ŽIVLJENJE NA DOTIK edicija 05

05

Življenja na še hitrejši in pristnejši dotik Za vas smo v zadnjih tednih prenovili spletno stran Življenja na dotik in vam tako omogočili še hitrejšo, pristnejšo, prijaznejšo in bolj povezano spletno izkušnjo evropske prestolnice kulture in širšega družbenega konteksta, ki zaokroža sodobno evropsko realnost. Naše novo spletno domovanje vam tako omogoča večjo dostopnost, preglednost , izčiščenost in artikuliranost bogatega nabora kulturnih vsebin in kontekstov, ter vas z enim samim klikom popelje v središče dogajanja EPK, mišljenja in idej njegovih glavnih akterjev ter mentalnega in fizičnega zemljevida Maribora in vzhodne kohezijske regije.

Pridruži se nam na spletnih socialnih omrežjih in si zagotovi dostop do ekskluzivnih vsebin takoj ob njihovem izidu. Beri, glej, poslušaj in povej svoje mnenje ter odkrivaj Življenje na dotik v virtualnem svetu.

Živahna barvna shema spremljajočih ključnih pojmov ob vsakem prispevku vas bo integrirala v širšo kulturno izkušnjo projekta in okolja, v katerem poteka: rdeča

vas bo popeljala po rubrikah in žanrih,

modra

po programskih sklopih EPK,

vijolična

po ciklih in kontinuiranih projektih,

rjava

po kreativnih področjih in

črna

po ključnih besedah oziroma tematikah, ki se jih lotevamo.

Ob tem vam ponujamo še nekaj vsebinskih novosti, kot so fotogalerije, dodatne video vsebine, izpostavljeni projekti, prostorska fotografija in v kratkem tudi spletna igrica Čevljarček.

www.zivljenjenadotik.si LIFETOUCH (Življenje na dotik)

LifeTouch_2012

UVODNIK

Aleš Čar

Življenje na dotik

»D

anes in tu smo, torej,« ugotavlja Aleš Debeljak (roj. 1961) v zadnji kolumni sobotne priloge Dela in dodaja, da seveda »nimamo tega, kar smo hoteli«. »Družba je postala obskurna,« ugotavlja Marko Crnković (roj.

1962) in nadaljuje, da je »težko gledati to netransparentnost.

Takšna družba ni več družba vseh, ljudje niso več družba, še najmanj pa ne vsi ljudje.« Peter Tomaž Dobrila (roj. 1963) gre korak naprej in zapiše, da gre za »čisto prevaro, ki smo ji priče v zadnjih desetletjih« ter da se je »eksperiment iz okvira umetniških konceptov ali raziskovalnih laboratorijev razširil na celotno družbo. Laboratorij za fizično in psihološko kapitulacijo je postala kar celotna družba z vso mengelejevsko srhljivostjo.« Generacija, stara okoli 50 let, se v svojih prvih resnih življenjskih obračunih strinja, da je šlo pri postavljanju države nekaj hudo narobe.

Zadnje desetletje Jugoslavije je resničnost pokala po vseh šivih. Razpadal je politični sistem, »nagnjen k samomoru«, kot ugotavlja Aleš Debeljak, in »umoru« hkrati, razpadal je jezik samoupravne latovščine, razpadla je ideologija, razpadal je način življenja. Zadaj se je odpiral prazen prostor, v njem je iz leta v leto, iz meseca v mesec bolj živahno brbotalo. To obdobje velja za čas z največjim kreativnim potencialom, od Mladine prek Nove revije, panka, Škuca, gejevskih in lezbičnih gibanj in vsega ostalega. »Bili smo kolektivni avtorji vsesplošne evforije – politične, kulturne, nacionalne, medijske, celo do neke mere gospodarske,« zapiše Marko Crnković v svojem obračunu. »To je bilo hrepenenje, ki ga zdrava pamet še ni oropala utopičnih energij, hrepenenje, ki sem ga negoval tudi s sodelovanjem v javnih debatah in obredih družbenega življenja,« ugotavlja Aleš Debeljak za isto obdobje. Ampak medtem ko je bila večina prepolna evforičnega optimizma, medtem ko smo na prehodu iz enega v drugo tisočletje ideologijo svobode preoblačili v raznorazne ideologije sreče, medtem ko smo stopali po enosmerni cesti konjunkture z vsemi kazalci v tabelah obrnjenimi navzgor, medtem ko smo živeli v prepričanju, da bo šlo od tod do večnosti samo na boljše, so nas, ja, okradli. Da je stvar še lepša, so to izvedli naši lastni tranzicijski junaki.

Recimo mu X. Y., rojen leta 1965, je »v zlatih časih certifikatske mrzlice, leta 1994, ustanovil družbo za upravljanje, kmalu postal njen večinski lastnik in leta 1997 kot prvi na borzo uvrstil svoja dva pida«, piše Primož Cirman v tekstu s pomenljivim naslovom Simbol vsega, kar je šlo pri privatizaciji narobe. Ta ista oseba je, kdor ima rad uganke, deset let kasneje kupila od države Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG), nekdanjega gradbenega velikana, in ga v štirih letih z izločitvami nepremičnin v nova podjetja spremenila v zadolženo lupino.

Znana zgodba. Tukaj je še ena, in sicer iz nekoliko kasnejše faze: »Svojo pot je začel kot skromni finančnik in nadaljeval kot ugledni menedžer, čigar mnenju so radi prisluhnili

foto PIGAC

To poletje, v brk vsemu, plešimo po ulicah!

finančni ministri in guvernerji. Nekje vmes se je, zaslepljen z delniško evforijo, občutkom moči in iz strahu pred (sovražnim) prevzemom, iz 'našega' direktorja prelevil v 'tajkuna', ki pri obrambi svojega položaja ni izbiral sredstev iz repertoarja finančnega izčrpavanja, preiskovanca in na koncu obtoženca.« Ime in priimek lahko dodate glede na lastne preference. Poanta je drugje. Glede na to, da v tej družbi stoji na družbeni lestvici uspeh na višjem mestu kot pamet, premoženje pa celo višje kot pravica, je mogoče sklepati, da bi bili brez finančne krize, brez te »naravne katastrofe«, naši padli heroji (verjetno) še vedno (samo) heroji. Še vedno in dokončno vladarji. In ko se človek zave, da je svetovna recesija neke vrste sreča v nesreči, potem je čas, da se ustavi in vdihne. »Škodo je najprej, v zadnjih dvajsetih letih, nosilo gospodarstvo, danes, ko od gospodarstva ni ostalo prav veliko, pa se zahteva, da se pripiše tistemu, kar je še ostalo, javnemu sektorju,« razmišlja o trenutni situaciji Peter Tomaž Dobrila. »Politika (…) ni zmožna sprejeti niti osnovne odgovornosti in ni sposobna nositi posledic lastnega ravnanja (…), s čimer se poraja priznanje o popolni nezmožnosti politike, da dejansko ukrene karkoli, in je zgolj orodje, paravan finančnega sektorja, da si prisvoji še tisto zadnje, kar je ostalo. Tukaj se skriva odgovor na vprašanje, 'čemu' je tako. Posledice bodo,« zapiše Peter Tomaž Dobrila. Bodo res?

Pravzaprav so že, le da na napačni strani. Največje pri generacijah, ki prihajajo za nami. Tanja Petrič ugotavlja, da je zanjo »stavek Na mladih svet stoji, ki je postal blagozvočna krilatica oglaševalske industrije, izraz skrajnega cinizma.« »Postavili ste nas na vaša pogorišča, nas izobrazili v brezposelne intelektualne nomade, nam v stilu uravnilovke posekali glave, nas preslišali, nam odvzeli glas in velikokrat tudi moč odločanja.« Moja generacija je še ulovila zadnje drobtine, ki so padale s tranzicijskega vlaka v javni sektor. Zdaj se tudi to poglavje zaključuje, saj je »politika, ki je izbirala, nastavljala, določala in odločala o kadrovanju v javnem sektorju, odrejala njegovo številnost in sprejemala zakone za njegovo delovanje, v nekem hipu sklenila, da je ta javni sektor prebohoten, neučinkovit in predrag za državo«, ugotavlja Dobrila in nadaljuje, da politika s tem v bistvu odkrije, »da je pot od 'izobraževanja' do 'splošne razvitosti' neuspešna zaradi nje same, njenega vpliva in napačnih odločitev«. Ampak mi se bomo že nekako prebili do izhoda. Zato pa generacija za nami pakira kovčke in odhaja v tujino.

In kaj zdaj? Vsekakor konec naivnosti. Kot da ne gre za napako, ampak za sistem. »Tranzicija je, kar se tiče privatizacije, zamišljena tako, da je vse, kar se je zgodilo, pravzaprav predvidljiv del programa. Kakor je bila zamišljena, tako se bo tudi iztekla. Govoriti o 'napaki' na neki način pomeni zamegljevati osnoven namen. Ta megla pravzaprav omogoča, da se tudi danes na vprašanje 'What is to be done?' praktično, kot v telenoveli, odgovarja: 'To be continued',« zapiše Robert Perišić v tekstu s pomenljivim naslovom Zakaj bi nas morala zanimati privatizacija v Ukrajini? ▪

vizualna umetnost kam gredo naše sanje, ko nas prebudi nov dan UVODNIK: To poletje, v brk vsemu, plešimo po ulicah!

ALEŠ ČAR

KAZALO E vropska prestolnica kulture

MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vetrinjska ulica 30 2000 Maribor

www.maribor2012.eu

epk@maribor2012.eu

twitter: @maribor2012

facebook: Maribor2012

MESEC v OBJEKTIVU

dogodek meseca knjižni sejem

liljana stepančič

03 04 05 06

Regionalni knjižni sejem mariber

07

ana duša

tanja petrič

09

Odgovorni urednik

Aleš Čar

IzvršnA urednicA

Ana Schnabl

namestnik izvršne urednice

Bor Pungerčič

Oblikovalec vizualne podobe

Rok Klemenčič

Pomoč pri izvedbenem oblikovanju

Katja Pirc

Svetovalec za vsebine

Zdravko Duša

koordinatorka napovednika dogodkov EPK

Maja Zupan

Vsebinski pregled

Alma Čaušević

UREDNIŠKI ODBOR

Aleš Čar, Ana Schnabl, Bor Pungerčič, Rok Klemenčič, Alma Čaušević, dr. Samo Rugelj, Roman Didovič, Maša Malovrh LektURA

Manca Stare, Nina Pfajfar, Petra Jordan

korektura

Ana Duša

Generalna direktorica zavoda Maribor 2012

Dr. Suzana Žilič Fišer Programski direktor zavoda maribor 2012

Mitja Čander Izdajatelj

UMco d.d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana dr. Samo Rugelj, direktor tisk

Delo, d.d., Tiskarsko središče (vključno s 1. in 2. številko edicije Življenje na dotik) Leto in kraj izida: 2012, Maribor Nosilec avtorskih pravic

Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture

10

kritiško sito prvič presejalo

11

dijana matković

žnd

12

intervju meseca ivica buljan: »če se reče, da ima vsak režiser svojega pisca, je to v mojem primeru zagotovo koltÈs« tanja petrič

univerza raz-umeti raz:um

žiga brdnik

struktura raz:uma

Mednarodni identifikator ISSN

2232-514X

mapiranje maribora - film žarnica pa še kar sveti

žiga rus

miroslav akrapović

lent

razvoj stand up komedije drugod in pri nas

perica jerković

de-tonacija človeka z bombami

uršula godec

rock otočec

darja koter

20

javni sektor na nejavni način: o pismenosti in podobnih odvečnostih

22

kako do kolesarjem prijaznega mesta?

o kratkih stikih in zaprtih škatlah

tanja petrič

24

tukaj smo. izgubljena generacija: zakaj postati intelektualna kurba?

25

perspektive in refleksije

peter tomaž dobrila

tanja petrič

Iz dnevnika neke intelektualne prostitutke

25

razne rabe radosti ... bor pungerčič

ivan j. štuhec

26

Generalni pokrovitelji Evropske prestolnice kulture

42 44 46

49

urbane brazde josip rotar

50

ljubljansko-novosadski blues za tretjo evropo

52

zakaj bi nas morala zanimati privatizacija v ukrajini?

54

NAPOVEDNIK DOGODKOV Epk

56

jani virk

robert perišić

NA ULICI

40

medverski dialog religije kot priložnost in izziv za potrošno miselnost

»akademija za umetnost je civilizacijska nuja« žiga brdnik

38

klasična glasba vrhunci klasične glasbe zgodnjega poletja

18 19

36

stand up festival

miroslav akrapović

16

34

obraz meseca

novi rock ... otočec

Naklada: 70.000 izvodov

Edicijo v celoti financira Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture

32

človeka z bombami

anketa P&R ko spregovori regija: strahovi in fantazije

dialoška kulturna intervencija otroške in mladinske govorice

žan lebe

kritiško sito, nagrada literarnih kritikov urban vovk

31

hana feguš

največji mariborski orto dogodek

literarna nagrada Edicija Življenje na dotik (ŽnD); prva izdaja, letnik I., številka 5; brezplačna publikacija

spis osnovnošolke: hiša pravljic po čevljarčkovi poti

macy gray: iskalka glasbenega izraza z dobrim glasbenim okusom

literarni festival lirikonfest: rezervat za poezijo, prevajanje, ambasadorstvo in mitske zadeve

otroška in mladinska ustvarjalnost

igor saksida

TUJE. Tu je.

zdravko duša

28

100

obiskovalcev se je udeležilo otvoritve razstave Čigava je voda? nizozemskega umetnika Ulaya.

foto MEDIASPEED foto rok klemenčič

10

12

let je trajalo od začetka prizadevanj za postavitev spomenika Wilhelmu Tegetthoffu do njegovega odkritja.

foto miha sagadin

kreativcev je 4 dni na festivalu kreativne komunikacije Magdalena ustvarjalo matrice, ki jih je na cesti natisnil gradbeni valjar.

1000 foto mediaspeed

obiskovalcev je napolnilo dvorano Tabor na koncertu kultne glasbenice Laurie Anderson.

dolarjev je bilo prvo posojilo, ki ga je iz lastnega žepa dal Nobelov lavreat Muhammad Yunus, gost nedavne konference Out of the box v Mariboru.

S takšnim mikrokreditom je omogočil nadaljnje poslovanje kar 42 ženskam, izdelovalkam bambusovega pohištva.

foto mediaspeed

foto MP PRODUKCIJA

foto Miha Sagadin

foto miha sagadin

27

10

gostujočih klovnov je skupaj z zavodom Bufeto, ki ga vodita Natalija in Ravil Sultanov, haralo po mariborskih ulicah v okviru festivala Klovnbuf, ki se je odvijal konec maja.

18

držav se je predstavilo na multilateralni filatelistični razstavi Maribofila, ki je potekala med 24. in 27. majem v dvorani Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja v Mariboru.

6 7

DOGODEK MESECA - Knjižni sejem

TUJE. N Tu je.

g Do OD

ek M ES

a

EC

ajprej je to mislil biti velik sejem.

Tako velik, kot bi ga zarisali prostori Mariborskega kulturnega središča – Maksa. Potem so se prostori krčili, manjšal se je sejem in nazadnje smo pristali na formatu mariborske Velike kavarne. Tudi prav. Manjši prostori, večji izziv za domiselno postaZdravko Duša vitev. Odločili smo se za tip sejemske prodajne razstave, ki poleg predstavitev založnikov iz regije ponuja tudi prodajo in v času oziranja za poletnim branjem dobrodošle popuste.

Prvi dve leti je delati sejem najtežje, je rekel službeni kolega in eden od motorjev Slovenskega knjižnega sejma, Miha Kovač, ko sem se usedel za kak nasvet z njim. Prvo leto še ni ničesar, ni profila, ni prepoznavnosti, v našem primeru celo polic še ni bilo. Le prepričanje, da je leto Evropske prestolnice kulture pravi trenutek za umestitev novega živčnega vozlišča, ki bo v prihodnje pletlo stike in načrte mariborskih, slovenskih in regionalnih založnikov. In da dela tradicija, vpisana v mestne gene, tej odločitvi v prid.

Maribor je eminentno mesto slovenskega založništva, najprej seveda po Slomšku in njegovih odločilnih spodbudah, ki so sredi devetnajstega stoletja prav v tem prostoru vrgle seme slovenskega založništva. Vek kasneje mu sledijo taka imena, kot je Vili Trofenik (prav lani je minilo sto let od njegovega rojstva), mariborski pravnik, intelektualec, ki je pred režimom po drugi svetovni vojni pobegnil v Nemčijo in postal ugleden založnik in med drugim širil besedila slovenskih protestantov po vsem evropskem prostoru; ali Jože Košar, desetletje ali dve osrednji lik slovenskega založništva, ki je Mariboru v istem času vodil založbo Obzorja po robu dovoljenega in dopustnega. V to mesto se je v uredniški eri Andreja Brvarja zatekla

kmalu po osamosvojitvi že skoraj odpisana zbirka zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev ...

Devetnajstega junija se torej odprejo razstavni prostori Maribera in dogajanja z gosti od Nemčije in Italije do Makedonije.

Knjižni sejem se bo pridružil dogajanju v ta hip najbolj dinamičnem slovenskem mestu. Nadpovprečni gostoti dogodkov, tudi literarnih in knjižnih, dodajamo okrog petdeset srečanj težak paket, ki ga oblikujejo znana domača in tuja imena.

Dve desetini tujih gostov, najbolj znani domači promotorji branja, izbrani filozofi in avtorice, ki si v drugih jezikih in okoljih pišejo literarno identiteto, izmenjava izkušenj in znanj o e-knjigi ter kompendij iz praktičnih znanj, povezanih s knjigo: to je najkrajši povzetek najbolj zanimivega. Novi mediji, v katere se seli knjiga, njihovo součinkovanje, vpliv na vsebine in produkcijo so teme debat, ki se jim je pridružila eksistenčna ogroženost: v zadnjem letu se ni krčil le fizični prostor razstave, krči se tudi drugje, izgubljamo Javno agencijo za knjigo, seka se vse, kar diši po javnem interesu in prizadeva celotno verigo dejavnosti od avtorja do založnikov in knjižnic. Veliko si obetamo tudi od neformalnih srečanj, naziv Evropske prestolnice kulture zbuja pričakovanja gostov in njihovo radovednost, založnikom iz Maribora in partnerskih mest pa ponuja dodatno pozornost.

Kje ste doma? – sprašujemo založnike, ki se selijo med tiskano in e-knjigo.

Kje ste doma? – bo zanimalo publiko na pogovorih z avtoricami, ki so se za tipkovnico odpovedale maternemu jeziku.

In v katerem mediju so doma avtorji, ki se hkrati izražajo glasbeno, literarno in likovno? Pravzaprav: ali je v tem času sploh še mogoče najti zavetje v enem samem mediju, eni sami obliki, enem samem jeziku? ▪

DOGODEK MESECA - Knjižni sejem

Regionalni knjižni sejem Mariber

Med 19. in 24. junijem bo Glavni trg 1 v Mariboru naselil regionalni knjižni sejem Mariber, ključni dogodek s področja literature v prvi polovici prestolovanja.

ana duša

M

ed 19. in 24. junijem bo v Mariboru potekal prvi regionalni knjižni sejem Mariber, ki bo združeval literarno produkcijo iz širše regije; v šestih dneh se bo zvrstilo več kot petdeset pogovorov, predstavitev in literarnih nastopov. Na povabilo Društva slovenskih pisateljev in Evropske prestolnice kulture bo sejem poleg slovenskih tako gostil vrsto eminentnih domačih in tujih založnikov.

di nessuno), v pogovoru in branju pa se bodo predstavili tudi avtorji založniki iz širše regije: Miroslav Mičanović in Branko Čegec s Hrvaške, Marián in Peter Milčák s Slovaške, Zdravko Kecman iz Bosne in Hercegovine, Makedonec Igor Isakovski, Čehinja Agnieszka Wnuk ter Primož Repar. Pridružila se jim bo tudi slovensko-češka avtorica Stanislava Chrobáková Repar, ki jo bomo lahko poslušali tudi v pogovoru »dvojezičnic« (avtoric, ki pišejo v nematernem jeziku) skupaj z Marušo Krese in Brino Svit.

V posebni ediciji Življenja na dotik se bodo srečali nekateri avtorji Perspektiv in refleksij, in sicer Robert Perišić, Marko Pogačar, Ahmed Burić, Jelena Lengold, Igor Marojević, Tibor Keresztury in Geza Morcsanyi. Za posebno poslastico bodo poskrbeli hrvaški pisatelji Ivica Prtenjaća, Veljko Barbieri, Robert Mlinarec in Zlatko Gall, ki bodo zasedli Literarno hišo s projektom Pazi, pisci kuhajo!, kjer bodo vihteli kuhalnice ter ob kuhanju svojih najljubših jedi razpravljali o gastronomiji, estetiki, literaturi in še čem.

Sejem bo otvorila podelitev kritiških nagrad Na slovesni otvoritvi sejma, ki bo zasedal prostore starega Casinoja oz. Velike kavarne, bo 19. junija Društvo slovenskih literarnih kritikov v sodelovanju z Življenjem na dotik letos prvič podelilo nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2011 po izboru slovenskih literarnih kritikov, vredno 4000 evrov. V poštev pridejo vse knjige slovenskih avtorjev z letnico izdaje 2011, ne glede na zvrst ali žanr. Otvoritev bo s svojim nastopom zaključil avstrijski pesnik in performer Jimi Lend, sicer gost velenjskega Lirikonfesta; ta bo v okviru sejma predstavil tudi letošnje Slovenska filozofska misel Pretnarjeve nagrajence.

V zadnjih petih desetletjih se je v Sloveniji oblikovala nenavadno plodna geneRegija, jezik in evropski strahovi racija filozofov, ki obsega mnogo več Med avtorji, ki bodo predstavljeni na kot zgolj najbolj izpostavljena imena sejmu, bo poseben poudarek namenjen lacanovske šole. Mladen Dolar, Dean tistim, ki pišejo izven našega jezikovnega Komel, Marko Uršič – to so le tri izmed prostora, in tistim, ki znotraj regije pišejo mnogih eminentnih imen, ki bistveno v nematernem jeziku. Tako se bodo za usmerjajo slovensko filozofsko misel. mikrofonom znašli hrvaška pisateljica Vsi trije bodo prisotni na sejmu, bodisi Vedrana Rudan (predstava Kurba, nastala s predstavitvijo svojih knjig bodisi kot po knjigi njenih kolumen, ki je v Ljubljani sogovorniki v pogovoru s filozofom mlajod premiere dalje povsem razprodana, bo v še generacije Boštjanom Naratom. Eden okviru sejma na sporedu v klubu KGB), slo- izmed pomembnejših gostov sejma bo venski pisatelj izjemnega mednarodnega tudi v Franciji živeči slovenski filozof slovesa Boris Pahor (skupaj s soavtorico, in fotograf Evgen Bavčar; ob otvoritvi italijansko novinarko Cristino Bartocletti, razstave Onkraj senc se bo z avtorjem bo predstavil svojo avtobiografijo Il figlio pogovarjala Tatjana Rojc.

Kaj in kako beremo – elektronska knjiga na pohodu O tem, kako in kaj se v tem trenutku po Evropi bere in prevaja, se bodo na strokovnem posvetu razgovorili nemški založnik dr. Thomas Sparr, njegov hrvaški kolega Seid Serdarević, sodelavka avstrijskega Kulturkontakta Annemarie Türk ter predstavnica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar. V sklopu strokovnega posveta s krovnim naslovom Elektronska knjiga pa bodo slovenski in tuji predavatelji v 30-minutnih predavanjih pojasnjevali, zakaj so bralci bolj prilagodljivi od založnikov, zakaj tiskana knjiga kljub novim formatom ne bo izumrla in zakaj Slovenija v zvezi z omenjenimi vprašanji caplja za svetom. Predavali bodo Šved Johan Grieff, Avstrijec Rüdiger Wischenbart, Anglež Michael Bhaskar ter slovenski strokovnjaki Mitja Ličen, Marko Hercog in Miha Kovač. O tem, zakaj in kako brati digitalno, bo govoril tudi eden v digitalnem svetu najbolj domačih slovenskih bralcev (in piscev) Jonas Žnidaršič.

Knjiga kot vir preživetja V okviru sejma se bo odvil tudi sklop predavanj z naslovom Od knjige se živi, namenjen predstavitvi različnih stopenj v procesu nastanka knjige ter poklicev, ki jih tak proces vključuje. Predavali bodo redni in občasni sodelavci relevantnih slovenskih založb, cikel pa je namenjen dijakom, študentom humanističnih smeri ter vsem ostalim posameznikom, ki se želijo poklicno ukvarjati s knjigo. Predavali bodo Andrej Blatnik (urednik), Marta Barle (lektorica), Tomato Košir (oblikovalec), Zdravko Duša (promocijska besedila), Renata Zamida (promocijska kampanja) in Mitja Ličen (spletne aplikacije).

Kdo pri nas širi glas o literaturi Eden izmed fokusov sejma bo predstavitev pomembnih promotorjev ter izvirnih

8 9

DOGODEK MESECA - Knjižni sejem

MLADEN DOLAR foto MEDIASPEED

»Ena v zaporedju rezov in prelomov, ki sestavljajo kontinuiteto slovenske avtentičnosti, je slovenska neodvisnost, ustanovitev nove avtonomne države ter novih parametrov družbenega in kulturnega življenja. Toda, ker se iz zgodovine ne moremo ničesar naučiti, je bil ta rez tudi sam hitro ujet, in ostaja ujet v alternativo med fantazijo o ohranitvi slovenske narodne identitete in fantazijo o Evropi.

In ko se kultura enkrat ujame v to alternativo je po njej.«

VEDRANA RUDAN z MARKOM BULCEM IN VIOLETO TOMIČ foto MEDIASPEED

Mladen Dolar: The Slovene National Identity – Instructions for use, zbornik Bridging cultures, bridging people

načinov promocije literature in branja v slovenskem prostoru. Predstavljene bodo medijske hiše, ki literaturi namenjajo znatne dele programskega prostora, in posamezniki, katerih imena so sinonim za širjenje in utrjevanje zavedanja o literaturi pri nas. Eden takšnih je mariborski Večer, ki ga bo v predstavitvi Leksikona mariborske družbe in kulture zastopala urednica kulturne redakcije Petra Vidali; izmed časnikov se nam bo s predstavitvijo kresnika in letošnjih nominirancev dva dni pred podelitvijo te pomembne literarne nagrade pridružilo Delo, tiskanim medijem pa se bosta ob bok postavila še Radio Slovenija s Tino Kozin ter televizijska oddaja Knjiga me/ne briga z voditeljema Katjo Šulc in Tadejem Troho. Seveda pa sklop promotorjev literature ne bi bil popoln brez dveh pomembnih imen na tem področju, Mance Košir in Zore Jurič.

Mladi bralci in tisti, ki bodo to šele postali Poseben segment sejemskega programa bo namenjen mlajšim bralcem; za osnovnošolce bo nastopila pisateljica Janja Vidmar, srednješolcem bosta namenjena pogovora z avtorjema Goranom Vojnovićem in Andrejem Predinom (zanje bo gotovo zanimivo tudi že omenjeno predavanje Jonasa Žnidaršiča o digitalni knjigi), največ programske pozornosti pa bo namenjene najmlajšim, predšolskim otrokom; v sodelovanju s pripovedovalci Mariborske knjižnice,

ki se že več desetletij načrtno posveča pripovedovanju zgodb tako za otroke kot tudi za odrasle, bodo izvedeni trije pripovedovalski dogodki; dva bosta potekala v izbranih mariborskih vrtcih (tretji tovrstni dogodek bo izvedla pripovedovalka Špela Frlic), eden pa v prostorih Velike kavarne: v nedeljo dopoldan ste tako vabljeni, da otroke zaupate varstvu njihovih zgodb.

O pomenu branja za otroke ter o tem, kaj je primerno čtivo za najmlajše, bo spregovorila dolgoletna sodelavka revije Ciciban Irena Matko Lukan.

Rdeča nit – avtorji in njihove knjige Ves čas sejma bodo potekale predstavitve nekaterih trenutno najbolj aktualnih in zanimivih knjig slovenskih avtorjev: zadnjo knjigo trilogije V imenu države bo predstavil eden izmed njenih avtorjev Matej Šurc, o Vojni terorja bo govoril Boštjan Videmšek, posebej zanimiva bo »prepovedana knjiga« Iskalci grala.

Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji avtorice Alenke Auersperger, ki se po večletnem pravdanju vrača na prodajne police, med izpostavljenimi avtoricami pa bodo tudi Katarina Majerhold s knjigo Živeti, sociologinja, kolumnistka in aktivistka Marta Gregorčič s Potencio.

Samoživost literarnih bojev ter avtorice Janja Rakuš, Nataša Kramberger in Eva Petrič. Slednja bo v okviru sejma nastopila tudi z avtorskim branjem in videoprojekcijo Blanca como arroz (Bela kot riž) v Fotografskem muzeju Maribor.

»… Danes je na Hrvaškem tvoje življenje lepo samo, kadar prebereš tekst o življenju Kitajcev. Potem pa, ko vse izračunaš … se ti nekako zazdi, da ni samo vse to, kar nas obkroža, kitajsko. Tudi mi smo postali Kitajci. Nihče ne piše o tem, razen morda kitajskih časopisov, ki jih prebirajo Kitajci v tovarnah, ko se po štirinajsturnem delovnem času poležejo po svojih sobah.

Morda tudi pretiravam.

Nisem jaz Kitajka.« Besedilo »Nisem jaz rumena« in druge avtoričine tekste lahko v celoti preberete na spletni strani www.zivljenjenadotik.si

Med predstavljenimi avtorji bosta tudi že omenjeni Mladen Dolar z napovedjo knjige Sterl sredi koncerta in Dean Komel z Bivanji; Janez Ramoveš bo predstavil novo zbirko pesmi Skuz okn strejlam kurente (predstavitev bo spremljal koncert Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape), dolgoletni urednik Pomurske založbe Jože Hradil pa svoj prvenec Slike brez obraza.

Za Mariborčane posebej zanimive bodo knjige Obsedenost v času krize Avgusta Demšarja, knjiga v stripu Kenk ter njen glavni junak Igor Kenk ter predstavitev Mariborske knjige (The Maribor Book) v angleškem jeziku. Predstavljene bodo tudi knjige Vsemogočni v ogledalu Francija Pliberška in Mateje Zorko, Izgubljeni gozd Zorana Šteinbauerja in biografska knjiga Cavazza: Med nedolžnostjo in tragičnimi smrtmi avtorice Vesne Milek.

V okviru cikla Gostim besedo se bosta o pisa(teljeva)nju pogovarjala pisatelj Andrej Blatnik in njegov makedonski kolega Ernis Lafazanovski, ob glasbeni spremljavi pa bosta svoje pesmi brali avtorici Mateja Bizjak Petit in Fabienne Swiatly. Posebej velja izpostaviti tudi predstavitev prvih leposlovnih knjig za lahko branje pri nas ter izid interaktivne slikanice Čevljarček. ▪

Več o projektih in dogodkih najdete na spletni strani www.zivljenjenadotik.si

LITERARNI FESTIVAl

Lirikonfest

rezervat za poezijo, prevajanje, ambasadorstvo in mitske zadeve Tanja Petrič Lirikonfest Muzaget na Lirikonfestovem Olimpu

T

ematska nit letošnjega mednarodnega literarnega festivala Lirikonfest, ki bo potekal med 20. in 23. junijem v Velenju, nosi esejistični naslov »Troedinost poezije – mita – vode«, ki predstavlja debatno izhodišče za književniško omizje o mitskosti in poetičnosti vode v sodobnih parafrazah in refleksijah.

Festival bo 20. junija ob 10. uri zjutraj splavila gledališka matineja za otroke Pri Jezerniku Velenjču, osnovana na pesnitvi Iva Stropnika. V Lirikonfestovem »rezervatu za poezijo«, ki ga bo ob Škalskem jezeru 21. junija simbolično otvoril majevski pesnik z Yucatana, Feliciano Sánchez Chan, se bodo predstavili ambasadorji slovenske književnosti in jezika, ki so prejeli Pretnarjevo nagrado med leti 2004 in 2012, ter izbranih enaindvajset tujih in enaindvajset slovenskih sodobnih pesnikov, pisateljev, esejistov, urednikov, prevajalcev, mednarodnih posrednikov in poznavalcev sodobne književnosti, ki bodo poleg bralnih nastopov spregovorili tudi o aktualnih vprašanjih književnega ustvarjanja, vrednotenja in posredovanja slovenskega leposlovja drugim narodom ter o prepoznavnosti slovenske pisane besede v tujini. »Rdeča nit velenjskega Lirikonfesta so degustacije izvirne in prevodne evropske poezije 21. stoletja z mednarodno revijalno panoramo Rp. Lirikon21 in lirikonovim zlatom, priznanjem za vrhunske revijalne prevode sodobne poezije. Na Lirikonfestovem Olimpu – Akademiji Poetična Slovenija bomo 22. junija že sedmič podelili literarno nagrado čaša nesmrtnosti – velenjica za vrhunske desetletne pesniške opuse slovenskih pesnikov in pesnic. Obstranski poudarek letošnjega Lirikonfesta, a morda dolgoročneje pomemben Lirikonfestov dogodek, bo morda v manj opaženi in

simbolični akciji '2012 izbranih knjig izvirnega slovenskega leposlovja 21. stoletja', ki jih Velenjska knjižna fundacija v letu 2012 po izdelanem referenčnem seznamu zbira z donacijami izbranih slovenskih založb in avtorjev. Knjige bodo do konca leta podarjene ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu, torej vsem dosedanjim Pretnarjevim nagrajencem, da jih v svojih deželah priporočijo prevajalcem slovenskega leposlovja, jih uporabijo za študijske namene in mednarodno promocijo,« pravi Ivo Stropnik, vodja Velenjske knjižne fundacije in Lirikonfesta.

Osrednja Pretnarjeva nagrada, ki jo bodo v okviru festivala letos podelili že devetič, je slovenska kulturna zahvala ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju ter uveljavljanju slovenske literature in jezika v tujini. »Vloga ambasadorstva je najbolje razvidna prav v delih Pretnarjevih nagrajencev. Brez njih bi bili književno-jezikovno-kulturno marsikje manj prisotni, če sploh. Večina ambasadorjev je tudi odličnih književnih prevajalcev in pošteno je, da najbolj zaslužnim znamo reči hvala za postorjeno veliko in pomembno delo. V posredniškem smislu pa je treba omeniti tudi Lirikonfestovo mednarodno književniško-prevajalsko rezidenco v Velenju, ki je kot večletni kulturni projekt mednarodnega književnega sodelovanja v slovenskem prostoru namenjena ustvarjalnemu bivanju tujih in slovenskih književnikov, prevajalcev in mednarodnih posrednikov. Prednostno je namenjena književnim prevajalcem sodobne slovenske literature v druge evropske jezike, tistim torej, ki ustvarjajo,

foto arhiv Lirikonfest

prevajajo, spoznavajo, interpretirajo, posredujejo, popularizirajo in promovirajo slovensko leposlovje ter s slovenskim prostorom vzpostavljajo in širijo trajnejše mednarodne povezave, organizirajo mednarodne izmenjave in gostovanja z udeležbo slovenskih avtorjev ipd. Z enaindvajsetdnevnimi oz. enomesečnimi ustvarjalnimi bivanji gostimo na leto do pet izbranih tujih gostov,« pravi Stropnik.

Letošnje festivalsko dogajanje pa se povezuje tudi s sočasnim mariborskim knjižnim sejmom v okviru EPK. Po končanem tridnevnem Lirikonfestu v Velenju bodo 23. junija opoldne v Mariboru gostovali vsi letošnji Lirikonfestovi nagrajenci, hkrati pa se bo Lirikonfest na sejmu predstavil tudi s krajšo pesniško matinejo – pesniško-prevodnim branjem festivalne izdaje mednarodne revije Rp. Lirikon21.

Ob množini dogodkov, ki jih obljublja letošnje festivaljenje, pa Ivo Stropnik zaključuje: »A tvegamo: slovenski, evropski in svetovni planetarni časi bodo knjigi in njenim spremljevalnim instrumentom ter predvsem ustvarjalcem in prevajalcem kmalu spet bolj naklonjeni. Slovenska država? Še obstaja, zagotovo še obstaja, vsaj tako piše v knjigah, tudi v teh, ki jih producira letošnja Evropska prestolnica kulture in jih bomo lahko vonjali na junijskem epekajevskem knjižnem sejmu v Mariboru.« ▪

Literarni festival Lirikonfest, naslovljen s »Troedinost poezije – mita – vode«, bo potekal med 21. in 23. junijem v Velenju.

10 11

Literarna nagrada

Kritiško sito, nagrada literarnih kritikov Urban Vovk predsednik društva

slovenskih literarnih kritikov

I

deja o nagradi kritiško sito, ki bi jo za najboljšo knjigo leta v Slovenija podeljevalo Društvo slovenskih literarnih kritikov, je pravzaprav starejša od samega društva. Natančneje: društvo je bilo ustanovljeno tudi z namenom uresničitve te ideje. Tako kot vsaka uspešno realizirana zamisel ima tudi ta svoje prigodno ozadje, svojo mikro mitologijo. Začelo se je pred dobrimi štirimi leti na enega tistih nepredvideno plodnih popoldnevov, ki se spontano nadaljujejo v večer, ko ideje vrvijo s takšno naglico, da se je naslednji dan nemogoče spomniti vseh. Menda se človeku na življenjskih prelomnicah odprejo nova obzorja in zgodijo nepredvideni obrati. Nase, na svoje okolje in svoj (novi) položaj v njem začne gledati z drugačnimi očmi, predvsem pa pride do sprostitve velike količine energije, ki je bila dolgo zajezena v drug namen in za natančno določen cilj. Pa čeprav je to bila v mojem skromnem primeru samo pozno opravljena univerzitetna diploma, ki je – kot smo nekoč šaljivo ugotavljali – kakor druga poroka: ni ravno, da bi jo obešal na veliki zvon. Med vsemi zamislimi in cilji, za katere je takrat končno napočil pravi čas, je svoje mesto našla tudi moja ideja o ustanovitvi nagrade slovenskih literarnih kritikov, nekako po zgledu velikih filmskih festivalov. Ta bi se podeljevala za najboljšo knjigo, ki jo je v zadnjem letu podpisal slovenski avtor in o njej sem ob tej »svečani« priložnosti sploh prvič spregovoril naglas. In to ne s komer koli, temveč prav z Mitjo Čandrom, s katerim sva v minulem desetletju in pol dodobra spoznala »tehnologijo« oranja domače kulturniške ledine. Hitro sva sklenila, da je predpogoj za uresničitev te zamisli ustanovitev stanovskega društva, da bi nagrada dobila svoj institucionalni okvir. K sodelovanju sva najprej povabila še obetavnega mladega kritika Urbana Zorka in skupaj smo sestavljali somišljeniški

minimum, ki je bil potreben za overovitev ustanovne listine. Tej je sledil ustanovni občni zbor, imenovanje društvenih organov, pridobivanje in aktiviranje članstva.

Tako kot vsem ostalim novoustanovljenim prijaviteljem so razpisni kriteriji področne agencije (izkazovati je potrebno kontinuirano dejavnost v obdobju zadnjih treh let) tudi DSLK-ju onemogočali sodelovanje.

Počakati je bilo treba na vsebinsko ustrezni izredni razpis. In ta je prišel konec leta 2010, ko smo na javnem pozivu Javne agencije za knjigo RS uspešno sodelovali s simpozijem »Literarna kritika danes«, ki smo ga organizacijsko izpeljali s koordinatorko DSLK Dijano Matković in producentko Glorjano Veber (Inštitut IRIU). Z nagrado smo še naprej potrpežljivo čakali na pravo priložnost. Vztrajali smo namreč pri tem, da mora imeti nagrada tudi finančno, in ne le simbolno, strokovno težo. Ta priložnost je po zaslugi Zdravka Duše in Aleša Čara prišla v okviru programa Maribor – EPK 2012, natančneje knjižnega sejma Maribor in Življenja na dotik. Ko smo se uskladili glede namer in ciljev, je bilo vse preostalo le še stvar predvidene rutine. Uigrana trojka je znova poprijela za organizacijske niti, upravni odbor društva je oblikoval seznam triintridesetih kritikov različnih generacij in kritiških prioritet (tudi na to je bilo treba misliti, saj smo ostali pri nadzvrstnem konceptu nagrade), ki so izpolnjevali postavljene količinske in kakovostne standarde in so bili v minulem letu kritiško dovolj aktivni. V prvem krogu smo vse izbrane kritiške kandidate pozvali k predložitvi največ treh predlogov, rezultati glasovanja pa so pripeljali do nominirancev za nagrado kritiško sito. Med temi sedaj forum glasuje in izbira zmagovalca, prvega avtorja ali avtorico, ki se bo ovenčal/a s prestižno nagrado kritiško sito, kakršne pri nas še ni bilo. V Sloveniji namreč gotovo ne manjka literarnih nagrad. Za najboljšo

pesniško zbirko recimo premoremo kar dve.

Vendar gre za zelo drugačen tip nagrade, kot smo jih v tem prostoru vajeni, saj gre po eni strani za zelo demokratičen način izbiranja, pri katerem je udeležen širok kritiški forum, po drugi pa ji nihče ne more oporekati strokovne teže, saj imajo o njej pravico (so)odločati le predstavniki kompetentne strokovne javnosti. Ker so njen sestavni del tako kritiki, ki se »poklicno« ukvarjajo predvsem s prozo, novelami in romani, kot tudi tisti, ki so jim bliže poezija, vezana ali prosta, esejistika, potopisje ali dramski teksti, bi z zvrstnim omejevanjem iz kritiškega foruma izločili katerega od njegovih nepogrešljivih sestavnih delov. Praksa minulih let pa je pokazala na še eno veliko zagato žirij, namreč kako ravnati s tako imenovanimi hibridnimi žanri, kako se opredeliti do knjig, ki so »nekaj vmes«. Kot dovolj znane primere naj navedem Štegrov Berlin (Kratka proza in/ali esejistika?), Šarotarjevo Nostalgijo, ki so jo nekateri brali kot roman, drugi pa kot zbirko povezanih novel, ter v preteklem letu žanrsko izjemno težko ulovljivo delo Kaki vojaki Nataše Kramberger. Problematika vmesnih prostorov namreč sploh ni tako nedolžna, saj je vsaj rahlo komično in strokovno neprepričljivo, če ista knjiga uspešno kandidira za dve dokaj raznorodni nagradi, po drugi strani pa je lahko avtorju prizadejana nemajhna krivica, če njegova knjiga zaradi formalne »nedorečenosti« izpade iz konkurence prav pri vseh nagradah, ki so v bližnji ali daljni »žlahti« z njegovim pisanjem. Vse skupaj je prepuščeno presoji žirije, zlasti njenega predsednika. Pri nagradi za najboljši roman se tako včasih upoštevajo tudi kriminalke in druga žanrsko obarvana dela, tudi mladinska, spet drugič pa nič od tega. Takšne nedorečenosti nikoli ne napravijo dobrega vtisa na zainteresirano javnost, zato ravno v tem vidim veliko, če ne celo največjo prednost nagrade DSLK. Že v prvem letu smo k dejavnemu sodelovanju pritegnili štirinajst slovenskih literarnih kritikov, kar je mnogo več, kot jih je v skupnem seštevku sodelovalo pri lani podeljenih kresniku, fabuli, Jenkovi, Rožančevi, Veronikini nagradi … Velja opozoriti, da razen pri zadnje imenovani nagradi – kjer se komisija že vsa leta sestavlja po ključu en kritik, en urednik, en pesnik – slovenski literarni kritiki prav pri nobeni nimajo s statutom zagotovljenega mandata. Se še komu zdi takšna nagrada nepotrebna? ▪

Literarna nagrada

Kritiško sito prvič presejalo DIJANA MATKOVIĆ

Kaj je kritiško sito?

Nagrado kritiško sito, ki je nastala pod taktirko Društva slovenskih literarnih kritikov v sodelovanju z regionalnim knjižnim sejmom Mariber in Življenjem na dotik, podeljuje forum štirinajstih slovenskih literarnih kritikov, ki ga sestavljajo Matej Bogataj, Ignacija Jarc Fridl, Tina Kozin, Mojca Pišek, Goran Dekleva, Ana Geršak, Iva Kosmos, Gabriela Babnik, Tina Vrščaj, Blaž Zabel, Aljoša Harlamov, Peter Petkovšek, Maša Pfeifer.

Prvič bo podeljena 19. junija ob otvoritvi regionalnega knjižnega sejma Mariber, avtor knjige leta po izboru foruma pa bo ob priznanju prejel 4000 evrov, ki jih prispeva Življenje na dotik.

Ob preučevanju knjižne bere za nagrado je imel forum pravzaprav le dve omejitvi: slovenski avtorji in leto izida 2011. To pomeni, da so kritiki izbirali med celotno slovensko knjižno produkcijo minulega leta, in sicer ne glede na žanr ali zvrst posamezne knjige.

Apokalipsa), za katero je lani prejela Veronikino nagrado, ki je tradicionalno namenjena najboljši pesniški zbirki minulega leta. Tedaj je predsednik žirije in Delov novinar Peter Kolšek poudaril, »da gre v nagrajeni zbirki za ostrino, ki z mehkimi sredstvi sodobnega bralca nagovarja k premišljevanju o tem, da sedanja paradigma polaščanja sveta za človeštvo ni dobra stvar.« Mojca Kumerdej z zbirko zgodb Temna snov (ŠZ, Beletrina, 2011), ki je naletela na izjemno dobre odzive kritikov, med drugimi je Jela Krečič o Temni snovi v Delu zapisala: »Mejna stanja človeka, ženske, deklice, serijskega morilca, vohuna, robove družbe in robove njenega diskurza Mojca Kumerdej zapisuje v natančnem, izbrušenem, pa tudi humornem jeziku, ki se iz zgodbe v zgodbo lahko prilagodi svojemu novemu pripovedovalcu in bralca vselej znova navda z željo, da bi njegovo zgodbo bral še naprej.«

Kdo so letošnji nominiranci?

