ŽIVLJENJE NA DOTIK edicija 03 by EPK 2012 MARIBOR

NOVO V MARIBORU! TEDENSKI ZABOJČKI S SEZONSKO ZELENJAVO IN SADJEM Izbirate lahko med 5 kg in 8 kg zabojčkom, lahko pa poleg zabojčka naročite tudi druge pridelke in izdelke, ki so na zalogi.

CENA ZABOJČKA IN NAROČANJE

Pridelovalci smo iz območja Slovenskih goric in smo vključeni vsaj v eno izmed kontroliranih shem kakovosti. Povezani smo v zadrugo Dobrina, ki je nastala leta 2011 pod okriljem Urbanih brazd, programskega sklopa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

Letni naročniki: 13 € za 5 kg zabojček 19 € za 9 kg zabojček Enkratni naročniki: 14 € za 5 kg zabojček 20 € za 8 kg zabojček

Temeljni namen zadruge je spodbujanje trajnostne lokalne preskrbe in pridelave ekološke hrane na majhnih tradicionalnih kmetijah. Pridelke in izdelke iz te sveže, sezonske in kakovostne hrane nudimo zdaj tudi vam.

Naročila zbiramo vsak teden do ponedeljka do 11. ure, razdeljevalni dan je vsako sredo od 10. do 18. ure. Razdeljevalno mesto je Gorkega ulica 34, na Taboru v Mariboru

V zabojčku bo v času sezone priloženo tudi sadje (jabolka, hruške, češnje ...) in izdelki iz dopolnilnih dejavnosti (jajca, testenine, kruh ...). Vsak naročnik za uporabo dveh zabojčkov pri prvem prevzemu plača 5 € v obliki kavcije. Brezplačno dostavo na dom nudimo za invalide in starejše občane (ob primernem dokazilu). Za vse ostale, ki želite prejeti zabojček na dom, se plača dodatek za prevoz v višini 1 €. Vzpodbujati pa želimo okolju prijazno distribucijo hrane, zato vas nagovarjamo, da sami prevzemate zabojčke na poti iz službe ali pa da se po njih zapeljete s kolesi.

Vabimo vas na predstavitev zadruge Dobrina in sistema zabojčki, ki bo 24. 4. 2012 ob 18.00 v Gledališki dvorani EPK, Vetrinjska ulica 30, Maribor. Zgodbo Zadruge Dobrina si preberite na strani 16.

www.zadruga-dobrina.si | info@zadruga-dobrina.si | 051 388 343 Predsednica zadruge Suzana Črnčec (suzana@zadruga-dobina.si) Koordinator za zabojčke Darjan Žižek (darjan@zadruga-dobrina.si)

Vsak torek obnovimo ponudbo za naslednji teden in jo objavimo na www.zadruga-dobrina.si.

Naročanje na spletni strani

www.zadruga-dobrina.si ali po telefonu

051 388 343 Sezona prodaje zabojčkov se bo začela 9. maja 2012 in bo potekala do konca februarja 2013.

OBMOČJE DOSTAVE

UVODNIK

Aleš Čar

Življenje na dotik

esto. V iskanju nove identitete. »Če so se v preteklosti ljudje identificirali z vladarjem, vero in nacionalno pripadnostjo, prihajajo danes v ospredje lokalne identitete, recimo identifikacija z mestom,« lahko preberemo na strani 6. Misel se dopolni 30 strani naprej: »Maribor lahko obvladam z življenjem, medtem ko Slovenije, ki je prav tako majhno polje kljub, vzorcem, ki se ponavljajo, ne čutim kot svojega miljeja, v katerem se lahko gibljem in iz katerega zajemam.« V prvem prizoru se po Dravskem polju pasejo mamuti (str. 7), za njimi se pripodijo po Dravi bajke, pripovedke in miti. Sledijo prvi zapisi, med drugim o Israelu Isserleinu, najvplivnejšem rabinu cesarstva druge tretjine 15. stoletja in zadnjem velikem rabinu srednjeveške Avstrije. »V tem obdobju je bil Maribor najpomembnejša skupnost med Benetkami, Salzburgom in Prago.« Nič manj pomembno se ne zdi dejstvo, da iz tega časa ne obstaja “niti en podatek o pregonih Judov v Mariboru, kar predstavlja v primerjavi z mesti na severni strani Alp pravo redkost”. V Mariboru so si s krščanskimi sosedi delili dobro in slabo. Skupaj so stopili ob požaru leta 1468, ob obleganju Madžarov 1481 in ob napadih Turkov med letoma 1471 ter 1494, od koder izvira mit o Čevljarčku (str. 8). Kako bi bil videti Maribor danes, če Maksimilijan I. ne bi sprejel zahteve štajerskih in koroških plemičev, ki so bili do vratu zadolženi pri Judih, ne bomo nikoli vedeli. Nerealizirane preteklosti. Recimo, da bi Maribor ostal mesto, kamor so stoletja romali najboljši učenci iz “Avstrije, Češke, Moravske, Madžarske, Šlezije, Bavarske in Porenja”. Kaj bi pomenila ta kontinuiteta za Maribor, ki se v zadnjih dvajsetih letih prepoznava “kot mesto kulture in visokega šolstva” (str. 6), bo mogoče kdaj vsebina kakšne kreativne obdelave. Kako se je končala zgodba o diskontinuiteti, pa si lahko ogledate v mariborski sinagogi 24. aprila. Zgode o mestu se prepletajo z zgodbami širših kontekstov. Mitološke, pravljične in daljne preteklosti s polpreteklo zgodovino. O tem, kako se bližnja preteklost (nezavedno) zrcali in prepleta v vzorcih in modelih, ki jih (zavedno ali nezavedno) živimo v 21. stoletju, razmišlja med drugim Péter Nádas v eseju Stanje stvari (str. 50). Po njem so v času državnega socializma Madžari kot družba izgubili izvorne vzorce svoje mentalitete, sisteme refleksij in modele vodenja življenja. »Tradicija avtokracije ne argumentira, ampak apelira na vero v oblikovanje skupnosti, v skupna čustva, predvsem pa inducira skupne afekte, kolektivno histerijo in kolektivno ignoranco, njene definicije so samovoljne, nima nagnjenja do diskurza ali dogovora …«. Če skozi to misel pogledamo sami sebe, potem je verjetno najprej treba ugotoviti, da v polpreteklem avtokratskem sistemu – za razliko od vzhodnih sosedov – nismo imeli kaj dosti izgubiti. Naša tradicija v smislu dialoga, avtorefleksije in sožitja je tanka, je praktično ni, je skoraj prazen označevalec. V prejšnjem sistemu so se različni monološki vzorci (avtokratski, enopartijski, proti koncu tudi predvsem še kaotični) pri nas nalagali na mehko, nestruktu-

foto PIGAC

Onkraj mesta, onkraj nas

rirano podlago za razliko od vzhodnih sosedov, kjer so morali najprej uničiti oziroma prekriti stare vzorce. Upravičeno lahko predpostavljamo, da so zato ti odtisi pri nas pustili precej globlje sledi kot pri sosedih. Preteklost nas določa v sedanjosti. Ozaveščanje tega dejstva je mogoče prvi korak iz monološke podlage in iz nje izhajajočih vzorcev delovanja družbe proti dialoškim oblikam in reflektiranim vzorcem. Gre za ozaveščanje dejstva, da je podlaga, na kateri gradimo odnose in modele delovanja družbe, ujeta v zaris »emancipacije in eliminacije« (dr. Igor Grdina). Naš »kulturni boj«, ki je eden prvih (temeljnih) vzorcev, po katerih delujemo, ni dialoška shema dveh tradicij, dveh kulturnih, socializacijskih in dogovornih modelov. Gre za dve ideologiji (ne kulturni tradiciji), predvsem pa gre res za »boj«. Dveh struktur, ki rasteta iz iste monoloških osnove, se napajata – tako rekoč – v nagonsko impulzivni ravni in delujeta v zarisu darvinistične logike močnejšega. Mogoče si moramo celo najprej odpustiti kakšno stvar in na sebe pogledati kot na fenomen, ki je na neki način – in z neko zdravo dozo samoironije – bližje »naravi« kot pa družbi, ki ima strukturirane različne tradicije, kulturo dialoga in argumenta. Mogoče pa se moramo vrniti na sam začetek. K malim stvarem. Na drugačen način. Levo od tega uvodnika (Urbane brazde) so kot da premiki v neko novo smer. V vsakem smislu. Predvsem delovanju. Urbano in ruralno, dialog in sožitje, konkretno delo z in med ljudmi. Kot učenje dialoške abecede in kultiviranih mentalnih vzorcev. Kot trganje jeklenih vrvi, ki nas držijo pripete na zemljo. Eno od njih, ključno za razumevanja časa in marsikaterega konteksta, je popisal Radomir Konstantinović v knjigi Filozofija palanke. »V svetu palanke,« zapiše konec leta 2011 preminuli avtor, »je bolj pomembno držati se ustaljenega običaja kot biti osebnost. Vse, kar je pretežno osebno, individualno … je nezaželeno in to predvsem zato, ker je obljuba 'svetá' kot čiste negacije palanke torej obljuba slogovne raznovrstnosti, ta raznovrstnost pa je za palanskega duha čisto utelešenje neubranosti, glasba samega pekla.« In še k Umbertu Ecu, ki v tekstu z naslovom Esej o večnem fašizmu zapiše štirinajst »tipičnih elementov večnega fašizma«, ki jih je mogoče uporabljati kot splošne detektorje stanja v družbi. V tej zgodbi to pomeni sestop onkraj kultov tradicije, onkraj fetišev (neobstoječe) urbanosti, onkraj iracionalizmov, onkraj nestrinjanja, ki se razume izključno v kontekstu izdaje, onkraj strahu pred različnostmi, onkraj individualnih in socialnih frustracij, onkraj obsesij z zarotami, onkraj občutka ponižanja zaradi (pre)moči drugega, onkraj ideje o življenju kot permanentni vojni, onkraj prezira do šibkejših, onkraj enačaja med močjo in spoštovanjem (»na vrednostni lestvici stoji uspeh na višjem mestu kot pamet, premoženje pa je celo višje kot pravica,« str. 50), onkraj kulta vodje in/ali herojstva, onkraj mačizma (ideja o življenju kot permanentni vojni, zvedena na raven odnosov med spoloma), onkraj populizmov (»v slogi je moč«) in onkraj nereflektiranih vzorcev (»nevednost je blaženost«). ▪

UVODNIK: ONKRAJ MESTA, ONKRAJ NAS ALEŠ ČAR

KAZALO MESEC OBJEKTIVU

MAPIRANJE MARIBORA

E vropska prestolnica kulture

Vetrinjska ulica 30 2000 Maribor

www.maribor2012.eu

epk@maribor2012.eu

twitter: @maribor2012

facebook: Maribor2012

04 05

SUNEK K NOVI IDENTITETI

ARHEOLOŠKA PRIHODNOST MARIBORA

PRIPOVEDKE MARIBORA

JUDJE V MARIBORU

KLEMEN JELINČIČ BOETA

ELIZABETA FÜRST: USODNI DOGODKI IN ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE, KI DAJO MISLITI

ANDREJ BRVAR

ANA PLESTENJAK, BOŠTJAN ODAR

MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture

ZULEJKA JAVERŠEK

JUTKA RUDAŠ

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE EVROPSKE FOBIJE

THOMAS HYLLAND ERIKSEN

KATARINA KOGOJ

Edicija Življenje na dotik (ŽnD); prva izdaja, letnik I., številka 3; brezplačna publikacija

ODGOVORNI UREDNIK

Aleš Čar

IZVRŠNI UREDNICI

Ana Schnabl, Dijana Matković OBLIKOVALEC VIZUALNE PODOBE

Rok Klemenčič

POMOČ PRI IZVEDBENEM OBLIKOVANJU

Katja Pirc

SVETOVALEC ZA VSEBINE

Zdravko Duša

VSEBINSKI PREGLED

Alma Čaušević

UREDNIŠKI ODBOR

Aleš Čar, Ana Schnabl, Dijana Matkovič, Rok Klemenčič, Alma Čaušević, dr. Samo Rugelj, Roman Didovič, Maša Malovrh LEKTURA

Andraž Jež, Petra Jordan KOREKTURA

Ana Duša

GENERALNA DIREKTORICA ZAVODA MARIBOR 2012

Dr. Suzana Žilič Fišer PROGRAMSKI DIREKTOR ZAVODA MARIBOR 2012

Mitja čander IZDAJATELJ

UMco d.d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana dr. Samo Rugelj, direktor TISK

Delo, d.d., Tiskarsko središče (vključno s 1. in 2. številko edicije Življenje na dotik) LETO IN KRAJ IZIDA: 2012, Maribor NOSILEC AVTORSKIH PRAVIC

Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture

ČLANI ZAUGE DOBRIN

MEDNARODNI IDENTIFIKATOR ISSN

2232-514X

KATARINA KOGOJ

SLOVENSKO INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

MESTNI ODRI: OBUJANJE MESTNEGA ŽIVLJA SKOZI PRETEKLOST IN SEDANJOST

IGOR IRGOLIČ, HLAČNI MOJSTER: »VEDNO SEM PROVOCIRAL«

ŽIGA BRDNIK

MARKO KUMER MURČ

LUCA MISSONI, OBLIKOVALEC: »VČASIH SE STVARI ZGODIJO, VENDAR JE VPRAŠANJE, ČE SI NADARJEN IN SPOSOBEN, DA JIH IZPELJEŠ«

KULTURNE AMBASADE FRANCIJA: 8. – 31. MAJ

DELEUZE, FILOZOFIJA UMETNOST

DOGODEK MESECA ANA SCHNABL

GENERALNI POKROVITELJI EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE

OBRAZ MESECA ROK VILIČNIK – ROKGRE, UMETNIK: »TUDI ČE BOM ODŠEL NEKOČ ŽIVET V ANDALUZIJO, BOM VEDNO V STIKU Z MARIBOROM«

15. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU: KO TE NAPIŠE KNJIGA 2012

KIBLIN FESTIVAL LJUBEZNI V ZNAMENJU LITERATURE: L KOT LITERATURA, L KOT LJUBEZEN

MAŠA MALOVRH

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE DUBRAVKA UGREŠIĆ

TEATER MARKO MANDIĆ, IGRALEC: »TELO JE REKVIZIT, S KATERIM JAZ UPRAVLJAM«

JERNEJ LORENCI, GLEDALIŠKI REŽISER: »VSE BOLJ ČUTIM NUJNOST REVOLUCIJE, HKRATI PA JI NITI MALO NE ZAUPAM«

DIJANA MATKOVIĆ

GLASBA MILKO LAZAR: GLASBENIK, KI DA VSE NA TRENUTNO INSPIRACIJO

CHRISTIAN GERHAHER: ZVEZDA INTIMNIH PESMI

DIVA

LUNA ... NAPADA!

TJAŠA RIBIZEL

GREGOR POMPE

MIROSLAV AKRAPOVIĆ

OMEV AKTIV RIZOM, RAJKO MURŠIČ, RASTKO MOČNIK

JAN FABRE, UMETNIK: ZAPELJEVANJE V ETIČNO.

ŽIGA RUS

PROSTOVOLJNO ODSTRANJEVANJE TUJCEV

KULTURNE AMBASADE ITALIJA: 5. – 26. APRIL

PETER KLEPEC

MARKO KUMER MURIČ, UMETNIK: »POSTAVITEV INTERVENCIJE V OKOLJE JE KRIK«

MIROSLAV AKRAPOVIĆ

NATAŠA KOS

KULTURNE AMBASADE

TANJA PETRIČ

UTRINKI DEDIŠČINE II.

NAKLADA: 70.000 izvodov

Edicijo v celoti financira Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture

MAPIRANJE MARIBORA

MAJA LOZAR ŠTAMCAR

INTERVENCIJE V MARIBOR(U)

NAM LAHKO KNJIGA REŠI ŽIVLJENJE?

URBANE BRAZDE PREBUDITI SLOVENSKE GORICE ZA TRAJNOSTNO LOKALNO PRESKRBO

ŽIGA RUS

TANJA PETRIČ

MAPIRANJE MARIBORA UTRINKI DEDIŠČINE I.

OD BLIZU UMETNOST POSEGA IN PRESEGANJA: INTERVENCIJE V PROSTOR

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

STANJE STVARI 5.

NAPOVEDNIK DOGODKOV EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE

PÉTER NÁDAS

1786

je število gledalcev predstave, ki jih je v Maribor pritegnila »skupina odštekancev, ki se rada slači«, kot smo o njih pisali v prejšnji številki. Govorimo kakopak o Cabaret New Bourlesque, ki so bili razlog, da je bila dvorana vdor na spletno stran Narodnega doma pet večerov www.zivljenjenadotik.si. ozironabito polna. ma na www.maribor2012.eu. Do incidenta je prišlo natanko pol ure pred tiskovno konferenco, na kateri smo predstavljali novosti spletnih vsebin Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

102

foto MEDIASPEED

obiskovalca sta si ogledala neposredni prenos pogovora s Tzvetanom Todorovom v živo na spletni strani Življenja na dotik. Naslov projekta, ki je v Maribor pripeljal eno od eminentnejših oseb iz svetovnega nabora filozofov, je Dvanajst.

let poglobljenega baletnega treninga ima v povprečju za seboj član elitnega baleta iz Sankt Peterburga, ki je v začetku aprila obiskal Evropsko prestolnico kulture.

foto MIHA SAGADIN

foto MEDIASPEED

ljudi na dan v povprečju obišče razstavo Nemci in Maribor v razstavišču v nekdanji Veliki kavarni v Mariboru.

vreč odpadkov in eno polno prikolico traktorja je med akcijo Očistimo Slovenijo zbrala čistilna ekipa EPK v okraju Počehova.

233

je število videov različnih žanrov, ki jih je video sekcija Življenja na dotik avtorsko podpisala in objavila do 6. aprila 2012. foto MP PRODUKCIJA

160

foto ROK KLEMENČIČ

lokalov, trgovin in poslovalnic v Mariboru in bližnji okolici se je odločilo pridružiti skupni promocijski akciji Zavrtimo skupaj, pri čemer so v svoje notranje ali izložbene prostore umestili elemente celostne grafične podobe Maribor 2012. Akcija se v naslednjih tednih razširja tudi v partnerska mesta.

