ŽIVLJENJE NA DOTIK edicija 10 by EPK 2012 MARIBOR

Otvoritev CENTRA ALTERNATIVNE IN AVTONOMNE PRODUKCIJE – CAAP 16. november 2012 ob 19:00 Valvasorjeva ulica 42, Maribor

Ali ima program URBANIH BRAZD po dveh letih ustvarjanja kaj pokazati?

VSAK DAN NA DOGODEK V CAAP

Center alternativne in avtonomne produkcije je inkubator novih ekonomij. Povezuje okoljske in socialno-kulturne iniciative, odgovorna in socialna podjetja v Združenje CAAP – Združenje ustvarjalcev alternativne in avtonomne produkcije ter raziskuje in ustvarja inovativne načine zadovoljevanja ekonomskih, socialnih, okoljskih in kulturnih potreb skupnosti. Nove ekonomije, ki jih postavlja, temeljijo na nepridobitnosti, samooskrbi, ustvarjalnosti in povezovanju. CAAP je model, ki bo pritegnil nove organizacije in posameznike, da se ekonomije lotijo na način, ki posameznikom in skupnosti ponuja dostojne možnosti za preživetje, ustvarjanje in samouresničevanje.

_ Med 19. in 23. novembrom se bo v CAAP vsak dan zvrstilo vsaj pet dogodkov: od javnih diskusij, gledaliških predstav, razstav, delavnic za otroke, pa do konferenc, instalacij, intervencij, pogostitev in zabav. _ _ 19. 11. 2012: Trajnostna lokalna preskrba – Zadruga Dobrina z.o.o. _ _ 20. 11. 2012: Teleport – Mariborska kolesarska mreža _ _ 21. 11. 2012: Digitalno nomadstvo – KUD Anarhiv in Društvo Rizom _ _ 22. 11. 2012: Semenska knjižnica – Društvo Varuhi semen _ _ 23. 11. 2012: Etnomobil – Socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih – Frekvenca

foto VANJA BUČAN

Več o programih Urbanih brazd: www.brazde.org

UVODNIK

Aleš Čar

Življenje na dotik

rogramska ekipa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 je začela z delom decembra 2010, 24. maja 2011 pa je programski sklop Življenje na dotik začel z realizacijo svojih programskih zavez. V Perspektivah in refleksijah ste si lahko pre brali razmišljanja Aleša Debeljaka (»Če si mi, evropski državljani, želimo resnično živeti skupaj, se moramo najprej natančno sezna niti s kulturnimi posebnostmi različnih evropskih narodov.«), Je lene Lengold (»Mislila sem, da je zrelost videti drugače. Da strah izgine. Da izgine tudi kolebanje. Da neodločnost prepusti mesto absolutnemu obvladovanju situacije.«) in Mileta Stojića (»Spo kojni v naši socialistični pravljici smo uživali ta kapitalistični greh – ob požirkih prvega domačega šampanjca smo gledali umetnico, ki se ob ritmu glasbe počasi slači. V obnovljenem hotelu danes ne samo, da ni striptizet, temveč je iz njega izgnan tudi alkohol.«). Naslednji dan ste lahko brali razmišljanje Marka Pogačarja (»Ve čina diktatur in podobnih avtokratskih režimov je utrjevala svojo oblast ter urejala in homogenizirala svojo čredo z jezikovno politi ko.«) in Tiborja Kereszturya (»… po revanšizmu 56 let je treba iska ti takšno petletno obdobje, v katerem bi se pokazali telebanstvo, neotesanost, politični diletantizem, žaljivi infantilizem, arogan tnost, ozkoglednost, zlovolja, ki želi poteptati drugega, sovraštvo, ki škropi naokrog, globoko medsebojno preziranje, lopovščine, finančne malverzacije, manipulacija v tako lepi, senzacionalni in v kemično čisti obliki nizkega leta kulture.«). Spoštovani, sprehodite se skozi tekste, objavljene v slovenskih medijih na dan 24. maj 2011 ali pa maja 2011 v celoti, in preštejte tekste, ki jih minimalna redefinicija površinskih politikantskih razmerij ni odplaknila v brezno nepomembnosti in sprotnosti. Oziroma z druge strani: preberite si (zgornjih) prvih pet, mogoče deset, petnajst, najboljše kar vseh 528 tekstov, ki jih je spisalo 112 avtorjev iz 17 držav in povejte, kaj bistvenega manjka v teh refle ksijah, kar je treba vedeti o tem trenutku, o tem času, o tem pro storu in njegovih najrazličnejših kontekstih. Z malo kreativnega mentalnega potenciala si lahko samo iz teh prvih petih citatov izrišete ključne problemske črte, ki smo jih bili deležni pri nas in v širšem evropskem prostoru v zadnjem letu in pol. Mednarodna razsežnost, kot jo prinaša avtorska mreža P&R, je projektu kot je EPK imanentna in logična, vsekakor pa njeno odpiranje v tako zgodnji fazi ni naključno. Odgovor zakaj, ki naj služi tudi kot osvežitev spomina, je preprost: javno mnenje je bilo maja 2011 (pa tudi prej in kasneje) tako radikalno nenaklonjeno projektu, mediji pa so s takšnim užitkom cefrali vse po vrsti, kar je vsebovalo črke EPK, da druge pametne možnosti za začetek kot naslonitev na mednarodno raven preprosto ni bilo. Dobesedno ni bilo mogoče dobiti niti teksta iz domačega prostora (vsa čast res redkim izjemam), saj so vsi in vse z ironičnimi nasmeški čakali, da se vse skupaj sesuje v prah. Res je, tudi finančna situacija doma in širše je bila leto in pol nazaj bistveno boljša, res je, avtorjem si maja 2011 ni bilo treba »mazati« rok z EPK za sto ali sto petdeset evrov, medtem ko se danes pišejo mnenjski teksti menda že za 30 evrov bruto, in to če imajo avtorji za sabo že nekaj referenc in nad sabo nekaj sreče. Danes letijo tedensko in dnevno prošnje … niti

foto BoBo

Pred koncem, pred začetkom

ne za delo, ampak za kar koli. »Kar koli« in tako rekoč za »kakr šen koli« honorar. Ne, na tej strani se nihče ne naslaja, verjemite, da ne. To je detekcija simptomov prostora in nas samih. Jasno je, da izredni projekti in posebne prireditve že načelno ne gredo skupaj z rednim delom kulturnih ustanov, redno zaposle ni v kulturi praviloma niso naklonjeni izjemnim prireditvam, saj gre za neposredno konkurenco, ki običajno rezultira vsaj v dodatnih delovnih naporih. Ljubitelji izjemnih prireditev so praviloma lokalni veljaki, ne samo zaradi priložnosti za nov ali nadgrajevanje lokalnega biznisa, temveč primarno zaradi pri ložnosti pridobitve ali prenove infrastrukture. V Mariboru ni bilo infrastrukture, ni bilo veljakov, ni bilo podpore v kulturni ški in ostalih sferah, kaj šele v Ljubljani, kaj šele v medijih, kar že vemo, in v takem okolju in v takšnih razmerah smo pripluli v 13. 1. 2012, v otvoritveni dan, ko smo lahko prebrali v kolu mni Jožeta Vogrinca sledeče: »V takih razmerah se v Mariboru in partnerskih mestih začenja EPK. Za programske delavce so daleč od ‚normalnih‘ (= predvidljivih). Ker pa je njihova malha kljub vsemu obilnejša od tega, kar si večina umetnikov lahko obeta v ‚normalnih‘ razmerah, so vnaprej pod nadzorom risjega očesa tistih, ki jih ni zraven. Pri načrtovanju projekta so morali strateško in taktično popuščati vsepovsod. Vsega tega jim ne gre očitati; šlo je za nujnost. Bili so pogumni in vztrajni. Ocenjujmo jih sproti, po posameznih točkah programa. Dejanski rezultat bo mogoče oceniti šele nekaj let po EPK. Najpomembnejše merilo naj ne bo, koliko ‚presežkov‘ si bo zapomnil kakšen ljubitelj, pač pa, ali se bo v mestih EPK prenovila in uveljavila pri publiki sve ža, vitalna kulturna produkcija. Tak cilj so si postavili ustvarjalci EPK sami, zato jih smemo prijeti za besedo.« Naj bo tako. Danes, leto in pol po začetku dela ŽnD in deset me scev po zgornji kolumni, držite v rokah deseto številko tiska ne edicije ŽnD, ki je hkrati zadnja v nizu rednih izdaj, vezanih na EPK. V zadnji, decembrski, boste lahko prebrali refleksijo prvih vtisov nosilcev posameznih programskih sklopov, en titet, žanrov, kreativnih področij, mest … V tem času se je ŽnD vzpostavil kot model medija, ki bo po mojem globokem prepri čanju v marsikaterem pogledu zgled medijem jutrišnjega dne. 15. decembra 2012, ko se bo spustila zavesa, se bo ŽnD spreme nil v daleč najbolj zaokrožen, popoln in celovit arhiv v zgodovini Evropskih prestolnic kulture sploh. Popotovali boste lahko skozi informativne in refleksivne tekstovne žanre, skozi fotografijo, prostorsko fotografijo, lahko se boste še vedno učili zgodovine Maribora skozi igrico ali interaktivno slikanico, odigrali šahov sko partijo, prebrali Kasparov potret, pogledali pogovor z njim v celoti ali prebrali esej o šahu. Lahko boste potovali skozi vse projekte, lahko si jih boste ponovno ogledali na video zapisih ali pa v skrajšanih reportažnih formah in intervjujih, ki jih je video ekipa prilagodila novemu okolju in izpilila do pravih malih an toloških miniatur. Izbirali boste lahko žanre, popotovali skozi EPK skozi problemske vreze (ključne besede), mesta, projekte, sklope, entitete … povejte. Dobrodošli in srečno. ▪

E vropska prestolnica kulture

pred koncem, pred začetkom ALEŠ ČAR

MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vetrinjska ulica 30 2000 Maribor

www.maribor2012.eu

epk@maribor2012.eu

twitter: @maribor2012

facebook: Maribor2012

KAZALO mesec v OBJEKTIVU

KULTURNA SLOVENIJA Zamenjajmo sistem Peter Tomaž Dobrila

03 04 05

maša malovrh

Zora Žbontar

Edicija Življenje na dotik (ŽnD); prva izdaja, letnik I., številka 10; brezplačna publikacija

Odgovorni urednik

Aleš Čar

IzvršnA urednicA

Ana Schnabl

namestnik izvršne urednice

Bor Pungerčič

Oblikovalec vizualne podobe

Rok Klemenčič

izvedbeno oblikovanje

Katja Pirc, Rok Klemenčič

koordinatorka napovednika dogodkov EPK

Maja Zupan

Vsebinski pregled

Alma Čaušević

UREDNIŠKI ODBOR

Aleš Čar, Ana Schnabl, Bor Pungerčič, Rok Klemenčič, Alma Čaušević, dr. Samo Rugelj, Roman Didovič, Maša Malovrh LektURA

Nina Beguš, Manca Stare

korektura

Ana Duša

Generalna direktorica zavoda Maribor 2012

Dr. Suzana Žilič Fišer Programski direktor zavoda maribor 2012

Mitja Čander Izdajatelj

UMco d.d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana dr. Samo Rugelj, direktor

Gabriela Babnik

Miroslav Akrapović

festival onstran glasbenih ločnic

Žan Lebe

tanja petrič

nino flisar: »na nacionalne razpise prispelo od 30 do 200 pesmi«

zgodovina prihodnosti v mariboru in v Guimarãesu Dejan Tasič in Vanja Radenkovič

prostovoljstvo v okviru evropske prestolnice kulture 2012

motivacija za prostovoljstvo je zlasti soustvarjanje

Nina Turčin

odmev evropa, bleda mačeha

Ivo Svetina

Moja ljuba domovina 32

Christos Chrissopoulos

»Padlo telo«

Sram naj nas bo

Iz Zagreba, naklepno 9

NAPOVEDNIK DOGODKOV EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE

Tatjana Greif

Suzana Tratnik: NOSANA d. o. o. Tibor Keresztury

Jordan Cvetanovićy

kakšne zgodbe nam govorijo mariborske hiše

Generalni pokrovitelji evropske prestolnice kulture

Ana Schnabl

cikel razkosavanja telesa 2

Žiga Brdnik

Naklada: 70.000 izvodov

José Pedro cortes: »fotografija potrebuje ritem«

muzej kot dedič evropske tradicije

Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture

DAŠA DRNDIĆ: »obstajajo tudi moraste pravljice«

MAPIRANJE MARIBORA

Nosilec avtorskih pravic

JANJA BRODAR

perspektive in refleksije

evropski pesniški turnir

Leto in kraj izida: 2012, Maribor

2232-514X

maša pfeifer

Žiga Brdnik

Bela tehnika, črna magija

IVANA GRGIĆ

Delo, d.d., Tiskarsko središče

Mednarodni identifikator ISSN

harold pinter, poslednje misli: »in tako vam pravim, ravnajte z mrtvimi tako, kot si želite, da bi z vami ravnali zdaj in v tem, kar opisujete kot svoje življenje«

tanja petrič

ROK GOVEDNIK

prostovoljstvo

literatura

tisk

Edicijo v celoti financira Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture

glasba Chick Corea: živa legenda

zamrzni – premakni – oživi

GUIMARÃES

intervju meseca intervju z renato salecl: »če nimaš denarja, nimaš česa izbirati.«

Rene Puhar

kulturne ambasade

DOGODEK MESECA hibridno bivanje živali, človeka in stroja

animateka se bliža

oblikovanje

obraz meseca jack lang: »nihče me ne more zbrisati s francoskega političnega zemljevida.«

ANIMIRANI FILM

Jagna Pogačnik

100

100 let mineva letos od rojstva pionirja sloven skega jazza in ikone slo venske bigbandovske, godbene in filmske glasbe Bojana Adamiča.

obsežnejši slovensko-rom ski slovar je izšel ob podpo ri in spodbudi združenja Frekvenca, ki je nastalo v okviru programskega sklo pa Urbane brazde.

180 foto VANJA BUČAN

800

kvadratnih metrov površine je mogoče nameriti v Centru alternativne in avtonomne produkcije CAAP, ki vrata odpira 16. novembra ob sed mi uri zvečer na Valvasorjevi ulici v Mariboru.

metrov pod zemljo v nekdanjem velenj skem rudniku lignita stoji »Ligijev oder«. Namenjen je različnim kultnim prireditvam, ki vključujejo vse od gledaliških in plesnih predstav do koncertov klasične in popularne glasbe.V produkciji Muzeja premogovni štva Slovenjie je tam prvič nastopila slavna slovenska glasbena skupina Laibach.

foto miha sagadin

ur na dan in 7 dni v tednu je na voljo Mestna izpove dnica na Koroški cesti 21 v Mariboru. Kamera prisluhne vsem in zabeležili vse, od izpovedi na temo evropske prestol nice kulture do izpovedi osebnega značaja in vse vmes.

foto MP PRODUKCIJA

foto ARHIV NAGIB

knjig gostujočih avtorjev bo v celoti izšlo v okviru projekta Dvanajst. Trinajsta izdaja bo kompilacija izbranih besedil gostov. 3000 je število naklade, v kateri so izšle knjige projek ta Dvanajst. Zadnja izdaja bo izšla v nakladi 12000.

foto LANA SEMEČNIK

slovenskih in portugalskih pesnikov je zastopanih v ob sežni Antologiji portugalskih in slovenskih pesnikov XX. stoletja. Pobudo za projekt dvojezičnih slovensko-por tugalskih antologij je dala Evropska prestolnica kulture Gumarães 2012, ki se je pove zala z EPK Maribor.

60 foto MEDIASPEED

vlog in več je v dosedanji igralski karieri ustvaril Igor Samobor, prejemnik letošnjega Borštnikovega prstana.

6 7

KULTURNA SLOVENIJA

Peter Tomaž Dobrila

Kulturni boj na političnoekonomskem požiralniku: najprej suženjstvo, nato izguba identitete

Zamenjajmo sistem

edtem ko se v Sloveniji javno posvečamo predvsem zasebnim zadevam in razpravljamo, kako z javnimi sredstvi pokriti izgube bank, če prav pri njih dobičkih nismo smeli biti udeleženi, se v zaodrju odvija hitropote zno prevzemanje nekaterih vitalnih po dročij gospodarstva. Ali je to v vladnem, koalicijskem ali kar v širšem političnem interesu, ne izvemo, saj nas nenehno za sipavajo z napovedmi, katerim socialnim pravicam se bomo morali odreči, da bomo spet takšni, kot bi nas radi videli drugi. Četudi nisem nikdar razumel stremljenja k takšnim ciljem, dojemam, da nekateri v pomanjkanju samozavesti in umanj kanju strateških usmeritev potrebujejo vzpodbudo od zunaj, ker ne premorejo lastnih idej in ne znajo sestaviti pobud, ki jih dnevno dobivajo od sodržavljank in sodržavljanov, v koherenten program sožitja v nekem skupnem okolju. V prvi fazi se to odraža kot boj raznih po litičnih skupin (strank), v drugi nadalju je kot borba ene večje politične združbe proti drugi (pozicija in opozicija) in v tretji kot vojna določene grupacije (politike), ki si spotoma poišče še ustrezne zaveznike (ekonomiste) proti ljudstvu. Pri slednjem je zmerom enako, gre za dejansko razre dno borbo t. i. politično-ekonomskega ra zreda proti ljudstvu v najširšem pomenu besede, ki zmerom ostane neimenovano, le da ga enkrat predstavljajo delavci in de lavke, drugič učitelji in učiteljice, tretjič kulturniki in kulturnice itd. Zanimivo pri

tem je, da politika v zaščito svojega intere sa uporablja sintagmo »v imenu države«, ne pa »v imenu družbe«, če pustimo tisto »v imenu ljudstva«, ki je rezervirana za sodstvo. Bistvo se skriva prav v tem, da se je politika pri nas ob osamosvojitvi identificirala z državo Slovenijo, kar je bilo na začetku nemara potrebno, nikoli pa ni zmogla tega dialektičnega premika k lastnemu narodu, ki državo v bistvu tvori. Zato so se na začetku zgodili odpisani in postali (in vse do danes ostali) najbolj po vedno ogledalo slovenske politike, ki ni sposobna v doglednem času in človeku primerno rešiti nobenega problema – niti v dvajsetih letih. Politika za zdaj ne kaže niti, da se namerava ukloniti razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, čeprav je ta nedvoumna. Podobno se je zgodilo z ekonomskim sistemom, ki smo se ga enkrat, leta 1991, že lotili z namenom popolnega preoblikovanja in slovesa od prejšnjega, za kar smo ustanovili tudi nove banke in na starih pustili ostanke preteklosti. Danes smo spet v podobni situaciji, ko nas politiki prepričujejo, da je edina rešitev nas samih, da ponovno ustanovimo nove banke in vse staro prepustimo t. i. slabi banki in začnemo znova. Kaj se je dogajalo vmes, ni važno. Dobičke smo privatizirali in dobila jih je peščica, izguba je postala javna in zdaj se zahteva, da jo krijemo vsi. Zakaj ne bi danes obrnili in zahtevali, naj se tudi vsi dobički za dvajset let nazaj pojavijo,

oziroma naj izgubo krijejo tisti, ki so jo ustvarili. Zabavno bi bilo opazovati prela ganja odgovornosti z uprav na nadzorne svete in od tam na posamezna ministrstva ter ministre in ministrice in potem na vlado in predsednika vlade do parlamenta, kjer bi poslanke in poslanci gotovo trdili, da niso ničesar krivi, saj jih je izvolilo ljudstvo. Ergo, ljudstvo je krivo vsega. Ni pomembno, kam je šel ves denar priva tizacij podjetij, prodaje stanovanj, kupnin zemljišč, kaj se je z njim zgodilo, koliko je od njega pridobila družba: torej koliko je ostalo od vsega skupaj. Očitno ugotavljajo, da ne samo nič, ampak še manj, saj smo v minusu in zaradi tega je potrebno vsesplo šno varčevanje, reforma trga delovne sile, pokojninska reforma, davčna reforma in sanacija bank. Pa še kaj, čeprav je jasno, da je vzrok samo zahojena bančna politika v bankah, kjer je imela država svoj odločujoč vpliv, vanje so kadrovale vlade. Po svoje je ugotovitev, da je možno predvidevati, da bomo očitno vsakih dvajset let primora ni dati državo na generalko in zamenjati njen ekonomskih pogon, olajšujoča, a hkrati tudi razmišljujoča, če ne bi kazalo na enako obdobje zamenjati tudi politič nega ustroja. Ta nas zdaj s te, zdaj z one strani prepričuje, da gre za notranjepoli tični boj med desnico in levico, med kle rikali in liberali, med črnimi in rdečimi, ki traja že, odkar tukaj vemo zase: literar no se je spomnimo vsaj od Prešernovega Krsta pri Savici in Finžgarjevega

»Razvoj Slovenije je treba postaviti na kulturne temelje in ga nadaljevati v kreativnih področjih, izhajajoč iz bogatih naravnih virov in geografskih danosti, ne pa da se silimo z nečim, kar nam ni ne blizu ne dano. Spoznati in priznati si moramo naše dodane vrednosti, ki so prvenstveno na kulturnem, umetniškem, znanstvenem in okoljskem področju.«

KULTURNA SLOVENIJA

»Dobičke smo privatizirali in dobila jih je peščica, izguba je postala javna in zdaj se zahteva, da jo krijemo vsi. Zakaj ne bi danes obrnili in zahtevali, naj se tudi vsi dobički za dvajset let nazaj pojavijo, oziroma naj izgubo krijejo tisti, ki so jo ustvarili.« Pod svobodnim soncem, realno pa z 19. stoletjem, od pomladi narodov. Politika ta svoj notranji boj razteguje v večnost in ga predstavlja kot splošnega, kot imanentnega slovenstvu in ga imenu je kulturni boj. Kulturo združuje z bojem in na mesto kulture postavlja kulturni boj. Kaj je to? Če skušam poiskati kitajski način, kot je Mao poimenoval kulturno revolucijo, je bilo takrat jasno, da prihaja do vsesplošne kulturalizacije Kitajske, od opismenjevanja kmečkega življa do spreminjanj takratnih kulturnih vzor cev, tudi z uničevanjem starih vrednot in rušenjem spomenikov in svetišč, da bi spremenili celotni družbeni fenotip, vključno s politiko, gospodarstvom in seveda šolstvom. Šli so celo tako daleč, da so želeli obrniti pomen rdeče luči na semaforju v »pelji«. Pri nas nismo daleč od tega križišča, saj se konture napovedovanih reform obračajo v isti smeri, pri čemer nam ukazujejo vse navedene spremembe, le spremembe političnega sistema ne. Mislim, da bi morali razmišljati prav o slednjem, torej kako zamenjati politični sistem, ki se je v zadnjih dvajsetih letih – skratka v edinih letih, odkar obstaja država Slovenija –, pokazal kot slab. V tem ne vidim nič usodnega, saj smo jih pred tem spremenili že ničkoliko, kakor tudi zamenjali lepo število držav. Za za četek se moramo sprijazniti, da ni nič narobe z nami, da smo vsa aktivna leta svojih življenj porabili za učenje, študij in potem službo, kjer smo za svoje delo prejemali plačilo, kot je bilo zakonsko določeno, nemalokrat celo manj ali tudi nič, samo da smo lahko delali, saj svoj poklic radi opravljamo. Držali smo se pravil in ravnali v okvirih možnega. Uporabljali smo sistem, kot so nam ga določili, redno odvajali davke in vpla čevali v pokojninsko blagajno.

Zakaj potemtakem po vseh teh letih izva janja zapovedanih državnih politik nekaj ni v redu? In zlasti – čemu? Kako lahko politika po nemarnem uporablja kultu ro in jo za dosego svojih ciljev postavlja v kulturni boj? Če je tako, naj angažira za razsodnike kulturnike in kulturni ce, ki bodo določali kulturne dimenzije tega boja, skrbeli za pošteno igro, da ne bo nizkih udarcev in podobnih nečistih potez, že na začetku postavili kulturne dimenzije in jih ločili od drugih, ekonom skih in političnih, da ne bo sporov. Šele v takem okolju, ko se bodo politiki in eko nomisti merili v znanju kulturnih veščin, poznavanju kulturne teorije in prakse, v kulturni zgodovini in aktualnem doga janju ter nenazadnje tudi v pismenosti, bomo lahko presodili dejansko kulturno vrednost in vrednote slovenske politike in gospodarstva in določili zmagovalca. Do takrat to ne bo nič drugega kot nava den, plehek, z vsemi žavbami namazan politični boj z najbolj banalnimi, profani mi, dobičkarskimi ekonomskimi interesi. In ga tako tudi imenujmo. To je boj brez kakršnekoli kulture in kulturnih kono tacij, kaj šele neke nadgradnje ali višje vrednosti. Nima veze s čimerkoli drugim, kar je treba politikom in gospodarstve nikom tudi naravnost povedati. Ko ome njajo kulturo ali celo umetnost, zvenijo pretenciozno, celo ko včasih priznajo, da se na to ne spoznajo, ko pokažejo, da jim je ob govorjenju o kulturi nerodno, ko poenostavljajo ali se počutijo nelagodno na kulturnih prireditvah ali ko razložijo, kaj si pod kulturo predstavljajo, kako si jo razlagajo in kako so odprti zanjo in za vse novo seveda.

gozdovih, teh je 55 odstotkov ozemlja, druga država v Evropi. Še enkrat kultura. Vem, da kultura ne prinaša takojšnjih dobičk ov, ampak pokaže rezultate na dolgi rok in zato ni popularna. Ali se vsaj zdi tako, saj ravno v državah, kjer je gospodarska rast najvišja, svoj razvoj utemeljujejo na kulturi. Zato je potrebna ogromna previdnost, ko nam v imenu eko nomije krčijo kulturne (in socialne) pravice. Posledica je naprej suženjstvo, nato izguba identitete. In zdaj gre prav za to. Ne odvija se kulturni boj, ampak najbolj primitivna kastna borba med izbranimi in izbirajočimi, pri čemer si izbrani dejansko želijo, da bi ostali to za ve komaj in nočejo več veliko izbiranja. Ni niti pomembno, za koga gre, ampak čim prej bo treba obrniti logiko in ne več opazovati z vrha, ampak gledati z dna. Zgoraj se je od stalnega sonca zgodila zaslepljenost in so čutila otope la, spodaj, v množici je živahno, brbota in tli, krešejo se mnenja in odvija se dialog.

Kot je rekel Marcel Duchamp v 20. stoletju, da prava umetnost prihaja iz »undergrounda« (podzemlja), in William Morris v 19. stoletju, da so samo umetniki in kriminalci lahko izven zakona, je zdaj (spet) tisti čas, ko se moramo svojih poslanstev zavedati. Danes je kultura tista, ki lahko reši družbo, ki lahko redefinira politiko in repozicionira ekonomijo. V global nem svetu je treba upoštevati vse povezave in poznati hevristiko in teorijo sistemov, da bi lahko doumeli vzročnost sedanje realno sti in posledičnost predstavljive prihodnosti. Množičnost in povezanost sta odločilni pri prepletanju različnih kultur v sliko skupne Evrope in z njo vred v ustvarjanju podobe sku pnega sveta. To je najpoglavitnejše poslanstvo naše generacije, ki je prva globalna, odkar svet stoji, da se potrudimo ustvariti sobivanje in sodelovanje, ki bo v prvi vrsti kulturno, nato Če ne bi bilo tako, bi danes slovensko ra lahko sledi še vse ostalo. Zavedati se moramo, zvojno strategijo utemeljevali na tem, kar da je naša realnost tudi evropska in svetovna, nas je ustvarilo, kar je naredilo človeka, da nas druži in ne ločuje. ▪ kar je sestavilo svet in našo globalno sku pnost, kar omogoča sodelovanje in sobi vanje – in to je kultura. Razvoj Slovenije je »Bistvo je v tem, da se treba postaviti na kulturne temelje in ga je politika pri nas ob nadaljevati v kreativnih področjih, izha osamosvojitvi identificirala jajoč iz bogatih naravnih virov in geograf z državo Slovenijo, kar je skih danosti, ne pa da se silimo z nečim, bilo na začetku nemara kar nam ni ne blizu ne dano. Spoznati potrebno, nikoli pa ni zmogla in priznati si moramo naše dodane vre tega dialektičnega premika k dnosti, ki so prvenstveno na kulturnem, lastnemu narodu, ki državo v umetniškem, znanstvenem in okoljskem področju. Na samooskrbi in pridelavi bistvu tvori.« hrane imamo še ogromno rezerve. Prav tako v (pitnih) vodah in lesu, saj smo po

8 9

OBRAZ MESECA

leta 1945 usmrčena v plinski celici v Ravensbrücku. Jackovega očeta Rogerja je Gestapo strpal v hišni pripor. Mati je z Jackom in njegovo starejšo sestro pra vočasno zapustila domači kraj in kljub vsem tragedijam je Jack med vojno leta 1942 dobil še mlajšo sestrico Marianne. Po diplomi iz političnih znanosti na pariškem Inštitutu za politične študije je Jack končal podiplomski študij javnega prava in ekonomije. Zgodnjo karierno pot je osredotočil na poučevanje, kul turo in podporo umetnosti. V svojem domačem mestu Nancy na severovzhodu Francije je najprej ustanovil Festival du Monde in od leta 1963 skoraj deset let deloval kot direktor gledališča Univerze Nancy, nato pa še dve leti kot direktor Narodnega gledališča Chaillot v Parizu. Kasneje je postal tudi ustanovitelj in predsednik Zveze evropskih gledališč (UTE). Hkrati je opravljal redno profe suro mednarodnega prava in izredno profesuro javnega prava, poleg tega je nekaj let deloval kot dekan Fakultete za pravne in ekonomske vede na Univerzi v Nancyju. Poučevanju prava se je po svečal tudi v obdobjih, ko je njegova politična stranka socialistov delovala iz opozicije (1986–1989 in 1993–1997). Leta politični in izobraževalni karieri 1961 se je poročil z Monique Buzinsky, s je postavil temeljne kamne, s katero imata dve hčerki – Carolin Lang katerimi spada med ključne je priznana filmska igralka. javne osebnosti v Franciji. Nekdanji minister za kulturo ter za izobraževanje Jack Lang bo 23. novembra v NOTRANJA POLITIKA: Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja gospod minister v Mariboru gost projekta Dvanajst. Lang je leta 1977 pristopil v socialistično stranko Parti Socialiste (PS), ustano ZASEBNO: družinska vljeno leta 1969, ki trenutno predstavlja zgodba in zgodnja kariera največjo levosredinsko politično opcijo Jack Mathieu Emile Lang (1939) je drugi v Franciji, ki na čelu s predsednikom otrok in edini sin, rojen v dobro situira stranke Françoisem Hollandom trenutno no sekularizirano družino Lang judo drži absolutno parlamentarno večino. vskih korenin. Jackova mati Marie-Luce Evropski in svetovni javnosti se je Lang je bila katoličanka, oče Roger in ded najbolj vtisnil v spomin kot francoski sta nadaljevala verigo uspešnega dru minister za kulturo v obdobjih med leti žinskega trgovskega podjetja, Jackova 1981 do 1986 in 1988 do 1992, nato pa je babica po materini strani Berthe pa je krajše obdobje deloval tudi kot francoski bila zelo vplivna medicinska sestra. minister za šolstvo. Vsi trije so pripadali Veliki loži prosto Kultura in umetnost sta Langu zelo zidarjev v Franciji. pri srcu. Leta 1981 je z glasbenikom in Družina je bila med drugo svetovno skladateljem Mauricem Fleuretom usta vojno močno prizadeta. Berthe je sode novil festival Fête de la Musique oziroma lovala s francoskim uporniškim giba svetovni dan glasbe. Prvotna zamisel njem, zato jo je leta 1944 zajel gestapo. za festival se je porodila ameriškemu Obtožena je bila propagande in kola glasbeniku Joelu Cohenu že leta 1976. boracije z uporniki ter pozno spomladi Lang je posvojil Cohenovo željo, da bi

V Jack Lang

»Nihče me ne more zbrisati s francoskega političnega zemljevida.« MAŠA MALOVRH

OBRAZ MESECA

se narodi po celem svetu enkrat letno zahvalili za čarobni dar glasbe. To naj bi se obeležilo s celonočno glasbeno prire ditvijo ob poletnem solsticiju 21. junija. Festival so na ta datum prvič izvedli leta 1982 v Parizu, danes pa je prireditev fenomen, saj se v praznovanje 21. junija vsakoletno vključi preko dvaintrideset držav po celem svetu. Kot minister za kulturo se je zavzemal tudi za približevanje kulture vsem druž benim slojem, zato je avgusta leta 1981 potrdil t. i. Langov zakon. Ta je založni kom omogočal uvajanje minimalne pro dajne cene knjig, ki so postale dostopne najširši množici bralcev. Lang je bil član Narodne skupščine kot predstavnik strateškega 6. okrožja Pasde-Calais (Dovrska vrata). Več kot deset let je bil župan mesta Blois, v boju za mesto pariškega župana leta 2000 pa je kandidaturo predal strankarskemu kolegu Bertrandu Delanoëju, saj se je želel vrniti v nacionalne politične vode. Čeprav se je letos spet pojavil kot kandi dat za člana Narodne skupščine na listi PS, se mu kot kontroverznemu članu stranke ni uspelo prebiti do izvolitve.

kolegov. Lang je izstopil iz vodstvenih vrhov stranke, čeprav je še vedno ostal njen član. Sarkozy je Langa leta 2009 imenoval za posebnega odposlanca v Severni Koreji. Sodeloval je pri pogovorih o severnoko rejskem nuklearnem programu in še pred javnim razkritjem njegove misije o rezultatih pogovorov poročal tudi namestniku državnega sekretarja ZDA Jamesu Steinbergu, ambasadorju ZDA v Južni Koreji Sung Kimu in drugim amba sadorjem držav, vpletenih v nuklearne zadeve, kot je Rusija. Strokovna javnost je za dotično misijo kritično prevpraševala Langovo kvalificiranost. Lang je dvome zavrnil z izjavo, da se je v tem poslanstvu zanašal predvsem na lastno intuicijo, da v tistem hipu Severna Koreja prestajala pomembne spremembe. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je avgusta 2010 Langa imenoval za posebnega svetovalca v zvezi s pravnimi vprašanji, ki zadevajo problem piratstva ob obali Somalije.

ZUNANJA POLITIKA: Lang in Sarkozy (?!)

Kot močna politična in družbena oseb nost je bil Jack Lang v medijih izposta vljen tudi v negativni luči. Lanska me dijska gonja proti njemu se je naslonila na površno in dvoumno izjavo filozofa in nekdanjega francoskega ministra za šolstvo, ki je na tej poziciji nasledil Langa, Luca Ferryja. Ferry je v oddaji o varovanju zasebnosti javnih oseb in podpihovanje škandalov v medijih na kanalu Canal+izjavil, da ve, kdo je skrivnostna figura nekdanjega ministra, ki so jo v Marakešu zasačili pri orgiji z mladimi fanti. Pogovor v oddaji se je vrtel okrog lani aktualnih seksual nih škandalov Langovih strankarskih kolegov Dominiquea Strauss-Kahna in Georgesa Trona, ker pa je Ferry govoril o bivšem ministru, so to mnogi povezali z njegovim ministrskim predhodnikom Langom. Na vprašanje, ali ima dokaze za podkrepitev svojih izjav, je Ferry dejal, da »nobenih očitnih«, a dodal še, da ima »pričevanja članov kabineta in državnih organov na najvišji ravni, ki so mu za upali celotno zgodbo«. Čeprav je Ferry kasneje v izjavi za časnik L‘Express jasno dejal, da »skrivnostni bivši minister ni bil Jack Lang«, je bilo prepozno.

Politične štrene je začel mešati leta 2007, ko se je odločil in sodeloval v komisiji za ustavne spremembe, ki jih je iniciiral te danji predsednik Nicolas Sarkozy, čeprav je bila ta poteza v nasprotju z načeli soci alistične stranke, ki ji je Lang pripadal. Na dan glasovanja je bil kot pripadnik socialistične parlamentarne opcije edini, ki je glasoval za uvedbo predlaganih ustavnih sprememb. Za potrditev spre memb je bila namreč potrebna tripetin ska parlamentarna večina, spremembe pa so bile sprejete s 539 glasovi za in 357 proti. To je pomenilo, da so bile sprejete z razliko enega glasu. Socialistična stran ka je za izid ostro obtožila Langa – njen predstavnik za javnost je dejal, da je Lang s tem dejanjem prestopil mejo in »zato ne spada več k družini naše stranke«, predsednik socialistične parlamentarne skupine Jean-Marc Ayrault pa, da je Lang s tem dejanjem prestopil Rubikon. Lang se je na obtožbe strankarskih kolegov odzval z močno izjavo: »Nihče me ne more izbrisati s francoskega političnega zemljevida.« S svojo odločnostjo je izzval številne kritike s strani strankarskih

MEDIJSKO KLEVETANJE: del paketa javne osebnosti

»Čeprav je Ferry kasneje v izjavi za časnik L‘Express jasno dejal, da ‚skrivnostni bivši minister ni bil Jack Lang‘, je bilo prepozno.«

Leta 2005 so maroške oblasti izvedle nočno racijo v eni izmed razkošnih ma rakeških vil, kjer naj bi zelo posebna stranka izkoriščala »eksotične uslu ge«. Policisti so v raciji ugotovili, da je bila skrivnostna stranka moški, ki se je »igral« z mladimi fanti. Po aretaciji je bila na policijski postaji potrjena njegova identiteta in s tem razkrito dejstvo, da je bil aretiranec tudi nekdanji francoski minister. Francoski konzulat v Maroku je zadevo hitro pometel pod preprogo in vsi sodni postopki so bili zaradi po manjkanja dokazov opuščeni. Langa so podobne insinuacije desno orientiranih francoskih medijev, po vezane s pedofilijo, zasledovale že od leta 1995, še posebej med predsedniško kampanjo leta 2002. V članku, ki je bil leta 2005 objavljen v L‘Expressu, je Lang predstavljen kot politik, na katerega se težave lepijo kar same od sebe; kot župan Bloisa ali pa minister za kulturo in ka sneje izobraževanje je bil Lang večkrat obdolžen različnih kaznivih dejanj, od »ropanja« javnih blagajn za podeljevanje osebnih denarnih nagrad in bonusov, do tega, da naj bi si prilastil avtorstvo številnih knjig, ki naj bi jih le začel pisati, pa so jih zanj dokončali drugi. Tudi v tem primeru je desna opcija zade vo izkoristila in preko zainteresiranih medijev pristavila še Langove pretekle »grehe«. Langovi predstavniki za stike z javnostjo so obtožbe ostro zanikali in podali izjavo, da Lang s svojimi odvetniki preverja možnosti za vložitev tožbe proti Ferryju zaradi obrekovanja. Lang je ostal miren in klevete so izginile v pozabo. ▪

10 11

DOGODEK MESECA

Projekt SOFT CONTROL: umetnost, znanost in tehnološko nezavedno bo od 14. novembra do 15. decembra na različnih lokacijah v Mariboru in Slovenj Gradcu gostil umetnike, ki bodo v temo zarezali s pomočjo najnovejših medijev 21. stoletja: robotike, informacijske tehnologije, biomedicine in nanotehnologije.

g Do OD

ek M ES

Hibridno S bivanje živali, človeka in stroja Zora Žbontar

mo v dobi, v kateri se hitreje misli, v kateri se hitreje gibljemo in zdi se nam, da poteka vzporedno s tem tudi čas hitreje. Zdi se, da se avtorji, ki bodo sodelovali v projektu SOFT CONTROL: umetnost, znanost in tehnološko nezavedno, dobro znajdejo v hitrem svetu informacij, ki je zaradi sodobnih tehnoloških sredstev vse bolj globalno povezan. V svojih projektih z ambi valentno distanco presegajo ločnice med živaljo, človekom in strojem, med dihotomijo natura/ kultura, tehnologija/umetnost, duh/materija. Vse se spaja in staplja v hibridno tekoče bivanje. Na ta način zasukajo definicijo subjekta in njegovega telesa, ki jo bo ob hibridnih automatonih in novih dimenzijah bivanja treba na novo premisliti. Ob tem se zastavlja vprašanje, na kakšen način se v sodobnosti konstituira naša subjektivnost? Na to vprašanje bodo od 14. novembra 2012 do 15. de cembra 2012 na različnih lokacijah v Mariboru in Slovenj Gradcu poskušali odgovoriti predsta vljeni umetniki s pomočjo najnovejših medijev 21. stoletja: robotike, informacijske tehnologije, biomedicine in nanotehnologije. Vzporedno bosta potekala izobraževalni program z delavnicami in mednarodna interdisciplinarna konferenca. Zabrisovanje in preseganje ločnic med človekom ter strojem kurator projekta Dmitry Bulatov

DOGODEK MESECA

1. Brandon Ballengée (US). Malamp Reliquaries, 1996 – še traja. Unikatni IRIS odtisi na vodno-barvnem papirju. 2003–07. vir Z dovoljenjem Ronald Feldman Fine Arts, New York in Verbeke Galley, Antwerpen

3. Bill Vorn (CA). DSM-VI, 2012. Robotska instalacija. BIAN, 2012 Festival Elektra 4. Ursula Damm (DE). Greenhouse Converter, 2010. Interaktivna instalacija, vir fotografija z dovoljenjem umetnice. 2010, Ursula Damm

2. Vicky Isley in Paul Smith (UK). Real Snail Mail, 2008 – še traja. Instalacija, zasnovana na omrežju z RFID tehnologijo. vir Z dovoljenjem Boredomresearch in [DAM] Berlin/ Köln. 2011, foto Kaupo Kikkas

postavi pod vprašaj. Pravi, da se ne smemo bati lastnega razlikovanja in drugačnosti, saj se na ta način šele izoblikuje naša identiteta. Sam vidi nevarnost v mehanizaciji istega in identičnega, ki jo spodbuja sodobna tehnologija, zato tudi naslov vsebuje besedno zvezo tehnološko nezavedno.