Po prvem krogu glasovanja foruma literarnih kritikov, ki je potekalo v celoti Andrej E. Skubic z romanom Koliko si moja? anonimno, smo dobili sedem nominiranih (ŠZ, Beletrina), za katerega je že prejel naknjig oziroma šest avtorjev. grado Prešernovega sklada, nominiran pa je tudi za Delovega kresnika. O romanu preMarko Sosič z zbirko zgodb Iz zemlje in kaljenega pisatelja z nemajhnim knjižnim sanj (Litera, 2011), ki je bila nominirana opusom je Tina Vrščaj za Poglede napisala, tudi za nagrado Dnevnikova fabula za da se »suče okrog definicije junaka; ta se najboljšo izvirno zbirko kratke proze. skozi dogajanje nenehno samodefinira, od Sestavljena je iz enajstih zgodb, v katerih zunaj pa mu zrcalo kažejo njegova ženska, se avtor, kot so zapisali v Dnevniku, »po- predniki in »potomci« ter obrekljivi jeziki sveča predvsem izseljenski in bivanjski in sodne instance.« tematiki, nezanemarljiv odsek pa namenja tudi ozaveščanju zrelejše življenjske dobe. Miklavž Komelj s pesniško zbirko Modra V središče so postavljeni predvsem liki, obleka (ZAK, Previharimo viharje). Komelj ki so v realnem svetu venomer obsojeni je v zadnjem letu že prejel literarno nana igranje stranskih vlog in zaradi tega grado, in sicer Rožančevo za knjigo esejev običajno tudi tavajo v osamljenosti.« z naslovom Nujnost poezije (Hyperion). O Barbara Korun s svojo četrto pesniško pričujoči zbirki poezije, ki je avtorjeva zbirko z naslovom Pridem takoj (KUD šesta po vrsti, pa je Andrej Lutman za

Dnevnik zapisal, da je »v njej najti pravzaprav ključnejše postavke ustvarjalnega postopka, s katerim pesnik beleži svoje strinjanje z zgodovinskostjo človekove ustvarjalne moči v smislu napredka.« Katja Perat s pesniško zbirko Najboljši so padli (ŠZ, Beletrina). Gre za avtoričin pesniški prvenec, ki je dobre odzive prejel tako pri publiki kot pri kritiki, na 27. slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za knjižni prvenec, bil nominiran za Veronikino nagrado, v Delo pa se je kritik Goran Dekleva spraševal, če ne gre v primeru zbirke Najboljši so padli za prvenec desetletja in med drugim zapisal, da je »resnica današnje situacije v prvencu Katje Perat Najboljši so padli ubesedena karseda natančno.« Miklavž Komelj je nominiran tudi s pesniško zbirko Roke v dežju (LUD Literatura, Prišleki), ki se je uvrstila v program letošnjega festivala Pranger, v Pogledih pa Gabriela Babnik o zbirki zapiše: »Toda če po eni strani zavrača izpovedno raven poezije, predvsem zato, ker ima razčustvovano izrekanje tudi ideološke konotacije, so po drugi strani v Rokah v dežju prisotni apokaliptični, mestoma že teroristični toni. Demistifikacija tradicionalističnega pojmovanja poezije in besed, ki vstopajo vanjo, se torej zgodi na več ravneh: na ravni forme, intonacije, neulovljive lege lirskega subjekta in seveda na ravni jezika, ki je v Komeljevi zbirki izjemno precizen.« ▪

12 13

Anketa P&R

Ko spregovori regija: strahovi in fantazije ŽND prevod Staša Pavlović, Nina Pfajfar, Ivana Komel, Gregor Vuga, Maja Likar, Jutka Rudaš

V

okviru regionalnega knjižnega sejma Mariber se bo 22. junija odvilo srečanje avtorjev tekstovne mreže Perspektiv in refleksij, spletne rubrike enega od štirih stebrov EPK, zgoščeno imenovanega Življenje na dotik (ŽnD). Med gostujočimi avtorji bodo Robert Perišić, Marko Pogačar, Ahmed Burić, Jelena Lengold, Igor Marojević, Tibor Keresztury in Geza Morcsanyi. Širok nabor piscev Perspektiv in refleksij ožje in širše geografske regije, ki jih utrjujejo še glasovi Norveške, Irske, Portugalske, Rusije in Avstrije, vsakodnevno razpleta nove vsebine evropskih in globalnih strahov, izreka pomisleke o človekovi intimi in identiteti. Mednje smo razdelili kratek vprašalnik, ki služi kot zemljevid njihovih stališč, prepričanj in dvomov.

»V naših zasebnih življenjih nas je lahko strah slo­ venske popularne glasbe, katoliške cerkve, idiotov, pomanjkanja ljubezni, diktature kapitala, smrti.« Marko Pogačar

O čem v tem trenutku fantazira mati Evropa?

DRAGAN JURAK: O istih stvareh, o katerih razmišlja prav vsaka gospa v težavah: ali med čakanjem na to, da vse mine, mineva tudi življenje?

Vule Žurič: Mati kot vsaka mati sanjari, da bo njen otrok postal evropski prvak v nogometu.

Torej Nemčija!

Thomas Hylland Eriksen: Evropske sanje so tako pluralne in nasprotujoče si, kakor kontinent sam.

Sumim pa, da so ene od sanj, ki nas prežemajo, tiste o renesansi, o preporodu v vlogi vodilnega kontinenta, tako v ekonomskih kot političnih zadevah. Te sanje se ne bodo uresničile, vendar so v zgodovinskem kontekstu 20. stoletja razumljive.

László Szilasi: O tem, da, ko vsaj ne bi razpadla.

Marko Pogačar: Težko je verjeti, da obstaja ena Evropa, če je sploh kdaj obstajala. Obstaja centralna Evropa in periferna Evropa, ki sta mapirani predvsem glede na razporeditev kapitala; Evropa je nekomu mati, nekomu mačeha. Te razlike prepogosto skušajo zamaskirati s kulturo, ukrotiti z zgodbami o haggisu in čuftih, sarmah in ajdovih žgancih, različnih vrstah križev, svečnikov, mesecev. Evropa z velikim E je trenutno Kronos, ki

fantazira o tem, da bi požrl svoje potomce, ki bi ga slej ko prej vrgli s prestola. Ni čudno, da Evropa in Kronos prihajata iz popolnoma grškega mita.

Kruno Lokotar: Nisem čisto prepričan, se pa bojim, da razmišlja po gasilsko, se pravi taktično in reaktivno, namesto da bi razmišljala strateško.

Igor Marojević: Kakšnih petdeset odstotkov mojih sonarodnjakov misli, da mačeha Evropa škodoželjno snuje načrt, s pomočjo katerega bi lahko raznarodila mamico Srbijo in jo podredila svoji mentalni diktaturi. Sam se s tem ne morem strinjati. Mislim, da mati Evropa po vsem, kar je preživela, razmišlja predvsem o tem, kako bi se umaknila, pa ji to ni omogočeno, kot da je članica mafije, ki si želi zapustiti vodenje uspešnega kokainskega kartela, a mora vztrajati, predvsem iz strahu pred nasilno smrtjo.

Jelena Lengold: Ali naj se poroči s stricem Samom.

Krisztina Tóth: Verjetno ne fantazira o ničemer.

In v tem je težava. Kot da Evropa v tem trenutku ne bi mogla videti dlje od jutri.

Mirjana Đurđević: O čemerkoli že fantazira – bolj pametno bi bilo, da se prizemlji. Njeni otroci so razpuščeni in nevzgojeni, brez delovnih navad in nagnjeni k prekomerni potrošnji, obremenjeni s predsodki o plemenitem poreklu kažejo znake agresije in avtodestrukcije. Če bi bila jaz ta mati, bi me, namesto da fantaziram, resno zaskrbelo.

O čem je poleg krize še vredno govoriti in razmišljati? Kakšne vsebine bi morale naseliti medijski prostor?

D. JURAK: Kriza je smisel. Kriza aktualizira vprašanja o EU: ali je EU mirovni proces ali globalizacijska zarota. Kriza aktualizira vprašanje potrošniške družbe, ki nudi vse vsakomur po njegovih navideznih potrebah; vprašanje kulture spektakla, ki je čuvaj sanj. Kriza je vse. Dober film je kriza.

Dobra knjiga je kriza. Tisto, kar ne nudi odgovorov na krizo, nima smisla. Mimogrede – vsak od teh stavkov bi lahko bil naslov iz časopisa. v. Žurič: Že dolgo nisem videl tistega telopa »Opravičujemo se zaradi prekinitve programa«, da o legendarnem »intermezzu« ne govorim.

Predvsem pogrešam risanko ob sedmih in petnajst minut! Odkar so to ukinili, je šlo vse narobe.

T. h. Eriksen: Številne. Globalna vprašanja z daljšim horizontom, kot je trenutna kriza, bi morala biti dnevno obravnavana na bolj resen način – karkoli od okoljskih vprašanj do revščine in rasti prebivalstva. Morali pa bi biti tudi bolj optimistični. Konec koncev bi Evropa, ki ni tako hudo ekonomsko pregreta, lahko nudila povsem ustrezno življenje za vsakogar, če bi prišlo do primerne porazdelitve bogastva in nove družbene pogodbe, ki bi vsem omogočala dejavnost, ki ne bi bila brezpredmetna.

L. Szilasi: Dante, Shakespeare, Goethe, Proust. m. Pogačar: Smiselno je razmišljati o vsem, pri

Anketa P&R

govorjenju pa je stvar v taktiki. Medijski prostor bi bilo treba najprej redefinirati, ga vsaj približno narediti za medij, ne pa za ogromen in nevaren indoktrinacijski pogon. Prvi naslov, ki bi ga z izolirnim trakom nalepil preko čela in oči medijev, bi bil: kaj za vraga se greste?

K. Lokotar: Dobri naslovi so zmeraj tisti, ki mislijo predmete od začetka, ki se obnašajo, kakor da ne obstaja noben sistem in ki postavljajo humanistične zahteve, ki se po inerciji, po temah, ki so v obtoku in aktualnem diskurzu, nikjer več ne pojavljajo.

I. Marojević: Če bi se ravnali po željah množice, potem samo šport in spodobna pornografija, ki vključuje tudi nespodobno: različne oblike pripovedi, ki se skoraj gotovo končajo s psihotično neorganskim happy endom. Če bi se ravnali po željah posameznikov, pa med drugim tudi strahovi, o kakršnih se piše na straneh Maribora 2012.

J. Lengold: Takšne, ki bi oplemenitile ljudi, ki so izgubili vsakršne vrednostne kriterije. Rešitev je izključno v kulturi.

K. Tóth: Kriza je gospodarska kriza. Iz nje bo politična kriza nastala le, če se ne bodo na podlagi potrebe po sodelovanju izoblikovale nove politične ureditve. Do kulturne krize pa bo prišlo, če bodo nove ureditve, ki se bodo izoblikovale, ogrozile evropsko kulturno raznolikost. Gospodarska kriza je nastopila zato, ker Evropa kot skupnost ne dohaja tempa konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu, ker iz nje ni nastala enotna politična skupnost. Če pa bo iz nje nastala enotna politična skupnost, pa obstaja nevarnost, da bo to škodovalo kulturni raznovrstnosti. Če o čem, bi morali mi, Evropejci, razmišljati in govoriti o zapletenem razmerju med gospodarstvom, politiko in kulturo.

M. Đurđević: V mojih letih, po vseh preživetih strahotah, kriza sploh ni več tema. V medijskem prostoru pa je, ravno zato ga imam v veliki meri za generatorja krize. Ker ga ne morem spremeniti, sem se zavlekla v svoj zasebni prostor, v katerem ni televizije, časopisov, agresivnih portalov … med prijatelje in knjige.

Ali je kaj takega, kar vas v diskurzu krize zabava ali posebej vznemirja?

D. JURAK: Prisilni jopič krize je pred dilemo: varčevati (ker ne moremo živeti nad svojimi zmožnostmi) ali zapravljati (da bi spodbudili ekonomijo). Medij, ki posreduje to dilemo med ljudi, so televizijska soočenja po principu »za« in »proti«. To prav toliko zabava kot hkrati tudi vznemirja. v. Žurič: Denar, cvenk, keš. Zabavno je, kadar ga imamo, vznemirljivo je, kadar ga nimamo.

T. h. Eriksen: Najbolj me vznemirja odsotnost okoljske dimenzije. Materialno bogastvo Evrope je dovolj veliko, da zadovolji potrebe vseh. Na tej točki bi bili alternativa drugačni načini organizacije ekonomije, ki bi bila bolj trajnostna in bi bolj

»Mati kot vsaka mati sanjari, da bo njen otrok postal evropski prvak v nogometu.

Torej Nemčija!« Vule Žurić

»Kriza razvija družinske vrednote! Zabave postajajo predrage, mlade sodelavke preveč oddaljene in obratno, žena postaja zanimiva in otroci čedalje bolj prisrčni. A bog ne daj, da bi kdo iz tega v oddaji Danijele Trbović ‘8. kat’ ustvarjal ideologijo.« Dragan Jurak

temeljila na delu, saj bi olajšali brezposelnost in zmanjšali ogljikove izpuste. Na žalost pa debata sledi konvencionalnim pogledom na ekonomsko rast in dobro življenje.

L. Szilasi: Nič. (In to me – do določene mere – zabava.) m. Pogačar: Zabava in razburja me hkrati, kako je ta diskurz v glavnem, kako napačni so njegovi fokusi. Po večini je ustvarjen ravno zato, da bi s steblom zamaskiral gozd. Če ostanemo v okviru bedastih pregovorov – tudi slepa kura zrno najde.

Najbolj od vsega me najbrž iritirajo, zabavajo in plašijo levi liberalci; za njih se zdi, da jim uide tudi tisto, kar še kuri kdaj pa kdaj uspe.

K. Lokotar: Normalen človek se »smeje, da se ne ubije«, tako je bilo včasih in še zmeraj je isto.

I. Marojević: Ko sem dobre volje, me zabavajo načini, na kakršne neumnost sodeluje z vse večjim razvojem tehnologije in kopičenjem informacij. Ko nisem dobre volje, pa me prav to najbolj vznemirja.

J. Lengold: To, kar me vznemirja, me na nek način tudi zabava: na primer to, kako se nekateri ljudje spremenijo čez noč.

K. Tóth: Tega vprašanja ne razumem, če pa vendarle ga, potem je moj odgovor ne. Ne, pri tem me žal nič ne zabava. S pisateljskega vidika so zanimivi dramaturgija razprav, ponavljanje in pogovori, v katerih sogovorci govorijo drug mimo drugega.

M. Đurđević: Vse me »zabava«, to je vendar moj način, kako pokažem vznemirjenost. Tako me zabava, da včasih še sama sebi delujem histerično. Česa nas je v naših družbenih življenjih lahko zares strah?

D. JURAK: Kapitalizma, ki ne zadovoljuje potreb državljanov in zato proizvaja raznorazne Tomislave. v. Žurič: Na prvem mestu osamljenosti. Na tem istem prvem mestu kolektivnosti.

T. h. Eriksen: Fanatičnosti in ksenofobičnega izključevanja. Zastrupljata zrak in ogrožata medsebojno zaupanje.

Dragan Jurak Zagreb

je filmski in literarni kritik ter (o)zdravljeni pesnik. Objavljal je kritike, pesmi, zgodbe in novinarske tekste v različnih dnevnih časopisih, tednikih, mesečnikih, v televizijskih in radijskih oddajah ter na internetnih portalih.

Vule Žurič Pančevo

je izdal pet knjig kratkih zgodb in šest romanov, je tudi avtor petih radijskih dram in filmskega scenarija.

Marko Pogačar Split-Zagreb

je pesnik, esejist, kritik in urednik. Objavil je pet knjig, preveden pa je v petnajst jezikov. Je urednik literarne revije Quorum, časopisa Zarez (štirinajstdnevnik za družbena in kultura vprašanja) in založbe VBZ.

14 15

Anketa P&R

L. Szilasi: Pomanjkanja svobode in ljubezni. m. Pogačar: Diktature kapitala, idiotov, pomanjka-

Thomas Hylland Eriksen Oslo

je profesor socialne antropologije na Univerzi v Oslu. Njegovo polje raziskovanja zajema vprašanja identitete, nacionalizma, globalizacije in identitetne politike.

Znaten del Eriksenovega dela se vrti okoli vprašanj popularizacije socialne antropologije, prenosa kulturnega relativizma, kot tudi kritike norveškega nacionalizma v javnih polemikah na Norveškem. Kandidiral je na listi Liberalne stranke, leta 2011 na lokalnih volitvah pa tudi na listi Zelenih v Oslu.

Kruno Lokotar Zagreb

kritike in eseje objavlja v različnih medijih.

Urejal je časopis Godine in kulturni magazin Godine nove. Bil je eden izmed selektorjev in edini voditelj ter režiser FAK-a. Leta 2004 je bil na prvi podelitvi nagrade Kiklop na Knjižnem sejmu v Puli razglašen za urednika leta. Leta 2005 je uvedel nagradi za najboljši letni prozni rokopis Prozak in za najboljšo pesniško zbirko Na vrh jezika. Od leta 2007 v Algoritmu ureja knjige domačih in regionalnih avtorjev.

nja ljubezni, slovenske popularne glasbe, katoliške cerkve, smrti.

K. Lokotar: Da izgubimo pregled nad celoto.

I. Marojević: Neumnosti, podkrepljene s politično močjo in tako široko nastavljivostjo distribucije informacij, da so njihove najnevarnejše oblike zelo ozke in strogo določene, torej v skladu z naravo neumnosti.

J. Lengold: Absolutne odtujenosti, brezodnosnosti, posmehovanja čustvom in dejstva, da je beseda cool postala sinonim za nekaj superiornega.

K. Tóth: Da zapletenemu projektu, da bi evropsko politično skupnost ustvarili tako, da se obenem ohrani kulturna pestrost, ne bo uspelo.

M. Đurđević: Izgube prijateljev. Ljudi iz krvi in mesa, s katerimi se lahko pogovarjamo, delimo.

Vse ostale potencialne »izgube« so v današnjem svetu – čisti dobitek. Samo pomislite, da bi nam ukinili elektronsko pošto in bi morali hoditi na kavo! Česa nas je v naših zasebnih življenjih lahko zares strah?

D. JURAK: Prav tega, česar se boji mati Evropa: da bo med čakanjem na to, da vse mine, vse minilo. v. Žurič: Lahko bi se bali, a se nam ni treba. Na primer, da bi bila Nemčija spet evropski prvak v nogometu.

T. h. Eriksen: Upravljanja misli, ki ga vodi tržna logika, in elektronskega nadzora, ki ga izvajajo nad našimi prostovoljnimi dejanji na Facebooku, Amazonu, Googlu, Applu itd.

L. Szilasi: Pomanjkanja svobode in ljubezni. m. Pogačar: Slovenske popularne glasbe, katoliške cerkve, idiotov, pomanjkanja ljubezni, diktature kapitala, smrti.

K. Lokotar: Da izgubimo ravnotežje in da socialni revolucionarji postanejo hišni teroristi ali ignoranti.

I. Marojević: Da bo možnost a) iz odgovora na šesto vprašanje v našem primeru popolnoma zasenčila možnost b).

J. Lengold: Tega, da se vse več ljudi ponaša s tem, da obvladajo vse tehnike samote.

K. Tóth: Tega, da bomo ostali brez zasebnih življenj.

Ne ogroža jih namreč le ofenziva množične kulture, temveč tudi tiste politične sile – naši evropski fundamentalisti –, ki jih ustvarja in krepi ravno kriza.

M. Đurđević: Bojim se edino bolezni, bolehanja.

»Verjetno ne fantazira o ničemer. In v tem je težava. Kot da Evropa v tem trenutku ne bi mogla videti dlje od jutri.« Krisztina Toth

»Pred mnogimi leti je Richard Sennett izpostavil dejstvo, da si o sodobnih ameriških politikih kot javnih osebnostih ljudje ustvarijo mnenje glede na njihova zasebna dejanja in tako učinkovito rušijo mejo med zasebnim in javnim. Trenutna privatizacija javnega življenja bo gotovo imela za posledico trivializacijo politike, toda s tem potiskanjem zasebne sfere v javno domeno se trivializira, pozunanji in komercializira tudi prava zasebnost.« Thomas Hylland Eriksen

Ali drži, da je v dobi, ki jo živimo, najbolj ogrožena naša zasebnost? Kaj pa se medtem dogaja z javnim prostorom, ki ga vseskozi prečijo deplasirane izpovedi?

D. JURAK: Kriza razvija družinske vrednote! Zabave postajajo predrage, mlade sodelavke preveč oddaljene in obratno, žena postaja zanimiva in otroci čedalje bolj prisrčni. A bog ne daj, da bi kdo iz tega v oddaji Danijele Trbović »8. kat« ustvarjal ideologijo. v. Žurič: Seveda. Če vam dam primer: kamorkoli moja mati gre, če se usede na avtobus ali klop v parku, prisede kdo k njej, zavzdihne in ji začne obnavljati zgodbe svojega življenja. Pravim ji: »Zakaj se pa ti kdaj ne usedeš poleg koga, vzdihneš in mu vse poveš?« T. h. Eriksen: Pred mnogimi leti je Richard Sennett izpostavil dejstvo, da si o sodobnih ameriških politikih kot javnih osebnostih ljudje ustvarijo mnenje glede na njihova zasebna dejanja in tako učinkovito rušijo mejo med zasebnim in javnim. Trenutna privatizacija javnega življenja bo gotovo imela za posledico trivializacijo politike, toda s tem potiskanjem zasebne sfere v javno domeno se trivializira, pozunanji in komercializira tudi prava zasebnost, tako da se, z eno besedo, strinjam.

L. Szilasi: To popolnoma drži. m. Pogačar: Zasebno življenje ni vreča za udarjanje, na kateri vadijo boksarji. Udarci se lahko vrnejo, lahko se preide v gard. Javni prostor se nam izmika, to izmikanje pa se maskira z nalaganjem tujih zasebnosti, sag, ki me sploh ne zanimajo. Izmika se nam vse bolj, vse drzneje, po tisti »super hike« logiki. Mi pa v glavnem nastavljamo tudi drugo lice. Kdo nam je kriv, da smo kolektivno nezavedno nasedli levitom.

K. Lokotar: Zasebno življenje se je že tako skrčilo, potem pa se vanj vrivajo še korporacije s svojo ponudbo teama kot srečne družine. Prostor, razrešen vsega, kar se mora, tisti prostor, v katerem bi se lahko ustvarila zasebnost v najožjem pomenu besede, je vse manjši. Vzporedno pa se javni prostor kontaminira z zasebnim, ki nima prav nobene zveze z javnimi potrebami. Javni prostor postaja do neke mere psihoanalitična ambulanta za outanje

Anketa P&R

raznoraznih slavnežev, prostor kvazi kolektivne terapije brez kakršnekoli abstrakcije. Javnost za ceno spektakla znižuje zahteve do posameznika in do sebe samega. Na koncu pridemo do tega, da na volitvah volimo ljudi, ki so taki kot mi, ali slabši od nas, namesto da bi volili boljše.

Marojević: Možna sta dva odgovora. Naša zasebnost nikoli ni bila v tolikšni meri a) ogrožena v smislu naše informacijske dostopnosti in v tolikšni meri b) privilegirana v smislu novih možnosti njenega investiranja. Javni prostor je v skladu z razprševanjem informacij tudi sam vse bolj razpršen, vse dokler 99 odstotkov informacij ne postane popolnoma nesmiselnih.

J. Lengold: Prav nasprotno, sama mislim, da naša zasebnost nikogar ne zanima, resničnostne oddaje so samo privid, ki nas poskuša prepričati o tem, da so naša navadna življenja komurkoli pomembna.

Naša zasebnost je torej zanimiva samo še za voajerje. Javni prostor pa je seveda kontaminiran z vsemi tistimi vsebinami, ki nam pomagajo odvračati pozornost od bistva.

K. Tóth: Ne vem, če ta primerjava popolnoma ustreza resničnosti. Svoja zasebna življenja – zaenkrat še – živimo sami, niso torej v neposredni nevarnosti. V primerjavi s tem je bebavost javnosti nekaj drugega. Če integriteta človekovega značaja ostane nedotaknjena, potem je sposoben obvarovati tudi zasebno življenje.

M. Đurđević: Tako da kot ne, odvisno je od tega, ali ste paranoik ali ekshibicionist. »Javni prostor« je danes vsem na razpolago, vsaj takšno iluzijo nam daje. Čeprav se ne moremo slikati za »Stars«, bomo izobesili vse svoje uspele kolače, pisane cvetlične lončke, kopalke, hišne ljubljenčke in ljubezenske težave na facebook, odprli profil celemu planetu.

Ta čas je raj za ekshibicioniste. Jaz nisem ekshibicionist. Tudi paranoik nisem, zanesljivo ne, tako da se ne počutim posebno ogroženo. Intima ljudi, ki jih ne poznam, mi je popolnoma nezanimiva, svojo pa delim s prijatelji in znanci »proti zaslugam«. ▪

»V mojih letih, po vseh preži­ vetih strahotah, kriza sploh ni več tema. V medijskem prostoru pa je, ravno zato ga imam v veliki meri za genera­ torja krize. Ker ga ne morem spremeniti, sem se zavlekla v svoj zasebni prostor, v kate­ rem ni televizije, časopisov, agresivnih portalov … med prijatelje in knjige.« Mirjana Đurđević

Igor Marojević Beograd

je za pisanje proze dobil več štipendij (LCB, ProHelvetia idr.) in nagradi Stevana Pešića ter fonda »Borislava Pekića« za roman Žega, ki je uvodni del njegove predvidoma petdelne Etno-fikcije. Pred kratkim je izdal drugi roman z naslovom Šnit. Marojević piše tudi urbane zgodbe iz sodobnega vsakdana Beograda in Barcelone (romana Dvadeset četiri zida in Parter, knjiga kratkih zgodb Mediterani, drami Nomadi in Bar sam svoj čovek).

Krisztina Tóth Budimpešta

Jelena Lengold Beograd

je pesnica, pripovednica in romanopiska. Za pesniško zbirko Sličice iz života kapelmajstora je prejela nagrado Đure Jakšića. Za knjigo Vašarski mađioničar je prejela nagrade Žensko pero, nagrado Biljane Jovanović in Zlatni Hit Liber. Delala je kot koordinatorka projektov humanistične akademije Nansenskolen v Lillehammerju na Norveškem. Je letošnja dobitnica Evropske nagrade za književnost, ki jo podeljuje Evropska unija. Nagrado je prejela za knjigo Vašarski mađioničar.

Mirjana Đurđević Beograd

je doktorica tehničnih znanosti in profesorica na visoki gradbenogeodetski šoli v Beogradu. Za Ribje teorije dedka Ranka je leta 2004 prejela nagrado Žensko pero.

Napisala je romane Tretji sektor ali samska ženska v tranziciji, Aždajin nasmeh, zgodovinsko metafikcijo Čuvaji svetinje ter Kaja, Beograd in dobri Američan. Za slednjega je leta 2009 dobila regionalno nagrado Meše Selimovića za najboljši roman, objavljen v prostoru Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Črne gore.

László Szilasi Szeged

je literarni zgodovinar, kritik, prozaist. Profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Szegedu.

Raziskuje staro madžarsko poezijo, madžarsko prozo 19. stoletja in sodobno književnost. Njegov prvi samostojni roman Harfa svetnikov je izšel leta 2010 pri založbi Magvető.

je pesnica, pisateljica, prevajalka. Leta 1996 je prejela nagrado Graves in nagrado Tiborja Déryja, za književno prevajanje nagrado Attila Zoltána, leta 2000 pa nagrado Attila Józsefa. Leta 2001 je izšla njena zbirka Snežni prah, za katero je istega leta prejela agrado Istvána Vasa. Leta 2005 je prejela za zbirko Jokava ponjava Nagrado pisateljev, istega leta pa še nagrado Gemini. Leta 2009 so nagradili njeno dosedanje pesniško, prozno in prevajalsko delo z Lovorjevim vencem Republike Madžarske.

»V naših družbe­ nih življenjih nas je lahko strah neumno­ sti, podkrepljene s politično močjo in tako široko nasta­ vljivostjo distribucije informacij, da so nji­ hove najnevarnejše oblike zelo ozke in strogo določene, to­ rej v skladu z naravo neumnosti.« Igor Marojević

16 17

intervju meseca

Ivica Buljan

»Če se reče, da ima vsak režiser svojega pisca, je to v mojem primeru zagotovo Koltès« foto darko tomaš

I

vica Buljan 21. junija na oder oz. v ambient tovarniške hale v Kidričevem ponovno postavlja komad BernardMarie Koltèsa, tokrat njegovo kanonsko dramo V samoti bombaževih polj. Z režiserjem smo se pogovarjali o velikem in usodnem avtorju druge polovice 20. stoletja, osebni režijski poetiki in specifikah uprizoritve.

»Predstava se osredotoča na željo po globini, ljubezni, po stiku z nekim Drugim, h kateremu stegu­ jemo roko, ki pa se na drugi strani ne­ nehno izmika. Za izvedbo smo izbra­ li največji možen prostor, tovarniško halo v Kidričevem, da bi postavili komad, ki je na neki način sinonim minimalistične drame. Imamo dva junaka, ki se nahajata na majh­ ni razdalji, mi pa ju postavimo v hangarski prostor.

Prav ta paradoks, ta ambivalentnost je po mojem mne­ nju značilna za predstavo.«

S pripravo predstave V samoti bombaževih polj se ponovno vračate k delu Bernard-Marie Koltèsa, ki predstavlja že nekakšno stalnico v vašem režijskem delu. Zakaj prav Koltès?

S Koltèsom sem se v pravem smislu seznanil tik po njegovi smrti. V Franciji je bil takrat sicer že etabliran dramski pisec s paradoksalno usodo zakletih pesnikov, kot sta tudi Rimbaud ali Byron, ki slavo in afirmacijo doživljajo po svoji smrti. Prva dva komada, ki sem ju bral in hkrati prevedel v hrvaščino, sta bila V samoti bombaževih polj in Roberto Zucco.

Obe deli sta me izjemno fascinirali in zdelo se mi je, da se v dramskem pisanju že dolgo ni zgodilo nič tako močnega in novega, kot je bil takratni Koltèsov meteorski gledališki vzpon. Po eni strani me pri njem privlači klasična dramska zgradba. Sledimo mu lahko v liniji velikih dramatikov, kot so bili v Franciji Molière, Racine ali Corneille. Po drugi strani ga najdemo tudi v tradiciji nemških klasičnih pesnikov od Heineja do Kleista. Po tretji pa je Koltès seveda avtor s konca dvajsetega stoletja, pisec popularne kulture, ki se nenehno nanaša tudi na popkulturo v najširšem smislu, od popularnih filmov, kot so kung fu filmi, do plesnih filmov z Johnom Travolto in klasičnega filma Tarkovskega vse do rock glasbe.

In če smo še bolj natančni, je zanj pomembna tudi francoska rap glasba – nova forma, ki se je pojavila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in ki izhaja iz afriške kulture. Pomembno vlogo je odigral še Bob Marley z reggaejem. Ko vse te reference postavimo drugo ob drugo, dobimo fantastičen avtorski svet,

Tanja Petrič

v katerem se protagonisti sprehajajo od Racina do Bruca Leeja, kar lahko za nekoga, ki ne pozna Koltèsa, deluje celo paradoksalno.

V prvi fazi svoje preokupacije z avtorjem sem se ukvarjal z njegovimi klasičnimi deli, kot je Noč čisto na robu gozdov, ki je pravzaprav njegov prvi klasični kanonski tekst. Potem so sledila besedila V samoti bombaževih polj, Dvoboj med črncem in psi, Zahodni privez, Vrnitev v puščavo in Roberto Zucco.

Po tej »kanonski« fazi sem se nato, ko sem že dobro poznal njegov svet, začel ukvarjati in iskati njegova manj poznana, mladostniška dela, ki jih je pisal med sedemnajstim in petindvajsetim letom starosti.

Zadnjih deset let pa se enakovredno ukvarjam tako s poznejšimi, zrelimi deli kot s tistimi iz zgodnjega obdobja. Zame Koltès ni zanimiv le kot dramatik, ampak tudi kot esejist. V zadnjih letih so me fascinirala pisma, ki jih je posthumno objavil njegov brat François Koltès in iz katerih je mogoče rekonstruirati po eni strani seveda zanimivo intimno zgodbo, po drugi pa izjemno artikuliranost tega velikega umetnika, ki kaže, da ni bil inovator le v dramaturgiji, ampak tudi v režiji. Njegovo delo je vplivalo na moj režijski kredo z načinom, kako montira prizore in kako prehaja iz enega sveta v drugega. Če se reče, da ima vsak režiser svojega pisca, je to v mojem primeru zagotovo Koltès.

Svojo t. i. linijo Koltès ste začeli z uprizoritvijo Noč čisto na robu gozdov, ki je doživela premiero leta 1999. Kam bi tematsko glede na avtorjev opus umestili dramo V samoti bombaževih polj?

Ta dva teksta sta si v nekem smislu komplementarna. Predstava Noč čisto na robu gozdov, s katero smo odprli vrata Mini teatra, je solilog in je pisana v ritmu enega stavka. Pri besedilu V samoti bombaževih polj pa gre za dialog. Govora je o dilerju in klientu. Če ob tem upoštevamo Koltèsovo biografsko ozadje, se je

iN

TE R

V

ju M ES

a

EC

intervju meseca

izjemno navdušil nad New Yorkom. Rojen je bil v Metzu, študiral je v Strasbourgu, od tam je šel v Pariz in do takrat se mu je zdelo, da sledi ustaljeni poti slehernega provincialca.

Toda soočenje z New Yorkom je zanj pomenilo novo odkritje sveta. Nekega večera je v hangarju v zahodnih dokih New Yorka srečal dilerja, ki mu je ponujal vse vrste drog. In ko jih je Koltès zavrnil, je ugotovil, da diler kljub temu zahteva plačilo. Čeprav ni šlo za dejanski nakup, je sama situacija srečanja izzvala neke vrste trgovsko razmerje. Ta začetna newyorška slika se je v njegovi interpretaciji pretvorila v klasicistični dialog, ki je morda najbolj dovršeno dramsko delo zadnjih desetletij 20. stoletja, ker po eni strani rekonstruira klasično, poetično lepoto, v kateri najdemo racinovske in rimbaudovske prvine, po drugi strani pa na poetičen način tematizira kapitalistično družbo, zasnovano na principu ponudbe in povpraševanja. Do konca ne vemo, kaj diler pravzaprav ponuja, in niti, kaj si klient želi.

Cel dialog se vrti okrog tega, da diler želi najti, odkriti, dojeti kupčevo željo, kupec pa z druge strani poskuša izvedeti, kakšna je roba, ki jo diler prodaja. Tako lahko po eni strani govorimo o zelo konkretnem tekstu, kjer imamo občutek, da sodelujemo pri neki borzni transakciji, po drugi strani pa gre za neki retoričen, poetičen pesniški napuh, ki tekmuje v boljši predstavitvi svoje želje oz. blaga.

Toda zdi se, da se njegova »kanonska« dela povezujejo še v specifičnem, ponavljajočem se nizu motivov …

Res obstaja cela serija identičnih motivov, ki se vzporejajo in vedno znova pojavljajo v različnih oblikah. Noč čisto na robu gozdov je prvi komad v tej liniji. Ključni deli njegovih dram se odvijajo ponoči, v nekih specifičnih prostorih, kot so hangarji ali skrivni deli ulic, torej mesta, kjer se ponavadi nahajajo marginalci. Večina njegovih junakov pripada revnemu družbenemu obrobju, lumpenproletariatu. Že sama podoba dilerja asociira na temnopoltega človeka, tako delujejo tudi bombaževa polja, ki spominjajo na ameriški temnopolti jug, v glasbenem smislu pa na petje teh poljskih delavcev. Njegov seznam obstrancev je dolg.

Kako ste se lotili uprizoritve glede na ostala Koltèsova dela, ki ste jih postavljali na oder? Če pomislim na predstavo Sallinger ali izpeljavo le-te, Ma in Al, me je po eni strani

včasih pri njem privlačilo raziskovanje performativnega in telesnosti. Tovrstne predstave so se primikale k fizičnemu gledališču, k zmesi igranja, performansa in glasbene drame. V drugi model pa spada predstava Pijani proces, ki sem jo pripravljal v Veliki Gorici pri Zagrebu. Gre za adaptacijo Zločina in kazni Dostojevskega, ki je najbolj klasična predstava avtorjeve narativne linije. Zdi se mi, da ti dve začrtani in zelo različni liniji še najbolj natančno izrisujeta moje ukvarjanje s Koltèsom. Z Bombaževimi polji poskušam tokrat najti ničto stopnjo in izhajam iz nepoznane bele praznine, v kateri nisem več skoncentriran niti na fizično, telesno plat niti na izpisovanje narativnosti. Zdi se mi, da gre tukaj za obravnavo teksta na način rock poezije, še najbolj podobne poetiki Jima Morrisona. V izvedbi bosta sodelovala dva glasbenika, Alen in Nenad Sinkauz, ustvarjalca ambientalne zvočne slike, ki bo ves čas spremljala besedilo. V poenostavljenem smislu bi lahko predstavo imenoval kar predstava-koncert.

Zvočnost, polifonija besedila se tukaj najbolje odraža v zvočni interpretaciji, v nekakšni zvočni performativnosti.

V samoti bombaževih polj je besedilo, ki se izjemno prefinjeno in v nekem smislu subverzivno ukvarja s tržnimi razmerji med kupcem in prodajalcem. Kakšen naboj ima besedilo za današnjega, »kriznega« gledalca? Že nekajkrat pred tem so mi ponudili, da bi uprizoril Bombaževa polja, vendar sem se sprva malce prestrašil pretirane odmevnosti in popularnosti besedila. Sčasoma in z izkušnjami s Koltèsovimi drugimi deli pa sem v nekem trenutku začutil, da je čas za omenjeno besedilo dozorel. Po eni strani z njim gradim most do prvega komada, Noč čisto na robu gozdov, po drugi pa sem poskušal povezati Roberta Waltla, ki je igral junaka omenjenega soliloga, z Markom Mandićem, ki je sodeloval v predstavi Ma in Al iz zadnjega obdobja Mini teatra. Začutil sem, da si želim ta

»Ko vse te reference postavimo drugo ob drugo, dobimo fanta­ stičen avtorski svet, v katerem se protagonisti sprehajajo od Racina do Bruca Leeja, kar lahko za nekoga, ki ne pozna Koltèsa, deluje celo paradoksalno.«

dva igralca, ki sta emblematična tako za Mini teater kot za moje delo z igralci nasploh, združiti v njuni skupni izkušnji s Koltèsom. Gledalci naj bi uživali v posebni glasbi, ki jo lahko ta dva igralska glasova posredujeta besedilu. Predstava se osredotoča na željo po globini, ljubezni, po stiku z nekim Drugim, h kateremu stegujemo roko, ki pa se na drugi strani nenehno izmika. Za izvedbo smo izbrali največji možen prostor, tovarniško halo v Kidričevem, da bi postavili komad, ki je na neki način sinonim minimalistične drame. Imamo dva junaka, ki se nahajata na majhni razdalji, mi pa ju postavimo v hangarski prostor. Prav ta paradoks, ta ambivalentnost je po mojem mnenju značilna za predstavo.

Do svojega režijskega dela ste prišli skozi »stranska vrata«. V Zagrebu ste študirali politične vede, komparativistiko in francoščino. Kako sta omenjeno študijsko zaledje in kasnejša dramaturška izkušnja vplivali na vaš režijski kredo?

Velikokrat so mi res rekli, da se moj režijski opus v avtorskem smislu precej razlikuje od repertoarja drugih režiserjev. Namreč, zelo redko se lotim besedil iz tako imenovane meščanske dramatike – tukaj mislim na drame od konca 19. stoletja, kot se razume naturalistična dramatika. Moji avtorji prihajajo iz fundusa, ki ga ponuja komparativistika. Zanima me predvsem metajezik, kot ga ustvarjajo Marina Cvetajeva, Pier Paolo Pasolini, Heiner Müller, Elfriede Jelinek in seveda Koltès. Tovrstno gledališče je drugačno od »repertoarnega«, ki ima odmerjene in pogojene narativne, prostorske in metodološke pristope. Našteti avtorji se temu zavestno izmikajo. Gre za polifona besedila, ki se v režijskem smislu izpisujejo sama in s tem odpirajo nesluteno interpretativno polje, ki režiserju vsakokrat ponudi mnogo več svobode za avtonomen avtorski izraz.

Sam velikokrat material za predstavo najdem tudi v teoretskem besedilu, dnevniku ali v poeziji, kar se morda razlikuje od kolegov, ki imajo za sabo tradicionalno izobraževalno pot študija režije, s katerim so osvojili drugačno kodifikacijo. Moj pristop k besedilu je morda bolj heterogen in ni nujno obremenjen z dramskim. Ob tem mi pa komparativistika pomaga tudi v analitičnosti, pri dramaturgiji. Zame analiza besedila predstavlja organski del procesa priprave sleherne predstave. ▪

18 19

UNIVERZA

Raz-umeti RAZ:UM ŽIGA BRDNIK

R

azum je pojem, ki je zaznamoval filozofijo, znanost in umetnost od vsega začetka verjetno bolj kot ka­ terakoli drug pojem in s svojo novoveško paradigmo vladarja nad človekovim telesom in naravo usodno vplival na kulturno podstat bliskovitega razvoja človeštva v stoletjih po svojem ustoličenju. Dualizem novoveških racionalistov, ki so potegnili strogo ločnico med razumom in telesom, postavili jasno hierarhijo v njunem razmerju in razglasili vse nerazumno za neresnični privid, je sicer filozofsko že zdavnaj presežen, a njegove posledice v duhovni krajini modernega človeka in družbe še danes ostajajo neizbrisne. Odnos do narave, fizičnega, telesnega, čutnega ostaja še vedno zapostavljen v primerjavi z vseprisotnostjo tehnologije in znanosti, ki koreninita prav v v tem ozkem pojmovanju razuma. Mnogi poudarjajo, da je prav v tem jedro globalne krize, ki smo ji ravnokar priča in bo po vseh indicih znova in še huje udarila, če problema ne zajamemo v njegovem bistvu. Ključno vlogo tukaj pa igra prav hladni, presojajoči razum, ki želi celotni spekter in bogatost človeškega in drugih bitij podvreči togim pravilom logike, v 20. stoletju pa nam ga je uspelo vsaj delno celo prenesti iz človeškega bitja v novo tehnologijo robotov in strojev ter ga tako

dokončno osvoboditi človeške telesnosti.

Univerza v Mariboru si je prav ta pojem, ki predstavlja tudi enega od temeljnih stebrov univerze kot take, izbrala za razvoj nove paradigme razvoja akademske in znanstvene skupnosti. Odpirati želi presečišče med znanostjo, umetnostjo in gospodarstvom, razum približati še drugi, intuitivni plati ter ga tako tudi samega osvoboditi ozkih okvirjev svoje logike.

Probleme želi reševati na polju dialoga, ki ne izključuje nobene človekove sposobnosti in nobene skupine ljudi, ki jo razvija, ter tako morda najti tudi drugačno pot iz krize, uravnoteženo z zornimi koti vseh vpletenih, ne le ekonomistov, birokratov in tehnokratov. Predvsem pa želi spodbuditi živahno brbotanje idej, ki se srečujejo, bojujejo in oplajajo na tako širokem polju, in tako znanost in visoko šolstvo približati globalnemu hiperkomunicirajočemu svetu, ga hkrati reflektirati in tudi izboljševati. To zajema beseda Raz:um, ki se sicer že nekaj časa pojavlja v mariborski akademski skupnosti, pomeni pa kratico Raziskovalno-razvojno in umetniško središče Univerze v Mariboru.

V letu 2012, ko Maribor prestoluje evropski kulturi, je univerza našla priložnost, da projekt s tem imenom požene v tek in tako mobilizira vse svoje kreativne in znanstvene potenciale, da ustvari prostor, kjer se bodo v dialogu srečevala, oplajala in dopolnjevala področja znanosti, visokega šolstva, umetnosti in gospodarstva. »RAZ:UM je zavod, ki mu Univerza v Mariboru namenja osrednjo vlogo pri vzpostavljanju aktivnega inovacijskega ekosistema za prenos in implementacijo idej iz univerze v okolje. Njegova dejavnost je zasnovana skozi štiri razsežnosti oziroma funkcije: organizacijsko – identifikacijska točka inovativnega okolja UM

in oblikovanje ter vodenje konzorcija tega okolja; vsebinsko – iLabs (idejni laboratoriji in ateljeji), vpeljava ArtScience koncepta skozi poletne šole, razvojne projekte, klub RAZ:UM in projekte v okviru EPK; komunikacijsko – znamčenje in medijska odmevnost UM skozi delovanje projekta; in infrastrukturno – zasnova, vzpostavitev in upravljanje bodočega znanstveno-tehnološkega parka UM ter implementacija znanstvenoraziskovalne strategije UM na področju inovacij in prenosa znanja,« nam je razložil direktor projekta dr. Dean Korošak.