MAPIRANJE MARIBORA – IDENTITETE

Andrej Brvar

Sunek k novi identiteti

aribor, drugo največje mesto v Sloveniji, slovenski paracenter, je mesto na prepihu zgodovine. V zadnjih sto letih je kar trikrat menjal svojo identiteto. Ob koncu prve svetovne vojne in prevratne vojaške akcije generala Rudolfa Maistra je zgubil svojo meščansko, pravzaprav malomeščansko prepoznavnost. Z začetkom druge svetovne vojne je nehal biti delavsko mesto s profilirano razredno zavestjo in dobro sindikalno organiziranostjo na politično levi in desni polovici. Po letu 1945 je mariborsko prepoznavnost za celih 45 let opredeljeval socialistični proletariat, ki se je ob koncu tega obdobja, v času prvega potrošniškega vala, preobrazil v lumpenproletariat. Po letu 1991, se pravi po razpadu Titove Jugoslavije in formiranju samostojne slovenske države, je Maribor zgubil tudi svoj proletarski obraz in se v kaotičnem tranzicijskem dogajanju naslednjih let začel ponovno spraševati, kdo in kaj je v novih razmerah. V novih razmerah zadnjih dvajsetih let se Maribor počasi, a vse jasneje prepoznava kot mesto kulture in visokega šolstva. K temu prispevajo predvsem izgradnji novega gledališča in nove univerzitetne knjižnice ter formiranje univerze s popolno filozofsko fakulteto na čelu. Vendar je zavest o novi mariborski identiteti za zdaj kljub vsemu še šibka tako pri Mariborčanih samih kot tudi v širšem slovenskem prostoru. Krepak sunek v intenziviranje te zavesti pomeni nedvomno naziv Evropska prestolnica kulture, ki ga je uspelo mestu pridobiti, zlasti pa vse tisto raznovrstno, bogato in kvalitetno dogajanje, ki se bo zvrstilo v letu 2012. Dogajanje EPK-ja prihaja torej o pravem času. Prepričan sem, da po letu 2012 Maribor ne bo več tak, kakršen je danes. Prepričan sem, da bo dogajanje EPK-ja s svojim svežim, globalizacijsko svetovljanskim nabojem dokončno iztrgalo Maribor iz zanj tako značilne hedonistične letargičnosti, iz provincialne samozadostnosti in samozadovoljnosti. Prepričan sem, da bo Maribor po letu 2012 samozavestno, dinamično, splošno priznano evropsko mesto estetske kreativnosti in odprtega duha, pa tudi mesto odprtega srca za druge in drugačne. ▪

ŽRTVENIK SONČNEMU BOGU MITRI – KRIPTA V HOČAH foto S. TIHEC

Arheološka prihodnost Maribora ANA PLESTENJAK, BOŠTJAN ODAR

zemlji ohranjeni ostanki iz preteklosti so materialni dokaz o prisotnosti človeka v določenem času na določenem kraju. �� Če jih znamo brati, pripo� vedujejo o življenju naših pred� hodnikov, o njihovih običajih, navadah, o prehrani in predmetih, ki so jih uporabljali, o težavah, s katerimi so se srečevali. Govorijo o tehnološkem razvoju in evoluciji človeštva. Življenju dajejo kon� tinuiteto, izrisujejo identitetne sledi in nam pomagajo razumeti sedanjost.

Današnji, poindustrijski Maribor išče svojo prihodnost. Odgovor je pomem� ben. Če so se v preteklosti ljudje identi� ficirali z vladarjem, vero in nacionalno pripadnostjo, danes stopajo v ospredje lokalne identitete, recimo identifika� cija z mestom. Maribor zasluži jasen pogled v prihodnost, vendar ta ni mogoč brez razumevanja sedanjosti. Sedanjosti pa ne moremo razumeti brez poznavanja preteklosti. Vrnimo se torej najprej na začetek zgodbe.

Komu pripada zgodovina?

Fotograf Boštjan Burger je za Življenje na dotik pripravil obsežno galerijo prostorskih fotografij, ki vas bodo popeljale na virtualni sprehod po stalnih razstavah Pokrajinskega muzeja Maribor (na sliki). Trenutno si te razstave lahko ogledate samo v virtualnem prostoru na http://www.zivljenjenadotik.si/projekti/prostorska-fotografija/, saj ogled v živo zaradi prenavljanja gradu in postavljanja nove razstave ni mogoč. Na ogled so sledeče razstave: Začetki (avtor Drago Oman, 2006) o začetku muzejstva v Mariboru in njegov razvoj v Pokrajinski muzej Maribor od leta 1896 do 2003; arheološka razstava Prvi dotik (avtorica Vesna Koprivnik, 2010), ki s prek 1000 izbranimi predmeti priča o gostoti poselitve in bivanjski kulturi v času od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka; razstava Med bliščem in bedo srednjega veka (več avtorjev, 2007 – 2009) govori o posameznih strukturah in pojavih iz obdobja od srednjega veka do začetka 18. stoletja v Mariboru in okolici (trgovanje, obramba, vera, kuga, požari, mestna oblast, obrti); Ars Pharmaceutica – Umetnost lekarništva (dr. Valentina Bevc Varl, 2010) pa prikazuje rekonstrukcijo historične lekarne s konca 19. stoletja.

V času zadnje ledene dobe so se po ravnicah Dravskega polja pasle črede mamutov. Od njih so se ohranili le še okli, odkriti v dravskem produ. Žal pa ne vemo, ali so bili ti veličastni ledenodobni sloni plen ledenodobnih ljudi, ali pa so poginili naravne smrti, saj sledovi človeka iz tega časa še niso bili najdeni. Najstarejše sledi človeka, ki jih na območju Maribora poznamo, so iz konca mlajše kamene dobe in iz bakrene dobe (4000 – 2000 pr.n.št.). Na Meljskem hribu so bili najdeni ostanki lončenine in kamnite sekire, kar priča o poselitvi hriba. Vrh Meljskega hriba predstavlja odlično strateško in razgledno točko, kar je prebivalcem omogočalo nadzor nad celotno Dravsko dolino vse do Boča in Donačke gore. Iz istega časa je znana tudi naselbina v nižini onstran reke ob vznožju Pohorja, v Zgornjem Radvanju. Žal je bilo najdišče leta 2009 ob gradbenih delih uničeno, kar je onemogočilo spoznanje tega pomembnega drobca mariborske preteklosti. Zgodnje bronastodobna poselitev je slabo poznana. A lonček z vrvičastim okrasom (2200 – 1600 pr.n.št.), odkrit na Taboru v bližini starega mosta čez Dravo, nakazuje na poselitev območja tudi v tem času. Morda je tu stalo podobno naselje, kakšno je bilo odkrito ob izgradnji avtocestnega odseka v Slivnici. S re d n j a b ro n a s t a d o b a ( 1 6 0 0 – 1300 pr.n.št.) v Sloveniji zaenkrat ostaja dokaj neznana zaradi redkih najdb. Najbolj znana je grobna gomila iz Brinjeve gore. Štirje pokojniki so bili položeni v grobne jame, obdane s kamni. Nad grobove je bila nasuta zemljena gomila z obodom iz kamnitega venca. V pozni bronasti dobi (1300 – 800 pr.n.št.) so se pogrebni običaji spremenili.

Pokojnike so začeli sežigati, njihov pepel pa shranjevati v žarah. Ta sprememba je zajela večji del Evrope. Žarna grobišča iz tega obdobja so bila odkrita na Pobrežju, na območju športnega parka Branik in v Spodnjem Radvanju. Naselbine pa poznamo v Malečniku, na Pobrežju le lučaj vstran od grobišča, pri Rogozi in v Orehovi vasi. Tudi Meljski hrib je bil obljuden. Spoznavanje z železovo rudo je privedlo do novega razvoja prazgodovinskih skupnosti. V starejši železni dobi (800 – 300 pr.n.št.) je bil še vedno poseljen Meljski hrib, na vzhodnem obronku Pohorja pa je vzniknila naselbina, znana kot Poštela. Gre za višinsko naselbino, ki je bila utrjena z leseno palisado in zemljenim nasipom. Železnodobni Poštelci so pokojnike še vedno sežigali, pokopavali pa so jih v zemljenih gomilah ob vzhodnem vznožju utrjene naselbine. Mogočni zemljeni nasip naselbine in gomile je še danes mogoče občudovati. Poselitev na obeh višinskih naselbinah se je nadaljevala tudi v mlajši železni dobi (300 – 9 pr.n.š.). Pri Slivnici na Dravskem polju pa je bila odkrita tudi nižinska naselbina iz tega časa. V času starejše in mlajše železne dobe se je na Apeninskem polotoku izoblikovala močna državna tvorba, rimski imperij. Rimljani so z osvajalsko politiko pridobivali nova ozemlja, province, in tako večali svoj imperij izven Apeninskega polotoka. Med leti 6 in 9 pr.n.št. so osvojili tudi Panonijo, kamor je sodilo območje današnjega Maribora. Ob vznožju Pohorja so se ob Radvanjskem potoku druga zraven druge od Spodnjega Radvanja, Betnave in Bohove vse do Hoč nizale značilne rimske kmetijske enote, imenovane villae rusticae, ki so bile v uporabi do 4. stoletja.

Univerzalni muzej Joanneum bo ob 200-letnici svojega obstoja v sodelovanju z Evropskim kulturnim in tehnološkim centrom Maribor prvič pri nas predstav ljal najpomembnejše najdbe s prostora sedanje Slovenije. Razstava z naslovom V novi luči bo v matično okolje začasno »vrnila« arheološke najdbe, ki jih je muzej Joanneum zbiral od svoje ustanovitve leta 1811 do konca prve svetovne vojne. Zgodila se bo tudi mednarodna konferenca z naslovom Komu pripada zgodovina?, na kateri se bodo o vprašanjih arheološke dediščine in njene dostopnosti spraševali tuji in domači strokovnjaki. ▪ Dvorec Betnava, 03. 05.–31. 10. 2012

Po poti nekih drugih časov Južno obrobje predmestja Maribora (Radvanje, Betnava, Bohova, Hoče, Slivnica) je v prazgodovinskem času povezovala bogata poselitev. V času antike pa je bila poseljena rodovitna okolica rimske obdravske ceste, ki nakazuje smer in moč rimske kolonizacije v Podravju. V želji po obuditvi zavesti o življenju v teh krajih programski sklop Ključi mesta pripravlja tako imenovano Arheološko pot, ki bo povezovala točke arheoloških najdišč. Pot bo opremljena z informativnimi tablami, ki jih bodo vsebinsko nadgrajevali strokovna knjižica in vodeni ogledi. ▪ Otvoritev Arheološke poti: 17. 05. 2012, Villa Rustica, Maribor

Znotraj obzidanega predela so stali gospodarski objekti, bivališča za sužnje in tudi luksuzni bivalni objekti gospodarja vile. Ostanke vile v Spodnjem Radvanju je danes mogoče tudi obiskati. Preseljevanja številnih ljudstev v pozni antiki na Mariborskem območju niso pustila sledov. Šele konec 7. stoletja so se zgodnji Slovani naselili v zemljankah, ki so bile odkrite v Spodnjih Hočah. Ostanki naselbine iz tega časa so bili najdeni tudi v bližnji Slivnici. Do sedaj poznamo dve slovanski grobišči, iz Zgornjega Dupleka in Spodnjega Radvanja. Slednje je bilo umeščeno znotraj villae rusticae. Slovani so se namreč pogosto zadrževali ob še vidnih ruševinah rimskodobnih zgradb. ▪

8 9

MAPIRANJE MARIBORA – IDENTITETE IN DISKONTINUITETE

Pripovedke Maribora

Čevljarček: spletna igrica in slikanica

ZULEJKA JAVERŠEK

VODNI MOŽ GESTRIN, ILUSTRATORKA VERA KOVAČEVIĆ

plivi človeka na okolje so pogosto zelo očitni, medtem ko so povratne vezi lahko precej bolj subtilne, njihova moč pa precej večja, kot se zavedamo. Prav pripovedke nam lahko te vezi pomagajo razumeti in včasih sploh šele ozavestiti. »Menim, da mora človek poznati svoj kraj. Nedopustno je pozabiti zgodovino in misliti, da se je življenje začelo šele z nami,« je povedala avtorica projekta Mariborske vedute, red. prof. dr. Dragica Haramija, doktorica znanosti in izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Mariboru. Pripovedke o Mariboru in okolici, ki jih je avtorica zbrala v monografijo z naslovom Mariborske vedute, kažejo na dolgo in bogato zgodovino Maribora, na območju katerega ljudje živijo že približno 4000 let. Na podlagi pripovedk iz študije je v sodelovanju z urednikom Ninom Pivcem in ilustratorko Vero Kovačević nastala serija šestih slikanic. Slikanice bodo zanimive tako za otroke kot za odrasle, saj obravnavajo kraje v Mariboru in okolici, ki jih vsi poznajo, pripovedke namreč pojasnjujejo mitološko nastajanje teh lokacij. Ideja projekta sicer sega že deset let nazaj, ko je njegova avtorica začela zbirati zgodbe o Mariboru in ob tem ugotovila, da ima Maribor nekaj mitičnih krajev, kjer se je ljudska domišljija razbohotila bolj kot kje drugje. Teh krajev je pravljičnih sedem: najstarejša Poštela s skritimi zakladi, Drava s svojimi povodnimi možmi, Trije ribniki, kjer Maribor pred Turki rešujeta pogumni krojaček ali čevljarček, Habakuk z začaranimi kačjimi deklicami in vilami – belimi ženami, Mariborski otok, kjer raste čudežna dravska roža in kjer kraljuje kačja kraljica, Pohorje, kjer se zgodijo legende o zidanju cerkva in Pekrska gorca, kjer najdemo tako zača� rance kot hudiča in Marijo. »Ljudje so včasih bolj živeli z naravo, z letnimi časi, z vsemi pozitivnimi in negativnimi bajeslovnimi bitji, ki so se sprehajala po ulicah srednjeveškega mesta ali še veliko prej na obronkih Pohorja. Nekoč so pripovedke razlagale reči, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so nekašna vez med verovanjem in znanostjo, in tisti stik realno-irealnega me najbolj privlači,« je še povedala avtorica. ▪

Legenda o pogumnem Čevljarčku, ki je mesto Maribor rešil pred Turki, bo v letošnjem letu nanovo oživela kar dvakrat. Najprej v spletni igrici Čevljarček, ki v prihodnjih tednih prihaja na spletno stran Življenja na dotik in bo zanimiva izkušnja za staro in mlado. Vam bo uspelo premagati ovire in Čevljarčku pomagati rešiti Maribor pred turškimi vpadi? Interaktivnost bo tudi vezivno tkivo prve slikanice o Mariboru Čevljarček, ki izide jeseni 2012. Slikanica, ki nastaja v sodelovanju avtorice Maje Brodschneider Kotnik in ilustratorke Kiki Omerzel (avtorica likovnih rešitev tako za slikanico kot za igrico), je uspešen način približevanja zgodovine mesta otrokom. To bodo omogočile tudi ilustracije, osnovane na Mariboru 16. stoletja. ▪ www.zivljenjenadotik.si/igranje/igrica-cevljarcek

Z vlakcem po Mariborskih vedutah Da potovanje po mitoloških prostorih ne bi bilo le domišljijsko, bo založba Pivec organizirala domiselno predstavitev slikanic in zainteresirane s turističnim vlakcem skupaj z avtorico projekta in pravljičarko odpeljala na lokacije, ki so vezane na pripovedke (Drava, Mariborski otok, Pekrska Gorca, Mariborsko Pohorje in Poštela). Tam bodo posamezne pripovedke tudi predstavljene. ▪ Na pripovedni vlakec lahko stopite v nedeljo, 18. 6. 2012 ob 10h ali 16h.

ZGODBE IZ MARIBORSKE ZGODOVINE 1305, marec 25., Maribor

1394, marec 10.

Mariborski sodnik, mestni svet in mesto dovolijo vetrinjskemu opatu Simonu nemoteno prevažati po Dravi vino za samostanske potrebe in ga oproščajo plačeva nja davka od samostan skega dvora v mestu. Zato pa je vetrinjski samostan dolžan dajati mestu na razpolago dva čolna, zgraditi v petih letih nad mestnimi vrati pri sv. Ulriku (na vzh. strani mesta) stolp ter prispeva ti svoj delež za utrjevanje mesta, bodisi za delo na mestnem jarku bodisi na obzidju.

Mariborčan Matej Rojak se z ženo odpoveduje pravicam do svojega vinograda, ki je prešel v last Juda Monaha, ker je Matej Judu dolgoval denar. (izbrala MATEJA RATEJ); Vir: Gradivo za zgodovino Maribora (30 zvezkov), LISTINE

MAPIRANJE MARIBORA – IDENTITETE IN DISKONTINUITETE

Judje v Mariboru KLEMEN JELINČIČ BOETA

FOND ZAVOD ZA URBANIZEM MARIBOR, POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR

udje se v sklopu močno razvite judovske naselbinske mreže Jugovzhodnih Alp od 10. stoletja naprej naselijo tudi v ravnokar osnovanem Mariboru, in sicer na začetku 13. stoletja. V Celovški kotlini najdemo Jude že od leta 950 dalje in tudi ob reki Muri pred letom 1100. Ko je Maribor leta 1208 prvič omenjen kot trg in leta 1254 kot mesto, smo lahko prepričani, da so se tam Judje že nahajali. Ko med leti 1274 in 1296 srečamo prvo izrecno omembo mariborskega Juda, ta že proda vinograd opatu iz Admonta, kar pomeni, da je ta Jud prebival v mestu že nekaj časa pred tem. Tudi dejstvo, da lahko prvo izmed treh gradbenih faz pri mariborski sinagogi datiramo v pozno 13. stoletje, nam pove, da je morala takrat v mestu biti že sorazmerno močna skupnost, saj si drugače gradnje nove, kamnite stavbe ne bi mogla privoščiti. Od leta 1300 naprej se izrecne omembe mariborskih Judov v virih kar vrstijo in vse do izgona leta 1496 imamo teh izrecnih omemb več kot 150, če vključimo še opise o prehrani, oblačenju ali odnosih s krščanskimi sosedi pa seveda še dosti več.

