih, kakršen je bil Franz Kafka, predstavljivi prostosti. Preobrazili so se v tisoč in eno osamosvojenost. To je bil na pol slišani znak za alarm – vendar niti malo lažen. In tudi pretiran ne. Manj kot – čisto nič dumasovsko nedolžno-spektakularnih – dvajset let pozneje, v času kubanske krize, so se ljudje po vsem planetu odpravljali spat s pekočo skrbjo, ali svet naslednjega dne sploh še bo. Paradoks z imenom osvobojeni strah, ki se čedalje jasneje izkazoval za eno najhujših oblik zasvojevalnega zasužnjevanja, je tedaj dobil povsem otipljivo podobo. Poslanice, ki so oktobra 1962 krožile med Washingtonom in Moskvo, so dokazovale, da se pred njim ni bilo mogoče zateči niti na hodnike najvišje, skorajda povsem nekontrolirane oblasti. Svoboda strahu je slavila triumf nad prostostjo pred njim. Toliko in toliko let pozneje je odgovor na to (dokončno?) zmagoslavje virtualizacija življenja. Strah, za katerega ve ljudska modrost povedati, da je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni, se je znašel v svojem pravem elementu. Preobrazil se je v duhovni grb epohe, v nekaj osebno občega. Nihče več ga zares ne doživlja kot motnjo, ki bi jo mogli ali celo morali odpraviti. Pognal je korenine in rase v obče osebno količino, lastnost in značilnost, s čimer je vstopil v prostore standardiziranosti in komercialne uporabnosti. Zaradi neizogibnosti je postal neobčutna težnost – pravzaprav: radiacija – človeškega sveta. To pa je le sinonim za zastrupljajočo izgubo vseh vrst energij in življenja. ▪

Življenje, na kratko Jelena Lengold Beograd Pesnica, pripovednica, romanopiska. Proza in poezija Jelene Lengold sta prevedeni v angleščino, italijanščino, danščino, francoščino, bolgarščino, romunščino, ukrajinščino in češčino. Njene zgodbe so objavljene v mnogih antologijah sodobne srbske književnosti v Srbiji in po svetu. Deset let je delala kot novinarka in urednica kulturne redakcije Radia Beograd, kasneje pa kot koordinatorka projektov humanistične akademije Nansenskolen v Lillehammerju na Norveškem. Je letošnja dobitnica Evropske nagrade za književnost, ki jo podeljuje Evropska unija. Nagrado je prejela za knjigo Vašarski mađioničar.

»Izstopi iz avtobusa, me pogleda nežno in zelo osredotočeno ter – uganili ste – nekako povsem spontano, kakor da je bila to najbolj naravna stvar na svetu, vzame dežnik iz moje roke in ga dvigne malo višje, tako da se lahko oba stisneva podenj.«

Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 18. 9. 2011 Prevedla

Staša Pavlović

Nekoč, že dolgo tega, pred skoraj tridesetimi leti, sem v kuhinji pripravljala čaj za nekega moškega, ki me je takrat prvič obiskal v mojem stanovanju. Stal je naslonjen na podboj vrat in me opazoval, kako točim vodo v kotliček, čakam, da le-ta zavre, kako jo vrelo prelijem v čajnik, s prsti zagrabim lističe Earl Graya in jih vržem vanj, kako potem vse to razporejam po pladnju, dve šalici, čajnik, sladkornico, žlički in cedilo. Ves ta čas je bil tiho in me opazoval. Izgledal je mirno. Jaz sem se trudila, da bi izgledala ravno tako spokojno, a pravzaprav nisem bila. Skrbelo me je, kaj bo potem, ko spijeva čaj. Nosil je fin, mehak tvidast sako in lahko sem si predstavljala, kako potopim svoj obraz nekam k njegovim ramam, a vseeno je bil to zame še zmeraj neznan človek. V njegovih laseh so bili veliki kodri in zdelo se mi je, da bi to pod mojimi dlanmi delo prijetno, ampak zopet, bil mi je neznan, če ne bi gledala prav v njegovo smer in bi se za hip obrnila v drugo stran, si v spomin ne bi mogla priklicati vseh potez njegovega obraza. Ko je bilo vse pripravljeno, so se moje roke spustile k ročajem pladnja, dvignila sem ga in se odpravila. Potem pa je on, ta moški, kakor da je bila to najbolj naravna stvar na svetu, vzel pladenj iz mojih rok in ga odnesel v sobo. Sledi deset let premora, ko se ni dogajalo nič, kar bi bilo vredno zabeležiti. Spomladi nekega leta, ni pomembno katerega, recimo, da pred dvajsetimi leti, stojim na avtobusni postaji in čakam drugega moškega. Prvič je prihajal v ta del mesta, kjer so si vsi nebotičniki tako podobni, da to vznemirja ljudi iz starega dela mesta, kjer ima, kakor mislijo oni, vsak vogal svojo dušo. Kakor da je duša stvar unikatnosti. Ni važno. Čakam, v roki držim dežnik, pada droben spomladanski dež, ko ne veš, ali naj dežnik sploh odpreš ali ne in ko ti ni jasno od kod pravzaprav dež sploh prihaja, ker na nebu ni niti enega samega oblačka in ker sije sonce. A vseeno, dež pada. Neko popoldne. Avtobus prispe. Izstopijo samo trije ljudje, njega ni med njimi. Naj prižgem cigareto ali ne?

perspektive in refleksije

»Potem se odpraviva proti mojemu domu in jaz vdihujem njegov parfum pomešan z vonjem dežja.«

Kaj če bo takoj za tem avtobusom pripeljal naslednji, jaz pa s cigareto v roki. Ni ravno najbolj ... In res, takoj prispe drugi avtobus. Vidim ga, tega moškega, še preden se avtobus ustavi. Na sebi ima prelepo zeleno srajco, za katero se bo kasneje izkazalo, da mu jo je sešila bivša punca, a to ni pomembno. Izstopi iz avtobusa, me pogleda nežno in zelo osredotočeno ter – uganili ste – nekako povsem spontano, kakor da je bila to najbolj naravna stvar na svetu, vzame dežnik iz moje roke in ga dvigne malo višje, tako da se lahko oba stisneva podenj. Potem se odpraviva proti mojemu domu in jaz vdihujem njegov parfum pomešan z vonjem dežja. Sledi dvajset let zakona, v katerih se je zgodilo toliko stvari, ki bi se jih dalo zabeležiti, da preprosto ne vem, kje naj začnem, zato niti ne bom začenjala. Včeraj se je pripetilo nekaj takšnega, česar se resnično nisem več nadejala. Človek lahko pričakuje, da se bo v določenih letih tu in tam zabaval, da bo imel kakšen razburljiv vikend ali da bo opažen na kakšnem sprejemu, samo če se je prej tega dne posebej posvetil urejanju, če je prejšnjo noč dobro spal, kar se dogaja vse redkeje, in če mu ostane kaj moči, da se smehlja, kar je odvisno od toliko faktorjev, da jih nikakor ne morem strpati v to zgodbo. A upati, da se zopet zgodi čudež, ne, to pa nikakor. Nima smisla. Vzpenjava se po teh stopnicah. Ne drviva, malo zaradi tega, ker sva že v letih, malo pa tudi zaradi tega, ker nihče od naju noče, da bi izgledala, kakor da se nama mudi. A mudi se nama. Ključ je v moji dlani. Prispeva do vrat, poskušam zadeti ključavnico, ampak se mi ključ iz neznanega razloga upira. Kar sledi, že poznate. Kakor da je bila to najbolj naravna stvar na svetu, je vzel ključ iz moje dlani in z lahnim ter enostavnim gibom odprl vrata, za katerimi sva potem preživela nekaj čarobnih ur. Tako čarobnih, da sem si na koncu zaželela, da ga ne bi videla nikoli več. Ti ljudje, ljudje, ki spontano prevzemajo stvari iz mojih rok, ljudje, ki se namesto mene odločajo o tem, kakšen bo moj naslednji gib, ljudje, ki se obdajo s tiši»Sledi dvajset let no in mirom ter nekakšno zakona, v katerih tiho obliko zaščitništva, ti se je zgodilo toliko ljudje mi postanejo nevarni nikoli ne izginejo. Tega stvari, ki bi se jih in mu nisem mogla reči, niti dalo zabeležiti, da na koncu, ko je s prav tako preprosto ne vem, lahnim gibom zaklenil vrata kje naj začnem, za nama in mi vrnil ključ. zato niti ne bom Kar temu sledi, mi ni znano. začenjala.« A se bojim. Malce. ▪

Odpor proti materinstvu – nepopularen čarovničin šport

Asja Bakić (1982) je pesnica, kritičarka, blogerka. Njena prva zbirka pesmi Može i kaktus, samo neka bode je bila nominirana za nagrado Asja Bakić kiklop (za najboljšo Zagreb debitantsko knjigo) 2009/10. Je ena Besedilo, objavljeno v rubriki od urednic portala Perspektive in refleksije 29. 11. 2011 VoxFeminae, za katerega piše kritike Prevedla in mnenja. Avtorica bloga U carstvu me- Ivana Komel lanholije. Trenutno piše prvo knjigo kratkih zgodb. Živi v Zagrebu. Nekaj dni zatem, ko sem prebrala povzetek zanimive

študije o tem, kako imajo delodajalci raje ženske, ki s poroko obdržijo svoj lastni priimek, ker se s tem predpostavlja, da niso družinsko orientirane ter da jim je služba na prvem mestu, sem od prijateljice, ki ustreza navedenemu opisu, izvedela, da je dobila odpoved. Prijateljici je uspelo izvedeti (ne od delodajalca), da se razlog, da so šefi odpustili njo, ne pa nekoga z manj delovne dobe in izkušenj, skriva v tem, da nima otrok. V trenutku, ko mi je to sporočila, mi je na oči padla tema. Ne zato, ker sva pili črni čaj s poprom (v tem sem uživala), pač pa zato, ker o gibanju prebivalstva in sploh o ideji biološke ure ter o odličnosti materinskega instinkta mislim vse najslabše. Na tem svetu ne obstaja hujša tiranija od tiranije podtaknjenega materinstva, ker ji tudi, ko ženska ni mati – otroci določajo življenje. Ljudje ne glede na svojo etično ali versko pripadnost najpogosteje nimajo razumevanja za ženske, ki ne želijo postati matere. Vsakič, ko sem bila primorana govoriti o tem, zakaj ne želim imeti otrok, so me druge ženske (tiste, ki si želijo potomstvo ali pa ga že imajo) gledale, kot da sem zamazana s krvjo od glave do peta – kot da sem kužna. Ne bi rekla, da so me gledale z gnusom, ampak nekatere med njimi so sigurno pomislile, da sem nora, saj je materinstvo ena najboljših stvari, ki se lahko zgodi ženski. Nobena ženska ni popolna ženska, dokler ne rodi, dokler ne občuti, kaj pomeni rojevanje, dojenje – kaj pomeni biti brezpogojno ljubljena. Meni je medtem dovolj, da sem pogojno ljubljena. Brezpogojna ljubezen mi zveni neprepričljivo, celo nevarno. Prav tako kot mi sintagma „imeti otroke“ ne vzbuja preveč zaupanja. Imam knjige

perspektive in refleksije

in z njimi znam ravnati, slišala pa sem, da otroci niso literatura. Nemogoče jih je obravnavati kot predmete, kar glagol „imeti“ ne pojasni najbolje. Otroci nimajo trdih platnic in zelo lahko jih je prizadeti in poškodovati, o čemer bi mnogi zelo navdušeni starši morali malo resneje premisliti. Otroci so, resnično, popularno čtivo, ampak prepogosto končajo neprebrani – s tremi prsti prahu ali v preprodaji na ulici. Mnogi starši imajo knjige, ki jih nikakor ne marajo. Takšni ljudje so dokaz, da bi coitus skoraj vedno moral biti interruptus in da je z menoj in mojimi somišljeniki vse v redu. Dejstvo, da si mnogi ljudje na zaslužijo otrok, ne pomeni, da so otroci slabi. Tisto, kar je slabo, je podtikanje materinstva kot ideala, ki mu ni mar za individualne želje žensk. Materinstvo, na vso srečo, ni obvezno. Tam, kjer je bilo le-to podtaknjeno z represivnimi državnimi aparati, so največkrat bile žrtve prav ženske in otroci. No, ne glede na to dejstvo je moje mnenje daleč od priljubljenega. Pogosteje se prepiram z ljudmi zaradi kritiziranja razmnoževanja kot pa zaradi zagovarjanja feminizma – kar pove vse. Tisto, kar ljudje ne morejo nikakor sprejeti, je, da si je ne želeti otrok povsem legitimna odločitev, ki ni pogojena s predsodki in strahovi, temveč je rezultat resnega premišljevanja – za razliko od starševstva, ki se običajno kar „zgodi“. Pogosto se znajdem v situaciji, kjer moram braniti lastno stališče in poslušati pridige o tem, kako sem še mlada in imam čas, da si premislim, kako nikoli ne bom občutila prave ljubezni, kako bom umrla sama – kot da otroci zagotavljajo srečno starost in izpopolnjeno življenje. Ljudje pa pri tem pozabljajo, da morajo tudi otroci živeti z nami ter da je predvsem potrebno že prej oceniti lastne sposobnosti in pretehtati lastne probleme, ki bodo jutri njihovi. Vzemimo kot primer Rousseauja, ki je svoje otroke poslal v sirotišnico. Francoski filozof je v nedokončani knjigi „Sanjarije samotnega sprehajalca“ napisal, da ni bil nikoli mnenja, da je človekova svoboda v tem, da dela samo tisto, kar si želi, temveč v tem, da nikoli ne dela tistega, kar si ne želi, prav z iskanjem takšne svobode pa je največ šokiral svoje sodobnike.

»Jasno mi je, zakaj je Rousseau lastne otroke lahko doživljal kot motnjo ter prav tako morda pomislil, da je tudi on motnja za njih. Ljudje, medtem, najpogosteje ne razmišljajo o ničemer. Popolnoma so izpraznjeni od vsega, kar ni drgnjenje genitalij, slabi delovni pogoji, finančni problemi in občasna proslava verskih in državnih praznikov. Če ne bi obstajal jok otrok, na katerem toliko vztrajajo, bi se ves čas slišal njihov lastni jok. Zaradi tega večina ljudi posega po potomstvu kot po zdravilu proti skrajni izpraznjenosti vsakdana, kateremu – ne glede kako težek je – vseeno želijo izpostaviti svoje klone.«

76 77 Jasno mi je, zakaj je Rousseau lastne otroke lahko doživljal kot motnjo ter prav tako morda pomislil, da je tudi on motnja za njih. Ljudje, medtem, najpogosteje ne razmišljajo o ničemer. Popolnoma so izpraznjeni od vsega, kar ni drgnjenje genitalij, slabi delovni pogoji, finančni problemi in občasna proslava verskih in državnih praznikov. Če ne bi obstajal jok otrok, na katerem toliko vztrajajo, bi se ves čas slišal njihov lastni jok. Zaradi tega večina ljudi posega po potomstvu kot po zdravilu proti skrajni izpraznjenosti vsakdana, kateremu – ne glede kako težek je – vseeno želijo izpostaviti svoje klone. Normalno, če je to sploh mogoče, bi starši želeli, da bi bili kloni moškega spola, ker se z deklicami nikoli ne ve. Zlahka lahko postanejo upornice, čarovnice. Medtem ko se je Rousseau, na primer, sprehajal in pisal, so bile ženske zažgane na grmadi. Da je ženska čarovnica se je najbolje ugotovilo po tujih otrocih – če je nek otrok v vasi zbolel, je otrokova mati pokazala s prstom na sumljivo sosedo in stvar je bila rešena. Včasih z opravičilom, včasih pa z malo ognja in fizičnega nasilja. Zanimivo je, da so čarovnice obravnavane kot antimatere: medtem, ko je skrbna mati dojila svoje otroke z mlekom, jih je čarovnica dojila s krvjo. Ona je bila, kot pravi Diane Purkiss, na drugi strani materinstva – deloma zaradi svojih let, deloma pa zato, ker je bila popolno nasprotje poželjivemu materinskemu telesu. Skratka, njeno celotno telo je bilo strupeno. Mogoče se je nekaj od te stare zamere proti čarovnicam, ki se razlikujejo od materinskega ideala, preneslo tudi v sodobni čas. Mogoče je nezaupanje staršev v ženske, ki se ne prepoznajo v vlogi matere, strah pred bodočo vlogo teh žensk v življenju njihovih otrok. Ne vem, pravzaprav, kako bi razložila nezaupanje ljudi, ki ga občutim, ko negativno govorim o starševstvu. Ženske me običajno gledajo z nejevero, kot da ničesar ne razumem, ampak so dejansko one tiste, ki ne razumejo mene. Kot sem že rekla – otroci niso literatura in zaradi tega me niti najmanj ne zanimajo. ▪