Skozi koncept projekta Raz:um nas je popeljalo njegovo predavanje, ki ga med naborom številnih zanimivih videov s seminarjev Out of the box (Izven škatle) pod naslovom Kaj je Raz:um? lahko najdete tudi na Youtubu. »Univerza je to polje odprla zato, da najbolje izkoristi svoje potenciale in pride v stik z okoljem zunaj univerze – gospodarstvom, uporabniki, mestom, regijo in širše. Raz:um je zelo podoben start-up podjetju, ki zgolj z osnovno idejo začenja iz nič. Če bi ga primerjali s procesom nastanka takšnega podjetja, smo zdaj v drugi fazi, ko predstavljamo svoj »prototip« – najmanj, kar lahko pokažemo, a se nekomu še zdi uporabno. V nadaljnjih fazah sledi najprej bootstrap oziroma ponavljanje ciklov, da pridemo do boljšega produkta in posledično v naslednjih fazah do kupcev, investitorjev in rasti,« je profesor Korošak pojasnil proces razvoja projekta. In prototip predstavljajo prav tovrstni seminarji Out of the box, ki so del projekta, velika istoimenska konferenca, ki je potekala v maju, hiša znanosti, hiša arhitekture, številna predavanja in seminarji, umetniški projekti in intervencije ter številni drugi manjši projekti, ki jih univerza izvaja v okviru evropske prestolnice kulture. »Vemo tudi, kdo so naši kupci, vemo, kdo bi radi bili investitorji in vemo, da moramo rasti predvsem v smislu novih idej in inovacij.« Metaideja projekta je gojenje kulture inovacij in ustvarjanja novih idej, da na univerzi zaživi ekosistem inovacij, se generira znanje, da se ideje razvijejo do konca, do produktov za uporabnike. Raz:um s tem namenom razvija prostor, kjer bi nudil študentom in raziskovalcem okolje, da lahko svojo ustvarjalnost izkoristijo do konca brez ovir, formalnosti, papirologije. »Prepričani smo, da je v Mariboru in regiji ujete veliko kreativne energije in ravno

UNIVERZA

zato je delovanje RAZ:UM-a na prepletu znanosti in umetnosti usmerjeno k skupnosti. To določa RAZ:UM kot pomembno točko socialne mreže mesta in regije.« Ideje skoraj nikoli ne živijo same in so vedno v stiku z drugimi idejami, zato potrebujejo prostor, kjer se najdejo na istem mestu in se kombinirajo, transformirajo in oblikujejo v nove ideje in inovacije. »Dobra analogija za tak prostor je vrt, kjer skrbimo, da ideje rastejo. Čez čas se vrt napolni z idejami in bistveno je, da vsem tem idejam seveda ne bo uspelo, ampak tudi tiste, ki propadejo, tvorijo humus za druge ideje, ki tam rastejo. Potrebno je torej spremeniti miselnost, da neuspela ideja pomeni popolni neuspeh, zato potrebujemo okolje, ki nas bo spodbujalo k temu, da nas ni strah neuspelih idej. Ko dosežemo, da je vrt dovolj poln, se bodo ideje gotovo uspešno prijele in se razvile v mala podjetja ali enote, ki jim bo sistem Raz:um omogočil, da preživijo z vrsto drugih mehanizmov, ki jih imamo na univerzi v okviru inovacijskega ekosistema,« je dr. Korošak pojasnil dvopičje v imenu Raz:um, ki je sestavljeno iz polnega in praznega kvadratka – »vrtička«, da nas spomni, kako je treba gledati na razvoj idej in na njihovo genezo.

Univerza se s tem multidisciplinarnim projektom tudi aktivno vključuje v iskanje rešitev za nastalo ekonomsko in družbeno krizo, nadomestiti pa želi tudi boleče finančne reze v javna sredstva za znanost in umetnost. »RAZ:UM je vsekakor mišljen kot eden izmed odzivov in odgovorov Univerze v Mariboru na sedanjo krizo in zmanjševanje javnih finančnih sredstev za visokošolstvo in znanost. Varčevalni ukrepi bodo zagotovo vplivali na dinamiko zagona projekta, vendar pa želi univerza ravno skozi njegovo delovanje v sedanjih razmerah pokazati, da ima vizijo in dokazati s svojim delovanjem, da je danes nujno investirati v znanje in ustvarjalnost.« Univerza se v ta namen povezuje tudi s projektom »artscience prize« (umetniškoznanstvena nagrada), katerega začetnik je Dave Edwards z univerze Harvard in združuje povezane »artscience« laboratorije v Ameriki in Evropi. Ta nagrada poteka kot tekmovanje, v okviru katerega se enkrat na leto razpiše problem oz. ideja, ki jo nato različne skupine poskušajo rešiti. »Naš namen je, da se tej mreži pridružimo in postavimo takšno točko »artscience« tudi v Mariboru v okviru Raz:uma,« je zaključil naš sogovornik.▪

Struktura Raz:uma

K

ot se za razum spodobi, je jasno in točno strukturiran. Sestavlja ga 5 glavnih projektnih sklopov, ki se nato še naprej pletejo v mrežo manjših projektov, intervencij, predavanj in drugih dogodkov.

Doslej najbolj odmeven in aktiven je bil projekt Out of the Box (Izven škatle), ki je sestavljen iz serije seminarjev in konferenc, tema pa je v prvi vrsti povezovanje kulture, znanosti in gospodarstva. Istoimenski seminarji potekajo že od lani in gostijo na eni strani eminentne strokovnjake z raznih področij, dajejo pa tudi priložnost neuveljavljenim imenom, da predstavijo svoje uspešne prakse in zanimive ideje.

Vse dosedanje seminarje si lahko ogledate tudi na Youtubu. V okviru projekta bo 22. junija v stavbi rektorata potekala tudi konferenca »Ali govorijo gospodarstvo, znanost in umetnost isti jezik?« z zanimivimi gosti, kot so: menedžerka Danica Purg, violinist Miha Pogačnik, direktorica festivala Maribor Brigita Pavlič, režiser Rudi Uran, pesnik Rok Vilčnik, pisatelj Andrej Detela in drugi.

Osnovni namen Hiše znanosti je vzpostavljanje večje povezanosti med socialnim tkivom mesta in širše regije ter znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, med katerimi najpomembnejše mesto zaseda Univerza v Mariboru (UM). Program dejavnosti s predavanji, okroglimi mizami, predstavitvami idej, poskusi, projekti, raziskovanjem in intervencijami bo poskušal spodbujati odziv in aktivno vključevanje kar najširše javnosti v družbenem okolju, pri čemer je poseben poudarek na študentih in mlajši populaciji. Posebno mesto v delovanju ima tudi izboljšanje digitalne podobe Maribora in povezovanje vsebin Evropske prestolnice kulture z novimi tehnologijami in aplikacijami. Locirana je na mariborskem Glavnem trgu.

Umetnost: ZDAJ se vsebinsko deklarativno osredotoča na nastanek Akademije za umetnosti ter zato pomeni uvodni takt in afirmacijo nove, izjemno pomembne članice UM, saj bodo ravno z njeno vzpostavitvijo v prihodnjih desetletjih zagotovljeni trajni pogoji ter infrastruktura za kvalitativno rast umetnosti in kulture v regiji in širše. Ta sklop se dalje deli na

Interier, ki predstavlja delo priznanih umetnikov iz akademske skupnosti Univerze v Mariboru, in Eksterier, ki bo v obliki prostorskih postavitev, angažiranih dogodkov, prostorskih intervencij, razstav, delavnic in razprav v juniju, juliju in avgustu 2012 potekal v neposredni bližini rektorata in njegovi okolici. Študentska oaza kulture (ŠOK) prinaša študentsko in mladinsko kulturo in nov, drugačen pogled nanjo. Njen namen je spodbujanje ustvarjalnosti ter mladih in študentom prek različnih delavnic, natečajev in javnih debat omogočiti intelektualni razvoj tudi izven študijskih klopi.

Deluje po principu študenti za študente, kar krepi medsebojne odnose med različnimi študijskimi smermi. Zelo zanimiv projekt v okviru ŠOK-a so Sreče-valci, intervencija ekipe mladih študentov, ki razkropljeni po mariborskem mestnem jedru naključnim ljudem naklanjajo majhne prijaznosti (pozdrave, nasmehe, objeme, pomoč ob morebitnih težavah, zavetje dežnika ob padavinah itd.) in so jim na razpolago za pogovor.

Hiša arhitekture Maribor (HAM) v sodelovanju z drugimi združenji arhitektov v državi in širši regiji skrbi za predstavitve in promocijo sodobne arhitekture, Mariboru pa na Mladinski cesti 3 v središču mesta ponuja prostor za razstave, posvete in predstavitve vsebin, povezanih s sodobno arhitekturo in prostorom. Skozi leto so v matičnem razstavišču in na drugih lokacijah po tematskih sklopih predstavljeni tako študentski projekti kot projekti in izvedena dela neuveljavljenih ter že uveljavljnih arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev iz partnerskih mest EPK in širše regije. V želji po čim širši dostopnosti dela HAM pa bodo razstave, predstavitve in spremljajoče publikacije dostopne tudi na medmrežju.

Aktivno bosta z več projekti sodelovali tudi Filozofska fakulteta UM in Univerzitetna knjižnica Maribor, ki se bosta osredotočili na humanistično plat Raz:uma. ▪

Več o projektih in dogodkih najdete na spletni strani raz.um.si/epk2012.

UNIVERZA

21

»Akademija za umetnost je civilizacijska nuja« ŽIGA BRDNIK foto VALESKA RIMELE 1

E

den od nosilnih projektov v okviru Raz:uma je »Umetnost: ZDAJ«, ki ga vodi dr. Oto Rimele. Pogovor z njim odpira nekatera ključna vprašanja na področju akademske umetnosti v mestu in na univerzi, predvsem nikoli realizirano ustanovitev akademije za umetnost na Univerzi v Mariboru.

Na to opozarjate z »interiernim« programom na rektoratu in »eksteriernim« v njegovi okolici. Lahko razložite koncept tovrstne zastavitve programa in njegovo navezanost na problem umetniške akademije? »Profesorji s področja umetnosti, renomirani ustvarjalci v ožjem in širšem okolju v Mariboru aktivno delujejo že desetletja na Oddelku za likovno umetnost in glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in prav je, da se univerza in mesto zavesta, da premoreta tovrstne ustvarjalce, ki pa delujejo v zelo omejem okolju in znanja ter izkušenj ne morejo v polni meri predajati na prihajajoče generacije. Sklop projekta »Umetnost: ZDAJ – Interier« opozarja prav na to. Rektorat je z arhitekturnega vidika doslej nedokončana zgodba, saj je arhitekt Podrecca predvideval umestitev umetniških del, kar se doslej trajno še ni uresničilo. To smo želeli preseči in povabili omenjene ustvarjalce, ki bodo pokazali možne vsebinske interpretacije ideje univerze kot take s svojimi unikatnimi prostorskimi umestitvami. Pri tem sklopu

»Tisti, ki razmišljajo samo o profitu in denarju, ne morejo dojeti, da umetnost ni stroj za množenje denarja, ampak prinaša duhovne kvalitete, za kar pa mora biti človek tudi do­ volj občutljiv in svoboden.«

Poglavitni namen projekta je opozoriti na to, da Maribor kot univergre torej bolj za komunikacijo z obiskozitetno mesto in prestolnica kulture valci rektorata, akademiki in delavci na ne premore umetnostne akademije.

Univerzi v Mariboru. Po zaključku razstave bo notranjščina rektorata ponovno prazna.

Kaj mestu in univerzi manjka brez tovrstne institucije? »Umetnost: ZDAJ – Eksterier« pa je sklop »Osnovni namen EPK je na področju projektov, bolj usmerjenih v urbani prostor umetnosti ustvariti trajno infrastrukmesta. Prinaša več informacij o delu štuturo, kar se bo z novimi galerijami in dentov in je v znamenju večjih projektov, drugimi prizorišči tudi uresničilo, a brez ki bi prispevali k popularizaciji študentske akademske in pedagoške infrastrukture in akademske ustvarjalnosti v širši javnov obliki umetniške akademije le delno. sti. Zastavljeni so tako, da privzemajo podobe prostorskih postavitev, angažiranih Gotovo bi ustanovitev tovrstne institucije pomenila trajno umestitev umetnosti dogodkov, prostorskih intervencij, razstav, na univerzi in v mestu, kar bi prineslo delavnic, razprav, tiskovin in medijskih vedno živo in aktualno mednarodno izdogodkov ter interaktivno vključujejo menjevanje idej in kreacij med umetniki, ustvarjalnost in prispevek študentov.« akademiki in študenti. Če se ne gremo le prazne »bajte« umetnosti in kulture, jo je treba napolniti z živim procesom Dr. Oto Rimele je priznan mariborski umetnik in renastajanja umetnosti in možnostmi dni profesor za risbo in slikanje na Pedagoški fakulteti študija le-te. Vsaka univerza v večjem Univerze V Mariboru. Je sodobitnik Glazerjeve listine in mestu ima razvito umetniško izobražedobitnik nagrade Prešernovega sklada za slikarsko razstavanje, Maribor pa ne premore niti enega vo Iluminacije. Projekt, ki je nastajal vse od leta 2001, je programa na tem področju. Prav je, da se bil leta 2003 realiziran v samostanski cerkvi razstavišča končno ustvari institucija, ki je običajna Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Kot likovni ustvarjalec v normalnih civiliziranih okoljih, in šele je svoje delo predstavil na številnih samostojnih in skupins tem bi se zaključil krog izobraževanja skih razstavah doma in v tujini, problematiko likovnega v mestu in postavilo celovito pedagoško izraza pa je esejistično obravnaval v več strokovnih prispevkih. V letu 1999 in lani ponudbo. Življenje ni samo tehnika ali je razstavljal v beneški Galeriji A + A. Leta 2000 so bila tri njegova dela uvrščena humanistika, ampak tudi umetnost.« v zbirko Umetnostne galerije Maribor, kjer je pripravil tudi prostorsko postavitev skupaj z avstrijskim umetnikom Ferdinandom Penkerjem. V letu 2002 se je predstavil tudi španskemu občinstvu z razstavo Pinturas v Valenciji, in sicer v galeriji Charpa. Je tudi soustanovitelj in dolgoletni kitarist legendarne mariborske skupine Lačni Franz, bil pa je tudi član skupine Laibach. ▪

UNIVERZA

Umetnost: ZDAJ - Interier 1 PETRA VARL 2 DRAGICA ČADEŽ 3 OTO RIMELE

3

»brainstormingih« v Kibli, od takrat naprej pa se je za njeno realizacijo postorilo zelo malo. Vsi so vedeli za to idejo, a niso se odločili za njen razvoj, saj smo dobili le manjša sredstva za njen prikaz v javnosti. Čudi me, da ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo, niso zaznali potenciala, ki bi ga akademija prinesla.«

2

Ali so že vidni rezultati akcij in se pri ustanavljanju akademije že kaj premika? »Zelo pomembno je, da je javnost in celotna okolica pripravljena sprejeti idejo o akademiji. Že nekaj let prejemamo veliko pisem podpore od raznih institucij in posameznikov, a to ni dovolj. Tisti, ki razmišljajo samo o profitu in denarju, ne morejo dojeti, da umetnost ni stroj za množenje denarja, ampak prinaša duhovne kvalitete, za kar pa mora biti človek tudi dovolj občutljiv in svoboden.

Glede na težko finančno situacijo je prevladujoče mnenje še vedno naklonjeno zmotnemu prepričanju, da stroški za akademijo niso potrebni in da študija umetnosti in tovrstne identitete ne potrebujemo. Bojim se, da mogoče ideja o akademiji zaradi tega še ni dovolj zrela, saj tudi v določenih krogih univerze še vedno ni posluha zanjo. Najslabše je, da študentom zaradi tega odrekamo možnost izobraževanja na umetniškem področju, kar je v razvitem evropskem okolju civilizacijska nuja. Tudi EPK akademije ni posebej vključeval v svoje projekte. Ideja je bila predstavljena na prvih

Projekt »Raz:um«, pod katerega spada Umetnost: ZDAJ, je nasploh zastavljen kot poskus združevanja potencialov umetnosti, znanosti in gospodarstva.

Vidite v njem več upanja za prihodnost akademske umetnosti v Mariboru? »Če bo Raz:um deloval in razumel naravo umetniškega početja in če bo sposoben speljati komunikacijo na relaciji znanost – umetnost, se bo v prihodnje lahko kaj premaknilo. Pomembno se je zavedati, kje je umetnost močna in kaj lahko prinese v tem presečišču različnih področij. Ne želim, da je samo zlorabljena za določene namene, ampak da ima enakovredno mesto in da lahko umetniki predstavijo svoje izkušnje ter možnosti, kako lahko umetnost deluje znotraj določenega multidisciplinarnega problema ali projekta. Znanstven projekt brez umetniškega momenta je lahko močno okrnjen. Upam torej na stalno komunikacijo, enakovrednost, dialog med obema področjema. Gole ideje marsikdo razume različno in šele ko se bo ponudila možnost neposrednega sodelovanja na konkretnem projektu ali primeru, se bo pokazala prava možnost za dialog in povezovanje. Torej, moramo se šele naučiti komunicirati tako, da bo prišlo do rezultatov, in preteklo še bo kar nekaj časa, preden pridemo do te točke.« ▪

»Učenje in pošteno delo sta zgolj za tepce,« je duh časa povzel anonimni forumski komentator. 'Med mafijo, korupcijo, zvezami in prednostmi sem bil z diplomo, v katero sem vložil toliko časa in denarja, kot zadnji naivec,' pravi lik iz Lujanovićevega romana. Neki maturant je bil na državnem tekmovanju iz zgodovine kaznovan, ker je preveč vedel; ko je bil vprašan, naj kronološko uredi posamezne dogodke, je pri strani zapisal tudi (pravilne) letnice, za kar je izgubil nekaj točk in prvo mesto z utemeljitvijo, da se po testu ne čečka, smo nekaj dni nazaj brali v časopisu. Zakaj se torej čudimo, če so maturantje v Zagrebu in Splitu napisali dobesedno enake eseje o Balzacu, ker se vsega učijo na pamet, saj je tako ali tako vse povzeto na internetu. Če tako dolgo dajemo vedeti, da se znanje ne ceni, da posla itak ni ter da je lahek in hiter zaslužek celo na samem družbenem vrhu zaželena oblika 'poslovanja', sistem osnovnega in srednjega šolstva pa razvrednotimo tako, da kot učitelje nastavljamo tiste, ki niso imeli priložnosti za 'lahek zaslužek', zakaj pričakovati, da bo danes kdo bral Krleževe Zastave?

Apel dela profesorjev filozofske fakultete, da bo čez 15 ali 20 let Hrvaška ostala popolnoma brez intelektualne elite, sicer zveni katastrofično, a najbolj cinični med nami bodo rekli, da je tako povsem prav. To smo hoteli, to smo leta predano izgrajevali, vse ostalo bo za nas naredil neki veliki Big Brother – ste v tem šovu že kdaj koga videli s Krleževimi Zastavami? To, zaradi česar pa bo skrbelo nas, ki nas je leta skrbel 'beg možganov', bo odslej, ko možganov ne bo več, tako ali tako naša privatna stvar.« Jagna Pogačnik, Zagreb Iz Zagreba, naklepno I. P&R, 5. julij 2011

Vsa besedila lahko v celoti preberete na spletni strani www.zivljenjenadotik.si.

22 23

UNIVERZA

Peter Tomaž Dobrila

Javni sektor na nejavni način

O pismenostih in podobnih odvečnostih

T

oliko besed o javnem sektorju, kot da se želi prikriti dejstva. Kot da politika ne bi bila javni sektor. Kot da nihče v tej državi nikdar ni hodil v šolo, prebral kake knjige ali vsaj pogledal kake slikanice, obiskal kulturne prireditve, se srečal s kakšno umetnino, bodisi projektom bodisi objektom, si ogledal filma, bil v gledališču ali na razstavišču, v galeriji oz. muzeju, niti bil pismen. Pismenost, če pričnemo, je nedvomno kategorija, ki jo omogoča javni sektor in sproža naše najbolj elementarno javno delovanje – komuniciranje.

Pismenost, ki je v svoji osnovi, učimo se je pač najprej v vrtcu, dokler glavnina ljudstva ne postane pismena v osnovni šoli, javna kategorija, natančneje kulturna kategorija, saj se pismenosti naučimo iz slikanic in knjig, ki so po definiciji kulturne dobrine, tudi z umetniško vrednostjo, dokler je ne ugrabi država, ki skozi njo argumentira svojo razvitost in socialno uspešnost, in postane državna kategorija, ki na pismenosti utemeljuje svojo ekonomsko in družbeno situacijo. Tako iz kulturne kategorije nastane eden od ekonomskih kazalnikov razvitosti družbe oz. je celo verjetno najpomembnejši socioekonomski faktor, ki ga zajemamo tako na ravni Evropske unije kot v Organizaciji združenih narodov, ko nam rišejo sliko kontinenta in sveta.

Deloma alarmantne, za nekatere kar zaničljive so za državo novice o nizki pismenosti med njenim prebivalstvom, dasiravno bi lahko nadaljevali in se o pismenosti spraševali tudi drugače, denimo o znakovni, vizualni, glasbeni pismenosti ipd. Spet je naša pismenosti problematična, ko se znajdemo nekje v arabskih ali azijskih deželah, sredi

Jemna ali Omana, Kitajske ali Japonske, nekateri pa že v bližnjem sosedstvu, v Srbiji, Rusiji ali Armeniji, ugotovimo, da smo dejansko nepismeni.

Danes se vse bolj kot nujna zapoveduje digitalna pismenost, ki si jo spet lahko predstavljamo tako in drugače, poenostavljeno pa gre za obvladovanje sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), torej računalnikov, tablic, telefonov.

Po evropski strategiji razvoja informacijske družbe i2010 naj bi bilo do leta 2010 digitalno pismenih 95 % Evropejcev in Evropejk in Slovenija je po teh pokazateljih v evropskem povprečju, pri analogni – navadni – pismenosti pa celo v vrhu.

Zato dokaj čudno izzvenijo besede ministra dr. Žiga Turka, ki jih je izrekel za Večer: »Slovenija nadpovprečno veliko vlaga v izobraževanje, po splošni razvitosti je pa pod povprečjem.« Seveda bi ga bilo treba najprej vprašati, katere parametre je vnesel v boben, da je dobil rezultat, slabši od povprečja, in s katero metodo je prišel do takšnega rezultata. Toda ker je to pot izpeljal na temeljih izobraževanja, torej tudi znanosti in kulture, in nato prišel do razvitosti, bi lahko z obilo domišljije domnevali, da je s kulture prešel na ekonomijo. Ali so zraven tudi športni dosežki in se meri razvitost države po tem, kako daleč skačemo, mečemo kladivo ali s kolikšno hitrostjo pademo s Triglava in kakšen rezultat dosežemo na tekmi, zmagamo ali zgubimo, ali naj ostane neodločeno ...

A ker gre za zelo splošno trditev, bi si upravičeno želeli, da bi bila iz vložka v izobraževanje in primerjave s sorodnimi evropskimi državami, če so te sploh še lahko merilo, razvidna pozicija Slovenije, pa ne v športnem smislu, na katerem mestu smo, ampak v širšem, kakovostnem, po kulturi in splošni razgledanosti. Nato bi moral biti jasen konglomerat, ki tvori oceno »splošne razvitosti«, kamor zagotovo sodi tudi pismenost, vendar, zanimati nas mora, kaj še mečemo v to vrečo in kako se sodimo v (samo)podobi. Kateri so podatki o kakovosti našega življenja, tudi koliko kulturnih prireditev spremljamo, koliko umetniških del ustvarimo, koliko knjig preberemo, ali smo zadovoljni in je naš bivanjski standard dober oz. ali imamo možnost udejanjiti svoje ambicije in uresničiti svoje cilje itd?

Po tej poti se kaj hitro pokaže paradoks tak-šnega početja in analize razgalijo dejstvo, da je ekonomija ugrabila vse družbene podsisteme, med njimi tudi kulturo, izobraževanje, znanost in šport. Ekonomija nastopa kot ideologija 21. stoletja, katere kredo delovanja so samo sovražni prevzemi v širšem

pomenu besede, za katerimi ne ostane nič drugega kot puščoba najprej duhovnega, v končni konsekvenci pa še materialnega.

In to se nam dogaja danes. Ekonomija kot virtualna ujeda najprej izkljuva oči, nato še srce, dokler se ne loti preostalega telesa, da ostanejo samo kosti, ki jih razvršča po množičnih mučilnicah za globalno izkoriščanje v imenu produkcije. Naš planet se spreminja v tovarno zombijev brez volje in možnosti, ob poslušanju argumentov o preživetju in neomejenih možnostih, ki jih imamo na razpolago, od neomejene izbire naprej.

Pa naj bo izbira, da si kultura, umetnost in znanost ponovno izborijo pravico do eksperimenta. Kot je bilo npr. v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je bil eksperiment gonilo družbe. Danes je pragmatizem nadomestil eksperiment in stopil na osrednje mesto, da se nič več ne more zgoditi slučajno. Vendar je to čista prevara, ki smo ji priče v zadnjih desetletjih, saj se ne eksperimentira v okviru umetniških konceptov ali raziskovalnih laboratorijev, ampak je tak laboratorij za fizično in psihološko kapitulacijo postala kar celotna družba z vso mengelevsko srhljivostjo. Na globalni ravni.

Ko politika napada javni sektor, samo kaže, da ni več kos situaciji in skuša pobegniti iz lastne realnosti. Javno-zasebno partnerstvo politike in finančnega sektorja nima nikakršne dodane vrednosti. Zakaj torej ne bi v skladu z infiltracijo ekonomskih postulatov na vsa področja našega delovanja, torej tudi

»Politika kot v agoniji seka še zadnje vezi v družbi, se odreka svojim naravnim zaveznikom in obrača hrbet vsem, torej tudi sebi.

Ni zmožna sprejeti niti osnovne odgovornosti in ni sposobna nositi posledic lastnega ravnanja. Škodo je najprej, v zadnjih dvaj­ setih letih, nosilo gospodarstvo, danes, ko od gospodarstva ni ostalo prav veliko, pa se zahteva, da se pripiše tistemu, kar je še ostalo, javnemu sektorju. Trga se še zadnja vez družbe, izginja naravno zavezništvo politike in javnega sektorja, s čimer se poraja priznanje o popolni nezmožnosti politike, da dejansko ukrene karkoli in je zgolj orodje, paravan finančnega sektorja, da si prisvoji še tisto zadnje, kar je ostalo. Tukaj se skriva odgo­ vor na vprašanje ‘čemu’ je tako.

Posledice bodo.«

UNIVERZA

kulturnega, umetniškega, znanstvenega, izobraževalnega in športnega, obrnili plošče. Kot se pri kulturnih projektih zahtevajo poslovni načrti, trženjske strategije, finančne napovedi, bi lahko tudi od poslovnih projektov, podjetij in gospodarskih združb zahtevali, da predstavijo kulturne vrednosti svojih dobičkarskih projektov, njihove implikacije v izobraževanje in znanost, donos v šport in njihovo umetniško vrednost. Umetnike in kulturne delavce moramo namestiti v nadzorne organe in uprave podjetij ter direktorjem in predsednikom uprav ocenjevati umetniški vtis poslovnih načrtov, odločitev in rezultatov.

Skratka, za začetek se lotimo v vseh dejavnostih ugotavljati širši družbeni kontekst. Kot naj ga politika samokritično najde znotraj javnega sektorja kot prva med enakimi. Potem bo morda ugotovila, kje so napake, ki jih je storila. Eno lahko ponovno izpeljemo iz citirane izjave ministra Turka in je povsem politična. Namreč, vzrok zamegli posledico. Če vzamemo prvi del, »Slovenija nadpovprečno veliko vlaga v izobraževanje«, za dejstvo, se pri drugem, »po splošni razvitosti je pa pod povprečjem«, lahko sprašujemo o vzrokih, zakaj je tako. In posledicah, čemu.

Kaj hitro si lahko odgovorimo na »zakaj« – da v procesu od izobraževanja do ustvarjanja, delovanja, udejanjanja očitno prihaja do anomalij. Nekje se lomi in ravno javni sektor je najboljši pokazatelj, kje: na poti odločanja, ko se politika vmešava v izbiranje kadrov, odrejanje delovnih okvirjev, sprožanje tokov v institucijah. In potem taista politika, ki je izbirala, nastavljala, določala in odločala o kadrovanju v javnem sektorju, odrejala njegovo številnost in sprejemala zakone za njegovo delovanje, v nekem hipu sklene, da je ta javni sektor prebohoten, neučinkovit in predrag za državo. Da si ga ne moremo privoščiti. Politika kot javni sektor razkrije v bistvu, da je pot od »izobraževanja« do »splošne razvitosti« neuspešna zaradi nje same, njenega vpliva in napačnih odločitev.

Politika kot v agoniji seka še zadnje vezi v družbi, se odreka svojim naravnim zaveznikom in obrača hrbet vsem, torej tudi sebi. Ni zmožna sprejeti niti osnovne odgovornosti in ni sposobna nositi posledic lastnega ravnanja. Škodo je najprej, v zadnjih dvajsetih letih, nosilo gospodarstvo, danes, ko od gospodarstva ni ostalo prav veliko, pa se zahteva, da se pripiše tistemu, kar je še ostalo, javnemu sektorju. Trga se še zadnja vez družbe, izginja naravno zavezništvo politike in javnega sektorja, s čimer se poraja priznanje o popolni nezmožnosti politike, da dejansko ukrene karkoli in je zgolj orodje, paravan finančnega sektorja, da si prisvoji še tisto zadnje, kar je ostalo. Tukaj se skriva odgovor na vprašanje, »čemu« je tako. Posledice bodo. ▪

»A ustvariti takšno Univerzo je dolg proces. Začeti se mora s prepoznanjem, kaj smo in kaj želimo postati – predvsem kot skupnost. Potrebujemo torej jasno sliko o poslanstvu in o viziji. Ko to vemo, in ne le vemo, ko lahko v poslanstvo in vizijo tudi verjamemo in se z njima poistovetimo, so na vrsti cilji, strategije itd.

Zaupanje je pri tem drug pomemben temelj. Če namreč ne verjamemo, da zastavljeno tudi zmoremo, potem seveda tega ne bomo nikoli zmogli.

Sam vidim Univerzo v Mariboru kot živo, inovativno in ustvarjalno akademsko skupnost, ki se odlikuje s svežimi idejami in sposobnostjo njihovega tkanja v kulturo ožje in širše človeške skupnosti.

Sprašujem se, koliko kolegic in kolegov, koliko študentk in študentov lahko verjame v takšno vizijo? In koliko nas je med njimi takšnih, ki smo za to pripravljeni tudi nekaj storiti? Se aktivno vključiti? Čas bo seveda pokazal, a moj trden občutek je, da moramo ven iz škatle! « Danijel Rebolj Ven iz škatle!

P&R, 25. avgust 2011

»Akademska solidarnost je – strogo demokratično ustrojena in samoorganizirana – dokazala, kako je tak tip nehierarhične participacije nasproti vse bolj izrazitemu demografskemu primanjkljaju v strukturah državne oblasti na vseh ravneh potreben, trden in učinkovit. S sindikalnim profiliranjem je potem vnesla nujno potreben nemir v apatično in izrazito reakcionarno sindikalno sceno, izognila pa se je temu, da postane orodje poslovodij ali partitokrativnih struktur.

Učinkovito se je zoperstavila vsesplošni medijski gonji in defamaciji, učinkovito organizirala in izpeljala stavko, ki je nedvomno odigrala

svojo vlogo v umiku zakonskega paketa iz saborskega postopka. In nenazadnje je, skupaj s profesorji, študenti ter drugim akademskem in znanstvenim osebjem, v isto platformo spet – vsaj za nekaj časa – vzpostavila tisti universitas in vrnila stroki že desetletja izgubljeno dostojanstvo. Tudi za to ji je treba priznati majhen, toda sijajen red zaslug za narod.

Boj se je v tem času šele začel. Ustavljen je bil šele en hujši napad, pa še ta šele, ko je voda že tekla v grlo, po tem, ko so gole leta in leta dajali skozi noge. Državna politika, z njo pa tudi največji del akademske skupnosti, še naprej vztrajno zabija iste avtogole, rezultat tekme pa ne more biti boljši, dokler pred gol ne stopi ljudstvo.

Glave političnih in univerzitetnih markizov morajo, vsaj simbolično, pasti: kritična misel in njeno želeno pravo mesto, tj. svobodna in vsem dostopna univerza, še nikoli nista bila tako nujna.« Marko Pogačar, Split-Zagreb Proti revščini univerze P&R, 11. avgust 2011

»Markizi revolucije so medtem ostali v foteljih, dokler jih od tam niso krvavo spodili, študentje pa so, z izjemo bučne, dobre reakcionarne epizode 1971 in nekaj mlačnejših ter lepo zvitih, vročenih protestnih not zaradi povišanja cene pudinga v študentskih menzah ostali nemi do pomladi 2009, medtem ko so se njihovi profesorji dosledno zavlekli v mišje luknje in brezdelno grizljali sistemski sir, nikdar pa roke, ki jih hrani.« Marko Pogačar, Split-Zagreb Proti revščini univerze P&R, 11. avgust 2011

Vsa besedila lahko v celoti preberete na spletni strani www.zivljenjenadotik.si.

24 25

ODMEV

O kratkih stikih in zaprtih škatlah Tanja Petrič

»V

si imamo iste potenciale« in »Prihodnost je v rokah Mladih« sta zagotovo najbolj pogosta, v različnih variacijah na temo izrečena stavka, ki sem ju slišala na konferenci Out of the Box in ob obisku Nobelovih nagrajencev za mir v okviru srečanja Maribor za mir. Ker sem iz tega razumela, da imam po logični redukciji tudi jaz potencial, in ker se še vedno počutim precej mlado, sem vzneseno, iz brezna slovenske prihodnosti tako rekoč uzrla luč v učiteljevem oknu. Toda žarnica je kaj hitro crknila, ko sem po nekaj dneh »socialne utopije« ponovno odprla časopis in so mi spet dopovedovali, da me kot humanistke in jezikoslovke pravzaprav ne potrebujejo in da bi se lahko usmerila v kaj »bolj praktičnega«.

Potem sem se spomnila vzgiba, ki me je pripeljal do intenzivnejšega spremljanja konference. Ta je izviral iz povednega podnaslova srečanja, Innovative Ways to Improve the Culture of Living, ki je obljubljal iskanje inovativnih strategij za reševanje kompleksnih problemov naše družbe in naj bi odprl pot v svetlejšo prihodnost. Skratka, slišalo se je precej utopično in malce onstransko. Toliko bolj pa me je konferenca začela zanimati, ko sem prebrala zavidljiv seznam gostujočih predavateljev, samih praktičnih umov, predvsem s področja naravoslovnih znanosti ali vsaj »bolj družbeno koristnih« ved. Zdelo se mi je namreč, da moram iz odgovornosti do družbe, za katero hočem biti kajpada čim bolj koristen in produktiven člen, znanstvenikom tako čislanih panog pogledati pod prste in se navleči kakšne dobre prakse, ki jo lahko za dobrobit človeštva funkcionalno unovčim v svoji teptani bog-ne-daj-znanosti.

Kar sem slišala, bi mi vzelo sapo, če ne bi že vnaprej posumila, da je javna vojna naravoslovje vs. družboslovje najbrž umetno ustvarjen konflikt, ki ga politična delitev finančnih sredstev še dodatno podpihuje, v resnici pa služi zastranitvi od dejanskih

»Zakaj dialog in solidarnost v globalni krizi?«, Muhammad Yunus in Lučka Kajfež Bogataj

aktualnih družbenih problemov in od subjektov, ki so jih povzročili. Kako naj bi si sicer interpretirala besede Siegfrieda Grossmana, nemškega fizika, ki je spregovoril o pomembnosti kvalitetnega (!) javnega izobraževalnega sistema in njegovi poglavitni in primarni funkciji pri opismenjevanju, branju ter vzgajanju v medkulturni strpnosti in kulturnem življenju. Vse to je namreč v moji državi danes na udaru, na dobri poti v marginalizacijo in privatizacijo, če že ne v popoln izbris. In nadalje: le kako naj bi si interpretirala besede angleškega biologa Denisa Nobleja, ki na vprašanje »Kaj je življenje?« ni odgovoril, kot bi človek pričakoval, z biološko terminologijo celic in molekul, ampak s kompleksno strukturo procesov, ki presegajo gole kemijske enačbe. V paradno falango lahko postavim še Nobelovega nagrajenca za mir, Muhammada Yunusa, predstavnika ekonomistov in bankirjev, od katerega bi na prvi pogled celo pričakovala kakšno ostro besedo na račun nekonkurenčne humanistike ali morda celo posmehljiv prezir, ampak se je izkazalo prav nasprotno. Tudi Yunus je opozoril na izjemno vlogo vseh znanstvenih panog univerze pri iskanju trajnostnih rešitev na podlagi argumentacije in kritičnega preverjanja danega stanja. Toda v obdobju, ki ga je sociolog in politolog Rudi Rizman na panelni diskusiji z Nobelovci provokativno označil kot »komunizem za bogate in kapitalizem za revne«, si lahko nastalo stanje kajpada interpretiramo tudi v smislu ideološke instrumentalizacije in načrtnega zatiranja kritičnega uma, kreativnosti, inventivnosti ter podcenjevanja in poneumljanja mladih z nevzdržnimi varčevalnimi ukrepi, kot je denimo povišanje normativov v najbolj občutljivih in najbrž najbolj usodnih vejah javnega sektorja.

Z vsem izvajanjem pa še vedno nismo imenovali problema. Če ni kriv tisti grešni kozel, ki na ukaz ne bruha cekinov, kje torej tiči hudič? Prav vsi veliki umi, ki sem jih poslušala,

foto MEDIASPEED

so si bili v tem odgovoru enotni: da je trenutni »ekonomski sitem zgrešen« in da bi potreboval korenito reorganizacijo, ne le v tehničnem smislu, ampak tudi v samem, če hočete, filozofskem bistvu, ki bi se moralo iz dobičkarske vizije preusmeriti v socialno. Pravi paradoks torej, če pomislimo, da naš denar puhti v dokapitalizacije tega na podlagi relevantnih znanstvenih raziskav evidentno slabega sistema.

S tem pa se že dotikam enega, po mojem mnenju, ključnih problemov, ki se več ne ločujejo na naravoslovje in družboslovje ali na kakršnokoli delitev glede na predmet raziskovanja, ampak na javno vlogo znanstvenoraziskovalnega dela nasploh in, posledično, na vlogo tovrstnih konferenc in srečanj, kot sta omenjeni. Če pustim ob strani aktualno finančno plat, ki predvideva krčenje finančnih sredstev za raziskovalno delo, me vedno znova preseneča samovolja parlamentarnih vsevedov, ki sprejemajo strokovne odločitve onkraj stroke oziroma z doslednim ignoriranjem le-te. Resne, pomembne in celo naročene ter financirane znanstvene raziskave ostanejo namreč nemalokrat zaprte v ozkih krogih znanstvene provenience, med stenami univerzitetnih kabinetov, in se prašijo med platnicami zbornikov, ki služijo zgolj točkovnemu napredovanju piscev. S tem nikakor nočem tovrstnim raziskavam odrekati teže, temveč predvsem opozoriti na kratek stik med teorijo in prakso, ki zahtevno in napredno znanstveno delo na ta način popolnoma razvrednoti. Ne nazadnje sem se neprijetno zdrznila ob informaciji, ki jo je na svojem predavanju navrgla Lučka Kajfež Bogataj, da so kljub vrhunskim slovenskim strokovnjakom s področja klimatologije raziskavo za izračun slovenskega scenarija podnebnih sprememb pred leti naročili nekemu tujemu podjetju.

Pa smo spet pri podalpski zgodbi naših in sosedovih vrtičkov, pri podcenjevanju in nepoznavanju domačih potencialov, slovenski uravnilovki in ne nazadnje posledičnem pregonu »mladih upov« v tuje dežele. Zato se na koncu sprašujem, ali je sploh mogoče skočiti iz te skrbno zapečatene škatle? ▪

UNIVERZA

Tukaj smo.

Izgubljena generacija.

Zakaj postati intelektualna kurba?

PRI INTELEKTUALNI KURBI

foto arhiv Performe

Tanja Petrič

K

o razmišljam o današnji družbi, o krizi vrednot, o umanjkanju smisla, o podcenjevanju, razprodaji in celo nezaželenosti intelektualnega dela in kritičnega mišljenja, o nadvladi in protekciji tehnike in ekonomije – nadvladi tega novodobnega abstraktno Drugega, ki se izmika vsakršni odgovornosti, ker je postalo breztelesno, ne(raz)spoznavno, v katerega pa kljub temu mestoma naivno mestoma resignirano mladi polagamo svojo (brez-upno) prihodnost – se sprašujem: Kdo so bili naši učitelji in kakšen svet so nam ukrojili? Vprašanje nikakor ni radikalno novo – po drugi svetovni vojni so ga otroci naslovili na starše, ki so sodelovali v nacističnih zločinih, podobno se sprašujejo junaki iz 17. stoletja v romanu Roberta Menasseja Izgon iz pekla, ki ga pravkar prevajam, nenazadnje to vprašanje aktualizira tudi sodobni italijanski filozof Umberto Galimberti, ki se v knjigi Grozljivi gost: nihilizem in mladi ukvarja s sodobnim vzgojno-izobraževalnim sistemom. Če prevpraševanje o učiteljih in nenazadnje tudi o »krizah« ni novo, potem iz tega sledi legitimni podaljšek: Kaj nas je sploh naučila preteklost?

Stavek »Na mladih svet stoji«, ki je postal blagozvočna krilatica oglaševalske industrije, zame pomeni izraz skrajnega cinizma.

Postavili ste nas na svoja pogorišča, nas izobrazili v brezposelne intelektualne nomade, nam v stilu uravnilovke posekali glave, nas preslišali, nam odvzeli glas in velikokrat tudi moč odločanja (Le kdo v vplivnih državnih institucijah zastopa skupino mladih med dvajsetim in petintridesetim letom starosti?), zdaj pa od nas pričakujete, da bomo kot superjunaki rešili svet, ki ste nam ga uničili in mentalno izpraznili. In še to bi morali narediti po vaših pravilih igre, v popolni pozabi in potlačitvi izvorne humanistične podstati, ki je nepogrešljiv in konstitutiven element človeške identitete, s katero se človek kot razmišljajoče bitje sploh vzpostavlja. Nobena de Sadovska erotična usluga ne preseže perverzije tovrstnih zahtev. ▪

Iz dnevnika neke intelektualne prostitutke Petek, 25. maj

Ob sedmi uri zjutraj me je zbudilo telefonsko sporočilo starega prijatelja iz Maribora: »Slišal sem, da se danes na Poštni prostituiraš. A si draga?« Nenavadna budnica je najprej napovedala nenavaden dan, ki sem ga dojela predvsem kot vrhunec nenavadnega tedna. Nehote pa je povzela poanto vsega, s čimer sem se v preteklih dneh mentalno ukvarjala.

Torej, kako odgovoriti? Prostituiram se že od nekdaj – natančneje, odkar sem zapustila predavalnice na Filozofski fakulteti – le da tega nisem še nikoli počela v gondoli na Poštni ulici. Če sem draga? To je relativno.

Le kako realno ovrednotiti (ali bolje: o-ceniti) sedenje v knjižnicah, za računalnikom, potrpežljivo poslušanje predavanj, pisanje seminarskih nalog, raziskovanje za strokovne članke? Kakšna vrednost za kakšno ceno? […]

Popoldne se je odvijalo bliskovito in mi v spominu ostalo predvsem v kadrih. Poštna ulica. Gondole. Rokovanje, spoznavanje.

Vino in namazi. Ljudje. Piki z Autodaféjem.

Kamere, fotoaparati, diktafoni. Rezanje rdečega traku. In prva stranka. Guten Abend – machen wir es auf Deutsch! Storitev, ki sem jo tozadevno ponujala na svojem tarifniku, se je imenovala »splošni pogovor o 'bogu in svetu' v nemščini«. No, beseda je tekla manj o bogu in več o svetu, pa vendarle izjemna izkušnja. Potem mi je neka nadnaravna milost poslala Željka, ki se je v moji temni »spovednici« pojavil s kupom knjig. Kakšen dialog! Kako deluje slovenski predpreteklik, kaj je ostalo od slovenskega pesniškega modernizma in zakaj danes govorimo o novem

valu angažirane poezije, za konec pa še malce branja. Popoln intelektualni razvrat, čisti vrhunec! Svoj delovni čas sem potegnila na deset minut čez polnoč. V vseh pogledih uspešno uradovanje, tako v spoznavnem kot v materialnem smislu.

Sobota, 26. maj

[…] Z zvodnikom smo se pogodile za enotno ceno naših storitev, 15 evrov na pol ure pogovora, in za to, da mu odstopimo 20 odstotkov končnih prihodkov. Seveda je pri mimoidočih šankrokerjih, ki bi »samo malo pogledali, kaj te punce znajo«, plačilo, višje od cene piva, vzbudilo negodovanje, toda najpogumnejši so tvegali. Ta večer se mi je odprla še ena dimenzija performansa – mistika utesnjenih prostorov, ki ljudi popolnoma razoroži. Če je gospod na ulici še glasno občudoval moj stas in napovedal burni pogovor o seksu, je ta isti gospod v gondolski kamrici v zadregi govoril o nevzdržnem političnem in ekonomskem stanju, dokler se vrata gondole niso odprla. »Gospod, kaj pa seks?« »Ah, tole pa bova morala preložiti na drugič, čas je potekel.« Seveda, gospod, drugič pa res. […]

Iz: Večer, V soboto, 2. 6. 2012, str. 31.

Več o Intelektualni prostituciji si lahko preberete na www.zivljenjenadotik.si

26 27

NA ULICI

Razne rabe radosti ...

BOR PUNGERČIČ

A

Hyde Park

Slomškov trg, Maribor 9. 6. 2012

V okviru dogodkov Evropske prestolnice kulture bo na izbrani dan v juniju Slomškov trg zaprt za promet, prazna bodo tudi parkirišča. Trg se bo spremenil v javno tribuno. Na različnih koncih trga bodo postavljeni govorniški podiji, označeni z oznakama ZA in PROTI. Namen dogodka je obuditi javno razpravo o arhitekturni usodi Slomškovega trga tako, kot to počnejo v londonskemu Hyde parku – z javnim argumentiranjem. Študentje in profesorji mariborske katedre za arhitekturo bodo v uvodnem nastopu orisali problematike in predstavili stališča. Prikazali bodo različne arhitekturne rešitve Slomškovega trga in njegov potencial.

Da bo dogodek lahko spremljala kar najširša javnost, bo z radijskim prenosom poskrbela najbolj poslušana radijska postaja v severovzhodni Sloveniji, Radio City.

meriška sociologinja Barbara Ehrenreich je svojo knjigo »Dancing in the Streets« (Plešoč po ulicah, op. a.) podnaslovila »A History of Collective Joy« oz. v prevodu Zgodovina kolektivne radosti.

V njej se zelo podrobno ukvarja z analizo in razčlenitvijo pojavov množičnega plesanja v javnem prostoru in njihovih pomenov, a za trenutno potrebo zadošča že del podnaslova: kolektivna radost.

V vsakem mestu so ulice in trgi preostanek nekega prvobitnega, divjega, neobrzdanega prostora. Ostanek travnika, polja, gozda. Prostora, kjer si bil izpostavljen soncu in zverem, toči in roparjem. Ter potem pozneje, ko smo pozabili na medvede in volkove, prostora nepredvidljivosti in meja drugih. Prostora, kjer bi brez omejitev verjetno vladal strah.

Tudi zaradi tega je javna sfera podvržena toliko družbenim konvencijam, ki subtilno koreografirajo naše vedenje »na prostem«. Kjer smo v resnici vse prej kot prosti. Kdor dvomi o tem, naj si samo poskusi predstavljati sebe, kako pleše valček vzdolž London 2012. ulice. Ali še bolje, naj si ogleda Monty Pythonov skeč »Ministry Bodi del dogajanja!