V prvih treh stoletjih obstoja Maribora Judje nedvomno predstavljajo pomemben in neločljiv del urbanega življenja. Če smo se mestu približali z bistriške strani, smo najprej opazili Judovska mestna vrata, ki se omenjajo leta 1358. Leta 1465 je bil na obzidju poleg sinagoge zgrajen današnji Židovski stolp, leta 1497 pa je omenjen tudi Judovski stolpič. Judje so sodelovali pri popravljanju obzidja in za leto 1465 vemo, da so prispevali 40 funtov, ki so bili porabljeni za les, njegov prevoz in zidarje. Gledano s koroške strani se je judovska naselbina začela ob Dravi od konca Glavnega trga naprej z Judengasse in sinagogo ter nato od tam levo v smeri Gradu, pri čemer je vključevala tudi današnjo Ključavničarsko ulico, del Ulice Kneza Koclja, spodnji del Vetrinjske ulice in sosednjega Glavnega trga. Če je v Judovski ulici sami s sinagogo vred stalo največ 20 hiš, lahko morda skupno govorimo o približno 40 hišah v judovski četrti in o okoli 200 Judih, ki so stalno prebivali v mestu. Judje so živeli tako izven strnjene judovske poselitve znotraj obzidja kot zunaj obzidja in celo na podeželju, hkrati pa so tudi kristjani živeli na področju tako imenovane judovske četrti – kar oboje kaže na relativno varnost, ki so jo čutili lokalni Judje. Vsi Judje v srednjeveški katoliški Evropi so bili organizirani v judovske občine, ki so imele notranjo politično in pravno avtonomijo, se pravi, da se v odnose med Judi ni smel vmešavati nihče. Edini, ki so mu bili Judje pri nas podrejeni, je bil deželni vladar, v našem primeru štajerski vojvoda oziroma cesar Svetega rimskega cesarstva. Vse davke so Judje potemtakem plačevali neposredno vladarjevi zakladnici in ne mestu samemu. Sama judovska naselbina je bila tako razvita, da je posedovala vse institucije judovske občine, se pravi sinagogo, pokopališče, obredno kopališče, šolo, knjižnico, če omenimo zgolj naj osnovnejše izmed njih. Sinagoga je bila prvič prezidana ali obnovljena pred letom 1400 in nato še enkrat v prvi polovici ali sredi 15. stoletja. Sinagoga je bila poleg ulice najbolj javno prizorišče judovskega življenja in so v njej poleg običajnih obrednih slovesnosti opravljali tudi pravne posle, na primer leta 1429. V sinagogi je bila tudi učilnica oziroma bet midraš vsaj do leta 1477, ko je govor o gradnji judov ske šole. Pokopališče, ki je že leta 1367 omenjeno v bližini špitalskega mlina, je

bilo novejše pokopališče, saj je bilo nekaj drobcev nagrobnikov najdenih poleg sinagoge. Izmed vseh različnih funkcionarjev, ki so delovali znotraj judovske občine, naj omenimo samo to, da poznamo kar dvanajst mariborskih rabinov, izmed katerih je še najbolj znan Israel Isserlein. Pomembnost judovske skupnosti v mestu in s tem potreba po tej funkciji se kaže že v tem, da je funkcija sodnika za Jude, torej sodnika, ki je urejal spore med Judi in kristjani, v Mariboru prvič omenjena že leta 1333. Vse do leta 1492 nam je znanih kar 30 tovrstnih sodnikov. Viri za Maribor kažejo, da so Judje v mestu in okoli njega posedovali hiše, zemljo in cele posesti, se preživljali poleg posojanja denarja in trgovine tudi z vinogradniškimi, poljedelskimi in živinorejskimi dejavnosti ter celo s fizičnim delom, o čemer nam viri za ostala mesta znotraj Svetega rimskega cesarstva le redko pričajo. Ohranjeni podatki nam pričajo tudi o bogati prehrambni in oblačilni kulturi tamkajšnjih Judov, čeprav to seveda velja predvsem za pripadnike višjih slojev, se pravi bančniško-trgovske in rabinske družine, saj se velika večina ohranjenih krščanskih posojilnih in trgovskih listin kakor tudi judovskih virov nanaša predvsem nanje. Iz več sto ohranjenih listin lahko hitro vidimo, da je bila posojilna dejavnost Judov izjemno raznolika in je Jude privedla v različna področja trgovine. Med dolžniki judovskim posojevalcem najdemo cerkveno gosposko, različne samostane ter celo župnike in visoko plemstvo kakor tudi meščane in celo kmete. Zgolj zaradi specifično judovskih potreb so bili v Mariboru oskrbniki/oskrbnice obrednega kopališča, umivalci/umivalke trupel, pobiralci davkov, tajniki sinagoge in rabini, ki so za svoje opravljene storitve prejemali plačilo. V skupnosti so morali biti pek, mesar in krojač, bili pa so tudi učitelji otrok. Premožnejše družine so seveda imele tudi služinčad. Iz Maribora nam je do leta 1496 skupno znanih 148 posameznikov, od tega 27 žensk. Za 17 izmed njih vemo, da so se ukvarjale z bančništvom, znanih pa nam je tudi 20 ženskih osebnih imen iz Maribora. Iz vzorca lahko vidimo ne samo, da so nekatera imena po obliki izvorno hebrejska, romanska in germanska, temveč najdemo tudi slovanska.

Rabin Israel Isserlein

1365, april 8., Dunaj Friderik Wolfsauer obljublja vojvodi Rudolfu in njegovim bratom, ker ga je rešil 600 goldinarjev dolga, ki ga je imel pri Judu Muschu (Moše, žena Puendel), vnuku mariborskega Juda Izzerleina, in mu izročil zdaj neveljavna dolžna pisam, da se bo ob prvem naslednjem vpoklicu v vojsko odzval s tremi vitezi in enakim številom lokostrelcev in odšel tja, kamor bo poklican ter ves čas vojne tam tudi ostal.

Israel Isserlein (Iserlajn) bar Petahja je bil rojen v Mariboru rabinu Petahji iz Maribora in materi z Dunaja ali iz Kremsa. Po zgodnji očetovi smrti sta se preselila v Krems k njenemu bratu, rabinu. Kmalu po dunajskih pregonih leta 1421, med katerimi sta umrla tako njegov stric kot mati, se je preselil v Maribor, kjer je že leta 1425 izpričano njegovo dopisovanje z drugimi rabini. Anšel Marpurk je poleg Isserleina, ki je včasih naveden kot Israel Marpurk, drugi učenjak, ki je poimenovan po Mariboru. Že samo dejstvo, da so Judje dobivali priimke po mestu, pove nekaj o moči in ugledu skupnosti. Isserlein je veljal za najvplivnejšega rabina cesarstva druge tretjine 15. stoletja in zadnjega velikega rabina srednjeveške Avstrije. V njegovo ješivo ali versko akademijo, ki jo je imel v Mariboru do nekje med letoma 1440 in 1450 in nato do smrti leta 1460 v dunajskem Novem mestu, so prihajali učenci iz Avstrije, Češke, Moravske, Madžarske, Šlezije, Bavarske in Porenja. Tajnik te ješive je bil Iserlajnov sin rabin Kachil (Khatschl) Petahja. V Gradcu se leta 1489 in 1493 omenja Iserlajnovega vnuka, Nasana, sina Hačla iz Maribora. Rabin Isserlein je znan tudi pod imenom svoje knjige Trumat adešen, ki so jo skupaj s knjigo Psakim uhtavim v Benetkah natisnili že leta 1519, kar pomeni, da je Isserlein prvi Mariborčan v zgodovini, ki so mu natisnili knjigo. Isserlein je bil vključen v Šulhan aruh in je s tem še danes del učnega programa judovskih verskih šol.

Nadaljevanje iz strani 8. Izbrala MATEJA RATEJ; Vir: Gradivo za zgodovino Maribora (30 zvezkov), LISTINE

Jana, Priba in Milka so gotovo takšen primer. Povsem jasno je, da so mariborski Judje poleg obvezne hebrejščine in jidiša za medsebojno sporazumevanje znali tudi jezike nejudovskih sosedov, v našem primeru srednjeveških štajerskih slovenskih in nemških narečij. Kljub temu, da so obstajale skupnosti tako na Koroškem kot na Štajerskem, se je sčasoma prav v Mariboru razvila ena najpomembnejših judovskih skupnosti Jugovzhodnih Alp. To se je izrazilo še predvsem z rabinom Isserleinom po letu 1425 in se nadaljevalo vse do konca stoletja. V tem obdobju je bil Maribor najpomembnejša skupnost med Benetkami, Salzburgom in Prago. Eden izmed dokazov za to je, da so bili leta 1471 po mnenju rabina Kolona iz Mester mariborski rabini in njihovo rabinsko sodišče nadrejeni Salzburgu in Gradcu ter da je leta 1477 po nalogu cesarja/štajerskega vojvode Friderika III. mariborsko judovsko sodišče posredovalo med rabinoma iz Trsta in Regensburga. Maribor je razvil svojo različico avstrijskega judovskega verskega običaja in Isserlein avstrijski običaj že navaja kot običaj Koroške, Kranjske in Štajerske.

Dejstvo, da se je razvil ločen mestni običaj, nam ne priča zgolj o številnosti lokalnih Judov, se pravi kritični masi, ki je potrebna, da se razvije lokalna liturgična posebnost, temveč tudi o starosti naselbine ter večgeneracijski in neprekinjeni prisotnosti lokalnih, se pravi ne priseljenih Judov v mestu. Ena od zanimivih posebnosti mariborskega običaja je prižiganje svečk za praznik hanuko, ki se je razlikovalo od tistega na Dunaju in v dunajskem Novem mestu. Judje so skupaj s krščanskimi sosedi doživljali vse nesreče, ki so doletele mesto kot celoto. V Mariboru je bil to leta 1348 potres, leta 1362, 1438, 1450 in 1468 požar, 1469 Baumkircherjeva osvojitev, 1481 madžarsko obleganje ter med letoma 1471 in 1494 napadi Turkov. Kadar je bilo skupno mesto prebivanja napadeno ali obstreljevano, so pri obrambi sodelovali pripadniki obeh veroizpovedi. Judje so se pojavljali pri dostojanstvenikih osebno in nekateri izmed teh dostojanstvenikov so celo pokrili križ, ki so ga nosili, da ne bi žalili judovskih čustev. Povsem jasno je, da so se pripadniki judovskih višjih slojev in pripadniki aristokracije med seboj tudi družili. Zanimivo je, da nimamo niti enega

10 11 podatka o pregonih Judov v Mariboru, kar predstavlja v primerjavi z mesti na severni strani Alp pravo redkost. Leta 1404 je salzburški nadškof najprej izgnal ptujske Jude, čeprav so se Judje v mestu ponovno pojavili najpozneje do leta 1446. Leta 1410 je Jude iz Celja izgnal Grof Herman II. Med majem 1420 in marcem 1421 je prišlo do konca judovskih občin v obeh Avstrijah in na Dunaju. Po tem letu lahko resnično govorimo le še o slovenski diaspori, saj Jude v vzhodnih Alpah od takrat pa vse do leta 1496 najdemo le še na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem in Primorskem. V 15. stoletju tako na Koroškem dejansko govorimo le še o skupnosti v Št. Vidu in Velikovcu, na Štajerskem pa v Brucku na Muri, Gradcu, Judenburgu, Radgoni, Voitsbergu, Mariboru in Slovenski Bistrici. Situacija se je spremenila s smrtjo Friderika III. in nastopom njegovega sina Maksimilijana I., ki so mu štajerski in koroški stanovi ponudili denarno odškodnino, če Jude izžene iz dežele. Cesar je želji pri Judih hudo zadolženega plemstva, ki ga je potreboval v vojni s Turki in v italijanskih vojnah, ugodil. Leta 1496 so bili Judje izgnani iz Koroške in Štajerske. V dolgih pogajanjih je bilo kljub zahtevam stanov, ki so se nadejali odpisa dolgov, določeno, da judovska posest ne bo zaplenjena, temveč da bodo ti lahko svoje premoženje prodali in še naprej služili interesom cesarske komore. Štajerski stanovi so kot odškodnino deželnemu knezu za izgnane Jude plačali 38.000 renskih zlatnikov, koroški pa le 4.000, Judom pa so vseeno morali vrniti dolgove. Naslednjih 400 let komajda slišimo za Jude v Mariboru. Judje so vse državljanske pravice v Avstro-Ogrski dobili šele leta 1867. Od takrat naprej so se začele posamične družine pojavljati tudi v Mariboru, Celju, Ljutomeru in na Ptuju. Na celotnem slovenskem ozemlju znotraj avstrijskega dela države so do leta 1918 obstajale le tri judovske občine in sicer dve na avstrijskem Primorskem (Trstu in Gorica) in ena na Štajerskem v Gradcu, kar pomeni, da so bili mariborski Judje člani graške občine. Poleg tega so se razvile še štiri občine v Prekmurju in Porabju, in sicer v Beltincih, Lendavi, Monoštru in Murski Soboti. Leta 1900 je bilo na celotnem Štajerskem 2.101 deklariranih Judov in leta 1910 2.708. Ti mariborski Judje so se dobro vklopili v razvijajoče se mestno meščansko življenje,

MAPIRANJE MARIBORA – IDENTITETE IN DISKONTINUITETE

del njih pa je vstopil tudi v svet visokega meščanstva, industrialcev ter plemstva. Družina Rosner je zgolj en tak primer. Po koncu Avstro-Ogrske so se zaradi novih državnih meja in slabšanja gospodarske situacije Judje začeli izseljevati in štetje leta 1932 zabeleži v Mariboru z okolico 101 deklariranega Juda. Po letu 1934 so začeli prihajati begunci iz Nemčije in po letu 1938 še iz Avstrije ter Češkoslovaške. Leta 1939 je bilo v Mariboru s predmestji že okoli 300 Judov. Na slovenskem Štajerskem so Nemci začeli izvajati protijudovske ukrepe takoj po okupaciji, kar je vključevalo tudi zaplembe premoženja. Medvojna in povojna usoda mariborskih Judov še čaka na temeljito raziskavo. Po vojni je mariborskih Judov ostalo zelo malo. Tudi občini v Murski Soboti in Lendavi zaradi premajhnega števila preživelih nista bili obnovljeni in šele leta 1954 je nekaj posameznikov iz cele Slovenije osnovalo občino v Ljubljani s podružnicami v Mariboru, Murski Soboti in Lendavi. Leta 1988 je imela ljubljanska judovska občina 84 članov, od tega 10 v Mariboru, 10 v Murski Soboti in 9 v Lendavi. Danes je v Mariboru in Prekmurju skupaj deklariranih manj kot 10 Judov. ▪

SINAGOGA V MARIBORU – ŽIDOVSKI TRG

foto ŽAN LEBE

ŽIDOVSKI TRG je eden najlepših starih trgov v Mariboru. Judovska sinagoga, ki ga opomenja, je bila leta 1501 spremenjena oziroma posvečena v katoliško cerkev, od 1785 naprej je služila za skladišče. Poleg tega religioznega in kulturnega centra so nekoč stali hiša Rabina, šola Talmuda in judovsko pokopališče, nižje ob Dravi pa je bilo mesto za obredno kopanje. V letu 2012 bodo Židovski trg na posebnem mestnem odru oživile in poživile glasbe sveta in sejmi različnih vsebin ter ponudb (več na strani 21).

Marpurgi

(film o izgnanih mariborskih Judih) Izgnani mariborski Judje so šli deloma na Gradiščansko in v Spodnjo Avstrijo, večinoma pa v Gorico in Trst. Aram, sin Seldmana, čigar družina je v Mariboru omenjena leta 1390, se je v Trst preselil že pred izgonom in povsem možno je, da so se mu pridružili tudi kakšni drugi someščani in seveda sorodniki. Enako velja za Gorico, kjer je leta 1509 pridobil privilegij Izak, sin omenjenega Arama, ki je dobil priimek Morpurgo. Glede na to, da se priimek Morpurgo (Marpurger, Morpurg) pojavlja v naslednjih desetletjih in stoletjih v Trstu, Gorici, Gradišču na Soči ter nato tudi v Splitu, Dubrovniku in celo v Krakovu, se zdi, da so ta priimek najprej pridobivali tudi služabniki in člani spremstva in nato tudi judovski Mariborčani na splošno. Prav privilegij Izaka Morpurga za Trst in Gorico iz leta 1509 simbolizira začetek novega obdobja. Ta privilegij »zaščitenega Juda« je pomenil, da so on in spremstvo lahko

potovali skozi celotno cesarstvo povsem svobodno. Družina Morpurgo tako predstavlja enega najzgodnejših tovrstnih primerov v evropskem smislu. Ta družina je postala ena izmed najpomembnejših na Primorskem. Leta 1831 je Guiseppe Lazzaro Morpurgo z drugimi osnoval tržaški Assicurazioni Generali in pesnica Rachele Morpurgo (1790–1871) vsekakor predstavlja del takratnega evropskega preporoda hebrejskega pesništva, če navedemo zgolj dva izjemna posameznika. Ena izmed vej te družine ima baronski naziv, medtem ko je potomec te družine tudi današnji angleški pisatelj Michael Morpurgo, ki je povezan s scenarijem za Spielbergov film War Horse. ▪

V mariborski Sinagogi si bo mogoče 24. aprila ob 19.30 in 21. uri ogledati dokumen tarni film Marpurgi v režiji Borisa Jurjaševiča.

12 13

MAPIRANJE – DISKONTINUITETE

Elizabeta Fürst

Usodni dogodki in življenjske izkušnje, ki dajo misliti JUTKA RUDAŠ

Intervju z lendavsko meščanko judovskega rodu Elizabeto Fürst, ki ga v vpogled ponujamo spodaj, je v celoti (15.561 znakov) dostopen na spletni stran Življenje na dotik, www.zivljenjenadotik.si. Na istem naslovu lahko v dopolnilnem prispevku Klemna Jelinčiča Boeta k tekstu Judje v Mariboru izveste še več o življenju in usodi murskosoboških Judov.

foto JUTKA RUDAŠ

Pet razredov osnovne šole in štiri razrede meščanske šole sem končala v Lendavi. Zaradi odločbe numerus clausus šolanja nisem mogla nadaljevati.

foto IZ OSEBNEGA ARHIVA

so nas pripeljali do nizozemske meje, v mesto Gelsenkirchen, ki je bilo povsem razdejano od bomb, mi pa smo pospravljali ruševine. Vojaški šotori, „zelti”, v katerih smo spali, so bili postavljeni na velikem travniku. Nekega dne so nas Angleži bombardirali, ker so mislili, da so v njem Nemci, bilo je grozljivo veliko mrtvih, toda Évi in jaz sva preživeli. Od tam smo šli v Sömmerdo, v Turingijo. Tam smo delali po dvanajst ur v tovarni municije. Od šestih zjutraj do šestih zvečer ali od šestih zvečer do šestih zjutraj smo delali za Nemce orožje, s katerim so nas pobijali. Strašno.