Doba sporočanja

Govorimo o dobi, v kateri se vse hitreje giblje, naša telesa v obliki lebdečih virtualnih podob naseljujejo računalniške zaslone. Instalacija Prava polžja pošta (2010) bo spodnesla paradi gme o hitrosti in učinkovitosti sodobnega časa. Vicky Isley in Paul Smith iz Velike Britanije, ki delujeta v okviru Boredomresearch, sta izobli kovala žive polže za prenos elektronske pošte. V trenutku, ko kliknete »pošlji« na Real Snail Mail, sporočilo potuje s svetlobno hitrostjo do strežnika, kjer čaka na polža, ki potem nadaljuje prenos sporočila do naslovnika. Avtorja sta tako želela podčrtati, da nas hitrost prej zasužnji kot osvobaja. Zastavljata nam vprašanje, »ali je v tem hitrem tempu bivanja prostor za stvari, ki zahte vajo svoj čas. Prava polžja pošta ni samo počasna, temveč tudi krhka, nepopolna in nezanesljiva. Na ta način osvetlita konflikt med učinkovitim komunikacijskim sistemom poslovanja in človeško zmotljivo naravo.« Vicky Isley je poudarila, »da sta s to instalacijo želela, da se za hip ustavimo in premislimo naš odnos do drugih.« Parodijo na pošiljanje twitter sporočil bosta v maniri da daistov podala Guy Ben-Ary in Kirsten Hudson v mešani medijski skulpturi Mušji tweet (2012). Muhe bodo s svojim gibanjem v akrilni krogli preletavale tipkovnico, s čimer se bo zapisalo naključno besedilo, ki bo potem poslano v obliki twitter sporočila. Muhe bodo glavni akterji tudi v mešani medijski skulpturi Mušji cepelini (2010) avtorja Davida Bowena iz ZDA. V vsaki izmed

»Zabrisovanje in preseganje ločnic med človekom ter strojem kurator projekta Dmitry Bulatov postavi pod vprašaj. Pravi, da se ne smemo bati lastnega razlikovanja in drugačnosti, saj se na ta način šele izoblikuje naša identiteta. Sam vidi nevarnost v mehanizaciji istega in identičnega, ki jo spodbuja sodobna tehnologija.«

komor, pritrjenih na s helijem napolnjene balone, živi do petdeset muh, ki določajo gibanje balonov. V interaktivni instalaciji Toplogredni pretvornik (2010) Ursule Damm iz Nemčije pa bomo lahko opazovali ekološko ravnovesje v akvariju med algami in vodnimi bolhami.

Umetnost kot raziskovanje

Vzpostavljajo se tehnološki sistemi, ki so nelo čljivi del biološkega organizma, ga dopolnju jejo ali nadomeščajo njegov del. Umetnost kot raziskovanje ostaja pomembno polje projekta SOFT CONTROL: umetnost, znanost in tehnološko nezavedno. »Transznanost ni več znanost v tradi cionalnem smislu besede, tj. v skladu z modernim modelom znanosti Newtonovega tipa, postane še marsikaj drugega, odpira se v javni prostor, discipline vključujejo druge znanstvene discipline. Takšna odprtost dovoljuje tudi priklop umetnosti. Po drugi strani se z umetnostjo dogaja podobno – ni več umetnost v modernem smislu, postala je raziskovanje, filozofija, družbeni servis itd., kar določa tako pogoje produkcije kot pogoje distribu cije,« je poudarila Polona Tratnik. V performativni instalaciji Iniciacija (2012) bo rekonstruirala tkivo človeškega srca in vitro. O tem, kakšne pozitivne posledice ima lahko to za širšo družbo, avtorica pravi: »Sama zamisel organa, ki ga vzgojimo pod umetnimi pogoji, in vitro, ločeno od človeškega telesa, ki bi bil tudi funkcionalen in bi ga bilo

12 13

DOGODEK MESECA

»Kdo nosi odgovornost za naša telesa?«

»Na razstavah bodo roboti postavljeni na človeško pozicijo, saj bodo mislili, z nami komunicirali, imeli bodo depresijo, delirij in druge oblike vedenjskih in mentalnih motenj.«

mogoče presaditi v človeka, ima izjemne posle dice v smislu možnosti regeneracije telesa. V tej zamisli se tkivno inženirstvo uresničuje v svoji pravi razsežnosti, tj., da lahko učinkovito pomaga pri transplantacijah, tudi pri zapletenih tkivih in celo organih. Regenerativna medicina ima pomembne biopolitične učinke.« Nezaupljivost do tehnoloških sistemov bo Polona Tratnik predsta vila na mednarodni interdisciplinarni konferenci, kjer bo spregovorila o možnem upiranju oblasti tehnologije. Kritiko na dogajanje pri poigravanju s človeško biološko materijo na družbeno neavto rizirane načine bo podal projekt In potēntia (2012) avtorjev Guyja Ben-Aryja in Kirsten Hudson iz Avstralije. Stvaritev življenja iz surove snovi in človeškega znanja bosta pod vprašaj postavila Oron Catts in Ionat Zurr iz Avstralije v instalaciji Surova snov (2012). V projektu MaSm Metatransformacija (2011) bo Maja Smrekar v začasnem mobilnem laboratoriju raziskovala možnosti, da bi človeška molekularna proizvodna zmogljivost v DNA po stala blagovno sredstvo v primeru potencialnega globalnega primanjkljaja hrane. S tem zastavlja vprašanje, kdo nosi odgovornost za naša telesa. Iskanje in posnemanje življenja se bo, sicer le na ravni iluzije, nadaljevalo v mešani instalaciji Fields 2.1 (2009–12). Umetniška skupina »Kuda begut sobaki« iz Rusije poskuša z ustvarjanjem iluzije ponazoriti učinek zavesti v neživi snovi. Magnetno polje in tehnologija magnetne tekočine sestavlja premikajoče se oko, ki gledalca opazuje. Avtorji so povedali, da s tem projektom raziskujejo opazovalca in občutek, ko si opazovan. Sprašujejo se, »kaj oz. kdo v človeku vzbuja občutek zavesti«. Avtorja v raziskovalnem projektu Onostranstvo (2009), James Auger in Jimmy Loizeau iz Velike Britanije, prav tako raziskujeta sledi življenja po smrti, a brez iluzije. Projekt namreč predpostavlja ohranjanje človekovega kemičnega potenciala po biološki smrti s pomočjo mikrobne gorivne celice, ki bi se shranjeval v bateriji. S tem poka žeta na spolzek teren med sistemom religioznih prepričanj in znanostjo ter tehnologijo. Andrew Gracie bo v mešani medijski instalaciji Deep Data Drosophila titanus (2012) raziskoval, kako se širijo naše meje vednosti pri raziskovanju vesolja. Obuja

»Zaenkrat vemo, da je počasno vibriranje možganov povezano z umirjenim in meditativnim stanjem, hitrejše pa odraža naše vznemirjenje, navdušenje ter stanje koncentracije.«

DOGODEK MESECA

temeljna vprašanja, kako se je pojavilo življenje na Zemlji in v kakšnih oblikah bi ga lahko srečali izven našega planeta.

Tehnike opazovanja in gledanja

Raziskovanje tehnik opazovanja in gledanja sestavlja instalacijo Informatika očesnega sledenja (2011–2012) avtorja Seika Mikamija z Japonske. Interaktivna medijska instalacija služi za ko munikacijo s sledmi vidnih linij v virtualnem prostoru med dvema udeležencema. Mikamija zanima srečanje dveh pogledov, ki sprožita nove dimenzije. Mikami nam je povedal, »da ne raz iskuje novih oblik komuniciranja, temveč želi odkrivati komunikacijske kanale znotraj nas samih. V svojem delu vselej obravnava komple ksno človeško percepcijo, v kateri je premalo raziskano samo človeško telo, zato v svojih insta lacijah posamično pristopa do vida, sluha, tipa in drugega.« Vpogled v možgansko aktivnost pri molčečem strmenju bo ponudila realno-časovna instalacija in znanstveni eksperiment Merjenje magičnosti skupinskega strmenja (2011) avtorjev Marine Abramović, Suzanne Dikker in Matthiasa Oostrikoma, skupaj s sodelujočimi na poletni delavnici Umetnost in znanost: vpogledi v zavest (Watermill center, New York). Suzanne Dikker je povedala, da so bili na poletni delavnici vsi fascinirani nad instalacijo Marine Abramović, predvsem nad močno povezanostjo med avtorico in njenim občinstvom. Zato so se odločili, da performans nadgradijo in spremenijo v nevro znanstveni eksperiment. »Skupaj z Matthiasom Oostrikom sva osnovala EEG tehnologijo, da bi lahko obiskovalci opazovali svojo aktivnost možganov v realnem času.« Gre torej za nada ljevanje raziskovanja neverbalne komunikacije kot v performansu The Artist is Present (2010) v MoMA, kjer je Marina Abramović v času svoje retrospektive vsak dan nepremično zrla v ljudi. »Udeleženci v instalaciji Merjenje magičnosti skupinskega strmenja bodo izpostavljeni pogledu drugega udeleženca. Ne bodo sodelovali zgolj v umetniškem projektu, temveč bodo pomagali znanstvenikom pri odkrivanju, kako očesni stik deluje na možgansko aktivnost.« Suzanne

Dikker je poudarila, »da jih zanimajo predvsem razlike v aktivnosti možganov med opazovanjem dveh neznancev, zaljubljencev, prijateljev. Morda lahko prepoznamo več sinhronosti v aktivnosti možganov med dvema prijateljema.« Le ugibamo lahko, kaj valovanje možganov pove o dogajanju v naših glavah. Dikkerjeva pravi, »da je treba opraviti še veliko raziskav, preden bomo lahko sklepali o človeških čustvih in mislih iz slike va lovanja možganov. Zaenkrat vemo, da je počasno vibriranje možganov povezano z umirjenim in meditativnim stanjem, hitrejše pa odraža naše vznemirjenje, navdušenje ter stanje koncentracije. Obiskovalci se tako lahko seznanijo z znanstve nim procesom in z znanstvenimi izsledki, ki običajno sprožajo več vprašanj kot odgovorov,« je zaključila Dikkerjeva.

Od bakterije do dvoživke

V okviru projekta Soft Control si bomo lahko ogledali tudi mešano medijsko instalacijo Zlati golob (2010) Tuura Van Balena iz Belgije, ki je zasnoval posebno vrsto bakterije. Če z njo kr mimo golobe, se njihovi iztrebki spremenijo v detergent, medtem ko je sama bakterija popol noma neškodljiva za golobe. Pokaže se brezmejna človeška domišljija pri uporabi biotehnologije prihodnosti. Na ogled bo tudi projekt Malamp relikvariji Brandona Ballengéeja iz ZDA, ki že od leta 1996 raziskuje pojav deformacij pri dvoživ kah. Njihova populacija je namreč v zadnjih letih

5. Polona Tratnik (slo). Iniciacija, 2012. Matične celice Mesenchymal, označene z Vimentin (PE). foto Marko Strbad

6/7. Kuda begut sobaki (RU). Fields 2.1, 2009–12. Mešana medijska instalacija,

vir fotografija z dovoljenjem umetnikov. 2012, foto Juri Plastinin

8. Seiko Mikami (JP). Eye-Tracking Informatics, 2011–2012. Interaktivna instalacija, Yamaguchi Center for Arts and Media (YCAM), vir slika z dovoljenjem umetnice. 2010, foto Ryuichi Maruo

9. Tuur Van Balen (BE). Pigeon d‘Or, 2010. Mešana medijska instalacija. 2010, foto Pieter Baert

10. Marina Abramović (RS/US) ter Suzanne Dikker in Matthias Oostrik (NL). Measuring the Magic of Mutual Gaze, 2011. Garage Center for Contemporary Culture, 2011. vir Avtorske pravice Marina Abramović, 2011. Foto Maxim Lubimov, Garage Center for Contemporary Culture

14 15

DOGODEK MESECA

11. Louis-Philippe Demers (SG). Artificial Mi(s)tosis, 2010. Samostojna robotska instalacija, vir slika z dovoljenjem umetnika. 2010, Louis-Philippe Demers

12. Floris Kaayk (NL). The Origin of Creatures, 2010. vir Skica za film, z dovoljenjem umetnika. 2010, Floris Kaayk

13. Stelarc (AU). Protetična glava (konstrukcija), 2003. Utelešen konverzacijski agent, vir slika z dovoljenjem umetnika, 3D model: Barrett Fox. 2009, foto Amy Youngs

doživela skrb zbujajoč upad po vsem svetu. LouisPhilippe Demers iz Singapurja je v sodelovanju z Brandonom Ballengéejem skonstruiral robotski artefakt Umetna mi(s)toza (2010), ki je izpeljan iz naravnega primerka, kar stopnjuje strašljivost artefakta. Videli bomo namreč obliko žive žabe z več zadnjimi okončinami, ki so rezultat zajedavske infekcije in hkrati simptom degradacije okolja.

Prek človeka k robotu

Na razstavah bodo roboti postavljeni na človeško pozicijo, saj bodo mislili, z nami komunicirali, imeli bodo depresijo, delirij in druge oblike ve denjskih in mentalnih motenj, kot npr. v robotski umetniški instalaciji DSM-VI (2012) avstralskega umetnika Billa Vorna. Zakaj bi želeli skonstruirati bitja z resnimi psihičnimi težavami? Bill Vorn je povedal, da želi na tak način podčrtati nasprotje tega, kar običajno pričakujemo od robotov. S tem, ko jih naredi abnormalne, jih naredi manj predvidljive, s čimer postanejo bolj podobni av tonomnim človeškim bitjem. Roboti pa bodo postavljeni tudi na pozicijo mesojedih rastlin. Avtorja James Auger in Jimmy Loizeau se bosta predstavila tudi s projektom Mesojedi hišni roboti (2009), v katerem roboti črpajo energijo iz letečih insektov in glodavcev preko mikrobne gorivne celice. Louis-Philippe Demersov robotski per formans Tillerjeve plesalke (2010) bo otvoritveni performans. Na odru bo skupina dvanajstih majhnih, samostojno nastopajočih robotov. Gre za aluzijo na plesalke z začetka 20. stoletja in na zahtevo po njihovih tehničnih sposobnostih. Roboti bodo lovili ravnotežje samo s pomočjo trupa in ramen, kljub temu pa bodo prikazali raznolikost izražanja in vedenja. Demers tako

tesno približa človeka stroju. Na ogled bo projekt The Drill Bot – Robot Partner 3.0 (2009), v katerem se Stefan Doepner in Lars Vaupel posvečata raziskavam robotov za praktično rabo. Tako bi lahko povečali naše življenjsko udobje, ti pa bi postali naši vsakdanji spremljevalci. S tematiko robotov se bo ukvarjal tudi Leo Peschta iz Avstrije v projektu Razparač (2007–2010). Neprostovoljno mišično krčenje, sproženo s pomočjo digitalnega računalnika, bo prikazano v dokumentarnem videofilmu Morfologija/premik obraza (2005) avtorjev Arthurja Elsenaarja in Remka Schaja iz Nizozemske. Stelarc iz Avstralije se bo predstavil s Protetično glavo (2003–09), ki je narejena tako, da se je sposobna pogovarjati z obiskovalcem. Možne so nastavitve obraznih izrazov, za nameček zna recitirati poezijo. Fascinacija nad stroji je dvojne narave, računalniška telesa so namreč na trenutke moteče živa, saj nas s svojim strašljivim avtoma tizmom spomnijo na našo labilnost, minljivost in zamenljivost. Obstajajo proti človeškemu ustroju življenja in rasti, ki težita k razpadu in k deformaciji forme, kot fantastična bitja v znan stvenofantastičnem animiranem filmu Izvor bitij (2010) Florisa Kaayka z Nizozemske. Zaključimo po polžje, počasi, nepopolno, ne zanesljivo in z zastojem v času, z razmislekom, kako se umestiti v svet, prepreden z novimi tehnologijami? Neizogibno se nam ponuja ne popoln odgovor. Okruške pomenov bo z različ nimi predstavljenimi avtorji iskal projekt SOFT CONTROL, kjer bodo predstavljene možnosti in omejitve, ki jih v naša življenja prinaša hiter tehnološki razvoj. ▪

intervju meseca

Intervju z Renato Salecl:

»Če nimaš denarja, nimaš česa izbirati.« Gabriela Babnik foto DOMEN PAL

ajprej nekoliko zadržana, nato z rahlim nasmeškom na obrazu, dokler se nisva začeli pogovarjati o tem, kako najti čim cenejši let do Pariza. Renata Salecl (Slovenj Gradec, 1962), filozofinja in sociologinja, redna profesorica in znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica predava na Cardozo School of Law v New Yorku ter na School of Law, Birkbeck College, University of London. Prav tako je gostujoča profesorica na BIOS Centre na London School of Economics. Na vprašanje, ali svoje znanstvene knjige in eseje, ki so bili do sedaj prevedeni v deset različnih jezikov, piše v angleščini, odgovori pritrdilno. »Tako dobim večjo distanco,« reče, se zavrti na stolu in med pogovorom z enim očesom ves čas pogleduje k telefonu, ki ji ga je, kot pojasni pozneje, podaril sin, očitno središče njenega vesolja.

16 17

intervju meseca

O zadnji knjigi Renate Salecl Izbira (Choice, 2010) je britanski pisatelj Hanif Kureishi zapisal, da gre za »sijajno delo o stiskah našega časa, za katerega si ne morete privoščiti, da ga ne bi prebrali«. Krilatica, ki pa jo je v tem primeru treba vzeti resno. Renata Salecl namreč s pomočjo Lacanove teorije o velikem Drugem v elegantno spisanem eseju pokaže, kako smo zaradi današnjega pre obilja izbire bolj prestrašeni kot kadarkoli prej in manj svobodni, kot si mislimo. Vztrajanje pri izbiri je porodilo obsesivno potrebo po nadzoru in predvidljivosti ter sočasno hromeč strah pred smrtjo in izničenjem. Ideologija poznega kapitalizma, ki propagira večno sedanjost, se torej zelo težko spopada s staranjem in umira njem, in še več, ideologija izbire nam »izbere« obsesivno osebnost. Analize načinov, kako se subjekt danes spopri jema z odsotnostjo velikega Drugega – preko narcisističnega samoobčudovanja (subjekt je v tem primeru obseden s spreminjanjem svojega telesa s pomočjo čezmernih diet, vadb, plastične kirurgije) ali pa »kulture pritoževanja«, se zdijo resničnejše od resničnosti. Avtorice sicer ne zanima toliko mentalni horizont Slovenije in Slovencev, kot jo zanimajo širši družbeno-zgo dovinski pojavi. Njeno prevpraševanje, kako je zahodna kultura prenehala seznanjati subjekt z institutom meje in obenem opustila kategorijo negativnosti, pri čemer je ustvarila ideologijo, ki subjekt izpostavlja nenehnemu pritisku uži vanja, je ves čas jasno, konstruktivno, čeprav še vedno zavezano strasti, kar se najlepše izraža na primeru analiz umetniških del. John Lennon je čudovito pel, da je »življenje tisto, kar se ti zgodi, medtem ko si zaposlen z delanjem drugih načrtov«. To velja tudi za izbiro, zapiše Renata Salecl v zaključku knjige Izbira: zdi se, da sta razmišljanje o izbiranju in izbira nje dve različni stvari. Vendar si vseeno lahko izberemo, ali bomo sprejeli ali zavrnili tiranijo izbire – začnemo pa lahko tako, da razumemo, kaj nam v resnici ponuja. Kaj se je v času poznega kapitalizma zgodilo z nami, kaj smo spregledali in česa nismo? Lahko še govorimo po Walterju Benjaminu, da je kapitalizem nova religija? V tem trenutku verjetno ne? Sama pa mislim, da celo bolj kot prej. Kljub temu da smo še vedno v izjemni ekonomski krizi, ni prišlo do radikalnih premišljanj o naravi kapita lizma niti ne o tem, v katero smer bi se razvijali. Posledično tudi ni prišlo do kontinuiranih, organiziranih uporov. Po mojem mnenju se je celo povečalo zanikanje resnosti situacije. Zdi se, kot bi tiščali glavo v pesek, zato mislim, da

»Evropa je zavezana preteklosti vsekakor bolj od Amerike, na nek paradoksen način celo bolj od nekaterih hitro razvijajočih se azijskih držav. Vendar Evropa preteklost običajno preigrava glede na trenutne politične boje. Preteklost torej vedno potegnemo iz preteklosti na politično determiniran način. In predvsem takrat, kadar jo potrebujemo za zdajšnje boje.«

je teza Walterja Benjamina, da je kapitalizem religija in da je tisti, ki vanj ne verjame, hitro dojet kot heretik, danes še bolj aktualna kot prej. Še vedno namreč verjamemo v logiko trga. Trg pravzaprav nazivamo, kot bi šlo za živo bitje. Celo trenutna kriza nas ni spomnila na to, da je trg vedno odvisen od države, od regulacij, od zakonov. Da je ideja svobodnega trga ena največjih iluzij, v katero na žalost še vedno verjamemo ali pa se vsaj delamo, da vanjo verjamemo. Toda že sama ideja upora je problematična. Tako imenovan liberalno-demokratični kapitalizem načeloma poveličuje idejo izbire, vendar le do trenutka, ko ponudba vsebuje potrošniški model izbiranja. Problem je po eni strani v tem, da je upor hitro dojet kot nekaj, kar lahko subvertiraš tako, da ga vključiš v funkcioniranje kapitalizma. Zelo hitro se namreč upor uporabi za marketinški potek. Celo v primeru protestov v Londonu smo videli, da so upirajoči se mladci nosili majice, ki so preigravale idejo upora, vendar kot del marketinga. Zelo zanimiv je na primer slogan, ki ga uporablja Adidas – Ran as if you took something (Teci, kot da si nekaj ukradel). Vidimo, da marketing upor zelo hitro predstavlja kot še en način prodaje. Na drugi strani pa imamo celo vrsto ljudi, ki se nimajo komu upirati. Ker so marginalci, na začasnih pogodbah, brezposelni, imigranti, brez papirjev, brez pravic. In ta skupina se zelo povečuje. Problem je v sami artikulaciji upora? Seveda, naslednji problem je, da so tisti upori, ki jih vendarle imamo, relativno slabo artiku lirani ali pa ne zdržijo dolgo. Takšna stvar se je zgodila z gibanjem Occupy Wall Street, za katerega osebno mislim, da je imelo zelo velike potenciale, je pa na žalost v tem letu izgubilo precejšno moč. Upala sem in še vedno upam, da se bo iz tega upora razvilo resnejše gibanje, da bo prišlo do večjega oblikovanja manjših gibanj, do radikalnih premislekov, v katero smer gremo. Trenutna situacija sicer kaže, da bo premor nekoliko daljši, kot sem sprva mislila. Torej je izstop iz ideologije izbire možen zgolj na način premisleka? Mislim, da morata biti aktivirani obe ravni. Seveda premislek, vendar hkrati tudi preigravanje novih alternativ, celo novih utopij, radikalna kritika institucij, radikalna kritika obstoječe ideologije. In seveda upor takrat, kadar obstaja možnost, da ljudi, ki želijo izraziti svoje nestri njanje z nastalo družbeno-ekonomsko situacijo, organiziramo. Ena ključnih tez gibanja Occupy

intervju meseca

Wall Street je bila – poudariti absurd, da 1 od stotek prebivalstva, predvsem zaradi izjemno kompliciranih finančnih malverzacij, dejansko nadzoruje preostalih 99 odstotkov. Problem je, da se je situacija s krizo še poglobila. Danes se je namreč ekonomska moč tega 1 % prebivalstva še povečala in je celo večja, kot je bila pred letom ali pred nekaj leti, ko se je kriza začela. Se pravi, da trenutno dogajanje, ki je posledica dogajanja desetletje pred tem, ne pomeni sprostitve napetosti? Potemtakem še nismo prišli do točke nasičenosti, prenasičenosti? S čim? Z materialnim, z egocentrizmom, z osredotočenostjo nase. Sama ne mislim, da je posameznik (pre)nasičen. Problem sodobnega posameznika je predvsem v tem, da je poln tesnobe, občutka krivde. Da je torej nenehno v strahu za preživetje in da je nenehno pod vplivom katastrofičnih scenarijev, ki jih piše politika, ki pa je pravzaprav dolžna družbo voditi v smeri poenotenja, razmišljanja o perspektivi, prihodnosti. Vse, čemur smo danes priča, je ideologija rezanja, krajšanja, izključeva nja. In to po mojem mnenju vpliva na dejstvo, da se posameznik čuti vedno bolj paraliziranega. Tu opravljajo svojo zelo nesrečno nalogo tudi mediji, ki so postali nekakšen mehanizem, kjer se katastrofična ideologija še potencira. In seve da, v vsaki državi vidimo mehanizme iskanja notranjih sovražnikov, predvsem pa zunanjih. Vzpostavljanje nenehnega občutka ogroženosti za posameznika je danes še bolj prisotno v Evropi kot pa v Združenih državah. Združene države imajo že zaradi velikosti in ekonomske moči na nek absurden način še vedno prisotno ideologijo možnosti, razvoja, optimizma, prihodnosti.

»Mislim, da do upora niti ne bo prišlo tako hitro. Kapitalizem temelji na tem, da posameznika sili v trošenje, da ga zavezuje k želji po novih objektih. Vsa ideja razvoja, kakor si jo danes predstavljamo, gre v razvijanje novih objektov, v prodajo, v povečanje prodaje. Ne razmišljamo o tem, da bi svojo kreativno energijo uporabili za kaj drugega, da bi razmišljali o intervenciji, da bi na primer svoj kreativni čas uporabili za pomoč starejšim, onemoglim ali pa recimo za odnose oziroma za ekološke projekte.« zadnje desetletje ustvarila iluzija večne sedanjosti: preteklost ni pomembna, prihodnost pa si ustvarjamo sami. Kako sta ti dve časovni ravni združljivi? Evropa je zavezana preteklosti vsekakor bolj od Amerike, na nek paradoksen način celo bolj od nekaterih hitro razvijajočih se azijskih držav. Vendar Evropa preteklost običajno preigrava glede na trenutne politične boje. Preteklost torej vedno potegnemo iz preteklosti na politično determiniran način. In predvsem takrat, kadar jo potrebujemo za zdajšnje boje. Zakaj je izbira vedno povezana s tesnobo? Tu gre za več mehanizmov. Ideja, ki me je vodila pri pisanju knjige, je bila – analizirati, kako neka ideologija zagrabi ljudi, ne da bi vanjo tudi verjeli. Posameznik si racionalno seveda ne misli, da lahko v življenju vse izbira. Od svojega telesa do tega, kaj se bo zgodilo z njegovimi otroki, vseeno pa ob tem ne izraža kritike ideologije, znotraj katere živi. Tovrstno funkcioniranje me je spomnilo na logiko delovanja komunizma. Z njim se velika večina posameznikov ni identificirala, hkrati pa ga tudi niso odkrito kritizirali, jasno, zaradi takratnih represivnih totalitarnih režimov. Danes mislim, da gre za podobno logiko. Posamezniki imajo prav tako zelo malo možnosti kritike ideologije izbire, čeprav se niso identificirali z njo, na primer, da bi si mislili, da so vsemočni, tako kot jih pač ta ideologija naslavlja. Istočasno ideologija izbire povečuje občutek tesnobnosti, še bolj pa občutek krivde. In prav tu mislim, da je njen uspeh. Ideologija izbire je krasen način za perpetuiranje kapitalizma, kot ga poznamo.

V Ameriki je kapitalizem, če vas prav razumem, naletel na bolj plodna tla? Predvsem, ker je bilo na voljo dovolj prostora. Ideja osvajanja novih teritorijev je bila v Ameriki zelo hitro povezana z idejo osvajanja novih fi nančnih moči. V Evropi že zaradi pomanjkanja prostora, zaradi drugačnega odnosa do zemlje, logike optimizma že dolgo, že več stoletij nima mo. V Ameriki še danes vidimo ljudi, ki gredo v divjino in poskušajo tam zgraditi novo mesto. V Kaliforniji, na primer, imamo še vedno ljudi, ki nosijo zastavo, da bi jo zapičili v puščavo in si tam zgradili neko mesto ali idejo prihodnosti. Paradoks je, da obsesivnost, ki jo spodbuja ideologija poznega kapitalizma, v resnici pušča Toda Evropa je kljub zavezanosti preteklosti zelo malo prostora izbiri. začela živeti v sedanjosti. V knjigi Izbira na- Posamezniki imajo paradoksalno vse manj, in ne mreč postavite tezo, da se je v razvitem svetu vse več izbire. Tudi tisti, ki so relativno premožni,

»Problem je v tem, da je upor hitro dojet kot nekaj, kar lahko subvertiraš tako, da ga vključiš v funkcioniranje kapitalizma. Zelo hitro se namreč upor uporabi za marketinški potek. «

18 19

intervju meseca

imajo manj izbire, iz preprostega razloga, ker so radikalno preobremenjeni z delom. Ni namreč nujno, da če imaš veliko denarja, da imaš tudi veliko prostega časa in bi se lahko šel izbiro, za katero predpostavljaš, da naj bi ti bila omogo čena. Po drugi strani pa posamezniki izbirajo glede na to, kaj drugi okoli njih izbirajo ali pa glede na to, kaj je družbeno sprejemljiva izbira. Posamezniki so tudi zelo določeni s svojimi ne zavednimi nagnjenji, fantazmami. Predvsem pa je problem izbire ta, da je posameznik, ki ga ta ideologija naslavlja, dojet kot potrošnik. Razlika je namreč med posameznikom, ki je dojet kot prazen subjekt, kjer gre načeloma tudi za nosilca človekovih pravic, in med posameznikom, za katerega predpostavljamo, da ima možnost izbire. Možnost izbire imamo namreč samo v primeru, če imamo zagotovljene minimalne finančne pogoje, da izbiro izvajamo. Sploh na način, kot je zdaj v Združenih državah problematizirana ideja izbire zdravstvenega zavarovanja. Če nimaš denarja, da bi si privoščil usluge, nimaš česa izbirati. Zanimivo je, da tudi posamezniki, ki te finančne možnosti nimajo, podpirajo idejo abstraktne izbire. Kot sem že dejala, v ideologiji izbire je posameznik na paradoksen način dojet kot vsemočen. Kot tisti torej, ki lahko dirigira svojo prihodnost ali pa pri hodnost svojih najbližjih, otrok na primer. Manj si morda mislimo, da lahko vplivamo na stvari zunaj nas. Čutimo torej, da imamo neizmerno moč pri oblikovanju lastnih življenj, čeprav je pravzaprav nimamo. Tu gre za paradoks izbire, ki se v času krize ni prav nič spremenil, kar je zame šokantno. Da ekonomska kriza ideologije izbire ni načela v njenem temelju, da ni postavila stvari drugače. Seveda lahko rečemo, da se manj ukvarjamo s problemom potrošniških izbir, ker imamo pač manj denarja, toda še vedno se zelo ukvarjamo z idejo izbire lepote, telesa, čustev, ljubezni in podobnega. Vse te stvari so manj stvar naših racionalnih izbir, kot si mislimo. Seveda ne želim trditi, da racio ne igra pomembne vloge, je pa zelo omejen zaradi prej omenjenih vplivov: nezavednega, družbe, drugih. V svojih knjigah večkrat omenite, da se ljudje danes spominjajo »srečne preteklosti«, socialne varnosti socializma, da bi ušli spominu na travmo. Ta travma pa ne vključuje le nasilnosti in uničevalnosti, temveč se dotika tudi pasivnosti ljudi. Gre v tem primeru tudi za očitek generaciji, ki je živela z iluzijo napredka? Očitek zaradi molka, utišanosti? Ne, to vsekakor ni očitek. Predvsem iz razloga, ker je bila situacija v vsaki komunistični državi rahlo drugačna. Recimo v državah sovjetskega

tipa, kjer so bile kazni za opozicijsko delovanje izjemne. Ena najboljših analiz, ki je bila opravljena na tem področju, je knjiga Milana Simecke – The restoration of Order. Milan Simecka je bil profesor sociologije, ki pa je zaradi disidentstva moral po stati šofer tovornjaka. Njegova knjiga na primeru politične situacije bivše Češkoslovaške pokaže, kako so bili ljudje prestrašeni na način panoptiku ma. Totalitarne družbe namreč ne ustvariš tako, da kaznuješ vsakega zapornika. Dovolj je, da na vsake toliko časa kaznuješ enega in da drugi to vidijo. Tako se vzpostavi samocenzura, ki je eden najpomembnejših ideoloških mehanizmov. Drži nas v nenehni pokornosti. Vemo, da je bila v bivši Jugoslaviji vsaka kritika zelo hitro vključena v sistem vladajoče ideologije. Zato sama ne bi imela nikakršnih očitkov, ker bodo podobno lahko naši zanamci nam očitali, čemu se nismo prej uprli družbi, v kateri živimo. To lahko pričakujemo, še posebej, ker se bo kriza še zaostrovala. So potrošniki iz bivših komunističnih držav boljši potrošniki? Tukaj aludiram na prijatelja iz tujine, ki je nekoč dejal, da ga čudi, kako je v slovenskih trgovinah tako malo nadzora. Obstajajo kamere, opozorila, toda dejansko je vse definirano na zaupanju. V komunizmu je režim ustvaril vtis, da je vseprisoten, ne da bi mu bilo treba nadzorovati vsakega posameznika. Gre za travmo iz komunizma, da smo tako poslušni obiskovalci nakupovalnih centrov? Nadzor potrošnikov je zelo izdelan sistem, še posebej na način oblikovanja ameriškega tipa nakupovalnih središč. Zelo veliko arhitektur nih študij je pokazalo, da je nadzor del same strukture, torej načina oblikovanja stavb. Pri tem mislim predvsem na to, da nakupovalna središča pravzaprav nimajo nekega pametne ga izhoda. Vedno moraš iti skozi labirint, čez stopnice, poleg tega si ves čas bombardiran z informacijami. Istočasno je za tiste, ki gradijo nakupovalna središča, bistveno, da na eni strani ustvarijo vtis, da so nov javni prostor, čeprav so na drugi strani ti prostori zakonsko opredeljeni kot zasebni prostori. V nakupovalnem središču ljudje ne smejo organizirati demonstracij, de liti letakov, podpisovati peticij brez dovoljenja lastnikov. Opravka imamo z omejeno svobodo govora. Toda če se vrnem k vašemu vprašanju, mislim, da potrošniki iz bivših komunističnih držav niso kaj drugačni od drugih, ki že desetletja, celo stoletja živijo v kapitalizmu. Pa vendarle, obstaja kaj takšnega, kot je slovenski tip potrošništva? Zame osebno je precej paradoksalno, da je našim potrošnikom v izjemen užitek zapravljati čas v trgovskih središčih z nakupovanjem hrane.

intervju meseca

Morda zato, ker hrana v naših krajih velja za bolj travmatično, erotično dobrino, ki si jo želimo na drugačen način kot drugje. Morda tudi zato, ker se v socializmu določenih prehrambnih artiklov ni dobilo, na primer kave in toaletnega papirja. (smeh) Poskušam torej zgolj odgovoriti na vprašanje, od kod strast naših ljudi do preži vljanja prostega časa v nakupovalnih središčih, kjer prodajajo predvsem hrano. Na Zahodu, predvsem v Ameriki, opažam, da se povečuje potrošništvo dizajnerske hrane, eko hrane, bio hrane. Višji srednji razred nakupuje v velikih nakupovalnih središčih, kjer prodajajo organ sko hrano, medtem ko večina drugih nakup hrane jemlje kot postransko stvar, se pravi, da ne gredo na sprehod po trgovskem centru, kot je na primer Mercator. Ali lahko predvidevamo, da bo prišlo do distance, do upora do omenjene strasti nakupovanja? Katera generacija se bo temu uprla? Mislim, da do upora niti ne bo prišlo tako hitro. Kapitalizem temelji na tem, da posameznika sili v trošenje, da ga zavezuje k želji po novih objektih. Vsa ideja razvoja, kakor si jo danes predstavljamo, gre v razvijanje novih objektov, v prodajo, v povečanje prodaje. Ne razmišljamo o tem, da bi svojo kreativno energijo uporabili za kaj drugega, da bi razmišljali o intervenciji, da bi na primer svoj kreativni čas uporabili za pomoč starejšim, onemoglim ali pa recimo za odnose oziroma za ekološke projekte. Še vedno se zavezujemo ideji razvoja, kot smo to počeli v preteklosti. Na tem področju nismo ničesar naredili. Čeprav je ideja razvoja nekaj, kar bi morali postaviti pod vprašaj. Razvoj namreč vedno pomeni tudi določeno uničenje, narave in navsezadnje ljudi, ki sodelujejo pri tem razvoju. Se vam zdi, da je kreativnost danes kaznovana, izločena iz kapitalističnega kolesja? Tu aludiram tudi na umetnost. Kreativnost je danes bolj prisotna, kot je bila kdajkoli prej. Vsakdo, ki se gre kakršnokoli majhno dejavnost, lahko to dejavnost pred stavi na internetu. Zato imamo danes velik porast majhnih bendov ali ljudi, ki nekaj pišejo. Struktura kreativnosti se je povsem spremenila. Hkrati pa je prišlo do nove hierarhije tega, kaj je popularizirano kot umetnost in kaj ne. Zdi se mi, da kreativnost ni potisnjena na rob, je pa prav v umetnosti mogoče zaznati velik boj za to, ali se obdržiš na trgu ali ne, si prepoznan ali ne. Danes na primer veliki muzeji delujejo kot nove korporacije. Če obiščete Tate Modern v Londonu ali MoMA v New Yorku, boste videli, da je tam veliko prostora, namenjenega trgovini,

restavracijam, raznim mestom za trošenje de narja. Toda tudi vstopnice za razstave so zelo drage, ker muzeji računajo na to, da srednji razred želi še kaj več od preproste potrošnje – in to je kultura. Se pravi, da je tudi umetnost prevzela logiko potrošnje? Umetnost je bila vedno na trgu. Danes je sodob na umetnost postala eno izmed mest, kamor velike banke investirajo presežke denarja. To me spomni na komentar enega izmed literarnih kritikov, češ da »umetniki nimamo razvite žleze za denar«, čeprav bi bilo vprašanje verjetno treba zastaviti drugače: ali vidite umetnost kot samozadosten žanr, ki lahko živi paralelno življenje, ki se celo lahko vzpostavlja kot antipod kapitalizmu? Ne, sploh ne. Umetnost vidim kot zelo preplete no z družbo, tudi z ekonomskimi mehanizmi, ki delujejo v družbi. Vsak ekonomski sistem popularizira svojo umetnost, saj poznamo iz socialističnega realizma želje, da bi umetnost oblikovala, sooblikovala brezrazredno družbo prihodnosti. Danes je umetnost zelo vpeta v trg, istočasno pa je umetnost eden izmed mehanizmov, kjer velikokrat lahko vidim nove kritike trga ali kritike načina, kako trg funkcionira. Veliko umetnikov igra na to, da skozi svoje delo subvertira trg. Osebno so mi zelo všeč umetniki, ki se poigravajo s trgom. Nek umetnik se je na primer odločil, da bo vzel zelo resno to, da lahko vsak objekt, ki ga kupiš v trgovini, vrneš, če z njim nisi bil zadovoljen. Iz tega je naredil celoletni performans, in sicer tako, da je živel od hrane, ki jo je kupoval v trgovinah. Ko jo je pojedel, jo je poslal nazaj oziroma tisto, kar je od nje ostalo, s pripisom, da je bil zelo nezadovoljen s kupljenim. (smeh) V vaših delih je opazna fascinacija z umetnostjo, čeprav je hkrati znano, da je psihoanaliza, ki jo uporabljate kot pojmovni aparat, reduktivna do umetnosti. Od kod ta dvojnost? Fascinacija je povsem osebne narave, saj sem si kot otrok vedno želela postati umetnica. Moja sestra je vedno zelo trpela, ko mi je mo rala pozirati. Želeli ste si postati slikarka? Ja, seveda, toda za kaj takega bi bila potrebna tudi tehnična, obrtniška spretnost, ki pa je sama nisem zaobsegla v tolikšni meri, kot bi si želela. Gre torej za neizpolnjeno željo, ki se mi na nezavedni ravni očitno vrača na način vpisa v sociološke analize. ▪

»Problem sodobnega posameznika je predvsem v tem, da je poln tesnobe, občutka krivde. Da je torej nenehno v strahu za preživetje in da je nenehno pod vplivom katastrofičnih scenarijev, ki jih piše politika, ki pa je pravzaprav dolžna družbo voditi v smeri poenotenja, razmišljanja o perspektivi, prihodnosti.«