16 15

NAPOVEDNIK

julij — september

ponedeljek, 16. jul GROSSMANNOV FESTIVAL FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA

NATURA NI OVIRA

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV

PONOVNO POVEZANI

ODER ŠTAJERC

ODER POŠTNA

četrtek, 19. jul

Lokacija: Po mestu, Ljutomer Ura: celodnevno dogajanje Področje: FILM, GLASBA Producent: KTD Festival Ljutomer Vstopnine ni

Eksperimentalna delavnica »Rastline-svet življenja« Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura: od 11:00 do 17:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Vstopnine ni

DEDIŠČINA NA DLANI

Poleti v preteklost/Dediščina na dlani (razstava) Lokacija: Salon 2012 in Trg Leona Štuklja/ ulica škofa Maksimilijana Držečnika Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVE IN VIZUALNA UMETNOST Producent: GEARH D.O.O. Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Zaključni koncerti mojstrskih tečajev akademije Branimir Slokar Lokacija: Križanke - Viteška dvorana, Ljubljana Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Zvezde pod zvezdami, Kruha in iger (Poletni kino) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: FILM, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

torek, 17. jul GROSSMANNOV FESTIVAL FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA Lokacija: Po mestu, Ljutomer Ura: celodnevno dogajanje Področje: RAZSTAVA, FILM, GLASBA Producent: KTD Festival Ljutomer Vstopnine ni

ANGELI APOKALIPSE

Počitniške Bernekerjeve ustvarjalne delavnice Lokacija: Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnina: 1 €

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Poletje na travniku - Igrarije, Olje in akril Ura: od 10:00 in ob 16:00 Same babe (koncert) Ura: ob 21:00 Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

Otvoritveni dogodek Lokacija: Mestni park – Glasbeni paviljon, Maribor Ura: od 17:00 do 21:00 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

Otvoritev razstave Lokacija: Maribor - Probanka Ura: 18:00 Področje: RAZSTAVA IN VIZUALNA UMETNOST Producent: OLOOP Ljubljana - Zavod za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje Vstopnine ni

Koncert: Bambola – slovenska popevka Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Nežni neizbežni (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

Nastop Terese Kaban in Henryka Błażeja (koncert) Lokacija: Hiša Huga Wolfa, Slovenj Gradec Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

Nežni neizbežni (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

GROSSMANNOV FESTIVAL FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA

Lokacija: Po mestu, Ljutomer Ura: celodnevno dogajanje Področje: RAZSTAVA, FILM, GLASBA Producent: KTD Festival Ljutomer Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

sreda, 18. jul

Dan modrega kamna Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

GROSSMANNOV FESTIVAL FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Lokacija: Po mestu, Ljutomer Ura: celodnevno dogajanje Področje: RAZSTAVA, FILM, GLASBA Producent: KTD Festival Ljutomer Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Graffiti Attack Art Stays 2011 (stalna postavitev) Lokacija: Po mestu, Ptuj Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Shendra Stucki (Švica) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Shendra Stucki (Švica) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Paviljon Afrika (otvoritev razstave) Lokacija: Galerija Magistrat, Ptuj Ura: ob 19:00 Otvoritev Art Stays instalacij in razstav ter predstavitev programa festivala Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 20:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan morske pene Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI Govorica miru, Vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 17:30 do 18:30 Govorica miru, Vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 18:30 do 19:30

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

Poletna akademija, Start projekta: Sijoče mesto - Projekt javne umetnosti (predstavitev delavnice) Ura: od 16:00 do 17:00 Academy (otvoritev instalacij evropskih akademij) Ura: ob 19:00 DVD Projekt (otvoritev razstave) Ura: ob 22:00 Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

GOSTIM BESEDO

Literarni nastop: Zineb El Rhazoui in Erika Johnson Debeljak Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

VEČEROVI DUELI

Gosta Vasko Atanasovski in Samo Šalamun Lokacija: Trg Leona Štuklja, Maribor Ura: od 19:00 do 20:30 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Časopisna založniška družba Večer Vstopnine ni

GLEDAT KAJ DELAJO – SLOVENCI NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM

Otvoritev razstave Lokacija: Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Društvo člen 7 za Avstrijsko - Štajersko - Pavlova hiša Vstopnine ni

78 79

NAPOVEDNIK

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Koncert mednarodnega orkestraBrahms, Haydn, Čajkovski Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Nik (nu-disco/indie) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Pepel in kri (koncert) Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnina: 8 € , 5 € (dijaki, študenti in upokojenci)

KLUB 2012

George Smoog (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Boris Kovač & La Campanella (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 5 €

petek, 20. jul GROSSMANNOV FESTIVAL FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA Lokacija: Po mestu, Ljutomer Ura: celodnevno dogajanje Področje: RAZSTAVA, FILM, GLASBA Producent: KTD Festival Ljutomer Vstopnine ni

POLENTA

Čajnašop: slavnostna otvoritev Lokacija: Čajnašop, Maribor Ura: od 13:00 do 14:00 Polentina škatla: otvoritev Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 15:00 do 19:00 Fotomuzej: otvoritev Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 15:00 do 19:00 Mobilna plaža: otvoritev Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 15:00 do 19:00 Čajnašop: otvoritvena zabava Lokacija: Čajnašop, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Jakob Tolstrup (Danska) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Paviljon Azija (otvoritev razstave) Lokacija: Galerija Tenzor, Ptuj Ura: ob 19:00 Paviljon Azija predstavlja Gigija Scaria (video prestavitev) Lokacija: Galerija Tenzor, Ptuj Ura: ob 19:30 Področje: RAZSTAVA Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan spuščenega vesla Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Zaključni koncert mojstrskega tečaja za oboo in fagot Lokacija: Slovenska filharmonija Dvorana Slavka Osterca, Ljubljana Ura: ob 17:00 Vstopnine ni Koncert mednarodnega orkestra Maribor Lokacija: Slovenska filharmonija Dvorana Marjana Kozine, Ljubljana Ura: ob 20:00 Vstopnina: 5 €, 4,5 € (dijaki, študentje, upokojenci) Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor

NANO UMETNOST

Las in Vitro (video instalacija) Lokacija: Kulturni Inkubator, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

ODER POŠTNA

DJ Rox Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Otvoritev festivala – Donavska filharmonija & Janez Lotrič – tenor, Miha Rogina – saksofon, Borut Zagoranski – harmonika (EU) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:00 Poulično dogajanje – nastopi mladih glasbenikov Lokacija: Po mestu, Ptuj Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana Vstopnina: 17 €

VELEBLAGOVNICA SITULA Skriti vrt Situla – Yoga is Music Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Alan Kelly Gang (koncert) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performans) Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

KLUB 2012

Uroš Perić & The Bluenote Quartet (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: predprodaja: 10 €, na dan koncerta: 13 €

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Katrinas & Stop the Band (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

TERASAFEST

Melodrom (koncert) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 21:30 Področje: GLASBA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnine ni

sobota, 21. jul GROSSMANNOV FESTIVAL FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA Lokacija: Po mestu, Ljutomer Ura: celodnevno dogajanje Področje: RAZSTAVA, FILM, GLASBA Producent: KTD Festival Ljutomer Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Pravljična sobota: Maček Muri (ure pravljic in kreativne delavnice) Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Delavnica z umetnikom Laszlom Reveszom (Madžarska) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 10:00 do 12:00 Otvoritev pekarne piškotov Art Stays Lokacija: Salon umetnosti, Ptuj Ura: ob 11:00 Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Filip Jovanovski (Makedonija) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Evropa / Madžarska (otvoritev razstave) Lokacija: Mestni trg, Ptuj Ura: ob 19:00 Severna Amerika-Evropa, Art Stays Party (performans) Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: od 21:00 do 23:00 Evropa / Transversal Projekt, Ptujska zgodba (koncert) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 22:00 do 23:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

MOJE MESTO

Eva Škofič Maurer: Spoznajte gospo Sfrčkljanko (predstava za otroke) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET

Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK - člani Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Šahohlačnik d.o.o. Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan odpeljan drugam Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku (Lutkarije in Čarobno dopoldne s čarodejem Janijem) Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI Govorica miru, Vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 10:30 do 11:30 Govorica miru, Vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 11:30 do 12:30

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Nastopi mladih ptujskih glasbenikov Lokacija: Po mestu, Ptuj Ura: ob 11:00 Vstopnine ni Koncert Allan Kelly Gang ( IR) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnina: 10 € Karin Zemljič AKUSTIK trio (Slo) Lokacija: Po mestu, Ptuj Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

SLOVENJGRAŠKO POLETJE O ljudeh, živalih in kamnih (Lutkovnogibalna glasbena predstava) Ura: ob 11:00 Abadon (koncert) Ura: ob 21:00

Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

POLENTA

Ulična cirkuška predstava Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: ob 11:00 Gledališke in lutkarske delavnice Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Polentina škatla: alternativno zdravljenje Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 20:00 do 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

SHAKESPEAROV ODER Koncert Lokacija: Cafova ulica, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Maribar, d.o.o. Vstopnine ni

ponedeljek, 23. jul

NAPOVEDNIK

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES Koncert družine Luketič SLO Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Toti Big Band Maribor (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Dub Step Fever (dub step + drum 'n' bass) in DJ Splash Panic Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Tadej Toš v živo (stand-up komedija) Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnina: 12 € , 10 € (dijaki, študenti in upokojenci)

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG

Ana Cali (flamenko) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: PLES, GLASBA Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

PERFORMA

ODER POLETJE V MESTU Balladero (koncert) Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

nedelja, 22. jul Graz–Maribor = Marburg– Gradec, 100 let–100 dni Ura: ob 10:00 Lokacija: Glavni trg, Maribor Področje: SKUPNOST, ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturvermittlung Steiermark Graz in Zavod Iskra Vstopnine ni

POLENTA

Gledališke in lutkarske delavnice Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 17:00 do 20:00 Lutkovna predstava Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: ob 16:00 Alternativno zdravljenje Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 20:00 do 22:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Delavnica z umetnikom Jakobom Tolstrupom (Danska) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 10:00 do 12:00 Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Cristina Treppo (Italija) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Jose Molina (Španija) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 17:00 do 18:00 Evropa / Španija (otvoritev razstave) Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: ob 19:00 Evropa / Danska (otvoritev javne slike) Lokacija: Mestni trg, Ptuj Ura: ob 20:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

MOJE MESTO

Bobnarska ustvarjalnica za otroke v mojem mestu Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan svetlega naročja Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI Govorica miru, Vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 10:30 do 11:30 Govorica miru, Vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 11:30 do 12:30

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Humus-Celovec, Avstrija (koncert) Lokacija: Hiša stare trte, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MEDIA VOICE Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA Poulično glasbeno dogajanje Lokacija: Po mestu, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnine ni Koncert – Neisha (SLO) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnina: 10 € Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

FOTOPUB 2012, Festival dokumentarne fotografije

Obfestivalska razstava: Borut Peterlin, Družinski album Lokacija: Frančiškanski samostan, Novo mesto Ura: ob 8:00 Obfestivalska razstava: Ciril Zlobec, Kiribati is Gone Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 8:00 Obfestivalska razstava: »Afganistanske ženske« (skupinska razstava), »Emzinove fotografije leta 2012 » in SPP Slovenia Press Photo 2012 Lokacija: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto Ura: ob 15:00 Otvoritev festivala & razstave: George Georgiou Lokacija: Galerija Simulaker, Novo mesto Ura: ob 19:00 Obfestivalska razstava: Fotopub in Time /2001 – 2011/ Lokacija: Glavni trg, Novo mesto Ura: ob 19:00 Projekcija in predavanje: Piotr Malecki Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 21:00 do 22:00 Projekcija in predavanje: Anna Stevens Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 22:00 do 23:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

POLENTA

Gledališke in lutkarske delavnice Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 17:00 do 20:00 Polentina škatla: Urbana intervencija (delavnice) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 10:00 do 12:00 in ob 18:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Evropa / Švica (otvoritev javne instalacije) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 11:00 Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Dustin Cauchi (Malta) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Evropa / Malta (otvoritev razstave) Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: ob 17:00 Evropa / Italija (otvoritev razstave) Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Literarni večer s pesnico Majo Vidmar Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu) Lela Kaplowitz s prijatelji (CRO) Ura: ob 20:30 Vstopnina: 8 € Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Zvezde pod zvezdami, En dan (Poletni kino) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: FILM, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

torek, 24. jul POLENTA

Gledališke in lutkarske delavnice Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 17:00 do 20:00 Polentina škatla: Urbana intervencija (delavnice) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 10:00 do 12:00 Presna hrana (predavanje in delavnica) Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: ob 13:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Turmistika (predavanje in delavnica) Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: ob 16:00 UTD-univerzalni temeljni dohodek (predstavitev) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 17:00 Polentina škatla: ProstoRož (arhitekturno predavanje) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku - Igrarije, Akvarel Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

ANGELI APOKALIPSE Počitniške Bernekerjeve ustvarjalne delavnice Lokacija: Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: RAZSTAVA, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnina: 1 €

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Pogovor s kustosom: 50 let Fluxusa Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Yoko Ono in 50 let Fluxusa (otvoritev razstave) Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

FOTOPUB 2012, Festival dokumentarne fotografije

Obfestivalsko predavanje: eStitch oziroma t.i. vezenje fotografije Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 16:00 Otvoritev razstave: Ragnar Axelsson - Rax Lokacija: Jakčev dom, Novo mesto Ura: ob 19:00 Projekcija in predavanje: Mišo Keskenović Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 21:00 do 22:00 Projekcija in predavanje: Uroš Abram Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 22:00 do 23:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

80 81

NAPOVEDNIK

NATURA NI OVIRA

Delavnica pletenja iz šibja Lokacija: Vrt na Trubarjevi ulici 15, Maribor Ura: od 18:00 do 20:30 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

PO TEKSTOVNIH MREŽAH

Multimedijska razstava žive legende (otvoritev) Lokacija: K8, Koroška cesta 8, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, RAZSTAVA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Koncert solistov jazz seminarja Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnine ni Poklon Michaelu Jacksonu (SLO) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnina: 8 € Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Duo Arparlando (koncert) Lokacija: Cerkev Sv. Duha, Slovenj Gradec Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Zaključni koncert mojstrskega tečaja za trobento Lokacija: Križanke - Viteška dvorana, Ljubljana Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Koncert: Kiki – pozavna in kitara Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

sreda, 25. jul POLENTA

Gledališke in lutkarske delavnice Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 17:00 do 20:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Foto delavnica Lokacija: Fotomuzej, Medvedova, Maribor Ura: ob 11:00 Polentina škatla: Filokafe Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 15:00 Mobilni Udarnik Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Polentina škatla: Ira Zorko (arhitekturno predavanje) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Ceren Selmanpakoglu (Turčija) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Evropa / Turčija (otvoritev razstave) Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: ob 19:00 Light Art: Zoie So, Soap project (performans) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 22:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan za obzorjem Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

FOTOPUB 2012, Festival dokumentarne fotografije

Obfestivalsko predavanje: ZINe - nov pristop k prezentaciji fotografije v knjižni izvedbi Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 16:00 Otvoritev fotografske razstave: Jaka Gasar Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: ob 19:00 Projekcija in predavanje: Meta Krese Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 21:00 do 22:00 Projekcija in predavanje: kolektiv Zorye Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 22:00 do 23:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

NOVA F tendence v slovenski fotografiji, 3. del Lokacija: Fotogalerija Stolp, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Fotoklub Maribor Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Dirigiranje in koncertni mojster z mednarodnim orkestrom Lokacija: Slovenska filharmonija, Ljubljana Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

PARIZ, LONDON, BERLIN V GALERIJI 3X Julijsko srečanje v Galeriji 3X: KR NEKI Lokacija: Galerija 3X, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Jasna Kozar, samozaposlena v kulturi Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Alenka Godec – So najlepše pesmi že napisane (SLO) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnina: 10 € Stane Hebar kvartet (GER, AUT, SLO) Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Ura: ob 21:00 Vstopnina: 6 € Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Oxfordshire Youth Orchestra (koncert) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG

Zakir Hussain (koncert) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnina: 10 €

četrtek, 26. jul POLENTA

Gledališke in lutkarske delavnice Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 17:00 do 20:00 Literarni večer: Očividec Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 20:00 Polentina škatla: Matej Zonta (arhitekturno predavanje) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 20:00 M. Jarc: Video galerija za prihodnost Lokacija: Medvedova 34, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Alina Gavrielatos (Grčija/ Velika Britanija) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Evropa / Grčija - Velika Britanija (otvoritev razstave) Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: ob 19:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