Kdaj ste prvič občutili hud antise mitizem na svoji koži? Osebno sem prvič občutila antisemizem, ko sem recimo videla, da oče ne gre več na cesto, da ga stari znanci ne pozdravljajo, kar se je začelo dogajati konec leta 1943. Tudi mene so zapustile prijateljice. Najnižja točka v odnosih se je zgodila 1. aprila 1944, ko smo si morali pripeti rumeno zvezdo. Do konca sta ostala z mano Marika Halász iz družine, ki se je sodni dogodki v življenju določajo iz Budimpešte preselila v Lendavo, in moj O vlogi doktorja Mengeleja sem veliko smisel življenja in nas samih, zelo dragi prijatelj Bandi Géder. brala. Tudi Imre Kertész, znani ma čeprav se sprožijo sami od sebe džarski nobelovec judovskega rodu, je in se jim ne moremo zoperstaviti, ter Ste slutili, kaj se bo zgodilo? veliko razpravljal o njem v svojih esejih ... postavijo nov začetek v življenjski zgodbi. Nisem slutila, kam nas peljejo. Najprej so Prekleti človek ... tiste njegove sive oči ... Usodne dogodke Elizabete Fürst (rojene odpeljali mojega očeta, in sicer s prvim nikoli jih ne bom pozabila. Ko me je ločil Erzsébet Deutsch), lendavske meščan- transportom. Nisem imela pojma, kam od sestre in sem stopila predenj, je stala ob ke judovskega rodu, ki je dopolnila 84 ga peljejo, nihče ni vedel ničesar, jaz pa meni neka ženska in Mengele je vprašal: let, lahko razumemo hkrati kot udarec še sploh ne. Stara sem bila šestnajst let. »Mutter?« In jaz sem pokimala, da ja, in usode v skupni grozoti holokavsta in Mene, sestro, teto in strica so na začetku tako sivolaso Judinjo rešila smrti. udarec namišljeni identiteti o samem maja naložili v živinski vagon, ki se je po sebi. Tistemu, ki je preživel Auschwitz, treh dneh vožnje, polne trpljenja, usta- Ali čutite po vsem tem v sebi kakšno se kaže življenje kot razočaranje, saj ga vil – v Auschwitzu. Jaz sem bila res še sovraštvo? sooča z resničnostjo, ki presega možno. takšen otrok, da takrat, ko sem stala zra- V sebi ne čutim do nikogar nobenega ven sestre, nisem mislila na nič, ko pa so sovraštva. Kar je bilo, je minilo, samo Z vami sem se prišla pogovarjat o »živ naju ločili, ... (v njenem očesu se zablešči tresem se od takrat. Patetičnost mi ni ljenju«, o izkušnji preživetja. solza, iz mojega pa potoči) ... je bilo stra- blizu, vendar tega ni mogoče pozabiti. O življenju? Kakšnem življenju? Jaz nimam šno. Spravili so nas iz živinskega vagona, Življenje ni črno-belo in treba je živeti življenja, jaz sem le preživela. Moje življenje potem pa smo šli, hodili in hodili ... V naprej s tem bremenom, tega se ne da je žalostno, tako kot vsa ta zgodba o holo- kraju Birkenau je bilo žensko taborišče, več spremeniti. Pripadam skupnosti, ki kavstu. V mojem življenju ni bilo veliko tam me je Mengele ločil od sestre, njo je je bila deležna takšne usode. Ne morem lepih trenutkov, oziroma so bili, dokler je poslal levo, mene desno, sestra je kričala pomagati, če sem se rodila kot Judinja. moj mož še živel, po njegovi smrti pa ne več. in jokala, tako kot jaz, toda treba je bilo iti, Toda pogosto jočem, jočem, jočem ... tam, Rodila sem se 1928. leta v Lendavi. Moj oče ona je bila majhna, njo so takoj likvidirali. kjer me nihče ne more videti. Svet nas se je imenoval Aladár Deutsch, bil je ura- Šest tednov sem bila tam v karanteni, ne mara. Veliko pametnih in nadarjenih dnik v Lendavi, mati Rozália pa je bila iz zjutraj ob štirih so nas postavili pred Judov je. Koliko slavnih pisateljev, znans Zalaegerszega. Sem judovsega rodu, moj zgradbo in tam smo stali negibno dve tvenikov ... Takemu narodu samo zavidamaterni jezik je madžarski, obe moji hčer- ali tri ure. Nismo se mogli premakniti jo. In še vedno. Vidite, kaj se je zgodilo ki govorita madžarsko, vnuki pa že ne več. in bilo je grozno mraz. Po šestih tednih zdaj v Franciji?

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Evropske fobije

Thomas Hylland Eriksen PREVEDEL

GREGOR VUGA

Thomas Hylland Eriksen (rojen leta 1962) je profesor socialne antropologije na Univerzi v Oslu. Njegovo polje raziskovanja zajema vprašanja identitete, nacionalizma, globalizacije in identitetne politike. Druge objave avtorja na www.zivljenjenadotik.si: 2. januar 2012 Severnjaška dvojna merila 30. januar 2012 Zakaj so geji tako odvratni?

Na spletni strani www.zivljenjenadotik.si (rubrika Perspektive in refleksije) lahko preberete še druga besedila o judovski tematiki: Faruk Šehić (Sarajevo): Židi in antisemitizem pri nas obljavljeno 16. 07. 2011 Tibor Keresztury (Debrecen-Budimpešta) Moja ljuba domovina 6 objavljeno 20. 08. 2011 Ágnes Heller (Budimpešta – New York) Štiri drobtinice morale za božič objavljeno med 21. 09. in 04. 10. 2011

Odnose med večinskim in manjšinskim prebivalstvom v Zahodni Evropi vedno pogosteje razumemo kot ekvivalentne odnosom med muslimani in nemuslimani. Ni bilo vedno tako. Še v devetdesetih letih je bil bistveno vprašanje diskriminacije rasizem, uperjen zoper Afričane, muslimanska identiteta pa je bila relativno nezaznamovana. Napetosti, povezane z naraščajočimi muslimanskimi manjšinami, so se začele resno povečevati po aferi s Salmanom Rushdijem leta 1988, približno ob istem času, ko je v Franciji izbruhnil tako imenovani affaire foulard, spor o naglavni ruti, ko sta dve deklici vztrajali, da hočeta nositi hidžab v šoli ter s tem kršili francoski princip laïcité (sekularizma) v javnosti. Z napadom Al Kajde na ZDA leta 2001 se je položaj zaostril in Islam je bil na mnogih koncih prepoznan kot negacija vsega, za kar smo se »mi« borili: »mi« smo bili demokratični, racionalni, svobodoljubni in tolerantni, medtem ko so »muslimani« predstavljali nasprotje tega. Zaslepljeni s svojo avtoritarno religijo so baje predstavljali zatiralski, reakcionaren in protimoderen svetovni nazor. Od terorističnega napada »9/11« se je protimuslimansko občutje povečalo v skorajda vsaki zahodnoevropski državi. Sočasno pa so muslimanske manjšine postale de facto vedno bolj integrirane prav v te družbe in njihova notranja raznolikost, kar se tiče političnih prepričanj in načinov življenja, ki se gibljejo od superkonzervativne do ultraliberalne, kar se tiče religije, očitno spodbija vsak poskus posploševanja glede njihove domnevne nazadnjaškosti in fanatizma. A zelo glasen in opazen del javnosti, nedovzeten za konkretne informacije, kljub vsemu še naprej prikazuje islam kot novo obliko fašizma, muslimane pa kot nevarne nasprotnike demokracije in Evropskih vrednot. Po terorističnem napadu na Norveškem, 22. julija, ki ga je motiviralo sovraštvo do kulturne raznolikosti nasploh in muslimanov posebej, pa je postalo zelo jasno, da bi bilo neodgovorno, če bi paranoidno islamofobijo odpisali kot neprijetno, a večinoma neškodljivo obliko kolektivne nevroze. Primerjave, ki so jih že izpostavili, med sodobnim sovraštvom do muslimanov in

»Po terorističnem napadu, ki se je zgodil 22. julija na Norveškem in ki ga je motiviralo sovraštvo do kulturne raznolikosti nasploh ter specifično muslimanov, pa je postalo zelo jasno, da bi bilo neodgovorno, če bi paranoidno islamofobijo odpisali kot neprijetno, a večinoma neškodljivo obliko kolektivne nevroze. Primerjave (ki so jih že potegnili drugi) med sodobnim sovraštvom do muslimanov in sovraštvom do Judov, ki je vodilo v Holokavst, so nenadoma postale smotrne.« sovraštvom do Judov, ki je vodilo do holokavsta, so nenadoma postale smotrne. Komentatorji so seveda razdvojeni glede tega, če je takšna primerjava primerna. Običajni osumljenci so zavzeli svoja predvidena mesta: prijateljem Izraela se zdi primerjava neokusna, skorajda svetoskrunska, saj bi morala biti po njihovem katastrofa, ki so jo izkusili Judje, obravnavana kot unikaten dogodek (kljub temu, da so Nacisti sovražili Rome in homoseksualce ravno toliko kot Jude). Drugi, običajno tisti na politični levici, so zavzeli bolj pozitivno držo in sklepajo, da lahko muslimane kulturno in strukturno vidimo kot Jude sodobne Evrope. Obe poziciji imata svoje prednosti. Vzporednice so očitne. Medtem ko so bili Judje v medvojnih letih prikazani kot petokolonaši, ki so se zahrbtno in prekanjeno vtihotapili v zgradbo evropske družbe, kot da bi bil to del velikega načrta s končnim ciljem popolne prevlade nad njenimi osrednjimi inštitucijami, podobne fantazije še danes gojijo trenutno obstoječa islamofobna omrežja. V besedilih, od tistih Bat Ye'Ore, avtorice zarotniškega traktata Eurabia, prek vplivnih blogerjev, kakršen je Peder Jensen (“Fjordman”), do tekstov Roberta Spencerja, je ideja, da muslimani aktivno načrtujejo nov kalifat, ki bi vključeval Zahodno Evropo, osrednja premisa besnenja proti muslimanom in njihovim domnevnim sopotnikom. V očeh avtorjev muslimani, ki zagovarjajo demokratične vrednote in sodelujejo v manistreamovski evropski politiki, to počnejo iz strateških razlogov, da bi pridobili pozicije, ne pa zato, ker bi verjeli v vrednost tega, kar na videz počnejo. Še ena vzporednica je nenavaden in ranljiv položaj evropskih muslimanov danes, ki je primerljiv s tistim, ki so ga Judje zasedali pred vojno. Niti čisto zunaj niti čisto notri zasedajo kočljivo in nevarno mejno območje med evropsko družbo in zunanjim svetom. Za njihove nasprotnike to pomeni, da se lahko pretvarjajo glede svoje vdanosti in zvestobe, medtem ko na skrivaj zasledujejo svoje cilje, ki bodo na koncu spodkopali družbo, ki jih je velikodušno gojila in preživljala. Povrh vsega pa za muslimane v Evropi danes predlagajo »Endlösung«, kakor je imel za Jude

14 15

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

podobne ideje Hitler, kar se je končalo s katastrofalnimi posledicami. Na glavnih islamofobnih spletnih straneh in v različnih knjigah, ki jih pogosto tiskajo tudi velike založbe, nam skušajo razjasniti, da evropske vrednote ne morejo mirno soobstajati z islamom. Z drugimi besedami, ali opustimo Evropo kot projekt ali pa se znebimo muslimanov. Povedno je, da je ena od glavnih protimuslimanskih spletnih strani naslovljena »Dunajska Vrata« (»Gates of Vienna«), kar v spomin prikliče zmago nad napredujočimi Otomani pred Dunajem leta 1684 (norveški terorist Breivik je predlagal leto 2084, štiristoto obletnico tega dogodka, kot leto, ko bo Evropa »Muslimfrei«, očiščena Muslimanov). Kljub vsem tem podobnostim obstajajo tudi pomembne razlike. Morda med najpomembnejšimi je ta, da so bili mnogi Judje del stare evropske elite in so stoletja veliko prispevali k evropski znanosti, filozofiji, glasbi in literaturi, obenem pa so igrali tudi absolutno odločilno ekonomsko vlogo v trgovini, bančništvu in industrijskem razvoju. Prav njihova domnevna delavnost in inteligenca sta bili podani kot dokaza za njihovo grožnjo integriteti in dostojanstvu “pravih Evropejcev”. Muslimani niso nikoli uživali podobnega položaja in so bili povečini omejeni na nižje stopničke evropske razredne družbe. Poleg tega identifikacija muslimanov z religijo nima vzporednic z antisemitizmom, kjer so bili (in so) glavna skrb Judje kot etnična skupina, brez poudarka na njihovem verskem prepričanju (ali njegovi odsotnosti). Kulturni stereotipi, ki jih pripenjamo muslimanom, so druge vrste kot tisti, ki jih antisemiti povezujejo z Judi. Muslimane vidijo kot srednjeveške, nazadnjaške, nasilne in avtokratske, medtem ko so Judje prikazani kot varčni, pametni in pohlepni. Judov je malo po svetu, muslimanov veliko. Posledične oblike paranoje se ustrezno razlikujejo: medtem ko antisemitizem cveti na strahu pred neke vrste rakom, ki hrbtenico evropske kulture razjeda od znotraj, islamofobija svari pred nekakšnim cunamijem, kjer bi se lahko »mi« utopili v morju plodnih vpadajočih muslimanov. Demografske projekcije, osnovane na lažnih statistikah, so priljubljene med mnogimi ksenofobi, a bolj med islamofobi kot antisemiti. Zares, tudi izraelski rasisti uporabljajo demografijo za upravičevanje kršenja človekovih pravic Palestincem. (To je dejstvo in njegovo izrekanje me ne naredi za antisemita, prav kakor me omenjanje pomanjkanja demokratičnih inštitucij v večini muslimanskih držav ne naredi za islamofoba). Njihovi stereotipi se razlikujejo, kakor se tudi pripovedi, toda osnovna zgodba je enaka in z njo tudi moralno sporočilo: oblegani smo in kdor to zanika, je bodisi zgolj naiven ali pa polnokrven izdajalec. Gre za nas proti njim in soočeni s svojim potuhnjenim in zvitim sovragom moramo pozabiti na svoje razlike in stopiti skupaj. V slogi je moč. Nevednost

je blaženost. ▪

Utrinki dediščine I. KATARINA KOGOJ

aprilu in maju bo v sklopu EPK več dogodkov razgrinjalo etnološko in kulturno dediščino vzhodne kohezijske regije, Slovenije in širšega evropskega prostora. Širše okolje, v katerem se bodo vrstili dogodki, je naravno in kulturno izjemno pestro, saj vzhodna kohezijska regija leži na prehodu iz alpskega v panonski svet in je zaradi tega intenzivno prežeta z različnimi krajinami. Kakor se spreminja krajina, tako se spreminjajo navade človeka, ki se odražajo v arhitekturi, obrteh, vzgoji kultur, jeziku in še v marsičem drugem. Navkljub na nekaterih predelih močnemu poseganju v naravo je ta še vedno izjemno privlačna in raznolika.

MAPIRANJE – NARAVNA DEDIŠČINA

»Štajersko-prekmursko bučno olje ima geografsko zaščiteno poreklo zaradi dolge tradicije pridelovanja. Štajerska je poznana po dobrih vinih in morda malo manj kot dom edine avtohtone pasme kokoši v Sloveniji – štajerske kokoši« Na Koroškem ima gora Peca izjemen pomen, tako zaradi naravnih danosti kot z njo povezane kulturne dediščine, in veliko identifikacijsko vlogo. Najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji je življenjski prostor tipičnih visokogorskih rastlin in živali, ki jih dalje proti vzhodu ni več mogoče srečati. Skrivnostno domovanje spečega kralja Matjaža je zanimivo tudi z geomorfološkega in geološkega vidika. Od daleč ne da slutiti, da Pecino apnenčasto površje, prepleteno s kraškimi pojavi, pod seboj skriva z minerali in kamninami bogato osrčje, ki je več stoletji predstavljalo ekonomsko gonilno silo tega prostora. Rudnik v Mežici je bil v uporabi več kot tristo let, kar je pustilo znaten pečat v okolju. Od leta 1994 Rudnik svinca in cinka Mežica ne služi več svojemu prvotnemu namenu, saj je bil spremenjen v turistični rudnik in muzej. V njem se lahko seznanimo z mineralno bogatostjo Pece in nekdaj močno razvito rudarsko dejavnostjo ter se s kolesom zapeljemo po rovih. Pod južnimi stenami Pece se nahaja Krajinski park Topla, ki je zanimiv tudi zaradi slikovite arhitekture domačij. Koroška danes v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami izstopa po velikem številu raznovrstnih rokodelskih obrti.