20 21

GLASBA

»Ne gre za enkratne dogodke, ne moremo odpovedati razstave, ker je nimamo. Imamo produkcijo, ki teče, ki je v procesu, ki temelji na sodelovanju z ljudmi, na zavezništvu in odgovornosti. Gre tudi za delovna mesta.«

foto Ragesoss (detajl)

agotovo je najboljša popotnica pri hajajočega mariborskega nastopa Chicka Coree in njegovega tria, ki ga sestavljata jazzovska prvokategornika Christian McBride in Brian Blade, dej stvo, da je kljub svojim letom starosta jazza v izjemnem ustvarjalnem pogonu. Sicer pa za jazzovskega umetnika, ki slovi kot eden od najbolj produktivnih skladateljev in glasbenikov, to ni neka novost. Letos sta izšla dva njegova ko avtorska albuma, Hot House, ki ga je klavirski virtuoz podpisal skupaj z Gary Burtonom, velikim vibrafonistom, in Further Explorations z Eddijem Gomezom in Paulom Motianom, ki sta dokaz neu sahljivega idejnega zaklada in še kako mladostniške glasbene igrivosti jazzov skega velikana. O slednji govori tudi letošnja turneja Chickovega matičnega banda v njegovi četrti različici z imenom Return To Forever IV, ki njegovo ustvar jalno navezo z jazzovskima prvoborcema, basistom Stanleyem Clarkom in bobnar jem Lennyijem Whiteom, predstavlja v najboljši luči. Luči, ki ne ugasne že več kot petdeset let. O najbolj pogostem vprašanju, ki se mu zastavlja v celotni njegovi glasbeni karieri in ki se nanaša na njegovo občudovanja vredno in plo dovito glasbeno kariero, Corea pravi, da je ustvarjalnost del vsakega posa meznika, le da je nikoli ne pokažemo v vsem njenem obsegu in različnosti ter jo zelo težko ohranjamo na tako dolgi življenjski poti. V njegovem lastnem primeru se je, malo za šalo malo zares, ta pot šele dobro začela. Še posebej, če se to nanaša na letošnjo nagrado grammy, ki jo je Chick Corea pri rosnih enain sedemdesetih letih prejel za najbolj ši improvizirani jazz solo v 500 Miles Miroslav Akrapović High z njegovega lanskoletnega albuma Forever, ki je ovenčan tudi z grammyjem za najboljši instrumentalni jazz album. Četudi grammyjev, ki jih je nanizal nekaj manj kot dvajset, v svoji dosedanji glas beni karieri zagotovo ne šteje več, sem

Chick Corea: živa legenda

GLASBA

»Nekaj pa je gotovo: če ne bi bilo usodnega srečanja med Chickom Coreo in Milesom Davisom, bi se omenjena zgodovina glasbe zasukala v druge smeri in mi bi ostali opeharjeni za magično virtuoznost in jazz revolucijo.« prepričan, da si tistega za življenjsko delo ne želi prav kmalu. Chick Corea je torej ultimativna jazzovska legenda! Doprinos h glasbi izjemno prefinjenega glasbenika z občutkom za fusion in drzno inova tivnega nadžanrskega pianista, danes pa lahko rečemo tudi izvenčasovnega skladatelja, morda najbolje opisujejo prav nagrade in priznanja, ki jih je bil v enaki meri deleže s strani glasbene stroke kot s strani glasbene industrije. Vedno jih je najraje prejemal od tistih pravih glasbenih zanesenjakov, poznavalcev, občudovalcev in sladokuscev. O njegovi veličini priča tudi to, da je poleg Herbieja Hancocka, Keitha Jarretta in McCoya Tynerja že uvrščen v antologijo najbolj prepoznavnih klavirskih mojstrov, saj je pustil nenadomestljiv pečat znotraj jazz fusion gibanja. Svoje glasbene začetke s tistimi glasbenimi prvinami, ki jih pri dobiš ali izpustiš kot podlago za nadaljnji osebnostni in glasbeni razvoj, je Corea preigral znotraj latino jazz ansamblov pod taktirko Monga Santamarie, Herbieja Manna in Willieja Boba. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Corea svoj glasbeni slog gradil kot navdušenec nad velikani, kot so John Coltrane, Duke Ellington, Count Basie, Sonny Rollins in drugi. Tiste uradne glasbene izobrazbe, študija na Columbia University in zna meniti Julliard School of Music, ni nikoli končal, vsaj ne z uradnim naslovom akademskega glasbenika. Morda bi se glasbena zgodovina pisala popolno ma drugače, morebiti celo slabše, če bi Chickov mladostniški in raziskovanja željan duh »omejili« le na šolsko spo znavanje glasbe. Nekaj pa je gotovo: če ne bi bilo usodnega srečanja med Chickom Coreo in Milesom Davisom, bi se omenjena zgodovina glasbe za sukala v druge smeri, mi pa bi ostali opeharjeni za magično virtuoznost in jazz revolucijo. Kot najbolj pomembnega vzornika v svojem življenju in glasbeni ustvarjalnosti tudi Corea navaja prav

Davisa, s katerim je med letoma 1968 in 1971, kot sam skromno pravi, imel priložnost igrati in se od njega učiti. A nauk, ki ga je od jazzovskega genija Milesa najbolj sprejel in ki mu je po la stnih besedah odredil glasbeno pot, je svoboda izbire tega, kar počneš in trdno prepričanje v samega sebe. To je bilo zagotovo pomembno vodilo mlademu in nadarjenem glasbeniku Corei, ki je po kratki sapi kvarteta Circle, ki sta ga osnovala skupaj s kontrabasistom Daveom Hollandom, leta 1971 ustoličil že omenjeno skupino Return To Forever. Pomembno predvsem zaradi njegovega lastnega deleža pri avantgardističnem zasuku znotraj takratne tradicionalne jazz orientacije, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dobil ime jazz fusion. O kakšnem glasbenem gigantu je beseda, ko govorimo o Return To Forever, najbolj ponazarja seznam glasbenikov, ki so so delovali v vseh štirih reinkarnacijah sku pine – od Ala Di Meola, Billa Connorsa, Flore Purim, Airta Moreire, Joeja Farrella, Steva Gadda, Minga Lewisa, Earla Klugha, Gayla Morana, Gerryja Browna, Jamesa E. Pugha, Johna Thomasa, Jamesa Tinsleyja, Harolda Garretta, pa vse do Ronna Mossa. Impozantna številka s kultnimi glasbenimi imeni je nekje na isti višini z diskografsko številko Chickove glasbene kariere. Več kot pet deset albumov s popolnim žanrskim pre pletom, v katerih je iskal navdih novega in raziskoval ne le glasbene meje, temveč tudi sebe kot avtorja. Prav ta umetniška radovednost je kljubovala njegovem izletu na področje klasične glasbe ali znamenitemu The Mozart Sessions, ki ga je uprizoril skupaj z dirigentom Bobbyjem McFerrinom in Saint Paul Chamber Orchestro. Naštevanje vseh avtorskih, koavtorskih ali samo izvajal skih kolaboracij Coree, ki so na takšen ali drugačen način vplivale na jazzovsko in ostalo glasbo, bi lahko zaključili z zagotovo najbolj enostavno, intimno

in pristno zasedbo – Chick Corea Trio. Zgodovino tria je treba poiskati v skupini Five Peace Band, kjer je trojica igrala in se tako med letoma 2008 in 2009 znašla na svetovni turneji. Glasba, označena kot post bop/jazz fusion, je kasneje dobila svojo inštrumentalno pomanjšano raz ličico, ki ji na odru zagotovo ne bo težko predstaviti svojega bogatega repertoarja jazzovske zgodovine, ki s Chickom Coreo vselej gleda v prihodnost. ▪

Chick Corea Trio bo nastopil 21. novembra ob 21. uri v Festivalni dvorani Lent.

»Corea pravi, da je ustvarjalnost del vsakega posameznika, le da je nikoli ne pokažemo v vsem njenem obsegu in različnosti ter jo zelo težko ohranjamo na tako dolgi življenjski poti.«

22 23

GLASBA

Festival onstran glasbenih ločnic žan lebe foto jan prpič

ed 16. In 18. novembrom bo Maribor ponovno gostil enega najbolj unikatnih glasbenih festivalov v Sloveniji, festival Izzven, ki bo v mesto pod Pohorjem tudi letos pripeljal številne zanimive domače in tuje glasbene goste, kot so Patrice, Reu Regevs‘s R*Time in Voodoo Chile. Definirati idejo in vizijo za festivalom Izzven je prav posebni izziv, ki se za radi spreminjajoče narave festivala in širokega spektra glasbenih gostov hitro izkaže kot trd oreh. Verjetno ga je najbolje opisal legendarni čikaški saksofonist in najmlajši dobitnik visoko priznane McArthur Genious Award Ken Vandeermark po svojem nastopu v 2001: »Festival Izzven predstavlja usmeritev, ki bi jo želel videti pri večini modernih glasbenih festivalov. Skozi združevanje navidezno nezdružljivih stilov in slogov (v nasprotju z rigorozno kategorizacijo okusov) ponuja poslušalcem možnost, da ustvarijo lastno povezavo med tem, kar slišijo. Po mojih izkušnjah je vsa dobra glasba na svetu med seboj povezana in prehaja kulturne, geografske in stilne omejitve. Prav Izzven je eden redkih festivalov, ki jo zna predstaviti v tej luči: brez omejitev.« Kako torej opisati nekaj, kar se venomer spreminja? Kako definirati nekaj, kar se vsakič znova redefinira? »S to težavo smo se v izhodišču tudi sami soočali, zato smo kaj hitro prišli do enostavne rešitve in se preprosto nehali omejevati z definicijami in kategorijami ter začeli ljudem predstavljati kakovostno glasbo. Prav hitro smo ugotovili, da za dober festival dejansko ne potrebuješ tako jasno začrtanih omejitev, kadar je v

NEXT ENSEMBLE foto Jan Prpič

ospredju dobra glasba,« z nasmeškom opiše programski in idejni vodja festi vala David Braun, ki od samega začetka festivala skrbi za njegov razvoj.

Trdnost v prilagodljivosti

Festival je svoje korenine pognal dalj nega leta 2000, ne da bi se ustvarjalci tega sploh prav zavedali. »V osnovi smo želeli organizirati niz glasbenih večerov na različnih lokacijah po mestu in ideja o festivalu kot rdeči niti le-teh je prišla popolnoma organsko oziroma iz čisto praktične potrebe, da se vse skupaj postavi v nek smiseln okvir in se laže komunicira publiki. Nismo se prepričevali, da bomo naredili revolucijo, želeli smo zgolj zapolniti praznino kakovostne glasbe, ki smo jo pogrešali v mestu,« se spominja Braun. A prav ta praznina je omogočila, da je festival zaživel in se razvil v enega najodmevnejših tovrstnih dogodkov v širši regiji, zaradi česar se vsako leto v štajersko prestolnico zgri njajo številni muzikofili iz vse Slovenije ter sosednjih držav. A vse vendarle ni rožnato v deželi kranjski. Festival je kljub dejstvu, da so program doslej podpirali ne samo na slovenski in občinski ravni, temveč tudi eminentne institucije, kot so GoetheInstitut, Pro Helvetia, British Council in številne tuje ambasade, moral med letoma 2008 in 2010 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev svoje delovanje za časno prekiniti. »Odločitev je bila težka, vendar smo soglašali, da nima smisla delati stvari na silo, saj bi s tem zgolj dolgoročno škodili festivalu in njegovim nastopajočim. Zato smo enostavno vzeli pavzo, dokler se situacija ni normalizirala,« argumentira

get the blessing

Braun, ki je prepričan, da je bila od ločitev pravilna, saj je festival kljub odmoru obdržal svoj promocijski moment in že 2011 ponovno navdušil z odlično ponudbo. Zmanjševanje investicij v kulturo s strani države bodo v prihodnjih letih vsekakor začutili vsi, a se je v zadnjem desetletju zgodilo tudi veliko drugih stvari, ki vplivajo predvsem na razvoj glasbe – izgubili smo trgovine s cedeji in ploščami ter specializirane glasbene revije in jih nadomestili z internetom. Danes lahko vsak do stopa do praktično vsakršne glasbe, kar je pomembno spremenilo naš način iskanja: »Včasih je šlo predvsem za imena, za iskanje tistih posebnih in edinstvenih albumov, na katere si bil ponosen, ko si jih dobil v roke. Danes je temu drugače, nekomu se zahoče npr. afriške glasbe in v naslednji uri že lahko ima več gigabajtov prenesenih albumov, cele diskografije. Pri tem mu seveda imena velikanov, kot sta Fela Kuti ali Habib Koite, ne pomenijo popolnoma nič, enostavno se izgubita v množici. Ravno iz teh sprememb izhaja fleksibilnejša vizija Izzvena, ki neprestano raziskuje in se spreminja,« argumentira Braun. Rezultat te dinamike je fleksibilen in svež festival, ki uspe vedno znova (po zitivno) presenetiti obiskovalce – kot npr. z uvodnim koncertnim večerom, ki bo postregel z elektronsko ubrano stjo domačega rimokovača N‘Toka, znanega po hitri in ostri artikulaciji intelektualnih zamislic, in enim tre nutno najuspešnejših nemških reggae artistov Patriceom na drugi.

GLASBA

patrice foto peter wafzig

Mariborska scena? Katastrofa …

Kljub številnim poskusom v Sloveniji, vzpostaviti samozadostno kontinuira no jazzovsko dogajanje, in uspešnim festivalom, kot so Izzven, Jazzinity in številni drugi, o resni glasbeni sceni težko govorimo. Ta je namreč večinoma osredotočena na posamezen prostor oziroma klub, kjer se gradi dogajanje, in ne toliko na posamezne ustvarjalce. Tovrstnih klubov v Sloveniji praktično ni, zaradi česar po Braunovem mnenju ne trpi samo jazz, temveč tudi druge subkulture, ki se trudijo prodreti v vidno polje širše javnosti. »V Mariboru smo, odkar pomnim, odvisni od milosti in nemilosti glasbene razgledanosti lastnikov lokalov in klubov, ki večinoma ni niti omembe vredna, pri tistih redkih izjemah pa jo hitro prekrije kapitalistični faktor. Zaradi tega pri nas kraljujeta preprosta, komercialno naravnana pop-kultura in nostalgični pridih zadnjih desetletij. Če bi moral z eno besedo opisati dogajanje, bi rekel, da je katastrofalno. Hvala bogu obstajajo nekateri posamezniki, ki vlagajo precej časa, truda in denarja v to, da se vsaj vsake toliko časa odvije kak res dober koncert.« Pri tem seveda v prvi vrsti nastrada prav publika, saj brez kontinui ranega programa ni mogoče dolgoročno

»Festival je kljub dejstvu, da so program doslej podpirali ne le na slovenski in občinski ravni, temveč tudi eminentne institucije kot so Goethe-Institut, Pro Helvetia, British Council in številne tuje ambasade, med leti 2008 in 2010 moral zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začasno prekiniti svoje delovanje.«

izobraževati poslušalcev, vzpostavljati širše mreže ustvarjalcev in izvajalcev in graditi socialih stikov, ki ljudi povezujejo na osnovi glasbenih interesov. Je torej težava v fizičnem pomanjkanju prostorov ali predvsem v njihovem od nosu do glasbe? »Predvsem slednje se mi zdi izrazito problematično, saj je v osnovi prostorov več kot dovolj – vsaka garaža lahko postane iskra, ki zaneti požar nove subkulture. A Slovenci nismo vajeni graditi in vzdrževati socialnih vezi primarno na podlagi skupnih interesov, zato tovrstni klubi ne nastajajo kar sami od sebe. Kdaj ste nazadnje videli koga igrati klasično glasbo v nekem kafiču? Ali pa doživeli spontani jazz koncert v mestnem parku? Tega pri nas enostavno ni. Šele ko imamo jasno določeno in zapisano, kje se bo koncert odvil (to je koncertna dvorana za klasično glasbo), se večina ustvarjalcev in publike v njej počuti domače,« izpostavlja Braun. Eden izmed takšnih prostorov je po njegovem mnenju v Mariboru Pekarna, ki funkcionira praktično z vsemi glas benimi zvrsti in v kateri so se v nekaj dneh lahko uspešno vrstili koncert jazza, punka, rocka in elektronike, čeprav kon cept ni bil nikoli jasno začrtan, temveč je nastal spontano. Predvsem tovrstno spontanost Braun pogreša: »Praktično vsakič, ko sem kje na obisku, debata prej ali slej nanese na glasbo in ko zaslišim frazo ‚Si že slišal ta komad?‘ se počutim kot otrok v trgovini s sladkarijami. A opažam, da je tovrstnih debat vedno manj. Začeli smo se zapirati v lastna stanovanja, izolirati pred drugimi in zunanjim svetom.«

Dvorezna modernizacija

Modernizacija in tehnološki napredek tudi na glasbenem področju povzročata velike premike ter stalno na novo izu mljata obstoječe vzorce in odnose. Ali so te spremembe v trenutku, ko se odvijajo, pozitivne ali negativne, velikokrat ni mogoče definirati in tudi internet je prinesel dvorezno revolucijo. Na eni strani je osvobodil umetnost vseh vrst geografskih, družbenih in ekonomskih omejitev, po drugi strani pa s tem pov zročil multimedijsko hiperprodukcijo, zaradi česar je kakovostne izdelke veliko teže ločevati od preostalega »plevela«. Kriviti splet za spreminjanje v glasbe nem prostoru je nesmiselno, saj se je ta venomer spreminjal in se bo tudi v prihodnosti. Ustvaril se je bogat svetovni

»Modernizacija in tehnološki napredek tudi na glasbenem področju povzročata velike premike ter stalno na novo izumljata obstoječe vzorce in odnose. Ali so te spremembe v trenutku, ko se odvijajo, pozitivne ali negativne, velikokrat ni mogoče definirati in tudi internet je prinesel dvorezno revolucijo.« kulturni arhiv, ki nam omogoča, da si na primer ogledamo nastop kakšnega legendarnega glasbenika izpred pol stoletja ali pa prisluhnemo glasbi, do katere sicer v Sloveniji sploh ne bi mogli dostopati. »Če si ljubitelj glasbe, je internet čudovito orodje, s katerim si lahko širiš svoj horizont. Če ti gre predvsem za kvantiteto in ne kvaliteto, pa se boš na spletu kaj hitro izgubil med vso navlako in popolnoma zgrešil vse bisere, ki so skriti v njej.« Odnos ljudi do glasbe je sila pomemben prav v času, ko se radijske postaje hvalijo s svojim bogatim (a povsod enakim) repertoarjem hitov iz osemdesetih, devetdesetih let in od danes, medtem ko večino glasbe iz nekomercialno na ravnanih glasbenih lestvic enostavno ignorirajo. Tudi Braun se čudi, zakaj radijske postaje poslušalce še vedno »po siljujejo« z glasbo izpred treh desetletij, ob tem pa skorajda ignorirajo celotno moderno produkcijo: »Aktualna glasba ne temelji na najbolj razvpitih ustvarjalcih à la Lady Gaga, temveč na številnih kakovostnih modernih glasbenikih, ki pri nas nikoli ne pridejo v ospredje, čeprav na glasbenem trgu zasedajo zelo pomembna mesta. Prav to bilo treba preseči in ljudem dovoliti, da začnejo poslušati moderno glasbo, ki govori o modemih vprašanjih in problemih, s katerimi se lahko poslušalci mnogo bolje in enostavneje identificirajo. Zato mi je toliko bolj zabavno, ko najprej v poročilih poslušam vse grozne zgodbe, ki so se odvile na današnji dan (kriza, recesija, ekonomsko krčenje, politični prepiri, itd.), nato pa začne iz zvočnika odmevati skladba In the summer of 69. Današnjih težav ne bomo rešili z miselnostjo izpred tridesetih let.« ▪

Med 16. In 18. novembrom bo Maribor ponovno gostil enega najbolj unikatnih glasbenih festivalov v Sloveniji, festival Izzven.

24 25

LITERATURA

risba REGINALD GRAY

Harold Pinter (1930-2008), poslednje misli:

»In tako vam pravim, ravnajte z mrtvimi tako, kot si želite, da bi z vami ravnali zdaj in v tem, kar opisujete kot svoje življenje.« MAŠA PFEIFER

esetega novembra 2006 je Harold Pinter napisal eno izmed svojih zadnjih pesmi. Naslovljena je s preprostim naslovom Laughter ali Smeh. V televizijskem intervjuju leto pozneje jo razlaga nekako takole: »Sedel sem v baru poleg restavracije. Restavracije nisem videl, ampak sem lahko slišal smeh iz restavracije.« Iz žepa vzame beležnico in nadaljuje: »S seboj sem nosil tole stvarco, jo vzel v roke in napisal to pesem. Razmišljal sem o smehu iz restavracije. Z naravnim smehom ni nič narobe, vendar moramo razločevati med naravnim in družbenim smehom. In pomislil sem na ta smeh in potem sem se spomnil na mrtve v Iraku. Točno na to sem pomislil.« TV-voditelj Charlie Rose malce utihne, se bolj kot ne trapasto na smeje in spremeni temo. Harold Pinter ni bil znan samo kot Nobelov nagrajenec, dramatik, scenarist, igralec in režiser. Bil je tudi kar dobršen del pesnika in akti vista. In televizijski intervju za ameriško postajo PBS bi se hitro lahko sprevrgel v polemično debato o razlogih za ameriško vojno v Iraku. Zato je Rose Pinterja raje

povprašal o tem, kako kaj zdravje in če se je česa naučil v bojevanju za življenje. Pinter je bil v svojem odgovoru kratek, a učinkovit: »Ja, da ni lepo biti mrtev.« Na božični večer leta 2008 je Harold Pinter umrl za rakom, vendar je skoraj do zadnjega dne svojega življenja delal. Tik pred smrtjo je bila predstavljena produkcija njegove drame No man’s land (Nikogaršnja ze mlja) najprej v dublinskem gledališču Gate Theatre, pozneje v londonskem Duke of York’s Theatre. In prav monolog ene izmed oseb te drame, Hirsta, so tiste besede, za katere je želel, da se slišijo na njegovem pogrebu. Igralci so se mu poklonili tako, kot si je sam najbolj želel, predstava je tekla dalje in po pričevanjih je nemalo obiskovalcev objokanih zapuščalo dvorano. Sklepno dejanje njegovega polnega življe nja ni bilo nič manj posvečeno dramatiki kot on sam. Bil je eden najpomembnejših angleških dramatikov druge polovice 20. stoletja, za to, da je to postal, pa je moral biti še marsikaj drugega. Njegovo življenje se začne 10. oktobra 1930 v zahodnem delu Londona v delavski družini. Zaradi pričevanj svoje tete je verjel, da je po poreklu sefardski Jud, njegova družina pa naj bi bežala iz Španije pred inkvizicijo. Mali Harold je verjel legendi in kot mla denič pisal pod psevdonimom »da Pinta«. Njegova druga žena, Antonia Fraser, je z lastno raziskavo tej zgodbi naredila konec, ko je ugotovila, da so bili kar trije njegovi predniki pravzaprav poljski Judje. Sicer pa družinska legenda o španskem poreklu za njegovo pisanje ni toliko pomembna, na mladega pesnika je vplivala le toliko, da je v začetku pisal s hispansko navdihnjenim priimkom. Pinterja so v mladosti najbolj zaznamovali bombni napadi na London v času druge svetove vojne. Soočen z iz gubo, osamo in razklanostjo je ta občutja vzel za svoja, kar je vidno tudi v njegovih dramskih delih. Pinter je bil že zelo zgodaj, še kot študent na Royal Academy of Dramatic Art, nemirnega duha. Šolo je sovražil in jo po dveh seme strih ter enem živčnem zlomu zapustil. Leta 1948, ko je pričel študirati igro, je bil vpoklican tudi v služenje vojaškega roka, a se je temu upiral tako dolgo, dokler ni pristal na sodišču. Svoj čas je raje posvetil manjšim vlogam v gledališču pod imenom David Baron, delal kot natakar, poštar, za

»Po prejetju Nobelove nagrade leta 2005 izjavi, da bo je napisal dovolj dram in da bo usmeril svojo energijo drugam. Popolnoma se je posvetil aktivizmu in poeziji.«

LITERATURA

»Harold Pinter ni bil znan samo kot Nobelov nagrajenec, dramatik, scenarist, igralec in režiser. Bil je tudi kar dobršen del pesnika in aktivista. In televizijski intervju za ameriško postajo PBS bi se hitro lahko sprevrgel v polemično debato o razlogih za ameriško vojno v Iraku. Zato je Rose Pinterja raje povprašal o tem, kako kaj zdravje in če se je česa naučil v bojevanju za življenje. Pinter je v svojem odgovoru kratek, a učinkovit: ‚Ja, da ni lepo biti mrtev.‘« preživetje naj bi kidal celo sneg. Iz teh nekaj skromnih podatkov lahko razberemo, da gre za človeka, ki je sovražil predalčkanje in uokvirjanje, svet, ki nas hočeš nočeš včasih tudi z nevidnimi silami kontrolira. Njegovo verjetno najbolj poznano delo, Zabava za rojstni dan, govori prav o tem, kako neiz bežno je glavni lik te drame ujet v zabavi, ki mu jo organizirajo drugi. Mogoče gre na videz za banalno stanje nemoči enega človeka, a je v bistvu pretkana metafora za prisilno udejstvovanje pri nečem, kar sovraži. Če pomislimo še na dejstvo, da so bili njegovi starši Judje poljskega rodu, analogija s holokavstom ni več daleč. V svojih delih veliko prostora nameni raz mišljanju o moči, ki jo poseduje oblast, in nemoči, ki hromi podrejenega. Tudi zaradi tega ni nič nenavadnega, da je Pinter svoje kreativno delo povezoval z aktivističnim. Pri osemnajstih letih je nasprotoval hladni vojni, pozneje je javno nasprotoval zalivski vojni, vojni na Kosovu, v Afganistanu in Iraku. Njegova pacifistična drža se je kon čala le ob vprašanju bitke proti nacistični Nemčiji v drugi svetovni vojni. Te bitke bi se nedvomno udeležil, če bi bil takrat dovolj star. Pinter je bil v izpovedovanju družbene kritike oster in trden, čisto drugače pa je doživljal svoj preboj v svet dramatike. Zato se moramo vrniti k Zabavi za rojstni dan, njegovi prvi daljši drami, napisani leta 1957, a tudi tisti, po kateri je najbolj znan. Gre za dramo, na katero se je po uprizoritvi v gledališču Arts Theatre usul plaz slabih kritik in je bila finančno tako rekoč čista polomija. Igro bi skorajda iz brisali iz gledališkega sveta, če jo ne bi pohvalil vodilni gledališki kritik tistega časa Harold Hobson. Pinter je slab odziv publike in stroke težko prenašal in verjetno bi pisanje dramatike, tako kot šolanje na akademiji, ob še enem neuspelem poskusu

obesil na klin. Na srečo je njegovo dramo Hišnik iz leta 1960 javnost dobro sprejela, Zabava za rojstni dan pa je bila ponovno v polnem zagonu uprizarjanja. Končno se je spremenilo tudi mnenje preostalih kritikov in po uspehu drame Povratek leta 1964 ni bilo več nenavadno, da je prejemal številne nagrade. Čeprav Pinter ni bil preveč navdušen nad že določenimi okvirji, s katerimi so kritiki pomagali pri interpretaciji njegovih del, se ga je v vseh letih ustvarjanja držala oznaka: absurdistični avtor. Nemalokrat so mu pripisovali vplive Samuela Becketta in Franza Kafke in do neke mere so bile te primerjave tudi upravičene. V Pinterjevih dramah ne bomo našli preprostih odgo vorov na dogajanje, liki so zaviti v skriv nostne okoliščine, njihova dejanja se ne uklanjajo racionalni razlagi. Njegov slog narekuje tesnobno in mračno vzdušje, na polni ga z neprijetno slutnjo, popopra ga s črnim humorjem. Navidezno nedolžne, vsakdanje situacije družabnega življenja spreminja v nadrealistično nevarnost, ki na njegove like preti iz ozadja. To sta slog in vsebina, s katerima je Pinter zaslovel, z njima je gledalca pustil, da tava v blo dnjaku polizrečenih pomenov. Njegov slog je bil tako značilen, da je, predvsem kot gledališki termin, prerasel v pridev nik »pintareskno«. Z njim preprosto v enem zamahu lahko opišemo situacijo ali atmosfero, če se zgodi, da je podobna tisti, ki se dogaja v Pinterjevih dramah. Pinter je znan tudi po svojih »igrah spominjanja«, ki jih združuje v serijo dram in skečev, polnih nepredvidljive ga humorja in še vedno zanj značilne kompleksne nejasnosti. Mednje štejemo tudi prej omenjeno dramo No man’s land (Nikogaršnja zemlja), ki ga je spremljala do samega konca. Vseeno pa nekakšno prelomnico v Pinterjevemu ustvarjanju pomeni smrt njegovih staršev. Sprva je skozi osebno trpljenje ob izgubi pisal o minljivosti, smrti in se vedno bolj nave zoval na holokavst. V tem obdobju, leta 1996, je nastala drama V prah se povrneš. Svoje pisanje je kmalu usmeril v družbe no kritiko, ki jo je sprožilo zavedanje o žalostnih usodah drugih ljudi, ne samo tistih, ki jih je izgubil sam. Nazadnje Pinter piše odkrito politične drame, v katerih kritizira vojne, zatiranje in po boje. Tako je Sketch: Press conference iz leta 2002 njegovo zadnje dramsko delo. Po prejetju Nobelove nagrade leta

2005 izjavi, da je napisal dovolj dram in da bo usmeril svojo energijo drugam. Popolnoma se je posvetil aktivizmu in poeziji. Pisal je eseje in govore in anga žirano poezijo, mednje spada tudi pesem Laughter (Smeh). Čeprav si je publika še vedno želela njegovih dram, je bil pri svoji odločitvi neomajen. Svoj vpliv je namenil širjenju sporočila o nepravicah, da bi ljudje bolje razumeli, da svet, v katerem živimo, ni preveč dober z nami. Kljub njegovi nazadnje izredno politični drži so njegove igre doživljale nove premiere in uprizoritve. Gledališču pač nikoli ne bo mogel ubežati. Njegova zapuščina je velika, izpod njegovega peresa je prišlo devetindvajset dram in brez dvoma bodo krožile po gledaliških odrih še mnogo let. Iskreno rečeno pa Harold Pinter ni bil samo uspešen dramatik. Ko govorimo o njegovi prozi in poeziji in ne nazadnje njegovem scenarističnem delu, se prav tako ne moremo ustaviti pri majhnem številu uspehov. Če drugače ne, ga po znate zaradi njegovih scenarijev za filma Ženska francoskega poročnika (1981) in Izdaja (1983), oba sta bila nominirana za oskarja. Razlogov in naključij za bližnje srečanje z njim je na pretek in vsekakor preveč, da bi jih lahko prešteli na prste. Brez skrbi, Harold Pinter vas bo slej ko prej nekje našel, če ne boste vi njega. Če ne v gledališču, potem v kinu, in če raje v samoti berete, na vas lahko počaka tudi na domačem kavču. ▪

Pinter na tujem V novembru 2012 bo pripravljen cikel dogodkov z naslovom Prevajanje Pinterja, ki bo vključeval predavanje o značilnostih Pinterjeve dramatike in specifiki prevajanja njegovih del, prevajalsko delavnico in pogovor s prevajalcem Zdravkom Dušo.

14. 11, 14.00 – prevajalska delavnica Prevajanje Pinterja v slovenščino 21. 11, 14.00 – pogovor s slovenskim gledališkim prevajalcem Zdravkom Dušo Vsi dogodki bodo potekali na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru v predavalnici 2.9/FF

LITERATURA

Evropski pesniški turnir Tanja Petrič

Od Marpurgov do evropskega pesniškega turnirja

Slovenski pesniški turnir, ki je nastal na pobudo Zore A. Jurič, na katerem se izbira najboljša slovenska neobjavljena pesem, je postal ena najodmevnejših pesniških prireditev v Sloveniji. Pri Založbi Pivec so se zato odločili, da ga, kot pravijo, »tudi zaradi izvirne ideje, ki je povzeta po knjižnem pesniškem turnirju, opisanem v romanu Marpurgi pisateljice Zlate Vokač, na katerem so se pomerili pesniki iz širše večnacionalne regije«, razširijo v sosednje evropske države. K tej odločitvi pa je prispevalo tudi dejstvo, da je Maribor letos postal Evropska prestolnica kulture in da Maribor pred tem ni imel niti kontinuirane literarne prireditve mednarodnega značaja niti mednarodne literarne nagrade. V letu 2011 so za izvedbo turnirja pridobili pet partnerskih organizacij iz tujine, Hrvatsko društvo pisaca iz Zagreba, PEN centar Bosne i Hercegovine iz Sarajeva, literarnyklub.sk iz Bratislave, Pannon Írók Társasága iz Zalaegerszega in Le Voci della Luna iz Milana, ki se jim je letos pridružila še Avstrija z graško literarno revijo Lichtungen. V posameznih državah so partnerji ustanovili tričlanske strokovne žirije, ki so na nacionalni ravni izpeljale anonimne natečaje in izbra le najboljšo pesem, ki bo zastopala njihovo državo na Evropskem pesniškem turnirju v Mariboru, ki se bo odvijal v soboto, 17. novembra 2012, ob 19. uri v Stari dvorani SNG Maribor. Na Evropskem pesniškem turnirju se bodo letos s svojimi pesmimi predstavili zmagovalci nacionalnih izborov: Mirka Ábelová s Slovaške, Tatjana Bijelić iz Bosne in Hercegovine, Tamás Kabdebó z Madžarske, Reinhard Lechner iz Avstrije, Franci Novak iz Slovenije, Daniela Raimondi iz Italije in Martina Vidaić s Hrvaške. Viteza ali vitezinjo evropske poezije bo na zaključnem tekmovanju v Mariboru izbrala tričlanska mednarodna strokovna žirija v sestavi Erika Vouk (Slovenija), Ferida Duraković (Bosna in Hercegovina) in lanskoletni zmagovalec Gyözö Ferencz (Madžarska). ▪

Evropski pesniški turnir v Mariboru se bo odvijal v soboto, 17. novembra 2012, ob 19. uri v Stari dvorani SNG Maribor.

26 27

»Na nacionalne razpise prispelo od 30 do 200 pesmi« Pogovor z Ninom Flisarjem, urednikom pri Založbi Pivec in organizatorjem Evropskega pesniškega turnirja Zakaj ste se pri Založbi Pivec odločili za »razširitev« že tradicionalnega slovenskega pesniškega turnirja na mednarodni prostor? Slovenski pesniški turnir, ki poteka od leta 2001, se je razvil v prepoznavno pri reditev, na kateri sodeluje veliko število pesnikov, tako uveljavljenih in uveljavlja jočih se kot tudi manj znanih. Kot tak je nekakšna odskočna promocijska deska za vse, ki še niso del osrednje slovenske pesniške scene, tistim, ki so, pa ponuja dodatno priložnost, da se v njej utrdijo ali dokažejo. Specifika turnirja je, da se lahko tekmuje oziroma predstavlja samo z eno samo neobjavljeno pesmijo, a tudi to je dovolj, da se prepozna odlične avtor je. Druga specifika turnirja pa je precej nadpovprečna obiskanost za slovensko pesniško prireditev, ki privabi več kot dvesto obiskovalcev. To nam je pred leti dalo krila in najprej smo razširili turnir po celotni Sloveniji (leta 2008 smo uvedli polfinalne turnirje po različnih sloven skih mestih). Ko je Maribor kandidiral za Evropsko prestolnico kulture, smo se najprej lotili povezovanja partnerskih mest EPK. V treh letih smo nato s svojimi polfinalnimi turnirji obiskali vsa partner ska mesta in se na njih »širokoustili«, ne da bi si povsem verjeli, da bomo leta 2012 organizirali Evropski pesniški turnir. No, in ker se zarečenega kruha največ poje in ker smo malce trmasti in to, kar rečemo, jemljemo precej resno, pa čeprav se po drugi strani zavedamo, da v Evropi ni ravno običajno, da bi »dvosobna« za ložba organizirala mednarodne literarne prireditve, smo preverili, koliko ljudi in organizacij za sodelovanje na tujem poznamo. Predstavili smo jim idejo in naše, slovenske izkušnje. Pravzaprav

foto arhiv pesniški turnir

LITERATURA

jih ni bilo treba kaj dosti prepričevati, ideja o izboru najboljše pesmi in pode ljevanju viteškega pesniška naslova jim je bila všeč in hitro smo se dogovorili s partnerji iz petih držav (Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Madžarske in Italije). Ker je šlo vse tako gladko, smo prvi Evropski pesniški turnir izvedli že leta 2011 in tako pripeljali ugledno med narodno literarno prireditev v Maribor. Za potrebe razpisov in promocije smo to poimenovali prenos dobre prakse v mednarodno okolje. In tudi to je obro dilo sadove, tako smo letos za projekt na razpisu EU Kultura 2007–2013 pridobili evropska sredstva.

»Ko je Maribor kandidiral za Evropsko prestolnico kulture, pa smo se najprej lotili povezovanja partnerskih mest EPK. V treh letih smo nato z našimi polfinalnimi turnirji obiskali vsa partnerska mesta in se na njih »širokoustili«, ne da bi si povsem verjeli, da bomo leta 2012 organizirali Evropski pesniški turnir.«

odsotnost domačega sofinanciranja v kovano vrtnico, ki jo zmagovalec prejme prihodnosti onemogoči še prijavljanje v trajno last. na evropske razpise. Kakšne novosti prinaša letošnji Kako ste pravzaprav navezali stike s Evropski pesniški turnir v primerjavi tujimi partnerji, ki ste jih vključili v s preteklim? posamezne nacionalne izbore? Temeljna letošnja novost je, da bo turnir Do partnerjev smo prišli predvsem preko še bolj mednarodno obarvan. In to ne zgolj osebnih zvez, gre za PEN centre, društva zaradi pesnikov iz sedmih sodelujočih pisateljev in literarne revije. Letos so se držav, ampak tudi zato, ker bodo letos v nam pridružili še Avstrijci, graška revija okviru projekta izvedeni trije turnirji v Lichtungen, postopoma bi radi vključili še treh državah. Ob glavnem tekmovalnem kako državo, tako da bi jih v prihodnosti turnirju 17. novembra v Mariboru bosta imeli nekje do dvanajst (to je tudi število izvedena še dva promocijska, prvi 15. no finalistov na slovenskem turnirju), za kaj vembra v Zalaegerszegu na Madžarskem več pa trenutno logistično nismo sposob in drugi 13. decembra v Sarajevu v Bosni ni. Sodelovanje s partnerji je zgledno, in Hercegovini. Ob tem naj še dodam, da Bo to sedaj poleg slovenskega pe- odnosi so zelo topli, veseli jih, da smo bomo letos vse zmagovalne pesmi prevedli sniškega turnirja postala ustaljena pridobili evropska sredstva in skušajo v vse druge jezike sodelujočih držav in jih praksa? Se bo v prihodnje še razširil tudi sami po svojih močeh prispevati k natisnili v zborniku, ki ga bodo brezplačno nabor držav, ki bodo sodelovale? čim boljši izvedbi projekta. prejeli vsi obiskovalci turnirjev. To vprašanje je res na mestu, saj nam grozi, da bomo morali morda celo ukiniti Kako je potekal izbor pesnikov v posa- Ali je že katera od sodelujočih držav slovenski pesniški turnir. Kljub temu, meznih državah? Ali so imeli kakšne poznala tovrstno obliko »pesniških da gre za uspešno domačo zgodbo, se formalne omejitve? tekmovanj« ali je to posebnost sloje letos zgodilo, da smo zanj pridobili Naši partnerji so v svoji državi ustanovili venskega prostora? le skromne subvencije, JAK nam jih je strokovne komisije, ki so pozvale 100 do Gre za slovensko posebnost, za izvirni zmanjšal za polovico, Mestna občina 250 najbolj aktualnih pesnikov, da sode način predstavljanja in promoviranja Maribor pa projektnega razpisa ni izvedla lujejo na anonimnih nacionalnih izborih poezije preko tekmovalne nagradne pri do konca in smo ostali brez podpore. za najboljšo neobjavljeno pesem. Omejitvi reditve. Podobno stvar sicer izvaja naš Tako se lahko zgodi, da bomo naslednje sta bili dve, pesniki so morali biti stari partner literarnyklub.sk na Slovaškem. leto izpeljali le evropskega, za katerega vsaj 16 let in njihove pesmi niso smele Njihov projekt je soroden našemu po smo dobil evropski denar. Domačega, biti daljše od 60 verzov. Nato je komisija tekmovalnosti, razlika pa je v tem, da iz katerega je vse izšlo, pa bo potrebno izbrala dvanajst najboljših, katere pesmi gre pri nas za eno pesem, pri njih pa za ukiniti, saj take prireditve s 1500 evri bodo objavljene v eni od nacionalnih tri do sedem pesmi posameznega avtorja podpore ni mogoče izpeljati (tudi ob literarnih revij, in zmagovalca, ki zastopa ali avtorice. Tudi postopek tekmovanja je znatnem sofinanciranju s strani naše svojo državo na finalu v Mariboru. Na pri njih drugačen od našega, oni objavijo založbe), tako bo najbrž prekinjena dva nacionalne razpise je prispelo od 30 pa pesmi desetih pesnikov in pesnic, potem najstletna tradicija. Da niti ne govorim, do skoraj 200 pesmi, in sicer v Italiji in pa na posebni prireditvi razglasijo prve kako se nam v tujini čudijo, da ima taka na Slovaškem. Tako smo dobil sedem tri, pri nas pa se vsi pesniki v finalu tur prireditev tako nizko finančno podporo zmagovalcev, ki so še v igri za naslov vitez nirja »neposredno spopadejo« za zmago. lokalnih in nacionalnih institucij. A oziroma vitezinja evropskega pesniškega Koliko vem, druge sodelujoče države taka so dejstva in bojimo se, da nam ta turnirja, za nagrado 1000 evrov in ročno nimajo tovrstnih prireditev in nagrad. ▪

28 29

LITERATURA

Pesem madžarskega pesnika Gyözö Ferencza, zmagovalca Evropskega pesniškega turnirja 2011

O neizogibni napaki Kako zakrpati preteklost (balada) Varujejo me srca deklet in fantov

foto arhiv pesniški turnir

Kar je minilo, se razblinilo, razbilo, vso preteklost, vsak podatek, ki sta ga kje našla, zlepljala sta, poravnavala in spravljala v red, drobec k drobcu, v sprimek, ki naj ne bi bil tujek.