Mestni park, Maribor of Silly Walks«.

Naše gibanje je kodificirano in normirano, obteženo s težo 22. 6.–31. 7. 2012 družbenih pričakovanj.

British Council v okviru programa Kulturnih ambasad v mesecu juliju priIn nato se znajdemo nekje drugje. pravlja serijo dogodkov in aktivnosti, s Nekdo poje. Nekdo se giblje čisto po svoje. Nekdo nam nekaj katerimi želi Mariboru približati britanpripoveduje, kar sredi ulice. sko kulturo. Med aktivnostmi je tudi razNaenkrat smo v situaciji, ko v nekem času in prostoru okoliščine stava, ki je nastala v okviru promocijskih odstopajo od ustaljenih do te mere, da nam onemogočijo inertno dejavnosti olimpijskih in paraolimpijskih vztrajanje na svoji poziciji, nas potegnejo ven iz nas samih in iger v Londonu. nam tako omogočijo, da se ozremo nazaj, na svojo lastno slepo Vstop prost pego, na naš lastni zorni kot in točko pogleda.

Vnaprej definirane vloge in privzeti vedenjski vzorci se razrahljajo in vpričo vsesplošne čudnosti se poti svobode spreminjajo Lutkovna okupacija pred našimi očmi. Naj gre za nastop glasbene skupine na ulici, Lutkovno gledališče, Maribor klovnovsko povorko ali nogometno tekmo. Še ravnokar pre- 2. 7. 2012 povedano lahko nenadoma postane sprejemljivo, celo norma. Glasbeno-lutkovne ulične akcije. Ker je In čeprav gre lahko samo za prehod iz enega kompleta družbenih poleti tudi lutkam vroče. koreografij v drugega, nosi že ta korak na drugo stran v sebi možnost, da sproži emancipatoren proces refleksije.

Ali pa preprosto, nebrzdano veselje.

SOBOŠKI DNEVI: Radost, ko vidimo okoli sebe neprestrašene ljudi, ki jih druži Klovnbufova promesproščena kolektivna aktivnost in ki spoznavajo, da morda niso nada (interaktivna sami proti svetu, kot jih prepričuje vsakdanjik. povorka) To poletje, v brk vsemu, plešimo po ulicah!

Mestni park, Murska Sobota 23. 6. 2012

HYDE PARK (SLOMŠKOV TRG) foto ALEN DAMJANOVIČ

SAFARI TOUR

MANJKA MI, MANJKA

foto ALEN DAMJANOVIČ

REVITALIZACIJA PROMENADE

foto ALEN DAMJANOVIČ

STEFAN MILENKOVIČ

foto A. MIRIMAO TERMI

INTELEKTUALNE KURBE NA POŠTNI ULICI V MARIBORU

SLOVENJGRAŠKO POLETJE:

Lutkovno gledališče Nebo predstavlja Zrcalce Trg svobode, Slovenj Gradec 23. 6. 2012

»Lesena zgodba« o gozdnih živalih. Na gozdni jasi zajec najde zrcalce in v njem uzre svojo podobo. Vesel, da je našel »svojo sliko«, jo pokaže drugim živalim, a vsaka od njih trdi, da je slika njena. Nazadnje sliko medved odnese k svoji družini in na njej res vsi prepoznajo medvedjo glavo.

Ker je poleg živali in rastlin prav les največje bogastvo gozdov, so lutke narejene iz lesa. Celoten vtis dopolnjuje glasba, izvajana pretežno z lesenimi inštrumenti.

Safari tour Maribor Mariborske ulice od 20. 8. dalje

Turistični vlak bo v krogu okoli ožjega centra mesta obvozil legendarne znamenitosti iz polpretekle zgodovine Maribora ter tako razkril pravo naravo mesta in njegove lokalne heroje, ki so mu dali svojevrsten pečat in se sčasoma že prelevili v urbane legende.

Vlak bo vozil vsak dan (10 večerov zapored) od 20. 8. 2012 (premierno) po 20. uri.

SLOVENJGRAŠKO POLETJE:

Muzikal Manjka mi, manjka Trg svobode, Slovenj Gradec 30. 6. 2012

Humorno-ganljiva pripoved o življenju in ljubezni, v kateri so se pod uličnimi svetilkami znašli pevka, ki bi zapela in povedala marsikaj, a nima komu, virtuozni harmonikar, ki prav tako služi s klobukom in plesalci, ki preprosto znajo vse, a je njihov oder le na cesti. K sreči vsi na svoje težave gledajo s humorjem.

Sprašujete, če je predstava zabavna? Je. Zgodba aktualna? Je. Če je kaj smešnega o večni temi moški-ženske? Je. Če je glasba v živo? Je. Jazz, pop, šanson? Vse. Hip

foto ROK KLEMENČIČ

hop? Je. Balet, modern, step, popping, ...?

Tudi. In vse to v izvedbi svetovnih plesnih prvakov, virtuoznega harmonikarja in Romane Krajnčan v režiji Gašperja Tiča.

V Manjka mi, manjka nič ne manjka. Zato naj se zastor dvigne in odgrne cesto!

ČRNO-BELI SVET:

Dvoboj slovenska Štajerska: avstrijska Štajerska Trg svobode, Maribor 16. 6. 2012

V bogatem programu EPK 2012 je svoje mesto našel tudi šahovski dogodek, ki bo to kraljevsko igro približal Mariborčanom – dvoboj med ekipama dveh štajerskih pokrajin: slovenske in avstrijske. Potekal bo na prostem, na mariborskem Trgu svobode.

Ekip ne bodo sestavljali zgolj šahisti. 25 šahovnic bo namenjenih osebam iz javnega življenja, spopadla naj bi se mariborski in graški župan ter programska direktorja EPK (Gradec je bil Evropska prestolnica kulture leta 2003), pa tudi znani kulturniki, športniki, direktorji, novinarji...

75 dvojcev bo bolj šahovskih: 10 vrhunskih šahistov, 25 ratingiranih šahistov, 15 mladih, 15 veteranov in 10 žensk. Obeta se nam spektakel, kot ga na črno-belih poljih v Mariboru že dolgo ni bilo.

PERFORMA,

Intelektualne kurbe (urbani performans) Poštna ulica, Maribor 22. 6., 23. 6., 29. 6., 30. 6., 6. 7., 7. 7., 13. 7. in 14. 7

Umetniški ulični performans Intelektualne kurbe humorno, dionizično in družbenokritično obravnava (ne)izkoriščenost intelektualnega potenciala slovenskih izobraženk (oz. izobražencev, tudi moških prostitutov), ki jim sistem omogoči šolanje, vendar zanje ne najde primernega dela in delovnih mest. Intelektualke se še posebno v času ekonomske krize obravnava kot

odvečen, nepotreben kader, čeprav nam vpogled v države, zibelke evropske humanistične znanosti, pove, da sta znanost in umetnost še kako družbeni in državotvorni. Projekt Intelektualne kurbe ponudi umetnicam in znanstvenicam zaslužek, ki jih bo morda odrešil kakšne urice prevajanja, lektoriranja, pisanja tekstov po naročilu, premalo plačanega dela pomožnih scenografk, urednic, pisk popularnih novičk za rumeni tisk ali kar brezposelnosti.

Na delovnem mestu intelektualnih kurb bodo ponudile svojim strankam tisto, kar znajo najbolje: pogovor v okviru svojega področja delovanja in zanimanja.

Moralno sporno? Seveda. Intelektualne kurbe so namenjene oralnemu užitku, pogovoru o literaturi, filozofiji, sociologiji, umetnosti. Lahko vas česa naučijo, lahko jih česa naučite, intelektualna interakcija pomlaja.

SOBOŠKO POLETJE:

Stefan Milenkovič in Arsana (koncert)

Gledališče Park, Murska Sobota 5. 7. 2012

Znani violinist Stefan Milenkovič iz ZDA skupaj z Arsano pripravlja izjemen koncert.

REVITALIZACIJA PROMENADE:

Predstavitev knjige Promenada – urbano razigrano in otvoritev urbanega elementa

Trg mladosti/Promenada, Velenje 23. 6. 2012

Trg mladosti v Velenju je pravzaprav promenada – ulica s pomembnimi javnimi stavbami, na kateri je prepovedan promet za motorna vozila in ni v prav dobrem stanju. V letu 2012 se bodo odvijale delavnice, na katerih bodo arhitekti ter lokalni uporabniki prostorov spreminjali podobo Trga mladosti, predvsem v predlogih preoblikovanja urbane opreme.

Skozi glasbo in prebiranje razvojnih vizij mlajše generacije prebivalcev Velenja se bo predstavila knjiga Promenada – urbano razigrano, ki je nastala kot rezultat kreativne delavnice Promenada.

Dogodek bo spremljala otvoritev urbanega elementa, katerega podoba je prav tako nastala na delavnici. ▪

28 29

LILA PRAP

Kam gredo L naše sanje, ko nas prebudi nov dan*

foto MEDIASPEED

ilijana Praprotnik Zupančič, ki podpisuje svoja dela s psevdonimom Lila Prap in je dnevne sanje vtkala v mnoga dela vse do LilePrap®, je ena med najbolj uveljavljenimi ustvarjalkami slikanic. V nič kaj lahkem in visokokonkurenčnem svetu otroške literature je s prepoznavnim slogom navdušila malo in veliko občinstvo doma in po svetu. Njene slikanice so izšle v šestintridesetih državah, torej v nekaj manj kot petini vseh držav po svetu. Za svoje delo je dobila vrsto nagrad, med drugimi leta 2011 prestižno nagrado Prešernovega sklada. O njej pišejo strokovne študije doktorji znanosti Lilijana Stepančič in strokovnjaki ter raziskovalne naloge svetovalka za vizualno umenost učenci v osnovni šoli.

Ustvarjalna pot od Lilijane Praprotnik Zupančič do LilePrap® je raznolika.

Prežemajo jo mnogi začetki. Po diplomi na fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo v Ljubljani, v stroki, v kateri vladajo moški, je najprej delala v arhitekturi in urbanizmu. Nato je bila oblikovalka v Gorenju v Velenju. Potem je učila na srednji gradbeni šoli v Celju. Leta 1989 je po*Besedilo iz slikanice Lila Prap, stala svobodna umetnica in se začela bolj Kam gredo sanje, Mladinska knjiga, 2010. intenzivno posvečati slikanju, risanju,

ilustriranju, satiri, pisanju za otroke, elektronskemu ilustriranju in oblikovanju lutk. Njeni ustvarjalni prostori so postali otroške revije in knjige, časopisi, nekoliko manj galerije, gledališča in nazadnje televizija, računalniki in i-podi.

Prelom v prepoznavnosti se je zgodil na knjižnem sejmu v Bologni, tem velikem svetovnem srečevališču otoške literature, kamor slovenski založniki hodijo le z najboljšimi deli. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je tja poslala še neobjavljene ilustracije. Med 3000 prispelimi so jih izbrali sto in njena je bila med njimi. Od takrat so jo začeli opažati tuji založniki. Njen prvi mednarodni uspeh je postala knjižica Zakaj? Izdali so jo v mnogih državah. V Nemčiji, Franciji in Avstraliji so jo uvrstili v učne programe.

Nato so Japonci posneli 26 delov risane serije, ki je osvojila mnoge televizije po svetu. Nazadnje je nastala še blagovna znamka Lila Prap®. Smešne, zaobljene in simpatično preproste male in velike ter udomačene in divje živali, tiste, ki jih imamo radi, in tiste, ki se nam gnusijo, so postale igračke predvsem za dečke.

Dobile so nov dom na skodelicah, brisačah, svinčnikih in še marsičem drugem, vse po pravilih, ki jih postavlja kreativna industrija. V trgovinah so se Disneyjevim in Hello Kitty pridružili še oddelki LilaPrap.

Uspeh ni prišel čez noč. Za Lilo Prap so bila leta vztrajnega dela. Prva knjiga za otroke Zgodbe in nezgodbe je izšla leta 1993. Ilustriral jo je njen mož Bori Zupančič, ki je v Celju v času sedemdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril par duhovitih konceptualnih akcij. V knjigi so zbrane kratke zgodbe, v katerih je veliko besednega poigravanja. V Heleni z Lenarta izvemo, kako je v LENArtu živela deklica HeLENA, ki je bila grozno LENA. Potem so tu še zeLENA, koLENA, poLENA in sviLENA. Leta 1996 je izdala v legendarni zbirki Čebelica pri Mladinski knjigi knjižico ugank To je …, ki jo je ilustrirala Jelka Godec Šmidt. Prva njena avtorska slikanica je izšla leta 1999. To so bile Resnične pravljice in pripovedke. Nato pa jih je ustvarila več kot deset. Vmes so nastale radijske igre ter gledališke in plesne predstave.

Lila Prap je ob Celjanki Almi Karlin najbolj slavna ustvarjalka iz krajev v okolici Celja.

Prav gotovo pa je ena najbolj uveljavljenih Slovenk v mednarodnem prostoru.

»V času mojega otro­ štva Disneyeve sli­ kanice niso bile čisto nič pocukrane. Bile so izjemno mojstrsko na­ risane, v 'cuker' so se spremenile kasneje, ko so like shematizirali v linijske figure s črno obrobo, povečanimi očmi, da bi bile všeč najširši množici.«

vizualna umetnost

ULIČNA POVORKA DINOZAVROV

S slikanicami ste postali slavna oseba.

Kako shajate s slavo?

Slava je zelo relativna stvar. Živim tako kot prej, čisto neslavno.

S slavo pride »javna« razsežnost življenja. Kako shajate s tem?

Pravzaprav se v javnosti bolj malo pojavljam, tako da ni sile.

Ali imate stike z založniki, ki so izdali vaše knjige po svetu?

Z nekaterimi se srečujem na knjižnih sejmih, eni mi pošiljajo kataloge, z založniki iz Argentine sem se srečala sedaj v Buenos Airesu in so bili zelo veseli, da lahko občinstvu pokažejo svojega avtorja.

Vas knjižni sejmi še privlačijo tako kot na začetku, ali pač po več kot desetletju izkušenj sedaj do njih pristopate profesionalno?

Prvi obisk kakšnega večjega sejma je pravi šok. Potem se temu privadiš in iščeš samo tisto, kar je novo, drugačno.

Kako se znajdete v vsem tem vrvežu kulturno različnih držav od Koreje, Japonske, Velike Britanije, Nemčije?

V bistvu so vse države ob tej globalizaciji zelo podobne. Sploh, če se družiš z ljudmi določene profesije. Z njimi imam več skupnega kot s kakšnim orto prebivalcem Slovenije.

foto SAŠA JOVANOVIĆ

Risanke, posnete po slikanici Zakaj, so dale formi knjige novo dimenzijo. Kakšne občutke ste imeli, ko ste jih prvič videli?

Zelo sem radovedna in realizacija knjige v drugem mediju me je navdušila, ker so risanke naredili z velikim občutkom za avtorsko delo.

Vaša dela so sedaj tudi v elektronski obliki. Kje in kakšne so razlike v ustvarjanju, ko delate za različne medije, za gledališče, računalnik?

Za druge medije stvari pripravljajo za to usposobljeni strokovnjaki. Jaz ustvarjam samo osnovno varianto v knjigi. Potem so Zdi se, da mora človek, ki mu uspe v mi pa ene zadeve všeč, ene pa “povozijo” ustvarjanju, imeti še energije, znanja dodatni avtorji. in volje za menedžersko delo. Kako je s tem pri vas?

Blagovna znamka igrač LilaPrap, Tu se moja ustvarjalna energija konča, narejena po vaših slikanicah, je natežko je biti vse naenkrat. menjena bolj fantkom. Zakaj?

To je bila le osnovna ideja, kot protiutež Je bil vaš uspeh načrtovan? Ste imeli Hello Kitty, a se je prijela pri obeh spolih. vnaprej izdelan načrt s posebnimi prijemi, kako priti do tujih založnikov? Mislite na te spolne razlike, ko Nikoli nimam vnaprejšnjih načrtov. ustvarjate?

Potem ne moreš biti razočaran. Živali so všeč obema spoloma, majhni otroci ne komplicirajo s spoli tako kot Se še spomnite, ko ste prvič potrkali mi odrasli. na vrata založnika, da bi objavil vaše delo? Kje in kdaj je to bilo?

Ustvarjate klasično, rišete s kredo na Prve zgodbe s svojimi ilustracijami sem črno ploščo. Za risanje ne uporabljate poslala Božu Kosu na Ciciban in veselje računalnika. Zakaj? ob novici, da bo zgodbe objavil, je bilo Računalnik je pripomoček, s katerim seveda nepopisno. risbe spravim v obliko za tisk, ni pa preveč pripraven za kreativno ustvarjanje.

V Nemčiji so vaše slikanice vključili Možgani v povezavi z roko ustvarijo čisto v u č ne prog ra me. K a ko ste to druge stvari kot možgani, priključeni na sprejeli? računalnik.

To se mi zdi super, da vnašajo v učni proces še malo humorja. Tudi v Avstraliji, Uporabljate še kakšno drugo tehniko ZDA, Franciji in še kje je bil tak pristop dela pri slikanicah?

Zaenkrat ne. dobrodošla spodbuda za pedagoge.

Bi se dalo opisati značilnosti ljudi, ki se ukvarjajo s slikanicami?

So bolj odprti, prijazni, v njih se skriva še veliko otroško neobremenjenega in raziskovalnega duha.

30 31

vizualna umetnost

ULIČNA POVORKA DINOZAVROV

foto SAŠA JOVANOVIĆ

Vaše slikanice so označene za avtorske slikanice, kar je nekaj podobnega kot knjiga umetnika. Celoto od besedila, slike, postavitve, vrstnega reda strani do formata zasnujete sami. Kako pravzaprav ustvarjate? Oblikujete naprej temo, izoblikujete osnovno linijo ustvarjanja, napišete potem besedilo?

Različno, enkrat se mi najprej pojavijo podobe, enkrat tekst. Oblikovanje pa vedno pride pozneje. Vse skupaj pa mora delovati kot celota, v kateri ni ničesar preveč in ničesar premalo.

Ste svobodna ustvarjalka brez trdno določenega urnika za delo. Kako si organizirate dan?

Zelo različno. Občudujem pisatelje, ki pravijo, da pišejo od šestih zjutraj do dveh popoldne. Če imam idejo, delam tudi po 16 ur na dan, če je nimam, poskusim še kaj pospraviti ali izpolniti formularje za davkarijo.

Inspiracije se rodijo, vendar ne iz nič.

Ali pri ustvarjanju za otroke študirate otroško psihologijo, vzgojo ali drugo strokovno literaturo?

Sem brala te reči, preden sem sploh začela delati za otroke, ker me je psihologija na splošno zanimala. Ampak to nima nobene veze z mojim ustvarjanjem. Delam, kar mi trenutno pade na pamet, nobenega vzgojnega ali načrta za osebnostno rast nimam v ozadju. Tega lahko potem kdo najde, ko je knjiga gotova.

Prvič ljudje živimo s slikanicami, ko smo otroci. Ste del generacije, ki je živela z bogato kulturo otroških knjig in revij, kot so Kurirček, Ciciban ali zbirka Čebelica. Se vam je katera od njih vtisnila še posebej v srce?

Seveda so bile vse knjige in revije moje najboljše prijateljice. Pravzaprav se je na njih gradila moja osebnost, pogled na svet.

Slikanice Walta Disneyja so takrat Kdaj ste najbolj produktivni, zjutraj veljale za preveč »pocukrane«, a večini otrok so bile všeč. Se jih ali ponoči?

Kakor kdaj. spomnite?

V času mojega otroštva Disneyjeve slikaAli se zakopljete v delo in ne odnehate, nice niso bile čisto nič pocukrane. Bile so dokler ni končano, ali nasprotno temu izjemno mojstrsko narisane, v “cuker” so se delate postopno, polagoma, dokler ne spremenile pozneje, ko so like shematiziizpilite zadeve? rali v linijske figure s črno obrobo, povečaKnjigo pustim »ležati«, da dobim distan- nimi očmi, da bi bile všeč najširši množici. co. Ponavadi se vleče kar eno leto, preden gre v tisk.

Drugič s slikanicami živimo, ko jih beremo otrokom. Katere so bile vaše čtivo?

Pravzaprav skoraj iste kot v mojem otroštvu. Rdeča kapica, Sneguljčica, Pika Nogavička, Ostržek ... pa kakšne novejših avtorjev, Polonce Kovač, Marjana Mančka.

So bile med njimi tudi tiste iz vašega otroštva?

Vse knjige sem hranila za potomca in jih imam še zdaj, tako kot vse, ki sem jih kdajkoli kupila – so moj “zunanji trdi disk”.

Tretjič sli k a nice z a zna mujejo življenje le nekaterim, in sicer tistim, ki jih ustvarjajo. Ali vzamete v roko kašne stare otroške knjige kot inspiracijo ali ko rešujete kakšno ustvarjalno zagato?

Stare odprem le po naključju, rada pa preberem kakšno novo otroško knjigo, recimo Toona Telegena ali Svetlano Makarovič, ampak ob njih dobim občutek, da so vse že tako dobro povedali, da jaz nimam kaj dodati.

Kaj kot odrasel človek vidite v njih drugače od tistega, kar vam je ostalo v spominu?

Vidim recimo prijazen humor, ki ga v otroštvu sprejmeš kot darilo, pozneje pa se čudiš izjemni duhovitosti napisanega in mojstrstvu avtorja.

Kako se se počutite, ko ste poleg otrok, ki berejo in gledajo vaša dela?

Fino.

OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST

V vaših knjigah je humor, igranje z besedami, spreobračanje pomenov. Zdi se, da na te načine odpirate horizonte.

Otroci to igro dobro poznajo, vsaj mi smo jo, ko še ni bilo računalniških igric, da bi si z njimi krajšali čas.

Kaže, da slikanice, ki jo bomo vzeli v posteljo in bo vez med starši in otroci, ne bo izpodrinila elektronska knjiga.

Kako vi vidite povezavo med klasično in elektronsko knjigo?

Elektronska knjiga za najmlajše je utopija – i-pada ne moreš gristi, metati ob tla ali iti z njim v kopalno kad.

Kaj mora imeti dobra knjiga za najmlajše?

Kot sem zapisala za razstavo v münchenski knjižnici: Knjiga naj prinese srečo in razumevanje in toplino med starši in otroki.

Ste poznavalka otroške literature. So kakšne razlike med knjigami iz vašega otroštva in današnjimi? Kakšne so značilnosti slikanic danes?

Da bi bila kakšna izjemna poznavalka, ne morem reči, ker le tu in tam preberem kakšno knjigo za mlade. Bolj spremljam likovno podobo nove vrste slikanic, ki se precej razlikujejo od tistih iz našega otroštva. Postajajo prava slikarska dela, ki z nekaterimi elementi naivne otroške perspektive v risbi nagovarjajo predvsem likovno bolj zahtevno publiko, pravzaprav bolj odrasle kot najmlajše. Večina slikanic pa je seveda oblikovanih po zgledu tistih, ki smo jih prebirali tudi mi. ▪

Lutkovna intervencija Lile Prap Imaginariju Lile Prap je posvečena lutkovna animacija mesta Ptuj, fascinantna ulična povorka dinozavrov, ki so in še bodo nastali po njenih likih. Ogromne in vizualno fascinantne lutke, ki jih animira po več oseb, merijo v dolžino do 14, v višino pa do 7 metrov. Njihova povorka po ulicah okoli Mestnega gledališča Ptuj, se bo odvijala 15., junija, 16. in 17. junija bo na sporedu v Mariboru, 18. junija pa bo obiskala še Mursko soboto. Povorko bo spremljala ekipa ženskih plesalk, ki bodo skupaj z glasbeniki tvorijo plesno-cirkuško ekipo.

Spis osnovnošolke

Hiša pravljic po Čevljarčkovi poti

N

Podobe iz spletne igrice Čevljarček Ilustracija Kiki Omerzel

ikdar ne verjemite človeku, ki pravi, da so pravljice samo za majhne otroke. Tak človek vas lahko namreč kaj kmalu preseneti še z novico o izumrtju 75 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst najpozneje do avgusta tega leta, o dokončnem propadu kamnin Zemljine skorje v mesecu in pol ali čim podobno neumnim, a nič bolj neverjetnim in neresničnim, kot je slepo verovanje v dejstvo, da so pravljice samo za majhne otroke.

Resnica je, da se »in živeli so srečno do konca svojih dni« ne zgodi ravno za vsakim vogalom in da se je s takimi rečni pač treba sprijazniti, pa kljub temu je prav to včasih tisto, kar človek potrebuje. Pravljice so lahko včasih najboljša tolažba in najboljša spodbuda za upanje v boljši svet. Prav pravljice se nas lahko dotaknejo na poseben, čisto otroški način, in morda se ravno tu skriva vzrok tega, da se nas je prav po tihem in čisto nežno dotaknil tudi risani film z izjemno pravljičnim naslovom: Hiša pravljic, ki smo si ga ogledali na enem izmed letošnjih kulturnih dni v kinu Udarnik v Mariboru. Tokrat so se naši učitelji v svet pravljic odločili popeljati starejšo populacijo naše šole, kar se marsikomu ni zdelo ravno pretirane evforije vredno, a vse naše »predskrbi« so bile popolnoma odveč.

Včasih nas kakšna stvar tako očara, da veliki možgani za nekaj trenutkov opustijo svoje naloge in se marsikaj zgodi na ravni nezavednega. Tako je bilo tudi tokrat. Čeprav nam kot zavednim predstavnikom najstniške generacije pravljice in vse, kar diši po otrocih, seveda ne bi smelo biti všeč, so izrazi na naših obrazih povedali dovolj o tem, da iz dvorane nismo odšli povsem ravnodušni. Pravljični junaki, ki jih že dobro poznamo iz zgodnjih trenutkov svojih življenj, so se tokrat prikazali v nekoliko drugačni luči in drugačnih zgodbah, še vedno pa je vsak od njih nosil sporočilo, ki daje pravljicam zdravilno moč. Dobro vedno zmaga, pa naj nam življenje navrže še toliko nasprotnih dokazov, zato delaj dobro, ker boš nagrajen in poplačan.

S tem, ko smo zapustili dvorano kina Udarnik, pa se pravljica za nas še ni zaključila, pač pa nas je popeljala na mariborske ulice. Nešteto takšnih in drugačnih trgovin je sicer zares čisto prava pravljica za marsikatero dekle, a po Mariboru se nismo sprehodili zaradi tega. Po ulicah nas je namreč vodila Čevljarčkova pot, po kateri je pred več sto leti vodila tudi preprostega, a iznajdljivega čevljarčka, ki je Maribor v srednjem veku rešil pred Turki.

Zgodovinskega ozadja torej ni manjkalo, čeprav si je Maribor do danes pridobil že precej modernizirano podobo, pravljičnega ozadja tudi ne, in očitno je bilo to dovolj za še en prijeten in zabaven kulturni dan.

Teta Elenora je v risanem filmu, ki smo si ga ogledali, dejala, da človek nikoli ne bi mogel živeti brez sanj. Zato si upajte sanjati, včasih tudi podnevi in z odprtimi očmi (seveda ne pri pouku …). Upajte, verjemite in drznite si, če nekoliko povzamem še Walta Disneyja, predvsem pa se ne bojte še kdaj pa kdaj vzeti pravljice v roke. Verjemite mi, z gotovostjo lahko trdim, da vam ne bo škodilo. ▪

Hana Feguš OŠ Podlehnik

32 33

OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST

Dialoška kulturna intervencija otroške in mladinske govorice

1

2

Igor Saksida svetovalec za otroško

in mladinsko ustvarjalnost

E

vropska prestolnica kulture (Maribor 2012) vrsto projektov in dogodkov namenja mladim, vendar pa oznaka »ustvarjalnost za otroke in mladino« uvodoma zahteva nekaj premisleka.

Zdi se, kakor da predlog »za« v njej po eni strani jasno določa vsebinsko in naslovniško podobo projektov in dogodkov, hkrati s tem pa oboje tudi omejuje: kar je za otroke oz. mlade, je »le« zanje (otroško in ljubko, morda celo rahlo uporniško, a ne preveč), ostala publika se pač udeležuje drugih (resnih) dogodkov, ki niso za otroke oz. mlade. Tako razumevanje oznake je vsekakor nadvse problematično; vsaj v razumevanju otroške in mladinske književnosti je že več kot sto let (od kritiških zapisov Otona Župančiča, kasneje še Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Nika Grafenauerja in mnogih drugih) jasno, da je treba zožujoči »za« razumeti s skrajno mero previdnosti. Še več – slovenski šolnik, mladinski pisatelj in pedagoški teoretik Josip Brinar je v presojanju

»Otroška oz. mladinska ustvarjalnost EPK v tem smi­ slu ni po kakovosti 'pomanj­ šana' ustvarjalnost, ni 'dovolj lahka', da je primerna za otro­ ke. Ni torej 'otročja', kvečjemu bi lahko bila otroška, in še to le v smislu posebne tematske zasnove dogodkov, ki se odvi­ jajo v njej. Če je taka ustvarjal­ nost kakovostna, lahko s svojo posebno govorico nagovori kogar koli: otroka, mladostnika in starejšega.«

3

kakovosti mladinske književnosti že leta 1921 zapisal: »Spisi za mladino – dovolite mi protislovje – niso za mladino!« Kaj to pomeni? Najprej, da je treba kakovost vsebin in dogodkov, namenjenih mladim, presojati z enako strogostjo in doslednostjo kot vse druge dogodke. Otroška oz. mladinska ustvarjalnost EPK v tem smislu ni po kakovosti »pomanjšana« ustvarjalnost, ni »dovolj lahka«, da je primerna za otroke. Ni torej »otročja«, kvečjemu bi lahko bila otroška, in še to le v smislu posebne tematske zasnove dogodkov, ki se odvijajo v njej. Če je taka ustvarjalnost kakovostna, lahko s svojo posebno govorico nagovori kogar koli: otroka, mladostnika in starejšega – kakor je leta 1986 kakovostno mladinsko književnost označil A. Brvar: »Takšna literatura pa je hkrati literatura, ki je zanimiva in dragocena tudi za odraslega bralca: Vorančeve Solzice so očarljivo branje tako za mladega človeka kot za odraslega.« Pri snovanju otroškega in mladinskega programa so bila tako v ospredju tri načela: (1.) nujnost kakovosti zasnove slehernega dogodka, (2.) njegova inovativnost in vsebinska prepričljivost ter (3.) raznovrstnost področja otroške in mladinske ustvarjalnosti v celoti. Načelo raznovrstnosti projektov pomeni predvsem to, da se programsko področje ne osredotoča le na posamezne oblike umetniške mladinske izraznosti (npr. le na književnost, glasbo ali likovno področje), ampak je ustvarjalnost pojmovana v najširšem pomenu: kot umetniška, družbenokritična in sobivanjska, dialoško kulturna »intervencija« v prostor; v

znani prostor s še neznano univerzalno, za vsakogar odprto govorico besed, barv in zvokov.

Po pregledu skorajda polletnega pomenskega in dogodkovnega »vrveža« na področju otroške in mladinske ustvarjalnosti je mogoče ugotoviti, da se vsa tri načela jasno izražajo v posameznih projektih. Evropska prestolnica kulture na področju otroške in mladinske ustvarjalnosti združuje nekatere že uveljavljene programe, ki so dopolnjeni z novimi vsebinami, hkrati pa ponuja tudi povsem nove in samosvoje projekte. Mariborsko tradicijo na tem področju zastopajo predvsem trije večji projekti.

Sklop Lutke Minoriti (Lutkovno gledališče Maribor) nadgrajuje že uveljavljeni mednarodni festival lutk Poletni lutkovni pristan z lutkovno uprizoritvijo nacionalnega epa Krst pri Savici, z otroškim muzikalom Kurent ter vrsto delavnic, predstavitev in drugih izobraževalnih projektov za mlado in odraslo publiko.

Art Kamp (Narodni dom Maribor) v

OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST

1 LUTKE MINORITI: KURENT foto BOŠTJAN LAH

4

2 ARTKAMP foto ARHIV FESTIVAL LENT 3 PIKIN FESTIVAL foto LANA SEMEČNIK 4 MALI ARHTEKTI foto ManicA K. Musil

4

poletnih mesecih združuje publiko ob vsebinskih sklopih umetnosti, športa, znanosti in izročila, Čitalnica na jasi (Narodni dom Maribor) motivira svoje obiskovalce za branje in kakovostno preživljanje prostega časa ter promovira medgeneracijsko druženje. Med projekti partnerskih mest velja izpostaviti predvsem dva, in sicer Aye festival (KUD Čar Griča, Ptuj), ki želi poletno dogajanje v starem mestnem jedru Ptuja popestriti z organizacijo ustvarjalnih dejavnosti na področju obrti, glasbe in plesa, književnosti, gledališča in novinarstva, ter Pikin festival (Festival Velenje), ki ponuja bogat in celovit sklop raznolikih programov za otroke in mlade: od lutkovnih, gledaliških in plesnih predstav, glasbenih in likovnih delavnic, koncertov, do uličnega gledališča, ustvarjalnih delavnic in športnih aktivnosti. Več projektov pa je nastalo prav kot odziv na izziv Evropske prestolnice kulture. Najmlajši likovni in arhitekturni ustvarjalci so se vrstnikom in odraslim predstavili v dvodelnem projektu Mali arhitekti s čarobnim svinčnikom (Manica Klenovšek Musil in Teja Kovač Lozar): likovnim izdelkom, ki jih je javnost lahko občudovala kot novoletno okrasitev mesta, so se pridružile hiške iz gline, postavljene v obliki razstave na mestnem trgu – sodoben »odgovor« vrtčevskih in mlajših osnovnošolskih otrok na izzive kakovostne otroške književnosti in likovnosti sodobnega mesta.

Otroški pevski zbor EPK (Osnovna šola bratov Polančičev Maribor) je posebej za EPK 2012 pripravil koncert, na katerem

so mladi pevci zapeli nekaj evropskih ljudskih pesmi in uglasbena besedila slovenskih pesnikov za otroški zbor.

Zelo dober odziv je dosegel projekt Mlada Evropa (Zavod A. M. Slomšek), ki je udeležencem raznovrstnih tematskih sklopov želel približati kulturo dialoga med mladimi Evropejci, primere dobrih praks in priložnosti, ki jih Evropska unija ponuja mladim za njihov razvoj na različnih področjih (mobilnost, vseživljenjsko učenje, spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva, solidarnosti in strpnosti med mladimi ipd.). Kritični premislek o sedanjem prostoru in času ter o vlogi mladih ponuja Mladibor (Bunker, Ljubljana); projekt na podlagi raziskave o preživljanju prostega časa in sprejemanju umetnosti oblikuje primerne(jše) aktivnosti na področju kulture za mlade, združuje njena sodobna izrazna sredstva (npr. strip, film, problemska literatura, sodobni ples, muzikal) ter se zaključi z veliko javno manifestacijo (»zavzetje mesta«). Na področje mladinske ustvarjalnosti sodi tudi Evropska pravljica (Mariborska knjižnica), ki se vrača k skupnemu duhovnemu izročilu evropske ljudske pravljice ter značilnim specifičnim potezam ljudske pravljice posameznega naroda. Projekt združuje mednarodni simpozij o evropski pravljici (strokovna razprava o tipičnih značilnostih evropske ljudske pravljice, vlogi pravljice v otrokovem razvoju, njenem vplivu na oblikovanje osebnostne in narodne identitete v času prevlade vizualnih medijev ipd.) ter pravljični večer, ki

ga sooblikujejo vrhunski pripovedovalci pravljic iz različnih evropskih dežel.

S tem projektom se področje otroške in mladinske ustvarjalnosti oddalji od horizonta pričakovanj mladega bralca in se z vsebinami, ki jih zajemajo pojmi pravljica, izročilo in vzgoja, približajo najzahtevnejšim ter bralno in miselno najbolj zmožnim odraslim naslovnikom mladinske književnosti. Projekti, ki jih pripravljajo koproducenti, pa niso vse, kar mladim ponuja Evropska prestolnica kulture. Veliko obeta Šolski EPK, ki združuje šolske kulturne dneve in kulturne prireditve, zasnovane na šolah. V tem sklopu se šole predstavijo širši javnosti z gledališkimi predstavami, razstavami likovnih del učenk in učencev ter z drugimi prireditvami v mestu in na šolah.

Temeljni namen tega sklopa dogodkov je motivacija otrok, mentorjev in staršev za soustvarjanje vsebin EPK ter povezovanje mesta in ustvarjalnosti mladih.

S tem zaključujem svoj kratek potopis po ulicah Evropske prestolnice kulture, na katerih se srečujejo otroci, mladostniki in odrasli. Ta srečanja ne morejo in ne smejo biti površna, lahko so le v pravem pomenu besede pogovor o mestu in času sobivanja generacij. Pogovor, v katerem ni nihče preslišan in v katerem se nikogar ne jemlje kot »nezrelega in neresnega« – le tak pogovor pa lahko pomeni svojevrstno kulturno doživetje tudi za začudeno oko odraslega, ki v ustvarjalnosti otroštva prepozna živost besede in podobe, onkraj vsakodnevne »inflacije sporočilnosti«. ▪

MAPIRANJE MARIBORA - FILM

Žarnica pa še kar sveti Žiga Rus

M

atjaž Fistravec ne izgublja časa za uvodne vljudnosti: »Kolikokrat si že bil v Mariboru? Trikrat? No, poglej, zdaj stojiva pred frančiškansko cerkvijo, postavljena je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje, prej je bila pa tukaj kapucinska cerkev. Tukaj je bil ravno konec mestnega obzidja: znotraj obzidja so seveda živeli nemški prebivalci, takoj zunaj obzidja so pa postavili slovensko cerkev ...« Novinar tega ni ravno pričakoval, vržen je v ekskurzijo, ne da bi zares zahteval vodiča. Pravzaprav je tu zaradi žarnice, natančneje zaradi filma o njej. Pa tudi do nje zelo hitro prideta. Novinar vklopi snemalko in od takrat naprej sta nenavaden par: Fistravec za glavo višji, ne brez podobnosti s Christopherjem Lloydom in s sončnimi očali, ki jih niti za trenutek ne sname, novinar pa mu kar med sprehodom drži pred usti diktafon, kot da je zvezdnik iz Hollywooda ali vsaj dalajlama.

»Skratka, Maribor je zrasel gor na tehniki, na biznisu, se razumeva? Ampak je umrl po 1. svetovni vojni, ko so Nemce izgnali. Po Maistrovi osvoboditvi je tukaj nova dežela, nemški napisi postanejo slovenski, namesto nemškega gleda­ lišča nastane slovensko, pravzaprav jugoslovansko, in Nemci tukaj nimajo več kaj počet. Slovenci za njimi prevzamejo njihove obrate, ampak nimajo njihovega znanja. Če mene vprašaš, Maribor ni niti nikoli razvil pravega žlahtnega meščan­ stva, ampak je ostal malo­ meščanski. Se razumeva?«

SPOMINSKA PLOŠČA NA GORNJEM TRGU V MARIBROU

»Skratka, miško, Maribor je bil včasih samo v mejah obzidja, petindvajset hektarov, se razumeva? Ko so to obzidje podrli, v osemnajstem stoletju, so začeli na veliko gradit.

Bistvena za to, da je Maribor tako hitro rasel, da je postal tudi večji od Ptuja, je pa seveda železnica. Pomisli, pred železnico je Maribor štel vsega skupaj dva tisoč duš, potem pa pride Dunaj–Trst in se prebivalstvo v neverjetno hitrem času podeseteri. Veš, kaj to pomeni, podeseteri? Se razumeva? Zaradi proge nastane cela industrijska revolucija.

Potem je bilo pa tako. Mariborčani so bili zelo poslovni ljudje in eden najuspešnejših med njimi je bil Karl Scherbaum: v drugi polovici devetnajstega stoletja je imel tu največji parni mlin in parno pekarno. Ko je bil še lesen, je imel pa Maribor to lepo tradicijo, da je kar šestkrat pogorel. Tudi to je bil razlog, da je Scherbaum iz parne turbine naredil agregat in speljal žarnice, da njegovi peki ponoči niso več delali ob svečah, ampak na štrom. Se razumeva? To pomeni, da zasije leta 1883 v slovenskih deželah in tudi na širšem Balkanu prvih šestintrideset žarnic. Madžari so imeli takrat že tovarno žarnic, kjer jih je Scherbaum nabavil, pri nas in na Balkanu pa jih še ni bilo. Pazi zdaj, Edison je patentiral žarnico leta 1879! Samo štiri leta po Edisonu ima svoje žarnice tudi Maribor. In evo, zdaj sva na Grajskem trgu, tole je nekdanja pekarna in tole je spominska plošča žarnicam.« »In slabih sto trideset let pozneje ste o tem posneli film …« »Pusti, miško, film, to ti lahko na koncu povem v desetih minutah. Skratka, Maribor je zrasel gor na tehniki, na biznisu, se razumeva? Ampak je umrl po 1. svetovni vojni, ko so Nemce izgnali. Po Maistrovi osvoboditvi je tukaj nova dežela, nemški napisi postanejo slovenski, namesto nemškega gledališča nastane slovensko, pravzaprav jugoslovansko, in Nemci tukaj nimajo več

foto ROK KLEMENČIČ

kaj počet. Slovenci za njimi prevzamejo njihove obrate, ampak nimajo njihovega znanja. Če mene vprašaš, Maribor ni niti nikoli razvil pravega žlahtnega meščanstva, ampak je ostal malomeščanski. Se razumeva? Franz Liszt je enkrat tukaj samo stopil dol z vlaka, pa zdaj razni eminentni glasbeni zgodovinarji, ne bova zdaj o imenih, trdijo, da je bil to največji glasbeni dogodek v zgodovini mesta. Mislim, jebite se, kje je tu samozavest? Pride nek tujec, ki je šel v Rogaško v zdravilišče, baron mu je dal denar, da je tu nekaj zašpilal, in je šel drugi dan naprej! Ni pa bilo v Mariboru dovolj ljudi, ki bi šli to poslušat, ampak so prišli iz Gradca, Varaždina, iz Ljubljane …« Novinar se spomni, da je v Mariboru stopil z vlaka tudi Nikola Tesla. »To je podobno marginalna zgodba, ampak vseeno zanimiva. Tesla je šel še kot mladenič iz rodnega Smiljana študirat v graško politehniško šolo. Za film smo našli tudi njegovo fotko iz tistega časa, še brez brk, lušten fant je bil, jebemti. Bil je genialec v ravno pravem času, času tehničnega razvoja, ko je bilo treba še vse izumit: radio, motor, elektriko, žarnico, premagovat razdalje … Skratka prišel je v Gradec, profesorju Poeschlu začel razlagat svoje ideje, ki jih pa on ni ravno razumel: Nikola je nehal študirat, si pa potem ni upal vrnit se domov in se je ustavil v Mariboru.

Tu je bil par mesecev, živel je v neki gostilni, delal je vse mogoče, citre je igral, lumpal ga je, po bordelih je zahajal – to boš ti malo lepše napisal, kot sem jaz zdajle rekel, ane. Bordeli so bili najprej ob Dravi, ko se je zgradila južna železnica, so se pa seveda preselili. Skratka, bil je tu kakšno leto ...

Vidiš, zdaj sva v židovskem kvartu, tukaj so imeli sinagogo, tole je bil židovski stolp. Tudi tukaj delam nek projekt, vidiš, da smo namestili židovske zvezde? In rešetke na oknih, ta način vezave, vem, da to tebi nič ne pomeni,

MAPIRANJE MARIBORA - FILM

ampak to je veliko kovaško delo. Vse to, kar je bilo takrat zgolj praktično, danes postaja del kulture, umetnosti.« Novinar zamrmra nekaj o umetnosti, ki da je vedno odvisna od ekonomije, čeprav se včasih, sploh danes, rada pretvarja, da ni. »Absolutno. Seveda pa je nekoč bila umetnost početje posvečencev, del elite, in ker slovenske dežele niso imele meščanstva, je taka elitna umetnost, s teatrom, z opero, galerijami, ostala nekako zaprta. Zadnja redefinicija umetnosti do sedaj je ta, da se seli na ulice.

Vidiš, kaj piše tamle na drugem bregu, z velikimi črkami? Tudi ti si le umetnost …

Vedno se trudim povedati svojo zgodbo ljudem na razumljiv, neelitističen način. Zadnjih trideset let se trudim, da to, kar delam, razumejo po celem svetu. Zelo težko se mi je udeleževat intelektualnih nebuloz o prihodnosti filma in njegovih trendih, ki so odtujene od tega, kar dejansko smo, kjer produkcija niti ni več tako pomembna, ampak je bolj pomembno, da se o njej govori …« »Ste se tudi zato, zaradi dostopnosti, lotili filma in ne, na primer, literature?« »Glej, če naredim povprečen dokumentarec in ga samo v Sloveniji pokažem v srednje dobrem terminu, ga vidi dvesto, tristo tisoč ljudi. Vložiti morava stokrat toliko sredstev, da sto tisoč Slovencev samo ve, da je nekdo napisal neko knjigo, kaj šele, da jo prebere.

Seveda pa ko pišem scenarij, ko sem neke vrste 'književnik', je to najbolj intimna oblika ukvarjanja z umetnostjo. Se pa s tem pot filma seveda šele začne …

Ta film o žarnici, ki te tako zanima, je bolj nekakšna filmska miniatura. Zamisel je v grobi obliki obstajala že pred desetimi leti.

Iz časa, ki ga opisujem, seveda nimamo posnetkov, a smo našli nekaj fotografij, iz časa dravskega splavarstva obstajajo litografije in grafike, posneli smo tudi nekaj rekonstrukcij … V filmu se pogovarjam z zgodovinarjem Sašo Radovanovičem, potem s profesorjem Đonlagičem, ki je kot električar 'intimno' povezan s Teslo, pa s profesorjem Alojzom Križmanom … Med drugim je pomembno, da film govori tudi o mariborskih Nemcih: v zgodovini mesta so Nemci naredili marsikaj, a so bili nekateri med njimi za zgodovino sprejemljivi, drugi pa ne. Te bariere bodo morale počasi pasti …« Novinar neopazno ošine svoj plonkcegelc. »In kaj se je dogajalo z mestom po Scherbaumovih žarnicah?« »To je bilo pa tako. Marburger Zeitung je novico o žarnicah objavil 4. aprila in 6. junija, dvakrat. Istega leta je konec junija cesar Franc Jožef prišel odpirat v Maribor dva spomenika,

admiralu Tegetthoffu in nadvojvodi Janezu.