foto VANJA BUČAN

Perger, ena najstarejših medičarskih in svečarskih delavnic, ki ima že več kot dvestoletno tradicijo, je nastanjena v starem mestnem jedru Slovenj Gradca. Med novejšimi in najodmevnejšimi rokodelskimi produkti tega prostora (pa tudi Slovenije nasploh) so unikatni, čipkasto oblikovani porcelanasti izdelki znamke Catbriyur. V nasprotju s krhkim porcelanom je koroška kuhinja krepka, in če se vas poloti lakota, jo potešite z »mežerli« ali skuto s čebulo in bučnim oljem ter kozarcem jabolčnega mošta – nizkoalkoholne pijače, ki je v deželi, kjer trta ne raste, nadomestila vino. Bučno olje vas bo spremljalo na Štajersko in v Prekmurje. Štajersko-prekmursko bučno olje ima geografsko zaščiteno poreklo zaradi dolge tradicije pridelovanja. Štajerska je poznana po dobrih vinih in morda malo manj kot dom edine avtoh� tone pasme kokoši v Sloveniji – štajer� ske kokoši. Posebnost Štajerske je tudi Pohorje, ki je edino prakameninsko gorovje Slovenije. V tukajšnjih gozdovih in na širnih tratah je našlo zavetje več vrst ogroženih ptic, kot so ruševec, koconogi čuk in triprsti detel. S Pohorja se preko Slovenskih goric spustimo do nižinske reke Mure in prestopimo v Prekmurje. Poleg štorkelj, prek murske gibanice in nekdaj bele noše ter slamnatih streh skriva Prekmurje v svojih nedrjih še veliko drugega. Ena

takih redkosti tako pri nas kot v Evropi je poplavni gozd. Ta je nekoč poraščal večino nižinskega dela Prekmurja. Skozi čas se je gozd krčil zaradi potrebe po obdelovalnih površinah in zaradi regulacije vode. Čeprav redki, so poplavni gozdovi izrednega pomena za več vrst živih bitij in tudi kot zadrževalniki visokih voda, ki varujejo pred poplavami. Mokrišča ob Muri so dragocen življenjski prostor vodnih ptic in dvoživk. Med slednjimi je zanimiv plavček ali barjanska žaba, katere samčki se v času parjenja intenzivno modro obarvajo. V velikonočnem času je v Prekmurju pomembna tudi rdeča barva, ki daje ime remenkam oz. rumenkam, rdeče obarvanim velikonočnim pirhom. »Rúmen« v prekmurskem narečju namreč pomeni rdeč. V rokodelski paleti najdemo tudi črno barvo, ki je značilna za črno keramiko, katere skrivnost tiči v načinu žganja. Barvitost okolja se pozna tudi v lokalni kuhinji, kjer se ni mogoče izogniti bograču in bujti repi. Z geografskim poreklom se baha izvrstna prekmurska šunka; drugod po Sloveniji manj poznani, a vendar velika posebnost Prekmurja, so še »dödöli«. ▪

16 17

URBANE BRAZDE

Prebuditi Slovenske gorice za trajnostno lokalno preskrbo PREMISLEK IN POGOVORE S PRIDELOVALCI SO ZAPISALI ČLANI ZADRUGE DOBRINA, KI JE KONEC LETA 2011 ZAŽIVELA IZ PROGRAMSKEGA SKLOPA URBANE BRAZDE V SKLOPU EPK

S ŽETEV

foto VANJA BUČAN

ŽETEV

foto VANJA BUČAN

lovenske gorice so bile že v 18. in 19. stoletju prepoznavne po številnih travniških sadovnjakih ter kakovostnih jabolkih, vinu in drugih izdelkih, ki so jih kmetje vozili in prodajali daleč naokrog, tudi na kraljevski dvor Habsburžanom. Skozi razvoj kmetijske politike v drugi polovici prejšnjega stoletja so se razširile monokulturno naravnane kmetije z industrijsko podprtim kmetovanjem, osnovane na živinoreji, polja pa so postala poligon za čim večje donose na hektar. S svojim gričevnatim svetom so reliefno pogojene, zato že tedaj niso mogle vstopati in konkurirati največjim pridelovalcem ter kasneje gigantskim monokulturnim pridelovalcem iz evropskih držav, ki krojijo ceno na trgu – tudi ceno ekološke hrane. In gorice so se ustavile, zaostale, kot prenekateri drugi deli Slovenije. Postale so otok nekje vmes, med Prekmurjem in Podravjem, med pridelovanjem, opuščanjem kmetij in zaraščanjem obdelovalnih površin. Danes ugotavljamo, da je prav ta stagnacija v razvoju kmetijstva Slovenske gorice ohranila blizu naravi in je zato to območje manj obremenjeno s pesticidi, tla bolj rodovitna in

ŽETEV

foto VANJA BUČAN

URBANE BRAZDE

pridelava bolj ekološka. �� Prav ohranjena, s težkimi kovinami in pesticidi neobremenjena območja nam zdaj ponujajo možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj trajnostno naravnanega kmetovanja. Tukaj moramo iskati potenciale za ohranjanje kmečkih domačij ter socialno varnost kmečkega in podeželskega prebivalstva s povečanjem lokalne preskrbe. Preskrbo je treba najprej povečati na samem podeželju, na kmetijah in na še obstoječih polkmetijah, ki so svoje površine zavrgle in jih oddale v najem velikim pridelovalcem ali jih pustile zarasti. Šele z novim zagonom podeželja se lahko preskrba okrepi tudi za prebivalstvo širšega območja in za tisto v urbanih središčih. In šele potem bo možnost, da se prehranska varnost zagotovi tudi na nacionalni ravni. Naslednji korak pri razmišljanju razvoja Slovenskih goric pa mora biti usmerjen k potrošnikom, da bodo znali prepoznati prednosti pridelkov in izdelkov iz svoje bližine in se bodo srečevali s tistimi, ki orjejo njive in negujejo pridelke, z ženami, ki pečejo dišeč domač kruh in gibanice, z vinarji in sadjarji, malimi obrtniki, zeliščarji itn. Predvsem bomo morali na celotnem območju Slovenije še veliko narediti glede izobraževanja potrošnikov o prednostih domače, sezonske, žive hrane na eni in pridelovalcev o skupnem nastopu na trgu ter sonarav nem kmetovanju na drugi strani. Pred nami so veliki izzivi, pravijo tudi člani v zadrugi Dobrina, s katerimi se intenzivno pogovarjamo o izzivih in prihodnosti. Nova članica zadruge Dobrina, Sonja Nekrep, je že drugo leto vpisana v ekološko shemo kakovosti. �� Za ekološki način kmetovanja se je odločila, »ker se zavedam, kako pomembna sta varovanje okolja in sonaravni način življenja. Ker v posesti nimam velikih površin, imam več možnosti za ekološko pridelavo, hkrati pa ta zahteva tudi biodinamični pristop za učinkovito pridelavo in varstvo rastlin. Tržni trendi kažejo, da se povečuje povpraševanje po ekoloških pridelkih, saj so ljudje vedno bolj osveščeni o zdravem načinu prehranjevanja – zdravje, lepota in domače pa spet postajajo vrednota. Tudi pritiski proti množični industrijski predelavi in gensko spremenjenim pridelkom se stopnjujejo, kar je spet dobro za nas, ekološke pridelovalce hrane. Priznati moram, da je tudi z vidika subvencij ugodneje kmetovati ekološko, saj imamo možnost črpati višja sredstva kakor ostali, ki so v konvencionalnem ali integriranem kmetijstvu. Navsezadnje moramo priznati, da so potrošniki pripravljeni plačati višjo ceno našim pridelkom kakor ostalim, ki nimajo znaka bio ali eko!« Vendar na poti ekološkega kmetovanja pogosto stojijo tudi prepreke. »Na sadnem drevju so se v mojem sadovnjaku pojavili številni škodljivci, ki sem jih morala zatirati s povsem novimi načini in sredstvi. Znanja in izkušnje kmetijskih svetovalcev na naših inštitutih so bila skopa, saj uveljavljene prakse praktično ni bilo. Iz tujine pridobljene informacije pa mi niso povsem pomagale, saj gre pri vsaki pokrajini za specifike, tako da sem se morala več ali manj znajti sama, delati številne preizkuse, kar pa je seveda predstavljalo določeno škodo, ki sem jo utrpela in tudi sama nosila. Je pa še vrsta drugih težav. Ponudba ekoloških sadik, semen in sredstev za varstvo rastlin je majhna, zato se srečujemo z omejeno globino in širino asortimenta. Input ekološkega kmeta je visok, saj so cene surovin, ki jih potrebujemo v ekološkem kmetovanju, visoke. Kar se tiče dodane vrednosti, je ‘krvavo dodana’, saj zahteva ogromno fizičnega in umskega dela. Priznati moram, da če ne bi imela redne službe z nadpovprečno plačo, se ekološkega kmetijstva

DOBROTE ZADRUGE DOBRINA foto VANJA BUČAN KJE IN KAKO DO NJIH SI OGLEJTE NA STRANI 2

ne bi mogla iti, ker ga enostavno ne bi mogla sofinancirati.« Kje vse tičijo razlogi za propadanje tradicionalnih kmetij v Slovenskih goricah in kakšna bi lahko bila rešitev, se v zadrugi Dobrina pogovarjamo iz dneva v dan. Marija Bezjak trdi, da je največji problem v tem, »da se kmetom enostavno ne splača kmetovati, saj se izdelki težko prodajajo in ne dosegajo pri merne cene. Rešitev bi lahko bila v tem, da bi država omejila ali obdavčila uvoz, za same kmetovalce pa znižala davek in s tem omogočila, da se tudi manjše kmetije prijavljajo na javne razpise za nepovratna in druga sredstva.« Pridelovalec zele njave Damijan Slaček poudarja prenizek zaslužek kmetij, »saj kmetje ne sledijo spremembam trga in povpraševanju in si posledično ne morejo ustvariti dodatnega zaslužka. Na trgu se zahteva velike količine, mali pridelovalci jih ne moremo dosegati.« Aleksandra Žugman izpostavi tri vidike pro blematike podeželja: »Ker mlajše generacije ugotavljajo, da je za vložen trud plačilo prenizko, si raje poiščejo zaposlitve izven kmetijskih panog. Kmetije, ki danes še niso na trgu, so premajhne – tako v pestrosti kot tudi v količinah pridelane hrane. Problem je pa tudi v tem, da kmetje pogosto nimajo časa, da bi lahko čez dan na tržnici prodajali, kar so ustvarili, saj kmetija zahteva gospodarja na posestvu.« Kaj pa država? Da bi slovenska kmetijska politika lahko šla v pravo smer, bi morala po besedah Sonje Nekrep »zagotavljati in spodbujati pridelavo in predelavo na naši zem lji vzgojenih in pridelanih kultur ter zaščititi, razvijati in pospeševati naše avtohtone sorte. Čim hitreje je treba preiti iz konvencionalnega in integralnega načina kmetovanja v ekološko in biodinamično kmetovanje. Vlagati moramo v razvojne in raziskave, v inštitute, ki bodo služili kot kakovostna podpora kmetu in predelovalcu hrane ter nameniti več denarja za subvencije za ekološko kmetovanje. Na koncu bi bilo treba še podpreti marketinške programe, ki so namenjeni trženju ekoloških pridelkov in osveščanju naših potrošnikov.« Marija Bezjak in Damijan Slaček poudarjata, da bi moralo ministrstvo spodbuditi tudi razpise in financiranja za male pridelovalce, s čimer bi prav tako zavarovali pestrost in bogastvo tradicionalnih kmetij. Aleksandra Žugman pa dodaja, da so postopki za pridobitev financiranja prezapleteni, preobsežni in da so financiranja prevelika, zato se pridelovalci sami na razpise ne morejo prijavljati, saj bi za to potrebovali pomoč strokovnjakov. ▪

Več na www.brazde.org, kategorija Trajnostna lokalna preskrba

18 19

MAPIRANJE – KULTURNA DEDIŠČINA

LESENA SKLEDA »OLIVKA I«

avtor TSCHERTOU LORENZ, AVSTRIJA foto TOMO WEISS

KOROŠKI LAJNARJI

Utrinki dediščine II.

Od festivala se lahko nadejamo kančka nostalgičnosti in obilo zanimivosti. Najradovednejši bodo morda dobili vpogled v srce lajne in si pobliže ogledali meh, piščali in »trak« – rolico perforiranega papirja, na kateri je zapisana glasba. KATARINA KOGOJ Da bo glasbeni izbor pester, je zagotovljeno, saj obstajajo trakovi z različnimi glasbenimi zvrstmi, Peter Rudl ima na razponu med Koroško primer med drugim trak s tremi pesmimi in Prekmurjem se bodo skupine ABBA. od aprila naprej odvijali dogodki, ki bodo prepletali kul� Lajnarski festival časovno sovpada s projektom Art@Craft Europe 2012, kar je turo z naravo in tradicionalna dodaten razlog, da v aprilu in maju obiznanja z novimi navdihi. ščete Slovenj Gradec. Na 19. bienalni rokodelski razstavi z mednarodno udeležbo Art@Craft Europe 2012 bodo v Koroški galeriji likovnih Na prvem mednarodnem Lajnarskem fe- umetnosti v Slovenj Gradcu razstavljali stivalu pri nas se bodo predstavili doma- rokodelci iz Slovenije in dvanajstih držav či lajnarji in lajnarji iz Švice, Francije ter Evropske unije. Razstavo si bo mogoče Češke. V Slovenj Gradcu bodo nastopali ogledati med 18. aprilom in 31. majem, 18., 19. in 22. aprila, med 20. in 21. aprilom v sklopu le-te bo organiziran tudi pester pa bodo gostovali v Mariboru in Velenju. spremljevalni program. Lajnarjev se danes ne sliši in vidi prav Na razstavi predstavljeni izdelki bodo pogosto, saj je po drugi svetovni vojni ta izražali svojo lokalnost tako skozi umepoklic skoraj zamrl. Inštrument, ki naj tnostne kot izdelovalne prvine, a obenem bi izviral iz 17. stoletja, je nekoč imel ve- utirali odtise istovetnosti evropskih regičjo veljavo, saj so zanj pisali glasbo tudi onalnih kultur. Mojstri se pri izdelavi izimenitni skladatelji, kot so Bach, Mozart, delkov poslužujejo naravnih materialov Handel in Beethoven. Konec 19. stoletja iz lokalnega okolja in prepletajo zgodojo je začel izrinjati gramofon, po drugi vinska znanja obdelave s sodobnim estetsvetovni vojni se je pri nas lajnarstvo inskim izrazom. Nesnovna dediščina, ki se terpretiralo kot beračenje in je bilo zato s tem ohranja in razvija, daje izdelkom prepovedano. Od leta 1988 je lajnarstvo v dodatno globino in vrednost ter skozi Sloveniji spet dovoljeno, vendar pa je izu- svoj izraz spodbuja identifikacijo z njimirajoč poklic, pove koroški lajnar Peter mi in prostorom, kjer so bili ustvarjeni. Rudl. Posebnega zanimanja za lajnanje Način pridobivanja in obdelava materiala med mladimi ni ne pri nas ne v tujini, če- težita k sonaravnemu in trajnostnemu prav je tam neprimerno bolj razvito, kot razvoju, kar žlahtni prostor. pravi. »Res pa je tudi, da moraš imeti čas, Program, ki se bo odvijal ob razstavi, da lahko hodiš na festivale v tujino, ‘pen- je vsebinsko bogat in izdelan. V sklozionisti’ pa naj bi ga imeli, čeprav je včasih pu projekta bo vzporedno potekala res hudo s časom, saj veste, ‘penzionisti’ Razstava ročnih in umetniških del čla� nov Zveze delovnih invalidov Slovenije, nimajo nikoli časa,« še prešerno doda.

foto OSEBNI ARHIV

ki bo letos prvič mednarodno obarvana, saj se s svojimi izdelki predstavljajo tudi člani invalidskih društev iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na dan otvoritve, 18. aprila, bo v starem mestnem jedru Slovenj Gradca potekal rokodelski festival, kjer bodo razstavljali in prodajali rokodelci iz Slovenije in Avstrije. Nekateri bodo že na dan otvoritve predstavljali svoje znanje, veščine in spretnosti, sicer pa bodo za obiskovalce med 19. in 27. aprilom v Koroški galeriji likovnih umetnosti predstavitve postopkov izdelovanja rokodelskih izdelkov. Pet predstavitev se bo odvijalo v maju, na rokodelskih srečanjih z mojstri pa boste lahko preizkusili svoje spretnosti in se naučili novih veščin. Svoja vrata bodo odprle tudi delavnice, organizirana bo mednarodna konferenca, kjer bo govor o izzivih rokodelskih dejavnosti v Evropi, pohod po Poti domačih obrti in še mnogo drugega. V Murski Soboti se bo od julija do avgu� sta odvijal projekt Moje mesto, v sklopu katerega bodo potekale različne delavnice za otroke. Ob sobotah bodo lahko otroci v središču mesta sodelovali v pouličnem teatru, uživali ob glasbi in plesu ali se smejali ob klovnskih in gledaliških predstavah. Svojo kreativnost in domišljijo bodo lahko izražali na nedeljskih delavnicah, na katere vabijo tudi njihove starše. Dogajanje se bo takrat preselilo v zeleno okolje mestnega parka, s čimer želijo spodbuditi obiskovalce k uporabi teh površin za različne priložnosti. Poletje v Mojem mestu želi otrokom posredno približati dediščino mesta in razvijati možnosti preživljanja prostega časa v njem. Otvoritveni dogodek bo družinski piknik 12. maja, za podrobnejše informacije o programu pa bo treba spremljati spletno stran Zavoda za kulturo, šport in turizem Murska Sobota in druge medije. ▪

1 NASLONJAČ, 1956, NIKO KRALJ ZA STOL KAMNIK (Z ALPOS ŠENTJUR PRI CELJU) last NMS foto NMS – T. LAUKO

2 ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE, 1968–1970, ALBERT KASTELEC ZA ISKRO ELEKTROMEHANIKO KRANJ 1

last NMS foto ARHIV DRUŠTVA OBLIKOVALCEV SLOVENIJE

Slovensko industrijsko oblikovanje v drugi polovici 20. stoletja

3 CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA, 1979, JANI BAVČER S SODELAVCI ZA FRUCTAL AJDOVŠČINA foto SPLETNA STRAN TOVARNE