Prejemnik naslova »Vitez evropskega pesniškega turnirja 2011«, madžarski pesnik Gyözö Ferencz Lanskoletni zmagovalec Evropskega pesniškega tur nirja Gyözö Ferencz se je rodil leta 1954 v Budimpešti, kjer se je tudi šolal in leta 1978 diplomiral iz angle ščine in madžarščine. V letih 1983–1993 je služboval kot urednik pri založbi Európa. Med letoma 1988 in 1992 je bil madžarski dopisnik mednarodne pesniške revije PHI, ki je izhaja v belgijskem Leuvenu, od leta 1989 do 1991 pa urednik antologije Újhold (Novi mesec), ki ni bila zgolj literarna revija, temveč tudi pomemben forum različnih avtonomnih pogledov. Nato se je kot predavatelj vrnil na univerzo, kjer je leta 1997 doktoriral iz književnosti. Trenutno je izredni profesor na Oddelku za angleške študije Univerze Eötvös Loránd. Objavil je šest pesniških zbirk in štiri knjige kritik. Prevaja predvsem angleško in ameriško poezijo (John Donne, William Wordsworth, Tony Harrison, Seamus Heaney), izbral in uredil je okrog dvajset antologij ameriške, angleške, irske, škotske in madžarske poezije. Je izvršni predsednik Széchenyijeve akademije literature in umetnosti in član madžarskega kluba PEN. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugimi nagrado Roberta Gravesa (1987), nagrado Attile Józsefa (2000) in veliko nagrado literarne fundacije Artisjus (2006). Zora A. Jurič je ob zmagovalni pesmi z naslovom O neizogibni napaki zapisala, da gre za pesem, pri kateri se »razpoka začne že prej, med bližnjima, med tabo in mano, med njima«. ▪

Obsedenca, dva strastna detektiva, sta si izbrala skupni cilj: prebrskati do pičice natančno to in ono, oglato in okroglo. Še in še sta preiskovala vse od začetka pa do konca, tudi mrvice, drobtine, in se zavedala, da so lahko pomembne tudi pozabljene, spregledane, zavržene reči. Razložiti sta si morala, kako se je kaj po vrsti zgodilo, kje je bilo, kaj je bilo, kdo je bil prvi, ki je drugega opazil, in kdo je koga prvi ogovoril. Sta se srečala načrtno, po naključju? Je vedel, ko je vstopal, da bo nanjo naletel za vrati? In kako naj se spominjata oblakov, tega, kako je del prvi dotik, njun prvi stik? Bila sta iznajdljiva, brez tega ne bi šlo, in neizmerno srečna, ko sta po dolgih letih, vse vegaste reči, od otroštva sém, z roko v roki sestavila v eno. Ko sta bila več let narazen, vsak zase, sta kar prežala na nevidne nitke, po katerih so od njega k njej in spet nazaj brzele misli, sporočila. In če bolje bi pazila, bi gotovo opazila, da z njimi, z vezmi, nista ravno skrbno ravnala, in zato ju je kdaj tudi zadelo: zabolelo in bolelo. In miniti je moralo kar célo leto, morda kaj več, preden sta zadelala vse špranje, vsak zev. Medtem pa sta, če je bilo treba in je tako naneslo, preuredila vsa poglavja, to in ono pa na novo prepisala, in to brez posebne nejevolje, navkljub spoznanju, da delata zaman, da gradita zgodbe z novimi prepadi, s špranjami in zevi. In tako sta raje znova pohitela in bila vesela, da sta tudi slednje hibe do popolnosti zgladila, brez sledu spodila, da so se rane, tele zdajšnje in one od takrat, raje celile, postajale vse manjše, drobcene, neznatne. Potem pa spet dva zbegana pogleda in vprašanja: Kako da se ne prepoznava? Zakaj se je dotik sprevrgel v gòl otip? In kam drvijo celó razpoke tako brezumno na vse strani – poravnane, zlepljene, neznatnejše od pajčevine. Prevedel Jože Hradil

MAPIRANJE MARIBORA

Muzej kot dedič evropske tradicije Žiga Brdnik

rojekt Evropa v muzeju, muzej v Evropi se simbolično naslanja na renesančni rek o »učenosti, ki oživlja, kar umira« in »umetnosti, ki kliče nazaj na svetlobo, kar je potonilo v senco«. »Gre za izmenjavo idej in izkustev, znanja in dediščine, ki razkrivajo različne obraze Evrope. Reminiscence preteklosti evropskega izročila temeljijo na ukani, ugrabitvi in posilstvu, ki ga je »zakrivilo« poželenje grških bogov. Srednjeveška Evropa nas popelje v svet viteštva, udvorljivosti in razvoja omike, poljuba miru, vdanosti in ljubezni ter nenazadnje vere in upanja. Renesančna Evropa izhaja iz lepote duha in čutnosti, razsvetljenstvo iz razuma, doba meščanstva in moderna doba pa iz idealov enakosti, svobode in solidarnosti,« so duhovno podstat projekta strnili v predstavitveni brošuri muzeja. Pokrajinski muzej s projektom spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot de diča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes dopolnjuje z izbranimi eksponati iz pri znanih evropskih muzejev. Tako so vzpo stavili sodelovanje z naslednjimi usta novami: Universalmuseum Joanneum iz Gradca, Guardia Svizzera Pontificia iz Vatikana, Bavarski nacionalni muzej iz Münchna in poljski Narodni muzej iz Varšave. S tem želijo poudariti skupno evropsko identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor tako od julija do konca decem bra bogatijo priznana in cenjena evrop ska dela s področja likovne in uporabne

Sv. Zaharija Kiparja jožefa strauba (1750) foto Pokrajinski muzej Maribor

umetnosti. Štirje razstavni sklopi – raz stave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil – bodo Maribor popeljali v družbo svetovne kulturne dediščine. Doslej smo si že lahko ogledali uniformo papeške švicarske garde iz Vatikana in zbirko orožja pod imenom Govorica miru iz Gradca, v novembru in decembru pa bodo na ogled kipi bratov Straub, mizica poljskega princa Wisniowieckega in stva ritve slovenskih šolarjev, ki so evropsko muzejsko tradicijo navezali na sedanjo in prihodnjo perspektivo. Muzejsko pripo ved spremljajo predavanja in delavnice tujih in domačih strokovnjakov.

Kipi bratov Straub

Na razstavi Kipi bratov Straub so od 7. do 27. novembra na ogled dela bratov Jožefa, Filipa Jakoba in Janeza Krstnika iz družine Straub, ki se uvršča med naj pomembnejše družine kiparjev na ob močju Srednje Evrope v obdobju baroka. Razstavo je Pokrajinski muzej Maribor pripravil v sodelovanju z Bavarskim nacionalnim muzejem iz Münchna, ki je zanjo posodil skulpturo Marije z de tetom Janeza Krstnika Strauba in nje gov portret, verjetno delo Balthasarja Augustina Albrechta. Marija z detetom

»Renesančna Evropa izhaja iz lepote duha in čutnosti, razsvetljenstvo iz razuma, doba meščanstva in moderna doba pa iz idealov enakosti, svobode in solidarnosti.«

»Pokrajinski muzej s projektom spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes dopolnjuje z izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev.« je reprezentativni primer kiparstva Janeza Krstnika, za katerega sta posebej značilna kombinacija reliefnih in od ozadja izstopajočih tridimenzionalnih oblik in oblikovanje oblakov, obrazov in okrasja. Na delu je lepo viden osebni slog umetnika, ki upravičeno slovi po združe vanju človeškega telesa, ornamentalnih detajlov in arhitekturnih elementov v eno samo celoto. Janez Krstnik (1704– 1784) je več let deloval kot vodilni kipar v Münchnu, v Mariboru pa je vrsto let deloval njegov brat Josef, katerega šte vilna dela so tudi del stalnih razstav pokrajinskega muzeja. Razstava bo pod prta tudi s predavanjem dr. Matthiasa Wenugerja iz Bavarskega nacionalnega muzeja o delu Janeza Krstnika (8. 11. ob 18h) in predavanjem dr. Polone Vidmar z mariborske filozofske fakultete o delu Josefa Strauba (15. 11. ob 18h). »Čim bolj celovito želimo obiskovalcem približati opus družine Straub, ki velja za najpo membnejšo srednjeevropsko kiparsko družino v obdobju baroka. Veliko del vsebuje že naša stalna zbirka, ob tej pri ložnosti pa jo bomo lahko obogatili še z izjemno pomembnima eksponatoma Janeza Krstnika in znanjem kolegov iz Münchenskega muzeja,« je o razstavi povedal kustos Igor Habjanič.

Prinčeva mizica in muzejski žur za mlade

Kipe bo konec novembra zamenjalo po hištvo, v ospredju zanimanja pa bo uni katna mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill, ki jo je za razstavo

30 31

MAPIRANJE MARIBORA

posodil Narodni muzej iz Varšave. Miza iz temnjenega lesa s srebrnimi vložki in grboma obeh družin je nastala v družin ski delavnici Radziwill v poznem baroč nem obdobju med letoma 1741 in 1744. Posebno vrednost dajeta mizi njen izvor in dokumentiran historiat, saj je bila v la sti dveh omenjenih plemiških družin, ki sta več generacij opravljali najpomemb nejše posvetne in cerkvene poklice ter podpirali kulturo in umetnost. Domača muzejska zbirka baročnega pohištva, do polnjena z omenjeno mizico, bo na ogled od 28. novembra do 18. decembra, razsta vo pa bosta dopolnili predavanji poljskih strokovnjakov Stefana Mieleszkiewicza in Dorote Gutkowske o prinčevi mizici (29. 11. ob 18h) ter dr. Maje Lozar Štamcar iz Narodnega muzeja Slovenije o evrop skem baročnem pohištvu na Poljskem in v Sloveniji (6. 12. ob 20h). Projekt Evropa v muzeju se bo od 19. do 31. decembra zaključil z razstavo Žur za mlade, ki so jo ustvarili mariborski štu denti in srednješolci iz višje lesarske šole, srednje oblikovalske šole in oddelka za tekstilstvo fakultete za strojništvo. »Šole so bile k sodelovanju povabljene, da na redijo izdelke, ki preteklost in tradicijo odsevajo v sedanjosti in prihodnosti. Tako pripravljajo eksponate iz vseh se gmentov projekta – pohištvo, oblačila, kipe, ki bodo združevali estetiko pred stavljenega obdobja in ustvarjalnost mladih samih. S tem želimo spodbuditi refleksijo na razstave same in muzejsko delo približati mladim generacijam,« je pojasnil Habjanič. ▪

Evropa v muzeju, muzej v Evropi Pokrajinski muzej Maribor bo v priho dnjih dveh mesecih gostil drugi del pro jekta Evropa v muzeju, muzej v Evropi. Od 7. do 27. novembra bo v mariborskem gradu na ogled kiparska zapuščina ene najpomembnejših srednjeevropskih ki parskih družin Straub, od 28. novembra naprej pa bo razstavljena Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill.

Kakšne zgodbe nam govorijo mariborske hiše ŽIGA BRDNIK

okrajinski arhiv Maribor na podlagi svoje bogate zbirke virov o mestu in virov iz drugih arhivov pripravlja projekt Zgodovina mariborskih hiš, v okviru katerega bodo na tablah orisali zgodovino okrog 240 hiš v starem mestnem jedru, pripravili katalog izbranih hiš, sklenitev projekta pa pospremili z razstavo gradbenih načrtov in drugih virov na razstavišču Archivum.

S projektom bo pokrajinski arhiv odstrl pogled v gradbene razmere in razvoj starega mestnega jedra od 18. stoletja do leta 1941 ter poiskal vzporednice s sta njem v današnjem času. Poudarek ni na hišah, ki imajo ali so imele pomembno javno funkcijo, ampak na mestnem jedru kot celoti, ki prek svojega zgodovinske ga razvoja predstavlja zanimivo zgod bo mesta, predvsem pa pomemben del zgodovinske identitete letošnje evrop ske prestolnice kulture. Z označevalnimi tablami se najpogosteje označujejo po membnejše javne zgradbe in hiše, v ka terih so se rodili pomembni meščani ali pripetili zgodovinski trenutki, arhivski projekt pa bo zanimiv prav zato, ker je usmerjen k preprostim zgodbam o hišah in ljudeh, ki so v preteklosti v njih preži vljali svoj poslovni in zasebni vsakdan. Tako bo označenih vseh približno 240 hiš v zgodovinskem centru mesta, med njimi tudi danes neobstoječe, na primer v Dravski ulici ali na Glavnem trgu. »Ideja projekta je meščanom in obisko valcem Maribora približati spremembe, ki so jim bile običajne, vsakdanje hiše podvržene skozi čas: kaj se je v njih dogajalo, kdo je v njih deloval, kako so spreminjale svojo zunanjo in notranjo podobo. Pri projektu skratka nismo

MAPIRANJE MARIBORA 1. Grajski trg 6 vir Zbirka fotografij in razglednic, PAM

2. stari in novi glavni most 3. Gosposka 13 vir Zbirka fotografij in razglednic

4. nastarem lesenem mostu, okrog 1900 vir pokrajinski arhiv

»V novembru bo Maribor dobil celovit in lahko dostopen pregled zgodovine hiš mestnega jedra od 18. stoletja naprej, kar bi moralo marsikomu odpreti oči o zgodovinski vrednosti mnogih žalostno razpadajočih podrtij. Več kot 40 odstotkov starih mestnih hiš je namreč trenutno v zelo slabem stanju«

želeli izpostaviti estetske vrednosti posamezne stavbe, ampak njeno funk cionalnost in kako se je ta spreminjala skozi čas. Tovrstnih zelo zanimivih hiš je povsod v mestnem jedru veliko, recimo na Gosposki ulici ali na Koroški cesti, na Lentu ali Glavnem trgu, zato smo se odločili narediti celovit vpogled v zgodo vino mestnega jedra,« je pojasnila ena od iniciatork in producentk projekta, mari borska zgodovinarka Jerneja Ferlež, ki je izvedbo projekta medtem prepustila pokrajinskemu arhivu. Strnjene informacije o posamezni hiši bodo zbrane na tablicah na hišah; trenu tno potekajo dogovori z lastniki, da se le te namestijo in tam tudi trajno ostanejo. Izbrane hiše bodo podrobneje predsta vljene v znanstveni monografiji, ki je ravnokar v tisku in bo predvidoma izšla konec meseca. Predstavitev monografije bo pospremljena tudi z razstavo, kjer si bo mogoče ogledate razne vire in doku mente, ki so raziskovalcem pomagali pri realizaciji projekta. V novembru bo tako Maribor dobil celovit in lahko dostopen pregled zgodovine mestnega jedra od 18. stoletja naprej, kar bi moralo mar sikomu odpreti oči o zgodovinski vre dnosti žalostno razpadajočih podrtij, ki jih je ogromno posejanih po starem delu mesta.

»Poudarek bo na zgodovini lastništva hiš, njihovi namembnosti in arhitekturi. Vsaka hiša nosi svojo unikatno zgodbo, ki pa se je niti večina sedanjih lastnikov ne zaveda. Naš osnovni namen je bil tako spodbuditi zavedanje o vrednosti in ra zvoju njihove lastnine, s čimer upamo, da se bo spremenil tudi njihovi odnos do zgodovinske dediščine,« je pojasnil direktor Pokrajinskega arhiva Maribor Ivan Fras. Opozoril je, da je več kot 40 odstotkov teh hiš v zelo slabem stanju, kar daje enemu od ključnih elementov mariborske identitete sila klavrno podo bo. »V Slovenj Gradcu mestni svet vsako leto v proračunu rezervira sredstva za obnovitev dveh hiš v mestnem jedru in če greste danes tja pogledat, boste vi deli veliko lepšo sliko kot na primer v Mariboru na Koroški cesti. Tako želimo tudi mestne oblasti spodbuditi, da vlo žijo v ohranitev in obnovitev hiš svojega mesta,« je dodal. Označevalne table v starem mestnem jedru bodo predstavljale informacijske točke, ki obiskovalce mesta in domači ne poučijo o pomenu določene zgrad be v preteklosti, pokrajinski arhiv pa s tem želi opozoriti tudi na pomembnost arhivskih zbirk v mestu ter zgodovin sko bogastvo, ki se v njih skriva. »Pri ljudeh želimo spodbuditi zavest o naši

zgodovinski identiteti, o tem, od kod prihajajo in zakaj so danes to, kar so. Te zavesti v Mariboru in nasploh v Sloveniji manjka. Želimo jih spodbuditi, da tudi sami raziščejo zgodovino svoje hiše in mesta,« je pojasnil Fras. Zato hoče po krajinski arhiv postavitev tabel na hišah v končni fazi tudi povezati v neko smisel no pot, ki bi ljudi v raziskovanju mesta vodila od hiše do hiše. Če bodo sredstva dopuščala, bodo tako poleg kataloga in tabel pripravili tudi zloženko, ki bi ljudi vodila po mestu in jim tako smotrno pri kazala zgodovino njegove vsakdanjosti. ▪

Z razstavo Zgodovina mariborskih hiš bo Maribor dobil celovit in lahko dostopen pregled zgodovine hiš mestnega jedra od 18. stoletja do leta 1941, razstava bo poiskala tudi vzporednice s stanjem v današnjem času. Razstava se odpre 3. decembra ob 12. uri v razstavišču Archivum. Ob razstavi bo izšla tudi monografija z istim naslovom.

32 33

ANIMIRANI FILM

nastal po predlogi nagrajenega istoimen skega stripa, pripoveduje o novonastalem prijateljstvu med Emiliem in Miguelom v domu za ostarele ter o novih začetkih. Govori o tem, da za veliko prijateljstvo ni nikoli prepozno. Španski režiser Ignacio Ferreras predstavlja študijo starostnikov v domu za ostarele, tematiki starosti pa posveti pozornost, kakršno ta zasluži, a jo preredko dobi. Festival bomo s filmom GUBE otvorili 10. decembra ob 20. uri. Posebno pozornost si vsekakor zaslu ži tudi film CRULIC – POTOVANJE NA DRUGI SVET, ki v animirano-dokumen tarni obliki pripoveduje življenjsko zgod bo o Crulicu, ki je umrl v poljskem zaporu. Crulicev ironični glas iz groba je prizna ni romunski igralec Vlad Ivanov. Ko po membnemu poljskemu sodniku ukradejo denarnico, v kateri so kreditne kartice, za kaznivo dejanje po nedolžnem obsodijo Crulica, ki ob aretaciji začne gladovno stavkati ter obenem zahteva srečanje s predstavnikom romunskega konzulata in drugega odvetnika. Konzul Crulicu pošlje odgovor, v katerem mu svetuje, naj zaupa poljskemu sodstvu. Film romunsko-polj ske koprodukcije bo na sporedu v petek, 14. decembra ob 19. uri.

Animateka se bliža Z

ačetek animatečnega sodelovanja med Mariborom in Ljubljano sega v leto 2009, ko se je v kletnih prostorih Narodnega doma zgodil predstavitveni večer festivala. Z letošnjim letom prisotnost Animateke v Mariboru v Kinu Udarnik dosega Rene Puhar svoj dosedanji vrhunec z bogatim programom, številnimi mednarodnimi gosti, delavnicami animiranega filma, razstavo in nenazadnje z mednarodnim simpozijem o vzgoji in izobraževanju na področju animiranega filma ter knjigo Animirani film v izobraževanju, ki bo nastala kot sled simpozija. Tako kot je animatečno-filmski razvoj v mestu Maribor posledica prijateljevanja in povezovanja (v tem primeru zgoraj omenjenih prestolnic), bi lahko nekaj podobnega rekli tudi za temo otvori tvenega filma letošnje edicije festivala. Celovečerni animirani film GUBE, ki je

Kot vsako leto pa tudi v tokratni ediciji v treh programih (12., 13. in 14. decem bra ob 21. uri.) predstavljamo eklektično globalno selekcijo zmagovalnih kratko metražnih animiranih filmov iz festival ske sezone 2011–2012, tako imenovani jagodni izbor 1, 2 in 3. Še eno izjemno selekcijo kratkih animiranih filmov, presežkov zadnjega leta, bo predstavil program Cartoon d’Or. CARTOON D’OR je nagrada, ki jo evropsko združenje za animirani film na letni ravni podarja za najboljši vseevropski animirani kratki film. Za nagrado se lahko potegujejo le nagrajenci največjih evropskih festivalov, iz tega ožjega izbora žirija mednarodnih strokovnjakov izbere pet finalistov in zmagovalca. Podelitev nagrade Cartoon d’Or poteka vsak september v času foruma za koprodukcijo, financiranje in distri bucijo evropske animacije za televizijo in nove medije Cartoon Forum. Namen nagrade Cartoon d’Or je delovati kot ve zni člen med režiserji kratkih filmov in industrijo ter pomagati perspektivnim umetnikom pri zagonu novega projekta. Več o programu, ki ga bomo v Udarniku

ANIMIRANI FILM

»CARTOON D’OR je nagrada, ki jo evropsko združenje za animirani film na letni ravni podarja za najboljši vseevropski animirani kratki film. Za nagrado se lahko potegujejo le nagrajenci največjih evropskih festivalov, iz tega ožjega izbora žirija mednarodnih strokovnjakov izbere pet finalistov in zmagovalca.«

prikazali 11. decembra ob 21. uri, lahko preberete na www.cartoon-media.eu. Med spremljevalnim programom le tošnje Animateke moramo vsekakor omeniti razstavo in predstavitev knjige Larsa Fiskeja, priznanega norveškega stripovskega avtorja. Razstava bo na ogled med festivalom v predprostoru Kina Udarnik. Ogledali si boste lahko dve Fiskejevi deli, ki vsako zase s svojega vidika govorita o umetnosti in življenju. Prvo delo je MATJEMANIJA, fikcija, satira o pesniškem, umetniškem in intelektu alnem svetu. Prikazuje navdahnjenega pesnika Matjeja, njegov ustvarjalni razvoj in avtorski boj. Poleg humorja je glavna značilnost stripa tudi avtorjev izviren likovni stil, ekspresionistični psihoku bizem. MATJEMANIJO je avtor ustvarjal od druge polovice devetdesetih. Gre za trilogijo, ki je leta 2010 izšla v samostojni knjigi pri norveški založbi No Comprendo Press, v slovenščini pa jo bo izdala revija Stripburger. Lars Fiske je za prvo poglavje te stripovske knjige na Norveškem leta 1997 prejel zlato medaljo. Drugi del raz stave pa bo prikazal Fiskejevo najnovejše delo Herr Merz, biografijo o nemškem dadaistu, Kurtu Schwittersu. Razstava bo prikazala tudi dva različna avtorjeva likovna pristopa, bolj realističnega in iz razito stiliziranega. Pogovor in predstavi tev knjige z avtorjem Larsom Fiskejem in stripovskim založnikom No Comprendo Press, Espenom Holtestaulom, bo potekal 11. decembra 2012 ob 20. uri.

dobre praske. Predstavili se bodo gosti iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Belgije, Italije in Tajvana. Simpozij bo moderiral Igor Prassel, programski direktor festivala. Med simpozijem bomo za udeležence pripravili tudi delavnico praskanke na trak, prav tako pa bomo prvič javno obe lodanili knjigo Animirani film v izobra ževanju (urednici Hana Repše in mag. Martina Peštaj), napisano v slovenskem in angleškem jeziku. V tem članku pa seveda ne bom poza bil izpostaviti tekmovalnega programa MALI SLON, ki predstavlja animirane filme, ki so jih naredili otroci in mladi z vsega sveta. V treh starostnih katego rijah se bodo predstavile najrazličnejše animirane podobe, ki jih bo ocenjevala mednarodna žirija ter najboljšega tudi nagradila. Ne glede na tekmovalno noto Malega Slona bi želel že na tem mestu čestitati vsem mladim avtorjem, katerih dela so uvrščena v program, saj so prija vljeni filmi nekajkrat presegli minutažni potencial treh projekcij, ki bodo na spo redu 11., 12. in 13. decembra ob 19. uri.

V sklopu letošnjega projekta Animateka v Mariboru se bo odvil tudi Mednarodni simpozij o vzgoji in izobraževanju na področju animiranega filma. Z željo povezati vse mentorje ter druge posa meznike in institucije, ki se ukvarjajo z Več informacij o programu najdete na vzgojo in izobraževanjem s področja ani www.animateka.si in www.filmsko.org. miranega filma, bomo predstavili različne Se vidimo v Kinu Udarnik! ▪

1. CRULIC – POTOVANJE NA DRUGI SVET 2. GUBE 3. NASLOVNICA STRIPA MATJEMANIJA avtor LARS FISKE

4. NOTRANJOST STRIPA MATJEMANIJA avtor LARS FISKE

5. DELAVNICE ANIMIRANEG FILMA ZA OROKE

Animateka bo v mariborskem Kinu Udarnik gostovala med 9. in 16. decembrom.

34 35

ANIMIRANI FILM

Zamrzni – premakni – oživi! ROK GOVEDNIK

1 2

v filmsko kamero. Četudi ne moremo ločiti animiranega filma od poti razvoja fotografije in filma, pa ga moramo vseeno tretirati nekoliko drugače.

Vse se je začelo z znanstvenim razume vanjem delovanja človeškega očesa, ki zaznava niz slik, v katerem se v vsaki sliki položaj lika rahlo razlikuje od položaja s prejšnje slike, kot gibanje, če si podobe sledijo s hitrostjo vsaj 16 slik na sekundo. Nadaljevalo se je z razvojem optičnih igrač in pripomočkov, ki so predstavili te optične zakonitosti in animirali enostavne slike v gibljive podobe (fenakistoskop, zoetrop, taumatrop). Nato je bilo ključno izvoziti sliko na zunanje površine – projekcija. K temu je pomembno pripomogla laterna magica (čarobna svetilka), iznajdba iz 17. stoletja, izjemno pomembna sta bil seveda tudi izum fotografije in dalje iznajdba nje nega zapisa na gibljiv in prožen material (filmski trak), ki ga je mogoče vstaviti

Razumevanje animiranega filma in klasifikacija Prepričanje, da je animirani film le oži vljanje slik oz. skupek slik v gibanju, je napačno. Beseda »animacija« izhaja iz latinske beseda anima, ki pomeni »dušo«, izpeljanka animare pa pomeni poživiti, navdušiti, spraviti k življenju. Animirani film je torej filmska zvrst – ne le oživljanja risb, temveč tudi ostalih neživih predme tov, in vlivanje duše (anime) vanje. Tako poznamo animirane filme iz lutk, kolaža, s premikajočimi predmeti in drugimi živimi ali neživimi stvarmi. Ključno pri animiranem filmu je, da so spremenjeni položaji predmetov, lutk, kolaža itd. po sneti »sličico za sličico« (ang. frame by frame), s filmsko oziroma videokamero ali (digitalnim) fotoaparatom. Poglavitna razlika med animiranim filmom in fil mom kot takim je v dejstvu, da animacija ustvarja gibanje s prehajanjem s sličice na sličico in je odvisna od manipulacije

robo ločevanje med animiranim filmom in filmom kot takim ni mogoče, sploh če vemo, kako sta oba nastala in kako delujeta. Animirani film je tudi ontološko povezan s fotografijo – morda bi celo lahko rekli, da je animirani film uspešna (če ne celo ključna) vez med močjo fotografije in filmom, ki je iz nje izšel.

predmetov s strani avtorja, medtem ko (igrani) film »lovi« gibanje in ga zamrzne v sličice oz. fotograme. Tako animirani film združuje fotogra fijo kot osnovno metodološko prvino ustvarjanja – serijo umet(el)nih premi kov neživih reči ujamemo v fotografske podobe – in ob tem ohranja dinamiko filma: sosledje fotografij prikažemo po poteku delovanja filmske kamere (projek torja), ki pa deluje po principu optičnega zaznavanja posnete realnosti in iluzije premikanja. Tako je za ustvarjanje vtisa oživljene neživosti potrebnih 24 sličic oz. fotografij za 1 sekundo (24 frames per second), kar je enostavna formula, s katero

»Za začetnika animiranega filma velja v Ameriki živeči Anglež James Stuart Blackton, ki je skupaj z veleizumiteljem Thomasom Alvo Edisonom leta 1906 posnel risani animirani film Smešni izrazi zabavnih obrazov (The Humorous Phases of Funny Faces).«

ANIMIRANI FILM

lahko preračunamo, da je za 1 minuto animiranega filma potrebnih 1440 sličic, za 90-minutni film pa kar 129.600 sličic. Če k temu dodamo, da je za animirani film pogosto treba narediti še posebno scenografijo, si lahko predstavljamo, kako zahtevno in kompleksno je ustvarjanje te filmske vrste, ki združuje vse umetnosti, od kiparstva, arhitekture, slikarstva, do fotografije in filma. Animirani film se lahko klasificira na različne načine; glede na animacijsko tehniko, uporabljane materiale in postop ke proizvodnje bomo tukaj predstavili najbolj klasičen pregled: ››risani animirani film/risanka – ustvarja 3 nje »sličice za sličico« z uporabo risanja in slikanja, ››stop-motion* animirani film (glede na uporabljene materiale se deli na lutkovni animirani film, animacijo gline, anima cijo plastelina, kolaž, pikselacijo** itd.), ››računalniška animacija (2D ali računal niško risanje in 3D), ››praskanka (praskanje na filmski trak). Seveda gre lahko tudi za animirane filme, ki združujejo različne tehnike. Med t. i. 4 klasične tehnike animiranega filma se uvrščata risani in lutkovni film. predstavil tudi Winsor McCay, ki je bil tedaj že znan ustvarjalec risank in ilustra Začetek animiranega filma tor. Leta 1914 je posnel risani animirani in razvoj tehnik ustvarjanja film (na papir) Dinozaver Gertie (Gertie Za začetnika animiranega filma velja the Dinosaur), s katerim je pomembno v Ameriki živeči Anglež James Stuart vplival na razvoj animacije – likom je vlil Blackton, ki je skupaj z veleizumiteljem življenjsko energijo in vzbudil občutek Thomasom Alvo Edisonom leta 1906 njihovega samozavedanja (dotedanji posnel risani animirani film Smešni izrazi eksperimenti v animaciji se niso dosti zabavnih obrazov (The Humorous Phases of ukvarjali s karakteriziacijo). Razvoj risa Funny Faces). Tehnično spretni Edison nega animiranega filma je v ZDA potekal je snemal, Blackton kot karikaturist in bliskovito in v duhu množične kulture. znani hitrorisec pa je risal na tablo. Pri Že naslednje leto (1915) je Earl Hurd pa tem filmu ne gre zgolj za risanje, saj je tentiral prozorno folijo (cel), s pomočjo Blackton z materialom kolaža uporabil katere so avtorji lahko ustvarili stalna tudi tehniko stop-motion (na tabli). Tako ozadja risanega filma in prihranili čas za sta v tem animiranem filmu združena oba oblikovanje ter animacijo likov. Rojevali klasična načina ustvarjanja animiranega so se studii in prve uspešne risane serije, filma: risana in stop-motion tehnika. z njimi tudi prvi risani junaki Felix The Cat Le dve leti zatem (1908) je v Franciji Emile (avtor Otto Messmer), Betty Boop in Popaj Cohl posnel prvi francoski in tudi evropski (avtorja Max in Dave Fleisher), Miki Miška risani animirani film Fantasmagorie. Pri (studio Walt Disney), Zajec Dolgouhec tem filmu gre za precej bolj dosledno in Racman Duffy (studio Warner Bros). izpeljavo, gleda na Blacktona opazimo Vodilno mesto v svetu komercialnega razvoj tehnike, saj liki po metodi toka animiranega filma v ZDA je kmalu prevzel zavesti prehajajo iz ene oblike v dru Walt Disney, ki je uspešno tržil svoje delo go, avtor pa je neopazen, razen ko je to tudi po prihodu TV-ja. predvideno. Po zelo odmevnih filmih Prozorne folije so marsikomu (pred J. Stuarta Blacktona v ZDA se je leta 1911 vsem) v Evropi dajale vtis o lahkotnosti

1. Smešni izrazi zabavnih obrazov (The Humorous Phases of Funny Faces), 1906 avtor James Stuart Blackton

2. Felix The Cat, 1919 avtor Otto Messmer

3. SOCIALIZACIJA BIKA, 1998 avtorja MILAN ERIČ, ZVONKO ČOH

4. 7 na en mah, 1952 avtor saša dobrila

animiranega filma in možnosti izdelave po tovarniškem neavtentičnem načinu, zato se je v Evropi razvila močna tra dicija avtorskega animiranega filma; mnogo ustvarjalcev je poizkušalo nove tehnike, izpostavimo le nekaj ključnih imen v stop-motionu: Ladislav Starevič (animacija umetnih hroščev), Jiři Trnka in Karel Zeman (animacija lutk), Lotte Reiniger (animacija papirne izrezljanke). Po letu 1912 je animacija postala rednejši del filmske produkcije, saj so pionirji do takrat preizkusili že domala vse tehnike iz ražanja. Mnogi eksperimentatorji tega me dija (Len Lye v Londonu, Oskar Fischinger, Walther Ruttman, Hans Richter) so se znašli tudi v oglaševalskem svetu, kjer je animacija vzbujala veliko pozornosti. Kljub tej prelomnici se je animirani film v Sloveniji prvič predstavil šele štiri de setletja pozneje. Animirani film v Sloveniji Posebnost animiranega filma na Slovenskem je, da je prvi film posnet v lutkovni tehniki. Nadarjeni ilustrator, avtor stripov in scenograf Saša Dobrila se je leta 1951 vrnil iz Prage, kjer je študiral lutkovni animirani film pri svetovnem

36 37

ANIMIRANI FILM

5. FILMOGRAFIJA SLOVENSKEGA ANIMIRANEGA FILMA 1952 - 2012 (naslovnica) 6. Koyaa - Lajf je čist odbit, 2011 avtor KOLJA SAKSIDA

7. BIZGECI, 2003 avtor GREGA MASTNAK

8. ZASUKANEC 2004 avtor ŠPELA ČADEŽ

6 7

mojstru Jiřiju Trnki. Napisal je scenarij po knjižni predlogi bratov Grimm in ustvaril desetminutni lutkovni animirani film , ki velja za prvi slovenski animirani film sploh. Nastal je v zaledju Triglav filma (ustanovljenega leta 1946), premiero pa je doživel 5. novembra 1952. Ker je bil odziv na film pozitiven, je Triglav film ustanovil lutkovni oddelek, ki ga je vodil pesnik Janez Menart. Tam so poleg Saše Dobrile ustvarjali tudi Dušan Hrovatin, Dušan Povh, Črt Škodlar, Mile de Gleria, Zvone Sintič kot režiserji in drugi soustvarjalci, ki so delali prve ko rake po poti slovenskega animiranega filma. Razvoj lutkovnega filma je postal prioriteta Triglav filma in je bil zato takrat izrazito dinamičen. Začetnikom (lutkov nega) animiranega filma se je pridružilo veliko novih ustvarjalcev, med njimi kot scenarista Tone Pavček (Čigavo je pismo,

»V smislu popularizacije animiranega filma pri nas je veliko naredila Animateka, vodilni referenčni mednarodni festival animiranega filma v našem prostoru, ki vsako leto predstavlja najnovejše dosežke iz Srednje in Vzhodne Evrope, pa tudi najboljše animirane filme iz močne produkcije Zahoda.«

režija Črt Škodlar, 1958) in Žarko Petan. Miki Muster, avtor že takrat zelo popular nih slikanic in stripov, je povsem naravno nadaljeval svoje delo tudi na področju risanega filma, a je neurejena produkcija Viba filma (ustanovljenega leta 1956) omogočila nastanek zgolj treh njegovih filmov: Puščica (1958), Kurir Nejček (1961) in Zimska zgodba (1962). Muster je kmalu zatem odšel v Nemčijo. Pri risanem animiranem filmu je treba izpostaviti pomemben mejnik, ki sta ga naredila slikarja Zvonko Čoh in Milan Erič, ko sta leta 1998 ustvarila prvi slo venski celovečerni (risani) animirani film Socializacija bika. Bolj kot risani film sta se pri nas razvijali lutkovna in tudi računalniška kratka ani macija. Med mlajšo generacijo ustvarjalcev animiranih filmov spadajo Špela Čadež, Kolja Saksida, Miha Knific in Leon Vidmar, ki so zvesti lutkovni animaciji, Tina Avšič in Timon Leder se bolj posvečata računalniški 2D risbi, medtem ko je Matej Lavrenčič dejaven v več tehnikah, omeniti pa velja še Anko Kočevar. V risanem filmu se je s serijo Bizgeci (2003) na mnogih festivalih predstavil Grega Mastnak, za najmlajše pa je risano serijo Deželico Pimpan (2009) ustvarila Polona Sepe. V novih tehnoloških prijemih računal niške animacije je zagotovo uspešno pot začel Dušan Kastelic, ki je s kratkometra žnima animacijama Perkmandeljc (2003)

in Čikorja an' kafe (2008) požel nemalo nagrad in pohval. V smislu popularizacije animiranega fil ma pri nas je veliko naredila Animateka, vodilni referenčni mednarodni festival animiranega filma v našem prostoru, ki vsako leto predstavlja najnovejše dosežke iz4 Srednje in Vzhodne Evrope, pa tudi naj boljše animirane filme iz močne produkcije Zahoda. Letošnja edicija Animateke, ki se bo v Ljubljani odvila med 3. in 10. decembrom (Kinodvor, Slovenska kinoteka), v Mariboru pa med 11. in 18. decembrom (Kino Udarnik), ponovno ponuja obilo kratkih animiranih filmov, ustvarjenih v vseh tehnikah, ponu dila pa bo tudi izredno pomemben prostor strokovnega diskurza, ki ga v Sloveniji ob podhranjenosti izobraževalnih institucij še kako potrebujemo. Konec maja je izšla tudi prva Filmografija slovenskega animiranega filma 1952 – 2012. ▪ * Termin še nima ustreznega prevoda, izhaja pa iz osnovne »motorike« animiranega filma, ko predmet fotografsko ovekovečimo (stop), ga premaknemo (motion) oz. manipuliramo ter nato v novem stanju zopet fotografiramo (stop); s tem ob ustreznem predvajanju ustvari navidezno gibanje. ** Gre za tehniko premikanja predmetov (stoli, mize, škatle) in/ali ljudi.

oblikovanje

Bela tehnika, črna magija JANJA BRODAR foto Vlado Repnik

ogodek, o katerem pišem, se še ni zgodil. Avtorja Vlada Repnika pa zanima le prezentnost tega trenut ka, zvok, ki ga govori ta trenutek. Govori mi o tem, kako stvari spreminjamo zato, da bi ostale nespremenjene. Rotim ga, naj mi vseeno pove kaj oprijemljivega o projektu, ki se ima zgoditi v velenjskem Domu kulture 24. novembra. Da ne, da ne bo, da lahko govoriva le o metodologiji. Kakšen nesmisel, dajati mišljenju tako težo, me napade, ko želim iz njega izvleči vsaj tip dogodka. Mišljenje je le odraz neke linijske zgodbe! Hm, si mislim, jaz pa lju bim linijske zgodbe, preberi kak arabski roman pa jih boš tudi ti … še vedno ne vem ničesar. Bela Tehnika Črna Magija. Morda pa Repnik želi izdelati novo serijo hladilnikov? Takih, ki bodo delovali na staroselske uroke? Ki se bodo napajali na rudarske vraže, ki bodo iz velenjskega jezera metali led? Ki bodo hladili čarobni napoj iz šaleških cvetlic za obiskovalce predstave, da bodo ti čisto podivjali? Vse to je mogoče res, kot je res vse, česar si še ne moremo zamišljati. Vlado Repnik bo tam, da nam bo pokazal tisto, kar je tam že od vedno, pa tega nismo videli. V Velenju bo, tako kot zmeraj, odprl svoj kejdževski klavir in nas soočil s trenutkom. Ker so v rudnikih delali rudarji, njihove žene pa niso imele kaj početi. In so ustva rili Gorenje.

Ker je drevo nasedlo in iz trhlega vodorav nega debla je zraslo novo drevo. Narava prekriva naravo. Ker je nekoč v štirih dneh prehodil 90 kilometrov Berlina in opazil žensko, ki se je v parku lovila s ptiči. Ko jo je hotel posneti, je izginila s ptiči vred. Potem se je on sam začel loviti s ptiči. Ptiči so se lovili. Samo takrat in nikoli več. Ker je neka ženska sedela na oknu, osa mljena sredi velemesta. Vedno znova se je vračal na drugo stran ulice in jo snemal. Neopazno ji je na okno v zahvalo postavil darilo, paket z milom, kavo in čokolado. Ženska je vzela paket, se zvedavo ozirala in zaprla okno, s katerega je opazovala vse življenje, in se ni več prikazala. Ker ga je direktor nekega gledališča med slovensko vojno močno razkuril, saj mu po dveh mesecih draženja ni dal na voljo pro storov. Drugo jutro se je zapeljal do Buzeta in pešačil do Pulja. Tam je srečal prijatelji co, ki mu je ponudila puljski teater. Ker so ideje na svetu le zato, da te nekam pripeljejo, in ne zato, da jim boš sledil. Ker Cage pravi: če slediš ideji, zamudiš življenje. Ker jaz pravim: sledite ideji, da pridete v Velenje 24. novembra, pa vmes zavijte, kamor vas pač polna luna zanese, da ne boste zamudili življenja. Se vidimo tam ali pa morda tudi ne. Ko je tehnika bela, je magija črna. ▪

Bela tehnika je prvi del projekta, izpeljan s podjetjem Gorenje, ki raziskuje in v zaključku pred stavlja produkcijo, ki temelji na odnosu med sodobno tehnologijo in industrijsko proizvodnjo na eni ter sodobno umetno stjo na drugi strani.