Na peto obletnico njegovega obiska so postavili spomenik njemu: takrat so si meščani sposodili žarnice, petdeset ali šestdeset jih je bilo, in razsvetlili tri trge. To je bila na slovenskem področju prva javna električna razsvetljava.

Po eni noči so jo razmontirali in do konca 1. svetovne vojne spet kurili na plin, so se pa že v tistih časih pogovarjali, da bodo na Dravi naredili hidroelektrarno. Koncesije so bile že podeljene, ampak ni bilo denarja: prva elektrarna, na Fali, je bila postavljena šele 1918, zaradi tovarne kemičnih izdelkov v Rušah.

Višek elektrike so takrat pripeljali v Maribor, začela se je elektrifikacija, nova industrija, razmišljali so o tramvaju ... Med vojnama je bil Maribor najmočnejše industrijsko mesto, imeli so elektriko, tekstilno industrijo, kasneje metalno industrijo, TAM, MTT … Na tem se je izrazito utemeljevala tudi univerza.

To je to, miško, kar smo imeli!« Fistravec se za zaključne besede najbrž zazre v daljavo, čeprav se skozi sončna očala to ne vidi. »Južna železnica, Scherbaum in žarnice, gradbeništvo, splavarstvo, kamnoseštvo. Čas je zdaj seveda hitrejši in Maribor se poskuša identificirati na novo, z umetnostjo, bomo pa lažje šli naprej, če bomo poznali preteklost. Dobro bi bilo, če bi bili ponosni na 'gene', ki jih imamo, pa tudi če so kmetski.

Hvala bogu, da so kmetski, da nismo izgubili te navezanosti na zemljo, ker nas bo to ohranilo. Zopet bomo imeli vrtičke, miško, se razumeva? Zopet bomo sami krampali, zopet se bomo družili, ker bo to edino, kar nam bo ostalo. In tudi umetnost in kultura bosta morala iti v tej smeri. Hitremu razvoju navkljub bi morali hoditi naprej s počasnimi koraki, na podlagi svoje dediščine, da ne zgubimo špure. Mi pa radi delamo prevelike korake in zato pozabimo identiteto. Tudi to je lahko sporočilo filma.« ▪

zanimivost:

Proti koncu letošnega leta bo izdelana zadnja žarnica na žarečo nitko na svetu.

Film »Žarnica pa še kar sveti« režiserja Matjaža Fistravca je bil premierno prikazan v Mariboru 4. junija 2012. Matjaž Fistravec je vodja zavoda za vizualno in medijsko produkcijo Studio Alp.

Mariborski admiral: Wilhelm Tegetthoff in bitka pri Visu 1866 Štiri države (Avstrija, Slovenija, Hrvaška in Italija), kjer je baron Wilhelm von Tegetthoff, avstrijski in avstro-ogrski mornariški časnik in viceadmiral, pustil svoje sledi, obnavljajo spomin na rojenega Mariborčana, ki je leta 1866 v bitki pri Visu premagal italijansko la-djevje. Del razstave o tem dogodku bo z Visa prenesen tudi v Univerzitetno knjižnico Maribor. 'Virtualni dom', ki osvetljuje življenje in delo tega pomembnega Mariborčana, pa je le-ta že postavila (www.tegetthoff.si).« Njegov spomenik, narejen leta 1881, je bil 1918 odstranjen in danes stoji na terasi mariborskega gradu.

Otvoritev razstave bo v Univerzitetni knjižnici Maribor 20. junija ob 19. uri. Avtorici sta Nina Lončar in Vlasta Stavbar.

Otvoritev bo pospremil dogodek na Slovenski ulici 8 (Umetniški kabinet Primož Premzl) ob 21. uri, kje bo potekala projekcija pod sloganom »Viljem, moj sosed«. Dogodku se bo priključila tudi slaščičarna Ilich s svojimi priložnostnimi piškoti na temo Tegetthoff.

Leksikon mariborske kulture in družbe »Leksikon mariborske kulture in družbe« v historični perspektivi predstavlja družbeno in kulturno dogajanje v Mariboru v drugi polovici 20. stoletja. Mnoga družbena gibanja, ljudje in prostori, ki so določali in še določajo mestno identiteto, bodo predstavljeni v lični in cenovno dostopni ediciji, ki bo vključevala okrog štiristo gesel s področja arhitekture, medicine, glasbe, hortikulture, gospodarstva, šolstva ipd. Okrog sedemdeset aktivnih in upokojenih znanstvenikov, strokovnjakov in novinarjev iz Maribora, Ljubljane ter od drugod je prispevalo svoje bogato znanje za to pomembno mariborsko izdajo. Leksikon bo javnosti predstavljen 22. junija v okviru Regionalnega knjižnega sejma v Veliki kavarni, ob 13:00

Macy Gray:

Iskalka glasbenega izraza z dobrim glasbenim okusom MIROSLAV AKRAPOVIĆ

svetovalec za neklastično glasbo

F

estival Lent bo letos svojo okroglo obletnico začinil z nadvse pestrim glasbenim programom. Ta mariborski in vseslovenski festival vseh festivalov bo imel 35 prizorišč in več kot 1200 dogodkov. Impozantna številka, zaradi katere slehernemu opazovalcu kulturnih dogodkov zastane dih. Hkrati pa si kot novinar pred težavno nalogo.

Komu od nastopajočih dati posebno pozornost. Odločil sem se za Macy Gray. Četudi sem redko v vodah prvinskega soula in vseh njegovih reinkarnacijah v sodobnem popu, se mi je pred kratkim

OBRAZ MESECA

»To, da Macy Gray obdelu­ je skladbe drugih, mi pove le, da je postala pevsko izjemno samozavestna, ne glede na kritike o menjavi slogov. Samozavestna, da si upa trditi, da lahko podoživi emocije drugih avtorjev na svoj način. Tako samozave­ stna prihaja na Lent.« izdani album z naslovom Covered zazdel idealna priložnost za poglabljanje v svet Macy Gray. A že na začetku bom drzno izjavil, da na Lentu pričakujem presežek njenega ljubljanskega koncerta pred tremi leti. Nič radikalnega, kar bi kariero Macy Gray lahko zasukalo iz utečene poti pevke, ki jo že od njenega debi albuma On How Life Is spremljajo atributi najbolj markantne pevke sodobnega soula in popa, se ni zgodilo v vmesnem času. Seveda če odmislimo njeno iskreno ali prebrisano izjavo, da je opustila eksperimentiranje z drogami, ker slednje škodujejo lepoti. Koliko naj bi ji škodoval izlet med zimzelene hite novega glasbenega veka in njena lastna interpretacija slednjih, pa ne bi znal povedati. Res pa je, da ne morem pristati na tako banalno ugotovitev, da ko glasbeniki pridejo v krizno obdobje v iskanju lastnih idej in motivacij, ponavadi posežejo po obdelavah hitov svojih kolegov. To lahko trdimo le, ko imamo pred sabo glasbenika z imenom in priimkom ter nabor skladb z naslovi. V zgodbi albuma Covered pa tega nisem opazil. Že sam izbor skladb ali, če hočete, njihov razpon pritegne poslušalčevo pozornost. Kajti, če bi mi kdo pred leti rekel, da bo neka soul diva obdelala singl Maps skupine Yeah Yeah Yeahs … bi pričakoval Amy Winehouse, a vem, da bi zgrešil. In to velja tudi za skladbo Creep skupine Radiohead ali pa Wake Up trenutno največje rock atrakcije Arcade Fire … in tako bi lahko popisali skoraj vse pesmi na albumu Covered. To, da se Macy Gray spopada, pogojno rečeno, z glasbenikom iz istega žanrskega stanu, kot je Kanye West, niti ni tako presenetljivo. Toda že v pripravi šestega albuma se je dalo slišati, da za celotnim izborom skladb stoji pevka osebno. Brez očitnih marketinških fint,

ko se glasbena zvezda čez noč na hitro priuči in prebere (posluša) nekaj žanrsko različnih fonotek. To me je pravzaprav tudi najbolj pritegnilo k temu ploščku in potlej še napovedanemu nastopu v Mariboru. Vedno je zanimivo izvedeti za glasbeni okus glasbenika samega. Če je zraven še pesmarica – kako bi bilo, ko bi bilo – v njegovi izvedbi in različici, je intriga še večja. In moram priznati, da … četudi so nekatere izvedbe ali obdelave brez razloga na tem ploščku … je tu kar nekaj nepričakovanih aranžmajev in prijetno presenečenje pevke, grammy nagrajenke (best female pop vocal performance) in ene od glavnih perjanic neo soula ali nu soula. V analizah med glasbenimi novinarji je največ glasov na albumu Covered dobila skladba Nothing Else Matters, ki ga v originalu izvaja skupina Metallica. Toda, zdi se mi, da je v presojah kolegov prevladovalo mnenje o velikih zvezdah, ki so se za čuda znašli v neki čudni kombinaciji. Resnici na ljubo bi potemtakem prej pričakoval, da je to, da Macy Gray posluša Yeah Yeah Yeahs in My Chemical Romance eden boljših momentov na tem albumu. Še posebej to velja za njeno različico skladbe Maps skupine Yeah Yeah Yeahs, ki se sliši kot indie hibrid, ki se ga ne bi sramovali niti Pixies. Zli jeziki pravijo, da je izbor skladbe Maps kot tudi že omenjeni Wake Up skupine Arcade Fire pravzaprav premetena poteza strokovnega tima Macy Gray, da pridobi poslušalce z indie scene. Ne delim takšnega mnenja.

Navsezadnje se avtobiografija Macy Gray ne bere kot tipična zgodba pevke iz črnske skupnosti. Rojena v Ohiu je svoje vokalne usluge ponujala predstavnikom nove hip hop pop scene, v kateri je vsekakor treba omeniti skupino The Black Eyed Peas, s katero je Macy Gray na njihovem prvencu tudi sodelovala. Leta 1999 tudi sama izda svoj diskografski

»Toda že v pripravi šestega albuma se je dalo slišati, da za celotnim izborom skladb stoji pevka osebno. Brez očitnih marketinških fint, ko se glasbena zvezda čez noč na hitro priuči in prebere (posluša) nekaj žanrsko različ­ nih fonotek.«

debi z naslovom On How Life Is, ki je nepričakovano – ali pa tudi ne – dosegel naklado sedem milijonov prodanih kopij. Največja uganka postane dejstvo, da kljub na trenutke spornim besedilom ali seksualno eksplicitni liriki album On How Life Is ni dobil zloglasne moralne cenzorske nalepke »parental advisory«. Kakorkoli. Dekle, ki ji nenehno očitajo, da niha v svojem slogu, da se išče že vsa leta svoje kariere, je leta 2001 osvojilo nagrado grammy. Njeni albumi se resnično razumejo kot nenehno eksperimentiranje s samo sabo. Bo kdo rekel, da to ne more biti tudi umetniški izraz? To, da Macy Gray obdeluje skladbe drugih, mi pove le, da je postala pevsko izjemno samozavestna, ne glede na kritike o menjavi slogov. Samozavestna, da si upa trditi, da lahko podoživi emocije drugih avtorjev na svoj način. Tako samozavestna prihaja na Lent. In to je moj argument, da bo njen koncert presežek tistega ljubljanskega.▪

DISKOGRAFIJA:

1999: On How Life Is 2001: The Id 2003: The Trouble with Being Myself 2007: Big 2010: The Sellout 2012: Covered

Soul (in še marsikaj drugega) pevka Macy Gray se v Slovenijo vrača po treh letih. Na mariborskem Lentu bo nastopila 3. julija.

38 39

LENT

Največji mariborski orto dogodek ŽAN LEBE

F

estival Lent že 20 let uspešno dokazuje, kako v majhnem mestu organizirati dogodek na evropski ravni.

Samo še slab mesec dni nas loči od enega največjih dogodkov letošnjega programa Evropske prestolnice kulture in nedvomno največjega mariborskega kulturnega dogodka, ki vsako leto ob nabrežje reke Drave pripelje več kot pol milijona obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Označiti Festival Lent kot zgolj še en festival v bogatem naboru EPK bi bila velika krivica. Že zgolj surovi podatki namreč namigujejo na orjaške razsežnosti dogodka, ki brez konkurence zaseda podij kot največji open-air festival v Sloveniji. Samo lani se je tako na 35 prizoriščih izvedlo 496 prireditev oz. več kot 1.200 dogodkov s skoraj 5000 nastopajočimi, ki si jih je ogledalo približno 650.000 obiskovalcev in le nekaj manj kot 400 novinarjev. V letu 2012 pa bo ta številka po vseh pričakovanjih še krepko narastla. Letošnji Lent bodo namreč krasila odmevna imena, kot so Macy Gray, Jamaican Legends, Lucky Peterson, John Scofield, Skindred, Dope D.O.D., ki pa predstavljajo zgolj češnjo na vrhu barvite in okusne kulturne ponudbe folklore, glasbe, plesa, gledališča, komedije, športnih dogodkov in ustvarjalnih delavnic, po kateri si je še vsakdo oblizoval prste.

»Povezanost je tista sila, ki nam organizatorjem omogoča, da vsako leto festival izvedemo kljub neštetim novim izzivom in preprekam, saj od prvega tre­ nutka naprej nihče ne podvomi v to, da se bo festival zgodil, in ne samo to – da bo vsako leto znova nekaj edinstvenega.«

Festival Lent je eden izmed pomembnejših slovenskih festivalov in predstavlja eno ključnih kulturno-turističnih prireditev v Sloveniji.

Letos bo mariborska prizorišča okupiral med 22. junijem in 7. julijem.

Skupina entuziastov in nenadomestljiv direktor Kaj je potrebno za organizacijo festivala, ki se v dvajsetih letih iz folklornega srečanja spremeni v organizacijskega giganta in uspešno parira mednarodni konkurenci? V osnovi skupina resnično predanih entuziastov, nepogrešljiv direktor z edinstvenim šarmom in seveda veliko, veliko, veliko delovne vneme. »Te stvari se od samega začetka festivala niso spremenile – še vedno si med seboj pomagamo, še vedno si znamo prisluhniti in vedno znova se festivala veselimo, kot da je naš prvi. Prav to na koncu najbolje izkusijo obiskovalci, ki se hitro navlečejo naše dobre volje in pozitivne delovne vneme ter dva tedna preživijo z nami ob dravskem nabrežju,« je prepričana producentka programa FolkArt Alenka Klemenčič, ki na festivalu sodeluje že od njegovih prvih korakov in ima že mesece pred uradnim pričetkom polne roke dela.

V prvi vrsti je glavni zagon festivala še vedno vizija, ki jo organizatorji z vztrajnostjo in pridnostjo vsakič znova realizirajo.

Seveda pa je ključnih faktorjev, da je dogajanje vsako leto boljše in bogatejše kot poprej, veliko več – sponzorji, ki verjamejo v projekt in ga s svojo pomočjo pomagajo realizirati, povezanost vseh vidikov organizacije v smiselno celoto, sodelovanje s številnimi drugimi kulturnimi institucijami in skupinami, nastopajoči, ki v program festivala vnašajo svežino in kakovost ter ne nazadnje obiskovalci, ki dajo festivalu svojo edinstveno energijo. Prav ta je namreč ključni dejavnik, ki Maribor za 16 dni vrže iz njegovih ustaljenih tečajev. Zato se Festivala Lent ne dela, temveč se ga živi. »Festival ima zaradi tega prav posebno energijo. Postal je del duše našega mesta in mu vsako leto znova vdahne svežino, nas združi in ponudi življenje, ki si

TRADICIONALNI OGNJEMET

foto arhiv FESTIVAL LENT

ga prebivalci evropskih mest zaslužijo,« je prepričana Klemenčičeva.

V pričakovanju nepričakovanega Obvladovati tako velik projekt je vedno znova turbulentno. Kljub dejstvu, da je organizacija dogodka odlično načrtovana, se vsakič znova pojavijo številni novi in nepričakovani izzivi. S temi se lahko kosa samo izkušena in dobro uigrana ekipa. In ta je bila že od nekdaj ena izmed največjih prednosti Festivala Lent. Kilometrina, ki si jo je organizacijska ekipa nabrala v 20 letih dela, namreč omogoča, da se festival vsako leto znova kljub nenehnemu širjenju odvije brez neprijetnih zapletov. »Izvedba takšnega dogodka je po vseh teh letih še vedno neopisljiva izkušnja. Festival se namreč iz leta v leto širi in dobiva popolnoma nove razsežnosti, zato se srečujemo z novimi izzivi, ki jih je treba premagati, in novimi veščinami, ki jih je treba osvojiti. Čeprav se trudimo, da bi celoten festival načrtovali do potankosti, je to seveda nemogoče. Zato moramo biti vešči v improvizaciji in reševanju zagat, ko se te prikažejo, pa naj bo to en mesec pred pričetkom festivala ali pa 15 minut pred naslednjim nastopom,« pojasni Mirjana Mladič, ki skrbi za marketing festivala.

Potreba po iznajdljivosti se nikjer ne kaže tako neposredno kot pri tehničnem osebju, zadolženem za brezhibno izvedbo

LENT

Jubilejni program festivala Lent GLAVNI ODER LETA 1993

foto arhiv FESTIVAL LENT

dogajanja. »Službo tehnikov v šali velikokrat primerjamo z vojaškimi vajami – moraš se dobro vkopati in držati pozicijo, kljub vsemu, kar leti proti tebi. Ampak brez improvizacije seveda ne gre, saj je pri takšnih razsežnostih treba predvideti nepredvidljivo in si vedno pustiti dovolj manevrskega prostora, da se spoprijemaš z nepričakovanimi zapleti.

Sredstva namreč niso neomejena, še manj pa ljudje, saj je večina ljudi, ki festival pripravlja, zaradi svojih izkušenj, znanja in iznajdljivosti nepogrešljivih. Zato je zamenjava ljudi v tem pogledu vedno korak nazaj, saj se ruši organizacijska struktura,« se ob tem pošali eden izmed oblikovalcev zvoka na festivalu Gaber Lesjak. Tehnične potrebe festivala so se v dvajsetih letih seveda izjemno povečale, s tem pa tudi potrebe po tehničnem osebju. Po njegovih izkušnjah festival že od samih začetkov od človeka zahteva 16 dni popolne predanosti: »Za nas to ni delo, temveč način življenja, ki se v tej intenzivni obliki začne že nekaj mesecev pred uradno otvoritvijo in seveda traja tudi po tem, ko pade zadnji zastor. Če bi delo opravljali zgolj zaradi plačila, ne bi rezultat po kakovosti in strokovnosti segel niti blizu trenutni situaciji.« Povezava tradicije in modernosti Zgolj predana in entuziastična organizacijska skupina pa za projekt takšnega kova nikakor ni dovolj. Festival mora vsako leto znova z vsebinami prepričati obiskovalce, da se podajo ob dravsko riviero in prepustijo njegovim čarom. Vsakoletna porast gostov je tako posledica kakovostnega in dobro premišljenega programa, ki se prilagaja svojemu prostoru in času ter hkrati vanj vnaša novosti. Ena izmed njih je Kamp doživetij, ki bo letos v mariborskem mestnem parku praznoval svojo peto obletnico obstoja. »Z ArtKempom

smo festivalu dodali nek popolnoma nov spekter delovanja in obiskovalce spremenili iz pasivnih gledalcev v aktivne sodelujoče.

Hkrati nam je v letošnjem letu skozi projekt Čitalnica na jasi uspelo ta program podaljšati na celotno poletje in obiskovalcem čez celotno obdobje ponuditi ustvarjalne in izobraževalne vsebine, s katerimi bodo lahko obogatili poletne dni,« razloži njegova producentka Urška Košica. A tudi letošnje leto prinaša ob novih nastopajočih nekaj svežih prijemov, v katerih bodo lahko uživali obiskovalci. Program iz Sodnega stolpa se bo tako letos preselil na čisto novo prizorišče, zasnovano na bogati tradiciji belgijskih cirkuških prizorišč, ki se ga je v štajerski prestolnici hitro prijel naziv »Špeglcelt«.

Med novostmi pa nikakor ne gre spregledati tudi združitve Mladininega odra in odra Creative Underground, ki bosta letos pod skupno streho v dvorano Udarnik vabila vse privržence moderne, urbane glasbe ter v času festivala predstavljala popolno izbiro za vse, ki se ob dobri bendovski in elektronski glasbi radi zabavajo dolgo v noč.

Ključno sporočilo Festivala Lent tako tudi v prihodnje ostaja – povezanost. »Povezanost je tista sila, ki nam organizatorjem omogoča, da vsako leto festival izvedemo kljub neštetim novim izzivom in preprekam, saj od prvega trenutka naprej nihče ne podvomi v to, da se bo festival zgodil, in ne samo to – da bo vsako leto znova nekaj edinstvenega. In povezanost je tista, ki ob Dravi združi Mariborčane in goste iz tujine ter festivalu daje njegovo dušo. Festival bo zato vedno v prvi meri mariborski festival, šele nato mednarodni. Brez Mariborčanov ni Festivala Lent, zato bo ta zmeraj ostal mariborski orto dogodek,« je tako prepričana pomočnica direktorja Narodnega doma Marinka Jerman Jelek. ▪

Dolgometražni festival Lent se v letu kulturnega prestolovanja postavlja z 20., jubilejno izdajo. Sledeč tradiciji bo vase pritegnil izbrane vsebine, med katerimi prosperira predvsem glasbena bera. Če po glasbenem programu festivala, ki bo potekal med 22. junijem in 7. julijem, potujemo linearno, naletimo na več presežkov.

Na več kot 35 prizoriščih v starem mestnem jedru se bo zvrstilo okoli 1200 dogodkov, organizatorji pa pričakujejo obisk kar pol milijona ljudi.

Ljubitelje popularnejših žanrov in tudi tiste, ki cenijo indie lahkotnosti, bo zagotovo zapeljala Macy Gray. Med vrhunci bo obisk najboljših reggae glasbenikov z Jamajke Jamaican Legends, publiko bo očaral bluesovski glasbenik Lucky Petersen, jazza željni pa bodo lahko prisluhnili razburljivemu zvoku trobente Erika Truffaza, kitari Johna Scofielda in elegičnemu oudu Dhaferja Youssefa. Rock bodo obeleževali Britanci Skindred skupaj s srbskimi S.A.R.S. Med eksoti festivala bosta še Rambo Amadeus in Željko Vukmirica, ki se bosta srečala v stand-up nastopu. Kot prva bo na plavajočem odru na Dravi nastopila jugonostalgična zasedba Indexi z gosti.

Nadgradnja Lenta je še folklorni festival Folkart s skupinami iz Peruja, Benina, Moldavije, Uzbekistana, Rusije, Srbije, Italije in Mehike. Novost bosta strokovna konferenca Za odri Festivala Lent, na kateri pričakujejo okrog 40 direktorjev drugih festivalov, ter simpozij StandUpFest, na katerem bodo izmenjali izkušnje največji mojstri stand upa iz držav nekdanje Jugoslavije.

Za kulinarične užitke bo ponovno skrbel Sladolent, skrite kotičke bodo odkrivali Živa dvorišča in ulično gledališče, otrokom pa bo namenjena zabava v Art Kampu v mestnem parku. Zaradi Ulayeve instalacije letos ne bo prizorišča v Sodnem stolpu, bodo pa nedaleč stran postavili prireditveni šotor Špeglcelt. V kinu Udarnik se z bogatim programom bendovske in elektronske glasbe združujeta Mladinin oder in elektronski oder Creative Underground.

40 41

STAND UP FESTIVAL

Razvoj stand up komedije drugod in pri nas Perica Jerković

P

iše se leto 2012 in stand up komedija se je pri nas razvila do stopnje, ko stand up komike trenutno lahko zasledimo povsod: v klubih in gledališčih, na festivalih in prireditvah vseh vrst, v predavalnicah in zabaviščnih centrih, v tiskanih medijih, na radiu in televiziji.

Znani obrazi polnijo velike dvorane, nastopi gostujočih komikov iz Hrvaške, Srbije in angleško govorečih dežel so stalnica.

Slovenski komiki nastopajo v skoraj vseh republikah bivše skupne države, občasno nastopijo tudi v Angliji, Franciji, ZDA. Junija letos se na festivalu Lent obeta že 6. zaporedni Oder stand up komedije, kjer novost predstavljajo makedonski in nemški večer ter Noč komika. Avgusta se bo na Ljubljanskem gradu odvijal 5. samostojni Mednarodni festival stand up komedije Panč, ki gosti štiriindvajset komikov in v štirih dneh običajno privabi več kot tri tisoč obiskovalcev.

Toda pojdimo po vrsti in najprej definirajmo žanr ter preletimo njegov pojav in razvoj v deželah, kjer je nastal, ker se bomo le tako lahko kvalitetno posvetili tudi pojavu stand up komikov in razvoju zvrsti pri nas.

»V bivšem režimu je bil pogost pojav amaterskih, neplačanih komikov, ki so tudi po več ur zabavali omizja v gostilnah. Šlo je kakopak za t.i. vicmaherje, ki se niso obremenjevali z avtorstvom repertoarja.«

SMEH NA STANDUPFESTu 2011

Začetki stand up komedije Glavni element, ki loči stand up od »navadne« gledališke predstave, je direkten nagovor občinstva brez namišljene četrte »stene«, ki ga sicer zasledimo tudi v starogrškem teatru. Format, pri katerem izvajalec samostojno zabava publiko, zajema široko paleto žanrov, ki imajo veliko skupnih karakteristik, žanr, ki ga označujemo s stand up komedijo, pa se je pojavil v prvi polovici 20. stoletja v Severni Ameriki in na Britanskem otočju.

Pionirji stand up komedije so bili varietejski komiki, ki so v obdobju med svetovnima vojnama zabavali publiko z raznovrstnim programom, ki je vključeval petje, ples, skeče itd. Občutno bolj groteskno je poglavje t. i. minstrel šovov, v katerih so belci nastopali prebarvani v črnce, prikazujoč jih kot trapaste klovne.

V združenih državah so zgodovino pisali Jack Benny, George Burns, Bob Hope, Milton Berle idr. Z razvojem radia in televizije se je tovrstna zabava prenesla tudi v domove, varietejski komik Milton Berle je kmalu postal vseameriški Uncle Miltie.

Po t. i. zlati dobi televizije v ZDA v petdesetih in šestdesetih letih, v kateri na površje med drugimi priplavata aktualno-politični Mort Sahl in kralj žaljivega humorja Don Rickles (oba še živeča, Rickles še aktiven), je sledilo obdobje, ki ga je zaznamoval največji revolucionar žanra – Lenny Bruce.

Uporaba »obscenega« jezika med nastopi in posledične aretacije so jasno risale mejo dovoljenega, ki jo je Bruce vztrajno prebijal vse do tragičnega konca. Štafeto družbene kritike in obravnavanja prepovedanega skozi stand up sta prevzela mojster besedil George Carlin in odkritosrčni, preklinjajoči Richard Pryor, za

foto ARHIV FESTIVAL LENT

njima pa jedki, direktni in nepopustljivi Bill Hicks ter milejši Bill Maher. Dandanes ta plamen ohranja predvsem nihilistični »alco trash« filozof Doug Stanhope, ob njem treba omeniti vsaj še Billa Burra in Louisa C. K.-ja, čigar strugi sta vidno globlji kot pri večini ostalih, čeprav so njuna besedila osebnoizpovedna in ne kritiška.

Leta 1972 se je v Los Angelesu odprl famozni Comedy Store, ki ga je nova lastnica Mitzi Shore prenovila in povečala, odprla pa je tudi podružnico v San Diegu. Po velikem razmahu stand up komedije v sedemdesetih letih, ko sta stadione polnila »wild and crazy guy« Steve Martin in omikani Bill Cosby, je ob koncu tega desetletja ameriška scena doživela hud padec.

Močno povečana popularnost žanra je povzročila enormno povpraševanje, ki je presegalo (kvalitetno) ponudbo. Mnogi lastniki lokalov si niso mogli privoščiti kvalitetnega komika in so v želji po povečanju prometa najemali cenene komike, ki so z nekvalitetnimi nastopi odganjali publiko in kmalu porušili sistem.

Popularnost je žanru ob koncu osemdesetih povrnila generacija na čelu z Eddiejem Murphyjem in Robinom Williamsom, v devetdesetih sta k dodatnemu razmahu pripomogli predvsem zvezdništvi analitika malenkosti Jerryja Seinfelda in dežurnega kričača Chrisa Rocka. V zadnjem desetletju pa je v ZDA najbrž najmočneje odmevalo ime Dave Chapelle.

Osrednja figura britanskega varietejskega obdobja je bil Max Miller, znan po vpadljivih oblekah, sentimentalnih pesmih in ostrih šalah. Komedija je bila v Združenem kraljestvu močno cenzurirana, kar je upočasnjevalo njen razvoj. Radijski komični hit The Goon Show so v šestdesetih ustvarjali Peter

STAND UP FESTIVAL

KOMIKAZE

foto KOMIKAZE

Sellers, Spike Milligan in Harry Secombe.

Komični duet Morecambe and Wise sta skeče iz varieteja uspešno prenesla na televizijo in v sedemdesetih dosegla neverjetno priljubljenost. V teh letih so se prek BBC-ja uveljavili tudi nadrealistični humoristi Monty Python. Čeprav našteti ne sodijo med stand up komike, jih je nujno omeniti, saj so oblikovali tisto, kar je danes po svetu znano kot angleški humor in močno vplivali na bodočo generacijo stand up komikov, zlasti Peter Sellers in John Cleese.

Z razvojem medijev je v sedemdesetih variete na Britanskem kmalu izumrl, začele so se razvijati druge scene. Ena izmed njih je zaživela v Delavskih klubih, kjer je prevladoval primitivnejši humor (npr. rasistični stand up Bernarda Manninga), stand up komedija v folk klubih pa je pogosto vključevala hecne pesmi. Billy Connolly, folk pevec škotskega porekla, se je z razposajenim »story telling« slogom, polnim sočnih kletvic, razvil v kultnega stand up komika. Njegova zvezda je najmočneje zažarela v sedemdesetih in osemdesetih.

Velik vpliv (zelo podoben vplivu Richarda Pryorja) mu priznavajo mnogi moderni angleški komiki (npr. Jimmy Carr).

Istočasno se je razvijala tudi alternativna satirična stand up scena, ki je kulminirala z obiskom kontroverznega gosta Lennyja Brucea v londonskem klubu The Establishment.

Leta 1979 se je odprl londonski Comedy Store, leta 1983 pa veriga komičnih klubov Jongleurs in se je scena iz Londona razširila po celotnem Združenem kraljestvu. Med modernimi predstavniki angleške stand up scene velja vsekakor izpostaviti Eddieja Izzarda, ki je ulične performanse zamenjal za stand up in izoblikoval izjemno izviren slog.

Slovenski humor in njegova konsolidacija Pri obravnavi slovenske stand up scene je uvodoma treba omeniti, da je Slovenija zgolj ena izmed številnih držav po svetu, ki je z razvojem interneta pridobila nov žanr, ki temelji na ameriškem in britanskem vzorcu in ga zasledimo na velikih festivalih komedije, kot sta edinburški festival Fringe ali montrealski Just For Laughs. Če gledamo skozi prizmo formata, stand up komiki na Slovenskem obstajajo že dolgo. V novejši dobi sta to predvsem Tone Fornezzi – Tof in jugoslovanska zvezda Vinko Šimek alias Jaka Šraufciger. Slednjega bi lahko označili za slovenskega Maxa Millerja, čeprav bi v jugoslovanskem okvirju tak poklon prej dali njegovi mentorici, pokojni Neli Eržišnik. V pogovoru z Žigo Valetičem, zbirateljem in preučevalcem slovenskega humorja, sem izvedel, da je bil v bivšem režimu pogost pojav amaterskih, neplačanih komikov, ki so tudi po več ur zabavali omizja v gostilnah. Šlo je kakopak za t. i. vicmaherje, neobremenjene z avtorstvom repertoarja.

Toda če govorimo o stand up komikih, ki ustvarjanje temeljijo na principih žanra onkraj luže, se zgodba začne z razvojem interneta. Prvi popadki stand up komedije so se zgodili v KUDu France Prešeren konec devetdesetih, nato je skupina Nove zvezde komedije (Jernej Kuntner, Danijel Sraka, Violeta Tomič idr.) leta 2001 odprla stand up večere v lokalu Cafe Antico v Ljubljani in jih kasneje preselila v Mansion pub, današnji Zlati zob.

Po besedah Srake so z nastopi vztrajali dve leti, nato so dvignili roke od razvoja scene. Ko sem se sam leta 2003 aktiviral na področju stand up komedije, nisem zasledil nikogar, ki bi svoje delo predstavljal s tem pripisom. Še najbližje aktivnemu stand upu je s klubskimi nastopi deloval komično-glasbeni duet Slon in Sadež.

Skoraj istočasno sta se pojavili dve žarišči: eno v Kopru s projektom Ceu smeh, kjer je vzniknil Mladen Pahović, drugo v Kranju, kjer so stand up dogajanje razplamteli predvsem Boštjan Gorenc – Pižama, Miki Bubulj in Ranko Babič. Leta 2005 se je v Mariboru producent Slavko Škvorc odločil za delavniški pristop in k mentorstvu delavnic privabil hrvaškega igralca Željka Vukmirico. Razvoj v obdobju 2003–2007 je bil težaven in počasen.

Januarja 2007 sem s pomočjo Andreja Težaka ustanovil skupino Komikaze, istega

»Slovenija zgolj ena izmed številnih držav po svetu, ki je z razvojem interneta prido­ bila nov žanr, ki temelji na ameriškem in britanskem vzorcu in ga zasledimo na velikih festivalih komedije kot sta edinburški festival Fringe ali montrealski Just For Laughs.«

leta se je pojavila nova generacija komikov: Tin Vodopivec, Klemen Mauhler, Klemen Bučan, Marko Kumer – Murč, Rox de Gabba, Vid Valič, Martina Ipša, Dalibor Božič – Buco, kasneje tudi Lucija Ćirović, Tadej Toš idr. Zgodil se je prvi veliki premik.

Na festivalu Lent 2007 je Škvorc zbral vse, kar je takratna slovenska scena imela za ponuditi. V letih 2007–2008 je stand up našel svoj dom predvsem v študentskih in mladinskih centrih, KUD-u France Prešeren ter v kultnem klubu Gromka na Metelkovi.

Drugi veliki premik se je zgodil s festivalom Panč leta 2008 na Ljubljanskem gradu.

Mediji so predstavili Sloveniji novico, da scena obstaja. Takrat se je stand up komikom močno povečalo število korporativnih nastopov, kar je nekaterim olajšalo prestop v profesionalizem.

Poleg uvodoma naštetega bi za konec poudaril, da se je v zadnjih dveh letih pojavilo več kot dvajset novih stand up komikov, ki smo jih »veterani« vpeljali prek delavnic ali »odprtih mikrofonov« in ki trenutno redno nastopajo. Vzpostavila se je močna povezava s hrvaško in srbsko sceno, vedno bolj se odpirata tudi bosanska in makedonska. Kljub temu, da v Sloveniji še vedno ni »comedy kluba«, ki bi primarno negoval stand up, je glede na dosežke v zadnjih petih letih in trenutno stanje prihodnost videti svetla. ▪

Mariborski Vetrinjski dvor se bo med 22. junijem in 7. julijem na StandUp Festu krohotal skupaj s številnimi nastopajočimi (tudi mednarodnega porekla): Tadej Toš, Željko Vukmirica in Rambo Amadeus, Tin Vodopivec, Perica Jerković, Martin Mor, Marina Morsag, Sean Hughes in mnogi drugi.

42 43

ČLOVEKa Z BOMBAMI

De-Tonacija ČlovekA z bombami Uršula Godec

človeka z bombami

K

»Umetnost 21. stoletja je lahko zgolj sinkopa misli in geste …

Vse ostalo je 'utaji­ tev realnosti'.«

foto arhiv APT

ot začetni dogodek letošnjega festivala Rock Otočec se bo zgodila de-Tonacija, eksplozivna predstava Anton Podbevšek Teatra iz Novega mesta, za katero bo poskrbel Matjaž Berger, ki je režiser in vodilna sila novomeškega profesionalnega gledališča Anton Podbevšek Teater. Marsikateri lektor bi se spotaknil ob slovnično nepravilen red besed poimenovanja gledališča, a umetnikom se lahko dopusti umetniško svobodo, sploh če so, tako kot Berger, blizu futurizmu in avantgardi. Konec koncev – teater poimenujemo s kratico APT, ki sploh ni naključna, zlasti če jo preberemo v cirilici.

Berger pravi: »Resnično je kratica APT nastala ob gibalu, ki je v osnovi ART, zatorej ščiti gledališko umetnost nasproti drugim možnostim. APT nastaja in se razvija znotraj amplitud sodobnih scenskih praks, ob teoretski refleksiji in skozi željo, da se razvije v vizualni institut. Od tod soareje, posodobljeno navzkrižje teorije in prakse, ki jih je (seveda z drugačnimi izhodišči in ambicijami) izvajal perfomer in pesnik Anton Podbevšek, od tod simpoziji, ki jih APT organizira s spoštovanimi institucijami, npr. s Studia humanitatis, ki je ob tem izdala knjigo Čas je za Brechta!« Letošnji festival Rock Otočec udarno začenja de-Tonacija ČlovekA z bombami, ki so jo Berger in njegovi apetejevci sprva predstavljali z delovnim podnaslovom, ki jo je označil za rock opero. A bolj ko so razvijali projekt, bolj ko so se poglabljali v vsebino – bolj so šli v drugo smer in poleg pesniške zbirke Človek z bombami Antona Podbevška vpletli v vsebinski koncept tudi Srečka Kosovela z njegovimi konsi in integrali. Tako se je družbeni kontekst spremenil in Berger je z ekipo obrnil jadra. »Družbeni kontekst je zelo spremenil prvotno

misel o izvedbi rock opere. Zato smo se odločili oditi v drugo in drugačno smer. Ves nabor ideje okoli paradigmatične Podbevškove zbirke Človek z bombami smo premestili v soočenje Podbevšek – Kosovel, skozi glasbeno avtorstvo in gestično interpretacijo glasbenega kolektiva Siddharta.

Na enem od predavanj o slovenski umetniški avantgardi smo se dogovorili, da žanr nastopa označimo s terminom de-Tonacija. Odločili smo se za naslov ČlovekA z bombami.« Berger razloži povezavo med Podbevškom in Kosovelom, ki je na nek način nadaljeval Podbevškov avantgardizem: »Gre za Podbevškove bombe, Kosovelove konse in integrale. Neka zelo posebna in taktilna potujitev interpretacije sveta. Navzkrižje, sekanta med Podbevškom in Kosovelom ter Badioujem, Lyotardom, Wajcmanom, Mladenom Dolarjem, Slavojem Žižkom in drugimi teoretiki. De-Tonacija skuša razgraditi 'strast-do-realnega', začenši z Badioujevimi rabami te sintagme oz. termina.« Vsekakor gre za uvajanje nečesa novega, drugačnega od vsega do sedaj, kombinacijo glasbe, besedne umetnosti, gibanja in drugih umetnosti, zvrst, ki je dobila večpomensko poimenovanje de-Tonacija. Spominja na eksplozijo, arzenal, tone, glasbo, v besedi se ne nazadnje skriva tudi nacija (narod). Se vse to sploh da povezati in kako? Berger odgovarja na to najprej na kratko: »Podbevšek je v uvid sveta posegel z bombami, Kosovel s konsi, 'mi' pa bomo z de-Tonacijo. Drži, da pomeni vsaj vse to, kar ste našteli v vprašanju,« in razlaga naprej povezavo s preteklostjo: »Pred stoletjem je na mestu, kjer smo danes, utripal predvečer prve svetovne vojne, današnja svetovna kriza spominja na Hegel-Marx-Marcusejevo zgodbo o velikih dogodkih, ki se zgodijo dvakrat, prvič kot tragedija, drugič kot farsa, a kot bistveno grozovitejša od tragedije … Umetnost 21. stoletja je lahko zgolj sinkopa misli in geste … Vse ostalo je 'utajitev realnosti'.« ČlovekA z bombami nastajata po Bergerju kot raziskava, na horizontalni osi akustični spoprijem z linijo Podbevšek-Kosovel, na vertikalni pa kot refleksija družbe po postpostmoderni (kot performativno izhodišče).

ČLOVEKa Z BOMBAMI

Osnovni pomen besede detonacija nas najprej spomni na bombe, na eksplozije, šele potem se razkrijejo tudi vsi drugi pomeni – v de-Tonaciji ČlovekA z bombami bo tako polno 'eksplozij', nenadnih prehodov k nečemu drugemu, najsi bodo ti prehodi pravi ali pa simbolni. Berger dopolnjuje razlago eksplozivnosti in prehodov s tem, da gre za 'gestične učinke' kot v Dogodku, za percepcijo gledalca, refleksijo gledalca in navsezadnje tudi za njegov kritični komentar.

Avantgarda in postpostmoderna osvobajata besedo, dajeta ji prosto pot, nočeta je podrejati ustaljenemu vrstnemu redu in tradicionalnemu, pričakovanemu.

Tako bo tudi v de-Tonaciji ČlovekA z bombami, kar Berger pojasnjuje: »Vsekakor gre za določeno emancipacijo besede. V performativni osi beseda vedno išče gestično vrednost, miselno obligacijo ...

Ko govorimo o dvojcu Podbevšek-Kosovel, sta njuni 'Avtorstvi' zelo avtonomni: oba, v določenem delu, deli podmena o optični oz. vizualni poeziji. Oba (zelo avtonomno in različno) v svojih interpretacijah sveta oz. vizijah tematizirata 'tehnologije', kar daje naši interpretaciji določene povezave z intermedijskimi intervencijami.« Na neki način si lahko predstavljamo, da bodo apetejevci postavili na oder prikaz dvoboja med dvema pesnikoma oziroma, kot pravi Berger zaradi poudarjenega pomena besede, 'dvo-boja', saj še bolj plastično prikaže dva pola, dve strani, dva pogleda, uvid v dvojnost, ki se kaže tako pri izbiri dveh avtorjev kot tudi tega, da govorimo o vsaj dveh umetnostih, ki ju bo lahko zaznal gledalec.

Bo Siddharta artikulirala ta dvo-boj v svoji glasbi?

Bo poudarila soočenje? »V 'oddaljenem pogledu' soočenje obeh avtorjev učinkuje zelo drugače kot ob nastanku obeh pisav. Če gre za 'dvo-boj', gre za simbolni uvid, kdo je ob umetniški gesti bolj užival ali inoviral. Glasbeni kolektiv Siddharta v oba svetova vstopa kot avtonomni interpret 'branja' obeh, bolj skozi sintezo, manj kot razločevanje. Seveda ta avtorski podpis v de-Tonaciji tudi Siddharto 'premesti' v 'drugo polje'.« Torej – ne dvoboj, ne tekmovanje, ampak razločevanje …

Performerji, ki bodo nastopili v de-Tonaciji, ne bodo komentirali nove dobe ali dobe, iz katere sta izhajala Podbevšek in Kosovel, ampak so »interpretacija 'družbenega' konteksta, v katerem je avantgardna umetnost – in njene naslednice – izgubljala ali zmagovala nad 'dejanskostjo' … Vsekakor šele to 'navzkrižje' Siddharta – performerji odpre 'interpretacijo sveta' de-Tonacije,« pojasnjuje Berger.

V sedanji družbi sta v neodvisnem, pa tudi v odvisnem razmerju elitni in množični status – kakšno je to razmerje in ali je sploh pomembno, se vidi iskanju de-Tonacije. Berger pravi: »Picassov čas, v katerem je lahko še dejal, 'jaz ne iščem, jaz najdem' – je 'izgubljeni' čas. Kaj v tej 'izgubi' ostane? Maovo geslo 'od poraza do poraza – do končne zmage' …

Skratka, kar lahko poiščemo z de-Tonacijo, je zaris

matjaž berger

foto borut peterlin

in izkustvo meje neke 'nemogoče pozicije', meje, na kateri nas je pričakal tretji del negativne utopije …« APT s tem delom ponovno sodeluje s Siddharto, ker, kot pravi Berger, sledijo »verovanju«, ki ga je v prelomnem trenutku gledališke prakse izpostavil Bertolt Brecht. Berger poudarja: »Na nek svoj način je verjel, da lahko v določenem horizontu in z določenimi pogoji elitna in množična kultura 'stojita' na isti osi … Ob zmagovitem projektu APTja, Livingstonovem poslednjem poljubu (koncept in režija Nana Milčinski), v katerem je osrednji subjekt interpretacije Siddharta, smo se dogovorili za projekt ČlovekA z bombami. Zaradi želje po novih raziskavah in zaradi odličnih sinergij med nami.« Ko govorimo o Bergerjevi režiji gledaliških del, se moramo ponovno dotakniti Brechta, saj je de-Tonacija eksperiment brechtovske provenience, v katerem se lahko pričakuje tudi participacijo emancipiranega gledalca. Po Bergerjevih besedah je prav Siddharta med diskusijo o novem delu odprla vprašanja, kako gledalca postaviti v kontekst Dogodka. Nedvomno se bo ta eksperiment dotaknil brezčasnosti, potujitve časa in prostora, oziroma kot pravi Berger: »Kosovelova prepoznavna raba znaka za neskončnost, Moebiusovega traku torej, nastopa tudi v tem projektu.« Kljub temu da se naslanja na Podbevška in Kosovela ter interpretira neko določeno stanje, pa ne moremo reči, da de-Tonacija predstavlja opozicijo sedanji umetnosti in kulturi, ki prevladuje v našem prostoru, niti ji ne oporeka ali je nadgrajuje. Gre preprosto za to, kar izpostavlja Berger: »De-Tonacija ČlovekA z bombami ima izključno avtonomno raziskovalno in interpretacijsko ambicijo.« In če je Podbevšek po izidu svoje pesniške zbirke Človek z bombami za dalj časa pesniško obmolknil, se to apetejevcem in Matjažu Bergerju ne bo zgodilo – ne bodo umolknili, če ne drugega, že načrtujejo novo gledališko sezono. ▪

Premiera de-Tonacije ČlovekA z bombami bo 26. junija ob 21.15, odvijala in izvijala se bo v okviru Rock Otočca. Ponovitev sledi dan kasneje ob isti uri na Otočcu.

»Vsekakor gre za uvajanje nečesa novega, drugačnega od vsega do sedaj, kombinacijo glasbe, besedne umetnosti, gibanja in drugih umetnosti, zvrst, ki je dobila večpo­ mensko poimeno­ vanje de-Tonacija.