4 OSNUTEK VZORCA ZA TISK NA UMETNO SVILO, 1961, STANKA LOZAR ZA MTT MARIBOR last STANKA LOZAR

MAJA LOZAR ŠTAMCAR

o tragičnih štiridesetih so se slovenski oblikovalci, arhitekti, likovni umetniki in absolventi ljubljanske umetnoobrtne šole, prvič združeni v zelo aktivnem Društvu, zagnano znova lotili dela. V korenito novih družbenih razmerah je unikatna in umetniška plat oblikovanja morala stopiti v ozadje, vsa pozornost je bila usmerjena v industrijsko proizvodnjo in oblikovanje. Počasi so se v senci težke industrije, predelave kovin, strojegradnje, vozil ter lahke industrije, kemičnih in živilskih tovarn začele množiti tudi tovarne blaga za vsakdanjo rabo, najprej za izvoz in nato za domači slovenski in jugoslovanski trg. Predvsem sta ostajali najpomembnejši že iz časa med svetovnima vojnama razviti lesnopohištvena in tekstilna industrija, takoj za njima pa v Sloveniji prav tako tradicionalne steklarska, keramična, usnjarska, tiskarska in končno še elektrotehnična industrija. Predvsem se je kot industrijsko središče razvil Maribor. Oblikovanju izdelkov se je obotavljajoče pridružilo tudi snovanje grafičnih tržnih sporočil, začenši z reklamno kampanjo za Cockto in embalaže. Poslovnokomercialne sejme pohištva, embalaže, strojev in mode, ki so se od leta 1955 odvijali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so spremljali grafično oblikovani plakati in katalogi. Tovarne so si omislile svoje znake (npr. S. Abe za Iskro) in kmalu tudi celostne podobe (Zmaj, Mercator, Krka, Utok, Slovenijales). Založbe so imele tako

kot v predvojnem razcvetu za opremo knjig, revij in časopisov na voljo vrsto nadarjenih oblikovalcev. Najboljše rešitve so bile na ogled na skupinskih razstavah Društva oblikovalcev po Sloveniji in Jugoslaviji Stanovanje za naše razmere ter Umetnost in industrija v Beogradu, na zagrebškem velesejmu, ljubljanskih Bienalih industrijskega oblikovanja, na milanskem trienalu in drugih mednarodnih razstavah, tudi v okviru ICSID in Icograda, na razstavah posameznikov in posameznih področij. Razvoju je bilo mogoče slediti v strokovnih revijah Arhitekt, Sinteza, Maneken, Les, v časopisju, razstavnih katalogih Bio ter poljudnih revijah Naša žena in Naš dom. Velika večina industrijskih oblikovalcev se

je šolala doma, zlasti na šoli za arhitekturo pri prof. E. Ravnikarju, od leta 1979 na katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovno-tehniške fakultete in od leta 1984 na katedrah industrijskega in grafičnega oblikovanja Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, redki tudi v tujini. V prvi polovici 20. stoletja so mnoge tovarne v Sloveniji zaposlovale izšolane oblikovalce in v drugi polovici stoletja so nekatere skušale s to prakso nadaljevati, tudi v povezavi z gradbenim razmahom. Najvidnejša tovarna notranje opreme za dom in javne stavbe v Sloveniji in Jugoslaviji je bila vso drugo polovico stoletja tovarna pohištva Stol. Ker je posrečeno kombinirala znanje in izkušnje iz prve polovice stoletja s pametnim vodstvom in izjemnima oblikovalcema N. Kraljem in B. Uršičem, je na področju sedežnega in pisarniškega pohištva zagotavljala tako največjo kvantiteto kot vsestransko kvaliteto. V izvoz je šlo najprej pohištvo iz tovarn Stil, Brest, Meblo, Lipa, Alples, Javor, Svea in drugih. V sedemdesetih so te tovarne nastopale pod skupno znamko Slovenijales. Za domači trg so bile ves čas najpomembnejše dostopne cene, zato je

Živimo z lesom (razstava umetnin iz lesa) Lesena doba človekove zgodovine se je začela s prvo palico ali gorjačo v njegovih rokah in se bo končala z njegovim zadnjim lesenim domom. O skupnem potovanju človeka in lesa skozi čas pričajo mnoga razpela ob poteh, kmečke mize, bogato okrašene skrinje, rezljani vhodni podboji in okrašena vrata ... Vse to nastaja tudi danes, le da današnje rezbarske mojstrovine premalo poznamo. Da bi popravili napačne vtise in predstave, člani slovenskega Združenja rezbarjev in oblikovalcev lesa že desetletje pripravljajo pregledne rezbarske razstave. Letošnjo bodo posvetili Evropski prestolnici kulture ter med 9. majem in 2. junijem v prostorih na Koroški cesti 8 razstavili svoja najnovejša in najboljša rezbarska in kiparska dela. Za evropsko razsežnost bodo poskrbeli rezbarski mojstri iz Madžarske, Slovaške in Avstrije, ki se bodo na razstavi pridružili svojim slovenskim kolegom.

09. 05. – 02. 06., Koroška cesta 8 (K8), Maribor

20 21

MAPIRANJE – KULTURNA DEDIŠČINA

bilo pohištvo večinoma izdelano iz vezanih plošč in iverk. Slogovno so prevladovale standardizirane kubične forme, ki so jih kupci lahko sestavljali v predlagane garniture. V devetdesetih letih so začela vznikati manjša zasebna podjetja, ki so se v povezavi s priznanimi in mladimi, pogosto družinsko povezanimi oblikovalci, podala iskat nova pota. Za tekstilne tovarne v Kranju, Mariboru in drugje po Sloveniji in Jugoslaviji so oblikovalke Vzorčnega ateljeja v Ljubljani pod okriljem Tekstilnega inštituta v Mariboru po vodilnih italijanskih modnih trendih snovale izvirne vzorce za tisk na metražo iz bombaža in umetne svile. Sčasoma pa se je proizvodnja tekstilnega blaga popolnoma podredila navodilom tujih kupcev. Ustanovljenih je bilo nekaj tovarn konfekcije s hišnimi oblikovalci (npr. Mura in Kroj). Posebno so se na sejmih mode poudarjale pletenine iz Almire, Angore in Rašice ter usnjeni izdelki iz Toka, Industrije usnja Vrhnika in Konusa. Za Zlatarno v Celju je snovalo nakit več oblikovalcev (npr. S. Randl). Blago za notranjo opremo je bilo predvsem tkano, in sicer v Eksperimentalni tkalnici, pozneje Ideji, Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani, v Velani in IBI. Posode za dom in gospodinjstvo so izdelovale steklarne, keramične in kovinarske tovarne. Steklarni v Rogaški Slatini in Hrastniku sta ves čas sodelovali z znanimi oblikovalci. Tehnični predmeti in električni gospodinjski aparati so bili deležni posebne pozornosti naših oblikovalcev že od prvih posamičnih zasnov U. Vagaje in S. Križaja za ljubljansko Tovarno pisalnih strojev v petdesetih do Armalovih pip Roka Kuharja v devetdesetih. Iskra s sedežem v Kranju in lastnim oblikovalskim ateljejem je postala največja tovarna v Sloveniji, ki je izdelovala vsestransko, tudi oblikovno prvovrstne električne in elektronske aparate za profesionalce in dom, na kar je pozitivno vplivalo sodelovanje z nemškima firmama Braun (z oblikovalcem H. Ramsom) in AEG ter italijansko Girmi. Tudi tovarna Gorenje je v proizvodni proces vključevala oblikovalce, npr. V. Pezdirca in J. Smerdelja. V devetdesetih je vse več oblikovalcev začelo delati doma ne samo za že uveljavljene tovarne, ampak tudi z mladimi zasebnimi podjetji. Več in več se jih je prvič lahko uveljavljalo tudi pri tujih naročnikih, npr. P. Černe za švicarskega izdelovalca snežnih desk. Izdelovanje športne opreme je pri nas sicer povezano predvsem s tovarno Elan in Alpino in predvsem z gimnastiko, smučanjem in planinarjenjem, v katerih smo se kot narod lahko na tekmovanjih ponašali v svetovnem merilu in hkrati sami

množično uživali v prostem času. Posebno skrb so naše oblasti posvečale otrokom in v tem smislu je nastala trgovska oznaka dobra igrača. Kljub nespodbudnemu okolju planskega gospodarstva z odsotnostjo konkurence, s pomanjkanjem sodobnih materialov in strojev, z neizobraženimi direktorji, ki so se v svoje vrste otepali sprejeti umetniške oziroma oblikovalske kolege, z nestimuliranimi delavci, nezahtevnimi kupci in trgovinami s skromno izbiro se je tudi v ustvarjalni samoizolaciji vedno znova rojevala nadarjenost, ki je pripeljala do izvrstnih zamisli. Večina jih nikoli ni prešla dolge poti do končnega izdelka, a so v petih desetletjih iznajdljivi mojstri, ki so obvladovali tehnike in materiale, vendarle vdihnili življenje mnogim izvrstnim funkcionalnim, trpežnim, praktičnim in elegantnim izdelkom, ki so pomagali dvigovati kulturno raven našim domovom, širšemu okolju in družbi v celoti. ▪

OLJENKE foto POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ ORMOŽ (B. FARIČ)

Ex oriente lux Naj bo luč!

Mednarodni kongres in razstava svetil

Samoprispevek – K 67 Modularni kiosk K 67 je mednarodno priznan industrijski izdelek, ki je v štirih desetletjih zaznamoval in posodobil naša urbana okolja. Samoprispevek pa je pojem, ki obuja občutek sodelovanja in pripadnosti. V seštevku nastane projekt SAMOPRISPEVEK – K 67. To je prostor in projekt s pridihom urbane nostalgije, ki pogleduje v čas in dosežke, ki še niso bili ovrednoteni. Avtorska postavitev Polone Maher in Tanje Radež bo topla rekonstrukcija spominov, ki bo še živeče generacije opomnila na polpreteklo zgodovino vsakdanjega življenja. V ospredju ne bo vrednotenje, temveč zbirateljstvo in iskanje, ohranjanje in osveščanje o vrednotah, občutkih, barvah in okusih, ki v zadnjih letih pospešeno končujejo na kosovnih odpadih in smetiščih. ▪

Projekt bo odprt 21. aprila ob 19. uri na Glavnem trgu v Mariboru.

Na Ptujskem gradu se bo med 15. in 19. majem odvijal IV. Mednarodni kongres zveze raziskovalcev svetil. To pomeni, da bodo številni slovenski in tuji referenti pripravili predavanja na temo svetil ter da sta predvideni dve ekskurziji za udeležence, in sicer celodnevna ekskurzija v druge slovenske kraje in muzeje ter ekskurzija v vzhodni del Slovenije in Prekmurje. Med potekom kongresa bo organizirano vodstvo po muzejskih zbirkah in po mestu. Sestavni del kongresa je tudi priprava razstave »Luči in svetila skozi čas« v sodelovanju z drugimi tujimi in slovenskimi muzeji ter izdelava filma. Zaupana organizacija IV. Mednarodnega kongresa ILA pomeni za Pokrajinski muzej Ptuj Ormož ponovno priznavanje visoke strokovne ravni, ob enem pa je to priložnost za spoznavanje spomenikov in drugih znamenitosti Ptuja z okolico. Na treh dosedanjih kongresih so sodelovali strokovnjaki iz različnih držav (Evropa, Amerika, Bližnji Vzhod), ki so obravnavali svetila z območja nekdanjega Rimskega cesarstva. ▪ Več o IV. Mednarodnem kongresu Zveze raziskovalcev svetil na: www.ex-oriente-lux.si

15. – 19. maj 2012, Ptujski grad

MAPIRANJE MARIBORA – KLJUČI MESTA

Mestni odri

Obujanje mestnega življa skozi preteklost in sedanjost ŽIGA BRDNIK

rogramski sklop Ključi mesta bo v središču Maribora v najtoplejših mesecih leta obudil mestno dogajanje z odri na prostem, ki bodo obiskovalcem ponu jali v prvi vrsti kvalitetno in žanrsko raznoliko glasbo ter širšo kulturno izkušnjo pres tolnice ob Dravi. Ponovno bodo zaživela kulturna vo zlišča iz preteklosti, kot sta Židovski trg in Lent ob stari trti, programsko pa bodo obo gatene ključne točke druženja meščanov v sedanjosti.

Županov oder

Ideja o Županovem odru prijateljstva se je porajala ob dobrih odnosih Maribora s pobratenimi in prijateljskimi mesti, zato se bodo na Lentu na odru ob Hiši stare trte vsako nedeljo od aprila do septembra s svojo reprezentativno glasbeno vsebino predstavila vsa prijateljska mesta Maribora, predvsem s prostora nekdanje Jugoslavije, pa tudi od drugod iz Evrope.

Oder Poštna

Najmanjši, a nikakor ne najmanj pomemben bo Oder Poštna na promenadi mariborskega salonsko-kofetkarskega življa v Poštni ulici. Različne avdiovizualne instalacije bodo ustvarile virtualno koncertno območje, v katerem bodo svoje mesto našli predvsem glasbeniki, ki ustvarjajo lounge in ambientalno glasbo. Prav na tej ulici, ki je mnogim Mariborčanom še posebej pri srcu, bo najlaže začutiti sodoben utrip mesta in njegovo zvokovno sprostitev, poimenovali pa bi ga lahko kar »terasa 21. stoletja«.

Oder Židovski trg

Zdaj predvsem galerijsko obarvan Židovski trg bo namenjen koncertom glasbe sveta. Slednja je samostojno ali v simbiozi z ostalimi popularnimi žanri dosegla status kulturnega atašeja, ki presega politične, gospodarske in družbene kategorije ter v svojem poslanstvu bistveno oživlja neminljivo kulturno dediščino in hkrati sooblikuje prihodnost. Na enem najlepših trgov v Mariboru pa bo ob sobotah ponovno zaživel tudi Stari Kramarski, zbirateljski sejem starin, umetnin in rabljenih stvari, ki ga je promotor mariborske mestne kulturne in turistične identitete Boris Šinkovič tukaj organiziral leta 1984. Prvič bodo stojnice trg napolnile pred Svetovnim dnem knjige, 21. aprila, sejem pa se bo sklenil na praznik mesta Maribor 20. oktobra.

Oder mladih

V okviru EPK 2012 se bodo v maju in juniju ob petkih odvijali tudi manjši koncerti in spremljevalni program z naslovom Oder mladih. Pet petkov od 11. maja do 8. junija bo na trgu Leona Štuklja potekalo popoldansko dogajanje, ki ga bodo večinoma zapolnile glasbene skupine mariborskih srednjih šol. Oder bo hkrati promoviral tudi Evropsko prestolnico mladih, naziv, ki ga bo Maribor nosil prihodnje leto.

Oder Štajerc

Glede na program, ki ga bo ponujal, bi Oder Štajerc na Vetrinjski ulici tik ob sedežu zavoda Maribor 2012 lahko poimenovali tudi Ljudski oder. Na njem se bodo zvrstili big bandi, dixie bandi, pihalne godbe in folklorne skupine. Patina, ki se drži dixie in swing glasbe in ki nas vsakokrat znova popelje nazaj v čas velike ameriške gospodarske krize, je še danes predmet številnih zgodovinskih analiz, esejev in člankov. Ob njenem poslušanju se nam vsakokrat znova prikaže vloga glasbe kot katalizatorja in indikatorja vsesplošnega ljudskega stanja duha.

Shakespearov oder

Shakespearov oder pred pubom z enakim imenom vas pričakuje v bližini železniške in avtobusne postaje v Cafovi ulici. Na odru se bodo predstavili 1. in 2. gimnazija s svojimi angleškimi krožki, Konzervatorij za glasbo in balet ter izvajalci projektov Gipsy Night in Unplugged, dogajanje pa bodo popestrili še mladi glasbeniki z repertoarjem iz angleškega govornega področja. Odvijala se bosta tudi sklop dogodkov z umetniki in znanimi osebnostmi iz Anglije ter razstava del ob 200-letnici smrti priznanega književnika Charlesa Dickensa.

22 23

MOBILNI VODIČ

MARIBOR 2012 V programski viziji Evropske prestolnice kulture je bila zapisana želja in hkrati vizija, da interneta pri projektu ne bi uporabljali zgolj kot običajno sredstvo za predstavitve in promocijo, temveč da ga je treba nadgraditi v nič manj kot samostojno programsko entiteto. V današnjem svetu, kjer se digitalna sfera razvija z bliskovito hitrostjo, v veliko primerih pravzaprav ni več mogoča celovita eksistenca realnega brez digitalnega in seveda obratno, hkrati pa digitalna sfera dobiva svoje popolnoma avtonomno in neodvisno življenje. Vse to smo poskušali upoštevati pri snovanju programske platforme Življenja na dotik, ki v osnovi bazira na spletni strani, hkrati pa jo podpira cel spekter različnih sodobnih orodij in tehnologij. Prav v teh dneh se v tem smislu odpira dodatna in nova možnost v smislu uporabniške izkušnje, saj se spletni strani pridružujejo mobilne aplikacije. Mobilne naprave so v smislu tehnološke in uporabniške izkušnje v izrazitem vzponu. Opremljene z množico različnih senzorjev in dodatkov uporabnikom ponujajo številne možnosti. Aplikacija Maribor 2012 je ena od njih in v osnovi predstavlja mobilni vodič po EPK. Nastaja v koprodukciji Življenja na dotik in Spletarta. V tem trenutku je na voljo za platformo Android, v kratkem bo na voljo tudi za platformo iOS (iPad, iPhone itd.). Vključuje koledar dogodkov, izpostavljene dogodke, novice projekta Maribor 2012, vsebine programskega sklopa Življenje na dotik in druge digitalne vodiče po EPK (na primer po projektih Severni sij in Ulični strip, predstavljena so partnerska mesta itd.). Aplikacijo bomo dopolnjevali in nadgrajevali z novimi vsebinami skozi vse leto. Še posebej bi radi izpostavili geolokacijske storitve, ki dajejo informacije uporabniku glede na lokalni kontekst (pozicijo v prostoru). V mobilno aplikacijo so vključene tudi prostorske fotografije Boštjana Burgerja, ki so od nedavnega dostopne tudi na mobilnih napravah. Pri mobilnih aplikacijah je velika pozornost namenjena tudi nadgrajeni resničnosti (ang. augmented reality), kjer je na voljo dodatek za brskalnik layar. Nadgrajena resničnosti omogoča, da se na mobilni napravi prikazujejo informacije, ki so kombinacija informacij digitalnega in fizičnega sveta. Poleg tekstovnega in slikovnega gradiva se bodo v nadgrajeno resničnost vključevali tudi 3D-modeli. Vendar pa je to šele začetek. O dopolnitvah, novih možnostih in nadgradnjah vas bomo sproti seznanjali tako na spletni strani www.zivljenjenadotik.si kot tudi v tiskanih izdajah Življenja na dotik. Aplikacijo si lahko brezplačno naložite tako, da poiščete »Maribor 2012« na Android Marketu. V kratkem bo aplikacija Maribor 2012 na voljo tudi v Applovem App Storu. Dodatek za brskalnik Layar je prav tako na voljo pod imenom Maribor 2012.