Črna magija je drugi del projekta in predstavlja med narodno pot uspešnega razvoja projekta G-fest, ki je bil realiziran leta 2002 in bo leta 2012 beležil desetletnico s pomočjo Mestne občine Velenje ter Premogovnika Velenje. Projekt »Bela tehnika, Črna magija« v po vezovanju zgodovinskega in aktualnega sodelovanja z dvema osrednjima gospo darskima gigantoma iz Šaleške doline (Rudnikom Veljenje in Gorenjem) ter z metodologijo dela v novih formatih so dobnih umetnosti – artikulira performa tivno, instalacijsko in razstavno produk cijo Evropske prestolnice kulture.

24. 11. 2012 ob 20.00, Dom kulture Velenje

38 39

kulturne ambasade

José Pedro Cortes:

»Fotografija potrebuje ritem« Ana Schnabl foto José Pedro Cortes

osé Pedro Cortes je portugalski fotograf, ki svojo profesionalno pot plete približno desetletje. Po končanem magistrskem študiju fotografije na Kent Institute of Art and Design v Rochestru je tri ustvarjalna leta prebil v Londonu in se leta 2005 vrnil v Lizbono. Istega leta je v Portu prvič samostojno razstavljal: projekt Silencio se je obračal zlasti k vprašanju zasebnosti in spomina. Lansko leto je bil povabljen h KörberStiftung’s European Photo Exhibition Award na temo evropske identitete. To delo bo prikazano v štirih evropskih galerijah, in sicer v Hamburgu, Oslu, Parizu in Lucci. Letos je skupaj s slovenskim fotografom Bojanom Radovičem v okviru projekta Eyes on Japan potoval na Japonsko in dokumentiral življenje v Toyami. Ciklus fotografij je od 8. novembra razstavljen v Vetrinjskem dvoru.

S slovenskim fotografom Bojanom Radovičem sta sodelovala pri projektu Eyes on Japan (Oči na Japonski). Bi se strinjali s splošnim, zlasti na zahodu razširjenim mnenjem, da je Japonska skrivnostna dežela? Kaj ste skušali zajeti v objektivu? Japonska je definitivno tuja dežela, kljub temu pa smo polni predstav in podob o njej. Še preden sem se odpravil na Japonsko, sem sklenil opustiti vsakršno idejo o tem, kakšno smer naj ubere moje delo. Šel sem tja, srečal nekaj ljudi in po stopoma se je razvila nit, ki sem ji sledil. Tako se je moja namera oblikovala šele skozi fotografiranje in kasneje v urejanju dela. Na koncu so se podobe sežele v meša nico portretov žensk in njihovega okolja.

kaj je skrivnost in kaj banalnost. Zares je odvisno od tega, na kateri strani ste. Koliko informacij o človeku potrebujete, da lahko ustrezno dokumentirate človeško življenje? Kako veste, da ste dosegli adekvatno točko? Ni specifičnega pravila. Vse, kar vem, je, da mora oseba v meni vzbuditi določeno zanimanje, da jo lahko fotografiram. Ta intriga je lahko zgolj vizualna ali pa gre za nekaj globljega. Z besedami pa žal ne znam pojasniti, kako in kdaj vem, da sem človeka zares ujel. Podobje vašega dela je zelo raznoliko, lotevate se portretov, urbanega in ruralnega. Kako se odločate za temo oziroma motive? Moja fotografska praksa se ne umešča v klasične žanre, kot sta portret ali krajina, ali celo v večje, kot je na primer dokumen tarna fotografija. Fotografiram tisto, kar me pritegne, četudi gre za raznolike stvari, ki jih na koncu skušam spraviti in ustvariti nekakšne fraze. Fotografija ni popoln na rativni medij, potrebuje neko dopolnilo, ki ga večino časa proizvaja gledalec.

Kakšno nalogo si postavljate kot fotograf ? V tem konkretnem primeru – ste raje povečali skrivnost Japonske ali pa jo skušali prikazati tako banalno, kot v resnici je? Samemu sebi kot fotografu ne postavljam posebne naloge. Samega sebe razumem kot nekoga, ki spaja podobe lastne pre teklosti in podobe specifičnega prostora, v tem primeru Toyame na Japonskem. Moje fotografije so vzdrževale distanco Fotografije so v informacijski dobi podo resnične Japonske, nisem želel poja stale pogrešljivi objekti, zanemarljivi snjevati ali razkrivati resničnosti. Ne vem, objekti brez prave vsebine. Kako v tem

kulturne ambasade

»Japonska je definitivno tuja dežela, kljub temu pa smo polni predstav in podob o njej. Še preden sem se odpravil na Japonsko, sem sklenil opustiti vsakršno idejo o tem, kakšno smer naj ubere moje delo. Šel sem tja, srečal nekaj ljudi in postopoma se je razvila nit, ki sem ji sledil.«

kontekstu razumete poglavitno nalogo fotografije kot umetniške zvrsti? Menim, da se fotografija ukvarja s podob nimi vprašanji kot vsaka druga umetniška zvrst. Njena naloga je pravzaprav ravno ta, da vzpostavlja vprašanja. Pomembno je zlasti to, da je fotografija demokratična umetnost – na voljo je vsakomur. Podobno kot pisanje. Kakšen odnos imate do modne fotografije ali pa fotografije, ki je v službi komercialnih namenov (recimo v oglaševanju)? Fotografija je govorica, podobno kot je to jezik, ki izpolnjuje veliko socialnih funk cij. Vprašanje, ki je po mojem mnenju v ospredju, je zlasti to, ali prebitek podob šibi pozornost, ki bi je lahko bile deležne. Še vedno moramo iskati dobre podobe, podobe našega časa. In morda se te sre čujejo tudi v modni fotografiji, v blogih in v umetniških galerijah. Ali fotografija lahko kdaj privede do deziluzije? Ali ni vedno estetizacija resničnosti, četudi prikazuje umazanijo in revščino? Če se zares trudiš privesti do deziluzije, ti morda ne bo uspelo. Deziluzija je vedno nekaj osebnega. Začutiš jo, če so v foto grafiji določene vsebine, kamor lahko projiciraš svojo lastno čustveno zgodovi no. Fotografija je subjektivni medij, ki pa hkrati potrebuje tudi ritem, vprašanja in včasih nasprotja. In kar me nadvse zani ma, je doseganje idej oziroma konceptov skozi jukstapozicijo, ne neposredno. ▪

foto Bojan Radovič

Eyes on Japan

foto bojan radovič

»Fotografiram tisto, kar me pritegne, četudi gre za raznolike stvari, ki jih na koncu skušam spraviti in ustvariti nekakšne fraze. Fotografija ni popoln narativni medij, potrebuje neko dopolnilo, ki ga večino časa proizvaja gledalec.«

Projekt Eyes on Japan, ki je bil zasnovan leta 1999, združuje fotografe, ki delujejo v Evropi, in jih popelje na Japonsko, da bi skozi objektive ovekovečili različne japonske prefekture in tako ohranili podobe dežele za prihodnje generacije. Fotografije prikazujejo ljudi in njihovo vsakodnevno življenje. Zbirka fotografij ponuja ljudem priložnost, da se ponovno zavejo svojih vsakodnevnih poti in dejanj, ki so v vrvežu življenja pogosto prezrta, Evropejcem pa daje možnost, da poglobijo svoje razumevanje te dežele in njenih vsakodnevnih običajev. Izbor fotografij, ki so bile posnete na različnih lokacijah na Japonskem, je bil skozi vse leto predstavljen v publikacijah European Eyes on Japan ter na razsta vah po Japonskem in Evropi. Po koncu razstav fotografije prejmejo prefekture, ki so služile za motiv, in tako preidejo v kulturno dediščino, namenjeno prihod njim rodovom. Slovenski fotograf Bojan Radovič, doma iz Novega mesta, in portugalski fotograf José Pedro Cortes sta marca 2012 obi skala Japonsko. Na razstavi fotografij v Vetrinjskem dvoru v Mariboru bosta pred stavila Japonsko, kot sta jo doživela sama.

Razstava Eyes on Japan, ki bo predstavila fotografsko delo novomeškega fotografa Bojana Radoviča in Portugalca Joséja Pedra Cortesa, se je v Vetrinjskem dvoru otvorila 8. novembra, na ogled je vse do 15. decembra.

40 41

GUIMARÃES

Zgodovina prihodnosti v Mariboru in v Guimarãesu Dejan Tasič in Vanja Radenkovič

udeleženci projekta zgodovina prihodnosti v Guimarãesu

rojekt Zgodovina prihodnosti je veliko več, kot smo si zamišljali, preden smo januarja 2012 prvič prestopili vrata MISC INFOPEKE, Pekarne magdalenske mreže. Polno radovednih in neznanih obrazov, večinoma dijakinj in dijakov poklicnih srednjih šol in gimnazij, se nas je zbralo, da bi se začeli zavedati poglavitnih problematik današnjega časa, razmišljali in pisali o lastni poziciji v sve tu, o družbenih razmerjih moči, različnih oblikah diskriminacij in vizijah prihodnje, bolj pravično naravnane družbe. Enako že leto dni počne tudi skupina mladih iz portugalskega Guimarãesa. Z ogledom filma Freedom writers smo načeli obravnavo problematike socialne izključenosti in diskriminacije. Začeli smo se zavedati, da je dandanes v svetu ogromno rasne nestrpnosti, nasilja med mladimi, strahu pred vsem, kar se ljudem zdi drugačno, zato drugačne od sebe tudi odrivajo, se od njih umikajo. V Sloveniji se tovrstno mišljenje kaže v odnosu do različnih etničnih skupin. Večina ljudi ima o njih predstave, ki temeljijo zgolj na stereotipih in posamičnih izkušnjah, ne vzamejo pa si časa, da bi razmislili, kaj v naši družbi in v celotnem sistemu, v katerem živimo, spodbuja nacionalizem in različne oblike neorasizmov. Nova srečanja, nove teme – spoznavali smo našo ne tako oddaljeno preteklost in si s filmom Otroci s Petrička in z ogledom razstave Pst! v Muzeju narodne osvobo ditve Maribor poskušali pridobiti kratek vpogled v posledice druge svetovne vojne

v našem kulturnem prostoru. Na razstavi smo podrobneje spoznali družbeno-politič ne vzroke za izbruh druge svetovne vojne, pričetek vojne v Jugoslaviji in razmere med vojno v Mariboru ter okupacijo mesta med tem časom. Pogovarjali smo se tudi o tem, kakšno je bilo življenje v bivši Jugoslaviji in kako so naši starši oziroma stari starši živeli v komunizmu/socializmu, nato pa to primerjali z današnjim življenjem v ka pitalizmu. V trenutni situaciji se izposta vlja dejstvo, da so ljudje v socializmu imeli urejeno zdravstvo, zagotovljene službe, bili so enakopravni. Zdaj razlika med malim človekom in elito narašča in narašča, kot da to sploh ni sporno. Vodilni ljudje v drža vi bogatijo na račun že tako obubožanega prebivalstva, ki pa tega še vedno ni spre videlo in se ne postavi zase. Vsi godrnjajo in pričakujejo, da se bodo stvari izboljšale same od sebe, namesto da bi skupaj stopili na ulice in zahtevali tisto, kar nam pripada. Ne zavedamo se, da ima narod ogromno moč in da je elita v manjšini. Le skupaj mo ramo stopiti. Žalostno je, da človek nima toliko moči, da bi se lahko uprl današnji politiki in manipuliranju. V aprilu smo se pogovarjali o različnih oblikah aktivizma, o pomenu aktivizma kot aktivnega sodelovanja znotraj neke skupine oziroma (nevladne) organizacije za uresničevanje določenih interesov in ciljev ter vzporedno o legitimnosti ci vilne nepokorščine. Aktivistično držo posameznika narekujejo predvsem nje gove vrednote. Če se ti zdi neko družbeno stanje ali dogajanje nesprejemljivo in si

povrh tega še posredno ali neposredno (čustveno) vpleten, boš po vsej verjetnosti poskušal to spremeniti s svojo aktivno par ticipacijo. Lahko imamo zgolj neko stališče ali mnenje do nekega družbenega vpraša nja, lahko pa to pozicijo aktivno sporočamo preko raznih kolektivnih akcij z namenom ustvarjati družbene spremembe. Ogledali smo si tudi odličen dokumentarni film o družbeno-političnem aktivistu in profesor ju zgodovine Howardu Zinnu z naslovom You can‘t be neutral on a moving train, iz katerega je ostala v spominu tale izjava: »Začenjam iz domneve, da je svet posta vljen na glavo. Da je vse narobe. Da so napačne osebe po zaporih in napačne na prostosti. Da imajo napačni ljudje moč in da je napačni nimajo. Začnem iz domneve, da nam o tem ni treba na dolgo govoriti, ker je dovolj, da samo pogledamo stanje sveta danes in takoj spoznamo, da je po stavljen na glavo.« (The Zinn Reader, 1997) V maju smo nekega sončnega popoldneva zunaj na travi prebirali esej Človeška duša v socializmu, ki ga je napisal Oscar Wilde. Pisatelj se zdi prepričan, da bo uvedba soci alizma prinesla izboljšanje življenjskih raz mer za vse in da bo posledično ljudi osvobo dil bedne potrebe, da živijo za pričakovanja

»Vodilni ljudje v državi se bogatijo na račun že tako obubožanega prebivalstva, ki pa še zdaj ne sprevidi in se ne postavi zase. Vsi godrnjajo in pričakujejo, da se bodo stvari izboljšale same od sebe, namesto da bi skupaj stopili na ulice in zahtevali tisto, kar nam pripada.«

GUIMARÃES

»Ne zavedamo se, da ima narod ogromno moč in da je elita v manjšini. Le skupaj moramo stopiti. Žalostno je, da nima človek toliko moči, da bi se lahko uprl današnji politiki in manipuliranju.«

drugih in z namenom kopičiti materialne dobrine. V eseju zelo dobro opiše primere iz življenja, kako je človek do sočloveka prijazen, ampak s popolnoma napačnim, pokroviteljskim namenom. Prepričan je, da v socializmu ne bo več takšne revščine, suženjstva, ne bo več žensk, ki bi rojeva le nezdrave otroke v revščino … Dela bo dovolj za vse, vsak bo opravljal tisto delo, ki ga bo veselilo, pozimi ne bo več kla težev, ki brez službe zmrzujejo po cesti … Seveda, danes je na prvi pogled boljše ,kot je bilo takrat. Pa je res? Še zmeraj je ogromno ljudi brez dela in ne morejo pre življati svojih družin. Pojavljajo se oblike novodobnega suženjstva ... Je res v da našnjih časih boljše, kot je bilo takrat? Mogoče je navzven maska videti lepo in urejeno, toda … Počasi se je približeval konec šole, mi pa smo se še vedno dobivali na srečanjih. Začeli smo vaje kreativnega pisanja. Dobili smo delčke besedil, za katera smo si morali sami izmisliti nadaljeva nja. Tukaj je domišljija naredila svoje, bilo je ogromno smeha, različnih idej in debat. Začeli smo tudi pisati član ke za konferenčni zbornik, ki bo izšel skupaj z besedili portugalske skupine in bo predstavljen novembra na konfe renci v Mariboru. Na ta dan se nam je pridružil tudi profesor Bojan Borstner z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru, ki nas je v septembru spre mljal tudi na konferenco v Guimarães. Naše nepozabno popotovanje se je začelo v torek, 11. septembra 2012. V zgodnjih jutranjih (nočnih pravzaprav) urah smo se zbrali na glavni avtobusni postaji v Mariboru. Vsi še malo zaspani, a ven dar pripravljeni na nove dogodivščine, nova poznanstva in nepozabno druže nje. Imeli smo ogromno pomislekov in strahu, kako pravzaprav bo, ko se bomo prvič iz oči v oči srečali s portugalsko skupino, a so naši strahovi med dolgo vožnjo s kombiji do milanskega letali šča počasi poniknili. Med vožnjo smo

večinoma spali, ko pa smo bili budni, je bilo smeha več kot dovolj. Let je potekal mirno in tako smo po treh urah letenja pristali v Portu, kjer nas je v trenutku oblila vročina. Pričakal nas je avtobus, ki nas je odpeljal v slabo uro oddaljen Guimarães. Bili smo utrujeni, lačni, ko maj smo čakali posteljo, vendar nas je ob prihodu najprej čakal sprejem na šoli, ki sodeluje v projektu Zgodovina prihodno sti, in spoznavanje portugalske skupine. Navalili smo na hrano in pijačo, potem pa se opogumili in začeli pogovore s Portugalci. Na prvi pogled smo se jim zdeli sramežljivi, pozneje se je izkazalo, da so se motili. No, vsaj za nekatere to ni držalo. Ogledali smo si šolo, kjer smo se v naslednjih dneh srečevali, saj smo tam imeli delavnice kritične pismenosti. Potem je sledila večerja in prvi sprehod v center mesta. Pozabila sva omeniti, da je Guimarães en sam velik hrib. Do mesta smo se »spuščali« petnajst minut, potem pa nas je čakal še pravi pohod nazaj do študentskega doma, kjer smo bivali. Drugi dan je sledil ogled nekaterih zna menitosti Guimarãesa. Ogledali smo si Castelo de Guimarães, prečudovit grad iz 10. stoletja. Po strmih stopnicah in skozi ozko loputo smo se povzpeli na vrh gradu, od koder se nam je ponudil čudovit razgled na mesto in njegovo gri čevnato okolico. Nato smo si ogledali še Vojvodsko palačo in se sprehodili po me stu. Popoldan so nas v vili Flor, kjer je na stanjena Fundacija Guimarães ECOC 2012, sprejeli njeni predstavniki. Razkazali so nam prostore v tej čudoviti stavbi, direk tor fundacije pa nam je pojasnil cilje in namene Evropske prestolnice kulture. Naslednja popoldneva smo se srečevali na delavnici kritične pismenosti, ki sta jih vodili naši mentorici. Skozi socialne igre in kritično analizo oglasov smo po drobneje pogledali, kako in zakaj infor macije v veliki meri manipulirajo z nami in kako pri sebi razviti zmožnost kritične pismenosti. Osredotočali smo se zlasti

na dve temi: potrošništvo in socialno iz ključenost. Ko smo kritično razdelovali Adidasov oglas, v katerem nastopa David Beckham, se je vnela razgreta debata: eni so bili prepričani, da oglas z bralci močno manipulira, drugi pa, da ne. Spali smo bolj malo, smo se pa zjutraj dobili točno ob določeni uri, saj smo imeli dopoldne prosto. Nekateri so se odpravili malo po mestu in nakupovat spominke, drugi pa smo se odločili, da se malce razgibamo na bazenu. Zvečer smo se v bližnji vasici najprej udeležili glasbene predstave Outra voz, ki povezu je prebivalce mesta različnih starosti in zanimanj v ustvarjalno, živo celoto, nato pa smo obiskali središče mesta, saj se je začel tradicionalni srednjeveški sejem. Predzadnji dan našega obiska je bil name njen boljšemu spoznavanju portugalske ekipe, zato smo se razdelili po parih in odšli na tradicionalno kosilo k posameznikom domov ali pa v restavracije. Bilo je res su per, boljše smo se spoznali, zelo smo se »za štekali«. Popoldan je nato sledila konferen ca in na njej predavanje našega profesorja Bojana Borstnerja, naslovljeno Almost The Same But Still Different: Assimilation, Integration, and Amalgamation, s kate rim se je dotaknil problema procesov in tegracije predstavnikov drugih narodov ali etničnih skupin v nestrpno slovensko družbo. Zadnjo noč nam je bila dovoljena zabava, zato smo skupaj s Portugalci odšli v diskoteko in se zabavali skoraj do jutra, saj smo vedeli, da nas naslednji dan čaka dolgo potovanje proti domu. V Slovenijo smo se vrnili utrujeni, nepre spani, a vendar polni novega znanja, novih poznanstev in pa prelepih spominov, ki bodo ostali v naših srcih za vedno. Komaj čakamo, da pride november in da pride portugalska ekipa na obisk k nam. Zabava in smeh sta že vnaprej zagotovljena. ▪

Projekt Zgodovina prihodnosti je platforma, ki mlade srednješolce iz Guimarãesa in Maribora podpre pri vzpostavljanju trajnega dialoga. Mladi skozi večmesečno komunikacijo, deljenje izkušenj, vednosti in vrednot odkrivajo podobnosti, razlike in razhajanja v svojih pojmovanjih sodobnega sveta, svojih kultur in nacionalnih zgodovin.

42 43

prostovoljstvo

POMOČ PRI RAZSTAVI ŽIVE LEGENDE

foto ROK KLEMENČIČ

Mednarodni dan prostovoljstva 5. december:

»Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj EPK DAN ZA ŠOLSKE OTROKE foto ARHIV EPK človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov varstva. Nekaj je tudi takih, ki razmišlja posameznikov in družbe.« jo o prostovoljcu kot o nekom, ki »ima preveč časa« ali pa mu »denar smrdi«. Tako prostovoljsko delo in njegov pomen Oba stereotipa je mogoče zelo preprosto v prvem členu opredeli zakon o prosto razbiti v nekaj povedih. Prostovoljci ne Nina Turčin voljstvu, ki smo ga v Sloveniji dobili leta opravljajo prostovoljskega dela samo v koordinatorica projekta 2011 – v mednarodnem letu prostovolj domovih za starejše ali le pomagajo lju »S prostovoljci na EPK« stva. Maribor pa je leto pozneje imel dem s posebnimi potrebami. Spomnimo priložnost prikazati definicijo v praksi v se samo otvoritvene slovesnosti letošnjih okviru Evropske prestolnice kulture 2012. olimpijskih iger v Londonu, pri kateri je sodelovalo deset tisoč (!) prostovoljcev v Vendar za začetek stopimo nekaj korakov vlogi plesalcev, igralcev, spremljevalcev, nazaj. O začetkih organiziranega prosto informatorjev, bobnarjev ... Tudi projekt voljstva na Slovenskem lahko govorimo v Evropske prestolnice kulture ima tradicijo 19. stoletju, ko je večina prostovolj vključevanja prostovoljcev, kjer le-ti poma skih aktivnosti potekala pod okriljem gajo pri izvedbi kulturnih dogodkov, kot je Rimskokatoliške cerkve. V 20. stoletju so tudi Maribor letos pogumno pripomogel k razvoju prostovoljstva pomembno pri k razvoju v Sloveniji manj razširjenega spevali taborniki in nato jugoslovanske mladinske delovne brigade, v devetdese tih pa ustanovitev Slovenske filantropije, »Večina ljudi prostovoljsko Združenja za promocijo prostovoljstva, ki delo poveže le s humanitarnimi še danes skrbi za razvoj prostovoljstva na organizacijami in prostovoljstvom nacionalni ravni.

prostovoljstvo v okviru Evropske prestolnice kulture 2012

Večina ljudi prostovoljsko delo poveže le s humanitarnimi organizacijami in prostovoljstvom na področju socialnega

na področju socialnega varstva. Nekaj je tudi takih, ki razmišljajo o prostovoljcu kot o nekom, ki ‚ima preveč časa‘ ali pa mu ‚denar smrdi‘. Oba stereotipa je mogoče zelo preprosto razbiti.«

prostovoljstvo

»Program ‚S prostovoljci na EPK‘ dokazuje, da prostovoljstvo lahko predstavlja pomembno vez z življenjem v lokalni skupnosti. Program je dragocen, saj zainteresirani publiki omogoča intenzivnejši vpogled v ozadje in možnost, da postanejo del velike zgodbe.«

Prostovoljci evropske prestolnice kulture MARIBOR 2012

pojma prostovoljstva na velikih kulturnih dogodkih. Naj poskusim razbiti še stereo tip prostovoljca, ki namesto za denar dela za podpiranje vrednot nediskriminacije in solidarnosti ter za pridobivanje novih znanj, izkušenj in poznanstev. V času, ko nam denar, potrošnja in materialne vrednote postavljajo pravila življenja, so posamezniki, ki svoj čas namenijo drugim in za to ne pričakujejo plačila, težko razu mljeni. Vendar pa ti posamezniki natanko vedo, da od prostovoljskega dela tudi nekaj dobijo; kvalitetno preživijo prosti čas, pri dobijo nove izkušnje ali utrdijo že doseže na znanja, razširijo svoje socialne mreže … Veliko jim pomeni že, da so zraven, da imajo možnost opazovati dogajanje. Vedno je lažje gledati od daleč in kritizirati, ko pa zavihaš rokave in postaneš del zgodbe, imaš priložnost pomagati in spreminjati.

upokojenci, ki svoje prostovoljsko delo opravljajo v skladu s svojimi interesi in razpoložljivostjo. Vseh 86 prostovoljcev in prostovoljk, ki so z nami podpisali Dogovor o prostovoljskem delu za leto 2012, je bilo deležnih usposabljanj in mentorstva, saj so mnogokrat prav oni predstavljali prvi stik obiskovalca do godkov z Evropsko prestolnico kulture in njenim programom. Doslej so pro stovoljci pomagali pri izvedbi dogodkov, usmerjanju obiskovalcev, spremljanju ljudi s posebnimi potrebami, spremljanju umetnikov, sprejemanju gostov, pripravi in izvedbi protokolarnih aktivnosti … Prav tako so prostovoljci in prostovoljke dobili priložnost kreativno oblikovati vsebine, vezane na prostovoljstvo, s pi sanjem blogov in dokumentiranjem dela drugih prostovoljcev in prostovoljk. Od januarja do novembra je 86 prostovoljk Tudi prostovoljke in prostovoljci zavo in prostovoljcev opravilo že okrog 6000 da Maribor 2012 – Evropska prestolnica ur prostovoljskega dela na vseh program kulture so dobili priložnost spremljati skih sklopih in službah zavoda. projekt EPK in pomagati pri izvedbi. Projekt »S prostovoljci na EPK« smo sku Moje mnenje nikakor ne more biti paj s Slovensko filantropijo in projektom objektivno, saj iz dneva v dan diham s City Volunteers zastavili v okviru entitete prostovoljci in prostovoljkami, delam z Priložnost za vse, z željo, da se nam kot njimi in zanje, vendar pa menim, da se prostovoljci in prostovoljke pridružijo je od januarja naprej oblikovala nena Mariborčani in Mariborčanke ter tako domestljiva ekipa pridnih rok in iznaj dobijo priložnost aktivno sodelovati v dljivih umov, ki so močno pripomogli projektu, ki se odvija v njihovem okolju. k izvedbi EPK in spremenili dojemanje Z vključitvijo prostovoljcev smo želeli prostovoljstva v Mariboru. Je pa morda povečati usposobljenost ljudi na področju bolj relevantno mnenje Primoža Jamška, kulture in jim približati prostovoljstvo kot strokovnega vodje programa prostovolj obliko osebne in družbene odgovornosti. stva na Slovenski filantropiji, ki pravi, da program S prostovoljci na EPK »dokazuje, Prostovoljci zavoda Maribor 2012 so dija da prostovoljstvo organizaciji lahko predki, študentje, zaposleni, brezposelni in stavlja pomembno vez z življenjem v lokalni

foto ARHIV EPK

skupnosti. Program je dragocen, saj zainteresirani publiki omogoča intenzivnejši vpogled v ozadje in možnost, da postanejo del velike zgodbe. Dragocen občutek in izkušnja, ki je tudi prostovoljcem dala marsikaj. Program dokazuje, da je z dobrim razmislekom, pripravo in skrbnostjo možno in nadvse dragoceno nadgraditi velike kulturne dogodke. Če so bili do sedaj največji kulturni dogodki, kjer so se vključevali prostovoljci, Kino Otok, Festival Mladi levi … je Evropska prestolnica kulture sodelovanje prostovoljcev postavila kot osnovni recept za uspeh«. To je dobra popo tnica za 5. december 2012 – Mednarodni dan prostovoljstva, ko se bomo na zavodu Maribor 2012 prostovoljcem zahvalili za sodelovanje in zaključili projekt »S pro stovoljci na EPK«. Na razvoj in utrjevanje položaja prosto voljstva v največji meri vpliva okolje, zato si za prostovoljce in prostovoljstvo v pri hodnosti želim posluha lokalnega in na cionalnega okolja, ki bo s financiranjem prostovoljskih programov omogočalo razvoj prostovoljstva in vrednot, ki jih le to goji. Prav tako prostovoljci potrebujejo priznavanje skozi prostovoljsko delo pri dobljenih referenc, ki bodo brezposelnim mladim dale večjo konkurenčnost pri vstopu na trg delovne sile. ▪

Mednarodni dan prostovoljstva, 5. december, bo dan, ko bo sklenjena aktivnost prostovoljcev v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

44 45

prostovoljstvo

Motivacija za prostovoljstvo je zlasti soustvarjanje

»Vsi prostovoljci, ki delujejo v okviru projekta ‚S prostovoljci na EPK‘, svoje delo razumejo kot pomemben prispevek za mesto Maribor. Splošna slika o tihem, turobnem, praznem in celo ‚mrtvem‘ mestu je z izvajanjem celoletnega projekta EPK zbledela.«

IVANA GRGIĆ

današnjem globaliziranem svetu, kjer kapitalizem in neoliberal izem dosegata svoje vrhove, se zdi, da je najprimernejši čas za širjenje povezanosti, medgeneracijske solidar nosti in pomoči drugim. Vse naštete značilnosti so hkrati značilnosti pro stovoljstva in prostovoljskega dela, ki v današnji neoliberalni družbi lahko de luje kot protiutež že tako razrahljanim socialnim vezem. Mesto Maribor je s projektom Maribor 2012 – Evropska pre stolnica kulture dobilo odlično priložnost za uveljavitev in širjenje prostovoljskega dela na področju kulture. Kot zunanjo opazovalko me je pri spo znavanju narave prostovoljskega dela v okviru projekta »S prostovoljci na EPK« zanimalo predvsem, kakšni so motivi, ki ženejo prostovoljce pri njihovem delu, kako vrednotijo prostovoljstvo, katere so prednosti in slabosti prostovoljnega dela ter kakšna je dodana vrednost le-tega za samo mesto Maribor. Splošni vtis, ki sem ga dobila po odgovorih prostovoljcev, je potrdil moje razmišljanje o pomenu prostovoljskega dela za Maribor. Odgovori so bili barviti in raznoliki, a hkrati podobni v izrazito pozitivnem vrednotenju celotnega (pod)projekta »S prostovoljci na EPK«. Prostovoljka Nina Lipovšek je sprva menila, da ljudje postanejo prostovoljci zato, ker »nimajo nič drugega za početi«. Pozneje, po pridružitvi, je spoznala, da ne gre zgolj za preživljanje prostega časa,

»Prostovoljec je za eno leto prebivalec prestolnice kulture, po drugi strani pa je del nje oziroma del zakulisja do te mere, da celotno izkušnjo EPK začini. Podobno kot na koncu sladkamo kavo ali čaj.«

KULTURA NI OVIRA

foto SMETUMET

ampak je pomembno predvsem spoznati čudovite ljudi, ki soustvarjajo celoten pro jekt. Kot se je sama izrazila, ljudje namreč delo vrednotimo le skozi finančni vidik, ob tem pa velikokrat pozabljamo, kaj ob tem doživljamo in česa se naučimo. Podobno tudi prostovoljka Asja Pehar vrednoti pro stovoljstvo kot pomemben dokaz, da ljudje v skomercializirani in materialno orientira ni družbi še niso pozabili na nesebičnost in nematerialne vrednote. Glede vprašanja o prednostih in motivih za prostovoljsko delo je prostovoljec Martin Unuk predstavil zanimiv pogled, da zaposleni na različnih delovnih mestih dobijo plačilo za svoje delo ne glede na to, kako ga opravijo. Sam pa je mnenja, da prostovoljce ženejo dru gačni motivi, zato se pri svojem delu kar najbolj potrudijo, saj je pohvala zaposlenih in obiskovalcev različnih dogodkov njiho va največja nagrada. Elizabeti Jovanović največ pomeni predvsem spoznavanje novih ljudi, širjenje obzorij in nabiranje novih izkušenj. Podobno razmišlja tudi Cvetka Vidmar, ki prostovoljstvo smatra kot vrednoto, ki je zanjo visoko na lestvici solidarnosti in pomoči. O prednostih in motivih za vključevanje v prostovoljsko delo bi navedla odgovor prostovoljke Ane Bačelić, za katerega menim, da dobro po vzame tudi odgovore vseh drugih ter »bi stvo« samega prostovoljskega dela znotraj projekta EPK. Ana je tako mnenja, da je biti prostovoljec takšnega velikega projekta, kot je EPK, prednost. Tako je po njenem mnenju prostovoljec za eno leto prebivalec prestolnice kulture, po drugi strani pa je del nje oziroma del zakulisja do te mere, da celotno izkušnjo EPK začini. Podobno kot na koncu sladkamo kavo ali čaj.

Vsi prostovoljci, ki delujejo v okviru pro jekta »S prostovoljci na EPK«, svoje delo razumejo kot pomemben prispevek za mesto Maribor. Splošna slika o tihem, tu robnem, praznem in celo »mrtvem« mestu je z izvajanjem celoletnega projekta EPK vsaj nekoliko zbledela, za kar so zaslužni tudi prostovoljci z opravljanjem svojega izrazito dinamičnega dela – od sodelovanja pri pripravi in izvedbi predstav, razstav in drugih kulturnih dogodkov, do pomoči pri promoviranju mesta Maribor in projekta EPK. Tako je zanimiv odgovor Lilijane Skok Požgaj, ki meni, da sta se kultura in pomen prostovoljskega dela približala množici, množica pa se je približala mestu in kultur nim dogodkom v njem. Podobnega mne nja je tudi prostovoljka Mateja Dervarič, po mnenju katere so prostovoljci veliko pripomogli k širini samega projekta in prepoznavnosti Maribora. Presenečena sem bila nad pozitivnim pristopom vseh vprašanih prostovoljcev o prispevku njihovega dela – tako zanje osebno kot tudi širše za celotno mesto Maribor. Seveda so ob tem izrazili nekaj dvomov in negativnih plati, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, kljub temu pa verjamejo v to, da je njihovo delo pripo moglo k širjenju medgeneracijske solidar nosti, prepoznavnosti mesta in predvsem k temu, da prostovoljna pomoč velikokrat presega materialne vrednote 21. stoletja, v katerem živimo. Tako kot vsi vprašani prostovoljci tudi sama osebno verjamem, da tako kakovostna izvedba raznovrstnih in številnih dogodkov, ki se v okviru pro jekta EPK vrstijo v našem mestu, ne bi bila možna brez vseh prostovoljcev, ki s svojim nesebičnim delom širijo vrednote povezovanja, sočutja, skrbi za sočloveka, druženja in medgeneracijske solidarno sti. Bravo Maribor, bravo prostovoljci in celotna ekipa, ki za tem stoji. ▪

Življenja na hiter in pristen dotik Spletna stran Življenja na dotik vam omogoča hitro, pristno, prijazno in povezano spletno izkušnjo evropske prestolnice kulture in širšega družbenega konteksta, ki zaokroža sodobno evropsko realnost. Naše spletno domovanje vam tako omogoča dostopnost, preglednost, izčiščenost in artikuliranost bogatega nabora kulturnih vsebin in kontekstov, ter vas z enim samim klikom popelje v središče dogajanja EPK, mišljenja in idej njegovih glavnih akterjev ter mentalnega in fizičnega zemljevida Maribora in vzhodne kohezijske regije.

Živahna barvna shema spremljajočih ključnih pojmov ob vsakem prispevku vas bo vpeljala v širšo kulturno izkušnjo projekta in okolja, v katerem poteka: rdeča

vas bo popeljala po rubrikah in žanrih,

modra

po programskih sklopih EPK,

vijolična

po ciklih in kontinuiranih projektih,

rjava

po kreativnih področjih in

črna

po ključnih besedah oziroma tematikah, ki se jih lotevamo.

Ob tem vam ponujamo še nekaj vsebinskih novosti, kot so fotogalerije, v kratkem tudi spletna igrica Čevljarček.

www.zivljenjenadotik.si Pridruži se nam na spletnih socialnih omrežjih in si zagotovi dostop do ekskluzivnih vsebin takoj ob njihovem izidu. Beri, glej, poslušaj in povej svoje mnenje ter odkrivaj Življenje na dotik v virtualnem svetu.