FOTOPUB 2012, Festival dokumentarne fotografije

Obfestivalsko dogajanje: Okrogla miza Tribuna Lokacija: Galerija Simulaker, Novo mesto Ura: od 16:00 do 18:00 Obfestivalsko predavanje: Akademsko fotografsko izobraževanje Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 16:00 Otvoritev razstave: Matej Povše, EMZIN in SPP 2012 Lokacija: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto Ura: ob 19:00 Četrtkove fotografske zgodbe Lokacija: Dolenjski muzej vrtovi, Novo mesto Ura: od 21:00 do 22:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan gorskih vrhov Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Zaključni koncert mojstrskega tečaja za francoski rog Lokacija: Križanke - Viteška dvorana, Ljubljana Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI Govorica miru, vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 17:30 do 18:30 Govorica miru, vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 18:30 do 19:30

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

TERASAFEST

dr. Božidar Debenjak: Marksizem (predavanje) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 19:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Poulično dogajanje Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnine ni ZZ (Zjača – Zanchini) kvartet– the way we talk (NL, ITA, CRO) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnina: 8 € Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

ODER POŠTNA

REdo / JKSoul (hip-hop) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Old Stoariegler Dixieland Band (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Tina Žerdin & Christine Leibbrand Kügerl (koncert harfistk) Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Tamara Obrovac & Transhistria ensemble (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 5 €

KLUB 2012

Stane Hebar Kvartet feat. Helmut Kagerer (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Kyru (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

petek, 27. jul FILMSKE DELAVNICE

Filmski kampus Lokacija: Center interesnih dejavnosti, Ptuj Ura: od 10:00 do 22:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Luksuz produkcija in CID PTUJ (PT) Vstopnina: Udeležba brezplačna, obvezne prijave na luksuz.produkcija@gmail.com

HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV

Eksperimentalna delavnica »Dinozavri« - vezano na eksperiment »Arheologija dinozavrov« Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura: od 11:00 do 17:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Mavrično gledališče Jane Stržinar, Modra pravljica o mavrici in modrem svetu Ura: ob 11:00 Moška in ženska klapa Kastav (koncert) Ura: ob 21:00 Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Likovne ustvarjalnice (otvoritev razstave) Lokacija: Center interesnih dejavnosti, Ptuj Ura: ob 15:00 Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Ben Darrah (Kanada) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Severna Amerika (otvoritev razstave) Lokacija: Salon umetnosti, Ptuj Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA, GLASBA Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan bosih nog Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

POLENTA

BALON-ulična povorka Lokacija: po mestu in dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: ob 18:00 Polentina škatla: Tomislav Gjerkeš: Urbana permakulture (arhitekturno predavanje) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

FOTOPUB 2012, Festival dokumentarne fotografije

Razstava: Friso Spoelstra Lokacija: atrij Bergmanove hiše, Glavni trg 1, Novo mesto Ura: od 19:00 do 22:00 Projekcija in predavanje: Zed Nelson Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 21:00 do 22:00 Projekcija in predavanje: Alfredo D'Amato Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 22:00 do 23:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

ZIDNICE

Lokacija: Čeligijev stolp, Maribor Ura: 19:30 Področje: VIZUALNA UMETNOST Producent: Preboj, društvo za trajnostni razvoj Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Večer muzikala in opernih arij (SLO) Lokacija: Ptujski grad - Slavnostna dvorana, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnina: 8 € Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

ODER POŠTNA

DJ TimoGi Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Zaključni koncert mojstrskega tečaja za violino in violončelo Lokacija: Križanke - Viteška dvorana, Ljubljana Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

Skriti vrt Situla – Fotopub glasbeni večer Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Državni Volžski narodni zbor Miroslavova (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Literarni večer z društvom Zeleni oblaki Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: ob 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Založba Goga Vstopnine ni

PERFORMA

TERASAFEST

Cubismo (koncert) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnina: 8 € , 5 € (za člane KPŠ in DSKPŠ)

SOBOŠKO POLETJE

Katice in Istranbul (koncert) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

sobota, 28. jul FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Festival nasedlega kita Lokacija: Letni kino ob Škalskem jezeru, Velenje Ura: ob 09:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Pravljična sobota: Bambi (ure pravljic in kreativne delavnice) Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

FILMSKE DELAVNICE

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Delavnica z umetnikom: Cyryl Zakrzewsk (Poljska) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 10:00 do 12:00 in od 16:00 do 17:00 Evropa / Poljska (otvoritev javne instalacije) Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 17:00 Evropa / Italija (performans in otvoritev razstave) Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Ura: ob 19:00 Evropa, Area of Bustle, Live Media from Venice (performans) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 23:00 do 00:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET

Šahovski turnir za veliko nagrado EPK - člani Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Šahohlačnik d.o.o. Vstopnine ni

MOJE MESTO

Čarobno gledališče Saltimbanko: kabaret gospoda Laureala (predstava za otroke) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: GLEDALIŠČE, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan slepih potnikov Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

POLENTA

Polentina škatla: Delavnica vezanja knjig oz. zvezkov Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Polentina škatla: Delavnica origami Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Mobilna plaža: oblikovanje kamna in afriški batik Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Polentina škatla: Alternativno zdravljenje Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 18:00 do 19:00 Instalacija »Velemesta« Lokacija: pri tržnici, Maribor Ura: ob 19:00 Literarni večer: I.D.I.O.T. Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 20:00 Polentina škatla: Urška Jurman (arhitekturno predavanje) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku (Lutkarije in Lačna gosenica) Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:30 Bališ (koncert) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, GLASBA Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI Govorica miru, Vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 10:30 do 11:30 Govorica miru, Vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 11:30 do 12:30

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Nov naziv: Zaključni koncert mojstrskega tečaja za flavto Lokacija: Križanke - Viteška dvorana, Ljubljana Ura: ob 18:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

SHAKESPEAROV ODER Koncert Lokacija: Cafova ulica, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Maribar, d.o.o. Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES

Ansambel Fantje na vasi in komorni zbor Škrjanček (koncert) Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Back to the past (80' & disco music + oldies goldies house set; DJ KiLLy, DJ Minox) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Državni Volžski narodni zbor Miroslavova (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG

Atlas Austria Express (flamenko) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

ZGODBA O TANGU

Tango story – Ars tango ensemble & Stefan Milenkovich (SLO, USA, ITA) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana Vstopnina: 12 €

82 83

NAPOVEDNIK

ponedeljek, 30. jul PERFORMA

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Byron Beats (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

FOTOPUB 2012, Festival dokumentarne fotografije

Projekcija projektov ter podelitev diplom udeležencem Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 21:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

ODER POLETJE V MESTU Koncert: Glinasti golobi Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Okusi argentinske kuhinje in plesa Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Ura: ob 22:00 Poulično dogajanje – nastopi mladih glasbenikov Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu)

nedelja, 29. jul FILMSKE DELAVNICE

POLENTA

Alternativno zdravljenje Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Polentina škatla: Delavnica vezanja knjig oz. zvezkov Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Mobilna plaža: oblikovanje kamna in afriški batik Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Polentina škatla: Delavnica origami Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

MOJE MESTO

Žonglerska ustvarjalnica za otroke v mojem mestu Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan nakodranih sanj Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI Govorica miru, vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 10:30 do 11:30 Govorica miru, vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 11:30 do 12:30

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Okrogla miza: umetnost- pot iz krize Lokacija: Dom KULTure – muziKafe, Ptuj Ura: ob 11:00 Vstopnine ni Mojstri komorne glasbe (Rus, Ita, Aut, Fra, Zda, Slo) Lokacija: Ptujski grad Slavnostna dvorana, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnina: 12 € 10 € dijaki, študentje Vito Marenče- Flamenco group (SLO) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnina: 8 € Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL

Državno srečanje folklornih skupin Le plesat me pelji Lokacija: Park pred beltinskim gradom, Beltinci Ura: ob 16:00 Področje: SKUPNOST, GLASBA Producent: ZKD Beltinci, JSKD Vstopnina: 2 €

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Evropa / Slovenija (otvoritev razstave) Lokacija: Tovarna umetnosti Majšperk, Majšperk Ura: ob 16:00 Tjaša Čuš + Igor Molin (otvoritev razstave) Lokacija: Galerija FO.VI, Kidričevo Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Klapa Filip Dević-Split, Hrvaška (koncert) Lokacija: Hiša stare trte, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MEDIA VOICE Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012

Zaključni koncert mojstrskega tečaja za klarinet in kontabas Lokacija: Viteška dvorana Križank, Ljubljana Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

OZNAČITEV KULTURNE DEDIŠČINE V STAREM MESTNEM JEDRU NOVEGA MESTA Postavitev označevalcev Lokacija: Po mestu, Novo mesto Vstopnine ni Koncert ansambla Gaudeamus Lokacija: Hiša kulinarike, Novo mesto Ura: ob 20:00 Vstopnina: 7 € Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za turizem NM

FILMSKE DELAVNICE

POLENTA

Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Mobilna plaža: oblikovanje kamna in afriški batik Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Čajnataun: Produkcija PIArt Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Turmistika (predstavitev) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 19:00 Mobilna plaža: Tango na plaži Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Paolo Angelosanto (Italija) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Avstralija (otvoritev razstave) Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: ob 19:00 Evropa (performans) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 21:00 do 22:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Večer komorne glasbe – srečanje generacij (RUS, ITA, AUT, FRA, ZDA, SLO) Lokacija: Ptujski grad - Slavnostna dvorana, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnina: 12 €, 10 € (dijaki, študentje) Tranströmer Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnine ni Vinski večer Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Ura: ob 21:00 Vstopnine ni Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Zaključni koncert mojstrskega tečaja za timpane Lokacija: Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Ljubljana Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Zvezde pod zvezdami, Le kako ji to uspe? (Poletni kino) Lokacija: Dom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: FILM, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

torek, 31. jul FILMSKE DELAVNICE

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku - Igrarije, Joga za otroke Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

POLENTA

Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Čajna šop: Presna hrana (predavanje in delavnica) Lokacija: Čajnašop, Maribor Ura: ob 13:00 Turmistika (predavanje in delavnica) Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: ob 16:00 UTD-univerzalni temeljni dohodek (predstavitev) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 17:00 Mobilna plaža: oblikovanje kamna in afriški batik Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Pogovor s kustosom: Antonio Arevalo (Čile) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Južna Amerika / Identiteta (otvoritev razstave) Lokacija: Miheličeva galerija, Ptuj Ura: ob 19:00 Poletna akademija, Pogovor z umetnikom: Gianfranco Foschino (Čile) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 21:00 do 22:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

POCESTNICA

Vodeni ogledi Lokacija: Hiša Stare trte, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Ljud Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

NATURA NI OVIRA

Delavnica sajenja zelišč Lokacija: Vrt na Trubarjevi ulici 15, Maribor Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Arhitektura v rajskem vrtu: Alternativna morfologija sodobne hrvaške arhitekture Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, RAZSTAVA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Potopisno predavanje »Od Lenarta do Vladivostoka« Lokacija: Dom KULTure – muziKafe, Ptuj Ura: ob 19:00 Vstopnine ni Koncert virtuozov poletne akademije (EU) Lokacija: Ptujski grad - Slavnostna dvorana, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu) Ruski komorni zbor SMOLNY (RUS) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnina: 10 € Področje: LITERATURA, GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Ferrini-Šiškovič-Contini, baročni trio (koncert) Lokacija: Cerkev Sv. Duha, Slovenj Gradec Ura: ob 19:30 Djabe (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Koncert mednarodnega orkestraStravinski, Rota, Dvorak Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Koncert: Black Coffee Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

sreda, 1. avg FILMSKE DELAVNICE

POLENTA

Polentina škatla: Delavnica vezanja knjig oz. zvezkov Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Fotomuzej: delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Polentina škatla: Filokafe Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 15:00 Čajnataun: Produkcija PIArt Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Mobilna plaža: oblikovanje kamna in afriški batik Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Mobilni Udarnik Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Literarni večer: RESISTENCIA CULTURAL Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Pogovor z umetnikoma: Felipe Aguila (Čile) + Maria Rosa Jion (Ekvador) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Južna Amerika (video večer) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 21:00 do 22:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI Govorica miru, vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 17:30 do 18:30 Govorica miru, vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 18:30 do 19:30

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

POCESTNICA

Vodeni ogledi Lokacija: Hiša Stare trte, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Ljud Vstopnine ni

TRIS RAZSTAV

Anja Jerčič Jakob: Kuriozum Lokacija: Muzej Velenje, Velenje Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Muzej Velenje (Nataša Tajnik Stupar, Anja Jerčič, Uroš Potočnik) Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Poljske gledališke lutke Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Mednarodni orkester – Arsana (EU) Lokacija: Ptujski grad - Slavnostna dvorana, Ptuj Ura: ob 19:30 Vstopnina: 8 € Klapa Cambi (CRO) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 21:00 Vstopnina: 10 € Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Koncert mednarodnega orkestra Lokacija: Slovenska filharmonija Dvorana Marjana Kozine, Ljubljana Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnina: 14 €, 12,60 € (dijaki, študentje, upokojenci), 21 € na dan dogodka

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

CircoPitanga (artistična predstava) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG

La Excelencia (koncert s salsa bandom) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

KLUB 2012

Luca Ciarla (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

četrtek, 2. avg FILMSKE DELAVNICE

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

POLENTA

Polentina škatla: Polstenje po mestnih ulicah Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 10:00 in ob 17:00 Grafitiranje Lokacija: Podhod tržnice, Maribor Ura: ob 15:00 M. Jarc: Video galerija za prihodnost Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Poletna akademija, Pogovor z umetnikoma: Ronald Moran (San Salvador) + Marlon De Azembuja (Brazilija) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: od 16:00 do 17:00 Južna Amerika (otvoritev razstave) Lokacija: Miheličeva galerija, Ptuj Ura: ob 19:00 Art Stays Closure Party Lokacija: Razstavišče Art Stays, Ptuj Ura: od 21:00 do 23:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

UMETNOST ZMERAJ ZMAGA

Lepo slikarstvo je za nami (otvoritev razstave) Lokacija: Umetnostna galerija Maribor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture, Kultura 21 Vstopnina: 3 €, 2 € (študenti, dijaki in upokojenci), 6 € (družine), 2 €/osebo (skupine nad 10 oseb), brezplačno (otroci mlajši od 12 let, študenti umetniških smeri, brezposelni in vsako soboto od 11:00 do 14:00), brezplačno na dan otvoritve

SOBOŠKO POLETJE

Kalman Balogh & Miklos Lukacs (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 5 €

ODER POŠTNA

Luke Markus & DJ Immortal (ambient / lounge) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Koncert – Vox arsana z gosti (SLO) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Vstopnina: 10 € Džez bio trio Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Moja briljantna ločitev (monokomedija) Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnina: 8 € , 5 € (dijaki, študenti in upokojenci)

KLUB 2012

Dado Dzihan (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Akrobatski duet CircoPitanga (predstava) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

84 85

NAPOVEDNIK

petek, 3. avg FILMSKE DELAVNICE

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

POLENTA

Cvetovanje: Bachove kapljice Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Grafitiranje Lokacija: Podhod tržnice, Maribor Ura: ob 15:00 Mobilna plaža: oblikovanje kamna in afriški batik Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Čajnataun: Produkcija PIArt Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

SCHENGENFEST

1. festivalski dan Lokacija: Kamp Katra, Vinica Ura: ob 12:00 Področje: GLASBA Producent: KUD Bela krajina Vstopnina: do 18. julija: 55 € (3 dnevna), 25 € (1 dnevna); v času festivala: 65 € (3 dnevna),32 € (1 dnevna)

ART STAYS 2012 / 10. mednarodni festival sodobne umetnosti

Art Stays Final (otvoritev vseh razstav in zaključek festivalskega programa) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 12:00 Velika razstava 10. festivala sodobne umetnosti Art Stays Lokacija: Po mestu, Ptuj Ura: ob 12:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Art stays Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG Karl Ritter (koncert) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Preprosto črni (koncert) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

KLUB 2012

Let the Jam Roll (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Kobo Town (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

ODER POLETJE V MESTU Proti toči (koncert) Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

TERASAFEST

Svetovni dan (koncert) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 21:30 DisCover The Cure (koncert) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 23:00 Področje: GLASBA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnine ni

sobota, 4. avg MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Skriti vrt Situla – glasbeni večer Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

Pravljična sobota: Grdi raček (ure pravljic in kreativne delavnice) Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