foto MARKO KUMER MURČ

Igor Irgolič, hlačni mojster

»Vedno sem provociral« MARKO KUMER MURČ

gor Irgolič, v Mariboru splošno poznan kot »Furgula«, je mari borski posebnež, ki je zaslovel kot izdelovalec »alternativnih« hlač, v katere je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja oblečena polovica Mariborčanov. Ob vrnitvi »legende« v realnost smo naredili z njim kratek pogovor. Začetek legendarne zgodbe naj bi dati ral v čas vaše valete, ko vam je mama kupila blago … Ja, ja. Mama mi je kupila blago, ker mi ni hotela kupiti hlač za valeto. Rekla mi je, naj si grem k svoji stari teti, ki se je pisala Kitzler, zašit te hlače. Gospo Kitzler so poznale vse mariborske dame. Šivala jim je fine obleke, kostimčke, ker je lahko takoj po vojni šla v Avstrijo, čeprav je bila meja še zaprta. Bila je namreč Avstrijka in je lahko prinesla blago. Potem sem šival en teden, vsak dan osem ur. Pa paral in zašil, pa paral in zašil. Na koncu sem jih

MAPIRANJE MARIBORA – MODA

zašil tako, kot mi je pokazala ona, ampak so bile brezvezne, starinske. Ko sem z njimi prišel domov, sem jih sparal in jih na novo sešil tako, kot so se takrat nosile. Nizko, ozko, tako kot zdaj. Moda je bila leta petinšestdeset enaka kot zdaj, samo da materiali niso bili taki. Ko sem prišel s tistimi hlačami v šolo, so jih hoteli imeti vsi. In od takrat šivam hlače. Skoraj trideset let (smeh)!

gimnazija. Tu je bila mariborska špica. Od Glavnega trga po Slovenski pa približno tja do cerkve. Vsak je pokazal, kaj ima novega za obleči. Jaz sem imel vedno »gužvo« s temi hlačami, in potem so bili krojači jezni name. Krojači so delali hlače sedem ur, to je bila norma. Jaz pa sem razvil svoj sistem, tako da so bile hlače narejene v pol ure. Tako da sem »po sili razmer« postal hlačni mojster, kot so govorili nekateri. Še zdaj včasih, ko hodim Modo ste spoznavali verjetno prek naokoli, kdo iz moje generacije pripomni, televizije? »glej, oni tam, oni mi je hlače šival petinSaj smo vedeli, kakšna je moda, a nismo šestdesetega, preden sem šel v vojsko«. imeli možnosti dobiti vsega kot zdaj. Kavbojke smo si šivali sami. Moral si stati Kako je bilo z zaslužkom? zraven, da ti jih ni kdo odnesel. Ali pa jih Šivanje je bilo takrat zelo dober zasluzakleniti. Od zunaj smo dobivali kavbojke žek. Oho, če si naredil deset hlač na dan, samo iz Trsta, riffle in super riffle. Takšne ne samo ene kot krojač. Pa iskan si bil. so nosili Kinksi … Takrat je bilo v Mariboru registriranih čez sto krojačev, ker je bila razvita tekstilna Naša generacija ne pozna več izra industrija in je bilo blaga, kolikor si hotel. zoslovja … Ali je bilo takrat nošenje takih hlač proKinks, generacija Rolling Stonesov, samo vokacija, mogoče celo upor proti politiki? da so bili večji alternativci. Na naslovnici Politično to ni bilo tako hudo. V Rusiji je neke plošče je imel eden izmed njih na bilo to hudo. Za »kavbojke« so jih zapirali sebi hlače, ki so imele spredaj dve zadrgi. in streljali. Pri nas ni bilo tako politično. »Šlic« ni bil na sredi, ampak sta bili dve Pri nas so bili »Beatlesi«. Če je imel kdo zadrgi ob strani … Podobno kot na morna- malo daljše lase, tako, čez uho, je bil lahriških hlačah. Tisto sem potem prekopiral, ko problem. Je pa res, da sem vedno na naredil kroj in začel šivati takšne hlače. nek način provociral. Bil sem pocestnik, Skupaj so bile zašite tam, kjer so druge bi lahko zdaj rekel. Mamo sem imel, nehlače zlikane po črti, ob strani pa niso nehno sem bil na cesti, ukvarjal sem se z imele šiva. Pa spredaj so bile malo prere- napol legalnimi stvarmi. Preprodajal sem zane, tako da so bile spodaj na široko. Ko tudi karte za kino. Takrat je bil kino vselej so mi prinesli hlače, da jih zašijem, sem razprodan, ker še ni bilo televizije. Tako stranke vprašal, kako široke naj bodo spo- smo pokupili dve vrsti in smo zaslužili. daj, pa so mi povečini rekli »kol’ko gre«. To ni bilo nič posebnega. Ker sem imel pri šivanju navadno pomočnika, smo podjetje imenovali Kinks and Kam se je obrnila današnja moda? Company. Pa ne g, ampak k kot »kinky«. Predvsem hlače? Moda dá danes pravzaprav nase, kar hoče, Te hlače so postale dobesedno le je sploh ni. Vsak da nase, kar želi, sploh v gendarne … Mariboru. To ni bilo nikoli neko modno Če v tistih letih nisi imel naših hlač, je mesto. Takrat smo bili »jugoslovanski bilo enako, kot če bi bil danes brez te- Liverpool«, garažnih bandov je bilo ogrolefona. Na dveh šolah so te hlače celo mno. Vsi člani so imeli dolge lase. Naši prepovedali nositi. vzorniki so bili glasbeniki iz Anglije. Eni so bili rockerji, drugi pa mods. Ti so imeli Kako so vas gledali, če ste prišli tako verige in harleyje. oblečeni v nek državni urad, na občino? Jaz sem v tistih časih dva meseca nosil Ste si hlače, ki jih trenutno nosite, škotsko krilo. Če sem tak prišel na urad, sami zašili ali ste jih kupili v »second so vsi utihnili. Takrat je bilo to nekaj ču- handu«? dnega, zdaj greš lahko mimo nag, pa te Hlače, ki jih imam zdaj, sem kupil. Zadnje ne bo nihče čudno gledal … Vedno sem čase si bolj malo zašijem sam, ker na raimel neke provokativne zamisli. Ampak znih sejmih dobim hlače za en evro. Saj to moje šivanje ni bilo krojaštvo. Kako bi imamo tudi tukaj en velik »second hand«. ti rekel, to je bil imidž. Tu na Partizanski, Veš kaj, ljudem je nerodno iti v »second kjer sem šival, je bila čisto blizu Prva hand«. Nerodno jim je, da bi jih kdo videl. ▪

Multi Furgula Dogodek „Multi Furgula“ se bo odvil 28. aprila na zgornjem delu Slovenske ulice pred hišo številka 28. Furgula se bo predstavil v vlogah krojača, didžeja, kuharja in mojstra kramarije. Dogodek, ki ga bo spremljal Radio City, predstavlja tako imenovano živo kulturno dediščino, in sicer tam, kjer biva – na ulici. ▪

Brvi. Modne brvi. Ker je eden izmed ciljev programskega sklopa EPK Ključi mesta oživitev mestnega središča, bo v sodelovanju s trgovinami in lokali s Slovenske ulice, Grajskega trga in Vetrinjske ulice izvedena modna revija na ulici. Ličenje in friziranje modelov bo potekalo javno, kar bo obiskovalce še dodatno pritegnilo. Modeli bodo modna oblačila in modne dodatke bližnjih trgovin predstavili na modni brvi, ki bo postavljena pred trgovinami. Gledalci se bodo lahko kar na ulici seznanili z modnimi smernicami in aktualnimi modnimi dodatki, kot so očala, pasovi, torbice in nakit. Sprehode modelov po modni brvi bo spremljal komentar moderatorja, ki bo gledalcem predstavljal aktualne modne trende. ▪

12. 05. 2012, ob 10h, Maribor, Grajski trg

KULTURNE AMBASADE

Luca Missoni oblikovalec

»Včasih se stvari zgodijo, vendar je vprašanje, če si nadarjen in sposoben, da jih izpelješ.« LUCA MISSONI foto MP PRODUKCIJA

NATAŠA KOS

issoni je na področju ob likovanja eno izmed najbolj znanih, priljubljenih in na grajenih imen v svetu. Neponovljivi geometrijski dizajni, patch-work žakar tkanine ter širok razpon vzorcev in tkanj so oblikovali blagovno znamko, ki je z estetskimi in tehničnimi inovacijami za zmeraj spremenila pojem pletenin. Missonijev jezik je presegel tradicionalne okvirje visoke mode ter pometel z vsemi mod nimi formulami in predvidevanji. S predanim družinskim delom Ottavia in Rosite Missoni ter njunih treh otrok – Vittoria, Angele in Luce – je znamka dosegla neustavljiv uspeh.

»Če dojemaš obleko kot uniformo, je drugače, kot če je obleka del tebe. Če je obleka izraz tega, kar si, potem obleka naredi človeka. Na nek način pa lahko obleko izkoristiš, da postaneš nekaj, kar dejansko nisi. Kar je lahko tudi uspeh mode.«

Drugorojenec Luca Missoni je kot najstnik rad eksperimentiral s pleteninami, izdeloval enkratne kose, ki jim je nadel svoje ime in nato podaril kakšni svoji vrstnici. Pri 20-ih letih je začel delati v družinskem podjetju, se specializiral za kroje pletenin ter se posvetil iskanju novih motivov. Danes nadzoruje raziskovanje in razvoj tkanin, poleg tega je tudi kreativni direktor moške in športne kolekcije. Ukvarja se s fotografijo in rad opazuje zvezde, za kar uporablja velik Newtonov teleskop. V zadnjih letih se je izkazal kot kurator retrospektivnih razstav. Letos je kuriral in odprl razstavo svojemu očetu športniku, umetniku in stilistu Ottaviu Missoniju – tudi v Evropski prestolnici kulture. Danes je pomembno le to, kar še ni bilo videno, slišano, narejeno. Zdi se, da to velja za vse umetniške zvrsti. Missonijevi so s tkaninami in barvami v tem vsekakor uspeli … Moji starši so uspeli narediti nekaj, česar prej še ni bilo. To se odraža recimo skozi način, kako so uporabili barve in vzorce tekstilij. Vse to je bilo prej že narejeno, vendar sta starša to v pravem trenutku združila na pravi in drugačen način. Popolnoma enako je v umetnosti. Vse te ideje so bile uporabljene že tisoče let nazaj, ko so ljudje začeli oblikovati sebi pomembne stvari. V 50. in 60. letih se je občutek za vzorce razširil in obdržal. Že vrsto let delamo s konceptom, barvami in tekstilijami in že od nekdaj imamo vsebino in matrico, s katero delamo. Pri

našem delu gre za sporočilo. Mama je večkrat dejala: »Ko je nekaj moderno, je moderno skozi čas.« Po uspehu znamke Missoni na otvorit vi modnih revij v Milanu leta 1979 je New York Times napisal, da so Missonijevi povzdignili enostavno pletenje v obliko umetnosti. Kje je po vašem mnenju meja med umetnostjo in modo – ali gre za vedno bolj združljivo zvezo med njima? Danes moda pomeni sodoben način izražanja in predstavlja medij komunikacije, kar je tudi vloga umetnosti. Ljudje modo uporabljajo, da izražajo svojo osebnost in sporočila družbi. Moda sama po sebi ni umetnost, lahko pa iz nje črpa navdih. Če gre samo za praktični vidik oblačil in nošenja, gre za navado. Vsekakor pa lahko moda postane tudi umetnost, če postane vir komunikacije. Torej – kot umetnost – se tudi moda obrača k sedanjosti in izraža odnos do svoje dobe, ideje o družbi in njenih vrednotah … Najdrznejša stvar, ki jo lahko z modo naredimo, je, da spremenimo ortodoksne uniforme v svobodomiselne. S tem so v preteklosti ženske lahko spreminjale svoj status v družbi in izzvale spremembe same. Najdemo lahko veliko takšnih primerov začetnikov gibanja, pri čemer je šlo predvsem za uveljavljanje individualizma in svobode nasproti konzervativnosti. Enako velja seveda za moške.

»Če se želiš slabo oblačiti, je dovolj, da slediš modi.« - Ottavio Missoni materiali, barvami, idejami in kreacijami. Modna športna oblačila smo razvili prvi in pri tem še zmeraj vztrajamo.

POSTAVLJANJE RAZSTAVE OTTAVIO MISSONI – MOJSTER BARV foto NATAŠA KOS

Moda je tudi industrija. Oblikovalci se torej zavedate, da ste povezani ne le z umetnostjo, temveč tudi s podjetništvom? Naše podjetje je v primerjavi z ostalimi v svetu mode zelo majhno in na enak način posluje skozi leta, že skoraj 30 let. Skozi ta način želimo vzdrževati neodvisnost od industrijske proizvodnje mode. Missoni je sicer dobro poznano ime v svetu mode, vendar je še vedno treba raziskovati in si osebno prizadevati za nadaljevanje tradicije. Delamo na svoj edinstven način in želimo, da tako tudi ostane. Bistvo pa je, da to počnemo zelo radi. Nekatere ideje imajo dobre možnosti, vendar so zelo zapletene, nekatere so preproste in zadovoljive za veliko število ljudi, kar pa ni koncept Missoni. Kaj pa je koncept Missoni? Koncept, ki išče stvari, ki imajo določeno vsebino z možnostmi in priložnostmi. Ne gre samo za golo tematiko, temveč za tematiko barv, vzorcev in mnogo drugih sestavin, ki jih moramo upoštevati in vsak dan pravilno sestaviti. Rezultat vsega tega je znamka Missoni. Vsem ni všeč, a obstajajo veliki poznavalci in ljubitelji. Zdi se, da svetovna gospodarska kriza ni prizadela visoke mode. Kakšno vlogo lahko ali mora prevzeti moda v globalni krizi družbe in njenih vrednot? Na začetku se je vpliv krize seveda čutil; začutil se je strah ljudi, ki so nehali zapravljati denar in kupovali le nujno. Pred letom dni smo naredili projekt umetnikov iz ZDA, da oblikujejo nekaj, kar ustreza samemu bistvu Missonijeve klasike, in nekaj, kar lahko nosimo vsak dan. Odziv ljudi je bil neverjeten, kar priča, da ljudje še vedno uživajo v življenju, so radi videti dobro in radi naredijo nekaj zase. Vendar

morajo biti tekstilije in kreacije ljudem všeč. Ne gre za to, da nekdo opazi, da nosiš designersko obleko, temveč za to, da je nekdo opažen, ker si je sam všeč v obleki. Opažena mora biti oseba zaradi obleke in ne obleka sama, gre torej za način, kako nosiš oblačila. Živite med majhnim mestecem Varese v Lombardiji, kjer vsi poznajo kraje, urnike, prebivalce, in svetovno pres tolnico New York, kjer se vse zdi na dosegu rok, a vendar si ljudje na ulici ne pogledajo v oči. Kje je lažje ustvarjati? Žena je iz New Yorka, podjetje je v Italiji, kjer so tudi naše korenine. V Italiji imamo že stoletja stkane vezi z območjem, v naši proizvodnji pa delajo že generacije družin. Danes je v Italiji težko najti dobre in izučene delavce, se pa trudimo, da proizvodnjo ohranimo na isti lokaciji. Živimo v času, ko je učenje vrednota. Ne gre samo za teorije, obuditi je treba prakso. Včasih je bilo to nekaj običajnega, danes je izgubljeno. Ne gre za šole, ljudi moramo naučiti, da začutijo. Zavedati se moramo, da je po svetu veliko ljudi, ki te opazujejo in te lahko v vsakem trenutku nadomestijo. Ameriško modo razumemo kot športno, enostavno, brez okraskov in predvsem nosljivo. Kako vplivajo na vaše kreaci je veliki ameriški oblikovalci, kot so Ralph Lauren, Calvin Klein, Oscar de la Renta ali Donna Karan? Ameriška moda, ki jo imamo radi, je bila prisotna v delu staršev. Tudi če jima je bilo všeč športno in vojaško oblikovanje oblek in sta videla nekaj, česar še nista poznala, sta vedela, kako to narediti bolje. Oče je bil športnik in je začel z izdelovanjem oblek za športnike, zaradi česar nas odlikujeta praktičnost in nosljivost. Ko je spoznal mamo, se je ta praktičnost srečala tudi z

Sodelujete tudi z različnimi inštituti in fakultetami. Katero filozofijo mode posredujete mladi generaciji? Ne želimo učiti, temveč najprej videti, kaj so mladi sposobni narediti, in potem najti ljudi, s katerimi želimo delati. Ne gre za iskanje talenta, vsi imamo talent, ki verjetno še ni bil odkrit. Gre za delo, gre za to, koliko aspektov talenta imamo in koliko možnosti, da jih pokažemo in povežemo. Na koncu je bistveno to, kaj imaš rad in v kaj vložiš trud. Ljudje so vsakič presenečeni, ko nas obiščejo in vidijo, koliko ljudi stoji za našim delom. Gre za voljo, da si ljudje želijo nekaj narediti dobro. Trdo delo je pomembno v vseh vidikih življenja, prav tako sklepanje kompromisov ter s tem zapuščanje svojih idej in začrtanih poti. Mnogokrat se mi porodi zamisel, vendar ne vem, kako jo uresničiti, zato potrebujem druge ljudi in kompromise, da to skupaj pripeljemo do konca. V slovenščini obstaja rek »Obleka na redi človeka«, zanimivo pa je, da v Italiji obstaja popolnoma nasproten rek, ki pravi, da obleka ne naredi človeka. Če dojemaš obleko kot uniformo, je drugače, kot če je obleka del tebe. Če je obleka izraz tega, kar si, potem obleka naredi človeka. Na nek način pa lahko obleko izkoristiš, da postaneš nekaj, kar dejansko nisi. Kar je lahko tudi uspeh mode. ▪

Mesec italijanske kulture je 4. aprila v Vetrinjskem dvoru odprla razstava Ottavia Missonija – mojstra barv, ki jo prireja Italijanska unija v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran. Tridelna razstava odstira življenjsko zgodbo atleta, dalmatinskega izseljenca in šele po poroki z Rosito, katere družina je imela tovarno šalov in vezenin, modnega oblikovalca.