LIFETOUCH (Življenje na dotik)

LifeTouch_2012

46 47

foto MEDIASPEED

odmev

Ivo Svetina

Evropa, bleda mačeha K

o smo spomladi leta 2008 ude leženci mednarodnega srečanja pisateljev PEN sedeli v hotelu Park na Bledu in nam je med razpravljanjem na temo Kaj je evropska zavest? od časa do časa pogled zataval k blejskemu otoku, med nami ni bilo vedeža, ki bi oznanjal, da bo čez štiri leta Evropa kot Evropska unija na začetku svojega dokončnega sesutja, ali kot pravi Oswald Spengler, da se je že začel dokončni »zaton zahoda«. A prvi znaki »zatona« so se že začeli svitati, ko je že jeseni istega leta, tik pred volitva mi, tedanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti podpisal nezakonit sklep, s kate rim je vlada podarila celoten blejski otok, ne le cerkvene objekte na njem, Cerkvi. S to samovoljno odločitvijo se je tudi na Slovenskem začela erozija evropske zave sti, utemeljene na izročilu razsvetljenstva in dveh temeljnih listinah, Deklaraciji o neodvisnosti (1776) in Deklaraciji o pra vicah človeka in državljana (1789), ki sta začrtali podobo novega evropskega, tj. zahodnega sveta in človeka. Da je prav minister za kulturo, doktor zgo dovinskih znanosti, storil to nerazumno dejanje, je bil namreč znak, da se je država, torej vladajoča stranka, odpovedala tistemu izročilu, ki narekuje, da je Cerkev ločena od držav, s čimer je bila kršena tudi naša ustava. Bila je napoved, da bodo ogrože ne temeljne svoboščine človeka in kršena

»Smo popolnoma pozabili, da so véliki duhovi razsvetljenstva govorili tudi o sreči – da ima človek pravico biti srečen! Je kje kakšen politik (po Edvardu Kardelju!), ki bi govoril o sreči ljudi!? Ni ga!«

ustava, kadarkoli bo na vladi desnica. Da država ne bo več država svobodnih in srečnih (!) ljudi, ampak da bo postala talka vladajoče stranke. Da bodo zavestno zavržena tudi druga spoznanja, ki nam jih je predalo evrop sko razsvetljenstvo: da mora biti vladajoča oblast v službi ljudstva in da je ljudstvu tudi odgovorna za svoja dejanja. Služiti ljudem je najplemenitejše dejanje, se žrtvovati za skupno dobro, blagostanje in srečo, to je naloga vsakega poštenega vladarja. Naša tedanja pomladna razprava na Bledu je izzvenela, da nekaj takega kot »evropska zavest« tako rekoč ne obstaja, da pa je kljub temu veliko tistega, kar nas Evropejce povezuje, tako nemara pa še več tistega, kar nas ločuje ali celo razdvaja: da je nacionalno pred – rečeno z marksisitičnim besednajkom – pred internacionalnim! Naša skepsa je bila nemara utemeljena tudi s ponesreče nim poskusom napisati evropsko ustavo, saj so se njeni snovalci zaustavili že ob preambuli, v katero naj bi zapisali, da je krščanstvo edini neminljivi evropski temelj. Ker se niso mogli dogovoriti niti o samem temelju (!), so svoja brezplodna prizadevanja morali priznati kot poraz. Za to, da bi tedaj snovalci ustave, naše skupne evropske ustave zapisali, da je naš resnični temelj v stari Grčiji, niso imeli poguma! Vatikan je kljub temu, da je naj manjša evropska država, najmočnejša! Namesto (skupne) zavesti se je porodila monetarna skupnost! Evro nam je, t. i. novim demokracijam, dajal lažni občutek enakosti, in tistim, ki še niso dozoreli za ta elitni klub, občutek manjvredno sti! A tisto, kar je bilo zamišljeno kot trdna podlaga, temelj, je postal zločesta

»Evropejci so začeli postajati talci skupnosti, ki se je porodila iz popolnoma prozaičnih ekonomskih razlogov, saj se je v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja začela kot nemškofrancoska zveza za jeklo in premog!« bolezen. Misel, da bo skupna valuta okre pila skupnost svobodnih državljanov, jim tako rekoč podarila še eno od »pra vic« ali »svobod«, je bila ne le zmotna, ampak usodna napaka. Pravice, ki sta jih vzpostavili Deklaracija neodvisno sti in pa Deklaracijo o pravicah človeka in državljana, so postajale odvisne od samovolje finančnih trgov in ocen bo nitetnih hiš. Pravice ljudi in državljanov so se v imenu friedmanovske ekonomije začele umikati pred vse bolj agresivni mi finančnimi »okupacijami«. Prišlo je do t. i. metuljevega efekta: bankrot ene banke je pomenil razgradnjo socialne države. Plimovanje kapitalskega oceana je polnilo in praznilo in znova polnilo wallstreetske blagajne, ljudem pa so vladajoče elite začele jemati denar in s tem njihovo svobodo. Udejanjalo se je ne roparsko gospodarstvo (po Leninu), ampak roparsko bančništvo v duhu šale, ki pravi, da rop banke ni nič v primerjavi z njeno ustanovitvijo! Nenadoma se je izkazalo, da ne gre več za dilemo, ki so jo konec 20. stoletja izpostavljale nove duhovnosti, imeti ali biti, ampak kako biti, ne da bi karkoli imeli. Evropejci so začeli postajati talci skupnosti, ki se je porodila iz popolnoma prozaičnih ekonomskih razlogov, saj se je v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja začela kot nemško-francoska zveza za jeklo in premog! In se nato razvijala in širila v Evropsko gospodarsko skupnost, ki se ni pretvarjala (in varala svojih državljanov), da gre za novo epoho, za novi zlati vek, ki bo omogočil tako materialni kot duhovni razvoj in razcvet starega kontinenta. A konec osemdesetih, s padcem berlinskega

odmev

zidu, so se začeli novi procesi. V Evropi so se poleg starih pojavile tudi nove demokra cije. In stare so se do novih začele obnašati kot vzgojiteljice nevzgojenih, neprilago dljivih otrok. Rodila se je ideja o Evropi dveh hitrosti, dveh razredov: poslovnega in ekonomskega. Hkrati z njo že prvi dvomi o monetarni uniji. In že se je nasilno rodilo novo »zavezništvo«, družina revnih, obu božanih in slej ko prej tudi razlastninjenih in razžaljenih državljanov, poimenovano PIGS, PUJSI. Evropa severa in Evropa juga. Učinkoviti Nemci in leni Grki! Ločevanje in rasizem! Skupni dom je postajal bogataška vila z z bodečo žico ograjenim vrtom, na katerem so se drenjali tisti, ki so si komajda zaslužili ime Evropejci. Vladavci so izumljali nove in nove oblike nove ekonomske politike (tako podobne svoji soimenjakinji iz časa sovjetske revo lucije NEP!) in jih preizkušali in utrjevali s pomočjo groženj in vcepljanja strahu! Kot da smo vsi mi laboratorijske podgane, ki naj pokažejo, koliko časa se da preživeti v vakuumu. Ob tem pa se je razkrila še ena značilnost, ki je pokazala, da ne gre za ekonomijo, ampak za novi fašizem, ki mu je friedmanovska doktrina šoka tako zvesto stala ob strani in ga spodbujala ne glede na ceno in žrtve! Vse bolj je posta jalo jasno, da takšno okupacijo lastne države in njenih državljanov lahko izva jajo le tista ideološko politična formacija, ki se ji je nekoč reklo desnica. Levica je namreč, nenehno obtoževana, da ni nič drugega kot komunistični podmladek, že vnaprej izgubila bitko, saj si ni upala jasno in glasno poimenovati desnice kot fašističnega podmladka. Phillipe Sollers, francoski romanopisec in mislec, je v svojem romanu o Casanovi zapisal: »Enaindvajseto stoletje bo moralo biti podobno osemnajstemu ali pa ga ne bo!« Sollers je lahko tako misel zapisal prav ob Casanovi, ki je bil tipičen pred stavnik razsvetljenskega nomadstva, kozmopolit, ki nikjer ni imel doma, saj je bil povsod doma, človek, ki je prepotoval vso Evropo, izumil loterijo, imel v Parizu majhno manufakturo za proizvodnjo kitaj ske svile, v kateri je delalo petnajst deklet, človek, ki si je želel napisati zgodovino Poljske, si dopisoval z neštetimi umi te danje Evrope, obiskoval evropske dvore, sodeloval pri libretu za Mozartovo opero Don Giovanni in bil na njeni praizvedbi v Stanovskem gledališču v Pragi leta 1787, našemu Zoisu pošiljal italijanske librete,

da jih je ta skupaj z Linhartom prevajal v slovenščino, Zois pa ga je v zahvalo vabil, naj ga obišče na njegove gradu Brdo pri Kranju, izvrsten pisatelj, ki je napisal ob sežne spomine, in to v francoščini, četu di je bil Benečan, sin čevljarjeve hčere in igralca. In šele nato zapeljivec, erotoman, ki mu ni bilo tuje niti moško telo. Ljudje, kot je bil Giacomo Casanova, so v 18. stoletju gradili temelje Evrope: du hovne temelje, ki so omogočali tudi po litiki, ekonomiji, znanosti in umetnosti, da so se vse gnale v isto smer – postaviti človeka v središče sveta. Cerkev je bila ločena od države, Prosvetljeni vladar Jožef II. je ukinjal meniške rodove, knjige samostanskih knjižnic so polnile dotlej prazne knjižne police novo ustanovljenih nacionalnih bibliotek. Nov pogled na svet, ne le na Evropo, am pak tudi na Severno Ameriko, kjer so se rojevale ZDA, je omogočala prav skupna zavest, da se je človekov dan zdanil. To prebujenje simbolizira bakrorez nemške ga slikarja Daniela Chodowieckega, ki ga je naslovil Aufklärung, Razsvetljenstvo. Četudi se je ta izraz dotlej uporabljal le v meteorologiji, je kaj kmalu postal skupen evropski pojem za novo dobo. In luč je rodila misel na svobodo, srečo, enakost vseh ljudi, bratstvo. Človek si je začel upati misliti. Razum je postal temelj ni zakon in Montesquieu je napisal Duh zakonov in ustoličil trojno oblast: izvršno, zakonodajno in sodno. Svoboda govora in pisanja sta postajali samoumevni. Človekove pravice, o katerih se danes toli ko govori in se jih še bolj krši, se niso rodi le šele po drugi svetovni vojni, kakor smo hoteli biti poučeni ob prvem proslavljanju Dneva človekovih pravic, s čimer se je želelo predvsem povedati, kako je bivši, totalitarni sistem kršil človekove pravice, ki so bile komajda iznajdene (!), ampak so bile dve stoletji temelj evropske zavesti. Iz teh pravic je izhajalo, da se vsi ljudje rodijo svobodni ter enaki, da je svoboda to, da lahko storiš vse, kar ne škoduje drugemu, in da je svoboda tudi svoboda izmenjave mišljenja in misli. Oblast pa mora biti javna in delovati v korist vseh, predvsem pa kar se le da učinkovita in hkrati tudi pragmatična: delovati mora v vsesplošno dobro, pri čemer ne sme po nepotrebnem vznemirjati in nadlegovati ljudi in državljanov. Dandanes v Evropi ni nikjer ni več ve likih idej, ne mladeniškega zanosa, ne

»Prvi znaki »zatona« so se že začeli svitati leta 2008, ko je že jeseni istega leta, tik pred volitvami, tedanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti podpisal nezakonit sklep, s katerim je vlada podarila celoten blejski otok, ne le cerkvene objekte na njem, Cerkvi. S to samovoljno odločitvijo se je tudi na Slovenskem začela erozija evropske zavesti, utemeljene na izročilu razsvetljenstva.« otroške radosti. Že res, da smo si izbrali Beethovnovo IX. simfonijo (s Shillerjevo Odo radosti) za evropsko himno, a kaj je radostnega v tej naši sedanji Evropi?! Smo popolnoma pozabili, da so véliki duhovi razsvetljenstva govorili tudi o sreči – da ima človek pravico biti srečen! Je kje kakšen politik (po Edvardu Kardelju!), ki bi govoril o sreči ljudi!? Ni ga! Če pa je že hotel kdo kaj reči o sreči, pa mu je prej potekel mandat. Danes je – kot kaže – ključni problem Evrope njena valuta: kako se izogniti temu, da nas prav ta valuta vse skupaj pokoplje. Valentin Vodnik, eden od razsvetljenih članov slovenskih preroditeljev, zbranih okrog barona Žige Zoisa, je ob ustanovi tvi Ilirskih provinc napisal pesem Ilirija oživljena in se z njo priklonil Napoleonu kot tistemu, ki bo vzpostavil nov red tako v Evropi kot na Kranjskem, ki je postala del Ilirskih provinc. V tej pesmi so tudi verzi, vklesani na spomenik francoske revolucije v Ljubljani: Korintu so rekli helensko oko, Iliria perstan Evropini bo. Kako jih lahko danes razumemo? Kot da je bil Valentin Vodnik popoln politični analfa bet? Da je njegovo navdušenje nad francosko okupacijo Kranjske in drugih »ilirskih« pro vinc mejilo na kolaborantstvo ali celo na iz dajstvo? In res ga je po Napoleonovem padcu cesar Jožef II. zaradi njegovega navduševanja nad Francozi kazensko upokojil. A Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik in urednik prvega slovenskega časopisa Ljubljanskih novic, je v navedenih verzih izrekel utopično misel, ki se je skorajda že začela uresničeva ti, a so jo gospodarji Evrope, te naše blede mačehe, nasilno obrnili v njeno nasprotje. ▪

48 49

perspektive in refleksije

DAŠA DRNDIĆ:

»Obstajajo tudi moraste pravljice« Tatjana Greif prevedla Tina Novaković Daša Drndić se je rodila leta 1946 v Zagrebu, v Beogradu je študirala angleški jezik in književnost, kot Fulbrightova štipendistka je bivala v ZDA na Southern Illinois University, potem pa tudi študirala na Case Western Reserve University. Delala je kot urednica pri založbi Vuk Karadžić, kot profesorica angleščine na Ljudski univerzi Đura Salaja in kot urednica-dramaturginja na Radioteleviziji Beograd. Na Oddelku za anglistiko Univerze na Reki predava moderno britansko književnost in angleški jezik. Objavlja prozo, literarno kritiko, analitična besedila in prevode v revijah in literarni periodiki ter igrane in dokumentarne radijske drame. Slovenci smo Dašo Drndić spoznali pozno. O razlogih tu ne bomo razpravljali, pomembno je, da so danes v slovenskem prevodu na voljo kar trije njeni romani.

V svojih literarnih delih se lotevate osrednjih travm 20. in 21. stoletja – nacizem, fašizem, katolicizem, rasizem, ksenofobija, kapitalizem ... Ali ni ravno sistematična pozaba, politični izbris iz zgodovinskega spomina najbolj krvavih režimov, institucij in ideologij polpreteklega časa tista nevralgična točka, zaradi katere se vojne, nasilje in dehumanizacija vedno znova ponavljajo? Da. Ne smemo pozabiti, izbrisati, zako pati – preteklosti in spomina. Obstajajo kolektivne preteklosti, kolektiven spo min, ti pa so več ali manj javni, defini rani, katalogizirani, tako ali drugače, strokovno ali nestrokovno. Torej se njihova resničnost lahko preverja, ozi roma postavlja pod vprašaj. Kolektivna preteklost in kolektivni spomin sta na mreč podvržena ponarejanju, podložna manipulaciji. In v trenutkih družbenih kriz, v nedemokratičnih sistemih, se to z njima tudi počne. Lažirajo ju, dopolnju jejo ali pohabljajo. Obstajajo tudi naše osebne preteklosti, naši lastni spomini. Na njih ne more vplivati noben zunanji faktor, kolikor mi tega ne želimo. Toda ker je homo sapiens, globalno gledano,

zastrašena, uboga in strahopetna sor ta, je pripravljen samega sebe cen zurirati, še celo anulirati, če (misli, da) bi mu to prineslo korist, olajšalo življenje. Ta opravek z bahavim ali podaniškim brisanjem tistega, kar je bilo, je nevarna igra, saj preteklost, ta je pravzaprav neuničljiva, svojih ko renin ne pušča le v sedanjosti, temveč tudi v prihodnosti, ona je del tako sedanjosti kot prihodnosti. Brez nje je življenje ničevo, siromašno in omeje no. In kolikor z njo igramo umazane igre, namesto da bi ji prisluhnili, kaj nam govori, se ona vrača in opomi nja, celo tudi kaznuje. Glejte, to je breme, ki ga nosimo – ta pohabljena, zamaskirana, falzificirana, pa tudi skažena preteklost, ki kakor kak monstrum čaka, da naskoči dneve, ki jih zapravljamo. Uporabljate impresivno količino dokumentarnega gradiva in historičnih virov – precizni seznami umrlih v koncentracijskih taboriščih, seznami deportirancev, konvojev, žrtvev plinskih celic, odraslih in otrok, umrlih v

perspektive in refleksije

medicinskih poskusih. Od kod črpate te reference in po kakšnih principih izbirate vire? Podatke dobivam iz arhivov, knjih, v do kumentih, filmih. Potem jih prilagajam svoji »zgodbi«. Krojim jih in vključujem tja, kamor mislim, da je treba. Tako na staja neka vrsta dokumentarnega »pat chworka«. Vnaprej postavljen čvrst okvir ne obstaja, saj se, medtem ko raziskujem, pa tudi ko pišem, pogosto porajajo nove »zgodbe«, v glavnem pozabljene. Zgodbe navadnih ljudi, ki so v bistvu ogledalo takoimenovane velike zgodovine. Pri soočanju bralstva z najokrutnejšimi dejstvi človeške nravi se poslužujete prvoosebnega pripovedovalca; tako resnični ljudje, z imenom in priimkom, datumom rojstva in krajem bivanja, dikcija žrtve na eni in dikcija krvnika na drugi strani, vsakdo pripoveduje svojo lastno zgodbo. Presunljive izmenjave skrajnega trpljenja žrtev in skrajne surovosti krvnikov so v očeh enih in drugih videti samoumevne, pri bralcu pa vzbujajo primarno tesnobo, strah, mentalno klavstrofobijo. Zdi se, da je ta princip več kot leposlovje, je leposlovje z iztreznitvijo, s spoznanjem, s katarzo? Kaj bi zdaj tu lahko dodala? To zveni kot kompliment. Vendar gre pravzaprav le za to, da je dokument pogosto »bolj življenjski«, bolj impresiven kot mno ge sfrizirane, skonstruirane zgodbe. V samem dokumentu obstaja neka že vgrajena groza, hladna in distancira na. Samo vprašanje prakse je – kako ga vključiti v takoimenovani literarni tekst. In, morda, neke nortanje pisa teljske »melodije«. Ena izmed vaših tem je kritika znanosti, zlasti medicine; odstiranje temne, zločinske plati medicine v času nacizma. V svojih delih šokirate skozi kontrast zdravnik-krvnik, trkate na umazano vest zločinskih poskusov na ljudeh, na duševno bolnih, pišete o grozotah v otroških bolnicah, o prisilni sterilizaciji tisočev ljudi, o evtanazijah invalidov in duševno bolnih, ki so jih množično izvajali zdravniki pod krinko v imenu znanosti. S koncem II. svetovne

vojne se to početje ni končalo. Danes o tem vlada molk, ti zdravniki niso bili nikoli postavljeni pred sodišče? Res je, mnogi krvniki iz naše daljne in bližje zgodovine niso bili privedeni pred sodišče. In življenje gre naprej. Izgleda, da večina ne želi, da bi jim raznorazne resnice kazile »lepoto življenja«. Večina ljudi privoli v sprejemanje osladkane in zamegljene resničnosti, od umetnosti pričakuje, da jih nasmeji in pozabava, da jim anestezira že tako omrtvičeno sivo gmoto (vendar tisto, kar je omrtvljeno, navadno postane nekrotično). To zapira nje oči pred preteklostjo, ta nedoločenost glede preteklosti, ta relativizacija prete klosti utira pot vrnitvi na žalost najbolj umazanih zgodovinskih poglavij. Kako nam zdaj lahko kdo pametuje o prete klosti, ko imamo pomembnejše skrbi, ko moramo zadovoljevati eksistencialna vprašanja in majhne potrošniške strasti. Toda to je slepitev. Preteklost je podobna bacilu tuberkuloze ali sifilisa – zabubi se in molči in čaka na svoj čas. Pri tem je vneto sodelovala farmacevtska industrija, denimo »ugledni« Bayer, otrokom so vbrizgavali žive bacile. Zamolčana je tudi vloga nacističnih pajdašev, vloga industrije v podpori nacističnega režima, podjetij in kapitalistov; gre za tržne znamke, ki jih kupujemo še danes. Kje je njihova krivda in soodgovornost za vse zločine, prizadejane tekom nacistične diktature v Evropi? Ne smemo pozabiti, da je bil tretji rajh, naprimer, popolno organiziran birokrat ski sistem, ki je inkorporiral skorajda vse panoge družbenega, znanstvenega, političnega in umetniškega življenja. Represiven sistem, seveda, kateremu je bila večina, v strahu za lasten obstanek, pripravljena slediti. Na to poslušnost in ta molk večine se opira brezhibno funk cioniranje takega sistema. O krivdi in odgovornosti posameznikov, lojanih raznim krakom tega sistema, se je ve liko pisalo, in še vedno se piše. Mnoga podjetja, ki so bila opora totalitarnim režimom, so »oprala« svojo vest in začela tako rekoč od začetka. Z novimi ljudmi in novimi idejami. Toda aktivnosti far macevtskih družb, da ostanemo samo pri njih, so tudi danes zelo »živahne« in sodelujejo tako s kapitalom, kot s

posameznimi panogami medicine, s politiko in umazanim »vojskovanjem«. Spomnimo se histerije okoli razglasitev epidemij raznih grip, od ptičjih od praši čjih, in množičnih cepljenj prebivalstva, pa tudi upora posameznih zdravnikov, ki so bili hitro utišani. Tako metode »obvladovanja sveta« obstajajo, čeprav so danes drugačne in ne tako drastične (čeprav, tudi to je nekako vprašljivo), ker so sofisticirane in »prikrite«. Vendar račune za molk poslušnih državljanov, za životarjenje tihih opazovalcev, ki samo stojijo in gledajo, kaj se dogaja okoli njih (in večina nas je takih), je treba slejkoprej poplačati. V prvi, drugi ali tretji generaci ji. In tako skozi zgodovino – do danes. V svetu in »pri nas«. V Hrvaškem primorju obstaja celo reklo, ki se uporablja zelo benevolentno, kot dokaz decentnosti in dobre vzgoje: »Ne bi se štel/štela mešat’.« – »Ne bi se želela vmešavati.« »S tem mestom se nisva zbližala«, pišete za Reko, in da je zraščanje z mesti perfidna igra. Od kod ta dvojni odnos do mesta – v njem živite in vendar vam je tuje. Če se ne bi vsaj malo zrasli z mestom, ne bi mogli tako tenkočutno, s toliko senzibilnosti, ki veje iz vašega pisanja, ponotranjiti tega mesta. Na trenutke je način, kako pišete o njem, pravzaprav ljubeč? To ni dvojni odnos do mesta, temveč preprosto trezen in kritičen, četudi subjektiven odnos. Mislim, da je kri tičnost absolutno legitimna, kadar gre za odnosie med ljudmi in odnosie do nekega mesta. Outsiderji vedno vidijo bolje, zato je pomembno (deloma) vedno ostati zunaj. V Reko sem prispela z do ločeno prtljago, s kontingentom znanja in izkušenj, ki ga ni bilo mogoče takoj »presaditi« na ta zame nova tla. Učila sem Reko in ona je učila mene. Razen tega, kdo ima lastništvo nad mestom, nad določeno državo? Kdo ima pravico komurkoli docirati, kako naj se počuti, koliko domoljubja naj nesmiselno na okrog verbalno seje, določati okvirje in dosege in vsebine domovine? Tudi do Beograda, kjer sem preživela osemintrideset let, sem bila in še vedno sem kritična. In do svojega otroka, ki ga neizmerno ljubim sem kritična. Biti nekritičen pomeni biti zaslepljen, malo avtističen, z nekritičnimi osebami je

50 51

perspektive in refleksije

lahko manipulirati, in tako naprej, same znane stvari. Nekateri ljudje odhajaho iz naših ži vljenj, drugi prihajajo. Nekateri menda ostanejo za vedno. Kakor tudi mesta. To je dobro. Kaže na to, da življenje ni statično, pa tudi na to, da ni treba hlap čevati danostim. Kdo določa danosti? Imamo pravico do izbire ali ne? Ali vsaj do iluzije, da lahko upravljamo s svojimi življenji. Izkušnja begunstva in tujosti, kot jo razgrnete denimo v romanu Canzone della Guerra, vam daje vso kompetenco, da pišete iz resnične, avtentične perspektive, za razliko od mnogih sodobnih ustvarjalcev, ki v pomanjkanju elementa iskustvenosti in resničnega doživetja zapadejo v sfantazitano poetiko brez sleherne »podlage«. Kakšne so rane, brazgotine, ki jih pušča emigracija, tujina? Ni brazgotin, ni ran. So odpiranja no vih prostorov in širine. So osvoboje nosti od vsiljenega in brezpogojnega pripadanja komurkoli, čemurkoli, in od slepe poslušnosti. Z leti se v življe nje morda prikrade blaga nostalgija za pripadanjem, ker pripadanje do neke mere pomeni varnost in zavaro vanost, toda po drugi strani ta »črta« odgovornost, kar mislim, da ni dobro, četudi je lagodno. Vendar, vedno nam ostaneta jezik in ime. Pripadam tretji generaciji emigrantov v svoji druži ni. Po očetovi strani je moja družina iz Pazina v Istri. Po podpisu Rapalske pogodbe leta 1920 je skoraj 600.000 Hrvatov in Slovencev, ki so živeli v Istri in Slovenskem Primorju, ostalo znotraj meja imperialistične Italije in kmalu so bili izpostavljeni grozljivemu terorju in sistematični denacionalizaciji. Hrvaški in slovenski jezik sta bila izbrisana iz državnih uradov, sodišč, občin, šol, deloma tudi iz cerkve. Uničene so bile slovenske in hrvaške gospodarske in izobraževalne ustanove, ukinjeni so bili časopisi. Zažigali so narodne domove, prepovedano je bilo otrokom dajati slovanska imena, članom hrvaških in slovenskih družin pa so nasilno spremi njali priimke, in to ne le živim, ampak tudi mrtvim – na grobovih. Pred takim terorjem se je več kot 70.000 Hrvatov in Slovencev izselilo v Jugoslavijo, okoli

30.000 pa jih je emigriralo v Južno in Severno Ameriko ter v posamezne evropske države. Moj ded, ki mu je grozil zapor, je z družino zapustil Istro leta 1921; živel je v Orebiću, Makarski in nazadnje v Splitu, kjer je leta 1941 spet dočakal italijansko okupacijo. Moj oče je študiral elektrotehniko v Beogradu, na marčevskih demonstracijah leta 1941 ga je zaprl slavni Kosmajec, nato se je vrnil v Split, potem je odšel v Istro, kjer je postal eden od organizatorjev osvoboditeljskega gibanja in podpisnik Razglasa o priključitvi Istre Hrvaški. Tako so bile sprednje in zadnje strani fašizma uskladiščene v shrambah na ših domov. Nisem potrebovala niti Tita niti komunistične ideologije, da bi jih spoznala in prepoznala. »Učila« sem se fašizma in nacionalizma iz detajla in iz usod konkretnih ljudi. Nato sta fašizem in nacionalizem ponovno začela vohljati po teh ozemljih – ni bilo težko ugotoviti, da potuhnjeni mrliči dvigajo glavo. Nepripadanje, iskanje raznih identitet, izseljenstvo so del človekove usode od davnine. Stari prizori, vendar, na žalost, še vedno dramatični. Šele ko se obre gnejo ob vas ali vaše bližnje, začnete o njih resneje razmišljati. V »Leici« so zgodbe iz te naše bližnje preteklosti, so pa tudi zgodbe o ljudeh iz minulih časov, tako da se čas nekako pretaka v tok brez začetka in konca, manjkjo mu določila, nima »timeline-a«. Kako literarna stroka in kritiki klasificirajo vašo literaturo, kam vas umeščajo? Ali vam obstoječe klasifikacije ustrezajo, se vam zdijo primerne? Zdi se namreč, da je vaša literatura prejkone neoprijemljiva za predalčkanje, da se izmika definicijam, zvrstem, slogom. Včasih sem se jezila zaradi te absurdne in nekoristne človeške potrebe, da se življenje – osebe, dogodke, pojave, ob čutke – pedantno spravi v predale, na police, in da se na njih zgledno prilepi etikete. Tako je lažje funkcionirati, da, toda tudi bolj moreče, včasih celo prazno. Morda je to (deloma) potrebno, recimo v znanosti, toda tudi znanost je lahko in mora biti domiselna in kreativna, tudi ta krat se red, pravila, zakonitosti izmikajo kontroli. Danes nisem več jezna. Iščem (in najdem) tiste, ki ne ležijo v predalih, tisto, kar se izmakne inventuri. Od tod

»Naš svet je bolan. Mi smo bolna, skorajda degenerirana rasa, ta človeška rasa, katere možnosti trpljenja so osupljive, katere slepota že postaja gnusna, rasa, kateri je ‚civilizacija‘ do te mere sprala možgane, da pristaja na kljuvanje odpadkov na smetišču lastne eksistence. Naš svet je grozen in nikakršne pridige in moraliziranja, nikakršno teoretiziranje, nikakršne analize, in tudi ne pisanje, ga ne bodo naredili boljšega.«

perspektive in refleksije

morda moja obsesija z imeni, s posame znikom, ne s kolektivnostjo in tistim, kar je skupno, ker to, kar je skupno, ubija tisto, kar je v vsakem izmed nas edinstveno in neponovljivo. Treba bi se bilo vrniti h Kafki. Naslovi nekaterih vaših knjig niso slučajno v tujih jezikih; venomer so vas skušali jezikovno ukalupiti, »lektorirati« v hrvaščino, v purizem jezika brez tujk, srbizmov, turcizmov. Temu čiščenju jezika niste podlegli, jezika ni moč ukrotiti, imobilizirati? Purifikacija jezika oziroma nevarno »igranje« z jezikom je znano orodje totalitarnih režimov. Recimo, med je zikom tretjega rajha, ki ga je razkrinkal Victor Klemperer, in spremembami v hrvaščini v devetdesetih letih prej šnjega stoletja obstajajo določene po vezave. Jezik tretjega rajha je jezik, s katerim upravlja sentiment, ne razum, jezik, ki, kot pravi Schiller, misli name sto nas in ki obstaja in ruši misel, ko nacizma ali fašizma ni več (v domini rajočih količinah, saj tako fašizem kot nacizem za seboj dolgo pušča svojo kontaminirajočo sled in njene iskri ce se svetlikajo tudi, ko sta fašizem in nacizem uradno izkoreninjena). Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila (jezikovno) pogubna za Hrvaško. Od imenovanja ustaške valute z va luto takrat takoimenovane suverene Republike Hrvaške, preko vsiljevanja različnih jezikovnih arhaizmov, in to z dekretom, do nasilnega umeščanja relativno zdravega hrvaškega jezika v mavčno korito. Za taka mojstrstva ni življenja. Z jezikom je nevarno igrati umazane igre. Jezik je kakor jegulja, vedno se izmuzne in plava po svoje.

mnogi otroci nekaterih drugih držav, čeprav je menda nedavno v neki nemški anketi nekdo na vprašanje, kdo je Hitler, odgovoril, da je to avtomobilska znam ka. Toda Nemčija sistematično dela na tolmačenju svoje preteklosti. Medtem ko jo neke druge države poskušajo izbrisati iz spomina, iz učbenikov, iz stvarnosti. Ampak to ne gre. Kakor sem rekla, preteklost se vedno vrača, ona je naša sedanjost in naša prihodnost. No, da malo citiram sebe iz Sonnenscheina: »Zgodovina, ta urejena dama, ki zlepa ne umre, preoblači se v nove in nove podobe, ampak plete eno in isto zgodbo. Zgodovina Drakula, Zgodovina Vampir, vampirska usoda zgodovine, Zgodovina Krvoses, velika ljubica človeštva.«

Nova slovenska oblast, denimo, je razglasila rdečo peterokrako zvezdo za totalitarni simbol, NOB in partizanskemu gibanju pa odrekla obstoj. Cenzura, izbris, ponarejanje zgodovine se nenehno dogaja. Ali je sploh možna oblast, ki za legitimizacijo ne bi rabila ideološke zlorabe, potvorbe, nasilja? Ni. Ideja je stara in morda celo arhetip ska. Le metode se izpopolnjujejo. Razne »končne rešitve« stalno izvirajo in se tako kažejo ne kot prav končne. Tudi globalizacija je »končna rešitev«, ne vemo, do kdaj. Naš svet je bolan. Mi smo bolna, skorajda degenerirana rasa, ta človeška rasa, katere možnosti trplje nja so osupljive, katere slepota že postaja gnusna, rasa, kateri je »civilizacija« do te mere sprala možgane, da pristaja na kljuvanje odpadkov na smetišču lastne eksistence. Naš svet je grozen in nikakr šne pridige in moraliziranja, nikakršno teoretiziranje, nikakršne analize, in tudi ne pisanje, ga ne bodo naredili boljšega. Danes edino rešitev vidim v akciji, v akciji kot rezultatu mišljenja, premišljanja naše Nemški srednješolci, po najnovejši stvarnosti. Vendar izgleda, da še nismo študijii ne vedo ničesar o svoji pre- dovolj v škripcih. teklosti, o zgodovini Nemčije, o nacizmu. Raziskave drugod po Evropi Zdi se, da je velika večina evropske se verjetno ne bi posebej razlikovale umetnosti, od literature do gledaliod nemških ... Zakaj znanje o tem ni šča, izgubila politično ost in potenzaželeno, kakšna je didaktika zaho- cial, da je razvodenela, intimistično dnega šolstva? Kakšna je družba, absurdna, larpurlartistična, vulgarkjer dijaki gledajo na naci simbole no dolgočasna. Ali ne bi morala biti kot na dekoracijo, modni trend? umetnost danes, tukaj in zdaj, bolj Nemški otroci vedo veliko več o svoji socialno in politično odzivna, krinovejši zgodovini in preteklosti kot tična, bolj razsvetljenska? Ali ni to

etična dolžnost umetnosti v svetu, v kakršnem živimo? Kultura enaindvajsetega stoletja gre absolutno navzdol. Mislim, da je dvaj seto stoletje, kljub strahotam, ki so ga zaznamovale, eno izmed najvznemirlji vejših poglavij človeške zgodovine. Še posebej njegova prva polovica. Človeški um je presegel sebe najprej v dobrem, potem pa še v zlu. Umetnost, znanost, filozofija so dosegle vrhunec. Danes imamo reciklažo in mizerno imitacijo tistega, kar je zaznamovalo 1920-ta in 1930-ta. Da ne pametujem, glejte, kaj pravi Gertrude Stein: Dvajseto stoletje v sebi nosi veliko manj razumnosti kot devetnajsto stoletje, vendar razumnost ne prinese sijaja. ... Tudi to je dvajseto stoletje, čas, ko vse poka, čas, v katerem se vse uničuje, vse osamljuje, je veli častneje od časa, v katerem vse sledi svojemu teku. Torej, dvajseto stoletje je veličasten čas, ne razumno obdobje v znanstvenem smislu, ampak veliča stno. Fenomeni narave so sijajnejši od naravnih dnevnih pojavov, to vsekakor, torej, dvajseto stoletje je sijajno ... Kakor je dvajseto stoletje stoletje, ki zemljo vidi tako, kakor jo še nihče ni videl, tako zemlja dobiva sijaj, ki ga do takrat še nikoli ni imela, in kakor v dvajsetem stoletju vse uničuje sebe, nič pa se ne nadaljuje, ima dvajseto stoletje sijaj, ki pripada samo njemu, svoj lasten sijaj. Po Kantu miselna presoja izhaja iz so očenja s posamičnim, ki reflektira ali vsebuje tisto, kar je splošno. Arendt to imenuje »razširjeno mišljenje«, ki omogoča, da se zamislimo v pozici ji drugega. Takšno »reprezentativno mišljenje« pa je mogoče z urjenjem domišljije oziroma zamišljanjem. Vse bolj in rapidno slabi naša zmožnost mi sliti samostojno in kritično. Realnost je za nas ograjena s klišeji, jezik - s fraza mi, naše življenje je standardizirano in tako živimo v iluziji, da smo zaščiteni. Proti zlu se lahko borimo edinole, če mislimo. Zlo se hrani s površnostjo. Na Novi TV so nedavno izustili grozen in nevaren reklamni slogan: »Samo glej!« Kakšen je vaš odnos do ljubezni? To je čudno, nedefinirano vprašanje. Na katero in kakšno ljubezen mislite? Do koga in do česa? Ljubezni je nešteto. Pravih in lažnih. ▪

perspektive in refleksije

Cikel Razkosavanje telesa 2 Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Tratnikova je kot dolgoletna aktivistka lezbičnega gibanja in kot esejistka leta 1996 souredila delo L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-1995, kot sodelavka Lezbičnega in gejevskega filmskega festivala v Ljubljani pa je bila članica žirije Teddy na filmskem festivalu Berlinale 2000. Doslej je objavila več kratkih zgodb v literarnih revijah. Njene zgodbe so objavljene v nemški antologiji evropske lezbične proze Sappho küsst Europa (Querverlag, Berlin 1997) in v ameriški antologiji The Vintage Book of International Lesbian Fiction (Vintage Press, New York and Toronto 1999).

»Tako so se Adeline okusne police, prevlečene s sijajno belo barvo, šibile pod lezbično literaturo: tu ni manjkalo ne kritičnih romanov in pesnitev črnskih aktivistk, teoretskih del s področja spola – pa ne tistega biološkega, ampak gender, torej družbenega spola –, stripov z močnimi junakinjami, sodobne queerovske dramatike, filmske teorije, glasbenih zgoščenk, filmskih zgoščenk in tekočih letnih koledarjev z žensko obarvanimi astrološkimi napovedmi.«

Cikel LEZBIČNE SEKCIJE, urednica dr. Tatjana Greif

Suzana Tratnik: NOSANA d. o. o. Ljubljana Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 10. 11. 2011

Velik del njene osebne zgodovine je bil lociran ravno v nos, ta organ, ki je tako lepo postavljen na sredo obraza – vsaj pri večini ljudi. Tudi sama je bila rojena s pravilno postavljenim nosom na obrazu, vsaj s tem ni bilo nič narobe. Tako sta bili na njej dobri dve stvari: umestitev nosu na obrazu in ime. Ime ji je bilo namreč Adela, kakor sta jo poimenovala stric in teta, ki sta imela smisel za število in vrednost posameznih črk v imenu, nič manj pa se nista spoznala na astrologijo in razlago osebnostnih potez na osnovi zgovorne ga videza nekaterih telesnih delov. Teta je bila tudi prva, ki je opazila, da je Adelin nos nekaj ... hm, kako bi temu rekla, posebnega. A tega še ni hotela povedati petletni deklici, ki ni hodila v vrtec pa tudi še ne v šolo in tako še ni vedela, da se bo nekaterim zdela »nosata«. Teta je Adeli raje po ovinkih namignila, da njen nos ni čisto običajen: če bi bila namreč Adela deček, bi kot moški s takim, malo večjim nosom gotovo imela zelo velik tudi tisti drugi organ. Tistega, ki ga pač imajo moški v hlačah. Ker pa je Adela deklica, to seveda ne more držati. Stric, ki je za kuhinjskimi vrati njun pogovor vlekel na ušesa, je tedaj vstopil in mimogrede navrgel teti, da ta zadeva ne drži povsem, kajti mnogokrat je to razmerje ravno obratno: če je, na primer, nos velik, potem bo prej držalo, da je penis majhen. Adela je na tem mestu nevedno vprašala, kaj je to penis (kajti za kurac je že bila slišala), stric (ki je imel majhen nos, ni pa mu bil povsem tuj darvinizem), pa je gladko rekel, da te besede še svoj živi dan ni izgovoril. Uboga Adela je morala zabiti veliko let v eni naj slabših osnovnih šol v mestecu – trpki resnici na ljubo, nobena tamkajšnja šola ni bila vredna dosti več, preden je spoznala, da njen nos sploh

52 53 ni bil največji. Ni bil niti grški, s kakršnim bi se še dalo izgovarjati na tako imenovano klasično lepoto, ki pa je bila bržkone cenjena le še v zgo dovinskih učbenikih. Toda klasičen njen nos pač ni bil. In na žalost še zdaleč ne tako velik, da bi ga bilo upravičeno zmanjšati z lepotnim kirurškim posegom na stroške zavarovalnice. In nosna kost na sredini sploh ni pretirano štrlela, niti toliko, da bi bil njen vohalni organ lahko označen za orlovskega ali papagajskega. Bil je čisto pravi človeški nos, no, večji človeški nos, ki se je od čela navzdol spuščal v zmernem naklonu, po tem pa se je iznenada norčavo izbočil (na čelu bi morala nositi napis izboklina na nosu, ji je v jezi zabrusil neki sošolec) in se spet ravno spustil ter se slednjič razširil v nekoliko preširoke nosnice (zaradi česar bo Adeli veliko let pozneje prva resna punca – Nizozemka! – rekla, da ima malo črnskega nosu – a bit of a Negro nose – in takoj zatem se ji bo za to afrikaanersko opazko živčno opravičila, ampak nismo še tam). Ko si je Adela med odmorom na najimenitnejši in edini srednji mestni šoli prvič prižgala cigareto na ženskem stranišču – da ne bo pomote, kadila je že prej, le da še nikoli v družbi starejših dijakinj – je pazila, da dima ni izpihovala skozi nos, da tako ne bi po nepotrebnem opozarjala nanj. Ni še minilo niti pol cigarete, ko jo je že oblajala Micka, predr zna in vedno po modi oblečena punca iz zadnjega letnika. Adeli se je to zdelo fantastično; stik z Micko je bil gotovo zmaga dneva, še zlasti zato, ker je nekaj minut zatem že kadila njeno cigareto in potem sta si že izmenjali telefonske številke in se zmenili, da se ga bosta v petek skupaj napili. Še malo, pa bi si povedali, kateri fantje so jima všeč, če ji ne bi Micka iznenada rekla: »Ti, sori, ampak nos imaš pa kot skakalnico! Moraš imet pa zelo poskočen karakter!« Dekleta na stranišču so se tako hihitala, da so za nekaj trenutkov po zabila vleči dim v pljuča, ena pa je morala nujno v kabino, ker ji je skoraj ušlo v hlače, toda Adela je samo potrpežljivo čakala, da mine ves ta cirkus z nosom, saj je zmeraj minil, in bolj kot zamera ji je bilo pomembno imenitno znanstvo s starej šimi dijakinjami. Poleg tega pa je Micka imela prav: najbrž je bil njen nos še najbolj podoben skakalnici, na njegovem strmem spustu je bila na delu prav neznana sila diskontinuitete. Mickina sošolka Ivanka je takoj zatem pripomnila, da imajo nosate punce navadno prekratke noge oziroma zelo nizko moralo. Toda že čez nekaj dni bo Ivanka na stranišču pijana jokala za dvema fantoma, ki naj bi ju oba resnično ljubila, zaradi česar se ji bodo vse smejale, Micka pa ji bo rekla, da govori popolne traparije, saj ne moreš ljubiti dveh ljudi naenkrat. Tako kot imaš en nos, imaš lahko samo enega loverja. Lahko imaš dve roki ali dve nogi, kar pa ne pomeni, da imaš lahko tudi dve ljubici ali dva ljubimca. Pa tudi ne ljubico in ljubčka hkrati.