Spominja na eksplo­ zijo, arzenal, tone, glasbo, v besedi se ne nazadnje skriva tudi nacija (narod).«

44 45

ROCK OTOČEC

NOVI ROCK … OTOČEC MIROSLAV AKRAPOVIĆ

svetovalec za neklastično glasbo

Festival Rock Otočec se bo na Otočcu bohotil med 27. junijem in 1. julijem.

Program lahko preverite na www.rock-otocec.com GLAVNI ODER - ROCK OTOČEC

P

oletni festivali popularne glasbe, ne glede na to, ali govorimo o njihovi rockovski, etno, jazzovski, elektronski ali vseh drugih programskih zasnovah, so vedno nekakšen kamen spotike med željami tistih, ki se imajo za glasbene poznavalce, organizatorji in seveda publiko. Pred leti sem v novinarskem spisu o festivalih uporabil lastno prispodobo o Sloveniji kot »meki mehkih poletnih festivalov«. Na festivalski karti tistega poletja jih je bilo toliko, da bi nam zavidali tudi tisti, ki so si – od Woodstocka prek Readinga pa vse do tradicionalnih rock festivalov s severa Evrope – celotno nekajdnevno rajanje v naravi ob zvokih priljubljenih izvajalcev tudi omislili. Toda številčnost festivalov ne pomeni tudi kakovostnega programa in nemalokrat je zahteven zalogaj za organizatorja, ki poskuša animirati in angažirati karseda veliko število obiskovalcev. Tukaj ciljam predvsem

»Na letošnjem Rock Otočcu, katerega orga­ nizatorji se zagotovo zavedajo, da je EPK 2012 idealna priložnost, da mu z malimi vložki in koraki povrnejo status, ki sem ga poprej omenil – status rock festivala s tradicijo–, je program za izredne razmere, ki jih živimo, več kot uravnovešen.«

foto arhiv managementa

na domače obiskovalce, kajti nobeden izmed naših festivalov popularne glasbe se ne more pohvaliti s pretirano velikim številom obiskovalcev iz tujine. Ko pa vzamemo v prerez izjemno pestre programe zadnjih let in promocijsko mogočno zastavljene festivale na Hrvaškem in v Srbiji, je strah organizatorjev, da jim domači obiskovalci obrnejo hrbet, več kot upravičen. Tudi v primeru festivalov kot nekakšne neobvezne in nezahtevne refleksije mladinske in pop kulture je denar sveta vladar. V teh negotovih časih gospodarske krize še posebej. Pa vendar sem mnenja, da bi naši festivali lahko s programskim vizionarstvom ali vizijo glasbe, ki prihaja, vsaj delno izničili vso svojo prikrajšanost glede na konkurenco iz naše soseščine. Tukaj pridemo do tistega nujnega (v)pogleda nazaj. Nazaj v prihodnost! Vsa osemdeseta in dobršen del devetdesetih let je bilo koncertno dogajanje pri nas naravnano na širjenje glasbenih obzorij.

V prenekaterih primerih sploh nismo zaostajali za zahodnimi glasbenimi centri s koncertno preverbo glasbenih zvezd iz tujine. To je bil hkrati poligon, kjer so se tudi naši domači izvajalci, ob boku zvezd iz tujine, lahko ne le predstavili, temveč testirali in se učili.

Nisem nostalgik, da bi o tistem času razmišljal kot o neponovljivem. Tudi me ne zanimajo narekovane koncertne ponudbe velikih promotorjev iz tujine, ki tovrstno poletno glasbeno dogajanje

vidijo le skozi kvadraturo koncertnih prizorišč in števila prebivalcev ali potencialnih obiskovalcev. Sem pa mnenja, da je možno na primeru festivalov ali kakršnekoli druge bolj zahtevne koncertne ponudbe združiti kapital in pamet. In iz tega obojestransko iztržiti.

Primeri iz naše soseščine dokazujejo, da ni vse festivalsko, kar se sveti, nastalo pod pretvezo »free your mind«, vojne na Balkanu, pregovorne simpatičnosti & odprtosti južnih sosedov. Nikakor ne.

Veliko več festivalskega valovanja je na račun telekomunikacijskih frekvenc, ki bi mogle biti glavni podpornik in promotor tovrstne mladinske kulture in zabave, kajti v 21. stoletju eno brez drugega ne gre. V nasprotnem primeru smo lahko priča le vsesplošni in nezahtevni programski zasnovi, ki se najlažje in najbolj enostavno predstavi kot – potapljanje v povprečju.

Rock festival z najdaljšo tradicijo v tisti klasični festivalski obliki je pri nas le Rock Otočec. Seveda, če odmislimo Festival Lent, ki po svojem obsegu, programski širini in številu festivalskih dni nima konkurence pri nas. Moj zadnji obisk Rock Otočca je bil tistega usodnega gospodovega leta 2001, ko so med drugimi nastopili Fun Lovin' Criminals, Asian Dub Foundation, Living Colour, Demolition Group, Elvis Jackson, Big Foot Mama, Körai Öröm, Shyam, Dan D, Zoran Predin Band, Psihomodopop, Tabu in drugi.

Leta 2001 je bil to fino stkan tridnevni

ROCK OTOČEC

program. Zapolnil si ga bom ne le kot poslušalec-gledalec, ampak tudi kot urednik glasbene oddaje Videspotnice, ki je s svojo strnjeno ekipo na prizorišču Rock Otočca snemala 3 oddaje, jih montirala v Krškem in s kurirjem pošiljala v Ljubljano, v eter. Še dolga leta so bili nekateri ultraprivrženci oddaje prepričani, da smo oddajali v živo. Ni res. Iz prve roke povem. Potem me na Rock Otočcu več ni bilo. Sem pa nekaj misli in definicij z začetka tega teksta objavil že naslednje leto. Ne namigujoč le na Rock Otočec, temveč na vse naše poskuse, da si pričaramo festivalsko vzdušje nekaterih kultnih tujih festivalov.

Stagniranje v izbiri in naboru je pospremilo rotiranje enih in istih izvajalcev, ki so včasih postregli z novim glasbenim gradivom, včasih pa valovali z inercijo uspehov iz preteklosti. Zagotovo je k temu pripomogla visoka, previsoka festivalska cena za nastopajoče glasbenike iz tujine, ki je v nekem trenutku, na krilih MTVja, skoraj izničila konkurenčnost med že uveljavljenimi in novimi izvajalci. Zvezde so se rojevale na festivalih in festivali so bili poligon za rojevanje zvezd. Mogoče bo zvenelo preveč humorno, toda če se je ena ameriška skupina odpravila čez poletje v Evropo in nastopila na treh, štirih ali petih geografsko dovolj oddaljenih festivalih, si je osebni proračun krepko zvišala. Morda so ti časi razsipništva in nabijanja cen za nami, je pa res, da gospodarska kriza, ki jo živimo, ni oklestila prihodkov glasbene industrije od koncertnih aktivnosti. Njen še bolj, sliši se kontradiktorno, pozitiven učinek je, da je presejala glasbenike na glasbenike in šarlatane.

Na letošnjem Rock Otočcu, katerega organizatorji se zagotovo zavedajo, da je EPK 2012 idealna priložnost, da mu z malimi vložki in koraki povrnejo status, ki sem ga poprej omenil – status rock festivala s tradicijo –, je program za izredne razmere, ki jih živimo, več kot uravnovešen. Že na začetku bom to trditev podkrepil z izjavo, da se po 11-ih letih vračam na ta glasbeni dogodek. Skoraj vsak izvajalec (Gogol Bordello, Kultur shock, Kiril Džajkovski) bi lahko bil razlog za to … no, skoraj vsak.

Moj favorit letošnjega Rock Otočca je predvsem žensko-moški kvartet New Young Pony Club. Pravzaprav moja najljubša ženska skupina. Njihov album The Optimist, ki je izšel skoraj natanko dve leti nazaj, so glasbeni kritiki pospremili le z najvišjimi ocenami. Popolnoma upravičeno. Že ob

NEW YOUNG PONY CLUB

foto arhiv managementa

albumu Fantastic Playroom so angleški mediji, naklonjeni pretencioznemu in slikovitemu slogu pisanja, napovedovali NYPC kot pionirja »new rave-a«, kot hibrid diska in panka. Toda ne glede na žanrske etikete, ki s(m)o jih novinarji čez noč projicirali nanje, kot pribito drži, da so New Young Pony Club v poplavi novodobnih otoških skupin prinesli veliko osvežitev in kontroverznost. Že sama postava s tremi dekleti, predvsem pa s pevko in avtorico večine besedil Tahito Bulmer, deluje več kot izzivalno in senzualno. Na aktualnem albumu The Optimist pa je NYPC šel še dlje v recikliranju poskočne ritmike iz bližnje glasbene zgodovine, vešče kombinirajoč psihadelično tematiko s post pankovsko nabritostjo, ponavljajočimi se basovskimi linijami in prečudovito držo pevke Tahite, ki ne mami le z glasom, temveč tudi s svojo celotno podobo. Četudi so kritiki mnenja, da je NYPC zelo drzno in pogumno stopil na območje, ki ga bo bolj približalo širši množici, sem še vedno mnenja, da je album The Optimist bolj prebavljiv za tiste, ki ločijo intelektualno, ozaveščeno, kritiško glasbo od tiste le za zabavo in prosti čas.

Njihovi klubski nastopi so … mislim, da tudi ob svojem prvem obisku Slovenije niso pustili nikogar nezadovoljnega ali razočaranega. Veliki oder? Poglejte si nekaj posnetkov skupine NYPC z rock festivalov, kot sta Reading ali Route de Rock. Festivalov, h katerim bi Rock Otočec, slovenski rock festival z najdaljšo tradicijo, to svojo tradicijo v prihodnje moral tudi pripeljati. ▪

GOGOL BORDELLO

foto arhiv managementa

»Tudi v primeru festivalov kot nekakšne neobvezne in nezahtevne refleksije mladinske in pop kulture je denar sveta vladar. V teh ne­ gotovih časih gospodarske krize še posebej. Pa vendar sem mnenja, da bi naši fe­ stivali lahko s programskim vizionarstvom ali vizijo glasbe, ki prihaja, vsaj delno izničili vso svojo prikrajša­ nost glede na konkurenco iz naše soseščine.«

46 47

KLASIČNA GLASBA

Vrhunci klasične glasbe zgodnjega poletja DARJA KOTER

svetovalka za klasično glasbo pri EPK

Slovenska praizvedba opere Orfej Claudia Monteverdija Opera Orfej (L’Orfeo) italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija (1567–1643) je nastala leta 1607 za mantovskega vojvodo Francesca Gonzaga in je najstarejše ohranjeno operno delo. Prvič je bila izvedena istega leta ob karnevalskem času v Mantovi. Monteverdija poznamo kot enega prvih opernih skladateljev, pionirja orkestralne glasbe in velikega mojstra madrigalov, njegovo največje delo pa so Večernice blažene Device, ki veljajo za temeljno delo duhovne vokalno-instrumentalne glasbe. Kljub skladateljevi veličini se njegova dela pri nas redko izvajajo, še najpogosteje madrigali kot repertoar odličnejših zborov, medtem ko opere doslej pri nas še nismo slišali.

Vzroke za tolikšno zamudo lahko najdemo v zahtevnosti baročnega petja, ki zahteva posebno vokalno tehniko, in baročne izvajalske instrumentalne prakse.

Mojster poznorenesančnega madrigala in zgodnjebaročne opere Monteverdi se je v zgodovino glasbe zapisal kot skladatelj glasbene drame, kar je v njegovem času veljalo za revolucionarno dejanje.

Z njim se je začela tudi nova doba orkestralne glasbe, v kateri so godala dobila vodilno vlogo. Njegove Večernice, ki jih lahko primerjamo z veličino Palestrine, Händla in Bacha, so bile na Slovenskem prvič izvedene šele pred kratkim, leta 2010, štiristo let po nastanku, in sicer v izvedbi Akademije za glasbo (AG) Univerze v Ljubljani. Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 je spodbudila nove poustvarjalne izzive – izvedbo opere Orfej.

Tragična zgodba grškega pevca, ki z močjo petja ob liri omehča srce podzemlja, da mu vrne umrlo, komajda poročeno ženo Evridiko, pooseblja človeka, ki stremi k nesmrtnosti, in je aktualna še danes.

ilustracija študentje seminarja 110 iz aluo univerze v ljubljani

foto željko stevanić

Slovenska praizvedba bo v cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju (1. julij), ponovitve pa v Stari dvorani SNG Maribor (2. julij), v Veliki dvorani SNG Ljubljana (9. julij) ter v baziliki Santa Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah (12. julij), kjer je Monteverdi tudi pokopan. Projekt je nastal pod patronatom Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, njegov spiritus agens pa je Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ljubljanska predstava bo potekala v sodelovanju s Festivalom Ljubljana ob njegovi 60-letnici ter ob 120-letnici ljubljanske Opere. Pobudnica tega vseslovensko pomembnega dogodka, praizvedbe baročne opere Orfej, je k projektu pritegnila še Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Med študenti in profesorji treh akademij je v zadnjih mesecih završalo aktualno ime »Monteverdijeva triada«, saj so združili moči instrumentalisti, pevci, režiserji, scenografi, kostumografi in številni drugi. K sodelovanju pa so povabili tudi gostujoče mentorje baročnega petja, izkušenega nemškega režiserja ter instrumentaliste s cinki, renesančno-baročnimi trobili, ki jih v Sloveniji nimamo. Predstava bo pod vodstvom umetniškega vodje in dirigenta Egona Mihajlovića, profesorja na AG, in v režiji nemškega opernega režiserja Detlefa Sölterja zaživela v sodobni

odrski postavitvi. Poleg 29-članskega komornega zbora (zborovodja Marko Vatovec) in 30-članskega baročnega orkestra z Akademije za glasbo bo nastopilo še 11 solistov. V glavnih pevskih vlogah bodo nastopili študentje Klemen Torkar (Orfej), Christina Thaler (Evridika) in Nuška Drašček Rojko (La Messaggera, La Speranza). Študenti in profesorji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo prispevajo kostumografijo in scenografijo ter asistenco režije, snemanje vaj in predstav. Študenti in profesorji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje sodelujejo pri scenografiji predstave ter z oblikovanjem celostne grafične podobe in promocijskih elementov, kot so plakati, spletne strani, e-priponke ipd.

Dramaturgijo je zasnoval skladatelj Ivan Florjanc, scenografija in kostumografija sta nastali pod avtorstvom Janje Korun, scenska koreografija je delo Uršule Tržan, vodja tehnike bo Bine Skrt.

Slovenska praizvedba Monteverdijeve opere Orfej bo na sporedu 1. julija v cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju, ponovitve pa v Veliki dvorani SNG Ljubljana 9. julija ter v baziliki Santa Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah 12. julija.

KLASIČNA GLASBA

Povezovanje z glasbo in Mednarodnim orkestrom 2012 (MIO2012) V projekt Povezovanje z glasbo in Mednarodnim orkestrom 2012 – MIO2012, ki je v samo štirih letih postal prepoznavna destinacija poletnega izobraževanja mladih glasbenikov v Mariboru, so povezani mojstrski tečaji pod naslovom Akademija Branimir Slokar 2012 in Orkestrska akademija MIO2012. Doseganje odličnosti na področju klasične glasbe, mobilnost glasbenikov v evropskem in svetovnem prostoru ter usmerjanje k medkulturnemu dialogu so temeljna vodila, ki povezujejo na desetine mladih profesionalnih glasbenikov.

Umetniško vodstvo celotnega projekta je v rokah v Mariboru rojene dirigentke in muzikologinje Žive Ploj Peršuh, večkrat nagrajene glasbenice. Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je zaključila študij dirigiranja na Visoki šoli za glasbene umetnosti v Mannheimu. Svoje življenje posveča tudi izobraževanju in promociji mladih glasbenikov. Že nekaj let se intenzivno ukvarja s koncertnimi cikli Festine, ki so sad njenih idej, pri katerih sodelujejo uveljavljeni interpreti ter mlajši poklicni glasbeniki. Prav tako je zasnovala družinski ciklus koncertov Festinice, posvečen izobraževanju otrok in mladostnikov, pa tudi njihovim staršem. V mednarodnem prostoru je Živa Ploj Peršuh dirigirala Filharmoniji iz Baden-Badna, Württemberški Filharmoniji Reutlingen, Komornemu orkestru Stuttgart, Filharmoniji iz Plovdiva v Bolgariji in Wrocławski filharmoniji ter sodelovala pri glasbenih projektih v Mannheimu in na mednarodnem Festivalu Luzern.

Doma je nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

V izobraževalnem in umetniškem programu MIO2012 bo sodelovalo več kot 250 instrumentalistov iz številnih držav in domala vseh kontinentov, kar pomeni glasbeni svet v malem. Mojstrski tečaji omogočajo solistično izobraževanje in poustvarjanje z vrhunskimi umetniki, strokovnjaki in pedagogi. Ti z mladimi delijo široko znanje, muzicirajo in izmenjavajo

2 MIO2012

foto Klemen Razinger

bogate izkušnje, udeleženci pa se kot solisti ali v različnih zasedbah predstavijo tudi na javnih koncertih. Pozavno bo poučeval Branimir Slokar, mednarodno uveljavljeni slovenski glasbenik, ki se je po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo izobraževal na Konservatoriju v Parizu.

Osvojil je mnogo glasbenih nagrad, med drugim je zmagal na prestižnem tekmovanju ARD v Münchnu. Kot solist je sodeloval s številnimi znanimi orkestri po svetu in postal eden vidnejših pozavnistov. Deluje na glasbenih akademijah v Freiburgu in Bernu, številni učenci pa ga štejejo za svojega glavnega glasbenega vzornika, kar potrjuje tudi nagrada za pedagoške dosežke, ki mu jo je v letu 2010 podelila Mednarodna zveza pozavnistov.

Tudi druge mojstrske tečaje bodo vodili eminentni solisti in orkestrski glasbeniki. Horniste bo izpopolnjeval Radovan Vlatković, ki ima za seboj mednarodno kariero, danes pa poučuje na Univerzi Mozartem v Salzburgu, na Visoki šoli za glasbo v Zürichu in na Visoki šoli za glasbo Kraljice Sofije v Madridu.

Izobraževanje za koncertne mojstre bo vodil violinist Gregory Ahss, vodja Mahlerjevega komornega orkestra in enega izmed orkestrov Festivala v Luzernu.

Violinistka Latica Honda-Rosenberg ima poleg koncertne kariere uspešno pedagoško pot. Zadnjih deset let je profesorica na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu, od leta 2009 pa tudi na Univerzi umetnosti v Berlinu. Odlične reference ima tudi nemški violist Roland Glassl, dobitnik številnih prestižnih nagrad, ki izhaja iz znane goslarske družine iz Ingolstadta ter igra na glasbilo, ki ga je izdelal njegov oče. Kot pedagog se udejstvuje na Visoki šoli za glasbo v Frankfurtu. Čelist Martin Ostertag je bil solo violončelist nemškega Jugozahodnega radia Baden-Baden,

v Freiburgu, Düsseldorfu, v Berlinski operi in drugod. Kot profesor deluje v Karlsruheju, kot komorni glasbenik pa je večkratni dobitnik nagrade Echo Klassik.

Kontrabasist Božo Paradižnik je vsestranski glasbenik in profesor. Uveljavil se je kot vodja sekcije simfoničnih orkestrov v Haagu, Amsterdamu, Stuttgartu, Münchnu in drugod, poučuje v Freiburgu in Luzernu. Flavtist Felix Renggli je solist številnih imenitnih ansamblov in festivalov, vidne uspehe pa žanje tudi kot profesor v Freiburgu in Baslu. Oboist Emanuel Abbühl je prav tako glasbenik svetovnega formata, saj sodeluje z vrhunskimi ansambli in je od leta 2006 prvi oboist Londonskega simfoničnega orkestra.

Poučuje v Rotterdamu, Mannheimu in na Kraljevi Akademiji za glasbo v Londonu.

Klarinetist François Benda ima za seboj uspešno kariero simfoničnega, komornega in solističnega glasbenika, pogosto pa se udejstvuje tudi kot dirigent. Kot profesor deluje na Univerzi umetnosti v Berlinu ter na Visoki šoli za glasbo v Baslu. Venezuelski fagotist Gustavo Núñez je uveljavljen na vseh celinah in ga štejemo med najboljše fagotiste njegove generacije. Iskan je tudi kot pedagog, od leta 1999 poučuje na Visoki šoli Robert Schumann v Düssedorfu. Trobentač Hans Gansch je doma iz Linza, kjer je začel bogato koncertno pot in se uveljavil v vseh najpomembnejših avstrijskih orkestrih do Dunajskih filharmonikov. Pedagoško deluje na Univerzi Mozarteum v Salzburgu.

Tolkalist Peter Sadlo, ki je zelo uspešen v očeh publike in kritike, je zaradi svoje nenavadne glasbene intuicije in virtuoznosti zelo iskan glasbenik v mednarodnem prostoru. Že dolga leta poučuje na Visoki šoli za glasbo v Münchnu, v zadnjem času pa tudi na Mozarteumu. Timpanist Raymond Curfs igra z vodilnimi orkestri,

48 49

KLASIČNA GLASBA

kot so La Scala, Berlinski filharmoniki, Evropski komorni orkester, ter z imenitnimi dirigenti, kot so Claudio Abbado, Riccardo Muti, Nicolaus Harnoncourt, Lorin Maazel, Valerij Gergijev idr. Poučuje na Visoki šoli za glasbo v Münchnu in od leta 2008 tudi na konservatoriju v Parizu.

Za izpopolnjevanje in izobraževanje v okviru Mednarodnega orkestra MIO2012 se je potegovalo skoraj 400 glasbenikov, izbrancev je okrog 80. Mednarodni orkester je priložnost, kjer je veliko prostora za iskreno glasbeno navdušenje in mladostno energijo, ki sta porok za pristop k velikim mojstrovinam simfoničnih programov. Ti pa temeljijo na ideji združevanja Evrope oziroma povezovanja njene dragocene različnosti. Ansambel MIO je doslej nastopal na Festivalu Ljubljana, Festivalu Emilia Romagna (Forlì, Italija), Festivalu Interludio (Pesaro, Italija), Festivalu BELEF (Beograd, Srbija), v Varaždinu in na Dunaju. Leta 2011 je igral s slovitim solistom na violi, Wolframom Christom, ki velja za enega največjih interpretov. Letošnji gostujoči dirigent in pedagog mojstrskega tečaja dirigiranja bo Klaus Arp, ki ga odlikujeta glasbena širina in iskren pedagoški angažma. Bil je šef dirigent Filharmoničnega orkestra in orkestra Opere v Koblenzu ter Orkestra Jugozahodnega radia Baden-Baden/ Keiserslautern. Je dolgoletni predstojnik oddelka za dirigiranje na Visoki šoli za glasbo Heidelberg-Mannheim ter uveljavljen skladatelj. Kot dirigent redno sodeluje z Orkestrom Hrvaške radiotelevizije, Opernim združenjem iz Filadelfije (ZDA), Simfoničnim orkestrom Bucheon (Seul, Južna Koreja) in številnimi drugimi.

Mednarodni orkester MIO2012 se bo po premiernih nastopih v Mariboru podal na evropsko turnejo, svoje moči pa ponovno združil ob zaključku Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 decembra letos na mariborskem odru.

Izobraževalni in umetniški projekt Povezovanje z glasbo in Mednarodnim orkestrom 2012 – MIO2012 bo potekal na različnih lokacijah v Mariboru in Ljubljani od 10. julija do 12. avgusta.

Slovenski tolkalski projekt (STOP)

foto Matjaž Očko

Carmina Burana SToP Scenska kantata Carmina Burana je eno najbolj znanih del skladatelja Carla Orffa. Zanjo sta značilni izjemna melodika in hipnotična ritmičnost, ki očarata najširši krog poslušalcev, izvajalcem pa ponujata svojevrsten umetniški izziv.

Leta 1803 so med knjigami samostanske knjižnice nemške benediktinske opatije Benediktbeuern odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi miniaturami. Rokopis vsebuje latinske, srednjevisokonemške in starofrancoske pesmi, nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Te po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi so po samostanu Benediktbeuern, imenovanem tudi Bura, dobile ime Carmina Burana. Priljubljene so bile zlasti med študenti, svetovni sloves pa dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je izbrane med njimi leta 1937 zložil v kantato. Njegovo delo je ohranilo popularnost do današnjih dni in doživelo številne priredbe. Le kdo ne pozna odlomka O Fortuna!

Carmina Burana SToP je glasbeno-tolkalni dogodek, ki se bo ob koncu junija odvil v Velenju, partnerskem mestu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Izveden bo s priznano slovensko tolkalno skupino Slovenski tolkalni projekt (SToP), ki bo v izvedbo vključil množičen zbor z okrog 100 pevci, namesto klavirja pa digitalne in analogne klaviature ter elektronska tolkala, kar daje skladbi svežino in pridih 21. stoletja. V korak s sodobnimi časi in dodatek k izvirni produkciji bo vizualizacija v oblikovanju video umetnikov. Slovenski tolkalni projekt, ki ima več kot desetletno

tradicijo in je v slovenskem merilu ena najprepoznavnejših tolkalnih skupin, je v zadnjem obdobju uresničil projekte na različnih umetniških ravneh. Tolkalce je združila želja po komornem muziciranju ter raziskovanju novih zvokov. Njihovi koncerti predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal (kar lahko pomeni tudi kuhalnice, posode, igrače, avtomobilske zavore, cevi, žoge, žeblje, kladiva, sode, piščalke, raglje …).

Svoje glasbeno poslanstvo izpolnjujejo tudi na koncertih za mlade, organizirajo seminarje, poletne šole in festivale ter dejavno spodbujajo slovenske skladatelje k pisanju. Do zdaj so se predstavili na številnih samostojnih koncertih v Sloveniji in na tujem.

Carmina Burana je bila za skupino velik izziv, ki so se ga lotili z vso ustvarjalno energijo. Lastni priredbi so dodali sodobnejša glasbila, ki jih v originalu ne najdemo, s čimer so delo aktualizirali in mu nadeli svež pridih. Kot pravijo, naj bi prav ta svežina skladbo približala mlajši publiki, ki ima pred klasično glasbo neredko preveč predsodkov. Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 je prava priložnost za podiranje tabujev. ▪

Glasbeno-tolkalni dogodek Carmina Burana StoP se bo odvil 28. junija na Titovem trgu v Velenju.

MEDVERSKI DIALOG

Ivan J. Štuhec

»Vprašanje Boga sodobne družbe ne zanima. Pravna in politična opredelitev verskih skupnosti in cerkva kot splošno družbeno koristnih ima dejansko isto predpostavko. S tega vidika tudi lahko razumemo, da je moderno načelo ločitve cerkva in verskih skupnosti od države razumljeno predvsem kot ločitev med versko-teološko sfero in socialno­ etično. Pristojnost nad prvo je stvar religij, pristojnost nad drugo pa je stvar države in njenega pravnega reda.« V okviru EPK-ja bosta potekala dva simpozija, ki se bosta ukvarjala z vprašanji medverskega dialoga.

Prvi je medverski in ekumenski simpozij z naslovom Verstva v dialogu s sodobno kulturo, ki se bo odvijal 28.junija na mariborskem rektoratu.

Drugi pa je simpozij o judovstvu, ki bo potekal v septembru.

Religije kot priložnost in izziv za potrošno miselnost

M

edverski dialog je v zadnjih letih postal tako rekoč dnevni politični slogan. Še posebej je dobil veter v jadra po 11. septembru in po tem, ko je Janez Pavel II. v Assisiju zbral predstavnike velikih svetovnih religij. V deželah, kjer je različna konfesionalnost močno prisotna in kjer ena ali druga verska skupnost predstavlja tudi ustrezno intelektualno, duhovno, teološko in tudi politično moč, je medverski dialog postal stalnica, ki ima politično konotacijo.

Tako se recimo Francija ne more izogniti dialogu z islamom, tudi Nemčija ne, čeprav je v tej državi v ospredju ekumenski dialog med Evangeličansko in Katoliško cerkvijo. V državah s prevladujočo pravoslavno tradicijo bi težko govorili o medverskem dialogu, ker so po pravilu Pravoslavne cerkve narodne in državne cerkve ter zato od političnih oblasti podpirane in zlorabljene. Pri naših sosedih Avstrijcih je medverski dialog in ekumensko vprašanje tako notranjecerkvena kakor družbena tema. Pri južnih sosedih ni posebnega navdušenja nad ekumenizmom, saj je verska pripadnost vedno igrala pomembno vlogo v mednacionalnih konfliktih. Italija in sam Rim pa se bolj kot za kaj drugega navdušujeta za dialog s pravoslavjem, ki ima tradicionalno posebno mesto v očeh papežev.

Kardinal Walter Kasper, ki je bil skoraj deset let predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov in odgovoren za odnose z Judi ter član sveta za medverski dialog, v svoji zadnji knjigi med drugim postavi tri teze za dialog med verstvi, ki jih seveda sam vidi s pozicije krščanstva. Prvič lahko izhajamo iz predpostavke, da se je proces očiščevanja podobe Boga dogajal v času Stare zaveze, da je kulminiral v zapovedi vere v enega Boga in da je po Jezusu Kristusu razodet osebni Bog, ki se razlikuje od vseh drugih božanstev ali malikov. Tako je seveda iz tega zornega kota sleherni relativizem, indiferentizem in sinkretizem izključen, oziroma geslo »do-it-yourself-religion«, ki je razširjeno v sodobni potrošniški miselnosti, problem, ki ga je religijska tradicija že presegla.

Pri tem seveda gre za ekskluzivno predpostavko, na kateri je težko graditi dialog in v tej tezi tudi ni vsa resnica. Če je prva teza ekskluzivna, je druga inkluzivna. Tako Stara zaveza kakor Nova in še posebej apostol Pavel govorijo o tem, da je poganom

(drugače vernim) postava (deset zapovedi) zapisana v srca. Apostol Janez pa pravi, da je luč po Jezusu Kristusu zasvetila vsem ljudem. Zadnji koncil je tako govoril o univerzalnem delovanju Božjega duha. Katoliška cerkev danes spoštuje in priznava, da je iskreno iskanje Boga po poti lastne vesti možna pot odrešenja. Od teh dveh tez pa se razlikuje danes najbolj razširjena teza o religijski pluralnosti, ki izhaja iz absolutne presežnosti božjega in v duhu Kantove spoznavne teorije meni, da transcendenca ni ustrezno spoznana od nobene obstoječe religije. Vsaka religija dojame zgolj določen vidik te transcendence, nikakor pa ne vseh, zato se morajo religije odpovedati svoji zahtevi po absolutni resnici o bogu. To tudi ne pomeni, da so vse religije enake, ampak merilo za njihovo priznanje je človek in koliko človeku služijo za njegovo osvobajanje. Merilo za religije je tako etično praktične narave, ne teoretično teološke. Pomembnost religij za družbo se meri po njihovem prizadevanju za boj proti revščini, vojni, diskriminaciji vseh vrst in podobno.

Medverski dialog je tako možen in najlažji na podlagi zadnje teze, saj je njen pragmatično-etični značaj sprejemljiv tudi za tiste, ki jih religija ne zanima. Tudi za sodobno sekularno družbo je obstoj in navzočnost religij v javnosti sprejemljiv predvsem pod vidikom njene socialno-etične navzočnosti. Vprašanje Boga sodobne družbe ne zanima.

Pravna in politična opredelitev verskih skupnosti in cerkva kot splošno družbeno koristnih ima dejansko isto predpostavko. S tega vidika tudi lahko razumemo, da je moderno načelo ločitve cerkva in verskih skupnosti od države razumljeno predvsem kot ločitev med versko-teološko sfero in socialno-etično. Pristojnost nad prvo je stvar religij, pristojnost nad drugo pa je stvar države in njenega pravnega reda.

V okviru EPK-ja bosta potekala predvidoma dva simpozija, ki se bosta ukvarjala s temi vprašanji.

Prvi je medverski in ekumenski simpozij v juniju, drugi pa je simpozij o judovstvu, ki bo v septembru. Slovenija v medverskem in ekumenskem dialogu ne predstavlja pomembnega igralca. Svoj čas je bila teološka fakulteta promotor ekumenizma na tleh nekdanje Jugoslavije. Oživljanje teh pobud po zadnji vojni na tem prostoru razpadle države je težko in pogosto jalovo. Obstaja celo nevarnost, da bi se v izogib neprijetnim temam zatekli v teološko abstraktne teme, ki so lahko politično zelo nevtralne. Odločitev, da bo prvi simpozij postavil v središče razmerje med sekularno družbo in religijami, je vsekakor lahko dobrodošla za domače in tudi sosedske razmere. Dejstvo, da je judovstvo bilo in ostaja eden od ključnih igralcev svetovne zgodovine, pa govori v prid odločitvi, da tega duha, ki latentno spi v mestni judovski četrti in sinagogi, oživimo s sodobnimi misleci iz tega verskega in kulturnega sveta. ▪

50 51

URBANE BRAZDE

Kako do kolesarjem prijaznega mesta?

Josip Rotar

K

olesarjenje je vedno bolj popularno in verjetno bi težko našli še kakšen kraj, kjer si ljudje ne bi želeli razvoja tako priljubljenega načina mobilnosti. Tudi v Sloveniji so se nekateri kraji pogumno spustili v izgradnjo novih kolesarskih stez, počivališč, zemljevidov, parkirišč za kolesa in podobno. Lahko bi rekli, da se je v zadnjem času ponovni razvoj kolesarjenja začel tudi pri nas. Je že res, da večina ljudi ob besedah kolo, kolesarjenje ali kolesarstvo še vedno najprej pomisli na šport in rekreacijo, vendar pa se lahko strinjamo, da tudi te aktivnosti pomagajo odpirati vrata vsakodnevni kolesarski mobilnosti iz potrebe. Še vedno je veliko lokalnih skupnosti, ki so v kolesarskem smislu relativno slabo razvite. Ponekod primanjkuje znanja, ponekod denarja, ponekod prave volje, ponekod je problem še kaj drugega v kombinaciji z naštetim. Ko se v nekem mestu odločijo, da bodo šli po poti kolesarjenju prijaznega razvoja, je treba nekatere zadeve premisliti bolj detajlno. To se nanaša predvsem na področje načrtovanja, oblikovanja, urejanja, izgradnje in pa tudi vzdrževanja prometne infrastrukture.

Potrebe kolesarjev

Za začetek razčistimo z zmotnim prepričanjem o tem, kaj kolesarska infrastruktura je. Ta ne pomeni zgolj mreže širokih in fizično ločenih kolesarskih stez na pločnikih. Veliko uradnikov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z urejanjem prometa, si na tak način predstavlja kolesarski promet. V bistvu gre za dobronamerno zmoto, saj s tem kolesarje zaradi njihove lastne varnosti umikajo čim bolj stran od ostalega prometa. Takšen pristop ne rešuje bistva problema – hitrosti in gostote prometa v mestih. Znano je, da kolesarske steze v križiščih povečajo možnosti nastanka konfliktov. Še več, kolesarske steze niso nujno najbolj pomembna stvar, ki jo kolesarji potrebujejo. Postavljanje mreže kolesarskih stez lahko traja zelo dolgo. Pogosto pa se dogaja, da takšni projekti obstojijo nekje na polovici. Zato je pomembno razmišljati o kombinaciji poceni in enostavnih ukrepov, ki so usmerjeni v umiritev prometa. Nizozemci v svojih navodilih CROW omenjajo 5 osnovnih pogojev, kakšna bi morala biti kolesarska infrastruktura: varna (mešanje z umirjenim prometom ali na posebnih, dobro dizajniranih površinah), direktna (vodenje kolesarjev do cilja po najkrajši in najhitrejši

URBANE BRAZDE

poti), povezana (neprekinjeno povezana v omrežje), udobna (gladke površine, zravnani robniki in klančine, brez ovir …), atraktivna (vodenje kolesarjev mimo znamenitosti, drevoredov, vode, klopi …).

Manj je več

Pri načrtovanju kolesarskih površin mora imeti kvaliteta prednost pred kvantiteto. Znani so primeri, ko se lokalni politiki pred volitvami hvalijo s kilometri novih kolesarskih stez, pri tem pa povsem zanemarijo dejstvo, da se po takšnih stezah nihče noče voziti s kolesom. Navajeni smo tudi očitkov nekaterih uradnikov, češ »kaj se vi kolesarji 'bunite', saj imate tam novo kolesarsko stezo.« Zato kilometri kolesarskih površin še ne pomenijo, da je neka občina kolesarsko razvita. Merilo za uspeh morajo biti kvalitetne kolesarske površine, ki privabljajo kolesarje ter na katerih se ti počutijo varno in udobno.

Izbira pravega ukrepa

Če občinski uradnik ne pozna razlike med kolesarsko stezo in kolesarskim pasom, bo po vsej verjetnosti izbral neustrezen ukrep. Zato je poznavanje razpona ukrepov, ki so mu pri določenem problemu na voljo, ključno. S tem se povečajo možnosti za izbiro pravega ukrepa v pravi situaciji. Če smo nekoliko slikoviti: z obliži za rane je težko ozdraviti prehlad.

Prilagodljivost ukrepov

Nikoli ni dobro načrtovati ukrepov, kot da bodo stali večno.

Načrtovanje prometa je živa stvar in ne postavljanje monumentalnih spomenikov. Zato je dobro predvidevati možne prilagoditve ukrepov, kadar pride do spremenjenih okoliščin.

Na primer: kolesarska steza je začela privabljati vedno več kolesarjev in s tem je na pločnikih narasla gneča – morda je čas za nov kolesarski pas.

Pridobitev za vse

Kadar se kolesarski zagovorniki zavzemajo za izboljšanje pogojev za kolesarjenje, to ne pomeni, da se borijo za neko izolirano družbeno skupino. Urejeno stanje na področju kolesarskega prometa pomeni urejeno stanje celotnega prometa in s tem celotne družbe. Zato je pri načrtovanju kolesarskih površin priporočljivo misliti tudi na ostale udeležence in seveda v javnosti novo pridobitev prikazati kot koristno za vse.

Uporabniški vmesnik

Poskušajmo razmišljati podobno, kot razmišljajo razvijalci informacijskih tehnologij: kolesarska infrastruktura ima podobno vlogo kot uporabniški vmesnik. Gre za stik uporabnika s prometnim sistemom, ki v vsakem primeru nekaj sporoča.

Lahko je do uporabnika brezbrižen in neprijazen, lahko je gostoljuben in spoštljiv. Zato bi se moral vsak načrtovalec kolesarske infrastrukture ozirati tudi na njeno sporočilno vrednost. Na primer neurejena in nedostopna kolesarnica pred neko pomembno stavbo ljudem sporoča, da s kolesi tam niso dobrodošli. Si predstavljate, kaj bi si ljudje mislili o največjem nakupovalnem centru v državi, ki bi ga zgradili brez garažne hiše za avtomobile? Skratka: če želimo kolesarjem dati jasen znak, da so dobrodošli, za to ne potrebujemo jumbo plakatov in radijskih oglasov – očitno bo dovolj, da jim infrastruktura to sama sporoči.

Infrastruktura pogojuje obnašanje

Glavno sporočilo, ki nam ga infrastruktura kot nekakšen uporabniški vmesnik posreduje, pa je, kako se v prometu sploh obnašati. Zato je infrastruktura tista, ki bo človeka v prometu usmerjala in ga varno vodila. Ljudje vedno delamo napake, zato mora biti prometni sistem tisti, ki predvidi človeško napako in jo tudi minimalizira. Velikokrat slišimo kritike na račun kolesarjev, češ kako se na nekem odseku vozijo v nasprotni smeri. Možnosti sta dve: ali so vsi kolesarji norci ali pa je na tem odseku nekaj očitno narobe s prometno infrastrukturo. Pogosto so prometni načrtovalci neupravičeno jezni in osorni do kolesarjev, ker se vozijo povsod – po pločniku, v nasprotno smer, po cesti itd. Morda pa jih sistem oznak ali potek infrastrukture nejasno vodi. Predstavljajte si, da bi bile oznake nelogične in nejasne v avtocestnem predoru pri hitrostih 110 km/h.

Pri načrtovanju kolesarskih površin je treba kvaliteti dati prednost pred kvantiteto. Ni dovolj, da si kolesarsko stezo samo želimo, ampak je treba tudi vedeti, kaj točno si želimo.

Občinski uradniki, ki nikoli ne sedejo na kolo, tega ne znajo, zato morajo biti zagovorniki in promotorji kolesarstva tisti, ki bodo to vedeli. V mislih je dobro imeti končne uporabnike – kolesarje, ki so si med seboj po izkušnjah, veščinah, pogumu, kondiciji in sposobnostih zaznavanja signalov iz okolice zelo različni. Kolesarske površine bodo navsezadnje uporabljali tudi otroci in starejši. Torej naj bodo kolesarske površine pridobitev za vse, prilagodljive na spremembe, kvalitetne in prijazne do uporabnikov. ▪

52 53

perspektive in refleksije

Kot študent je bil trener smučanja in športni novinar. Študiral je primerjano književnost in nemščino na FF v Ljubljani (diplomiral 1988). Zaposlen je bil kot glavni urednik revije Literatura ter kot kulturni in pozneje glavni urednik dnevnika Slovenec. Sedaj je urednik kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija. Njegov opus je obsežen in vsestranski. Piše pesmi, kratko prozo, romane, eseje, scenarije. Prevaja iz nemške literature. Njegova literarna dela so prevedena v angleščino, francoščino, hrvaščino, nemščino in španščino.

Nagrade in priznanja, mdr.: 1999 nagrada Prešernovega sklada za zbirko kratke proze Pogled na Tycho Brahe; 1996 in 2005 je bil med petimi finalisti za nagrado kresnik.

»Kaj lahko nas­ tane iz mešanice takšnega slovan­ skega vitalizma in neposrednosti, anarhične vitalnosti punka? Kakšen nov svet, kakšna nova družba?«

Na začetku devetdesetih let je v Vojvodini izšla knjiga z obsežnim izborom iz mlade slovenske proze, poezije, dramatike in literarne kritike pod naslovom Strast i(n) mir.

Knjigi je dala naslov ena od pesmi Braneta Bitenca, nekdanjega pevca, bolje rečeno, recitatorja ljubljanske punkovske skupine Otroci socializma, katalogizirana je bila v Biblioteki Matice srbske v Novem Sadu.

Novi Sad je bil za Ljubljano in Reko eno večjih žarišč punka na področju nekdanje Jugoslavije, torej je bilo dosledno, logično in prav, da je sprejel knjigo, ki je nosila naslov po pesmi ljubljanskega punkerja, od začetka do konca pa jo je prevedel vojvodinski, zrenjaninsko-novosadski pesnik, pisatelj in esejist Vojislav Despotov, ki je v svojih esejih med drugim pisal o punku kot »hitrem ustvarjanju zgodovine«, »bliskoviti vojni subkulturne skupine«, o Sex Pistols, Nini Hagen, pa o ljubljanskih Pankrtih, s katerimi je tudi naredil odmeven intervju, objavljen v najrazličnejših časopisih nekdanje skupne »ožje, širše in najširše domovine«.

Bitenc je sredi osemdesetih let izdal svojo edino pesniško zbirko Kri. Dobro knjigo poezije, v kateri sta v telo precizno in ostro kot britev vstopila nadrealistični odtis sveta in latentna vnetljivost čustev, premešanih s smodnikom.

Kri, strast in mir so bile besede, ki so usodno zaznamovale slovar devetdesetih na področju bivše Jugoslavije. Kri, ki je tekla, v potokih in rekah, strasti, ki so se vnele in so podivjale, mir, ki se je umikal vedno dlje v odsotnost. Bitenc ni imel nič pri tem, ni bil prerok zgodovine, orwellovski ali lorcovski vizionar apokaliptičnih jezdecev, podivjanih ali brezdušnih eksekutorjev. Tri pesniške besede iz njegovega intimističnega pesniškega slovarja so se po zlem, več kot slabem in nesrečnem spletu dogodkov znašle v drugačnem kontekstu, osvetljene s silovitim snopom temne snovi so se v srhljivih dimenzijah prikazale na platnu velikega časovnega okvirja, monstruozno povečane in spremenjene so vstopile v epski okvir zgodovine in tam doživele svojo kulminacijo, kataklizmo, biblično opustošenje ali v primeru miru odsotnost na način niča.

V dobrih dveh desetletjih od izida knjige, ki je bila takrat gotovo dober, zanimiv, povezljiv dogodek, pa prav tako gotovo nič velikega, precedenčnega, kaj šele epohalnega, se je na prostoru nekdanje skupne države in med ljudmi spremenilo ogromno. Na pogorišču sveta,

Ljubljanskonovosadski blues za tretjo evropo Jani Virk

Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 15. 5. 2012

ki je bil v marsičem sprejemljiv in celo human, v temelju pa rigiden in neživljenjski in je zato neizogibno propadel, so po kozmosu iz pepela in redke razpršene žareče magme, pogosteje pod privlačno silo črnih lukenj kot sonca, začeli krožiti majhni planeti, bolj ali manj zgubljeni v vesolju, lahek plen merkantilističnih gospodarjev merljivega in kupljivega vesolja, njihovih prostaških, smešnih, nevarnih, prevrtljivih ali, le redko, solidnih in povsem spodobnih lokalnih oprod, pa seveda zlikovcev in prevarantov vseh vrst. Micelij družbenih in tudi povsem osebnih povezav se je marsikje nepopravljivo in namenoma, kdaj pa tudi povsem nehote in po spletu kaotičnih ali entropičnih mehanizmov, povsem pretrgal.