ODER POŠTNA

FILMSKE DELAVNICE

VELEBLAGOVNICA SITULA

DJ AlPassid Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Frank Yamma (koncert) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

GLASBENI FESTIVAL ARSANA

Koncert – Sozvočja Slovenije Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET

Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK - mladinci Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Šahohlačnik d.o.o. Vstopnine ni

POLENTA

Polentina škatla: Polstenje po mestnih ulicah Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Cvetovanje: Bachove kapljice Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Povorka produkcije PIArt Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Polentina škatla: Alternativno zdravljenje Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 18:00 do 19:00 Mobilna plaža: Tango na plaži Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

MOJE MESTO

Si vüpaš? (glasbena prireditev za mlade) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

SCHENGENFEST

2.festivalski dan Lokacija: Kamp Katra, Vinica Ura: ob 10:00 Področje: GLASBA Producent: KUD Bela krajina Vstopnina: do 18. julija: 55 € (3 dnevna), 25 € (1 dnevna); v času festivala: 65 € (3 dnevna),32 € (1 dnevna)

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku (Lutkarije in Dogodivščine indijančka Vikija) Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Čirule, Čarule, Puf! (lutkovna predstava) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 11:00 Kraški ovčarji (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

Govorica miru, vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 11:30 do 12:30 Govorica miru, vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 17:30 do 18:30 Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

SHAKESPEAROV ODER Koncert Lokacija: Cafova ulica, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Maribar, d.o.o. Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES Pevski duet – Družina iz Gradačca BIH (koncert) Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Funky Soulful Saturday (Ted Funke, T-Jay) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Toti Big Band Maribor (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

TERASAFEST

The Hangover (koncert) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 21:30 Crossroads (koncert) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 23:00 Področje: GLASBA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnine ni

nedelja, 5. avg FILMSKE DELAVNICE

POLENTA

Alternativno zdravljenje Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Fotomuzej: AV delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Mobilna plaža: DJ delavnica Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Svetlobna instalacija Lokacija: Piramida, Maribor Ura: od 21:00 do 23:59 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

MOJE MESTO

Lutkovna ustvarjalnica za otroke v mojem mestu Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

SCHENGENFEST

3.festivalski dan Lokacija: Kamp Katra, Vinica Ura: ob 10:00 Parov Stelar (koncert) Lokacija: Kamp Katra, Vinica Ura: ob 19:00 Kaiser Chiefs (koncert) Lokacija: Kamp Katra, Vinica Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: KUD Bela krajina Vstopnina: do 18. julija: 55 € (3 dnevna), 25 € (1 dnevna); v času festivala: 65 € (3 dnevna),32 € (1 dnevna)

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Argus jazz band-Osijek, Hrvaška (koncert) Lokacija: Hiša stare trte, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MEDIA VOICE Vstopnine ni

ponedeljek, 6. avg FILMSKE DELAVNICE

KINO BREZ STROPA

Otvoritev in projekcija kratkih filmov, nastalih na Filmskem kampusu Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: CID Ptuj Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Zvezde pod zvezdami, Skrivnost njihovih oči (Poletni kino) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: FILM, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

torek, 7. avg POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku - Igrarije, Risba in pastel Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:00 in ob 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

KINO BREZ STROPA

Kino vrtiček: Mumini lovijo komet (projekcija animiranega filma in delavnica za otroke) Lokacija: Mestni kino Ptuj Ura: ob 10:00 Umetnik (The Artist), Michel Hazanavicius, Francija/Belgija, 2011 Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: CID Ptuj Vstopnine ni

POLENTA

Iluzije na ulici Lokacija: po mestu, Maribor Ura: ob 10:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Mobilna plaža: DJ delavnica Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Turmistika (predavanje in delavnica) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 19:00

Fotomuzej: AV delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Turmistika (predavanje in delavnica) Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: ob 16:00 UTD-univerzalni temeljni dohodek (predstavitev) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 17:00 Iluzije na ulici Lokacija: po mestu, Maribor Ura: ob 10:00

Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

KULTURA NA DLANI

NATURA NI OVIRA

POLENTA

Kultura na dlani Ura: od 18:00 do 22:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: PeTV, VTV, TV AS, Vaš kanal, Tele 59 d.o.o

KULTURNE AMBASADE Comics, Manga & Co. Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

THE GENEROSITY EXPERIENCE

Between us (premiera senzorialne gledališke predstave) Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Senzorium Vstopnina: Aktivni gledalci: vstop z vabilom, Pasivni gledalci: vstopnine ni

Delavnica vid Lokacija: Mestni park - Glasbeni paviljon, Maribor Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

THE GENEROSITY EXPERIENCE

Between us (senzorialna gledališka predstava) Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Senzorium Vstopnina: Aktivni gledalci: 8 €, Pasivni gledalci: vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Etno Eko (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Koncert: Dada in Marko, jazz standardi, evergreeni ter ljudske pesmi Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

sreda, 8. avg POLENTA

Fotomuzej: AV delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Fotomuzej: foto delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Čajnataun: Filokafe Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 15:00 Mobilna plaža: DJ delavnica Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Mobilni Udarnik Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

KINO BREZ STROPA

Ženska, ki poje (Incendies), Denis Villeneuve, Kanada/Francija, 2010 Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: CID Ptuj Vstopnine ni

četrtek, 9. avg KINO BREZ STROPA

Kino vrtiček: Disko črvi (projekcija animiranega filma in delavnica za otroke) Lokacija: Mestni kino Ptuj, Ptuj Ura: ob 10:00 Čajna toun: Presna hrana (predavanje in delavnica) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 13:00 Štirje levi (Four Lions), Chris Morris, Velika Britanija, 2010 Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 21:00 Okrožje 9 (District 9), Neill Blomkamp, ZDA/Nova Zelandija/ Kanada/ Južnoafriška republika, 2009 Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 23:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: CID Ptuj Vstopnine ni

POLENTA

Fotomuzej: AV delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Fotomuzej: VJ delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 M. Jarc: Video galerija za prihodnost Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: ob 21:00

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

Govorica miru, vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 17:30 do 18:30 Govorica miru, vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 18:30 do 19:30 Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

THE GENEROSITY EXPERIENCE

TERASAFEST

Fotografska razstava Jureta Eržena (Ne)povratno (otvoritev razstave) Lokacija: Kavarna ptujskih študentov, Ptuj Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Trio Karageorgiev (koncert) Lokacija: Cerkev Sv. Elizabete, Slovenj Gradec Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

ODER POŠTNA

Evol Ai & Ohm Fat (nudisco, midtempo, feelgood, happy groove & deep) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Kontra kvartet (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Šukar (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 5 €

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Severijn (koncert) Lokacija: Atrij Velenjskega gradu, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnina: 10 €

86 87

NAPOVEDNIK

petek, 10. avg POLENTA

Fotomuzej: AV delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Čajna toun: Presna hrana (predavanje in delavnica) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 13:00 Fotomuzej: VJ delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Video instalacija Lokacija: Kulturni center Pekarna, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

Skriti vrt Situla – Jazzinty glasbeni večer Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Skupina Ruski kozaki (plesno - glasbena predstava) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ODER POŠTNA

DJ K'Pow & Ubu (koncert) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG Bratko Bibič (koncert) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape (koncert) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

KINO BREZ STROPA Alpe (Alpeis), Giorgos Lanthimos, Grčija, 2011 Ura: ob 21:00 Zaklonišče (Take Shelter), Jeff Nichols, ZDA, 2011 Ura: ob 23:00 Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Področje: FILM Producent: CID Ptuj Vstopnine ni

TERASAFEST

Ana Pupedan (koncert) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Anton Feinig quartet (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

sobota, 11. avg POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Poletni bolšji sejem Lokacija: Cankarjeva ulica, Velenje Ura: ob 08:00 Poletje na travniku (Lutkarije in Maček Muri) Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:30 Skupina Ruskih Kozakov (plesno-glasbena predstava) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 20:00

Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

MESTOGOGA(HIŠAKULTURE) Pravljična sobota: Zlatolaska (ure pravljic in kreativne delavnice) Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

KINO BREZ STROPA

Kino vrtiček: Kdo ima danes rojstni dan?,(projekcija animiranega film in delavnica za otroke) Lokacija: Mestni kino Ptuj Ura: ob 10:00 Glorija kurb (Whores' Glory), Michael Glawogger, Nemčija/Avstrija, 2011 Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 21:00 Sramota (Shame), Steve McQueen, Velika Britanija, 2011 Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 23:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: CID Ptuj Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET

MOJE MESTO

Brata Grimm: Volk in sedem kozličkov Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

POLENTA

Fotomuzej: AV delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Fotomuzej: VJ delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Polentina škatla: Alternativno zdravljenje Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 18:00 do 19:00 Čajnataun: Povorka in svetlobnoglasbeni spektakel Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Mavrično gledališče Jane Stržinar, Vrt povodnega moža (lutkovna predstava Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 11:00 Malus Ludus (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00

Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Zoopotniki 3+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 19:00 Poletni lutkovni pristan: Mestece v kitu - Prostorska postavitev – lutkovno zatočišče (otvoritev razstave) Lokacija: Vojašniški trg Ura: ob 19:00 Poletni lutkovni pristan: Look at me-fotografska razstava Lokacija: Avla LGM Ura: ob 19:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES Mladi virtuozi (koncert) Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

SHAKESPEAROV ODER Koncert Lokacija: Cafova ulica, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Maribar, d.o.o. Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Shiny Saturday - r'n'b & hip hop music Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Mariachi La Paloma (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

ODER POLETJE V MESTU Jaka Mihelač trio (koncert) Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

nedelja, 12. avg MOJE MESTO

Ustvarjalnica za otroke v mojem mestu: Moje čisto mesto Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

POLENTA

Fotomuzej: AV delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Alternativno zdravljenje Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Svetlobna instalacija Lokacija: Piramida, Maribor Ura: od 21:00 do 23:59 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Voler Mouche-Szombathely, Madžarska Lokacija: Hiša stare trte Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Media voice Vstopnine ni

LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Zoopotniki 3+ Lokacija: Mestni park, Čitalnica na jasi Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen.

NAPOVEDNIK

sreda, 15. avgust KINO BREZ STROPA Melanholija (Melancholia), Lars von Trier, Danska, 2011 Lokacija: Ptujski grad, Ptuj Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: CID Ptuj Vstopnine ni

ponedeljek, 13. avg JAZZINTY

Glasbene delavnice Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 09:00 do 18:00 Vstopnina: 250 € Lunch sessions (koncert) Lokacija: Glavni trg, Novo mesto Ura: ob 13:00 Vstopnine ni Jazzwine (koncert in pokušina vin) Lokacija: Prodajalna Malamačka, Novo mesto Ura: od 19:00 do 21:00 Vstopnine ni Vid Jamnik Kvartet (koncert) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 21:00 Vstopnine ni Night sessions (koncert) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:30 Vstopnine ni Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot

POLENTA

Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 T. Dualik: A McQueen grafit Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: od 15:00 do 13:00 Fotomuzej: Delavnica krojenja in šivanja Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Turmistika (predavanje in delavnica) Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: ob 19:00 T. Dualik: A McQueen grafit projekcije Lokacija: Čajnašop, Maribor Ura: ob 20:00 Mobilni Udarnik Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

EX-GARAŽA

EX-garaža 8: FOTOprivat (fotomuzej. si) + Walkingallery (otvoritev razstave) Lokacija: EX-garaža 2 (Medvedova ulica 34), Maribor Ura: od 18:00 do 21:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Fundacija Sonda Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE ZircuS (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Zvezde pod zvezdami, Gospodinja (Poletni kino) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: FILM, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

torek, 14. avg POLENTA

Čajnataun: kozmetična delavnica Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Čajna toun: Presna hrana (predavanje in delavnica) Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 13:00 Turmistika (predavanje in delavnica) Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: ob 16:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku - Igrarije, Gledališče Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:00 in ob 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

JAZZINTY

Lunch sessions (koncert) Lokacija: Glavni trg, Novo mesto Ura: ob 13:00 Andrej Hočevar 9mm (koncert) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 21:00 Night sessions (koncert) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Koncert: Urban Boogaloo, soul, jazz, blues and funk Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

POLENTA

Čajnataun: kozmetična delavnica Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 17:00 do 20:00 Fotomuzej: foto delavnica Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Polentina škatla: Arhitekturna svetovalnica Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Polentina škatla: Filokafe Lokacija: Polentina škatla, Maribor Ura: ob 15:00 Fotomuzej: Delavnica krojenja in šivanja Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Mobilni Udarnik Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 (A)DRESS (povorka) Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

JAZZINTY

Lunch sessions (koncert) Lokacija: Glavni trg, Novo mesto Ura: ob 13:00 Jazzon Live (finalni koncert nagrade Jazzon) Lokacija: Dolenjski muzej - vrtovi, Novo mesto Ura: ob 21:00 Night sessions (koncert) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Aleksandra Šuklar (koncert) Lokacija: Cerkev Sv. Duha, Slovenj Gradec Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

četrtek, 16. avg ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

JAZZINTY

Lunch sessions (koncert) Lokacija: Glavni trg, Novo mesto Ura: ob 13:00 Vstopnine ni Lado Jakša: Fluidna partitura jazza (koncert) Lokacija: Galerija Simulaker, Novo mesto Ura: ob 20:00 Vstopnine ni Raphael Wressnig & Big Boogaloo horns feat. Enrico Crivellaro (koncert) Lokacija: Dolenjski muzej - vrtovi, Novo mesto Ura: ob 21:00 Vstopnina: : predprodaja: 6 €/ na dan koncerta: 10 € , 6 € (dijaki in študenti) Night sessions (koncert) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:30 Vstopnine ni Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

POLENTA

Mobilna plaža: Živa modna postavitev Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: ob 17:00 Fotomuzej: Delavnica krojenja in šivanja Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Čajnataun: urbana aromoterapija Lokacija: Čajnašop, Maribor Ura: ob 17:00 Mobilni Udarnik Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: ob 21:00 M. Jarc: Video galerija za prihodnost Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

RIMSKE IGRE

Srečanje vseh predstavnikov skupin in ostalih ljubiteljev Rima v Amfiteatru Ura: ob 19:00 Pohod z baklami do III. Mitreja Ura: ob 20:00 Otvoritev V. rimskih iger pri III. Mitreju Ura: ob 20:15 Lokacija: Termalni park Ptuj Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Terme Ptuj d.o.o Vstopnina: Vstop s karto za Termalni park Ptuj

ODER POŠTNA

Mark Van J (drum'n'bass) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Manca Dremel in skupina Diverse (koncert) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Anika Horvat (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

88 89

NAPOVEDNIK

SOBOŠKO POLETJE

Koncert Mihael Györek kvintet (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

petek, 17. avg RIMSKE IGRE

Rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime Ura: ob 09:00 Zbor vseh Rimljanov in Rimljank V. Rimskih iger Ura: ob 17:00 Bitka med Rimljani in Barbari Ura: ob 19:00 Rimska večerja, fire show, zabava z dj-em in nočno kopanje Ura: ob 20:30 Lokacija: Termalni park Ptuj Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Terme Ptuj d.o.o Vstopnina: Vstop s karto za Termalni park Ptuj

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

POLENTA

Čajnataun: urbana aromoterapija Lokacija: Čajnašop. Maribor Ura: ob 10:00 in ob 17:00 Mobilna plaža: Živa modna postavitev Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: ob 17:00 Fotomuzej: Delavnica krojenja in šivanja Lokacija: Fotomuzej, Maribor Ura: od 17:00 do 20:00 Čajnašop: Okusen zalogaj (plesna predstava) Lokacija: Čajnašop, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

JAZZINTY

Lunch sessions (koncert) Lokacija: Glavni trg, Novo mesto Ura: ob 13:00 Vstopnine ni Glasbene delavnice, Mojstrski tečaj jazz improvizacije (Miroslav Vitouš) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: od 14:00 do 16:00 Vstopnina: 50 € Jazzinty ensemble feat. Miroslav Vitouš (koncert) Lokacija: Dolenjski muzej - vrtovi, Novo mesto Ura: ob 21:00 Vstopnina: predprodaja: 6 €/ na dan koncerta: 10 € , 6 € (dijaki in študenti) The Grooveapartment (koncert) Lokacija: San Sebastian, Novo mesto Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Alenka Godec (koncert) Lokacija: Glavni trg, Novo mesto Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Night sessions (koncert) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:30 Vstopnine ni Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot

SOBOŠKO POLETJE

Fake orchestra & Joseph Rakotorahalahy (koncert) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Afroville Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG Mamoutou Dembele (koncert) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Congreso (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

TERASAFEST

Vlatko Stefanovski trio (koncert) Lokacija: Minoritski samostan, Ptuj Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnina: 8 € , 5 € (za člane KPŠ in DSKPŠ)

sobota, 18. avg RIMSKE IGRE

Rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime Ura: ob 09:00 Rimska povorka Lokacija: pričetek v Termalnem parku, nato po mestu Ura: ob 11:00 Vstopnine ni

Predstavitev rimskih skupin v Amfiteatru Ura: ob 16:00 Mini komedija v Amfiteatru Ura: ob 17:00

Zasedanje Senata v Amfiteatru Ura: ob 18:00 Rimska veselica Ura: ob 19:00

Lokacija: Termalni park Ptuj Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Terme Ptuj d.o.o Vstopnina: Vstop s karto za Termalni park Ptuj

VELEBLAGOVNICA SITULA

Spoznaj zgodbo daljne preteklosti (delavnica) Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 09:00 do 17:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

MESTOGOGA(HIŠAKULTURE)

Pravljična sobota: Cesarjeva nova oblačila (ure pravljic in kreativne delavnice) Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Pikasto poletje pri Vili Čira-Čara (Pikin festival za poletno pokušino) Lokacija: Velenjsko jezero, Velenje Ura: od 10:00 do 19:00 Poletje na travniku (Lutkarije in Mojca in prijatelji) Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:30 Katrinas in Big band Vox (koncert) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

MOJE MESTO

Kako se kuha pravljica o rdeči kapici (lutkovna predstava za otroke) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

Govorica miru, vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 11:30 do 12:30 Govorica miru, vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 17:30 do 18:30

LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: O Rdeči kapici 3+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 19:00 Poletni lutkovni pristan: Rdeča kapica – prekletstvo rodbine 8+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen.