perspektive in refleksije

To pač ne gre, je zatrjevala Micka, ki ji je bil razvoj vrst zelo blizu, nekoč pa je bila tudi lokalni das Wunderkind, ker je že pri štirih letih in pol brez pomote in pomoči kakor navita žebrala poštevanko. A leta so tekla in Adela je kmalu zapustila svoj rojstni kraj, svojo čudaško družino, sestavljeno iz tete in strica ter srednje šolske prijateljice in odšla z nosom za kruhom v veliko mesto, kjer je študirala neko vrsto dizajna ali oblikovanja, najbrž tudi kot nadomestek za svoj neestesko oblikovani nos. Zato pa je kmalu ime la svoje lastno stanovanje, opremljeno z vrhunskim oblikovalskim okusom, notranja oprema pa je bila kajpak tudi svojemu videzu primerno draga. Da je gospodična Adela menda zelo petična, je bilo slišati po kuloarjih, nekdo pa je pripomnil, da ga to prav nič ne prese neča, saj ima tak pravi židovski nos – v približno istem času pa je nekdo (drug ali isti?) na njen nabiralnik – nedvomno najlepše oblikovan daleč naokoli – z ve likimi črkami v izjemno neokusni zeleni barvi načečkal: Nosana d.o.o., zraven pa je narisal zvezdo, bržkone Davidovo, ali morda celo partizansko, očitno v naglici, saj ni bilo mogoče razvozlati, ali se je zme ne zmotil pri risanju krakov ali pa mu je bilo tako prekleto vseeno. Toda ta nekdo se zaradi svoje previdnosti in risarske nenadarjenosti ni zapisal v nikakršne anale, kaj šele sodne. Po nekajkratni udeležbi na tujih konfe rencah in potepanjih po velikih zahodnih mestih se je Adeli zazdelo, da je njen nos končno le začel služiti svojemu namenu. Čeprav naj bi jo ta rahlo kljukast nos po zakonih nekakšne nespoznatne narave telesa ali pa zgolj obratnosorazmernosti predisponiral za marsikaj, kakor so ji že od malih nog napovedovali, ni premogla ne velikega penisa, ne veliko denarja, ne židovske narave, ne črnskega občutka za ritem, še posebnega čuta za radovednost ni poznala, čeprav naj bi izrazit nos na kazoval tudi to, da naj bi ga lastnica rada vtikala v tuje zadeve. A samo enkrat v življenju je vtaknila svoj nos v posodo z loščilom za parket, pa še to pod prisilo: kot otroku ji je vonj loščila izjemno ugajal, kar pa se je teti zdelo tako neumno, da ji je posodo nekoč jezno potisnila v nos. In četudi Adela ni imela večino preroko vanih ji stvari in lastnosti, pa je imela nos za lezbijke, kakor je ugotovila v urbanih tujih krajih. Čim jih je enkrat zavohala in spoznala, da so ji všeč in da je tudi sama

tako nagnjena, jih je samodejno zaznavala povsod. Njen nos je bil tako rekoč nezmo tljiv: v knjigarnah jo je vodil k polici z lez bično literaturo – še celo v tistih državah, kjer lezbijke niso obstajale niti na papirju, torej niti na straneh kazenskega zakonika, v sumljivih mestnih četrtih naravnost v gejevsko-lezbične lokale in diskoteke z nastopajočimi dregicami, in v še tako spolno, rasno, intelektualno, razredno ali starostno mešani družbi se je takoj seznanila s kakšno sebi podobno nosato dušo, kajti tudi mnogo drugih lezbijk je imelo podobno oblikovane nosove, tako da so jih ljudje, ki niso bili lezbijke, večkrat zamenjali s krvnimi sestrami. Tako so se Adeline okusne police, prevle čene s sijajno belo barvo, šibile pod lezbič no literaturo: tu ni manjkalo ne kritičnih romanov in pesnitev črnskih aktivistk, teoretskih del s področja spola – pa ne tistega biološkega, ampak gender, torej družbenega spola –, stripov z močnimi junakinjami, sodobne queerovske drama tike, filmske teorije, glasbenih zgoščenk, filmskih zgoščenk in tekočih letnih kole darjev z žensko obarvanimi astrološkimi napovedmi. Prav tako ni manjkalo nosatih teles na Adelini postelji, še manj strastnih razmerij in zaobljub, od katerih se je ena skoraj končala z uradno registracijo. In vse to je Adela dosegla s svojim nosom, za katerim se ji je očitno splačalo iti, kot se to reče v prenesenem pomenu – ki pa je lahko zelo konkreten, kot se je pokazalo! Ko je v nekem aktivističnem lezbičnem pamfletu, ki je poskušal razbijati pred sodke o lezbijkah v zahodnem vsakdanu osemdesetih let prejšnjega stoletja, pre brala trditev, da »lezbijke ne morete spo znati po nosu«, se s tem nikakor ni mogla strinjati. Njene izkušnje in nenazadnje njen nos so ji povedali, da je anatomija ne le usoda, ampak skorajda direktno na potilo za življenje. Pravo dramilo! Samo prisluhniti je treba svojemu nosu in ni ga treba vedno tako samozadostno in oholo vihati nad merljivimi, a pač logičnimi spoznanji. Tako je v pamflet z naslovom Deset vprašanj o lezbičnosti vnesla malo svoje zdrave pameti in si zlahka odgovo rila na nekaj vprašanj, denimo: Kaj je lez bičnost? (Prirojena nosatost.) Ali je vsaka ženska lahko lezbijka? (Kako retorično vprašanje! Jasno, da ne, če nima nosu pra vega formata.) Koliko je lezbijk? (Kolikor tipičnih nosov raste na obrazih njihovih.) Kje v svetu se pojavlja lezbičnost? (Kjer je primerno razvita nosatost.) Kaj je vzrok za

lezbičnost in ali jo je mogoče ozdraviti? (Plastične operacije za pomanjšanje nosu so dokazano neuspešne.) Prav tako eno stavno si je bilo odgovoriti na pertinentno vprašanje, kako vendar se lezbijke najdejo in srečajo. A še preden se je domislila, kakšen bi bil najbolj logičen odgovor na vprašanje o tem, kako se lahko lezbijke uprejo diskriminaciji, se je našel razisko valni novinar, ki je enako brihtno povezal nekatere biološke in družbene pojave ter našel naravni izvor lezbičnosti v no satosti. Sestavil je dolg spisek lezbijk, ki ga je zgovorno poimenoval Nosata moč nevidnega telesa, dasiravno je skrivni risar zvezd(e) na Adelin nabiralnik na nekem drugem spletnem forumu trdil, da je izvirni naslov seznama Nosatost v sodobni multimedijski kreativnosti. Bržkone je bil avtor obeh naslovov isti. Kar pa za samo problematiko niti ni tako bistveno. Na seznamu vplivnih nosatih se je seveda znašla tudi Adela, krepko razočarana, ker je bila šele na 2015. mestu od skupno 5500 imen. Če bi jo prehitelo 2014 nosatih moških, bi to še nekako pre nesla, toda prehitelo jo je tolikšno število žensk, kajti na seznamu bojda ni bilo niti enega samega moškega. Ampak Adela je imela trenutno tehtnejše skrbi od teh za pravice do moške uvrstitve. Na začetku seznama je namreč našla tudi ime svoje nekdanje srednješolske prijateljice Micke, čeprav je bilo ob njenem imenu izrecno zapisano, da sicer sploh nima velikega nosu, se pa kot večkratna doktorica bio logije in matematike tako kurči po tujih univerzah, da si nedvomno zasluži raz krinkavanje na seznamu vplivnih nosatih žensk. Takisto je bilo na seznamu ime nekdanje Mickine sošolke Ivanke, ki je nekoč jokala za dvema fantoma hkrati, zdaj pa bila priznana numerologinja z imenom Eno de Divanka. Nekje na sredini seznama se je znašla celo Adelina teta, menda ena najboljših državnih pozna valk mreže nosatih?! Poimenovali so jo sicer napol prikrito Teta Polpeta, ker pa je pisalo, da je njena nečakinja na 2015. mestu, je Adela takoj zavohala, da gre prav za njeno teto. Seznam pa se kar naprej daljša. Kakor ena trakulja. Zdaj so na njem že celo moški (tudi biološki, torej moški rojeni kot mo ški), matere in otroci. Vsi, ki jih seznam nosatih še ni registriral, pa so se bojda znašli na nekem drugem spisku, a si ga nihče ne upa poimenovati. Kajti kdor ga izgovori na glas, se znajde na njem.▪

54 55

perspektive in refleksije

Moja ljuba domovina 32 Tibor Keresztury Debrecen – Budimpešta Besedilo, objavljeno v rubriki

Je avtor več esejističnih Perspektive in refleksije 4. 9. 2012 knjig, urednik, kolumnist pri najpomembnejših madžarskih časopi- Prevedla sih (Élet és Irodalom, Maja Likar Magyar Narancs ...), ustanovitelj in glavni urednik literarnega portala Litera, pet let je delal kot kulturni ataše »Ranil sem si oči s posvetno rabo; mesto in dvor in direktor madžarske mi vzbujata le srd; globoko sem ogorčen in po kulturne ustanove v trt, ko zrem ljudi, kako žive med sabo. Povsod le Stuttgartu v Nemčiji.

»Poskušati preživeti, ne da bi se ob tem začel obnašati kot prasec, ne da bi postal lakaj ali zmešan norec. Nekoč – temu režimu so rekli socializem – je že bilo tako. To ni kakšna posebno veličastna strategija, na svetu so obstajali že bolj vzvišeni intelektualni življenjski načrti, toda v danih okoliščinah je vsekakor primerna: tretjerazredna doba zahteva nizko leteče življenjske načrte.«

nizko laskanje, povsod krivica, grabež, podlost in izdaja; ves sem iz sebe; vse, kar mi ostaja, upor je zoper ves človeški rod,« si mrmraje prepevam Molièrove vrstice, sonce sije, na drevesih se na ves glas derejo ptiči, pomlad, terasa, vse, kar je treba. Poskušam se sprostiti, da mi ne bi razneslo možganov v glavi. V tem delu sveta, še najbolj pa na prizoriščih moje ljube domovine, je za mnoge od nas trenutno največji izziv prav to: ohraniti hladno kri. Poskušati preživeti, ne da bi se ob tem začel obnašati kot prasec, ne da bi postal lakaj ali zmešan norec. Nekoč – temu režimu so rekli socializem – je že bilo tako. To ni kakšna posebno veličastna strategija, na svetu so obstajali že bolj vzvišeni intelektualni življenjski načrti, toda v danih okoliščinah je vsekakor primerna: tretje razredna doba zahteva nizko leteče življenjske načrte. Jabolčno vino in krompirjev sladkor. Belo moko s plehnato žlico, jebenti sunce! Hej, hej!!! To je mariborski portal in ne tista zakotna beznica Makk Hetes! Saj si avtor in ne nekontro liran rohneč pijanček: brzdaj se, obvladaj se. A ti ni še nihče povedal, da se na javnih forumih ne preklinja? No, vidiš. S težavo se kot dobro vzgojen džentelmen skoraj pomirim, ko opazim, da malo stran od mene eden od otrok v stolu iz ratana bere Nietszcheja v nemščini. Takšna sončna očala sem nazadnje videl na Janis Joplin. No, ob tem mi spet zavre kri v glavi in v trenutku se znajdem v stanju pred infarktom. Program vladne stranke beri, draga Csillag, in pa ustavo v luksuzni izdaji, to je zdaj bestseller, to je na vrhu vseh seznamov – kaj ti bo Nietzsche, ampak res? Zdaj se boš zafrknila, sto mater, poglej me, tudi ti boš takšen klovn, a to hočeš? Sicer pa, kdo še danes nosi takšna sončna očala? Hipiji so že zdavnaj izumrli – tebi razla gam, kaj? – kot dinozavri. Ali pa so, kar je še slabše,

postali menedžerji, politiki. Kje ti živiš? Na luni? Po tem ni zdaj tu nobene potrebe, filozofija zdaj tu, milo rečeno, ni na sporedu. Katetri namesto kulturnih registrov! Direktno v naše riti, lepo naravnost, brez gumijastih rokavic. Filozofija. Književnost ... Predlagam, da se poleg tega obvezno vpišeš še na estetiko. Brez tega dandanes res ne moreš uspeti. Iznad očal, ki so ji zdrsnile na nos, z zanimanjem gleda, ali se je očetu zdaj čisto sfecljalo ali kaj je to. Zakaj se je prav zdaj, po štirinajsti zavrnjeni prijavi na razpis, v njegovih očeh prižgala ta blazna luč, saj tudi tokrat šanse niso bile kaj večje kot kadar koli prej – na športni loteriji na to ne bi stavil živi bog. Takšno obnašanje pri starem do zdaj ni bilo običajno, čeprav se je nedvomno napovedovalo. Vedno pogosteje je delal stvari, ki jih sicer sploh nima navade početi. Več ur je opazoval igre oblakov. Več dni ni spregovoril, nato pa je komaj slišno rekel: piščančji hrbet namesto jelena spremenili so meni. Ob neki drugi priložnosti pa je, kot da je znorel, ponavljal, ne, ne, ne, ne, ni mogoče. Ne potrebujejo nas – ni razpoke, ni reže v sistemu. Tile ne potrebujejo tega, kar znamo. Po nas ni potrebe, za nas ni sredstev in virov. To je že v redu, da so za novo glasbo potrebni novi glasbeniki. Ampak da tudi glasbe ni več?! Med dnevnikom je stalno odgovarjal televizijskemu voditelju. Zadnjič ga je celo vprašala: Kaj je, oči, a se pogovarjata? Ga poznaš? In čeprav se najbolj boji tega, da bo nekoč ostal sam, je svojim trem otrokom vedno pogosteje mrmral, pojdite stran od tod. Pobegnite. Ja, takole, dragi sonarodnjaki, takole poči film v Budakalászu ob pol petih zjutraj, saj je ura dejansko toliko, štiri enaintrideset; ko bi se le v umazanem potu od strahu zbudile vse tiste velike živine, zaradi katerih tudi spati ne morem več! Ni se namreč prav lahko sprija zniti s tem, da tu iz tega ali onega razloga niso odpisali le umetnikov, humanistov, temveč en bloc samo kulturo, s čimer so za nepredvidljivo dolgo časa povzročili nepred vidljivo škodo. Tradicije se prekinjajo, ugledne ustanove propadajo, priljubljeni avtorji za večno izginjajo, kot da ne bi nikdar živeli, kompletna življenjska dela ponikajo. Pisatelji, slikarji, književni prevajalci, kulturni novi narji, režiserji, uredniki, dramaturgi, kritiki, estetiki in filozofi se gledamo v upanju, da ima drugi povedati kaj spodbudnega – toda nobenih dobrih novic ni in nihče nima nobene uporabne ideje. Ne spoznamo se na nič drugega, po tem, po umetnosti, kulturi pa trenutno ni potrebe, zanju ni sredstev, ni virov, medtem pa cveti neotesanost in slavijo gangsterji. Kaj drugega sploh še lahko naredimo, poskušajmo se znova pomiriti s pomočjo Molièra, ki je, kot je splošno znano, velik tolažnik: »Da, te napake, ki vaš mir kalijo, gledam kot zlo, ki v naši je naturi; da človek zvit je, ves za sleparijo, to mojega duha nič bolj ne buri kot to, da jastreb je krvnik brezčuten, da opica je zla in volk okruten!« No, še enkrat lepo počasi. Jastreb. Opica. Volk. ▪

perspektive in refleksije

»Padlo telo« Christos Chrissopoulos Atene Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 13. 7. 2012 Eden od najbolj ustvarjalnih mladih proznih pisateljev na grški literarni sceni. Je avtor 12 knjig, novel in esejev, nazadnje The Parthenon Bomber (Bombaš Partenona, 2010). Je dobitnik nagrade Atenske akademije (2008). Njegova dela so prevedena v pet jezikov in sam je dobitnik štipendij v Evropi in Združenih državah. Je učitelj na grškem nacionalnem knjižnem centru in redno prispeva k literarni kritiki in literarni teoriji. Je ustanovitelj in direktor atenskega mednarodnega knjižnega festivala DaseinFest. Je član Evropskega kulturnega parlamenta.

»Atene so v tem trenutku gotovo eno od najbolj nevarnih mest v Evropi. Težke in težavne. Težko jih je zlomiti. Na ulicah vlada podza vestno nasilje, tiho in zatrto do te meje, da nevarnost nepričakovano preži izza vogalov in za stavbami in v parkih in vrtovih.«

Prevedla

ŽIVA MALOVRH

Osebek in predmet pisanja se zrušita v telo/misli/ čustva pisatelja v določenem prostoru in času. Atene so v tem trenutku gotovo eno od najbolj nevarnih mest v Evropi. Težke in težavne. Težko jih je zlomiti. Na ulicah vlada podzavestno nasilje, tiho in zatrto do te meje, da nevarnost nepričako vano preži izza vogalov in za stavbami in v parkih in vrtovih. Težko je živeti v tem mestu, hkrati pa je v tem neka surova lepota. Nekakšen očarljiv občutek nestabil nosti, suma in brezupnosti se čuti za tistim grafitom na neki atenski steni: »Konec strahu.« Sprehod po Atenah te dni lahko opišem s tremi besedicami: tavanje v temi. Občinska oblast se obotavlja s prižiganjem cestnih svetilk in zdi se, da poskušajo s tem prihraniti vsaj nekaj denarja. Temne žaluzije prekrivajo okna bankrotiranih hotelov v centru. Za rešetkami vse ostaja nedo taknjeno, kot da je bilo zapuščeno v neki naglici pred prihajajočo katastrofo: vilice še vedno ležijo na mizah, ključi so pri recepciji. Kamor koli se obrneš, ljudje tavajo naokrog brez očitne destinacije ali cilja. Pogosto naredijo nekaj korakov v eno smer, nato pa se naenkrat obrnejo in se vrnejo tja, od koder so začeli in nato znova začnejo v nepredstavljivem kroženju, kot nekakšna avtistična uspavanka. Sprehajal sem se po mestu in poskušal prikriti svoja čustva pred očmi drugih. Postati neviden. Komaj sem naredil trideset korakov, že sem naletel na človeka, ki je padel in je bil videti kot velikanski črv, ki se razprostira pred menoj. V roki je držal papirnati kozarček. Medtem ko se je naslanjal na steno, se je njegova glava lahno dotikala pločnika. Mislim, da si je z zaprtimi očmi mrmral: »Lačen sem, lačen sem.« Šepetal. Kot da se izpoveduje tlakovcem na pločniku. Kaj se dogaja dandanes – zdi se, da vsi govorijo v posameznih, osirotelih besedah. Premišljujem o vseh tistih moških, ki brezciljno tavajo po mestu s kosom kartona v rokah, na katerem je z naglico napisano »brezdomec« ali »brezposeln« ali ... Kot da je bil njihov obstoj omejen na enobesedne opise.

To nezavarovano telo, ki leži na javnem mestu. V tej podobi je nekaj globoko motečega. Nekaj v tej podobi nas moti in nam hkrati preti. Morda zato, ker pogled na osebo, ki leži na mestni površini, kaže na primitiven strah pred divjaštvom, ki naj bi ga naše urejene skupnosti premagale ali pa potlačile. Tako nam takšna podoba preti na enak način kot nam preti nezanimanje. Ta oseba, ki nezavarovana leži na tleh, nas spominja, da barbarstvo še vedno živi v nas. Morda pa je to: ta nezavestna oseba skriva svoje resnično stanje. Videti je enako mrtva, speča, nezainteresirana ali šibka, obupana nad kakršno koli vidno dejavnostjo. Ta dvoumen položaj je za mnoge nevzdržen. Še naprej stopam mimo nepremičnosti ležečega telesa. Filozof John Searl primerja pisanje z hojo: premakni stegno, dvigni nogo, pokrči mišice, iz tegni meča, dotakni se tal z nogo in tako naprej ... Ta skupek operacij morda ni zavesten, a je pona vljajoč in nameren. V tej dejavnosti sta dva pogoja: vztrajnost in želja, ki se obe združita v enobesedni ukaz: »Hodi!« To je ponotranjeni postopek, skozi katerega hoja dejansko nadzira sprehajalce, in ne obratno. V tem smislu se ne sprehajamo po mestu, temveč nas mesto pelje na sprehod. In tako je moja iniciativa omejena na spominsko predstavo. A kaj lahko rečem o sebi? Kaj lahko rečem, ne da bi moral poseči po izumljanju? Kako lahko opišem sprehod v prvi osebi? Biti pisatelj namreč ni nič več kot agonija osebe, ki se trudi dobiti glas. Glas, ki pa odmira v besedah drugih. Ko pišem o Atenah v prvi osebi, se opisujem kot premičen odmev. Nisem nič več kot ime. Avtor se ne morem pravilno razumeti. Svet razu mem skozi scenarij, ki skriva, kar razkriva. Zato je težko biti pisatelj, saj si moraš priznati tisti del sebe, ki bo za vedno ostal nezavarovan, javen in kdorkoli te lahko poimenuje, če želi. Enako se dogaja mestu. Zavednost v pisanju je ignoriranje časa in prostora, v katerem pišeš. Zavednost tavanja v mestu je ignoriranje časa in prostora, v katerem hodiš. Pisatelj in sprehajalec posedujeta zavedanje, ki se sliši govoriti. Sprehod ni nikoli tih. Sprehajalec se nenehno pogovarja s samim seboj. Tako mesto postane vrt lastništva in spominov. Vrt pisanja. V njem se odvijajo življenja in dogodki. Istočasno – in brez kančka protislovja – je mesto ena velika razstava: ena sama nepoznana oseba, ki nosi ime mesta in živi na tisoče različic istega življenja. Usoda mesta je, da ustvarja virtualen svet, v kate rem živijo resnični ljudje z izmišljenimi liki. Naloga pisatelja pa je, da reši vsakega od njih, ali vsaj koli kor jih je mogoče, pred neizprosnim vraževerjem, da je na koncu vse izgubljeno. ▪ 1. Susanne Gannon, The (Im)Possibilities of Writing the SelfWriting: French Poststructural Theory and Autoethnography, Cultural Studies, 6, IV, November 2006, str. 474 - 95.

56 57

perspektive in refleksije

Sram naj nas bo Jordan Cvetanović Beograd Besedilo, objavljeno v rubriki

Je dramatik, provokator Perspektive in refleksije 26. 12. 2011 in hipohonder. Napisal je zbirko zgodb Zgodbe Prevedla za težko noč, uspavanNina Pfajfar ka za odrasle. Tekste objavlja v magazinu YellowCab in v slovenskem EMZIN-u. Je avtor več dram, med katerimi Ne vem, ali ste gledali film Sramota Steva so Terapija, Simptomi, McQueena. Jaz sem ga. In to dvakrat. V kratki Divjanje emocij. obnovi na strani IMDB-ja piše, da glavni junak

»Ko se luči ugasnejo ali prižgejo, kakor je komu pač všeč, se cel veliki pok strne v teh nekaj minut seksa. V teh delcih samopozabe so ljudje srečni. Siti. Po petih minutah pa so spet lačni. In tako. Na skrivaj pa se zavedajo, da edino ta patetična, osovražena, uboga, podcenjena ljubezen lahko nadomesti lakoto.«

Brandon živi v New Yorku in pozorno skrbi za svoje privatno življenje, da lahko zadovolji vse svoje seksualne odvisnosti. Intimo mu omeji nenajavljen obisk sestre Cissy, ki namerava ostati nedoločen čas. Iz tega opisa nihče ne dobi vtisa, da ta film pravzaprav govori o bistvu odnosov med ljudmi. Danes. Zaprti v koncen tričnih krogih strahu pred intimnostjo so svoje življenje speljali na delovni čas in površinske, kratke stike, kar jih je naredilo ali izprijene, vase zaprte abstinente ali splošno razuzdane, perverzne odvisnike od seksa. In če malo bolje pogledam okoli sebe, vidim, da večina ljudi živi tako. Čeprav vam bo vsak, ki živi tu, rekel, da mi nismo del tega »hladnega sveta«. Mi nismo del kulture, ki svoje otroke po 18. letu vrže na cesto, naj se znajde. Mi smo »topli« narodi, gostoljubni. Polni razumevanja za »svetovno« trpljenje in krivice. Vsi bi vam na smrt prisegli, da so ustvarjeni iz ljubezni in da hudo potrebujejo ljubezen, da je življenje brez ljubezni pravzaprav težko sranje, ko pa bodo končali s tem prijateljskim izpove dovanjem, se bodo vrnili v svoje kroge pekla, v katerih iz najbolj površnih človeških odnosov ustvarjajo velike filmske zgodbe. S happy en dom. A vendar se iz aviona vidi, kako osamljeni so, nesrečni, potrti, ubiti in v strahu, da iz sebe izvlečejo kakršnokoli čustvo. Mene resnično zanima, od kod takšen strah? Od kod takšna odtujenost? Saj ni samo internet kriv za vse? Facebook? Milijoni pornografskih strani? Kdo je v ljudeh ubil to željo, da so si z nekom blizu? Meni je resnično žal, ko vidim, koliko prečudovitih ljudi, ki jih osebno poznam, trpi, ker jim manjka ljubezni. Manjka jim ta druga polovica postelje.

Postelja je zjutraj prazna. Četudi je bila prejšnjo noč polna, zjutraj več nikogar ni. Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš, nihče ni prepričan, »da je to to«. Morda prav takrat v tistem trenutku, ko ležite v postelji, tu takoj za vogalom gre mimo prav tista polovica, ki jo iščete. Ljudje pa kot da več ne bodo nikoli prepričani. To je zato, ker le še malokdo pusti razmišljati srcu. Obstaja samo glava, ta pa je hladna. Poznam veliko ljudi, ki so osamljeni. Sedijo v svojih sobah popolnoma iz črpani od službe, od psevdo-kapitalizma, ki jim je naložil zahodni način življenja. Ljudje tečejo, da ujamejo malo prostega časa, da pozabijo vsa sranja, s katerimi so jih zasipali polnih osem ur, da bi zadovoljili sebe. In kakor jedo velike hamburgerje in še večje pice, tako hočejo na hitro doživeti orgazem. In se ne želijo mučiti. Ljubezen je breme. Globok odnos zakomplicira življenje. To pa je lažje. Samo kupiš kondom, da se ne okužiš. Od hamburgerjev se ti razširi že lodec. Od »fast food« seksa pa se zmanjša srce, mislim da. Morda sem staromoden. Ampak mi slim, da je tako, pa naj se mi smeje, kdor hoče. Potem pa še to, kdo je na kateri strani. So vam všeč ženske? Ali moški? Starejše ženske? Ali mlajši moški? So vam všeč moški z moškimi? Ali ženske z ženskami? Mladi moški s starej šimi ženskami? Ali starejši moški z mladimi ženskami? In vsak vsakega obsoja, čeprav vsak dobro ve, da ljubezen ne izbira ne let, ne spola, ne rase, ne časa. Ti pa mislijo, da oni sploh niso v redu. Oni pa res niso normalni. Kdo pa lahko pretehta, kaj je danes normalno? Poznam cel kup ljudi, ki zase misijo, da so normalni, pa delajo grozne stvari drugim ljudem. Ampak oni se imajo za normalne, saj mislijo, da je to ljubezen. Mislim, da mi ne vemo več, kaj je ljubezen, saj jo ima le malokdo. Zdaj in kadar jo želiš spoznati in občutiti, je gotovo nemogoče, saj se je vse pomešalo. Kot da so se definicije spremenile. To je kot pomanjkanje vode v pri hodnosti. Predstavljajte si svet brez vode. No, tako nekako je danes svet brez ljubezni. Ljudje iščejo to oazo v puščavi, in ko že mislijo, da so jo našli, hitro ugotovijo, da gre za fatamorgano. Hudo mi je, ker so ljudje postali takšni. Ne mislim, da je to odtujenost. Ljudje v bistvu, celo tisti najhujši primerki, hrepenijo po tem, da bi jih nekdo ljubil. Želeli bi, da jih ljubi prav ta ideal iz njihove glave, ideala pa seveda ni. To so fantazme v glavah, skonstruirane do te mere, da ne morejo obstajati v realnosti. Oni pa jih tako jasno vidijo, da mislijo, da je to mogoče. Zato se je cel svet spremenil v porno film. V katerem imamo vsi popolna telesa in popolne spolne atribute. In seveda, kot da je dokaz obstoja možen samo v postelji. Ko se luči ugasnejo ali prižgejo, kakor je komu pač všeč, se

perspektive in refleksije

»Vsi bi vam na smrt prisegli, da so ustvarjeni iz ljubezni in da hudo potrebujejo ljubezen, da je življenje brez ljubezni pravzaprav težko sranje, ko pa bodo končali s tem prijateljskim izpovedovanjem, se bodo vrnili v svoje kroge pekla, v katerih iz najbolj površnih človeških odnosov ustvarjajo velike filmske zgodbe. S happy endom. A vendar se iz aviona vidi, kako osa mljeni so, nesrečni, potrti, ubiti in v strahu, da iz sebe izvlečejo kakršnokoli čustvo.« cel veliki pok strne v teh nekaj minut seksa. V teh delcih samopozabe so ljudje srečni. Siti. Po petih minutah pa so spet lačni. In tako. Na skrivaj pa se zavedajo, da edino ta patetična, osovražena, uboga, podcenjena ljubezen lahko nadomesti lakoto. In kako dolgo bo še tako? Kot da se ne zna mo ustaviti in uvideti, kje je problem. Ta panika, ki jo je ustvarilo silno pomanjka nje čustev, je iz ljudi naredila sprinterje, ki neprestano drvijo za nečim. Za čim, jih vprašam. Kam greste? Kam ste se odpravili? Mislite, da boste imeli čas doživeti nekatere stvari? Če boste tako hiteli in trošili življenje brez razumevanja, boste v tem sprintu ravno to izgubili. Tekli boste, da bi našli nekaj, kar vas bo do konca življenja izpolnjevalo, življenje pa vam bo ušlo. Prišel bo konec. Vi boste zadihani in ne boste opazili vseh priložnosti pri taki hitrosti. Svet bo, se mi zdi, postal še grši kraj. Prihodnost se mi ne zdi optimistična. Tako so nas napolnili s strahom, da smo pozabili, da obstaja po zitiven izhod. Zato se te ljubezni ne morejo zgoditi, saj nihče več nikomur ne verjame, da je v redu človek. Morda je v redu telo, ampak ne v redu človek. Takoj ko se obrneš, te bo nekdo zajebal. Ti pa boš ranjen in trpel. Trpljenja pa nihče ne išče. Ljubezen je bila vedno neka vrsta delika tese. Redkost. Ko jo resnično najdete, če jo kdaj najdete, prestopite v drugo obliko življenja. Ki na nek način niti nima pove zave z ljudmi. Videti je, da je bila od nekdaj rezervirana samo za bogove. Ni pa še do kazano, da bogovi obstajajo. Pa tudi ljube zen ne. Ostane nam samo vera. Na častno pionirsko. Da ljubezen je. In bog. Da nas rešujeta. Pred to velikansko sramoto. Ki smo jo naredili. ▪

Iz Zagreba, naklepno 9 Jagna Pogačnik Zagreb

Besedilo, objavljeno v rubriki

Literarna kritičarka in Perspektive in refleksije 29. 5. 2012 prevajalka. Bila je urednica revij za literaturo Prevedla »Rijek« in »Zor«, je avto- zulejka javeršek rica dvajsetih spremnih študij za knjige sodobnih hrvaških prozaistov. Od leta 2000 je literarna kritičarka »Jutarnjega To besedilo bi se morda moralo imenovati »Iz Rima, lista«. Izdala je izbor s premislekom«, saj se je dogodek, o katerem na iz hrvaške fantastične meravam pisati, odvijal v italijanski prestolnici. No, proze »Prodavaonica kar bi pravzaprav rada povedala, je vendarle tako tajni« (2001), knjigi zelo povezano z Zagrebom, da besedilu kljub temu zbranih literarnih kritik ustreza običajni naslov. Namreč, ob samem kon »Backstage« (2002) in cu aprila sem preživela nekaj dni v Rimu. Dobro, »Proza po FAK-u« (2006), od tega sem dva dni prebila na avtobusu, vendar izbor iz novejše hrvaške se na takšen napor vendarle hitro pozabi že po proze »Seks&mesto v prvem spancu v lastni postelji. Na srečo v Rim novi hrvaški prozi« (2004), izbrane kratke zgodbe nisem potovala kot turista, niti nisem tam obiskala »Najbolje hrvatske zgod- italijanskeih založnikov, se udeležila kakšnega be 2005« (2006), anto- književnega srečanja ali konference, kot bi lahko logijo sodobne hrvaške človek sklepal. Nisem se družila s pisatelji, a kar proze »Kdo govori, kdo je še bolje in po mojem mnenju bolj zdravo, se piše« (2008) in skupaj z večinoma nisem niti družila z odraslimi. Potovala Milovanom Tatarinom sem z zagrebško skupino »Klinci s Ribnjaka«, naj podpisuje čitanko za večkrat nagrajenim in najbolj cenjenim hrvaškim 5. razred osnovne šole otroškim zborom, ki premika vse ustaljene meje, »Pssst! Knjige govoriod tistih glasbenih pa do tistih pedagoških, in ki jo« (2003). Za prevajanje je leta 2000 dobila od lanskega leta obiskuje evropska mesta v sklopu mednarodno nagrado turneje »Otroci Hrvaške otrokom Evrope«. To je Kulturkontakta z Dunaja. zbor, v katerem poje tudi moja hči, pa so vam sedaj

stvari verjetno bolj jasne. V glavnem, eno je peljati otroka na vaje in ga od peljati domov, piti dolge kave z drugimi starši, si ogledati zagrebške nastope in vrniti se v svojo vsa kodnevno rutino, a povsem drugače je preživeti štiri dni z okoli štirideset osnovnošolskimi otroki in nekaj starši v pedagoškem spremstvu, v tujem mestu, neprespan in poln adrenalina z odra, ki ne prevzame le nastopajočih, temveč tudi tiste v njihovi bližini. Ne velja zaman stara modrost, da se ljudje najbolje spoznajo, spoprijateljijo ali razočarajo prav na poti. In kaj sem videla? Videla sem – zaradi česar je celotna stvar tudi očitna, vendar vam zagotovo nočem sporočati potopisnih klišejev – zgodbo, diametralno nasprotno tisti, kakršno nam mediji sporočajo iz dneva v dan; kako je današnja mladina agresivna in nezainteresirana, alkoholizirana in

58 59

perspektive in refleksije

zadrogirana, brezperspektivna in neizobraže na, hiperaktivna in kako le bulji v računalniške zaslone, kar je že pretiravanje z ogorčenjem in povsem neresnično. Videla sem vse tisto, kar je prav tako hrvaška resničnost, vendar takšne na žalost že dolgo ni več moč zaslediti na naslovnicah in videti med najbolj gledanimi televizijskimi termini, na katerih kraljujejo povprečnost, lahki in hitri zaslužki ter instant zvezdniki. Če že hočete, da sem tudi malce patetična, videla sem – novo Hrvaško. In vrnila sem se polna optimizma in dobre volje kot po nekakšnem mentalnem face liftingu. Kot ste verjetno že opazili, to sicer ni moja karakterna lastnost. »Klinci s Ribnjaka« obstajajo že 27 let in za nji mi stoji predano in entuziastično delo njihove voditeljice gospe Nensi Atanasov Premelč in njenih sodelavcev. To je delo, ki ne pristaja na to, da bi pomanjkanje denarja, slab glasbeni okus in »cajke« (pop-folk pesmi) ali, bognedaj, lenoba bili kakršnakoli prepreka doseganju kakovostnih, vrhunskih, pa tudi plemenitih rezultatov. Zbrati otroke, z njimi vaditi petje in zahtevno koreografijo vsaj trikrat na teden, k sodelovanju privabiti najkvalitetnejše hrvaške profesionalne glasbenike, tj. orkester maestra Alana Bjelinskega, jih združiti s priljubljenimi obrazi s TV-zaslonov, med drugim Davora Gopca, Richarda Laqueja, Jacquesa Houdeka in mnogih drugih. Že to vse zahteva neverjeten trud, celo norost, ki odlikuje tiste najbolj pogumne in najbolj ustvarjalne. Nato še posneti 33 disko grafskih izdaj in prejeti 10 porinov, uglednih nagrad stroke, podati se v glasbenem izrazu daleč nad klasične otroške pesmi, obdelovati velike svetovne uspešnice (za odrasle) z vsega sveta, učiti otroke peti v različnih svetovnih jezikih. To vse se zdi že preveč. No, vse to sem že vedela, še preden sem odpotovala v Rim. Vedela sem, da je to zbor, ki uči otroke, kaj je dobra glasba in kaj je trdo delo, vendar sem se šele tam začela zavedati, da jih uči še nekaj pomembnejšega – kako biti dobri ljudje. Kako bodo le s pridnim, neprestanim, predanim in mnogokrat napornim delom dosegli rezultat, ki bo nagrajen z aplavzom in ovacijami publike, ne glede na to, da se včasih stvari zdijo drugačne. Kako za doseganje vrhunskih rezultatov ne pride v poštev iskanje bližnjic, zavlačevanje, krajšanje delovnega časa, podaljševanje konca tedna in pitja kavic na skrivaj, dokler te ne zasači šef. Kako lahko vsak z napornimi vajami iz sebe izvleče najboljše, pa tudi iz drugih, tistih poleg sebe. Kako v vrhunskem okolju napredujejo tudi povprečni. In kako noben denar ne more popla čati občutka ob uspehu, ki si ga dosegel sam, brez pripadnosti neki politični opciji ter brez vpliva staršev in sorodnikov. Navsezadnje, kako

resnično nekega dne biti prebivalec Evrope; takšne Evrope, v kakršno nekoliko sumimo, toda še vedno upamo vanjo, medtem ko ob krožujemo referendumski listek. Torej, bila sem v Rimu in videla okoli štirideset mladih ljudi, kako na velikem odru prestižne dvorane v kulturnem centru »Auditorium Parco della Musica« predstavljajo Hrvaško bolje kot diplomatske misije in ob tem v glasbi resnično uživajo. Videla sem male profesionalce, kako prepevajo v hrvaščini, italijanščini, angleščini in španščini, kot da so jim vsi po vrsti materni jeziki, in kako s skupnim veseljem premagujejo utrujenost in na tisoče prepotovanih kilome trov. Videla sem pridne in odgovorne otroke, kako odhajajo na avdienco k papežu v Vatikan, medtem ko starejši pomagajo mlajšim, jim nu dijo uteho, jih podpirajo ali jim nosijo prtljago. Družila sem se s skupino mladih ljudi, ki imajo o marsičem svoje mnenje in so neobremenje ni z nacionalnimi in zemljepisnimi mejami, z dejstvom, da so v Rim prišli pod visokim pokroviteljstvom hrvaškega in italijanskega predsednika ter županov dveh mest, saj so bili na tem odru in na Trgu sv. Petra zaradi svoje glasbe, svojega prijateljstva in vsega tistega, kar po definiciji ne pozna niti meja politične hierarhije. Videla sem tisto, kar želim videti že ves čas, a se mi nikakor ne ponudi prilo žnost. Potovala sem na različne načine in z raznimi društvi, zasebnimi in profesionalnimi, mnogokrat izven hrvaških meja, vendar nikoli nisem čutila tolikšnega ponosa, kakršnega sem imela ob koncu letošnjega aprila v Rimu, medtem ko so »Klinci s Ribnjaka« peli »We are the World«, »Noi siamo il mondo« oziroma »Mi smo taj svijet«. Medtem ko smo se peljali nazaj v Zagreb in ko so mimo mene švigali kilometri in kilometri avtoceste, so utrujeni otroci že načrtovali svoje naslednje potovanje na Dunaj in v glavi sem imela le eno misel, zagotovo mantro. Če jo zapišem, se morda po logiki razkritih želja ne bo uresničila, vendar je kljub temu močnejša od mene. Lepo prosim, namreč, naslednje naslovnike – kaotični izobraževalni sistem, nekreativne in nezainteresirane učitelje in profesorje, točkovne omejitve za vpis na vse možno, kompromisarstvo in nepotizem, ko rupcijo, veze in vezice, politični diletantizem, snobizem in malomeščanstvo, nacionalizem in ksenofobijo, recesijo in depresijo, ponorel sistem vrednosti in vse tisto, s čimer se sre čujemo/borimo vsak dan – roke proč od teh otrok! Pustite jih v njihovem svetu glasbe, dela, prijateljstva in potovanj, prav takšne, kakršni so, saj se lahko od njih še marsikaj naučite. Priznam, jaz sem se. ▪

»Lepo prosim, namreč, naslednje naslovnike – kaotični izobraževalni sistem, nekreativne in nezainteresirane učitelje in profesorje, točkovne omejitve za vpis na vse možno, kompromisarstvo in nepotizem, korupcijo, veze in vezice, politični diletantizem, snobizem in malomeščanstvo, nacionalizem in ksenofobijo, recesijo in depresijo, ponorel sistem vrednosti in vse tisto, s čimer se srečujemo/ borimo vsak dan – roke proč od teh otrok!«

16 15

NAPOVEDNIK

oktober — november

petek, 16. nov NATURA NI OVIRA

Trajne instalacije Natura ni ovira Lokacija: Mestni park, Maribor Stalna postavitev Področje: SKUPNOST Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI Gregorjevo čudežno zdravilo

Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 09:00 in ob 10:45 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 4 €

RAZ:UM: DOMOFIL(M) Lokalne filmske pripovedi XI Mariborska dvorišča Ura: ob 11:00 in ob 18:00

Večer z Antonom Ingoličem Ura: ob 17:00

Z Antonom Ingoličem ob njegovi 60-letnici

Ura: ob 17:45 Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana, Maribor Ura: ob 11:00 in ob 17:00 Področje: FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Mednarodna interdisciplinarna konferenca Lokacija: Portal, Maribor Ura: od 14:00 do 20:00 Področje: ZNANJE, INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

Lokacija: Kulturni dom Slovenj Gradec, Slovenj Gradec Ura: ob 16:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Vstopnine ni, prijave na: matija@zvviks.net

SLEDI PANONSKIH MUZ Odkritje spomenika Muza Erato akademske kiparke in slikarke Irene Brunec-Tébi

Lokacija: Ploščad pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, Murska Sobota Ura: ob 16:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Umetniško društvo Bronos Vstopnine ni

CAAP

Otvoritev Centra alternativne in avtonomne produkcije Lokacija: CAAP - Center alternativne in avtonomne produkcije, Valvasorjeva 42, Maribor Ura: od 19:00 do 21:00 Področje: SKUPNOST Producent: Združenje ustvarjalcev alternativne in avtonomne produkcije Vstopnine ni

GARAGE EXPLOSION FESTIVAL

Lokacija: Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Pekarna - magdalenske mreže Vstopnina: 10 € (predprodaja) , 12 € (od 19h dalje na kraju dogodka)

KONCERTNI ABONMA ARSANA

Big Band HRT-a in Vox Arsana Lokacija: Dvorana Gimnazija Ptuj, Ptuj Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana Vstopnina: 10 €

MOVE TO MARIBOR

Osvetljeni (plesni filmi), Café Müller / Le Sacre du Printemps Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: PLES, FILM Producent: Plesna izba Maribor Vstopnine ni

IZZVEN

LUTKE MINORITI Volk in kozlička

Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstopnina: 5 €.