Geografija prostora in pretočnost po njem se je povsem spremenila in tudi sam sem recimo izgubil vsako sled, kaj se je dogajalo z vojvodinskim pisateljem, satirikom in urednikom Nedeljkom Radlovićem (konec osemdesetih let prejšnjega stoletja sva se spoznala v gostoljubni pisarni Toneta Pavčka na Cankarjevi založbi na nabrežju Ljubljanice), s katerim sva bila soavtorja antologije Strast in mir. V vsem tem času sem o njem pred kratkim zasledil le bizarno notico, da se je pred nekaj leti v Zrenjaninu znašel v zaporu zaradi razžalitve sodišča. In ko sem nedavno potoval na prozni festival v Novi Sad, sem se po dolgem času pravzaprav sploh šele ponovno spomnil, da sem nekoč v Vojvodini skupaj z njim izdal knjigo. Niti nisem vedel, ali jo še imam doma, bolj po naključju sem jo po nekaj neuspešnih poskusih iskanja

perspektive in refleksije

potegnil izza kupa knjig v zaprti omari. Knjiga je bila videti povsem nova, intaktna, z lepo belo naslovnico z rumenim okvirjem in zelenimi črkami, kot da se bo iz nje vsak hip rodil neki nov svet. Pobrskal sem po njej, premleval spomine in misli in šel na internet pogledat, kaj je s prevajalcem knjige Vojislavom Despotovim, ki sem ga mogoče srečal enkrat ali dvakrat konec osemdesetih ali pa se mi je njegova markantna podoba le tako prepričljivo vtisnila v spomin iz fotografij in telefonskih pogovorov. V neki drugi državi, v nekem drugem času je bil zame ob Davidu Albahariju najzanimivejši avtor pisateljske generacije, rojene okrog leta 1950. Na medmrežju sem 12 let prepozno izvedel in prebral, da je leta 2000 umrl, tako rekoč na višku pisateljskih moči ... Čez nekaj dni sem v Novem Sadu srečal ljudi, prijatelje, ki so ga dobro poznali in mi dali nekaj njegovih knjig, med drugim pesmi v cirilici Veseli pekel poezije, v latinici pa povsem svežo knjigo izbora iz njegovih esejev pod naslovom Konec dvajsetega stoletja. V njih Despotov piše o šamanih, umiranju, punku, Stonesih in Beatlesih, o velikih civilizacijskih in osebnih temah, ki niso nič manj aktualne, kot so bile pred desetimi ali dvajsetimi leti. In kot brat po kulturi in peresu piše tudi o stvareh iz krajev, v katerih sem odraščal, piše o Pankrtih, v celoti citira nekaj njihovih pesmi, med drugim tudi Totalno revolucijo, navaja in komentira pomenljivo pesem/ dialog Boga in Luciferja Ivana Volariča - Fea, ki locira svet v gnezdo večnega konflikta med idealiteto in dejansko surovo stvarnostjo ipd.

Je danes kje v Evropi kakšen esejist s toliko referencami iz slovenske kulture, sem se spraševal, ko sem prebiral eseje Despotova. Lahko danes kjerkoli drugje v Evropi na srečanju desetih pisateljev najdeš toliko ljudi, od katerih ima praktično vsak svojo zgodbo s tvojo kulturo, ki so prijateljevali ali se vsaj nekaj dni veseljaško družili, eden z Danetom Zajcem, drugi s Hanžkom ali Zagoričnikom, tretji s Šalamunom ali Kermaunerjem, četrti z Vojnovićem ali Hudolinom? Lahko še v katerem drugem mestu ob Donavi, sem se spraševal v Novem Sadu in se sprašujem zdaj za računalnikom v Ljubljani, ležerno dolgo v noč popivaš in kramljaš s skupino pisateljev, kolumnistov in povsem običajnih ljudi, od katerih ima prav vsak svojo osebno zgodbo iz dežele, iz katere prihajaš, se ti lahko še kje drugje zgodi, da se začne nenadoma za omizjem eden od najvidnejših kritikov in kolumnistov v državi s tabo pogovarjati v tvojem maternem jeziku, ki ni angleščina, ampak slovenščina? Se ti še kje drugje kot v vitalni in urejeni pokrajinski prestolnici, v kateri je multikulturnost na vsakem

»Ni že skrajni čas, da nehamo poslušati koraku še vedno dejansko živa, v mestu, ki ga v trde glasove ukazov, večinsko pravoslavni državi ponosno obvladuje ki v vseh državah z os med ogromno sinagogo in veliko katoliško istim brezdušnim cerkvijo, lahko zgodi, da hodiš mimo številnih jezikom&tonom knjigarn, v katerih dejansko prodajajo predvsem prihajajo skozi knjige in v izložbi vidiš ponosno izpostavljenezvočnike finančnih ga prevedenega Finžgarja, njegovo knjigo Pod in političnih regula­ svobodnim soncem, opremljeno z atraktivnim, torjev, in začnemo vseslovanskim geslom, da se Slovan ne preda, spet govoriti s svoji­ dokler še sije sonce in je še kje kak meč ...

Kaj lahko nastane iz mešanice takšnega slovanske- mi osebnimi govori­ ga vitalizma in neposrednosti, anarhične vitalno- cami, z vztrajnimi sti punka? Kakšen nov svet, kakšna nova družba? in vitalnimi jeziki Del odgovora je že zapisan v romanu Despotova majhnih enot, majiz leta 1998 Evropa številka 2, kjer poskušajo ju- hnih in občutljivih naki iz drobcev razsutega sveta sestaviti geogra- družbenih skupin, fijo sveta, ki ne bi bil kopija prve Evrope. V pusti majhnih dialektov pokrajini je še preveč razbitin nekoč bleščavih in dežel in držav, v kulis, da bi lahko nastal nov, boljši svet. Je po naših slovenščinah, skoraj desetletju in pol po izidu romana Evropa makedonščinah, številka 2 torej treba premišljevati o tretji Evropi?

Je takšna nova Evropa možna brez udarne anar- galicijščinah, hične energije, ki razsuje korporativno navezo slovaščinah, bankirjev in politikov, ki si prilaščajo, kar ne sme retoromanščinah, biti njihovo, in hkrati brez vitalnosti slovanskih, katalonščinah, da majhnih, obrobnih kultur, ki jih zanima, kaj je za začnemo med vsemejami njihovega sveta, ki so ravno toliko zaostale mi temi deželami v civilizacijskem razvoju, da so ohranile spomin odpirati prostor za na način življenja, kjer ne vlada obrestna mera, neki nov micelij, čez ampak mera srca. Je namesto discipline, odrekakaterega ne bo več nja, eksistenčnega strahu, izolacionizma, namesto mogoče povezniti pragmatične in storilnostne kulture prišel čas za železnega pok­ kulturo radovednosti, solidarnosti, povezljivosti, novega punka in rokenrola, čas bistrih pobali- rova, popisanega nov z obrobja sveta, ki jih babilonski stolp prve z zavajajočimi Evrope ni pokopal pod sabo, ki jim zlom velike gesli finančnih in borze ni vzel nič, ker tam tudi ničesar niso imeli, političnih regula­ sem se spraševal za veliko stekleno šipo sijajnega torjev? Micelij, ki hotela v središču Novega Sada. Ni že skrajni čas, bo neobčutljiv za da nehamo poslušati trde glasove ukazov, ki v vertikalne ukaze, vseh državah z istim brezdušnim jezikom&tonom micelij, ki bo lahko prihajajo skozi zvočnike finančnih in političnih nemoteno hori­ regulatorjev, in začnemo spet govoriti s svojimi zontalno prenašal osebnimi govoricami, z vztrajnimi in vitalnimi ječloveško in kulturno ziki majhnih enot, majhnih in občutljivih družbenih skupin, majhnih dialektov in dežel in držav, v energijo iz Novega naših slovenščinah, makedonščinah, galicijščinah, Sada v Ljubljano, slovaščinah, retoromanščinah, katalonščinah, iz Skopja v Bilbao, da začnemo med vsemi temi deželami odpirati iz Bratislave v prostor za neki nov micelij, čez katerega ne bo več Coimbro, iz Soluna v mogoče povezniti železnega pokrova, popisanega Cordobo.« z zavajajočimi gesli finančnih in političnih regulatorjev? Micelij, ki bo neobčutljiv za vertikalne ukaze, micelij, ki bo lahko nemoteno horizontalno prenašal človeško in kulturno energijo iz Novega Sada v Ljubljano, iz Skopja v Bilbao, iz Bratislave v Coimbro, iz Soluna v Cordobo. ▪

54 55

perspektive in refleksije

Zakaj bi nas morala zanimati privatizacija v Ukrajini?

Robert Perišić Robert Perišić je objavil pesniško zbirko Dvorac Amerika, dve zbirki kratkih zgodb, in sicer Možeš pljunuti onoga tko bude pitao za nas in Užas i veliki troškovi, roman Naš človek na terenu (nagrada časopisa Jutarnji list za najboljše prozno delo), dramo Kultura u predgrađu. Napisal je scenarij za film Daliborja Matanića Sto minuta slave. Bil je urednik revij Godine in Godine nove.

Literarne kritike je najprej objavljal v tedniku Feral Tribune, sedaj v tedniku Globus.

»Na kratko: tranzicija je, kar se tiče privati­ zacije, zamišljena tako, da je vse, kar se je zgodilo, pravzaprav pred­ vidljiv del pro­ grama. Kakor je bila zamišljena, tako se bo tudi iztekla. Govoriti o ‘napaki’ na nek način pomeni zamegljevati os­ novni namen. Ta megla pravzaprav omogoča, da se tudi danes na vprašanje ‘What is to be done?’ praktično, kot v telenoveli, odgo­ varja: ‘To be continued.’«

Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije.

Prevedla

Nina P. Beguš

Te dni prebiram knjigo Skozi tranzicijo s podnaslovom Priloge teoriji privatizacije (uredila Željko Popović in Zoran Gajić; Alternativna kulturna organizacija, Novi Sad, 2011), knjigo polno izjemno zanimivih tekstov. Tu se bom osredotočil na tekst oz. študijo, ki obsega približno trideset strani, z naslovom Roparska privatizacija v Ukrajini Jurija Šahina. Ta je v njej podrobno opisal tok privatizacije v Ukrajini skupaj z zakonskim neredom in vsemi hudobijami. V našem prostoru, kdo ve zakaj, nisem naletel na študijo take vrste. Ta študija bi morala biti zanimiva vsem tistim – kar je recimo na Hrvaškem precej razširjeno –, ki mislijo, da se je nekakšna deviacija zgodila »v nas« in je zato ta nesrečna privatizacija tako kriminalna, kot pač je. Specifične in bedne lokalne okoliščine seveda obstajajo, o njih čivkajo že vrabci na strehi … Vendar to stalno osredotočanje na specifične lokalne okoliščine prinaša tudi specifično kratkovidnost, nenehni kasnejši kriki nad lokalnimi deviacijami (vojna, nacionalizem, mentaliteta …) pa v sebi skrivajo tiho idejo, da bi celotna stvar pravzaprav morala biti dobro opravljena – če ne bi mi uničili njenega procesa.

Tako nekateri komentatorji naš osnovni problem vidijo v svojevrstnem, recimo mu tako, lažnem kapitalizmu. Mi smo tako rekoč zašli na poti do »pravega kapitalizma«, saj nas je lokalna sodrga usmerila v specifični lokalni smeri ropanja. Tako je videti, da je kratko malo prišlo do napake.

To je zanimivo. V tej nejasni ideji je pravzaprav podano zelo razširjeno mnenje. Koncept tranzicije tu ostaja deviško nedotaknjen. Tranzicijska privatizacija (v svoji »teoretični idealni obliki«) kot proces namreč ni vprašljiva, vprašljive so specifične lokalne okoliščine. Razmislimo malce o tej konstrukciji. S takšnim načinom mišljenja lahko spet, kot v devetdesetih, na enak način krenemo v tranzicijo in mislimo, da bo tokrat šlo dobro …

Ampak, počakajte, kaj nismo na las isto, v dobri veri, krenili tudi takrat?

Smo – toda to, kar se je zgodilo potem, ni vplivalo na naše mišljenje.

Če nas zdaj vprašajo o tranziciji, takšni, kot bi »morala biti« (in je brez dvoma sijajno zamišljena), bi mi spet krenili v isto smer – zakaj pa ne bi poskusili sreče, nikoli se ne ve, morda pa pridemo v tisti »pravi« kapitalizem … Če bi se stvari obrnile na slabo stran, bi to pomenilo, da nas je po poti spet nadlegovala lokalna sodrga.

Vendar je zanimivo, da se ta sodrga zna pojaviti tudi mimo lokalnih okoliščin. Tako na začetku omenjeni Jurij Šahin v študiji o ukrajinski privatizaciji piše: »Takrat, v devetdesetih letih, je Ukrajina prešla skozi globoko prerazdelitev bogastva in njegovo pospešeno koncentracijo v privatnih rokah. Na novo nastala privatna buržoazija in državni uradniki so ta rop spremljali v tesni zvezi, ki je pogosto ti dve družbeni skupini stopila v eno.« Nam ni to od nekod znano? Najbrž da, čeprav v Ukrajini ni bilo vojne in se je marsikaj odvilo drugače kot v državah nekdanje Jugoslavije. A Šahin zapiše tudi predvidljive besede: »Kot rezultat vseh teh procesov je v državi nastala množica bogatih, ki so se šopirili v luksuzu in kiču brez vsakršnega okusa ali gangsterskih manir. Na drugi strani so ostali milijoni revnih delavcev, ki so se bili primorani boriti za obstanek.« In kot vidimo, je tudi njih oblegla sodrga! Od kod se pojavi kar sama od sebe?! Njihovi siromašni delavci prav tako niso imeli priložnosti doživeti boljšega kapitalizma, ampak samo tega, »divjega«, ki vedno nastane nekako po napaki, napaki, ki se tolikokrat ponavlja, da se je treba vprašati, ali je sploh še napaka.

Ni razloga, da ne bi še malce citirali Šahina, ki jedrnato opisuje poreklo nove vere: »Kriza in razpad Sovjetske zveze sta privedla do masovnega razočaranja v idejo socializma, iz tega pa se je izcimilo fanatično verovanje v vrline svobodnega trga in zasebne lastnine. To je bilo sprejeto kot zdravilo za vse bolezni in kot vrednota sama na sebi. […]

V teh letih se je oblikovala neka vrsta liberalnega konsenza, ki traja še danes.« In dodaja: »Svojevrstni iracionalni religiozni odnos do privatizacije je privatizacijo posledično opravil brez ustreznih praktičnih in ekonomskih opravičil.« Privatizacija se je izvedla kot ideološko zadan program, ne pa kot ekonomska nujnost. To vemo iz prakse: firma je lahko popolnoma brez težav poslovala »po starem«, a vendar to ne pomeni, da se je s tem rešila privatizacije. Še več, dobre in premožne firme so bile glavna tarča privatizatorjev. Seveda je

perspektive in refleksije

»V ta namen je bil nujen odločen prezir proti socializmu in njegovi ekonomiji. Spomnimo se to hotel tudi menedžment firme, saj je najpogosteje sam težil k samo porogljive zgodbe o ‘mastodontih’ privatizaciji. In kaj se je zgodilo potem? Menedžment firme je (tj. velikih, kompleksnih podjetjih tipa hotel firmo prikazati v slabi luči, morda tudi kaj pokvariti, da bi Končar), in to, pomislite, v času multina­ podjetje izgubilo svojo vrednost in bi ga lahko privatizirali ceneje. cionalnih korporacij. Ta izrecni ideološki Včasih se je zaradi tega podjetje temeljito raztreslo, delilo na dele obračun je bil nujen del procesa tranzicijske itd. Vse to so logični procesi, to je 1 × 1, in privatizacija se tako vsili privatizacije – njegov zaveznik in propa­ kot (ideološko) pravilo, kot neizogibnost, ljudje pa zavzamejo gandna spremljava, saj je bil lahko edino tako pozicije v novi igri (saj – »če ne bom jaz, bo pa nekdo drug«). celoten proces narodu prikazan kot osvobod­ Logika samega procesa narekuje ljudem določena obnašanja: če bi se med njimi našel kakšen »svetnik«, ki ne želi sodelovati, itev (seveda od ‘prikazni iz preteklosti’) –, s bi preprosto izpadel iz igre, če že ne bi bil razglašen za ideološki čimer so nekako zamolčali, da ta osvoboditev pomeni tudi osvoboditev naroda od lastnine.« ostanek starih časov. Vse teče logično. Kje je tu napaka? Šahin piše še o nečem: »Pomanjkanje racionalnega znanja vodilnih v ukrajinski privatizaciji so nadoknadili s priporočili, ki so jih dobili od zahodnih svetovalcev, ki so preplavili Ukrajino, da bi ji 'pomagali' doseči, kot so rekli, visoko razvito stopnjo sodobne civilizacije.« Eden od takih svetovalcev, pravzaprav najbolj znan, je bil Jeffrey Sachs, ki je bil v devetdesetih ekonomski svetovalec poljske in jugoslovanske vlade ter zatem eden od vodilnih t. i. šok terapije v Vzhodni Evropi. Njegov programski tekst iz leta 1990 z »leninističnim« naslovom »What is to be done?«, je dostopen v arhivu tednika The Economist (http://www.economist. com/node/13002085). Tam takoj pove, da se morajo vlade vzhodnoevropskih držav odreči vsakemu oklevanju ali ideji o nekakši »tretji poti« in kreniti »naravnost proti zahodnjaški tržni ekonomiji«. Seveda v tem tekstu poziva k transparentnosti (kdo pa ne bi?), vendar tudi izrecno svetuje hitro tržno transformacijo (»Government must devise mechanisms that are rapid, but also transparent, for selling the firms.«). Da bi dočaral nujnost hitrega procesa, se posluži sledečega primera: ne moreš preskočiti brezna v dveh skokih (»You don't try to cross a chasm in two jumps.«).

To v bistvu pove vse. Skok na glavo v privatizacijo je tu pravzaprav programiran. Celoten kaos, ki je nastal, je tu že povsem predvidljiv. Če bi danes v katerikoli državi, npr. Švedski, proglasili hitro prodajo vsega državnega (ali družbenega), bi tam nastal kaos in temeljita korupcija, kaj šele v državah, ki so bile institucionalno in zakonsko povsem nepripravljene, poleg tega pa še oropane kakršnegakoli pomembnejšega privatnega kapitala. Politiki so se morali odločati, pravzaprav masovno »prodajati« občo lastnino po hudo znižanih cenah (saj splošna razprodaja sama po sebi niža ceno, sploh v situaciji brez kapitala). Torej so pričakovali, da bo oblast organizirala sezonsko razprodajo brez korupcije? Bi lahko predvideli, da bo zavladala takšna logika: če že prodaja po hudo znižanih cenah, zakaj ne bi česa kupili ali dobili svojega deleža … Se mar pričakuje, da bo politik serijsko prodajal zlata jajca in pri tem živel od plače?

Korupcija in kraja tu nastaneta zaradi čiste situacijske logike in ni treba imeti posebne lopovske mentalitete, da ta logika tudi zavlada (zato so zgodbice o mentaliteti kot po navadi zgrešene). Kdo ni mogel predvideti tega?

Seveda tistih, ki so v tem sodelovali na terenu, ni treba odpraviti. A to ni tema tega teksta. Tema tega teksta je, kako je sploh tranzicija zamišljena … Lahko pa se vprašamo tudi zakaj.

Na ta načrt (»preskakovanje brezna v enem skoku«) je gotovo vplivala želja Zahoda, da takoj razdre obstoječi sistem in družbo, da se ne bi »povrnila na staro«. S tem je pravzaprav brezno narejeno za nazaj (po starem), ne pa za preskakovanje. Potem so celoten proces na hitro izvedli, povratek ni bil več možen.

To je bilo (politično) pomembno.

Drugo, kar je delovalo na takšen koncept tranzicije, je bila ekonomska filozofija neoliberalizma – s politiko privatizacije, liberalizacije in deregulacije –, ki je v osemdesetih že dominirala tudi na samem Zahodu in se ji je potem poceni odprl tudi Vzhod.

Vzhod (seveda tudi jugovzhod) je bil s tem postavljen na glavo ne v kakršenkoli kapitalizem (vsekakor ne »švedskega« tipa), temveč v tranzicijski neoliberalizem in to brez kakršnikoli zadržkov. Vzhod je v marsičem postal »bolj neoliberalen« od Zahoda, kjer tega masovnega privatizacijskega udara nikdar niso izvedli (družba in država pa imata v lasti prav tako marsikaj).

Seveda ta proces usodno spreminja družbo in njeno moralo, posebno moralo elit, ki so praktično postale roparske elite.

Možnosti teh družb »za transparentnost« so zares mizerne.

Tranzicijska šok terapija in privatizacijski grabež sta bila »omehčana« le tam (primer iz Slovenije), kjer so določeni ljudje na oblasti nekaj časa blokirali proces, kot npr. Jože Mencinger, slovenski minister za gospodarstvo v letih 1990 in 1991, ki je s svojim začasnih odporom do šok terapije sistemu dal nekaj več časa za bolj sovisno institucionalno organizacijo procesa. Tam, kjer odpora ni bilo, a je bil, še huje, ideološki polet in goreča želja po obračunu s starim sistemom – tam so se stvari zgodile brez odpora, na hitro in brez povratka, kot je tudi predvideno. V ta namen je bil nujen odločen prezir proti socializmu in njegovi ekonomiji. Spomnimo se samo porogljive zgodbe o »mastodontih« (tj. velikih, kompleksnih podjetjih tipa Končar), in to, pomislite, v času multinacionalnih korporacij. Ta izrecni ideološki obračun je bil nujen del procesa tranzicijske privatizacije – njegov zaveznik in propagandna spremljava, saj je bil lahko edino tako celoten proces narodu prikazan kot osvoboditev (seveda od »prikazni iz preteklosti«) –, s čimer so nekako zamolčali, da ta osvoboditev pomeni tudi osvoboditev naroda od lastnine.

Od tu izvirajo temeljne skladnosti med privatizacijo v Ukrajini in Hrvaški. Lokalni veljaki so lahko s posebnimi perverzijami »obogatili« proces, o čemer so se seveda obvestili. Oni so »neposredni storilci« na terenu, a jih ni treba odstraniti. Ko razmišljamo v kontekstu cele Vzhodne (»postkomunistične«) Evrope in o krovnem dizajnu celega procesa, so tu vsekakor tudi elementi »zapovedane odgovornost« na drugih ravneh, ki se iz perspektive lokalnih pogajanj slabo vidijo. V igri pa je tisti neoliberalizem, ki funkcionira po praktično isti ideološki logiki tudi danes, tako da to ni samo zgodba »o zgodovini«.

Na kratko: tranzicija je, kar se tiče privatizacije, zamišljena tako, da je vse, kar se je zgodilo, pravzaprav predvidljiv del programa. Kakor je bila zamišljena, tako se bo tudi iztekla.

Govoriti o »napaki« na nek način pomeni zamegljevati osnoven namen. Ta megla pravzaprav omogoča, da se tudi danes na vprašanje »What is to be done?« praktično, kot v telenoveli, odgovarja: »To be continued.« ▪

16 15

56 57

NAPOVEDNIK

junij — julij

sobota, 16. jun FILMSKE DELAVNICE Filmska delavnica »Od ideje do filma«

Lokacija: Filmsko društvo Film Factory (društveni prostori), Maribor Ura: od 09:00 do 17:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Filmsko društvo Film Factory Vstopnina: kotizacija 20 € za celotno delavnico

ČITALNICA NA JASI

Dan prerojene radosti (ustvarjalne delavnice) Vile radostnice – Izdelovanje vil (vilinska delavnica) Oda radosti – Pisanje pesmi, zgodbic (literarna delavnica) Radostna sem, radosten sem – Slikanje avtoportreta (likovna delavnica)

Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00

Animacijski program: Klub dupleških mažoretk Ura: ob 18:00

Lokacija: Čitalnica na jasi – Mestni park, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET

Dvoboj slovenska Štajerska: avstrijska Štajerska

Lokacija: Trg svobode, Maribor Ura: od 11:00 do 12:30 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Šahohlačnik d.o.o.

Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Rudi Potepuški: Zrcalce (Lutkovna predstava za otroke) Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: ob 11:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Založba Goga Vstopnine ni

LUTKOVNA INTERVENCIJA LILE PRAP (ulična povorka)

Lokacija: Trg Leona Štuklja, Maribor Ura: ob 11:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo lutkovnih ustvarjalcev Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Pihalni orkester Slovenj Gradec (koncert)

Lokacija: Oder Štajerc, Maribor Ura: ob 11:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o.

Vstopnine ni

ŠVUNK FEST

festivalsko dogajanje

Lokacija: Pri Proštu, Slovenj Gradec Ura: ob 12:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo ŠVUNK in Rok Razgoršek, s.p.

Vstopnine ni

IZBOR IZ STALNE ZBIRKE MUZEJA ZA KONKRETNO UMETNOST INGOLSTADT Javno strokovno vodstvo po razstavi

Lokacija: Galerija Murska Sobota, Murska Sobota Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Galerija Murska Sobota, Vstopnine ni

UMETNOST ZMERAJ ZMAGA

Silent Revolutions/sodobno oblikovanje v Sloveniji (otvoritev)

Lokacija: Umetnostna galerija Maribor, Maribor Ura: od 19:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, RAZSTAVA Producent: Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana, MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnina: 3 €/2 € (študenti, upokojenci), prost vstop: vsako soboto od 11.00-14.00, otvoritev razstave brezplačna

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES Dejan Pečenko, klavir solo (koncert)

Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p.

Vstopnine ni

UF, INDUSTRIJA!

Skrivnosti lepote, Tovarna Zlatorog Maribor (razstava) Lokacija: Muzej narodne osvoboditve Maribor, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Muzej narodne osvoboditve Maribor Vstopnina: 2 €/1,5 € (otroci)

MURA ODPRTO

Digitalni muzej generacij (predstavitev spletne strani)

Lokacija: Pomurski muzej, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Pomurski muzej Murska Sobota Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG John McSherry (koncert)

Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Jararaja (koncert)

Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

ODER POLETJE V MESTU Nastop skupine Mama rekla (koncert)

Lokacija: Oder Poletje v mestu (terasa Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o.

Vstopnine ni

EPK V KGB

Jure Ivanušič: »Kabaret za tuje turiste«

Lokacija: Klub KGB, Maribor Ura: ob 21:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Darja Pernat GTS d.o.o Vstopnina: 5 €

ELEKTRONSKI ODER Sobotna vročica

Lokacija: Klub PLUSMINUS, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Plusminus d.o.o.

Vstopnina: do polnoči brezplačno, po polnoči 5 €

nedelja, 17. jun FILMSKE DELAVNICE Filmska delavnica »Od ideje do filma«

Lokacija: Filmsko društvo Film Factory (društveni prostori), Maribor Ura: od 09:00 do 21:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Filmsko društvo Film Factory Vstopnina: kotizacija 20 € za celotno delavnico

ŠVUNK FEST

festivalsko dogajanje

Lokacija: Pri Proštu, Slovenj Gradec Ura: ob 10:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo ŠVUNK in Rok Razgoršek, s.p.

Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

Dan poležane trave – ustvarjalne delavnice Jaz pa grem na zeleno travco – Spletanje venčkov iz cvetja (cvetlična delavnica) Cvetlični odtisi – Odtiskovanje trav in cvetlic ( likovna delavnica) Male trate – Izdelovanje malih travnih nasadov (botanična delavnica) Ura: ob 10:00

Družinski ansambel za prosperiranje poezije in glasbe PAPIR (koncert) Ura: ob 18:00

Lokacija: Čitalnica na jasi – Mestni park, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

LUTKOVNA NTERVENCIJA LILE PRAP Ulična povorka

Lokacija: Trg Leona Štuklja, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo lutkovnih ustvarjalcev Vstopnine ni

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Berndt Luef (koncert)

Lokacija: Hiša stare trte, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MEDIA VOICE Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

WAS IST MARIBOR?

ODER ŠTAJERC

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Lokacija: TAM – kotlovnica, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: SKUPNOST, GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: KUD Borza Vstopnine ni

Lokacija: Oder Štajerc, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o.

Vstopnine ni

Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnina: 3 €

Delavska predstava

Koncert Dan ljubezni s skupino Pepel in kri

HOTEL SPLENDID

UF, INDUSTRIJA!

Lokacija: Garaža hotela Orel, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLEDALIŠČE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Imaginarni Vstopnina: 12 €

Lokacija: Galerija Velenje, Velenje Ura: ob 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Galerija Velenje Vstopnine ni

Premiera

ponedeljek, 18. jun KULTURNE AMBASADE Goethe & MARIBOR 2012 (delavnice) Ura: od 09:00 do 14:00 Vstopnina: predhodna prijava na: www.goethe.de/ljubljana

Javne razprave o perečih kulturnih temah: Pisateljska rezidenca MARIBOR 2012 Ura: od 17:00 do 18:00 Vstopnine ni

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Področje: LITERATURA, SKUPNOST Producent: Kulturna ambasada Nemčije

LUTKOVNA NTERVENCIJA LILE PRAP Ulična povorka

Lokacija: Po mestu, Murska Sobota Ura: ob 11:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Društvo lutkovnih ustvarjalcev Vstopnine ni

Gorenje z vizijo (razstava)

HOTEL SPLENDID

Lokacija: Garaža hotela Orel, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLEDALIŠČE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Imaginarni Vstopnina: 12 €

torek, 19. jun MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE, XI. mednarodno srečanje književnikov Spletna razglasitev nagrajencev Področje: LITERATURA Producent: Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika

UMETNOST OKROG 1400 Delavnica za osnovnošolce

Lokacija: Osnovna šola Hajdina, Ptuj Ura: ob 09:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

FILMSKE DELAVNICE

RAZ:UM, Umetnost: ZDAJ

Lokacija: Filmsko društvo Film Factory (društveni prostori), Maribor Ura: od 15:00 do 21:00 Producent: Filmsko društvo Film Factory Vstopnina: Kotizacija 20 € za celotno delavnico

Lokacija: Rotovški prehod, Maribor Ura: od 10:00 do 15:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

Filmska delavnica »Od ideje do filma«

DUŠA SLOVENSKA Predstavitev ponatisa

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Društvo Jasa Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI Papagenov festival (Papageno igra na čarobno piščal, ponovitev) Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnina: 3 €

RAZ:UM, Umetnost: ZDAJ

Prostorska postavitev grafičnih listov velikega formata, nastalih na dogodku tiskanja s cestnim valjarjem »Med nevidnim in prisotnim odtisom« in »Intervencije v javnih prostorih mesta« Lokacija: razstavišče RAZ:UM – Gospejna ulica 10 Ura: 19.00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

Konceptualne intervencije na javnih prostorih mesta Maribor – Črtna koda

FILMSKE DELAVNICE Filmska delavnica »Od ideje do filma«

Lokacija: Filmsko društvo Film Factory (društveni prostori), Maribor Ura: od 15:00 do 21:00 Producent: Filmsko društvo Film Factory Vstopnina: Kotizacija 20 € za celotno delavnico

ODER ŠTAJERC

Tamburaški orkester Majšperk (koncert)

Lokacija: Oder Štajerc, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o.

Vstopnine ni

REGIONALNI KNJIŽNI SEJEM MARIBER Slavnostna otvoritev s podelitvijo nagrade kritikov

Lokacija: Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

Papagenov festival (Pika Nogavička, ponovitev)

SLOVENIJA/EVROPA

Tolkala v komornih zasedbah (koncert) Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: GLASBA Producent: Akademija za glasbo Vstopnine ni

ODER POŠTNA After work party

Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p.

Vstopnine ni

HOTEL SPLENDID

Lokacija: Garaža hotela Orel, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLEDALIŠČE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Imaginarni Vstopnina: 12 €

sreda, 20. jun REGIONALNI KNJIŽNI SEJEM MARIBER E-knjiga (strokovni posvet) Lokacija: Glazerjeva dvorana, Univerzitetna knjižnica Maribor Ura: ob 10:00

Mladi bralci: Berem digitalno – Jonas Žnidaršič Od knjige se živi: urednik (Andrej Blatnik) Ura: ob 10: 00

Promotorji: Delo – Dva dneva pred Kresnikom Ura: ob 11:00

Od knjige se živi: lektor (Marta Kocjan Barle) Mladi bralci: pogovor z avtorjem: Goran Vojnović Ura: ob 12:00

Od knjige se živi: oblikovalec (Tomato Košir) Predstavitev ob izidu interaktivne knjige Čevljarček avtorice Maje Brodschneider Kotnik Ura: ob 13:00

Predstavitev in pogovor z avtorjema knjige Figlio di nessuno Borisom Pahorjem in Cristino Bartocletti Ura: ob 14:00

Mednarodno avtorsko branje: avtorji, ki so tudi založniki (Primož Repar, SLO; Miroslav Mićanović, HR; Agnieszka Wnuk, PL; Marián Milčák; Peter Milčák, SK; Igor Isakovski, MACM; Zdravko Kecman, BiH; Branko Čegec,HR) Ura: ob 16:00

Pogovor: Avtorji kot založniki (Miroslav Mićanović in Branko Čegec, HR; Igor Isakovski, MAC; Marián Milčák, SK; Agnieszka Wnuk, PL; Zdravko Kecman, BiH in Primož Repar, SLO) Ura: ob 17:00

»Po pesmi – pesem« Uršula Ramoveš in fantje z Jazbecove grape (koncert), Janez Ramoveš (pogovor z avtorjem Skuz okn strejlam kurente) Ura: ob 18:00 Lokacija: Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1, Maribor

Evgen Bavčar: Onkraj senc (otvoritev razstave fotografij in pogovor z avtorjem) Lokacija: Fotografski muzej Maribor Ura: ob 19:00

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

PARK SPOMINA Otvoritev

Lokacija: Park spomina – Pokopališče Dobrava, Maribor Ura: ob 12:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pogrebno podjetje Maribor d.d.

Vstopnine ni

MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE, XI. mednarodno srečanje književnikov Mednarodna književniškoprevajalska konferenca Ura: ob 17:00

Književniško omizje Ura: ob 18:00

Lirikonfestova degustacija izvirne in prevodne poezije XXI. st.

Ura: ob 19:00

Mednarodna obzorja Ura: ob 21:00

Lokacija: Vila Bianca, Velenje Področje: FILM, LITERATURA Producent: Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika Vstopnine ni

PLESNA PRAVLJICA Plesna predstava

Lokacija: Dvorana Marof, Novo mesto Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: ŠKD Plesni studio Novo mesto Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Podnebje. Kultura. Sprememba.

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Nemčije Vstopnine ni

GOSTIM BESEDO

Literarni nastop: Ermis Lafazanovski in Andrej Blatnik Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

VEČEROVI DUELI

Miha Horvat in Oto Rimele

Lokacija: Trg Leona Štuklja, Maribor Ura: od 19:00 do 20:30 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Časopisna založniška družba Večer Vstopnine ni

MARIBORSKI ADMIRAL: WILHELM TEGETTHOFF IN BITKA PRI VISU 1866 Otvoritev razstave

Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA Producent: Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor Vstopnine ni

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012 »Preberi moj ples«, Opus 1 – plesna miniatura 2012

Lokacija: Kulturni dom Slovenj Gradec Ura: ob 19:00 Producent: JSKD Področje: LITERATURA, GLEDALIŠČE Vstopnine ni

58 59

NAPOVEDNIK

KULTURNE AMBASADE Carmina Burana (sodobna plesno – gledališka predstava)

Lokacija: SNG Maribor, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Kulturna ambasada Madžarske Vstopnine ni

GLASBA BREZ MEJA

Baletna predstava Cirkus in Te vidim, koncerta kvarteta klarinetov Claritet ter Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Slovenj Gradec

Lokacija: Graščina Rotenturn, Slovenj Gradec Ura: ob 19:30 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GLASBA Producent: Konservatorij Maribor Vstopnine ni

P.U.S.T. ALI PUSTI UMETNOSTI SVOBODNI TOK

Predstavitev monografije Podoba in beseda z razstavo likovnih del Lokacija: Narodni dom, Ptuj Ura: od 19:30 do 21:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA Producent: JSKD OI Ptuj in ZKD Ptuj Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Drotmantraši (koncert)

Lokacija: Oder Štajerc, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o.

Vstopnine ni

HOTEL SPLENDID

Lokacija: Garaža hotela Orel, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLEDALIŠČE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Imaginarni Vstopnina: 12 €

četrtek, 21. jun UMETNOST OKROG 1400 Delavnica za osnovnošolce

Lokacija: Osnovna šola Turnišče, Turnišče Ura: ob 09:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE, XI. mednarodno srečanje književnikov

Lirikonfestova degustacija izvirne in prevodne poezije XXI. st.

Ura: ob 10:00

Književniško omizje

Ura: od 11:00 do 14:00 Lokacija: Vila Bianca, Velenje

Lirikonov rezervat za poezijo Lokacija: Promenada Velenje, Velenje Ura: od 16:30 do 14:00

Lirikonov rezervat za poezijo Lokacija: Jezernik Velenjč, Velenje Ura: ob 17:00

Področje: LITERATURA Producent: Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika Vstopnine ni

Festival Lent 22. junij - 7. julij

Oglejte si celoten program: www.festival-lent.si

REGIONALNI KNJIŽNI SEJEM MARIBER Kaj se bere, kaj se prevaja (strokovni posvet) Ura: ob 10.00

Mladi bralci: Janja Vidmar, bralna animacija Ura: ob 11:00

Živa sedanjost: V imenu države, pogovor z avtorjem Matejem Šurcem Od knjige se živi: promocijska kampanja (Zdravko Duša) Ura: ob 12:00

Živa sedanjost: Vojna terorja, pogovor z avtorjem Boštjanom Videmškom Od knjige se živi: promocijska kampanja (Renata Zamida) Ura: ob 13:00

Živa sedanjost: Iskalci grala.

Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji, pogovor z avtorico Alenko Auersperger Od knjige se živi: internet in spletne aplikacije (Mitja Ličen) Ura: ob 14:00

Filozofska Slovenija: pred izidom knjige Strel sredi koncerta Mladena Dolarja Ura: ob 15:00

Filozofska Slovenija: predstavitev knjige Bivanja Deana Komela (pogovor z avtorjem) Ura: ob 16:00

Predstavitev knjige Slike brez obraza Jožeta Hradila (pogovor z avtorjem) Ura: ob 18.00

Filozofska Slovenija: pogovor z Mladenom Dolarjem, Deanom Komelom in Markom Uršičem Ura: ob 19:00 Lokacija: Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1, Maribor Vstopnine ni

Kurba, Monodrama gledališča Glej po zbirki kolumen »Ko je ženska kurba/ko je moški peder« Vedrane Rudan, igra Violeta Tomič Lokacija: KGB, Maribor Ura: ob 21:00 Vstopnina: 10 €

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo slovenskih pisateljev

RAZ:UM (Oaza Kulture – ŠOK) ŠOK video delavnice

Lokacija: Univerza v Mariboru, Maribor Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnina: Prijavnina 10 €

RAZ:UM, Umetnost: ZDAJ Eksteriorizacija linije (vodstvo in pogovori z umetniki) Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat, Maribor Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Animateka po Animateki (Večer animiranega filma)

Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Založba Goga Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Pazi, pisatelji kuhajo

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturna ambasada Hrvaške Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Big band Hrošči (koncert)

Lokacija: Oder Štajerc, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o.

Vstopnine ni

V SAMOTI BOMBAŽEVIH POLJ (premiera) Lokacija: Hala B, Talum, Kidričevo Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 10 €, 7 € (dijaki, študenti, upokojenci)

KLUB 2012

Katja Šulc & DJ Pier (koncert) Lokacija: Klub 2012 – Satchmo, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o.

Vstopnine ni

petek, 22. jun RAZ:UM: ALI GOVORIJO GOSPODARSTVO, ZNANOST IN UMETNOST ISTI JEZIK? Interdisciplinarna konferenca

Lokacija: Miklošičeva dvorana, Univerza v Mariboru – Rektorat, Maribor Ura: od 10:00 do 15:30 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

REGIONALNI KNJIŽNI SEJEM MARIBER Živa sedanjost (javna seja KOKS-a) Ura: ob 10:00

Pogovor z avtorjem/Promotorji: Knjiga me/ne briga: Samoživost revolucionarnih bojev, pogovor z avtorico Marto Gregorčič Ura: ob 11:00

Mlada mreža: pogovor z Evo Petrič, Janjo Rakuš in Natašo Kramberger Ura: ob 12:00

Promotorji: Večer – Predstavitev Leksikona mariborske družbe in kulture, Založba Obzorja Ura: ob 13:00

Pogovor s hrvaško pisateljico Vedrano Rudan Ura: ob 14:00

Predstavitev knjige Živeti Katarine Majerhold, pogovor z avtorico Ura: ob 15:00

Življenje na dotik – Perspektive in refleksije: Sodobni evropski strahovi in njihove pojavne oblike Ura: ob 16:00

Po pesmi – pesem: Fabienne Swiatly, Mateja Bizjak Petit, Marc Lauras Ura: ob 18:00 Lokacija: Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1, Maribor

»Drugojezičnice« (pogovor z Marušo Krese, Stanislavo Repar in Brino Svit) Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 19:00

Eva Petrič: Blanca como arroz (videoprojekcija in avtorsko branje) Lokacija: Fotografski muzej, Maribor Ura: ob 19:00

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

UMETNOST OKROG 1400

SOBOŠKI DNEVI

Lokacija: Osnovna šola Hajdina, Ptuj Ura: ob 09:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

Lokacija: Grajska ploščad, Murska Sobota Ura: ob 10:00

Delavnica

MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE, XI. mednarodno srečanje književnikov

Mednarodno srečanje Pretnarjevih nagrajencev 2004-2012 Lokacija: Vila Bianca, Velenje Ura: od 09:30 do 14:00

Vsi otroci sveta (lutkovna predstava), risanje s kredami EKO ustvarjalnica

Lokacija: Mladinski informativni in kulturni klub, okolica gradu Murska Sobota Ura: ob 12:00

Koncert neuveljavljenih glasbenih skupin

Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 13:00

Zumba vadba

Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 14:00

Književniško-prevajalsko omizje

MIKKov KulArt

Pripovedovalski variete

Bobnarska delavnica

Akademija Poetična Slovenija

Vasilij Meljnikov – violina in Milko Lazar – čembalo (koncert)

Lokacija: Vila Bianca, Velenje Ura: od 16:00 do 17:30

Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: od 17:30 do 19:00 Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: ob 20:00

Področje: LITERATURA Producent: Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika Vstopnine ni

ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 16:00 Lokacija: Grajska ploščad Ura: ob 18:00

Lokacija: Cerkev Sv. Nikolaja, Murska Sobota Ura: ob 19:00

Stekli psi (koncert)

Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 20:30

Jinx (koncert)

Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 22:00

Invasian krew Killah addicted (UK), Asian Dub Fundation (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 23:59 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: MO Murska Sobota Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

INTERVENCIJE V JAVNIH PROSTORIH MESTA Četrtne intervencija

Lokacija: Po mestu, Maribor Ura: od 11:00 do 16:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

London 2012. Bodi del dogajanja!

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: ob 12:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Kulturna ambasada Velika Britanije Vstopnine ni

Pazi, pisatelji kuhajo

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturna ambasada Hrvaške Vstopnine ni

SREČANJE AVTORJEV TEKSTOVNE MREŽE: Evropski strahovi in sodobne fobije (okrogla miza) Različni gostujoči avtorji mednarodne rubrike Perspektive in refleksije

Lokacija: Velika kavarna, Maribor Ura: 16.00 do 18.00 Področje: literatura, intermedijska umetnost Producent: MARIBOR 2012-Evropska prestolnica kulture

TERRA PARZIVAL

Lokacija: Avtohiša Porsche Maribor, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Gandin fundacija Vstopnina: več na: http: www.terraparzival.eu

6. GLASBENA DELAVNICA USTVARJALKO (delavnice) Lokacija: Plesna izba Maribor, Maribor Ura: od 18:00 do 21:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: Artepolis, ustvarjalnica glasbe in drugih umetnosti Vstopnina: več na: www.ustvarjalko.si

SOBA ZA GOSTE

Predstavitev rezidenčnega projekta/Hwang Eunjung (ZDA) Lokacija: Galerija na Koroški cesti 18, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: INTERMEDIJSKA UMETNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Pekarna-magdalenske mreže Vstopnine ni

SladoLent

Jure Tomič (Ošterija Debeluh), Janez Bratovž (Restavracija JB), Tomaž Bolka (Gostilna Krištof) (kuharski šov) Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

VELEBLAGOVNICA SITULA Skriti vrt Situla – brezalkoholna oaza Kolektive Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

sobota, 23. jun SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Nastop pihalnega orkestra Premogovnika Velenje s pevko Gordano Hleb Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE) Dubzila (koncert instrumentalne glasbe)

Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

V SAMOTI BOMBAŽEVIH POLJ

Lokacija: Hala B, Talum, Kidričevo Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 10 €, 7 € (dijaki, študenti, upokojenci)

ODER POLETJE V MESTU Nastop skupine Zebra (koncert) Lokacija: Oder Poletje v mestu (terasa Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o.

Vstopnine ni

FESTIVAL LENT

Dan D Unplugged (koncert) Lokacija: Lent – Špeglcelt, Maribor Ura: ob 21:00

Skindred (GBR)

Lokacija: Lent – Večerov oder, Maribor Ura: ob 21:00

Indexi in prijatelji (BIH, CRO, SLO) (koncert)

SREČANJE AVTORJEV TEKSTOVNE MREŽE: Evropski strahovi in sodobne fobije

Televizijska pogovorna oddaja

Različni gostujoči avtorji mednarodne rubrike Perspektive in refleksije Lokacija: televizija RTS Maribor, Maribor Ura: 16.00 do 17.30 Področje: literatura, intermedijska umetnost Producent: MARIBOR 2012-Evropska prestolnica kulture

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

BazBart 2012 (Prodajnorazstavna umetniška tržnica, koncert Boštjana Narata, poslikava obraza, delavnice) Lokacija: Cankarjeva ulica, Velenje Ura: od 8:00 do 13:00 Vstopnine ni

DJ-večer s HouseMousom

Lokacija: bar Mozaik, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Vstopnine ni, v primeru slabega vremena koncert odpade Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje

STARI KRAMARSKI

Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: od 08:30 do 12:30 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o.

Vstopnine ni

SOBOŠKI DNEVI

Obeležitev 130. obletnice delovanja Gasilskega društva Murske Sobote Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 09:00

Predstavitev delovanja športnega kluba Realni AIKIDO Murska Sobota Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: 9.00

Razstava starodobnih vozil (Motoklub Veterani)

Lokacija: Mestno središče, Trg zmage, Murska Sobota Ura: ob 10:00

Lokacija: Lent – Glavni oder, Maribor Ura: ob 21.30

Klovnbufova Promenada: interaktivna povorka, Theater Mr. Pejo's (RUS)

Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

Šeherezada (FRA) (koncert)

StandUpFest

Stand up music (Tadej Toš), Sebastijan Duh

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

ELEKTRONSKI ODER DJs FROM MARS

Lokacija: Klub PLUSMINUS, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Plusminus d.o.o.