SHKESPEAROV ODER

Karin Zemljič acoustic trio (koncert) Lokacija: Cafova ulica, Maribor Ura: 19:30 Področje: GLASBA Producent: Maribar, d.o.o. Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES

Rodbina Bervar - Brvar SLO (koncert) Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Sexy Saxy Saturday (DJ Maj,LJ + Lovro Ravbar, Leeloojamais) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

Nastop pevcev in godcev slovenske ljudske glasbe (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

JAZZINTY

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG

Lunch sessions (koncert) Lokacija: Glavni trg, Novo mesto Ura: ob 13:00 Zaključni koncert udeležencev delavnice Lokacija: Dolenjski muzej - vrtovi, Novo mesto Ura: ob 20:00 Night sessions (koncert) Lokacija: Klub LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

POLENTA

Izmenjava oblačil Lokacija: Dvorišče Orožnova 7, Maribor Ura: ob 15:00 Mobilna plaža: Živa modna postavitev Lokacija: Mobilna plaža, Maribor Ura: ob 17:00 Povorka D&B fashion show Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Festival Puf: Pozor, los! (predstava) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 15:00 Fekete Seretlek (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00

Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

Maja Osojnik (koncert) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Imamo papeža (Habemus Papam) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača) Udarnik na prostem: To je Spinal Tap (This is Spinal Tap) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 23:00 Vstopnine ni Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik

ODER POLETJE V MESTU Damjan Kuzma trio (koncert) Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

nedelja, 19. avg POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Pikasto poletje pri Vili Čira-Čara (Pikin festival za poletno pokušino) Lokacija: Velenjsko jezero, Velenje Ura: od 10:00 do 19:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

RIMSKE IGRE

ponedeljek, 20. avg

torek, 21. avg

POLENTA

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime Ura: ob 10:00 Tekmovanje v rimskih igrah Ura: ob 11:00 Podelitev nagrad najboljšim rimljanskim skupinam Ura: ob 14:00 Rimski pogreb Ura: ob 16:00 Slavnostna postavitev spominskega stebra V. rimskih iger Ura: ob 17:00 Komedija o loncu (predstava) – zaključek festivala Ura: ob 18:00

Čajnataun: Chillout Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: od 09:00 do 21:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

Lokacija: Termalni park Ptuj Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Terme Ptuj d.o.o Vstopnina: Vstop s karto za Termalni park Ptuj

MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB

GEODEZIČNI EKOLOŠKI PLAVAJOČI OBJEKT »GEPO« IN IZOLACIJSKI

Izolacijski teden Lokacija: Velenjsko jezero, Velenje Ura: ob 10:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Mladinski center Velenje (Elvis Halilović) Vstopnina: Udeležba samo za izbrane umetnike!

MOJE MESTO

Etno ustvarjalnica za otroke v mojem mestu Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Mesto Petange, Luksemburg (koncert) Lokacija: Hiša stare trte Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Media voice Vstopnine ni

POLENTA

Čajnataun: Tango fashion performans Lokacija: Čajnataun, Maribor Ura: od 18:00 do 19:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Pregnani mojster Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

40. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA, LENDAVA 2012 ODLIVANJE V BRON Lokacija: Galerija - Muzej Lendava, Lendava Ura: ob 10:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Grad Lendava - Muzej in Galerija Vstopnina: udeležba samo za umetnike izbrane na razpisu

Parkour vadba Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: od 12:00 do 13:00 in od 14:00 do 16:00 Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

24. MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR VELENJE 2012

Lokacija: OŠ Livada Velenje – podružnična OŠ Škale, Škale pri Velenju Ura: ob 17:00 Področje: ZNANJE, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d.o.o in Mladinski center Velenje Vstopnina: Kotizacija za udeležence kampa znaša 50 € (več na: www.festival-velenje.si)

DNEVI POEZIJE IN VINA 2012 Pogovor z Ilmo Rakusa Lokacija: Kavarna Tromostovje, Ljubljana Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: Študentska založba Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

24. Citrarski festival; Michal Müller (koncert) Lokacija: Vila Bianca, Velenje Ura: ob 19:30 Zvezde pod zvezdami, Parada (Poletni kino) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Aleš Rendla sekstet (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Dolge počitnice Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

Poletje na travniku - Igrarije, Ljudsko izročilo Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:00 in ob 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB

Parkour vadba Ura: od 12:00 do 13:00 in od 14:00 do 16:00 Parkour: predavanje/performans o zgodovini plesa Ura: ob 20:30 Lokacija: Vodni stolp, Maribor Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

24. MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR VELENJE 2012

DNEVI POEZIJE IN VINA 2012

Večeri pred dnevi: Maarja Kangro, Dan Coman, André Velter Lokacija: Prešernova rojstna hiša, Vrba Ura: ob 18:00 Večeri pred dnevi: Semier Insayif, Katja Perat, Regina Hilber Lokacija: Pavlova hiša, Potrna / Laafeld Ura: ob 18:00 Večeri pred dnevi: Valerie Mejer, Mateja Bizjak Petit András Gerevich Lokacija: Mestni park pred knjižnico, Krško Ura: ob 19:00 Večeri pred dnevi: Gale Burns, Ghayath Almadhoun, Ekaterina Josifova Lokacija: Kmečka gostilna pri Matičku Kortina, Krkavče Ura: ob 19:00 Večeri pred dnevi: Toon Tellegen, Milan Jesih, Andrzej Sosnowski Lokacija: Letni vrt Društva slovenskih pisateljev, Ljubljana Ura: ob 19:00 Večeri pred dnevi: Aleksander Irvanec, Tina Kozin, Eduard Escoffet Lokacija: Pri Lukatelu, Volče Ura: ob 19:00 Večeri pred dnevi: Ilma Rakusa, José F. A. Oliver, Mile Stojić Lokacija: Grad Ormož, Ormož Ura: ob 20:00 Področje: LITERATURA Producent: Študentska založba Vstopnine ni

NATURA NI OVIRA

Delavnica vonj Lokacija: Mestni park - Glasbeni paviljon, Maribor Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

24. Citrarski festival; Karmen in Neli Kos Zidar (koncert) Lokacija: Vila Bianca, Velenje Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

SAFARI TOUR MARIBOR

Lokacija: Turistični vlakec, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: KUD Borza Vstopnina: 12 €

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Literarni večer Kulturnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, LITERATURA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Boljši svet (Hævnen) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

ODER POŠTNA

Koncert: Mate Brodar – BRO & the Towel Stealaz Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

sreda, 22. avg MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB

Uprizoritvena praksa s Caroline La Maison (FRA) Lokacija: II. gimnazija, Maribor Ura: od 09:00 do 17:00 Parkour vadba Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: od 12:00 do 13:00 in od 14:00 do 16:00 Parkour: predavanje/performans o zgodovini plesa Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

90 91

NAPOVEDNIK

DNEVI POEZIJE IN VINA 2012

Jutri je bila zabava (literarna delavnica za osnovnošolce in branje) Lokacija: Stara steklarska delavnica, Ptuj Ura: ob 10:00 in ob 18:00 Okrogla miza o poeziji Toona Tellegena Lokacija: Hotel Primus, Ptuj Ura: ob 15:00 Laboratorij doktorja Možgančka (ustvarjalne delavnice za otroke) Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 15:30 Pogovor z udeleženci japonskoslovenske prevajalske delavnice Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Ura: ob 17:00 Pravljice iz mariborske mavrice (pravljična urica) Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 17:00 Otvoritev razstave knjig Milana Jesiha Lokacija: Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj Ura: ob 18:00 Večer s pesnico Ilmo Rakusa Lokacija: Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj Ura: ob 18:30 Impro predstava Pesnik na trgu: Boštjan Gorenc - Pižama in Luka Korenčič Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 19:00 Otvoritev prostorskih instalacij: Stanka Vauda Benčevič in Dušan Fišer Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:00 Veliko pesniško branje: Ryochi Wago, André Velter, Mateja Bizjak Petit, Semier Insayif, Maarja Kangro, Keijiro Suga Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Koncert: Zoran Predin Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Področje: LITERATURA Producent: Študentska založba Vstopnine ni

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Smetumet (Ustvarjalne delavnice) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 14:00 7 naK (modna revija s poezijo in koncertom Dandelion Children) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Japonski DNEVI POEZIJE IN VINA 2012 Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 17:00 Področje: LITERATURA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

24. MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR VELENJE 2012

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

Govorica miru, vodstvo v slovenskem jeziku Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Ura: od 17:30 do 18:30 Govorica miru, vodstvo v angleškem jeziku Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Ura: od 18:30 do 19:30 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

24. Citrarski festival; Tanja Lončar (koncert) Lokacija: Vila Bianca, Velenje Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE IN MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012 Glasbeno-literarni večer: Le včasih tiho vzdigne se zavesa z zenic in Koncert skupine Matalaja Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec in JSKD Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Turneja (Tournée) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

KLUB 2012

Kajtebriga (koncert) Lokacija: Oder Štajerc, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

četrtek, 23. avg ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

DNEVI POEZIJE IN VINA 2012

Zajtrk s pesniki: Nikola Madžirov, Regina Hilber Lokacija: Dom KULTure – muziKafe, Ptuj Ura: ob 12:00 Okrogla miza: Prakse in inovacije rezidenčnih programov Lokacija: Hotel Mitra, Ptuj Ura: ob 17:00 Sladkorni mož in druge take in Muca copatarica (pravljična urica) Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 17:00 Impro predstava: Gospod natakar, še en konjak, prosim! Lokacija: Stara steklarska delavnica, Ptuj Ura: ob 18:00 Hiša Pravljic (animirani film) Primerno za otroke od 4. leta Lokacija: Dom KULTure, Ptuj Ura: ob 18:30 Zasebno branje: Andrzej Sosnowski in Primož Čučnik Lokacija: Dom KULTure, Ptuj Ura: ob 18:30 Vstopnine ni, potrebna je predhodna prijava na info@zalozba.org oz. info@poezijainvino.org. Impro predstava Pesnik na trgu: Boštjan Gorenc - Pižama in Luka Korenčič Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 19:00 Veliko pesniško branje: Oleksander Irvanec, Valerie Mejer, András Gerevich, Tina Kozin, Ghayath Almadhoun, Gale Burns Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Koncert: Mia Žnidarič & band Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Področje: LITERATURA Producent: Študentska založba Vstopnine ni

MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB

Parkour vadba Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: od 12:00 do 13:00 in od 14:00 do 16:00 Parkour: Upcycling is art? Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: od 16:00 do 18:00 Parkour: Uprizoritvena praksa z Majo Lamovšek (SLO) Lokacija: Vetrinjska 4, Maribor Ura: ob 16:30 Parkour: predavanje/performans o zgodovini plesa Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

24. MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR VELENJE 2012

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

Govorica miru, Predavanje: Igor Ravbar, Oživljeni predmeti - restavriranje orožja iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Ura: od 18:00 do 19:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

TERASAFEST

Marko Soršak - Soki: Bobnarska klinika Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, GLASBA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Sanjin & Rocca (funk/soul) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Celjski dixieland ansambel (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Avtomobili (koncert) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Klarisa Jovanović & Della se godba – Pesmi Mediterana (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 5 €

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Folklorna skupina Rej z gosti Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 20:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

ODER POŠTNA

DJ Marco Grabber/Producent Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Masaker (Carnage) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

KLUB 2012

Anja Bukovec in PanArs (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan koncerta.

NAPOVEDNIK

petek, 24. avg MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB

Parkour 1: Uprizoritvena praksa z Jasmino Križaj (SLO) in Cristino Planas Leitão (PT) Lokacija: Narodni dom, Maribor Ura: ob 10:00 Parkour vadba Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: od 12:00 do 13:00 in od 14:00 do 16:00 Parkour: Upcycling is art? Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: od 16:00 do 18:00 Parkour 1: Uprizoritvena praksa s Tino Valentan (SLO) in Luko Martinom Škofom (SLO) Lokacija: Mestni park - Glasbeni paviljon, Maribor Ura: ob 17:00 Parkour 1: Predstavitev Majo Lamovšek (SLO) Lokacija: Vetrinjska 4, Maribor Ura: ob 20:00 Parkour 1: Predstavitev Guillame Marie (FRA) in Greg Smith (CAN) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

FRONT@ SODOBNEGA PLESA Umetnost in javni prostor Lokacija: Grajska dvorana, Murska Sobota Ura: ob 11:00 Branko Potočan & Flota & Stekli psi (SI): Generacije/Generations, Ilona Jantti (FI): Muualla Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Matej Kolmanko (SI): DCL – video Lokacija: Odprti oder (preg Gledališčem Park) Ura: ob 21.00 Otvoritvena zabava Lokacija: Mladinski informativni in kulturni klub - klubski prostor, Murska Sobota Ura: ob 22:00 Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA Vstopnine ni

DNEVI POEZIJE IN VINA 2012

Zajtrk s pesniki: pesniško branje in filmska projekcija Lokacija: Dom KULTure – muziKafe, Ptuj Ura: ob 12:00 Slonova delavnica optičnih igrač (delavnica za otroke) primerno za otroke od 4. leta starosti Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 15:30 Zasebni branji: Dan Coman/Tina Kozin in José F. A. Oliver/Urška P. Černe Lokacija: Dom KULTure, Ptuj Ura: ob 16:00 in ob 17:30 Vstopnine ni, potrebna je predhodna prijava na info@zalozba.org oz. info@poezijainvino.org. Pravljičarna Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 17:00 Otvoritev razstave Metke Kraševec in pesniško branje Maarja Kangro, András Gerevich, Semier Insayif, Valerie Mejer, Tomaž Šalamun Lokacija: Tovarna umetnosti Majšperk, Majšperk Ura: ob 18:00 Impro predstava Pesnik na trgu: Boštjan Gorenc - Pižama in Luka Korenčič Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 18:00 Subkomite: Ob svetlobi noči, kabaret Lokacija: Dom KULTure – muziKafe, Ptuj Ura: ob 19:00 Duo Šardone Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 19:00 Glasbeno-pesniški nastop: André Velter, Žiga Golob, Mateja Bizjak Petit Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 19:00 Veliko pesniško branje: Katja Perat, Misumi Mizuki, Eduard Escoffet, Mile Stojić, Kiwao Nomura, Ilma Rakusa, Toon Tellegen Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Koncert: Damar Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Dražba Predpasniki za verze Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 23:00 Področje: LITERATURA Producent: Študentska založba Vstopnine ni

24. MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR VELENJE 2012

LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Josa in čarobna violina 4+ Lokacija: Velika dvorana LGM Ura: ob 18:00 Poletni lutkovni pristan: Ustvarjalne delavnice Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 17:00-19:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Angažirane ARTikulacije (Razstava majic in vizualizacija) Lokacija: Kunigunda - Regionalni multimedijski center, Velenje Ura: ob 20:00 Vstopnina: Koncert Senser (VB), Golem (HRV), Oknai, Karman energy (koncertno dogajanje) Lokacija: Letni kino ob Škalskem jezeru, Velenje Ura: ob 21:00 Vstopnina: 7 € Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, GLASBA Producent: Mladinski center Velenje