SLOw attack – PRVI TAC TURNIR V SLOVENIJI

Lokacija: Biljardnica Martinela, Miklavž na Dravskem polju Ura: ob 11:00 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Panthersie für Europa Vstopnine ni. Registracija: +43 6502789660 ali matjaz_grahornik@yahoo.com

Patrice »Acoustic« (koncert)

PRESTOLNICA OKUSOV

N’Toko (koncert)

Lokacija: restavracije po Sloveniji Ura: od 12:00 do 20:00 Področje: OSTALO Producent: Vivi, d.o.o. Vstopnina: cena menija 12 €

Lokacija: Narodni dom - Velika dvorana, Maribor Ura: ob 20:30

Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

TOLKALSKI PROJEKT TAKADIMI StrojMachine (koncert)

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: ZULK - Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture Vstopnina: 7 €

AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU

Izvajalec. Miha Guštin-Gušti Lokacija: Rožmarin

Izvajalec: Elevators Lokacija: Satchmo

Izvajalec: Pero Lovšin Lokacija: Klub KGB

Izvajalec: Neisha Lokacija: Klub Punkt

Izvajalec: Mar Django kvartet & Boštjan Gombač

Lokacija: Baščaršija Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KUD Zlati zob Ljubljana Vstopnine ni

sobota, 17. nov EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI Svet na dlani (vodstvo v slovenskem jeziku)

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 10:00 do 11:00

Kipi bratov Straub (vodstvo v slovenskem jeziku) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 10:30 do 11:30

Svet na dlani (vodstvo v angleškem jeziku)

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 11:00 do 12:00

Kipi bratov Straub (vodstvo v angleškem jeziku) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 11:30 do 12:30

Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Pravljična sobota: Nabrita Brigita Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

Teden restavracij

DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

LITERARNA HIŠA

PESEM.SI, predstavitev pesnikov in pesniškega portala Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

Keltski pir: Crvena zvezda diva– Krka (projekcija)

Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 18:00 do 22:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

EVROPSKI PESNIŠKI TURNIR Lokacija: SNG Maribor - Stara dvorana, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: Založba Pivec Vstopnine ni

PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODKI

Ženski kupe (plesna predstava) Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 20:00 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje in Plesni teater Velenje Vstopnine ni

IZZVEN

Najoua (koncert) Ura: ob 20:30

Reut Regev’s R*time (koncert)

Ura: ob 22:00 Lokacija: Narodni dom - Mali oder, Maribor Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU

TRAJNOSTNA LOKALNA PRESKRBA

Lokacija: Rožmarin

Izvajalec: Pliš

Lokacija: CAAP - Center alternativne in avtonomne produkcije, Valvasorjeva 42, Maribor Ura: od 10:00 do 18:00 Področje: SKUPNOST Producent: Zadruga Dobrina, Zadruga za razvoj trajnostne lokalne preskrbe, z.o.o. Vstopnine ni

Izvajalec: Vasko Atanasovski

NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI

Izvajalec: Šukar

Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 10:30 in ob 17:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 4 €

Izvajalec: Muff

Izvajalec: Dan D

Lokacija: Klub Satchmo

Izvajalec: Mi2 Lokacija: Klub KGB

Lokacija: Sodni stolp Lokacija: Klub Punkt

Lokacija: Baščaršija Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KUD Zlati zob Ljubljana Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Ko sem bil mrtev (When I Was Dead)

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: 21:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina : 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

nedelja, 18. nov EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Kipi bratov Straub (vodstvo v slovenskem jeziku) Ura: od 10:30 do 11:30

Kipi bratov Straub (vodstvo v angleškem jeziku)

Ura: od 11:30 do 12:30 Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

OSKAR KOKOSCHKA

Zgodnja grafična dela in njegov vpliv na Elso Kasimir Oeltjen in Jana Oeltjena (vodstvo po razstavi)

Lokacija: Miheličeva galerija, Ptuj Ura: ob 11:00 Področje: SKUPNOST, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Trgovina za vogalom (The Shop Around the Corner) Ura: 11:00

Portugalski filmski teden Ura: ob 20:00 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

ORKESTRSKI IN KOMORNI CIKEL

Narodni orkester iz Belgije

Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KPC Narodni dom Maribor Vstopnina: 35 €, 32 €, 29 €, 23 €

IZZVEN

Voodoo Chile - Jimi Hendrix 70th Birthday Tribute (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Satchmo, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA Producent: Narodni dom Maribor Vstopnina: 10 € (predprodaja), 15 € (na dan koncerta)

60 61

ponedeljek, 19. nov Dan odprtih vrat

Rdeča kapica

RAZ:UM: DOMOFIL(M) Lokalne filmske pripovedi XII Duša slovenska dr. Anton Trstenjak Ura: ob 11:00 (matineja) in ob 17:00

Slavkova pot: portret škofa dr. Vekoslava Grmiča

Ura: ob 18:00 Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana, Maribor Ura: ob 11:00 in ob 17:00 Področje: FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

HARMONIJE

Razstava del kiparske kolonije Malečnik

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 12:00 Področje: RAZSTAVA Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

Lokacija: Kulturni dom Slovenj Gradec, Slovenj Gradec

Ura: ob 16:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Vstopnine ni, prijave na: matija@zvviks.net

DVANAJST

Gost Garry Kasparov

Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod KMŠ - Hiša knjig Vstopnine ni, rezervacija karte je mogoča le ob nakupu knjige gosta.

LITERARNA HIŠA Živijo (Stanko Janežič)

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

ČAJNIKI V ČAJEKU (razstava)

Lokacija: Čajek Café, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Š.K.R.A.T. Bojan Žuran s.p. Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Prix Ars Electronica (projekcija animiranih filmov)

Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, FILM Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE

Lokacija: Klub KGB, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

PER ASPERA AD ASTRA Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: SKUPNOST, GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Društvo paraplegikov severne Štajerske Vstopnina: 5 €

MEDEJIN KRIK

Lokacija: Shanghai Dramatic Arts Centre, Shanghai Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Zavod Jurcer Vstopnina: www.culture.sh.cn

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Portugalski filmski teden

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

torek, 20. nov ZIMSKA PRAVLJICA 3. kulturni večer invalidov Maribora

Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Svet invalidov MOM Vstopnine ni

TELEPORT

Dan odprtih vrat

Lokacija: CAAP - Center alternativne in avtonomne produkcije, Valvasorjeva 42, Maribor Ura: od 09:00 do 19:00 Področje: SKUPNOST Producent: Mariborska kolesarska mreža Vstopnine ni

NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI Rdeča kapica

Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 09:15 in ob 10:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 4 €

LITERARNA HIŠA Gostja Petra Kolmančič

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Izjeme in Čefurji raus! Mats Kolmisoppi/Goran Vojnović

Lokacija: Vetrinjski dvor Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturna ambasada Švedske Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Prix Ars Electronica (projekcija animiranih filmov)

Lokacija: KGLU, Slovenj Gradec Ura: ob 18:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, FILM Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

LITERARNE POSTAJE Gost Andrej Brvar

Lokacija: Vodni stolp, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: Mariborska knjižnica Vstopnine ni

MEDEJIN KRIK

Lokacija: Shanghai Dramatic Arts Centre, Shanghai Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Zavod Jurcer Vstopnina: glej: www.culture.sh.cn

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Portugalski filmski teden Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

sreda, 21. nov DIGITALNO NOMADSTVO

Dan odprtih vrat projekta Digitalno nomadstvo

Lokacija: CAAP - Center alternativne in avtonomne produkcije, Valvasorjeva 42, Maribor Ura: od 10:00 do 19:00 Področje: SKUPNOST Producent: KUD Anarhiv Vstopnine ni

RAZ:UM: PINTER NA TUJEM: DRUGI ODRI, DRUGI PROSTORI Pogovor z Zdravkom Dušo, prevajalcem Pinterjevih del

Lokacija: Filozofska fakulteta, Maribor Ura: ob 14:00 Področje: LITERATURA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

RAZ:UM: DOMOFIL(M)

Lokalne filmske pripovedi XIII: Mož, ki je sanjal zvezde; Ura: ob 17:00

Noordung: Herman Potočnik, pionir vesoljskih potovanj in pofilmski klepet: Teodor Lorenčič (moderator), dr. Sandi Sitar, Primož Premzl, Marko Radmilovič Ura: ob 17:45 Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana, Maribor Področje: FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Kipi bratov Straub (vodstvo v slovenskem jeziku)

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: ob 17:30 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

LITERARNA HIŠA

KULTURNI DNEVNIK

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, Maribor Ura: ob 13:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnina: abonma 20 €

Gostja Jadranka Matić Zupančič: predstavitev knjige Tramontana

HARMONIJE

Dan kulturnih društev

Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Prix Ars Electronica (projekcija animiranih filmov)

Lokacija: KGLU, Slovenj Gradec Ura: ob 18:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, FILM Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

MEDEJIN KRIK

Lokacija: Shanghai Dramatic Arts Centre, Shanghai Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Zavod Jurcer Vstopnina: glej: www.culture.sh.cn

BALETNI GALA KONCERT

Veliki mednarodni gala baletni večer in gaudeamus gala

Lokacija: SNG Maribor, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: DBUS - Društvo baletnikov umetnikov Slovenije in SNG Maribor Vstopnina: 20 € v predprodaji 25 € na dan koncerta 15 € za člane DBUS in abonente SNG Maribor

CHICK COREA TRIO (koncert)

Lokacija: Festivalna dvorana Lent, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Sapienti Sat d.o.o. Vstopnina: 28 € (predprodaja, do 14.11.2012), 35 € (redna prodaja)

četrtek, 22. nov RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV Delavnica »Svet rastlin«

Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

SEMENSKA KNJIŽNICA Dan odprtih vrat projekta Semenska knjižnica

Lokacija: CAAP - Center alternativne in avtonomne produkcije, Valvasorjeva 42, Maribor Ura: od 10:00 do 18:30 Področje: SKUPNOST Producent: VARUHI SEMEN, Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin Vstopnine ni

Deževnikarji – lutkovna predstava za MODRI RED

ZVEZDICA ZASPANKA (premiera)

Lokacija: Kulturni dom Slovenj Gradec, Slovenj Gradec Ura: ob 14:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: KD Slovenj Gradec in Mini Teater Vstopnina:

SREČANJE AVTORJEV TEKSTOVNE MREŽE Okrogla miza

Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, LITERATURA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

KRONIST NOVEGA MESTA

PECHA KUCHA

DVANAJST

Lokacija: Klub KGB, Maribor Ura: ob 20:20 Področje: SKUPNOST, ZNANJE Producent: Mediamix d.o.o. Vstopnine ni

Lokacija: Viteška dvorana Pokrajinskega Muzeja Maribor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod KMŠ - Hiša knjig Vstopnine ni, rezervacija karte je mogoča le ob nakupu knjige gosta

Vol. 10

KLUB 2012

Chocolate disaster (koncert)

Lokacija: Klub 2012 - Satchmo, Maribor Ura: ob 21:30 Področje: DOGODKI V MESTU, GLASBA Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

petek, 23. nov KOMPAS VZGOJE SLOMŠKOV SIMPOZIJ

Lokacija: Rojstna hiša Antona Martina Slomška, Slom na Ponikvi, Ponikva Ura: od 9:00 do 14:00 Področje: SKUPNOST, ZNANJE Producent: Ljudska Univerza Šentjur Vstopnine ni

ETNOMOBIL Dan odprtih vrat

Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 18:00 do 19:00 Področje: RAZSTAVA, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Vstopnine ni

Lokacija: CAAP - Center alternativne in avtonomne produkcije, Valvasorjeva 42, Maribor Ura: od 11:00 do 18:30 Področje: SKUPNOST Producent: FREKVENCA, Socialnokulturno združenje nemirnih in aktivnih Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

SEVERNI SIJ

Pogovorni večer

Gost Tone Partljič

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

VEČEROVI DUELI

Večerov duel: Marko Crnkovič in Andrej Adam Lokacija: Vinagova klet, Maribor Ura: od 18:00 do 19:30 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Časopisna založniška družba Večer Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

Četrtek v Situli: Kronist Novega mesta (pogovorni večer) Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

HARMONIJE

Literarni večer z najboljšimi mladimi literati Lokacija: Knjižnica Velenje, Velenje Ura: ob 19:19 Področje: LITERATURA Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

KRONIST NOVEGA MESTA Zakuska (razstava)

Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: ob 19:30 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Portugalski filmski teden

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

Predstavitev prevoda Severnega sija in knjižnega programa Matice hrvatske Lokacija: Gledališka dvorana, Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 11:00 Področje: LITERATURA Producent: Atelje Japelj Vstopnine ni

RAZ:UM: DOMOFIL(M)

Gost Jack Lang

EPK V KGB

Maistrov kabaret (glasbeni kabaret)

Lokacija: Klub KGB, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Darja Pernat GTS d.o.o Vstopnina: 5 €

KLUB 2012

Igor Matković Sonic Motion (koncert)

Lokacija: Klub 2012 - Satchmo, Maribor Ura: ob 21:30 Področje: DOGODKI V MESTU, GLASBA Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

AVDIOVIZUALNA UMETNOST

LIVE@Udarnik: Otto Von Shirack Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 23:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 7 €

sobota, 24. nov

Lokalne filmske pripovedi XIV Maistrova najdaljša mariborska noč

EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Drava

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 10:00 do 11:00

Ura: ob 11:00 (matineja) in ob 18:00

Ura: ob 17:00 Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana, Maribor Področje: FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Prier Luigi Capucci: Naproti tretjemu življenju (predavanje) Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 18:00 do 19:00 Področje: ZNANJE, INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012 Urškina sreda: pogovor Gabriele Babnik s filozofinjo in sociologinjo Renato Salecl Lokacija: Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: JSKD Vstopnine ni

Svet na dlani, vodstvo v slovenskem jeziku

Kipi bratov Straub (vodstvo v slovenskem jeziku) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 10:30 do 11:30

Svet na dlani, vodstvo v angleškem jeziku

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 11:00 do 12:00

Kipi bratov Straub (vodstvo v angleškem jeziku)

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 11:30 do 12:30 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

ZGODOVINA PRIHODNOSTI

Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Pekarna - magdalenske mreže Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE) Pravljična sobota: Pika Nogavička

Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

LITERARNA HIŠA

Čez mejo: Hrvaškozagorsko književno društvo, skupinski literarni večer Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

HARMONIJE

Revija pihalnih orkestrov

Lokacija: Dvorana Gimnazija Ptuj, Ptuj Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: JSKD-ji Vstopnina: 2,50 €

PRIFARCI GREMO V SVET - KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV Z GOSTI Lokacija: SNG Maribor - Velika dvorana, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KD Prifarski muzikanti Vstopnina: do 10. novembra 20 €, po 10. novembru 25 €

BELA TEHNIKA, ČRNA MAGIJA

Lokacija: Dom kulture, Velenje Ura: ob 20:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Festival Velenje in Vlado Repnik Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Ambasada kinoteka: Dvigni zaveso (The Band Wagon) Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

nedelja, 25. nov EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Kipi bratov Straub (vodstvo v slovenskem jeziku) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 10:30 do 11:30

Kipi bratov Straub (vodstvo v angleškem jeziku)

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 11:30 do 12:30 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

PARIZ, LONDON, BERLIN V GALERIJI 3X

Novembrsko srečanje v Galeriji 3X: Gib roke in vizija v klasični in računalniški tehniki Lokacija: Galerija 3X, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Jasna Kozar, samozaposlena v kulturi Vstopnine ni

62 63

ponedeljek, 26. nov RAZ:UM: DOMOFIL(M) Lokalne filmske pripovedi XV

Kulturna panorama: Mariborska študijska knjižnica Ura: ob 11:00 (matineja) in ob 17:00

Nova Univerzitetna knjižnica Maribor

Ura: ob 11:30 (matineja) in ob 17:30

Nekoč bo Narodni dom: ob 100. obletnici izgradnje Narodnega doma Maribor

Ura: ob 12:15 (matineja) in ob 18:15 Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana, Maribor Ura: ob 11:00 in ob 17:00 Področje: FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Literarna hiša (Danica Gregorčič) Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV

Predstavitev različnih projektov Univerze za umetnost in design Linz in Ars electronice Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Impakt (predstavitev festivala) Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 19:00 do 21:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE

Lokacija: Klub KGB, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

torek, 27. nov KULTURNI DNEVNIK Sneguljčica-lutkovna predstava za RUMENI RED Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, Maribor Ura: ob 11:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnina: abonma 20 €

LITERARNA HIŠA

Živijo (Andrej Bergauer: Aleš Kop)

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

DRUGAJANJE

Vsak dan en bojevnik več

Pričetek festivala z zaključkom Via Negativa delavnic performansa za dijake Ura: ob 18:00

Jure Novak: Zato sem srečen

Ura: ob 19:30 in ob 21:30 Lokacija: Amfiteater II. gimnazije, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Zavod Bunker Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Dijaški abonma: Masaker (Carnage)

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

ANTOLOGIJA PORTUGALSKIH PESNIKOV XX STOLETJA IN ANTOLOGIJA SLOVENSKIH PESNIKOV XX STOLETJA Predstavitev knjige

Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Založba Pivec Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA Keltski pir: Etha– Krka (projekcija)

Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 18:00 do 22:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Impakt (predstavitev festivala) Lokacija: KGLU Slovenj Gradec Ura: ob 18:00

Center za umetnost in kulturo MediaArtLab (predstavitev projektov)

Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 19:00 do 20:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

RAZ:UM: IZ ZAKLADNICE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Otvoritev razstave

Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

IPAVČEVI DNEVI

Sinoči sem pa čula glas- koncert samospevov Benjamina Ipavca Lokacija: Kulturni dom Šentjur, Šentjur Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Humus (literarni dogodek) Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: LITERATURA Producent: Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Jaz sem Janez Janša

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

KLUB 2012

Marko Črnčec group (koncert) Lokacija: Klub 2012 - Satchmo, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

sreda, 28. nov OBRAZI NOTRANJE MOČI

Cerkveno srednješolstvo – okrogla miza o Slomšku in šolstvu Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: ZNANJE Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

RAZ:UM: DOMOFIL(M)

Lokalne filmske pripovedi XVI: Ob 75-letnici Univerzitetne knjižnice v Mariboru Ura: ob 17:00

Visokošolski center Maribor in Pofilmski klepet: mag. Franci Pivec (moderator), prof. dr. Danijel Rebolj, prof. dr. Dušan Zbašnik, Vladimir Rukavina, Robert Preske Ura: ob 18:00 Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana, Maribor Področje: FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (razstava) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ARHITEKTURE MARIBOR

Arhitekturna beseda (okrogla miza)

Lokacija: Hiša arhitekture Maribor, Maribor Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Gostja Ana Jasmina Oseban Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Koncert mladih kosovskih glasbenikov Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana, Maribor Ura: od 19:00 do 20:00 Področje: GLASBA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

DRUGAJANJE

Moje ime je Janez Janša (projekcija filma) Ura: ob 19:00

Pogovor po filmu z Janezom Janšo, Janezom Janšo in Janezom Janšo Ura: ob 20:00 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Zavod Bunker Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

VELIKI BRILJANTNI VALČEK (drama)

Lokacija: SNG Maribor - Stara dvorana, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: SNG Maribor Vstopnina: 14 €, 11 €, 8 € v predprodaji; 16 €, 13 €, 10 € na dan dogodka

KLUB 2012

Ksenija Jus: Svetilnik veličastnih - Čuvaji ognja (glasbeni performans)

Lokacija: Klub 2012 - Satchmo, Maribor Ura: ob 21:30 Področje: GLASBA, LITERATURA Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

četrtek, 29. nov SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

DNK zaporedje: Referenčne verjetnostne strukture (delavnica) Lokacija: Portal, Maribor Ura: od 10:00 do 15:00

Center za umetnost in kulturo MediaArtLab (predstavitev projektov) Lokacija: KGLU Slovenj Gradec Ura: ob 18:00

Področje: ZNANJE, INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV Delavnica na temo orientacije v naravi

Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Okrogla miza o pomenu kulturne diplomacije

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura 16:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Jaz sem Janez Janša

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 17:30 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Stefan Mieleszkiewicz in Dorota Gutkowska: Poljska mizica Tekle Róże Radziwiłł in Michała Wiśniowieckega (predavanje) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA Gostja Sabina Hvastija

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

DRUGAJANJE

Silvia Costa: La Quiescenza del Seme

Lokacija: Amfiteater II. gimnazije Ura: ob 19:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Zavod Bunker Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

Četrtek v Situli: The Ides of March (2011; projekcija filma in debata)

Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Festival lezbičnega in gejevskega filma: Razmerja LL Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

VELIKI BRILJANTNI VALČEK(drama)

petek, 30. nov RAZ:UM: DOMOFIL(M)

Lokalne filmske pripovedi XVII Srečanje z Jankom Glazerjem Ura: ob 11:00 (matineja) in ob 17:00

Na poti pride vse naproti: portret dr. Bruna Hartmana

Ura: ob 18:00 Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana, Maribor Področje: FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Otvoritev kulturne ambasade Slovaške (Košice 2013)

Razstava: Kassaboys - Art Uniforms (Kunstuniformen) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 16:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Kulturna ambasada Madžarske Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Festival lezbičnega in gejevskega filma: Ljubek moški Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

sobota, 1. dec EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI Svet na dlani, vodstvo v slovenskem jeziku

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 10:00 do 11:00

Ura: ob 20:00 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

METROPOLITANSKA OPERA HD V ŽIVO

Wolfgang A. Mozart: La Clemenza di Tito (prenos opere)

nedelja, 2. dec

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 11:00 do 12:00

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v angleškem jeziku) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 11:30 do 12:30 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

LUTKE MINORITI Kravljica

Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstopnina: 5 €.

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Pravljična sobota: Povodni mož Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODKI

Zlata ptica (otroška predstava)

Brazilski večer v Mariboru

Lokacija: Umetnostna galerija Maribor, Maribor Ura: od 19:00 do 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Umetnostna galerija Maribor Vstopnina: 3 € / 2 € (študenti, upokojenci) Prost vstop vsako soboto med 11.00-14.00.

Festival lezbičnega in gejevskega filma: Teksas severnega morja

Svet na dlani, vodstvo v angleškem jeziku

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 10:30 do 11:30

JASMINA CIBIC: SITUACIJA ANOPHTHALMUS HITLERI

SKORAJ POMLAD/ ALMOST SPRING TIME

Ura: ob 18:00

Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana, Maribor Ura: ob 18:55 Področje: OPERA Producent: Hiša idej d.o.o. Cena: 15 €

Otvoritev kulturne ambasade Brazilije: Global-All mix Rio+20 (razstava plakatov)

Lokacija: restavracija Rožmarin Ura: ob 19:30 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturna ambasada Brazilije Vstopnina: določena naknadno na www.maribor2012.eu

Ambasada kinoteka: Kdo se boji Virginie Woolf ? (Who’s Afraid of Virginia Woolf ?)

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v slovenskem jeziku)

Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 10:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje in Vrtec Velenje Vstopnine ni

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Kulturna ambasada Brazilije Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Performance in pogovor z gosti Lokacija: Salon 2012, Maribor Ura: ob 16:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Jasmina Cibic, samozaposlena v kulturi Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v slovenskem jeziku) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 10:30 do 11:30

VELEBLAGOVNICA SITULA Keltski pir: Cedevita– Krka (projekcija)

Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 18:00 do 22:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

ponedeljek, 3. dec RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV Dan odprtih vrat

Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura: od 10:00 do 17:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

ZGODOVINA MARIBORSKIH HIŠ Otvoritev razstave in predstavitev monografije

Lokacija: Pokrajinski arhiv Maribor – Razstavišče Archivum, Maribor Ura: ob 12:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Pokrajinski arhiv Maribor Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Brazilski filmski dnevi v Mariboru Lokacija: Kino Udarnik Ura: ob 16:00 in 18:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Brazilije Vstopnine ni

64 65

NAPOVEDNIK

Zbiradejnica za Maribor (razstava)

Lokacija: K8, Koroška cesta 8, Maribor Ura: od 17:00 do 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski arhiv Maribor, Turistično društvo Maribor, Multigraf d.o.o., Arhitekturni biro Marinič d.o.o Vstopnine ni

LEP POZDRAV IZ STARE EVROPE Stari Pariz (razstava)

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o. Vstopnine ni

HARMONIJE

KULTURNE AMBASADE

Lokacija: Razstavišče JSKD, Murska Sobota Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 15:00

Razstava del slikarske kolonije- Acin memorialPročelja, ulice, ljudje

KULTURA NA DLANI

Lokacija: PeTV, RTS Maribor, Vaš Kanal, TvAS, VTV, Maribor Ura: od 18:00 do 22:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: TV AS, PeTV, Tele 59 d.o.o, Vaš kanal, VTV Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Ruski animirani film

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: od 18:00 do 19:30 Področje: FILM Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Gostja Manca Košir: predstavitev slovenskih del Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Visoka moda evolucije: Umetnost in znanost v post-biološki dobi (dokumentarni filmi) Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 19:00 do 21:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, FILM Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE

Lokacija: Klub KGB, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

torek, 4. dec KULTURNI DNEVNIK

Tehnična delavnica »najboljši par« za ZELENI RED Ura: ob 10:00

Duet– glasbeni dvogovor(ali Čaj za dva) za ZELENI IN RUMENI RED Ura: ob 11:00

Tehnična delavnica »najboljši par« za RUMENI RED Ura: ob 12:00 Lokacija: Dvorana Union, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnina: abonma 20 €

Art nouveau v Rigi (razstava)otvoritev Latvijske kulturne ambasade Kontroverzna zgodovina, film Inare Kolmane in Uldisa Neiburgsa (latvija) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 16:30

Ruski animirani film

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: od 18:00 do 19:30 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE Producent: Kulturna ambasada Latvije in Zavod Ruski Dom Vstopnine ni

NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI Gospoda Glembajevi

Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 18 €, 16 € (dijaki, študenti, upokojenci)

LITERARNA HIŠA Gostja Ilse Pollack

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI Govorec v Stolnici dr. Marjan Turnšek

Lokacija: Stolnica Maribor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Visoka moda evolucije: Umetnost in znanost v post-biološki dobi (dokumentarni filmi) Lokacija: KGLU Slovenj Gradec Ura: ob 18:00

Center Prometheus, Kazan (predstavitev projektov)

Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 19:00 do 21:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, FILM Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Jaz sem Janez Janša

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

VELIKI BRILJANTNI VALČEK (drama)

sreda, 5. dec EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v slovenskem jeziku) Ura: od 17:30 do 18:30

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v angleškem jeziku) Ura: od 18:30 do 19:30 Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

MRMRANJE TOKOV (razstava)

Lokacija: Salon 2012, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: SAETA - Zavod za kulturne in promocijske aktivnosti Vstopnine ni

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012

KULTURNI DNEVNIK

Tehnična delavnica »najboljši par« za MODRI RED Ura: ob 13:00

Duet– glasbeni dvogovor(ali Čaj za dva) za MODRI RED Ura: ob 14:00

Tehnična delavnica »najboljši par« za RDEČI RED Ura: ob 15:00 Lokacija: Dvorana Union, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnina: abonma 20 €

KULTURNE AMBASADE Ruski animirani film

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: od 18:00 do 19:30 Področje: FILM Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV Dosjeji: 4. niz kratkih psiholoških predavanj

Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura:18:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Urškina sreda: URŠKINIH DESET (predstavitev zbornika)

dr. Maja Lozar Štamcar: Evropsko baročno pohištvo - na Poljskem in na Slovenskem (predavanje)

KULTURNE AMBASADE

LITERARNA HIŠA

Lokacija: Muzej Huga Wolfa, Slovenj Gradec Ura: od 18:00 Področje: DOGODKI V MESTU, LITERATURA, GLASBA, FILM Producent: JSKD Vstopnine ni

Ruski animirani film Ura: od 18:00 do 19:30

Brazilski filmski dnevi v Mariboru Ura: ob 20:00 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: FILM Producent:Kulturna ambasada Brazilije in Zavod Ruski dom Vstopnine ni

ORKESTRSKI IN KOMORNI CIKEL Kvartet Pavel Haas

Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KPC Narodni dom Maribor Vstopnina: 14 €, 13 €, 11 €, 8 €

četrtek, 6. dec ALEKSANDRA TISA - ŠTUDIJSKE RISBE (otvoritev razstave) Lokacija: Koroška cesta 19, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, RAZSTAVA Producent: OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana Vstopnine ni

NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI Butalci

Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 11:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 6 €

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

Gost Matjaž Hanžek (predavanje) Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO Projekcija Center Prometheus

Lokacija: KGLU Slovenj Gradec Ura: ob 18:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, FILM Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

Četrtek v Situli: Potopisno predavanje

Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Miklavžev adventni koncert

Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Jaz sem Janez Janša

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

petek, 7. dec NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI Butalci

Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 6 €

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV

Delavnica »Svet komunikacij« Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012 Urškina sreda: Kino Urška in vokalno-instrumentalna skupina Ewok Lokacija: Kulturni dom Slovenj Gradec, Slovenj Gradec Ura: od 18:00 do 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU, LITERATURA, GLASBA, FILM Producent: JSKD Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Ruski animirani film

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: od 18:00 do 19:30

Brazilski filmski dnevi v Mariboru Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambdasada Brazilije in Zavod Ruski dom Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO Alla Mitrofanova: Neidentificirani objekti in strukture nezavednega (predavanje)

Lokacija: Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec Ura: od 18:00 do 19:00 Področje: ZNANJE, INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

ORKESTRSKI IN KOMORNI CIKEL

Solisti dresdenske kapele

Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KPC Narodni dom Maribor Vstopnina: 25 €, 23 €, 21 €, 17 €

sobota, 8. dec

nedelja, 9. dec

EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Svet na dlani, vodstvo v slovenskem jeziku

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 10:00 do 11:00

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v slovenskem jeziku) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 10:30 do 11:30

Svet na dlani, vodstvo v angleškem jeziku

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 11:00 do 12:00

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Pravljična sobota: Krtek in zima Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODKI

Zvezdica Zaspanka (virtualna lutkovna predstava) Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 10:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje, Mini teater Ljubljana in KD Slovenj Gradec Vstopnine ni

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v slovenskem jeziku) Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 10:30 do 11:30

ANIMATEKA V MARIBORU

Simpozij: Delavnica animiranega filma za udeležence simpozija Ura: od 15:00 do 18:30 Vstopnine ni. Obvezne prijave: hana.repse@animateka.si

Camera ETC

Ura: ob 19:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Društvo za razvoj filmske kulture

MEDNARODNI DAN ZBOROVSKEGA PETJA

Koncert mešanih pevskih zborov Lokacija: Dvorana Union, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: JSKD Maribor Vstopnine ni

LUTKE MINORITI

ponedeljek, 10. dec

Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, Maribor Ura: ob 10:30 in ob 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: Vstopnina 5 €.

ANTOLOGIJA PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE: STANJE STVARI

ANIMATEKA V MARIBORU

Lokacija: Maribor Področje: LITERATURA Producent: UMco d.d.

Kocke

Družinski Slon: Ernest in Celestina / Ernest et Célestine

Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Društvo za razvoj filmske kulture Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, studenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Ambasada kinoteka: THX Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)

METROPOLITANSKA OPERA HD V ŽIVO Giuseppe Verdi: Ples v maskah (prenos opere)

Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana, Maribor Ura: ob 18:55 Področje: OPERA Producent: Hiša idej d.o.o. Cena: 15 €

Izdaja kataloga

NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI Odspejsani

Lokacija: Gledališče Park Ura: ob 10.00 in ob 13.00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 6 €

ANIMATEKA V MARIBORU

Simpozij: predavanja in pogovori Ura: od 10:00 do 18:30 Vstopnine ni

Otvoritvena premiera Celovečerni animirani film Gube

Ura: ob 20:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, studenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Društvo za razvoj filmske kulture Vstopnine ni

RETRO PROMO EPK

Stari Maribor-Naša hiša ima danes rojstni dan (razstava) Lokacija: Fotogalerija Rjava razglednica, Maribor Ura: ob 11:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o. Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO 9 večerov: Gledališče in inženiring, 1966 , New York (dokumentarni film)

Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 19:00 do 20:30 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, FILM Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE

Lokacija: Klub KGB, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

KLUB 2012

Avtomobili (koncert)

Lokacija: Klub 2012 - Satchmo, Maribor Ura: ob 21:30 Področje: DOGODKI V MESTU, GLASBA Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

torek, 11. dec KULTURNI DNEVNIK

Obisk Animateke (projekcija risank ZA ZELENI RED) Ura: ob 10:00

Obisk Animateke (projekcija risank za RUMENI RED) Ura: ob 11:00 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnina: abonma 20 €

ANIMATEKA V MARIBORU

Slonov tekmovalni program I: za otroke od 4. do 7. leta

Ura: ob 10:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

Simpozij: predavanja in pogovori, Ogled nastalih praskank in zaključek simpozija z evalvacijo Ura: od 12:00 do 15:30 Vstopnine ni

MALI SLON: Mednarodna delavnica animiranega filma Ura: od 16:00 do 19:00 Vstopnine ni. Obvezne prijave: hana.repse@animateka.si

Evropski študentski tekmovalni program I

Ura: ob 17:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

MALI SLON: MINI, mednarodni festival otroških in mladinskih animiranih filmov Ura: od 19:00 do 20:00 Vstopnine ni

Program Cartoon d’Or 2012

Ura: ob 21:00 Vstopnina: : 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU, FILM Producent: Društvo za razvoj filmske kulture

66 67

NAPOVEDNIK

petek, 14. dec UMETNIŠKE INTERVENCIJE

Okrogla miza Kultura ni ovira Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 11:00 do 13:00 Področje: SKUPNOST, ZNANJE Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Gost Bojan Schwentner in gosti Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO Eksperimenti v umetnosti in tehnologiji projekcija(E.A.T.) (ZDA) Lokacija: KGLU Slovenj Gradec Ura: ob 18:00

9 večerov: Gledališče in inženiring, 1966 , New York (dokumentarni film)

Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 19:00 do 20:30 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, FILM Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

LITERARNE POSTAJE Gost Mitja Čander

Lokacija: Vetrinjski dvor Gledališka dvorana, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: Mariborska knjižnica Vstopnine ni

sreda, 12. dec ANIMATEKA V MARIBORU

Slonov tekmovalni program I: za otroke od 4. do 7. leta

Ura: ob 10:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

MALI SLON: Mednarodna delavnica animiranega filma Ura: od 16:00 do 19:00 Vstopnine ni. Obvezne prijave: hana.repse@animateka.si

Evropski študentski tekmovalni program II

Ura: ob 17:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, studenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

MALI SLON: MIDI, mednarodni festival otroških in mladinskih animiranih filmov Ura: od 19:00 do 20:00 Vstopnine ni

Svetovni jagodni izbor I

Ura: ob 21:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, studenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU, FILM Producent: Društvo za razvoj filmske kulture

NEMCI V MARIBORU

KULTURNI DNEVNIK

Lokacija: Velika kavarna, Maribor Ura: ob 12:00 Področje: LITERATURA Producent: Umetniški kabinet Primož Premzl Vstopnine ni

Ura: ob 13:00

Predstavitev kataloga

EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill Vodstvo v slovenskem jeziku Ura: od 17:30 do 18:30

Vodstvo v angleškem jeziku Ura: od 18:30 do 19:30

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ARHITEKTURE MARIBOR

Arhitekturni vodič po Mariboru (razstava)

Lokacija: Hiša arhitekture Maribor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

četrtek, 13. dec SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO

Obisk animateke (projekcija animiranih filmov in pogovor za MODRI RED) Obisk animateke (projekcija animiranih filmov in pogovor za RDEČI RED) Ura: ob 14:00 Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnina: abonma 20 €

LITERARNA HIŠA Gost Milan Vincetič (pogovor z avtorjem)

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

EX-GARAŽA

EX-garaža 12 (otvoritev razstave) Lokacija: EX-garaža 1 (Gregorčičeva ulica 56), Maribor Ura: od 18:00 do 21:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Fundacija Sonda Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

Četrtek v Situli: Potopisno predavanje

Andrej Smirnov: Tereminova kuhinja (delavnica)

Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

Eksperimenti v umetnosti in tehnologiji projekcija(E.A.T.) (ZDA)

NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI

Lokacija: MMC KIBLA, Maribor Ura: od 09:00 do 19:00

Lokacija: KGLU Slovenj Gradec Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Kibla Maribor, Koroška Galerija likovnih umetnosti Vstopnine ni

ANIMATEKA V MARIBORU

Slonov tekmovalni program III: za otroke od 10. do 14. leta Ura: ob 10:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

MALI SLON: Mednarodna delavnica animiranega filma Ura: od 16:00 do 19:00 Vstopnine ni. Obvezne prijave: hana.repse@animateka.si

Evropski študentski tekmovalni program III

Ura: ob 17:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

Mali Slon: MAXI, mednarodni festival otroških in mladinskih animiranih filmov Ura: od 19:00 do 20:00 Vstopnine ni

Svetovni jagodni izbor II

Micika in Aldo

Lokacija: Gledališče Park Ura: ob 19.00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 18 €; upokojenci, dijaki in študentje 16 €

SPEKTER ZVOKOV

Recital violončelistke Karmen Pečar in pianista Petara Milića

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: GLASBA Producent: Evropski kulturni in tehnološki center Betnava Vstopnina: 8 €

KONCERTNI ABONMA ARSANA Večer opernih arij, operet in muzikala

Lokacija: Ptujski grad Slavnostna dvorana, Ptuj Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana Vstopnina: 10 €

KLUB 2012

Noluntas (koncert)

Lokacija: Klub 2012 - Satchmo, Maribor Ura: ob 21:30 Področje: DOGODKI V MESTU, GLASBA Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV Delavnica »Znanstveni svet je tudi poučna zabava«

Lokacija: Glavni trg 19, Maribor Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

JEZERO NA ROBU MESTA Jezero na robu mesta

Lokacija: Knjižnica Velenje, Velenje Ura: ob 19:19 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Knjižnica Velenje in Dušan Dim Vstopnine ni

ANIMATEKA V MARIBORU

Slonov tekmovalni program IV: za mladostnike od 14. leta

Ura: ob 10:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

MALI SLON: Mednarodna delavnica animiranega filma Ura: od 16:00 do 19:00 Vstopnine ni. Obvezne prijave: hana.repse@animateka.si

Družinski Slon: Ernest in Celestina / Ernest et Célestine

Ura: ob 17:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno

Celovečerni animirani film Crulic-premiera

Svetovni jagodni izbor III

Ura: ob 21:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci in brezposelni; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/ osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/ osebo, 150 ali več oseb je 2 €/osebo, spremljevalci otrok brezplačno Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU, FILM Producent: Društvo za razvoj filmske kulture

UMETNIŠKE INTERVENCIJE Razstava Smetumet

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: KED Smetumet Vstopnine ni

JEZERO NA ROBU MESTA Jezero na robu mesta

Lokacija: Knjižnica Velenje, Velenje Ura: ob 19:19 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Knjižnica Velenje in Dušan Dim Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

PISATELJ IN MESTO – PORTRET DRAGA JANČARJA

ANIMATEKA V MARIBORU

Lokacija: objavljena naknadno Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Senca studio Vstopnine ni

Ura: ob 17:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, studenti, upokojenci in brezposelne osebe; otroške in mladinske skupine od 40 do 59 oseb je 2,75 €/osebo, od 60 do 100 oseb je 2,5 €/osebo, od 100 do 150 oseb je 2,25 €/osebo, 150 ali več oseb je 2 €/ osebo, spremljevalci otrok brezplačno

Premiera dokumentarnega filma

KLUB 2012

Mildreds (koncert)

Lokacija: Klub 2012 - Satchmo, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

sobota, 15. dec EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI Svet na dlani, vodstvo v slovenskem jeziku

Družinski slon: najboljši iz festivala CINEKID

MALI SLON: podelitev nagrad Mali Slon in zaključna projekcija zmagovalni filmi Animateka 2012 Ura: ob 19:00 Vstopnine ni

INFO TOČKI MARIBOR 2012

Info točki MARIBOR 2012 sta odprti v okviru Evropske prestolnice kulture in delujeta pod okriljem zavoda MARIBOR 2012. V info točkah domače in tuje goste informiramo o programu EPK, prodajamo vstopnice za prireditve in spominke. Vzpostavljen je tudi klicni center, ki omogoča pridobivanje informacij o EPK preko telefona in elektronske pošte.

Celovečerni animirani film-premiera

Ura: ob 21:00 Vstopnina: 4 €; 3 € dijaki, študenti, upokojenci, brezposelni Lokacija: Kino Udarnik, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Društvo za razvoj filmske kulture

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 10:00 do 11:00

LITERARNA HIŠA

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 10:30 do 11:30

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

Trg Leona Štuklja 2 2000 Maribor

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana, Maribor Ura: od 11:30 do 12:30

VELEBLAGOVNICA SITULA

(+386) (0)2 2281 300

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v slovenskem jeziku)

Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill (vodstvo v angleškem jeziku)

Svet na dlani, vodstvo v angleškem jeziku

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan, Maribor Ura: od 11:00 do 12:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnine ni

LUTKE MINORITI Rdeča kapica

Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina:

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Pravljična sobota: O žirafah, ki nista hoteli videti snega Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

Tema pri Guzlu (zaključni dogodek v okviru EPK)

Keltski pir: MZT Skopje Airport– Krka (projekcija)

Lokacija: Kavarna Situla, Novo mesto Ura: od 18:00 do 22:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

KLIcNI cENTER:

DELOVNI čAS:

9.00-19.00 vse dni v tednu E-POŠTA

Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana, Maribor Ura: ob 18:55 Področje: OPERA Producent: Hiša idej d.o.o. Cena: 15 €

POPMLAD Koncert treh

Lokacija: Frančiškanska cerkev, Novo mesto Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MPZ Pomlad Vstopnine ni

PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODKI

Ne s peklenščki češenj zobat (Premiera lutkovne predstave) Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 20:00 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje in Plesni teater Velenje Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE United Vjs – v živo!

Lokacija: Trg Leona Štuklja Ura: ob 21:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Kulturna ambasada Brazilije Vstopnine ni

TELEFON:

(+386) (0)1 252 42 80 DELOVNI čAS:

10.00-19.00 vse dni v tednu

info@maribor2012.eu

METROPOLITANSKA OPERA HD V ŽIVO Giuseppe Verdi: Aida(prenos opere)

Mestni trg 17 1000 Ljubljana

MEDIJSKI PARTNERJI

»Po mojem mnenju se je celo povečalo zanikanje resnosti situacije. Zdi se, kot bi tiščali glavo v pesek, zato mislim, da je teza Walterja Benjamina, da je kapitalizem religija in da je tisti, ki vanj ne verjame, hitro dojet kot heretik, danes še bolj aktualna kot prej. Še vedno namreč verjamemo v logiko trga.« Če nimaš denarja, nimaš česa izbirati Renata Salecl