Vstopnina: predprodaja: 5 €, na dan: 7 €

Lokacija: Mestni park Ura: ob 19.00

Lokacija: Evangeličanska cerkev, Murska Sobota Ura: ob 19:00

Klovnbufovo gledališče (klovnovska predstava za najmlajše), Zavod Bufeto

Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 19:30

Klovnbufovo gledališče (klovnovska predstava za malo večje in ta velike), MIKOS (RUS)

6. GLASBENA DELAVNICA USTVARJALKO (delavnice) Lokacija: Plesna izba Maribor, Maribor Ura: od 09:00 do 14:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: Artepolis, ustvarjalnica glasbe in drugih umetnosti Vstopnina: več na: www.ustvarjalko.si

ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

ČRNO-BELI SVET

Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK – člani Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Šahohlačnik d.o.o.

Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Pravljična sobota (Kokoška, ki si je želela videti morje) Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

TERRA PARZIVAL

Lokacija: Jama Belojača, Makole Ura: ob 10:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Gandin fundacija Vstopnina: več na: http: www.terraparzival.eu

REGIONALNI KNJIŽNI SEJEM MARIBER

Pravljice za dobro jutro: Mariborske vedute, Deklica in general ter druge pravljice Promotorji: Beremo z Manco Košir, predstavitev knjige Vsemogočni v ogledalu Francija Pliberška in Mateje Zorko Ura: ob 11:00

Književna fundacija Velenje predstavlja Pretnarjeve nagrajence 2012 Ura: ob 12:00

Promotorji: Zora Jurič, predstavitev Mariborske knjige Založbe Pivec Ura: ob 13:00

Mladi bralci: (Za)kaj brati otrokom? /Irena Matko Lukan Pogovor z avtorjem knjige Izgubljeni gozd Zoranom Šteinbauerjem Ura: ob 15:00

Junaki Maribora: Igor Kenk Ura: ob 16:00

Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 20:15

Junaki Maribora: Andrej Predin (pogovor z avtorjem)

Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 21:00

Lokacija: Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1, Maribor Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

Feel The Phil Collins (tribute show)

Tony Cetinski (koncert)

Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 22:45 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: MO Murska Sobota Vstopnine ni

Ura: ob 17:00

NAPOVEDNIK

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Lutkovno gledališče Nebo: »Zrcalce« (lutkovna predstava) Ura: ob 11:00

Nastop lajnarja Petra Rudla Ura: ob 20:00

Chicharito jazz quartet (koncert) Ura: ob 21:00

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

REVITALIZACIJA PROMENADE

Predstavitev knjige Promenada – urbano razigrano in otvoritev urbanega elementa Lokacija: Promenada Velenje, Velenje Ura: ob 18:00 Področje: SKUPNOST, ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE Producent: Mladinski center Velenje (Bojan Pavšek) Vstopnine ni

SladoLent

Jure Tomič (Ošterija Debeluh), Janez Bratovž (Restavracija JB), Tomaž Bolka (Gostilna Krištof) (kuharski šov) Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

OD GODBE V ORKESTER Koncert

Lokacija: Kulturni center Janeza Trdine, Novo mesto Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KD Pihalni orkester Krka Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES

Družina Zupan z gosti SLO (koncert) Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p.

Vstopnine ni

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

V SAMOTI BOMBAŽEVIH POLJ

Lokacija: Hala B, Talum, Kidričevo Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 10 €, 7 € (dijaki, študenti, upokojenci)

StandUpFest

Nemški stand up večer

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

ELEKTRONSKI ODER Soul Avengerz

Lokacija: Klub PLUSMINUS, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Plusminus d.o.o.

Vstopnina: do polnoči brezplačno, po polnoči 5 €

60 61

nedelja, 24. jun 6. GLASBENA DELAVNICA USTVARJALKO (delavnice) Lokacija: Plesna izba Maribor, Maribor Ura: od 09:00 do 14:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: Artepolis, ustvarjalnica glasbe in drugih umetnosti Vstopnina: več na: www.ustvarjalko.si

TERRA PARZIVAL

Lokacija: Grad Borl, Cirkulane Ura: ob 09:30 Področje: SKUPNOST, LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Gandin fundacija Vstopnina: več na: http: www.terraparzival.eu

ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC Ustvarjalni tabor Romano Čhon (glasba)

Lokacija: Dom Antona Skale, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture Vstopnine ni

REGIONALNI KNJIŽNI SEJEM MARIBER

Pravljice za dobro jutro: pripovedovanje za otroke s pripovedovalci Mariborske knjižnice Bralcem, z ljubeznijo: predstavitev prvih leposlovnih knjig za lahko branje pri nas Ura: ob 11:00

Promotorji: Radio Slovenija – Arsov poetični pogovor/Poetične govorice slovenskih obrobij Ura: ob 12:00

Junaki Maribora: Avgust Demšar in njegova knjiga Obsedenost v času krize Ura: ob 13:00

Promotorji: Vesna Milek z Borisom Cavazzo (pogovor o knjigi Cavazza – Med nedolžnostjo in tragičnimi smrtmi) Ura: ob 15:00

Lokacija: Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1, Maribor Področje: GLASBA, LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Ustvarjalni tabor Romano Čhon (vizualna umetnost) Lokacija: Dom Antona Skale, Maribor Ura: od 13:00 do 16:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture Vstopnine ni

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Tasty Granny – Tours (koncert) Lokacija: Hiša stare trte, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MEDIA VOICE Vstopnine ni

SladoLent

ART KAMP

Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

David Vračko (Mak), Robi Žibrat (Hotel Habakuk), Zoran Ristič (Restavracija Betnava) (kuharski šov)

SOBOŠKI DNEVI

Kvarteta flavt Traverso (koncert)

Lokacija: Evangeličanska cerkev, Murska Sobota Ura: ob 19:00

Cifromanija (otroški program)

Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 19:00

Denis Avdič (stand up)

Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 20:00

Jean Bačić Quartet (koncert) Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 21:00

Smokie (koncert)

Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: MO Murska Sobota Vstopnine ni

FESTIVAL LENT

Vlatko Stefanovski trio (MKD) (koncert)

Lokacija: Lent – Špeglcelt, Maribor Ura: ob 21:00

Kiril in gostje (MKD, GBR) (koncert)

Lokacija: Lent – Večerov oder, Maribor Ura: ob 21:00

Dope d. o. d. (NED) (koncert)

Lokacija: Lent – Mladinin oder, Maribor Ura: ob 21.00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

StandUpFest

Šta se desi, kada Vuk sretne Ramba (Željko Vukmirica in Rambo Amadeus)

Festival ustvarjalnosti

ANIMATEKA V MARIBORU

PREMAKNI! delavnica animiranega filma

Lokacija: Srednja šola za oblikovanje, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Društvo za razvoj filmske kulture Vstopnine ni

LEP POZDRAV IZ STARE EVROPE Stari Maribor – mesto in meščani (razstava)

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o.

Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Slackline delavnica z Luko in Filipom Lokacija: Park za Upravno enoto, Slovenj Gradec Ura: ob 11:00

Glasbeno-scenska predstava Studia A, Nova ljubezen

Lokacija: Graščina Rotenturn, Slovenj Gradec Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

PARIZ, LONDON, BERLIN V GALERIJI 3X Junijsko srečanje v Galeriji 3X

Lokacija: Galerija 3X, Maribor Ura: od 17:00 do 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Jasna Kozar, samozaposlena v kulturi Vstopnine ni

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

SOBOŠKI DNEVI

ponedeljek, 25. jun

KD Bimbo Teater EA Glavko in Zbrk: Zgodba o (ne tako) strašnem zmaju (otroški program)

6. GLASBENA DELAVNICA USTVARJALKO (delavnice) Lokacija: Plesna izba Maribor, Maribor Ura: od 09:00 do 11:00 Vstopnina: več na: www.ustvarjalko.si

Zaključna predstava

Lokacija: Mestni park – Artkamp Ura: ob 11:00 Vstopnine ni Področje: PLES, GLASBA Producent: Artepolis, ustvarjalnica glasbe in drugih umetnosti

RETRO PROMO EPK

Stara Evropa – evropske prestolnice nekoč in vselej (razstava) Lokacija: Fotogalerija Rjava razglednica, Maribor Ura: ob 09:30 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o.

Vstopnine ni

Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti z nastopom Mie Žnidarič & Steve Klink Tria

Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 19:00

Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 19:00

Nastop Rock'n'banda in Anike Horvat

Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 20:00

Perpetuum Jazzile (koncert)

Lokacija: Glavni oder, Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 21:30 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: MO Murska Sobota Vstopnine ni

SladoLent

Sebastijan Jurjevec (Rožmarin), Stanko Ramšak (Hotel Arena), Robi Žibrat (Hotel Habakuk) (kuharski šov)

Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

NAPOVEDNIK

FESTIVAL LENT

Ana Moura (POR) in Deolinda (POR) (Koncert)

Lokacija: Lent – Glavni oder, Maribor Ura: ob 21.30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

StandUpFest Improliga

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

torek, 26. jun ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

RAZ:UM, Umetnost: ZDAJ Konceptualne intervencije na javnih prostorih mesta MariborDigitalni pepelnik Lokacija: razstavišče RAZ:UM – Gospejna ulica 10 Ura: od 10:00 do 15:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

sreda, 27. jun RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Predstavitev interaktivnega eksperimenta – Arheologija dinozavrov

Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov, Glavni trg 19, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

RAZ:UM, Umetnost: ZDAJ

Prostorska postavitev grafičnih listov velikega formata, nastalih na dogodku tiskanja s cestnim valjarjem »Med nevidnim in prisotnim odtisom« in »Intervencije v javnih prostorih mesta Lokacija: razstavišče RAZ:UM – Gospejna ulica 10 Ura: 19.00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

SladoLent

Marko Pavčnik (Pavus – grad Tabor), Tomaž Kavčič (Gostilna pri Lojzetu), Gašper Čarman (Gostilna pri Danilu) (kuharski šov) Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

LITERARNE POSTAJE Gost Milan Vincetič

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Lokacija: Toto Cafe, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: Mariborska knjižnica Vstopnine ni

Lokacija: Park za Upravno enoto, Slovenj Gradec Ura: ob 11:00

SHAKESPEAROV ODER

Slackline delavnica z Luko in Filipom

Trio Amarilis (koncert)

Lokacija: Muzej Huga Wolfa, Slovenj Gradec Ura: ob 19:30

Nastop lajnarja Petra Rudla

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 20:00

Nika-Laja in prf... banda, Monty Python (glasbenogledališki performans)

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

MEDNARODNI OTROŠKI FOKLORNI FESTIVAL MB 2012 Koncert (Slovenija in Litva) Lokacija: Oder Art kamp, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: JSKD Maribor Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Živíjo (Tomaž Brenk in Stane Kren) Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

Tilen Pusar (koncert)

Lokacija: Shakespearov oder, Cafova ulica 8 Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: NOV- OD 1.6.

Vstopnine ni

ČLOVEKA Z BOMBAMI 1. uprizoritev

Lokacija: Otočec Ura: ob 21:15 Področje: GLASBENO – SCENSKI PERFORMANS/ de – TONACIJA Producent: Anton Podbevšek Teater in Rock Otočec d.o.o.

Vstopnina: 18 €, 15 € (študenti, dijaki in upokojenci)

FESTIVAL LENT

Bjarni Haukur Thorsson: Star fotr (predpremiera komedije)

Lokacija: Lent – Oder Rotovž, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

StandUpFest

Tin Vodopivec, Perica Jerković, Vinko Šimek, Aleš Novak, Žan Papić – (SI)

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

ART KAMP

StandUpFest

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Festival ustvarjalnosti

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Predstavitev sklopov eksperimentov na temo znanostumetnost

Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov, Glavni trg 19, Maribor Ura: od 10:00 do 17:00 Področje: ZNANJE Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Slackline delavnica z Luko in Filipom Lokacija: Park za Upravno enoto, Slovenj Gradec Ura: ob 11:00

Gledališče Labirint – »Dinozavri v cirkusu« Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 17:00

Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

MEDNARODNI OTROŠKI FOKLORNI FESTIVAL MB 2012

Koncert (Sibirija in Ukrajina) Lokacija: Oder Art kamp, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: JSKD Maribor Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Podnebje. Kultura. Sprememba.

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Nemčije Vstopnine ni

SladoLent

Damjan Fink (Gostilna na gradu), Marko Pavčnik (Pavus – grad Tabor), Borut Jovan (Restavracija Prestige) (kuharski šov) Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

HARMONIJE

Folkart (Nastop mehiške folklorne skupine Ballet Folclorico de Santa Anita Jalisco) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: JSKD – OI Velenje Vstopnine ni

ČLOVEKA Z BOMBAMI 2. uprizoritev

Lokacija: Otočec Ura: ob 21:15 Področje: GLASBENO – SCENSKI PERFORMANS/ de-TONACIJA Producent: Anton Podbevšek Teater in Rock Otočec d.o.o.

Vstopnina: 18 €, 15 € (študenti, dijaki in upokojenci)

Adi Fejzić, Filip Andronik, Mirko Komljenović – Mirkan (BIH)

ROCK OTOČEC, 1. Festivalski dan

Lokacija: Otočec, Novo mesto Ura: ob 22:30 Področje: GLASBA Producent: Rock otočec d.o.o.

Vstopnina: do 26. 6.: 55 € (4 dnevna), 29 € (1 dnevna)/na prizorišču: 70 € (4 dnevna), 35 € (1 dnevna)

četrtek, 28. jun ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Slackline delavnica z Luko in Filipom Lokacija: Park za Upravno enoto, Slovenj Gradec Ura: ob 11:00

Folkart gostuje, ansambel Sabo (Taškent, Uzbekistan) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00

Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

ZBIRADEJNICA ZA MARIBOR

Lokacija: Čeligijev stolp, Maribor Ura: ob 12:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Preboj, društvo za trajnostni razvoj Vstopnine ni

ZIDNICE

Lokacija: Čeligijev stolp, Maribor Ura: ob 12:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Preboj, društvo za trajnostni razvoj Vstopnine ni

OTROK – INDIVIDUALNOST – RAZLIČNOST Lokacija: Pedagoška fakulteta, Maribor Ura: od 13:30 do 21:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Inštitut Sofijin izvir Maribor Vstopnina: Kotizacija: 100 €

RAZ:UM (Oaza Kulture – ŠOK) ŠOK video delavnice

Lokacija: Univerza v Mariboru, Maribor Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: ZNANJE, FILM Producent: Univerza v Mariboru Vstopnina: Prijavnina 10 €

OBRAZI NOTRANJE MOČI »Verstva v dialogu s sodobno kulturo« (Mednarodni ekumensko-medverski in medkulturni simpozij)

Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat, Maribor Ura: ob 16:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

ROCK OTOČEC 2. festivalski dan Ura: ob 17:00

Gogol Bordello (koncert) Ura: ob 23:59

Lokacija: Otočec, Novo mesto Področje: GLASBA Producent: Rock otočec d.o.o.

Vstopnina: do 26. 6.: 55 € (4 dnevna), 29 € (1 dnevna)/na prizorišču: 70 € (4 dnevna), 35 € (1 dnevna)

MEDNARODNI OTROŠKI FOKLORNI FESTIVAL MB 2012

Koncert (Mehika in Madžarska) Lokacija: Oder Art kamp, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: JSKD Maribor Vstopnine ni

VELIKA FORMA, ČLOVEŠKA PODOBA

Lokacija: Vila Bianca, Velenje Ura: od 18:00 Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

SladoLent

Damjan Fink (Gostilna na ga gradu), Tanja & Damir Pintarič (Gostilna Rajh), Borut Jovan (Restavracija Prestige) (kuharski šov) Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

SOBOŠKO POLETJE 2012 – GLASBENO ZRCALO SVETA Pihalni orkester Murska Sobota in Halgato band (otvoritveni koncert) Ura: ob 19:00 Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA Kantfest na Lentu

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

CARMINA BURANA Koncert

Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: SToP in Festival Velenje Vstopnine ni

FESTIVAL LENT

Erik Truffaz Quartet (FRA)

Lokacija: Lent – Jazzlent, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

StandUpFest

London Calling Stand up Night, PART I. (Martin Mor, Steve Hall, Colin Manford) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

62 63

petek, 29. jun OBRAZI NOTRANJE MOČI »Verstva v dialogu s sodobno kulturo« (Mednarodni ekumensko-medverski in medkulturni simpozij)

Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška, Maribor Ura: ob 09:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Slackline delavnica z Luko in Filipom Ura: ob 11:00

Slackline show: Luka Korc in Filip Arnejčič z gosti Ura: ob 19:00

Escape String Quartet & Hamo (koncert) Ura: ob 21:00

Lokacija: Park za Upravno enoto, Slovenj Gradec Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

OTROK – INDIVIDUALNOST – RAZLIČNOST Lokacija: Pedagoška fakulteta, Maribor Ura: od 13:30 do 21:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Inštitut Sofijin izvir Maribor Vstopnina: Kotizacija: 100 €

ROCK OTOČEC 3. festivalski dan

Lokacija: Otočec, Novo mesto Ura: ob 17:00

New Young Pony Club (koncert) Lokacija: Otočec, Novo mesto Ura: ob 22:00

Področje: GLASBA Producent: Rock otočec d.o.o.

Vstopnina: do 26. 6.: 55 € (4 dnevna), 29 € (1 dnevna)/na prizorišču: 70 € (4 dnevna), 35 € (1 dnevna)

Maribor <eDu> Graz

Transnacionalne gverilske šole umetnosti

Lokacija: Rotor, Graz Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: ROTOR – association for conteporary Art Vstopnine ni

SladoLent

Andrej Kuhar (Maxim), Tanja & Damir Pintarič (Gostilna Rajh), Stanko Ramšak (Hotel Arena) (kuharski šov) Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

SOBOŠKO POLETJE 2012 – GLASBENO ZRCALO SVETA JARO (etno skupina) z gosti JYTRANKA (folklorna skupina), Češka Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU, GLASBA Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA

Skriti vrt Situla – retrospektiva Rock Otočca Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

LITERARNA HIŠA Kantfest na Lentu

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

JAZZAGORJE

Eduardo Contizanetti in Daniel Pacitti (koncert) Lokacija: Kulturni center Delavski dom Zagorje, Zagorje ob Savi Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA Producent: Delavski dom Zagorje Vstopnine ni

V SAMOTI BOMBAŽEVIH POLJ

Lokacija: Hala B, Talum, Kidričevo Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 10 €, 7 € (dijaki, študenti, upokojenci)

FESTIVAL LENT

Tito and Tarantula (MEX, USA), Los Explosivos (MEX) (koncert)

ELEKTRONSKI ODER David Penn&Lisa Milett

Lokacija: Klub PLUSMINUS, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Plusminus d.o.o.

Vstopnina: predprodaja: 7 €, na dan: 9 €

sobota, 30. jun STARI KRAMARSKI Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: od 08:30 do 12:30 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o.

Vstopnine ni

OTROK – INDIVIDUALNOST – RAZLIČNOST Lokacija: Pedagoška fakulteta, Maribor Ura: od 08:45 do 21:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Inštitut Sofijin izvir Maribor Vstopnina: Kotizacija: 100 €

AYE FESTIVAL 2012 – Festival otroške ustvarjalnosti Mavrična poslikava ulic Ptuja (1. skupina) Lokacija: Park v Ljudskem vrtu, Ptuj Ura: od 9.00 – 11.00

Mavrična poslikava ulic Ptuja (2. skupina) Lokacija: Pred mestno hišo, Ptuj Ura: od 12.00 – 14.00

Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: KUD Čar Griča Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI »Verstva v dialogu s sodobno kulturo« (Mednarodni ekumensko-medverski in medkulturni simpozij)

Lokacija: Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška, Maribor Ura: od 09:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

MEDNARODNO TEKMOVANJE PIHALNIH ORKESTROV

5. Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Lokacija: Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Velenje Ura: ob 10:00 Vstopnina: 5 €

Lokacija: Lent – Večerov oder, Maribor Ura: ob 21:00

Koncert big banda Musikschule St. Stefan im Rosental iz Avstrije

Lokacija: Lent – Oder Rotovž, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

Koncert big banda Akademik iz Rusije in tamburaškega orkestra KUD Gaj iz Hrvaške

StandUpFest

Področje: GLASBA Producent: JSKD – OI Velenje

Pierre Palmade, Christophe Duthuron: Ubežnici (premiera komedije)

Dalibor Grbić Dapach (HR), Srđan Jovanović (SRB)

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 10:00 Vstopnine ni

Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 20:00 Vstopnine ni

MOJE MESTO

Predstava za otroke

Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

ART KAMP – Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

KULTURNE AMBASADE

FESTIVAL LENT

SladoLent

Lokacija: SNG Maribor – Stara dvorana, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Kulturna ambasada Srbije Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Lokacija: Lent – Glavni oder, Maribor Ura: ob 21.30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

Božanska komedija

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES

Lokacija: Knjigarna Goga, Novo mesto Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p.

Vstopnine ni

Pravljična sobota (Hobotnica Alenčica)

ČRNO-BELI SVET

Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK – otroci

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Šahohlačnik d.o.o.

Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Mavrično gledališče Jane Stržinar, Vilinček Vill

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 11:00

Muzikal Manjka mi, manjka Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00

Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

MV Markt Gratwein (koncert) Lokacija: Oder Štajerc, Maribor Ura: ob 11:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro d.o.o.

Vstopnine ni

ROCK OTOČEC 4. Festivalski dan

Lokacija: Otočec, Novo mesto Ura: ob 17:00

Kiril (koncert)

Lokacija: Otočec, Novo mesto Ura: ob 23:59 Področje: GLASBA Producent: Rock otočec d.o.o.

Vstopnina: do 26. 6.: 55 € (4 dnevna), 29 € (1 dnevna)/na prizorišču: 70 € (4 dnevna), 35 € (1 dnevna)

RAZ:UM, Umetnost: ZDAJ

EKSTERIER, Skupinska razstava Lokacija: razstavišče RAZ:UM – Gospejna ulica 10 Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

SladoLent

Andrej Kuhar (Maxim), Marko Vršič (Restavracija Betnava), Luka Jezeršek (Hiša kulinarike Jezeršek) (kuharski šov)

Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

23 (dražba)

Lokacija: Galerija Maribor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producenti: VASA Vstopnine ni

Koncert Urške Kurbos, Matica Črešnika in Ivana Ferčiča (koncert)

MEDNARODNI OTROŠKI FOKLORNI FESTIVAL MB 2012

Zaključni koncert vseh skupin Lokacija: Festival Lent – Glavni oder na Dravi, Maribor Ura: ob 20:00 Področje: PLES, GLASBA Producent: JSKD Maribor Vstopnina: Cena naknadno določena

VELEBLAGOVNICA SITULA

Skriti vrt Situla – retrospektiva Rock Otočca Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJE Performans

Lokacija: Grajska dvorana, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: LITERATURA Producent: Založba Franc Franc Vstopnine ni

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

LITERARNA HIŠA Kantfest na Lentu

24. FOLKART – zaključek (UZB, ITA, BEN, SRB, MEX, MDA, PER, RUS, SLO) (folklorni festival)

StandUpFest

Stand up cannabis; Pedja Bajović (HR), Srdjan Jovanović (SRB), Aleksandar Perišić (SRB), Jonas Žnideršič (SLO), Dalibor Grbić Dapach (HR), Jelena Radanović (SRB) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

ELEKTRONSKI ODER RAE

Lokacija: Klub PLUSMINUS, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Plusminus d.o.o.

Vstopnina: do polnoči brezplačno, po polnoči 5 €

nedelja, 1. jul MOJE MESTO

Poletne ustvarjalnice v mojem mestu

Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

KULTURNE AMBASADE Mesto govori

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Kulturna ambasada Velike Britanije Vstopnine ni

Nemanja Radulović

Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

Lokacija: SNG Maribor – Kazinska dvorana, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Kulturna ambasada Srbije Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

V SAMOTI BOMBAŽEVIH POLJ

ROCK OTOČEC 5. Festivalski dan

Lokacija: Hala B, Talum, Kidričevo Ura: ob 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 10 €, 7 € (dijaki, študenti, upokojenci)

ODER POLETJE V MESTU Nastop skupine Glinasti golobi (koncert)

Lokacija: Oder Poletje v mestu (terasa Gosposka – Vetrinjska), Maribor Ura: ob 21:15 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Jama d.o.o.

Vstopnine ni

Lokacija: Otočec, Novo mesto Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA Producent: Rock otočec d.o.o.

Vstopnina: 49 € (Cena vstopnic za 4 dni festivala (od 28.6. do 1.7.), cena velja do 8. junija), 25 € (dnevna vstopnica)

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA Gosti iz Harkova (Ukrajina) (koncert)

Lokacija: Hiša stare trte, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MEDIA VOICE Vstopnine ni

David Vračko (Mak), Uroš Fakuč (Dam), Davorin Verlič (Novi svet pri Stolnici) (kuharski šov)

MONTEVERDI: ORFEJ Opera

Lokacija: Cerkev sv. Petra in Pavla, Ptuj Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: Akademija za glasbo Vstopnina: 15 €, 12 € (dijaki, študentje in upokojenci)

FESTIVAL LENT

John Scofield Hollowbody Band (USA) (koncert)

Lokacija: Lent – Jazzlent, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

StandUpFest

Ženski večer; Andreja Andrassy (HR), Marina Orsag (HR), Lucija Čirović (SLO), Jelena Radanović (SRB) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

ponedeljek, 2. jul ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

LUTKE MINORITI Lutkovna okupacija

Lokacija: po mestu, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnine ni

FILMSKE DELAVNICE

Mladi u Vele'ju s5 delajo video Lokacija: Kunigunda – Regionalni multimedijski center, Velenje Ura: ob 11:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: MKC Velenje Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

»Zrak – pritisk« (eksperimentalna delavnica) Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov, Glavni trg 19, Maribor Ura: od 11:00 do 17:00 Področje: ZNANJE Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

64 65

NAPOVEDNIK

SladoLent

Miriam Novak (Domačija Novak), Ana Roš (Hiša Franko), Ksenija Mahorčič (Mahorčič) (kuharski šov) Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Zvoki piščali (koncert)

Lokacija: Cerkev Sv. Jurija, Legen, Slovenj Gradec Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

FESTIVAL LENT

Macy Gray (USA) (koncert)

Otvoritev letnega kina in koncert z Vito Marenče group in Ano Pandur Predin

Lokacija: Lent – Glavni oder, Maribor Ura: ob 21.30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

Odprtje Poletnega kina Zvezde pod zvezdami, Ženske iz 6. nadstropja (film)

StandUpFest

Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Ura: ob 20:00

Ura: ob 21:30

FESTIVAL LENT

Jamaican legends & Bitty Mclean (JAM, GBR) (koncert)

Lokacija: Lent – Glavni oder, Maribor Ura: ob 21.30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

StandUpFest

London Calling, PART II.; Tin Vodopivec (SLO), Sean Hughes (zmagovalec Edinburga 1990)

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

torek, 3. jul ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

LUTKE MINORITI

Lutkovna okupacija (glasbenolutkovne ulične akcije) Lokacija: po mestu, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Poletje na travniku Igrarije, Glina

Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 10:00

STANDUPFEST/Javni govor: Marko Brecelj, Franci Blašković

sreda, 4. jul ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

SOBOŠKO POLETJE 2012 – GLASBENO ZRCALO SVETA

Avram fefer group, ZDA (koncert) Lokacija: Grajsko dvorišče, Murska Sobota Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 5 €

FESTIVAL LENT

Deladap (AUT) (koncert)

Lokacija: Lent – Večerov oder, Maribor Ura: ob 21.00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

StandUpFest

Nesha Bridges (SRB), Srdjan Dinćić (SRB), Ivan Tomić (SRB), Oliver Sotra (SRB, VB), Jelena Radanović (SRB) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Lokacija: po mestu, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnine ni

ART KAMP

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

»Kako deluje« jajce (eksperimentalna delavnica) Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov, Glavni trg 19, Maribor Ura: od 11:00 do 17:00 Področje: ZNANJE Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

AYE FESTIVAL

Festival otroške ustvarjalnosti Lokacija: Park Ljudski vrt Ptuj. Ptuj Ura: ob 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KUD Čar griča Vstopnine ni

EVROPA V MUZEJU, MUZEJ V EVROPI

Govorica miru, razstava orožja iz Lanedszeughaus Graz (otvoritev razstave)

SladoLent

HIŠA ARHITEKTURE

Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

Lokacija: Hiša arhitekture Maribor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

Miriam Novak (Domačija Novak), Ana Roš (Hiša Franko), Ksenija Mahorčič (Mahorčič) (kuharski šov)

Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

četrtek, 5. jul

Lutkovna okupacija (glasbenolutkovne ulične akcije)

Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

Lokacija: Vila Bianca, Velenje Ura: ob 21:00

Uroš Štefelin (1906 Bled), Igor Jagodic (Vila Bled), Bine Volčič (Gourmet restavracija Promenada) (kuharski šov)

LUTKE MINORITI

Lokacija: Pokrajinski muzej Maribor Ura: ob 18.00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Maribor Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu), brezplačno na dan otvoritve

Pegasus (koncert grške glasbe)

SladoLent

Arhitektura ZDAJ mest EPK (otvoritev razstave)

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

AYE FESTIVAL

Festival otroške ustvarjalnosti Lokacija: Park Ljudski vrt Ptuj. Ptuj Ura: ob 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KUD Čar griča Vstopnine ni

GOSTIM BESEDO

Literarni nastop: Zineb El Rhazoui in Erika Johnson Debeljak Lokacija: Literarna hiša, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

SladoLent

Marko Herič (Pri Florjanu), Slaviša Amidžić (Panorama v hotelu Draš), Zdenka Lešnik (Gostilna pri Lešniku)(kuharski šov) Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Nastop lajnarja Petra Rudla Ura: ob 20:00

Nastop folklorne skupine Trlice (koncert) Ura: ob 21:00

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE 2012 – GLASBENO ZRCALO SVETA »Zgodba o tangu« – Ars tango s Stefanom Milenkovichem in Markom Hatlakom (koncert)

Lokacija: Gledališče Park, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnina: 10 €

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Josipa Lisac (koncert)

Lokacija: Vila Herberstein, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnina: 15 €

StandUpFest

Saško Kocev (MK), Nikola Todoroski (MK), Marjan Georgievski (MK)

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

petek, 6. jul ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

AYE FESTIVAL

Festival otroške ustvarjalnosti Lokacija: Park Ljudski vrt Ptuj. Ptuj Ura: ob 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KUD Čar griča Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Svetovni dogodek mladih umetnikov Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Kulturna ambasada Velike Britanije Vstopnine ni

DEDIŠČINA NA DLANI

Poleti v preteklost/Dediščina na dlani (razstava) Lokacija: Salon 2012, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: GEARH d.o.o.

Vstopnine ni

SladoLent

Marko Herič (Pri Florjanu), Sebastijan Jurjevec (Rožmarin), Slaviša Amidžić (Panorama v hotelu Draš) (kuharski šov)

Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

VELEBLAGOVNICA SITULA Skriti vrt Situla – glasbeni večer Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

sobota, 7. jul Razstava mladih britanskih in slovenskih umetnikov v nastajanju V okviru Kulturnih ambasad Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 se začenja sodelovanje z British Councilom v okviru meseca britanske kulture. Razstava mladih umetnikov stremi k spodbujanju mreženja mladih britanskih umetnikov, ki so izbrani v okviru nacionalnega programa Britanski mladi umetniki (UK Young Artists), s slovenskimi mladimi umetniki.

Kulturne olimpijade

Kulturne olimpijade v okviru olimpijskih iger 2012, ki potekajo že od leta 2008 po celotni Veliki Britaniji, so do sedaj najbolj obsežen kulturni projekt v zgodovini olimpijskih in paraolimpijskih iger. Največji svetovni dogodek mladih umetnikov (World event young artists), ki bo potekal v okviru Kulturnih olimpijad, se bo prav tako predstavil v Mariboru, kjer se bodo s skupinsko razstavo, ki bo potekala med 6. in 30. julijem v Vetrinjskem dvorcu, združili mladi slovenski in britanski umetniki.

Svetovni dogodek mladih umetnikov 2012

Svetovni dogodek mladih umetnikov (WEYA), nov mednarodni festival umetnosti, se bo začel 7. septembra 2012 v Nottinghamu kot zaključni dogodek Kulturnih olimpijad. 1000 umetnikov iz 100 držav je bilo izbranih za sodelovanje v tej izjemni predstavitvi ustvarjalnih talentov. Umetniki, stari od 18 do 30 let, se bodo predstavili v vseh umetniških oblikah – od vizualne umetnosti, glasbe, plesa in fotografije do filma, besede, gledališča in kulinarike. Njihova dela bodo na ogled v Nottinghamu ob desetdnevnem praznovanju festivala. Razstava poteka v okviru Kulturne olimpijade 2012 in gradi na uspehu Bienala mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja (BJCEM). www.worldeventyoungartists.com V okviru Kulturnih ambasad EPK bodo sodelujoči britanski in slovenski umetniki predstavili dela, ki bodo septembra odpotovala v Nottingham.

Organizatorji – Maribor 2012, British Council, WEYA in ŠKUC (nacionalni koordinator BJCEM) – si želimo v Maribor prinesti vzorec energije, ki preveva dogodke, kot sta Svetovna razstava mladih umetnikov in Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja. Ob predstavitvi bodo prisotni sami umetniki, ki bodo sodelovali na delavnicah in okroglih mizah, kjer bodo primerjali izkušnje in secirali pogoje oz. možnosti za začetek umetniških poti v obeh državah.

Slovenski mladi umetniki v Mariboru

Slovenski umetniki se bodo predstavili v treh umetniških zvrsteh, in sicer: Mito Gegič v vizualni umetnosti, Urška Djukić v filmu in Katja Gorečan oz. Katja Dolganoč v literaturi. Vsi štirje umetniki so sodelovali na Bienalu mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja 2011 v Solunu in Rimu. Na svetovni razstavi se bodo skupaj z ostalimi predstavniki držav članic BJCEM predstavili v okviru projekta Disorder (Motnja), ki sta ga pripravila italijanska kuratorja Marco Trulli in Claudio Zechi.

Slovenski umetniki sodelujejo v okviru projekta Slovenski mladi umetniki, ki je krovni projekt Društva ŠKUC in ustvarja priložnosti za mlade slovenske ustvarjalce. V okviru projekta mladi ustvarjalci dobijo priložnost sodelovati na različnih mednarodnih prireditvah in s tem priložnost za vzpostavitev stika z mednarodno publiko. Umetniki v tujini nastopajo pod vedno bolj prepoznavno znamko Slovenski mladi umetniki / Slovenian Young Artists.

Javna predstavitev svetovnega dogodka bo potekala 6. julija v Vetrinjskem dvoru ob 18h, sledila pa ji bo otvoritev razstave ob 19h.

SOBOŠKO POLETJE 2012 – GLASBENO ZRCALO SVETA Tamburaški orkester RAVNICA (koncert), Srbija Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

SEVERNI SIJ

Katarina, pav in jezuit

Lokacija: Slomškov trg, Maribor Ura: ob 20:30 Področje: LITERATURA Producent: Atelje Japelj d.o.o.

Vstopnine ni

KATARINA, PAV IN JEZUIT

(Drago Jančar, predstavitev ponatisa knjige Katarina, pav in jezuit) Lokacija: Slomškov trg Ura: ob 20:30 Področje: LITERATURA Producent: Slovenska Matica Vstopnine ni

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA

Tribute to legends (veliki koncert na Letnem kinu) Lokacija: Letni kino ob Škalskem jezeru Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski center Velenje Vstopnina: 8 € (na dan dogodka), 5 € ( v predprodaji)

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Nastop pihalnega orkestra iz Slovenj Gradca (koncert)

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

FESTIVAL LENT

STARI KRAMARSKI Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: od 08:30 do 12:30 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o.

Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA Spoznaj zgodbo daljne preteklosti (delavnica) Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 09:00 do 17:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

ART KAMP

Festival ustvarjalnosti

Lokacija: Mestni park, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

MOJE MESTO

Poletje v mojem mestu

Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET

Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK – člani Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Šahohlačnik d.o.o.

Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku (Lutkarije in Klovnbufova vesela festivalska karavana 2012) Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 10:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

Magnifico & Srpski vojni orkestar Stanislav Binički (SRB, SLO) (koncert)

SLOVENJGRAŠKO POLETJE

Marc Ribot Y Los Cubanos postizos (USA)

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 15:00

Lokacija: Lent – Glavni oder, Maribor Ura: ob 21.30 Lokacija: Lent – Jazzlent, Maribor Ura: ob 22:00

Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

StandUpFest

Simposium in noč standup komika Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: Cena: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

ELEKTRONSKI ODER DJ Sid Templer&DJ T-Jay

Lokacija: Klub PLUSMINUS, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Plusminus d.o.o.

Vstopnina: do polnoči brezplačno, po polnoči 3 €

Zavod Bufeto predstavlja Klovnbufovo veselo karavano (predstava)

Nastop Špičikuc orkestra (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00

Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

AYE FESTIVAL

Festival otroške ustvarjalnosti Lokacija: Park Ljudski vrt Ptuj. Ptuj Ura: ob 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KUD Čar griča Vstopnine ni

SladoLent

Študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor (kuharski šov)

Lokacija: Promenada na Lentu, Maribor Ura: od 19:00 do 23:00 Področje: DOGODKI V MESTU, KULINARIKA Producent: Vivi d.o.o.

Vstopnine ni, cena posamezne jedi: 3,5 €

66 67

NAPOVEDNIK

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES Avtorski koncert Urške Orešič z gostom Ferijem Lainščkom SLO (koncert) Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p.

Vstopnine ni

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

FESTIVAL LENT

Lucky Peterson (USA) (koncert) Lokacija: Lent – Glavni oder, Maribor Ura: ob 21.30

The Skatalites (JAM) (koncert) Lokacija: Lent – Jazzlent, Maribor Ura: ob 22:00

Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KPC Narodni dom Maribor Več informacij o dogajanju: www.festival-lent.si

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Duet 012, Rosana Hribar in Gregor Luštrek (sodobni ples) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: PLES, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

StandUpFest

Mentalni Freestyle, Vojko Belšak (SLO), Ivo Kopetsky (SLO) Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: KUD Borza Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

ELEKTRONSKI ODER Kid Massive

Lokacija: Klub PLUSMINUS, Maribor Ura: ob 22:00 Področje: GLASBA Producent: Plusminus d.o.o.

Vstopnina: do polnoči brezplačno, po polnoči 5 €

nedelja, 8. jul

TUDI OGLJE ŠE KUHAJO, MAR NE? Premiera dokumentarnega filma Lokacija: Kolosej Maribor, Maribor Ura: ob 18:00 Področje: FILM Producent: Robert Kranvogel s.p.

Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Pedro Ribeiro Rodrigez (koncert) Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

ponedeljek, 9. jul RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

»Voda« (eksperimentalna delavnica)

Lokacija: Hiša znanosti – Center eksperimentov, Glavni trg 19, Maribor Ura: od 11:00 do 17:00 Področje: ZNANJE Producent: EKTC Maribor, Univerza v Mariboru Vstopnine ni

MONTEVERDI: ORFEJ Opera

Lokacija: Velika dvorana SNG, Ljubljana Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Akademija za glasbo Vstopnina: 15 €, 12 € (dijaki, študentje in upokojenci)

KLUB 2012

Raoul & The WiseMen (koncert)

Lokacija: Dvorišče Vetrinjskega dvora, Maribor Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o.

Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Zvezde pod zvezdami, Železna lady (Poletni kino) Lokacija: pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 21:30 Področje: FILM, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

MOJE MESTO

torek, 10. jul

Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletne ustvarjalnice v mojem mestu

AYE FESTIVAL

Festival otroške ustvarjalnosti Lokacija: Park Ljudski vrt Ptuj, Ptuj Ura: ob 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: KUD Čar griča Vstopnine ni

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Gosti iz Sarajeva (Bosna in Hercegovina) (koncert)

Lokacija: Hiša stare trte, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MEDIA VOICE Vstopnine ni

Poletje na travniku – Igrarije, Svet igrač in družabnih iger Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

ODER POŠTNA After work party

Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 15:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p.

Vstopnine ni

sreda, 11. jul

petek, 13. jul

ČITALNICA NA JASI

ČITALNICA NA JASI

KULTURNE AMBASADE

ODER POŠTNA

Lokacija: Čitalnica na jasi – Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

Otvoritev Kulturne ambasade Velike Britanije

Lokacija: Vetrinjski dvor, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturna ambasada Velike Britanije Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Saša Pavček – Obleci me v poljub (Uglasbena poezija) Lokacija: Velenjski grad, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA, LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Festival Velenje Vstopnina: 8 €, 5 € (dijaki, študentje in upokojenci)

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Ditka Čepin & band (koncert)

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

četrtek, 12. jul ČITALNICA NA JASI

Lokacija: Čitalnica na jasi – Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG Reggae fest; Makako jump, Irie Fm (koncert)

Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

IVO PRANČIČ (razstava) Lokacija: Galerija Hest, Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Galerija Hest Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE 2012 – GLASBENO ZRCALO SVETA Koncert Mihael Györek kvartet, Slovenija, Finska, Madžarska in Ukrajina

Lokacija: Grajsko dvorišče Murska Sobota Ura: ob 21.00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Rond noir (koncert)

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

Lokacija: Čitalnica na jasi – Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

After work party

Lokacija: Oder Poštna, Maribor Ura: ob 15:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p.

Vstopnine ni

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA Green Land (koncert elektronske glasbe)

Lokacija: Velenjsko jezero, Velenje Ura: ob 16:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski center Velenje Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG Reggae fest; Caotic, General Levy (koncert) Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

EX-GARAŽA

2Book + Walkingallery (predstavitev knjige)

Lokacija: EX-garaža 2 (Medvedova ulica 34), Maribor Ura: od 18:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA Producent: Fundacija Sonda Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA Skriti vrt Situla – glasbeni večer Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Ura: od 20:00 do 23:00 Področje: GLASBA Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

PERFORMA

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Gwen Hughes & band (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

SOBOŠKO POLETJE 2012 – GLASBENO ZRCALO SVETA Koncert skupine Bosa, Brazilija, Avstrija, Slovenija Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 21.00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

sobota, 14. jul STARI KRAMARSKI Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: od 08:30 do 12:30 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Rjava razglednica, turistični atelje šinkovič d.o.o.

Vstopnine ni

VELEBLAGOVNICA SITULA Spoznaj zgodbo daljne preteklosti (delavnica) Ura: od 09:00 do 17:00

Skriti vrt Situla – prireditev ob prihodu GDNM Ura: od 20:00 do 23:00

Lokacija: Skriti vrt Situla, Kavarna situla, Novo mesto Področje: OTROšKA IN MlADINSKA USTVARJAlNOST Producent: Zavod Situla Vstopnine ni

MOJE MESTO

Predstava za otroke

Lokacija: Trg kulture, Murska Sobota Ura: ob 10:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ETNO ODER ŽIDOVSKI TRG Reggae fest; Siti hlapci, Macka B (koncert)

Lokacija: Židovski trg, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GlASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES Koncert družine Petek z gosti SLO (koncert)

Lokacija: Galerija Pro Solo, Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GlASBA Producent: Sabina Petek s.p.

Vstopnine ni

Intelektualne kurbe (urbani performance)

Lokacija: Poštna ulica, Maribor Ura: od 21:00 do 00:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnina: primerno plačilo

nedelja, 15. jul

ČRNO-BELI SVET

Lokacija: Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana, Maribor Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: šahohlačnik d.o.o.

Vstopnine ni

Lokacija: Mestni park, Murska Sobota Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: OTROšKA IN MlADINSKA USTVARJAlNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

ČITALNICA NA JASI

ČITALNICA NA JASI

Lokacija: čitalnica na jasi – Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROšKA IN MlADINSKA USTVARJAlNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

Lokacija: čitalnica na jasi – Mestni park, Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROšKA IN MlADINSKA USTVARJAlNOST Producent: Narodni dom Maribor Vstopnine ni

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Lokacija: Pred Domom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 10:30

Lokacija: Hiša stare trte, Maribor Ura: ob 17:00 Področje: GlASBA, DOGODKI V MESTU Producent: MEDIA VOIcE Vstopnine ni

Massimo Savič (koncert) Lokacija: Titov trg, Velenje Ura: ob 21:00

Področje: GlEDAlIščE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, GlASBA Producent: festival Velenje Vstopnine ni

SLOVENJGRAŠKO POLETJE Mavrično gledališče Jane Stržinar, Pravljica o brezi

Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 11:00

Nastop Ars Tanga & Stefana Milenkovića (koncert) Lokacija: Trg svobode, Slovenj Gradec Ura: ob 21:00

Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Kulturni dom Slovenj Gradec Vstopnine ni

Trg Leona Štuklja 2 2000 Maribor

Mestni trg 17 1000 Ljubljana

Poletne ustvarjalnice v mojem mestu

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

Poletje na travniku (Lutkarije in Biba Mica na koncertu)

MARIBOR 2012

Info točki MARIBOR 2012 sta odprti v okviru Evropske prestolnice kulture in delujeta pod okriljem zavoda MARIBOR 2012. V info točkah domače in tuje goste informiramo o programu EPK, prodajamo vstopnice za prireditve in spominke. Vzpostavljen je tudi klicni center, ki omogoča pridobivanje informacij o EPK preko telefona in elektronske pošte.

PERFORMA

MOJE MESTO

Šahovski turnir za Veliko nagrado EPK – člani

INFO TOČKI

Gosti iz Splita (Hrvaška) (koncert)

MEDNARODNI ORKESTER MARIBOR 2012 Otvoritveni koncert

Lokacija: Slovenska filharmonija – Dvorana Marjana Kozine, ljubljana Ura: ob 20:00 Področje: GlASBA Producent: KUZ Delavnice Maribor Vstopnine ni

POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

American abrod orchestra (koncert) Lokacija: Dom kulture Velenje, Velenje Ura: ob 20:30 Področje: GlASBA, DOGODKI V MESTU Producent: festival Velenje Vstopnine ni

KlIcNI cENTER:

(+386) (0)2 2281 300 DElOVNI čAS:

10.00-19.00 vse dni v tednu E-POšTA

TElEfON:

(+386) (0)1 252 42 80 DElOVNI čAS:

10.00-19.00 vse dni v tednu

info@maribor2012.

MEDIJSKI PARTNERJI

»Na kratko: tranzicija je, kar se tiče privatizacije, zamišljena tako, da je vse, kar se je zgodilo, pravzaprav predvidljiv del programa. Kakor je bila zamišljena, tako se bo tudi iztekla. Govoriti o “napaki” na nek način pomeni zamegljevati osnoven namen. Ta megla pravzaprav omogoča, da se tudi danes na vprašanje ‘What is to be done?’ praktično, kot v telenoveli, odgovarja:

‘To be continued.’« Zakaj bi nas morala zanimati privatizacija v Ukrajini?, Robert Perišić

www.zivljenjenadotik.si