VELEBLAGOVNICA SITULA

Skriti vrt Situla – glasbeni večer Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

TERASAFEST

Elemental (koncert) Lokacija: Slovenski trg, Ptuj Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Klub ptujskih študentov Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Izlet Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača) Udarnik na prostem: 24-urni žurerji (24 Hour Party People) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 23:00 Vstopnine ni Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik

SOBOŠKO POLETJE

Panergy steel orchestra (koncert) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Anja Bukovec in Oto Pestner s simfoničnim orkestrom (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

sobota, 25. avg 1. SLODDC SPECIALNA KLUBSKA RAZSTAVA NEMŠKIH DOG

Lokacija: Dvorec Betnava, Maribor Ura: ob 07:30 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Slovenski klub za nemške doge Vstopnina: več na www.sloddc.si

IZGUBLJENE ILUZIJE NEKEGA ČASA - OPOMNIK OB UNIČENJU VIJEĆNICE

Fotografska razstava Lokacija: Razstavišče RAZ:UM Ura: od 8:00 do 21:00 Simpozij Lokacija: Glazerjeva dvorana, Univerzitetna knjižnica Maribor, Maribor Ura: ob 10:30 Literarni večer: Marjan Pungartnik in Admiral Mahić Lokacija: Sinagoga, Maribor Ura: ob 18:00 Likovna razstava Lokacija: Galerija Festić, Maribor Ura: ob 19:00 Projekcija filma z glasbenim programom Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

PREANIMACIJA

Čakalnica de luxe Lokacija: UKC Maribor Ura: od 9:00 do 19:00 Področje: VIZUALNA UMETNOST Producent: KUD LJUD Vstopnine ni

VSESLOVENSKO IN MEDNARODNO SREČANJE STARODOBNIH VOZIL Mednarodni Relij Štajerska 2012 Lokacija: Trg svobode, Maribor Ura: od 09:00 do 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Veteran klub Maribor Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Radio Kunigunda (radijska oddaja) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 09:00 Otvoritev 15. Festivala mladih kultur Kunigunda in Pekarne Lokacija: Pekarna, Velenje Ura: ob 18:00 KunigundaXXL (otvoritev fotografske razstave) Lokacija: Titov trg, Mozaik, Velenje Ura: ob 20:30 Jani Kovačič & Kar čes brass band (koncert) Lokacija: Pred Mozaik barom, Velenje Ura: ob 21:00 Daba za Džaba in Freedom Fighters Soundsystem (koncert) Lokacija: eMCe plac, Velenje Ura: ob 22:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, GLASBA Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Pravljična sobota: Mala morska deklica (ure pravljic in kreativne delavnice) Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

92 93

NAPOVEDNIK

KULTURNE AMBASADE

Jeziki prihodnosti: T.I.T.O. Mednarodni mladinski orkester gramofonov (delavnice) Lokacija: II. gimnazija Maribor, Maribor Ura: od 10:00 do 18:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, GLASBA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET

MOJE MESTO

Teater Cizamo: Skoraj najboljši cirkus (Poletje v mojem mestu) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

PORIŠIMO MARIBOR!

Poslikava transformatorja za SNG Maribor Lokacija: Transformatorska postaja za SNG Maribor, Maribor Ura: od 10:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: KUD studio 39 Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku, Naočnik in Očalnik na počitnicah (Lutkarije) Lokacija: Travnik pred Domom kulture, Velenje Ura: ob 10:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

DNEVI POEZIJE IN VINA 2012

Okrogla miza o poeziji Milana Jesiha Lokacija: Ptujska klet, Ptuj Ura: ob 11:00 Pesniško branje: Mile Stojić, Eduard Escoffet, Ekaterina Josifova Lokacija: Galerija Ajngel, Varaždin Ura: ob 12:00 Odprto branje Prijave na info@zalozba.org oz. info@poezijainvino.org Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: od 13:00 do 15:00 Zasebni branji: Joseph Gale Burns/ Katja Perat in Maarja Kangro/ Gregor Podlogar/Martin Solotruk Lokacija: Dom KULTure, Ptuj Ura: ob 14:00 in ob 16:00 Vstopnine ni, potrebna je predhodna prijava na info@zalozba.org oz. info@poezijainvino.org. Pravljične urice: O pujsku, ki ga ni bilo; Mali cvetlični kralj; O loncu in koncu Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 15:30 Gostovanje Pesniškega turnirja Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 17:00 Andrej Rozman - Roza: Balon Velikon (lutkovna predstava) Lokacija: Dom KULTure, Ptuj Ura: ob 17:00 Zasebno branje: Ghayath Almadhoun/Barbara Skubic Lokacija: Dom KULTure, Ptuj Ura: ob 18:00 Vstopnine ni, potrebna je predhodna prijava na info@zalozba.org oz. info@poezijainvino.org. Zasebno branje: Recital poezije Inger Christensen Lokacija: Dom KULTure, Ptuj Ura: ob 18:00 Vstopnine ni, potrebna je predhodna prijava na info@zalozba.org oz. info@poezijainvino.org. Impro predstava Pesnik na trgu: Boštjan Gorenc - Pižama in Luka Korenčič Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 19:00 Veliko pesniško branje: Andrzej Sosnowski, Ekaterina Josifova, Kenji Fukuma, José F. A. Oliver, Dan coman, Milan Jesih Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Koncert: Lollobrigida Lokacija: Vrazov trg, Ptuj Ura: ob 20:30 Afterparty: teoP (Belo smetje) Lokacija: Dom KULTure, Ptuj Ura: ob 23:30 Področje: LITERATURA Producent: Študentska založba Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Harmonije, Mladinski Pihalni orkester Zveze Slovenskih godb, Musica Creativa Lokacija: Maribor Ura: ob 11:00 Toti Big Band Maribor (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Ko je Šlemil šel v Varšavo (lutkovna predstava) Ura: ob 15:00 Milan Kamnik & Aubetn bend (koncert) Ura: ob 21:00 Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Področje: GLEDALIŠČE, GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Ustvarjalne delavnice Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 16.00 - 19:00 Poletni lutkovni pristan: Roke in rokavice 3+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 17:00 Poletni lutkovni pristan: Umazano krilo 7+ Lokacija: Mala dvorana LGM Ura: ob 19:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen.

MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB Parkour: Upcycling is art? Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: od 16:00 do 18:00 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

24. MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR VELENJE 2012

FRONT@ SODOBNEGA PLESA

Stop & Go Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 19:00 Vstopnine ni Marmot (HR): Tehnika/ Technique Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Vstopnina: 5 €, 20 € (festivalski paket vstopnic) R.Hribar & G.Luštek (SI): Štirinajst/Fourteen Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 21:00 Vstopnina: 5 €, 20 € (festivalski paket vstopnic)

PARIZ, LONDON, BERLIN V GALERIJI 3X Avgustovsko srečanje v Galeriji 3X: Pustimo se presenetiti Lokacija: Galerija 3X, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Jasna Kozar, samozaposlena v kulturi Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG Doline trio s Saadetom Türközem, Giovannijem Maierjem in Zlatkom Kaučičem (koncert) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Animirana ŠKM banda (avdio-vizualni koncert) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM, GLASBA Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

KLUB 2012

Nolunta's (koncert) Lokacija: Oder Štajerc, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

ODER POLETJE V MESTU Boštjan Bračič (koncert) Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

nedelja, 26. avg PREANIMACIJA

Čakalnica de luxe Lokacija: UKC Maribor Ura: od 9:00 do 19:00 Področje: VIZUALNA UMETNOST Producent: KUD LJUD Vstopnine ni

MOJE MESTO

Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA

Cirkuška ustvarjalnica za otroke v mojem mestu Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

SHAKESPEAROV ODER

ČITALNICA NA JASI

GUERNICA CONTINUUM

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

ODER POŠTNA

Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

Koncert Lokacija: Cafova ulica, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Maribar, d.o.o. Vstopnine ni

Premiera predstave Lokacija: SNG Maribor - Stara dvorana, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Maja Milenovič-Workman, TWO d.o.o. Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu)

Groovie Saturday - house music (DJ Denyto) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

Govorica miru, vodstvo v angleškem jeziku Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Ura: od 11:30 do 12:30 Govorica miru, vodstvo v slovenskem jeziku Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Ura: od 17:30 do 18:30

NAPOVEDNIK

ponedeljek, 27. avg FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Delavnica Pohištva Lokacija: Pekarna, Velenje Ura: ob 15:00 Vstopnine ni Kdo ima jajca? (otvoritev razstave) Lokacija: Galerija eMCe plac, Velenje Ura: ob 20:00 Vstopnine ni, obvezne prijave na info@kunigunda.si Melodrom in Perrine En Morceaux (koncert) Lokacija: eMCe plac, Velenje Ura: ob 21:00 Vstopnine ni Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

GEODEZIČNI EKOLOŠKI PLAVAJOČI OBJEKT »GEPO« IN IZOLACIJSKI TEDEN UMETNOSTI

Uradna otvoritev plavajočega mesta in vodeni ogledi Lokacija: Velenjsko jezero, Velenje Ura: od 16:00 do 00:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Mladinski center Velenje (Elvis Halilović) Vstopnine ni

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Mesto Krapina, Hrvaška (koncert) Lokacija: Hiša stare trte Ura: 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Media voice Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Predstavitev KUD Krapine (glasba in ples) Lokacija: Maribor Ura: ob 17:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Zrcalce 3+ Lokacija: Mestni park, Čitalnica na jasi Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen.

GUERNICA CONTINUUM

Lokacija: SNG Maribor - Stara dvorana, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Maja Milenovič-Workman, TWO d.o.o. Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu)

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Vokalna skupina Dar (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

FRONT@ SODOBNEGA PLESA

Eva Duda Company (HU): Overdose Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA Vstopnina: 5 €, 20 € (festivalski paket vstopnic)

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Archeo Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

EUROPHRAS 2012 MARIBOR Konferenca o frazeologiji posameznih jezikov Lokacija: Univerza v Mariboru - Rektorat, Maribor Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

FRONT@ SODOBNEGA PLESA

Plesni izzivi na Fronti (plesne delavnice) Lokacija: Spartacus, Murska Sobota Ura: ob 09:00 Vstopnina: več na www.flota.si/fronta Fotografska delavnica s Chrisom Nashem »Uvod v plesno fotografijo« Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 09:00 Vstopnina: več na www.flota.si/fronta Konferenca: Umetnost in javni prostor Lokacija: Grajska dvorana, Murska Sobota Ura: ob 11:00 Vstopnine ni Willi Dorner (AT): Bodies in Urban Spaces Lokacija: center mesta, Murska Sobota Ura: ob 15:00 in ob 19:00 Vstopnine ni Ivan Angleus (HU): Kemhatas - video Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Vstopnine ni Chris Nash (GB): razstava/ exhibition - photo Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 21:00 Vstopnine ni Matej Kolmanko (SI): DCL (video) Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 21:00 Vstopnine ni Področje: GLASBA, PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Stojnica (glasbena delavnica) Lokacija: Kunigunda - Regionalni multimedijski center, Velenje Ura: od 10:00 do 12:00 Vstopnina: Udeležba brezplačna, obvezne prijave na info@kunigunda.si Park Art (otvoritev parka, kreativne delavnice in umetniški performansi) Lokacija: Park pred Gimnazijo Velenje Ura: ob 14:00 Pekarna (ogled umetniških projektov) Lokacija: Pekarna, Velenje Ura: od 15:00 do 19:00 Vodno mesto, Ogled plavajočih geodezičnih kupol Lokacija: Velenjsko jezero - plaža, Velenje Ura: od 16:00 do 19:00 Scaramuccia (gledališka predstava) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 20:30 Entheogen (koncert) Lokacija: Veliki oder pred eMCe placem, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

GUERNICA CONTINUUM

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Bratko Bibič & The Medleys (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Oči in ušesa Boga Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

100LM (100-letno mesto)

Otvoritev slovenskega paviljona Lokacija: Galerija A+A (Benetke) Ura: ob 21:12 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE Producent: Znanstveno raziskovalno združenje za umetnost, kulturnoizobraževalne programe in tehnologijo EPeKa Od 25.8. do 28.8. bodo potekali simpoziji, okrogle mize in predstavitve. Več na www.labiennale.org

torek, 28. avg FRONT@ SODOBNEGA PLESA Plesni izzivi na Fronti (plesne delavnice) Lokacija: Spartacus, Murska Sobota Ura: ob 09:00 Vstopnina: več na www.flota.si/fronta Fotografska delavnica s Chrisom Nashem »Uvod v plesno fotografijo« Lokacija: Grajska dvorana, Murska Sobota Ura: ob 09:00 Vstopnina: več na www.flota.si/fronta Plesne šole/ Dance Schools (HR/SI) Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 18:00 Vstopnine ni Šole & akademije/Schools & academies (AT/HR/HU/SI) Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Vstopnine ni Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Park Art (kreativne delavnice in umetniški performansi) Lokacija: Park pred Gimnazijo Velenje Ura: od 14:00 do 19:00 Skok iz kože (Gledališka predstava) Lokacija: Sončni park, Velenje Ura: ob 20:30 Kultur Shock in Applesauce Lorraine (koncert) Lokacija: Veliki oder pred eMCe placem, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: GLASBA Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Jeziki prihodnosti: Evropa regij ali provinca Evropa (delavnica) Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 16:00 do 18:00 Področje: SKUPNOST, ZNANJE Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

NATURA NI OVIRA

Delavnica sluh in gib Lokacija: Vrt na Trubarjevi ulici 15, Maribor Ura: od 18:00 do 20:30 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

LITERARNE POSTAJE

Gost Tone Partljič Lokacija: Ladjica Dravska vila, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: Mariborska knjižnica Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Slovenski sekstet klarinetov (koncert) Lokacija: Cerkev Sv. Duha, Slovenj Gradec Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB

Parkour 2: Coraline La Maison (FRA), Guillame Marie (FRA), Mala Kline (SLO), Jasmina Križaj (SLO), Cristina Planas Leitão (PT), Tina Valentan (SLO), Luka Martin Škof (SLO), Maja Lamovšek (SLO), Fanni Futterknecht (A), Michele Rizzo (I) Lokacija: II. Gimnazija Maribor, Plesna Izba Maribor, Narodni dom, Paviljon v parku, Salon Rotovž, Razstavišče Urban, Razstavišče Urban, Kino Udarnik, Vetrinjska 4, Muzej NO, Maribor Ura: od 19:30 do 00:00 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Koncert: Damar Saša Tabaković, balkan, sevdah, etno Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Pogovoriti se morava o Kevinu (We Need to Talk About Kevin) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

MUZEJSKI VRTOVI

New Wave Syria (koncert) Lokacija: Atrij LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

sreda, 29. avg FRONT@ SODOBNEGA PLESA

Plesni izzivi na Fronti (plesne delavnice) Lokacija: Spartacus, Murska Sobota Ura: ob 09:00 Vstopnina: več na www.flota.si/fronta Konferenca: Plesno izobraževanje in prihodnost Lokacija: Grajska dvorana, Murska Sobota Ura: ob 11:00 Vstopnine ni Plesne akademije/ Dance academies (AT/HU/SI) Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 18:00 Vstopnine ni Les SlovaKs (SK/BE): Journey Home Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Vstopnina: 5 €, 20 € (festivalski paket vstopnic) Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

94 95

NAPOVEDNIK

KULTURNE AMBASADE Digitalna komuna, Evropa regij ali provinca Evropa (delavnica) Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: ob 11:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Ni nas še zadelo (performans) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 12:00 Večer kruha in iger (performans Matevža Časa in Elvisa Halilovića) Lokacija: Pekarna, Velenje Ura: 17:00 Damir Avdić, Lombego Surfers, Cyphre Louis (koncert) Lokacija: eMCe plac, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, GLASBA Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Lasanthi Manranjanie Kalinga Dona (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Sramota (Shame) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

MUZEJSKI VRTOVI

Kill Kenny (koncert) Lokacija: Atrij LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

četrtek, 30. avg FRONT@ SODOBNEGA PLESA Plesni izzivi na Fronti (plesne delavnice) Lokacija: Spartacus, Murska Sobota Ura: ob 09:00 Vstopnina: več na www.flota.si/fronta OPUS 1- mladi plesalci/ young dancers Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 19:00 Vstopnine ni Forward Motion - video Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 20:30 Vstopnine ni Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Slackline (delavnica hoje po vrvi) Lokacija: Sončni park, Velenje Ura: ob 10:00 Vstopnine ni Pes, pizda, peder (gledališka predstava) Lokacija: Atrij Velenjskega gradu, Velenje Ura: ob 21:30 Vstopnina: 5 € General Woo, Nemir (koncert) Lokacija: eMCe plac, Velenje Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Področje: GLASBA Producent: Mladinski center Velenje

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB Parkour: Perspektive socialnega podjetništva v kulturi Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

2112Ai [ARHITEKTURNA INTELIGENCA] Arhitekturni simpozij Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 15:00 do 18:00 Arhitekturna razstava (otvoritev) Lokacija: Razstavišče Urban, Maribor Ura: ob 21:12 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, RAZSTAVA, ZNANJE Producent: RMIT University Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

Govorica miru, Predavanje: mag. Marko Štepec, Orožja iz prve svetovne vojne 19141918 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Ura: od 18:00 do 19:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Muzikal My Fair Lady (premiera) Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Jeziki prihodnosti, Evropa regij ali provinca Evropa (predavanje) Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 20:00 do 21:30 Radio aporee ::: Maribor Maps (pogovor) Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 20:00 do 21:30 Področje: SKUPNOST, ZNANJE Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

ODER POŠTNA

Favela Blast Off (moombahton) Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Bambola (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

VEČEROVI DUELI

Gosta Branko Jordan in Nataša Matjašec Rošker Lokacija: Terasa Vinagove kleti, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Časopisna založniška družba Večer Vstopnine ni

SIMFONIČNI CIKEL SNG MARIBOR Koncert pod zvezdami Lokacija: Trg Leona Štuklja Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: SNG Maribor Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Parada Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

SOBOŠKO POLETJE

Naturalna mistika (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 21:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 5 €

MUZEJSKI VRTOVI

Jernej Zoran in Avgustovski kosci (koncert) Lokacija: Atrij LokalPatriot, Novo mesto Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: LokalPatriot Vstopnine ni

petek, 31. avg FRONT@ SODOBNEGA PLESA

2. konferenca plesne medicine v Sloveniji Lokacija: Glasbena šola Murska Sobota, Maribor Ura: ob 09:00 Vstopnina: več na www.flota.si/fronta Chris Nash & Ragnhild Olsen (GB): Moving Gallery Lokacija: Po mestu, Murska Sobota Ura: ob 15:00 Vstopnine ni Chris Nash & Ragnhild Olsen (GB): Moving Gallery Lokacija: Po mestu, Murska Sobota Ura: ob 19:00 Vstopnine ni Protein (GB): LOL - Lots of Love Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Vstopnina: 5 €, 20 € (festivalski paket vstopnic) Shelly Love (GB): The Forgotten Circus - film Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 21:00 Vstopnine ni Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Produkcija otroške lutkovne delavnice Poletnega lutkovnega pristana 3+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 17:00 Poletni lutkovni pristan Sneguljčica 5+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen.

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Blade session (tekmovanje v adrenalinskem rolanju) Lokacija: Skate park, Rdeča dvorana, Velenje Ura: ob 17:00 Udeležba brezplačna, obvezne prijave na info@kunigunda.si Disciplin A Kitschme, Stranci (koncert) Lokacija: eMCe plac, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: GLASBA Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Jeziki prihodnosti, Radio aporee ::: Maribor Maps (predstavitev) Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 17:00 do 19:00 Jeziki prihodnosti, Arheologija dobe - socialistični modernizem (pogovor z Romanom Bezjakom in Tillom Briegslebom) Lokacija: Fotografski muzej, Maribor Ura: ob 18:00 Jeziki prihodnosti, T.I.T.O. Mednarodni orkester gramofonov (koncert) Lokacija: II. gimnazija, Maribor Ura: od 19:30 do 21:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, GLASBA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

GOSTIM BESEDO

Literarni nastop: Mircea Cărtărescu in Dušan Šarotar Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB

Parkour 3: Coraline La Maison (FRA), Guillame Marie (FRA), Mala Kline (SLO), Jasmina Križaj (SLO), Cristina Planas Leitão (PT), Tina Valentan (SLO), Luka Martin Škof (SLO), Maja Lamovšek (SLO), Fanni Futterknecht (A), Michele Rizzo (I) Lokacija: II. Gimnazija Maribor, Plesna Izba Maribor, Narodni dom, Paviljon v parku, Salon Rotovž, Razstavišče Urban, Razstavišče Urban, Kino Udarnik, Vetrinjska 4, Muzej NO Ura: od 19:00 do 00:00 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

II. MEDNARODNI TRIENALE KERAMIKE UNICUM 2012 Štefan Galič (1944-1997): Odtisi in zapisi v keramiki (razstava) Lokacija: Galerija DLUM, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: ZDSLU Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

OBRAZI NOTRANJE MOČI

ELEKTRONSKI ODER

ČRNO-BELI SVET

ODER POŠTNA

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

ČITALNICA NA JASI

Muzikal My Fair Lady Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE, GLASBA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnina: 3 €

Kandia Kora & SIGN Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Milan Pečovnik Pidži (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Doroja & Friends unplugged (koncert) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

JAZZAGORJE

Benny Hrdina's Big Organ 5 (koncert) Lokacija: Kulturni center Delavski dom Zagorje, Zagorje ob Savi Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: Delavski dom Zagorje Vstopnine ni

MUZEJSKI VRTOVI

Gal Gjurin in gostje feat. Severa Gjurin (koncert) Lokacija: Dolenjski muzej - vrtovi, Novo mesto Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: LokalPatriot Vstopnina: 10 € (do 15.8.2012) , 12 € (do 31.8.2012) , 15 € (na dan koncerta)

PLACEBO ALI KOMU POTOK SOLZ NE LIJE IN KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Udarnik na prostem: Placebo ali komu potok solz ne lije (premiera filma) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM, UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Zbor Carmina Slovenica Maribor in Zavod Udarnik Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Vlado Kreslin in Mali bogovi z Beltinško bando (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

ODER POLETJE V MESTU Sonus (koncert) Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

Mike Candys Lokacija: Klub PLUSMINUS, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture, Plusminus, d.o.o. Vstopnina: 7 €, na dan dogodka 9 €

Udarnik na prostem: Nadzor (Control) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 23:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnine ni

sobota, 1. sep LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Punch in Judy 5+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 10:00 Poletni lutkovni pristan: Likovna ustvarjalnica 3+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 10:00 Poletni lutkovni pristan: Volk in sedem kozličkov 3+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 18:00 Poletni lutkovni pristan: Ustvarjalna delavnica Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 18:00 Poletni lutkovni pristan: Gagarin! 15+ Lokacija: Mala dvorana LGM Ura: ob 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen.

FRONT@ SODOBNEGA PLESA Društvo za sodobni ples Slovenije: Koreografski peskovnik Lokacija: Odprti oder (pred Gledališčem Park), Murska Sobota Ura: ob 10:00 Vstopnine ni Chris Nash & Ragnhild Olsen (GB): Moving Gallery Lokacija: Po mestu, Murska Sobota Ura: ob 11:00 in ob 19:00 Vstopnine ni Liquid Loft (AT): Mush Room Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Vstopnina: 5 €, 20 € (festivalski paket vstopnic) Beyond Front@ (AT/GB/HR/HU/ SI): Dance Communication Lab Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 21:00 Vstopnine ni Zaključna zabava Lokacija: Mladinski informativni in kulturni klub - klubski prostor, Murska Sobota Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Področje: PLES, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod FLOTA

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Park Art (zaključek) Lokacija: Park pred Gimnazijo Velenje Ura: od 10:00 do 19:00 Vstopnine ni Kunigundin bazar Lokacija: Cankarjeva ulica, Velenje Ura: ob 10:00 Vstopnine ni Eco art (umetniška inštalacija) Lokacija: Pekarna, Velenje Ura: ob 12:00 Udeležba brezplačna, obvezne prijave na info@kunigunda.si Street basket Lokacija: Sončni park, Velenje Ura: ob 15:00 Udeležba brezplačna, obvezne prijave na mitja.gregoric@mc-velenje.si Inmate, Hellcats, Megalopolis (koncert)Lokacija: eMCe plac, Velenje Ura: ob 21:30 Vstopnine ni Področje: GLASBA Producent: Mladinski center Velenje

Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK - otroci Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Šahohlačnik d.o.o. Vstopnine ni Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

MOJE MESTO

SHAKESPEAROV ODER Koncert Lokacija: Cafova ulica, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Maribar, d.o.o. Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES

Družina Ballata: Skladateljski večer Zeqirja Ballate SLO, ALB (koncert) Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

Damjana Golavšek: Zakladnica glasbil (glasbena predstava za otroke) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

ODER ŠTAJERC

MUZEJSKI VRTOVI

Harmonije, Štajerska pihalna godba (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 11:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

KULTURNE AMBASADE

Jeziki prihodnosti, Arheologija dobe socialistični modernizem (otvoritev razstave) Lokacija: Fotografski muzej, Maribor Ura: od 16:00 do 17:00 Jeziki prihodnosti, Titani gramofonov »The turntable titans« (koncert) Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: RAZSTAVA, GLASBA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

TRIS RAZSTAV

Nataša Tajnik Stupar: Jaz sem tvoj šesti čut Lokacija: Muzej Velenje, Velenje Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Muzej Velenje (Nataša Tajnik Stupar, Anja Jerčič, Uroš Potočnik) Vstopnine ni

MOVE TO MARIBOR (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB

Parkour 4: Coraline La Maison (FRA), Guillame Marie (FRA), Mala Kline (SLO), Jasmina Križaj (SLO), Cristina Planas Leitão (PT), Tina Valentan (SLO), Luka Martin Škof (SLO), Maja Lamovšek (SLO), Fanni Futterknecht (A), Michele Rizzo (I) Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: od 19:00 do 00:00 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Muzikal My Fair Lady Lokacija: Dom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 19:00 Področje: GLEDALIŠČE, GLASBA Producent: Festival Velenje Vstopnina: 5 €

Skriti vrt Situla – prvi nešolski dan Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 00:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

Josipa Lisac & Band (koncert) Lokacija: Dolenjski muzej - vrtovi, Novo mesto Ura ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: LokalPatriot Vstopnina; 12 € (do 15.8.2012) , 15 € (do 1.9.2012) , 20 € (na dan koncerta)

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Ambasada kinoteka: Philadelphijska zgodba Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 5 € (v ceno je vključena ena pijača)

ODER POLETJE V MESTU Koncert Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

nedelja, 2. sep ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Metuljček in metuljčica 3+ Lokacija: Umetnostna galerija Maribor Ura: ob 11.00 Poletni lutkovni pristan: Gabi in leteči dedek 6+ Lokacija: Velika dvorana LGM Ura: ob 17:00 Poletni lutkovni pristan: Glasbeno-lutkovna delavnica Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 17:00 Poletni lutkovni pristan: Oskar na vlaku 3+ Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 18:00 Poletni lutkovni pristan: Gagarin! 15+ Lokacija: Mala dvorana LGM Ura: ob 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen.

96 97

NAPOVEDNIK

torek, 4. sep MOJE MESTO

Mix art ustvarjalnica za otroke v mojem mestu Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Mesto Kraljevo, Srbija (koncert) Lokacija: Hiša stare trte Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA; DOGODKI V MESTU Producent: Media voice Vstopnine ni

EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE Sarajevska Hagada (razstava) Lokacija: Sinagoga Maribor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA Producent: Sinagoga - Center judovske kulturne dediščine Maribor Vstopnina: 1 €

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Iztok Mlakar (koncert) Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnina: 25 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Kino. Klub Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

ponedeljek, 3. sep LUTKE MINORITI

Poletni lutkovni pristan: Glasbeno-lutkovna delavnica Lokacija: pri Minoritih, Vojašniški trg Ura: ob 17:00 Poletni lutkovni pristan: Ko je Šlemil šel v Varšavo 5+ Lokacija: : Mala dvorana LGM Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstop na prireditve je brezplačen.

KULTURA NA DLANI

Predvajanje na PeTV, VTV, TV AS, Vaš kanal, Tele 59 Ura: od 18:00 do 22:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: PeTV, VTV, TV AS, Vaš kanal, Tele 59 d.o.o

FLAMENCO NA VZHODU

Delavnice Flamenca Lokacija: Kulturno društvo Center plesa, Maribor Področje: PLES, GLASBA Producent: KUD Luna Flamenca, KUD Luna Gitana Vstopnina: objavljena naknadno (več na: www.maribor2012.eu)

Splavarska razstava (otvoritev razstave) Lokacija: K8, Koroška cesta 8, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Turistično društvo Maribor, Arhitekturni biro Marinič d.o.o, Multigraf d.o.o., Pokrajinski arhiv Maribor Vstopnine ni

MARKO JAKŠE (razstava) Lokacija: Salon 2012, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Epeka Maribor Vstopnine ni

DUŠA SLOVENSKA

Predstavitev ponatisa Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Društvo Jasa Vstopnine ni

MURA ODPRTO

Sodobno slovensko kiparstvo iz Murine zbirke (predstavitev kataloga ) Lokacija: Tovarna Mura, Murska Sobota Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pomurski muzej Murska Sobota Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Zaklonišče (Take Shelter) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

sreda, 5. sep ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

LITERATURA NA CESTI

Lokacija: Po mestu, Velenje Ura: od 16:00 do 18:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

MARS FESTIVAL (Sigur Rós) Lokacija: Trg Leona Štuklja, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Mars Music d.o.o Vstopnina: 33 €

KULTURNE AMBASADE

Otvoritev kulturne ambasade Bolgarije Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

HIŠA ARHITEKTURE MARIBOR

Mesto:Rob, mednarodna urbanističnoarhitekturna delavnica Maribor-jug (razstava) Lokacija: Hiša arhitekture Maribor Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

DVANAJST

Gost Vikas Swarup Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod KMŠ - Hiša knjig Vstopnine ni, rezervacija karte je mogoča le ob nakupu knjige gosta.

FESTIVAL MARIBOR

Slavnostna otvoritev Festivala Maribor 2012 Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Vstopnina: od 7, 5 € do 35 € (več na: www.festivalmaribor.si)

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Zaklonišče (Take Shelter) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

četrtek, 6. sep ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU MUZEJ V EVROPI

Govorica miru, Predstavitev knjige: dr. Leopold Toifl, Nemirna dežela Štajerska Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Bastija, Maribor Ura: od 18:00 do 19:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

SREDNJEVEŠKE IN RENESANČNE KNJIŽNE UMETNINE IZ ZAKLADNICE NADŠKOFIJE MARIBOR

Razstava Lokacija: Dvorec Betnava - Viteška dvorana, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA, LITERATURA Producent: Evropski kulturni in tehnološki center Maribor Vstopnina: ogled dvorca ter vseh razstav: 2 €

LAIBACH KUNST

Otvoritev razstave Lokacija: Muzej premogovništva Slovenije, Velenje Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Muzej premogovništva Slovenije Vstopnina: 1,50 €

FESTIVAL MARIBOR

Koncert navdihujoče domoljubje Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Vstopnina: od 7, 5 € do 30 € (več na: www.festivalmaribor.si)

KNJIŽNICEPOBRATENIHMEST Strokovno srečanje knjižnic Lokacija: Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj Ura: ob 20:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

The Murwater Ramblers (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE

Mak (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Cinema Feministe Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

MARIBUM

World Happiness Group, Slišim svojo pot ali Sunava mo drom (koncert) Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

petek, 7. sep ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

FESTIVAL MARIBOR

Koncert za mladino: Mega! Ura: ob 11:00 Vstopnina: od 7, 5 € do 15 € (več na: www.festivalmaribor.si) Koncert: Vir navdiha Ura: ob 19:30 Vstopnina: od 7, 5 € do 30 € (več na: www.festivalmaribor.si) Lokacija: Dvorana Union, Maribor Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

STOPTRIK

Retrospektiva: Vzhodne transformacije: ukrajinske animacije gline 1 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 16:00 Otvoritvena projekcija: Etiuda & Anima IFF predstavlja: poljska šola animacije - sateliti in nasledniki Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 18:00 Retrospektiva: Poljski. Stop. Triki. Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 20:00 Otvoritvena zabava Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Področje: FILM Producent: Zavod za napredne pristope v kulturi in izobraževanju ISKRA Vstopnina: 3 €, 2 € (študenti, dijaki in upokojenci) Festivalska akreditacija: 8 €

NAPOVEDNIK

PRINESI KOS NEBA S SEBOJ V DOLINO

Razstava na prostem Lokacija: Mestni park - Promenada, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: PD Maribor Matica Vstopnine ni

PREJK 12

PREJKslovenske (otvoritveni dogodek) Lokacija: Slovenska ulica, Murska Sobota Ura: ob 18:00 Področje: SKUPNOST, GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod DrMr Vstopnine ni

ODER MED NEBOM IN ZEMLJO Faust Lokacija: TVT Boris Kidrič, Maribor Ura: od 20:00 do 22:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture, Zavod Exodos Vstopnina: 17 € (1. kategorija)/14 € (študenti, dijaki, upokojenci), 13 € (2. kategorija)/10 € (študenti, dijaki, upokojenci)

SOBOŠKO POLETJE

Kandia Kora Sign (koncert) Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

JAZZAGORJE

Kvinton (koncert) Lokacija: Kulturni center Delavski dom Zagorje, Zagorje ob Savi Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: Delavski dom Zagorje Vstopnine ni

sobota, 8. sep ČRNO-BELI SVET

FOTOMARATON MARIBOR Lokacija: Trg Leona Štuklja, Maribor Ura: od 10:00 do 20:00 Področje: VIZUALNA UMETNOST Producent: Kreativo, fotografija&mediji, Mitja Sagaj, s.p. Vstopnina: prijave na www. fotomaraton.si

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Harmonije, Pihalni orkester Krka (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 11:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

ZA GOZDOVE IN LJUDI (Strokovno srečanje)

Lokacija: Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Radlje, Radlje ob Dravi Ura: od 11:00 do 18:30 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: ProSilva Slovenija in Pahernikova ustanova Vstopnine ni

MARIBUM

Maribum Afriqui, Delavnice afriške glasbe in slikanja na platno Lokacija: Čitalnica na jasiMestni park, Maribor Ura: od 13:00 in do 18:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu)

STOPTRIK

Tekmovalni program 1 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 16:00 Vstopnina: 3 €, 2 € (študenti, dijaki in upokojenci), fFestivalska akreditacija: 8 € Tekmovalni program 2 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 18:00 Vstopnina: 3 €, 2 € (študenti, dijaki in upokojenci) Festivalska akreditacija: 8 € Okrogla miza: Umetnik v labirintu trga: produkcija in distribucija animiranih filmov v post-socialističnih državah Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 20:00 Vstopnine ni After Party Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Področje: FILM Producent: Zavod za napredne pristope v kulturi in izobraževanju ISKRA

EPK iMAGINARNE eSENCE

Lokacija: Dom kulture Velenje, Velenje Ura: od 18:00 Področje: RAZSTAVA, UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Festival Velenje (Stanislav Špegel) Vstopnine ni

FESTIVAL MARIBOR

Koncert (1.del): Vse Ura: ob 19:00 Vstopnina: od 7, 5 € do 15 € (več na: www.festivalmaribor.si) Koncert (2.del): Jagodni izbor Ura: ob 21:00 Vstopnina: od 7, 5 € do 15 € (več na: www.festivalmaribor.si) Lokacija: Dvorana Union, Maribor Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

ODER ŠTAJERC

Yumme (predstavitev mladih glasbenih skupin) Lokacija: Maribor Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

RAZSTAVA SRC

Premiera predstave Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: SKUPNOST, GLEDALIŠČE Producent: Sonček - Mariborsko društvo za cerebralno paralizo Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu)

SHAKESPEAROV ODER Koncert Lokacija: Cafova ulica, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Maribar, d.o.o. Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES Koncert družine Mancini Senica SLO (koncert) Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA Skriti vrt Situla – glasbeni večer Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 00:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

ODER MED NEBOM IN ZEMLJO

FESTIVAL MARIBOR

Koncert Triptih 1- Francija Lokacija: Kazinska dvorana, SNG Maribor Ura: ob 15:00 Koncert: Triptih 2- Vizije Lokacija: Alojzijeva cerkev, Maribor Ura: ob 18:00 Koncert: Triptih 3- Svetloba in tema Lokacija: Stolna cerkev, Maribor Ura: ob 20:00

Faust Lokacija: TVT Boris Kidrič, Maribor Ura: od 20:00 do 22:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture, Zavod Exodos Vstopnina: 17 € (1. kategorija)/14 € (študenti, dijaki, upokojenci), 13 € (2. kategorija)/10 € (študenti, dijaki, upokojenci)

Lokacija: Dvorana Union, Maribor Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Vstopnina: od 7, 5 € do 15 € (več na: www.festivalmaribor.si)

SOBOŠKO POLETJE

Mesto Cetinje, Črna Gora (koncert) Lokacija: Hiša stare trte Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Media voice Vstopnine ni

Muzikal My Fair Lady Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Vstopnina: 5 € zaZumbajmo poletje Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska dobota Ura: ob 19:00 Vstopnine ni Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Zaklonišče (Take Shelter) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

KULTURNE AMBASADE Zoran Madžirov in band Lokacija: Jazz klub Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

ODER POLETJE V MESTU Glinasti golobi (koncert) Lokacija: Oder Poletje v mestu (Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o. Vstopnine ni

nedelja, 9. sep ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

MARIBUM

Maribum Afriqui, Delavnice afriške glasbe in slikanja na platno Lokacija: Čitalnica na jasi- Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Maribum Afriqui, Calling Africa z afriškim gostom (koncert) Lokacija: Čitalnica na jasi- Mestni park, Maribor Ura: ob 18:00 Maribum Afriqui, Afropean trio in jam session (koncert) Lokacija: Bar Huda kava, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Plesna izba Maribor Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu)

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

STOPTRIK

Retrospektiva: Iskanje identitete: animacija v državah nekdanje Jugoslavije Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 18:00 Vstopnina: 3 €, 2 € (študenti, dijaki in upokojenci) Festivalska akreditacija: 8 € Retrospektiva: Vzhodne transformacije: ukrajinske animacije gline 2 Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 20:00 Vstopnina: 3 €, 2 € (študenti, dijaki in upokojenci) Festivalska akreditacija: 8 € Zaključna zabava Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 22:00 Vstopnine ni Področje: GLASBA, FILM Producent: Zavod za napredne pristope v kulturi in izobraževanju ISKRA

ponedeljek, 10. sep PREJK 12

PREJKeden: Ozvočena sozvočja (glasbena delavnica) Lokacija: MIKK, Murska Sobota Ura: ob 14:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod DrMr Vstopnine ni

FESTIVAL MARIBOR

Koncert: Električni vihar Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Vstopnina: od 7, 5 € do 30 € (več na: www.festivalmaribor.si)

ZVOKI MESTA M. - RITEM Premiera dokumentarnega filma Lokacija: Kolosej Maribor, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Studio ALP Vstopnine ni

98 99

NAPOVEDNIK

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

10 let RTV centra Maribor Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

EX-GARAŽA

EX-garaža 9: FŠK (solo razstava) + Walkinggallery Lokacija: EX-garaža 1 (Gregorčičeva ulica 56), Maribor Ura: od 18:00 do 21:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Fundacija Sonda Vstopnine ni

torek, 11. sep PREJK 12

Prelomljena sozvočja (glasbena delavnica) Lokacija: MIKK, Murska Sobota Ura: od 14:00 do 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod DrMr Vstopnine ni

NATURA NI OVIRA

Zaključni piknik in delavnica tipna miza Lokacija: Vrt na Trubarjevi ulici 15, Maribor Ura: od 18:00 do 20:30 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

FESTIVAL MARIBOR

Koncert Thorns N' Roses Lokacija: Dvorec Dornava, Dornava Ura: ob 18:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Vstopnina: od 10 € do 20 € (več na: www.festivalmaribor.si)

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Govorec v Stolnici Lokacija: Stolnica Maribor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Dramsko gledališče Skopje: Hamlet Lokacija: Stara dvorana SNG Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

sreda, 12. sep HARMONIJE

Razstava na temo AKT Lokacija: Galerija Rudolf, Vojašniška ulica 12, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

PREJK 12

Harmonija okusov (kulinarična delavnica za otroke in starše) Lokacija: Hiša Sadeži družbe, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Fotopakiranje (delavnica studijske fotografije) Lokacija: Hiša Sadeži družbe, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Harmonična sozvočja (glasbena delavnica) Lokacija: MIKK, Murska Sobota Ura: ob 14:00 Harmonična sozvočja (glasbeni program) Lokacija: Slovenska ulica, Murska Sobota Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, ZNANJE, Producent: Zavod DrMr Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

FESTIVAL MARIBOR

Premiera filma PLACEBO ali Komu potok solz ne lije

Vetrinjski dvor, Maribor, 31. 8. 2012 ob 21.00

Eia mater, fons amoris! – Pozdravljena mati, vir ljubezni! Neizogibnost smrti človek premaga tako, da na njeno mesto – na mesto smrti in mišljenja – postavi materinsko ljubezen. Ljubezen, ob kateri je celo božja ljubezen zgolj neka ne vselej prepričljiva izpeljanka; materinska ljubezen kot prvotno zatočišče, ki zagotavlja preživetje. Na mestu tesnobe, ki mu pravimo ljubezen, se vzpostavi reprezentacija materinskega. Izvajajo: Carmina Slovenica, Sabina Cvilak, Bernhard Landauer, Jožica Avbelj, Olga Kacjan, Marko Hatlak, Karmen Pečar, Musica Cubicularis, Slovenski komorni zbor, Kaja Lorenci idr. /Glasba: G. B. Pergolesi, J. S. Bach, J. Cooper, A. Vivaldi, P. Vasks, G. Bryars, K. Šilec /Produkcija: Carmina Slovenica. /Koprodukcija: Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture in Choregie - Novoglasbeno gledališče Maribor /Scenarij: Karmina Šilec /Režija, kamera in montaža: Rudi Uran /Izvršna produkcija: Carmina Slovenica in Studio Legen 2012

LITERATURA NA CESTI

Lokacija: Po mestu, Novo mesto Ura: od 16:00 do 18:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

LEKSIKON MARIBORSKE KULTURE IN DRUŽBE Predstavitev knjige Lokacija: Klub 2012 - Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, LITERATURA Producent: Založba Obzorja d.d. Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Otvoritev kulturne ambasade Belgije Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Joe & the Rhythm Boys (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

FESTIVAL MARIBOR

Koncert: Iz mnogih, eno Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Vstopnina: od 7,5 € do 30 € (več na: www.festivalmaribor.si)

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Zaklonišče (Take Shelter) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

četrtek, 13. sep PREJK 12

Urbani menu (kulinarična delavnica za otroke in starše) Lokacija: Hiša Sadeži družbe, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Fotopakiranje (delavnica studijske fotografije) Lokacija: Hiša Sadeži družbe, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Urbana sozvočja (glasbeni program) Lokacija: Slovenska ulica, Murska Sobota Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, ZNANJE, Producent: Zavod DrMr Vstopnine ni

Koncert CelloRocks Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Vstopnina: od 7,5 € do 30 € (več na: www.festivalmaribor.si)

VELEBLAGOVNICA SITULA Četrtek v Situli – potopisno predavanje Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 22:00 Področje: ZNANJE Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Cinema Feministe Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

petek, 14. sep PREJK 12

Eklektičen menu (kulinarična delavnica za otroke in starše) Lokacija: Hiša Sadeži družbe, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Fotopakiranje - Delavnica studijske fotografije Lokacija: Po mestu, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Eklektična sozvočja (glasbeni program) Lokacija: Slovenska ulica, Murska Sobota Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod DrMr Vstopnine ni ČITALNICA NA JASI Lokacija: Čitalnica na jasi Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

TRG UMETNOSTI

Glasbene točke srednjih šol Ura: ob 18:00 Otvoritev, pozdrav udeležencem in obiskovalcem Ura: ob 18:20 Mesto skozi moje okvirje (predstavitev fotografskega in likovnega natečaja) Ura: ob 20:00 Koncert lokalnih srednješolskih skupin Ura: ob 20:15 Lokacija: Glavni trg, Slovenj Gradec Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo Gvido Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

ZADNJA VEČERJA

Otvoritev prostorske instalacije Lokacija: Grajska bastija, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: INtErMEDIJsKA UMEtNOst Producent: Nataša Prosenc stearns Vstopnine ni

FESTIVAL MARIBOR Koncert: »Pa kaj?!« Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 11:00 Vstopnina: od 7,5 € do 15 € (več na: www.festivalmaribor.si) Koncert: Greben Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Vstopnina: od 7,5 € do 30 € (več na: www.festivalmaribor.si)

Področje: GlAsBA Producent: Društvo komorni godalni orkester slovenske filharmonije

KULTURNE AMBASADE

Dragana Ognjenović: Sol Lokacija: Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: DOGODKI V MEstU Producent: MArIBOr 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG Kries (koncert) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GlAsBA, DOGODKI V MEstU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Imamo papeža (Habemus papam) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: fIlM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

sobota, 15. sep TRG UMETNOSTI

Kulturna budnica z zajtrkom in kavo, ter glasbeni koncert Ura: ob 09:00 Mesto skozi moje okvirje (otvoritev fotografskega in likovnega natečaja) Ura: ob 09:30 Pozdrav mestu in kulturni naval na občane (ulična umetnost, glasba in delavnice) Ura: ob 09:45 Glasbeni koncert srednješolske skupine Ura: ob 13:00 in ob 19:30 Predstavitev kulturnega bazarja Ura: ob 17:00 Vzhod – Slovenija – Zahod (koncert glasbenih skupin) Ura: ob 20:30 Lokacija: Glavni trg, slovenj Gradec Področje: DOGODKI V MEstU Producent: Društvo Gvido Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET

Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK - mladinci Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MEstU Producent: šahohlačnik d.o.o. Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: čitalnica na jasi - Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OtrOšKA IN MlADINsKA UstVArJAlNOst Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

KAKO POSTATI JAZZ/ BLUES VIRTUOZ?

Glasbena delavnica Lokacija: Glasbena šola takt Ars, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: ZNANJE, GlAsBA, DOGODKI V MEstU Producent: Glasbena šola takt Ars, samo šalamon s.p. Vstopnina: določena naknadno (več na www.maribor2012.eu)

ODER ŠTAJERC

Harmonije, Pihalni orkester občine Šentilj (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 11:00 Toti Big Band Maribor (koncert) Lokacija: Maribor Ura: ob 20:00

INFO TOČKI MARIBOR 2012

Info točki MARIBOR 2012 sta odprti v okviru Evropske prestolnice kulture in delujeta pod okriljem zavoda MARIBOR 2012. V info točkah domače in tuje goste informiramo o programu EPK, prodajamo vstopnice za prireditve in spominke. Vzpostavljen je tudi klicni center, ki omogoča pridobivanje informacij o EPK preko telefona in elektronske pošte.

Področje: GlAsBA, DOGODKI V MEstU Producent: soundbiro d.o.o. Vstopnine ni

SALZBURŠKI PAVILJON

Otvoritev Lokacija: trg svobode, Maribor Ura: 19:00 Področje: sKUPNOst, DOGODKI V MEstU Producent: MArIBOr 2012 – Evropska prestolnica kulture, Zavod Kultivacija Zg. Polskava Vstopnine ni

PREJK 12

PREJKvas Lokacija: MIKK & grajsko dvorišče soboškega gradu, Murska sobota Ura: ob 19:00 Področje: sKUPNOst, ZNANJE, GlAsBA, DOGODKI V MEstU Producent: Zavod DrMr Vstopnine ni

MULTIKULTI

Arabija (razstava, koncert, kulinarična pogostitev in filmska projekcija) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: rAZstAVA, fIlM, GlAsBA Producent: Mitra, razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga Vstopnina: 5 €, 3 € (študenti, dijaki, upokojenci)

FESTIVAL MARIBOR

Festival Maribor: Oda radosti Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GlAsBA Producent: Društvo komorni godalni orkester slovenske filharmonije Vstopnina: od 7,5 € do 35 € (več na: www.festivalmaribor.si)

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES

Družina Cividino - Elf trio It (koncert) Lokacija: Galerija Pro solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GlAsBA Producent: sabina Petek s.p. Vstopnine ni

MURSKE BALADE IN ROMANCE (koncert)

Lokacija: Gledališče Park, Murska sobota Ura: ob 20:00 Področje: GlAsBA, DOGODKI V MEstU Producent: Društvo Argo Vstopnina: 10 €

Trg Leona Štuklja 2 2000 Maribor KlIcNI cENtEr:

(+386) (0)2 2281 300 DElOVNI čAs:

9.00-19.00 vse dni v tednu E-POštA

Mestni trg 17 1000 Ljubljana tElEfON:

(+386) (0)1 252 42 80 DElOVNI čAs:

9.00-19.00 vse dni v tednu

info@maribor2012.eu

MEDIJsKI PArtNErJI

»Vsak kulturni akt, vreden tega imena, predrugači meje možnega. To lahko stori na zelo bučen način ali pa na način, ki je v svojem času komajda opazen, ki mu je šele kasneje mogoče izmeriti domet.« Moramo.

Mladen Dolar