26 27

KULTURNE AMBASADE

Kulturne ambasade Italija 5. – 26. april 2012 V galeriji Vetrinjskega dvora je bila 5. aprila odprta razstava Imago Trieste, ki je poklon mestu z večstoletno multinacionalno prisotnostjo, utripajočo trgovsko, geostrateško in politično točko na vrhu Jadranskega morja. Podobo mesta predstavljajo grafike iz zbirke Stelia in Tity Davia, nastale od 17. stoletja naprej, slike iz 50. let prejšnjega stoletja fotografa Francesca Brunija, tabelne podobe, ki poudarjajo sožitje in soodvisnost Trsta, Ljubljane in Dunaja ter pomembnost železnice, ki jih je povezovala. Kulturni pečat na področju vizualne umetnosti bo vsekakor pustila tudi razstava digitalne umetnosti Fabia Fonde: DigiArtStudio 2007−2012, katere vrata so se odprla 12. aprila v galeriji Vetrinjskega dvora. Fabio Fonda, sicer kardiolog, je stopil v svet grafike, ko se je spoprijateljil z Lojzetom Spacalom in preko beneške grafične šole spoznal tehnike eksperimentalne grafike, dokler ni v novih tehnologijah prepoznal priložnosti za digitalno umetnost. Italijanski program se bo dotaknil tudi literature. Dvojezično antologijo Versi diversi/Drugačni verzi, ki je plod čezmejnega sodelovanja, bo 23. aprila ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru predstavil slovenski pesnik, romanopisec, antologist in prevajalec Ciril Zlobec skupaj s publicistom, urednikom in direktorjem založbe Edit z Reke Silvijem Forzo. Antologija prinaša prerez sodobne pesniške produkcije italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji ter slovenske manjšine v Italiji. Italijanska kulturna ambasada se bo zaključila v glasbenih ritmih avtohtone istrsk0 beneške glasbe 26. aprila v kinu Udarnik s skupino Folkhistria. Predstavljen bo sodoben glasbeni pristop, ki v novi luči interpretira napeve in melodije iz bogatega glasbenega izročila. 13. aprila je bila v Maribor pripeljana tudi mehiška kultura. Ob 19. uri smo v Salonu 2012 odprli razstavo mehiškega slikarja Eduarda Ballesterja z zbirko 23 akvarelov, zasnovanih na parametrih časa, prostora,

EDUARDO BALLESTER

materije in ravnotežja, z naslovom Homo Terra 23°. Prostor Salona bodo napolnili še kipi mehiškega umetnika Jorgea Marína, ki se navdihuje nad angeli kot zemeljskimi, ne nebeškimi bitji. V razstavi Telo kot pokrajina bodo na ogled krila, krilati konji in angeli kot simbol svobode, moči, pa tudi kot izraz tesnobe in napetosti sodobnega sveta. Kulturna ambasada Mehike se bo zaključila 25. aprila s koncertom tenorista Davida Robinsona in pianista Thomasa Castañede v Kazinski dvorani SNG Maribor. ▪

ERIC EMO

FABIO FONDA – DIGIART

Kulturne ambasade Francija 8. – 31. maj 2012 O potujoči razstavi Rodin/Bourdelle/ Emo: Igra druge strani, katere otvoritev bo 8. maja ob 18. uri, je kulturni svetovalec in direktor Francoskega inštituta Charles Nodier v Sloveniji Jean-Jacques VICTOR zapisal: »Fotografsko delo Erica Ema na skulpturah Rodina in Bourdella deluje kot pravi medij – razkriva nevidno. Gre za `igro druge strani, pravi, a tudi in predvsem za razkrivanje skritega in podzemnega, nočnega in pogledu nedosegljivega sveta, kraljestva tišine in noči, kjer oblike čakajo na osvetlitev fotografa, da se lahko končno pojavijo in obstajajo s svojo skrb vzbujajočo nenavadnostjo in pogosto hudičevo lepoto. Emovo delo je daleč od estetike, ki v fotografiji vidi natančen odsev stvarnega sveta. Fotograf deluje kot božanski stvarnik – iznajde svet, ki ga ne poznamo, ga ne vidimo, a ki vendarle obstaja v notranjosti skulptur. Odkrijemo zbirko neresničnih in resnih, zaskrbljenih in okamnelih obrazov ter oblik, zbirko spečih pošasti. Njihove podobe nas bodo spremljale še dolgo po ogledu. Umetnik je moral slutiti ali celo vnaprej vedeti, kaj bo odkril in utrdil na papirju. Delo Rodina in Bourdella, dveh velikanov francoskega

kiparstva, z njegovimi fotografijami pridobi razsežnost duha – rahločutnost in občutljivost, zasanjanost in poetičnost, včasih perverznost in zlobo, vedno pa človečnost, kar še poudari nadarjenost obeh umetnikov.« Razstava bo na ogled do 31. maja 2012, pripravljena pa je bila v sodelovanju z Muzejem Rodin v Parizu. Člani marsejskega društva OTTO-Prod so uvedli ustvarjalno povezavo, ki spodbuja izmenjave med Mariborom, kjer je bil njihov prvi partner Pekarna MM, in Marseillem, kjer živijo in delajo. V sodelovanju z organizacijo Marseille-Provence 2013 so v Maribor povabili marsejskega umetnika Fouada Bouchouchaja, ki bo deloval in ustvarjal skozi celoten maj 2012 (8. – 31.5.) v Vetrinjskem dvoru. V središču raziskav Fouada Bouchouchaja z naslovom Topografske pokrajine/Poskus dosega točke nič so zvočni pojavi odmeva in odseva. V okviru rezidence bo raziskoval topografijo slovenske pokrajine preko zvoka. Projekt bo izpeljan v okviru Maribora, Evropske prestolnice kulture 2012, in s podporo Francoskega inštituta Charles Nodier, Francoskega inštituta v Parizu in MarseilleProvence 2013, evropske kulturne prestolnice za leto 2013. Projektu lahko sledite na www.ottoprod.com. Skupna razstava društva Otto-Prod bo v Vetrinjskem dvoru na ogled od 19. maja do 31. maja. ▪

KULTURNE AMBASADE

Deleuze, filozofija, umetnost PETER KLEPEC

eleuzova filozofija je predvsem filozofija ustvarjanja novega, gibanja, postajanja, želje in v ta kontekst spada tudi Deleuzov razmislek o telesu. Ta je vseskozi uokvirjen z mislijo, sposojeno pri Spinozi, ki jo Deleuze sam sicer pogosto navaja: »Ne vemo, kaj zmore telo.« Čeprav telo zavzema nek prostor, ima neko razsežnost in materialnost, (organsko) strukturo, pa je za Deleuza določeno z relacijami med svojimi deli in z razmerjem do drugih teles. Cilj je povečati njegovo moč, aktivnost in potenco, veselje, blaženost, tega pa se Deleuze loteva na več načinov. Četudi je problematika telesa tako rekoč vseprisotna, pa Deleuzu ne gre toliko za samo telo kot za tisto, kar telo preči in presega, kar ga razdira, kar razdre vsako (hierarhično) organizacijo in sleherni organizem. Od tod poudarek na mejah in robovih (telesa, govorice), raztelešenju telesa (»glasba raztelesi telo«), defiguraciji in deformaciji (»slikarstvo mora iztrgati Figuro figurativnemu«), dereglementaciji in depersonifikaciji čutov in izkustva, deteritorializaciji, atletizmu umetnikov (»pisanje je stvar postajanja«) v imenu Dogodka, Življenja in manjšine, ljudstva, ki ga še ni, peuple à venir. Misliti namreč za Deleuza pomeni ustvarjati novo, kar je istoznačno z uporom, z eksperimentacijo in kar v en sam vozel spne ateizem, materializem, ontologijo enoglasnosti, filozofijo imanence, sprevrnitev platonizma. Tu ni več ne vnaprejšnjih ali zavezujočih modelov ali kalupov, ne reprezentacije ne dogmatske podobe misli, ne analogije ne podobnosti, ne tradicionalnih kategorij subjekta in objekta. Je le mnoštvo, transcendentalno polje brez jaza, ravnina imanence, ravnina konsistence, telo brez organov – vsi ti različni koncepti se nanašajo na neko polje, ki ga prečijo in prečkajo sile, bežiščnice, intenzivnosti in singularnosti, neoblikovani, nestabilni tokovi, ki tvorijo izhodišče za nomadsko postajanje. Naloga umetnosti je v tem pogledu ista kot naloga filozofije – upreti se mnenju, iztrgati

klišejem, osvoboditi življenje. Mnenje je namreč istoznačno s tistim, kar je že znano, priznano in prepoznano, formirano in (iz) oblikovano, kar govori v imenu večine in kar se konec koncev opira na zdravo kmečko pamet. Zanj in za zdravi razum oziroma za skupnostni smisel obstaja vedno ena sama (prava, možna) rešitev, en sam smisel, ena sama smer, omejeno polje (realnih) možnosti. Filozofija (in z njo umetnost) pa je za Deleuza na strani paradoksa, tega, da zadeve potekajo vselej vsaj v dveh smereh/smislih hkrati (kar raziskuje Logika smisla, ki se osredotoča na Carrollovo Alico v čudežni deželi). V ospredju je tako tisto, kar Deleuze imenuje Dogodek. Dogodek je virtualen, je nekaj realnega, kar se aktualizira, kar pa vendarle ni istoznačno s tistim, kar običajno imenujemo virtualna realnost ali celotno polje možnosti – je nekaj nemožnega, »času neprimernega«, kar pa se vendarle lahko zgodi in tudi dogaja. Nič čudnega, da je eden Deleuzovih priljubljenih avtorjev Beckett (»Ne morem nadaljevati, nadaljeval bom.«). In če tako tudi v tem pomenu »ne vemo, kaj zmore telo«, pa to v našem primeru posledično pomeni, da »ne vemo, kaj zmore umetnost«. Slikamo, kiparimo, komponiramo, pišemo in umetniško ustvarjamo namreč z občutji, pri čemer se občutje nanaša na predindividualno, neosebno ravnino intenzivnosti. Naloga umetnosti kot ene izmed treh form mišljenja (poleg filozofije in znanosti) je za Deleuza tako najprej izluščiti in nato ohranjati blok občutij, kompozicijo perceptov in afektov. »Občutja, afekti, percepti so bitja«, ki imajo tako rekoč svoje življenje, »veljajo sama zase in presegajo sleherno izkustvo« – »afekti so nečloveška postajanja človeka«, medtem ko »so percepti postajanja nečloveške krajine narave«. Skratka, vedno gre za to, »da osvobodimo življenje tam, kjer je zapornik«. Okviren in nujno nepopoln seznam najpomembnejših Deleuzovih del ali posegov, nastalih v soavtorstvu s Félixom Guattarijem, ki zadevajo področje umetnosti, je resnično fascinanten, skorajda nepregleden in predmet številnih zbornikov (Deleuze and Literature, Deleuze and Music, Deleuze and… …Painting, Cinema, Contemporary Art, Architectonics itd.). V prvi vrsti velja izpostaviti izvirnost Deleuzovih interpretacij, pa naj gre za dve knjigi o filmu (Podoba-gibanje, 1983; Podoba-čas, 1985), ki sta postali temeljni referenci filmske

Kolokvij »Deleuze in umetnost« Na kolokviju, ki bo potekal 10. maja ob 14. uri v Vetrinjskem dvoru, bodo francoski in slovenski strokovnjaki v okviru štirih sklopov govorili o Deleuzovem odnosu do različnih umetnosti: GILLES DELEUZE IN KINEMATOGRAFIJA

Jean-Michel Frodon in Nil Baskar GILLES DELEUZE IN GLASBA

Bruno Heuzé in Luka Zagoričnik

GILLES DELEUZE IN SLIKARSTVO

Stéfan Leclercq in Uršula Berlot

GILLES DELEUZE IN KNJIŽEVNOST

Arnaud Villani in Jelica Šumič Riha

teorije sploh in v katerih Deleuze izkazuje tako neverjetno poznavanje manj znanih režiserjev, režiserjev »Tretjega sveta«, kakor tudi temeljitega poznavanja kanonskih filmskih avtorjev (od Eisensteina, Vertova, Chaplina, Langa, Wellesa, Rossellinija, Fellinija, Hitchcocka do Chabrola, Godarda in Cassavetesa), kakor za dela o literaturi, pričenši z delom o Proustu (Proust in znaki, 1964), Masochu (Predstavitev Sacherja Masocha oziroma Mazohizem in zakon, 1967), skupno delo (z Guattarijem) o Kafki (Kafka – za manjšinsko književnost, 1975). V tem kontekstu velja omeniti zadnje Deleuzovo izdano delo Kritika in klinika (1993), ki je večinoma posvečeno pisanju in literaturi (Lawrencea, Masocha, Whitmana, Melvilla itn.), ki jim je treba dodati še številne posege o književnosti v raznih drugih objavljenih delih o Carollu, Zolaju, Beckettu, Fitzgeraldu, Robbe-Grilletu, Butlerju, Bourroughsu, Hardyju, Borgesu, Joyceu, Tournierju, Kleistu, Goetheju, Čehovu, Šestovu, Dostojevskem itn. Tu so potem še posegi o glasbi (od Messiaena prek Weberna, Berga, Stravinskega, Bouleza do Patti Smith), baročni umetnosti (Guba. Leibniz in barok, 1988) in slikarstvu Francisa Bacona (Logika občutja, 1981), a drugod tudi Cezanna, Kleeja, Pollocka, Kandinskega itd. ▪

»Naloga umetnosti je v tem pogledu ista kot naloga filozofije – upreti se mnenju, iztrgati klišejem, osvoboditi življenje.«

g Do OD

ek M ES

EC Jan Fabre, umetnik

Zapeljevanje v etično

Vsemogočno ranljivo telo ANA SCHNABL foto J. MANTEL

»Ko Fabre govori o solzah, govori o tistem, kar telo proizvede, ko je žalostno, ko je napeto, ko je bolno, ko čuti spolno poželenje, zanima ga, kaj telo doživlja, ko je ogroženo in v nevarnosti, ko čuti bolečino ali privlačnost. Še zlasti pomemben je odnos, ki ga ima subjekt do tiste vlage, ki jo proizvede – kakšen pomen daje človek solzam, potu, vaginalni tekočini, spermi, urinu in krvi ter kako z njimi ravna.«

vsemi temi zadržki in vprašanji v ozadju vstopamo v biografijo Jana Fabra, belgijskega multidisciplinarnega ustvarjalca, ki deluje kot samostojna blagovna znamka in vse od leta 1986 tudi kot umetniški vodja mednarodno uveljavljenega gledališkega ansambla Troubleyn. Preden je pričel posredno ali neposredno vzgajati novo generacijo umetnikov, kot so Annabelle Chambon, Lisbeth Gruwez in Emio Greco, se je vzpostavil kot ključni izzivalec kreativne sile v t. i. flamskem valu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (nova generacija gledališčnikov je zajela še Anne Tereso De Keersmaeker, Jana Decortea in Wima Vandekeybusa). Svoje prvo odrsko delo Theater geschreven met een K is een kater je ustvaril natanko na prelomu dekad, leta 1980. Že konec sedemdesetih let je kot zelo mlad uprizoritveni umetnik premikal meje konvencije v svojih »money performances«

28 29 (denarnih performansih), v katerih je publika zažigala kupe denarja, z nastalim pepelom pa je mladi Fabre nato risal prijetne risbe. Do tega ga nista mogli pripeljati samo dobra izobrazba in diploma na Kraljevi akademiji likovnih umetnosti, temveč posebno zanimanje in vizije, ki so se v dekadah ustvarjanja izčistile v vprašanja ritualov, naslade, erotike, lepote in ne nazadnje nasilja. Poglavitno tezo svoje poetike je razvil in predstavil v komadu To je teater, kot je bilo pričakovano in predvidevano, v katerem je pod stole občinstva namestil virtualno bombo. Kot bi želel publiko povabiti k razmisleku o tem, kaj od gledališča – razen simetrije vsebine in forme – pravzaprav pričakuje. Ta dilema ga je zapeljala naprej v Moč gledališke norosti, danes že kanonično delo, s katerim se je leta 1984 prvič predstavil tudi ljubljanski publiki – redka priložnost za preboj tedaj aktualne tuje umetniške paradigme skozi socialistično zaporo. Predstava, ustvarjena za Beneški bienale, je fizično in psihološko krutost opremila s kaznujočim ponavljanjem. Že skorajda arhetipski prizor: med petnajstimi performerji, ki so resničnost priganjali kar štiri ure in štirideset minut, sta dve okronani princesi skakali po žabah, da bi se te spremenile v princa (prince). S to kreacijo se je zapisal med umetniške reference časa, še več, njegova karizmatična dela so postala študijski material in priročna zaloga inventivnih gledaliških rešitev, sredstev in orodij. Kot zgled in kot navdih delujejo še danes, bolj ali manj umestno se nanj naslanjajo tudi slovenski gledališki ustvarjalci. Vse od vsebinsko in formalno razsipnih osemdesetih dalje je kreiral dela, ki so zajemala in raziskovala telo kot osnovo procesa subjektivacije in kot objekt. Takšna sta bila njegov Angel smrti, ki ga je navdahnil ameriški umetnik Andy Warhol, ter plesni solo za Lisbeth Gruwez Quando l’uomo principale è una donna (Ko je glavni moški ženska). V slednjem se je naslonil na pomembnega predstavnika francoskega novega realizma, Yvesa Kleina, čigar neizraznim odtisom je dal aromo in razločljivi obraz. Iz steklenic je na plesalkin oder sprva kapljalo, nato pa se izlivalo oljčno olje, ki ga je spremenilo v odsevajočo kopel. Oljčno olje je tu evociralo mnogo pomenov, vse od medicinskega, kozmetičnega in tudi krščanskega. Fabrova vizija je oljko povzdignila

DOGODEK MESECA

„Zdrava družba bi morala plačati umetniku, da sanja. Dati umetniku en evro in zahtevati, da ga umetnik namnoži v tri evre, je napačna politika. Politika mora dati umetnosti veliko denarja, kajti le umetnik lahko sanja. Čas sanj in spanja je zelo pomemben. Umetnost mora spodbuditi ljudi, da razmišljajo, diskutirajo, protestirajo, redefinirajo in na novo izumljajo vrednote. To je naloga umetnosti.“ (Jan Fabre v intervjuju za portal Sigledal) v mater Zemljo, neuničljivi balzam človeškega sveta, katerega plodove so nekoč uporabljali v namene kontracepcije. Predstava Ko je glavni moški ženska je po Fabru najvišji in najdaljši skok v smer in predlog matriarhata. Belgijski filolog Luk Van den Dries je v svoji študiji Corpus Jan Fabre podal sintezo Fabrovih raziskovanj telesnosti: „Živa prisotnost igralca je ena največjih nujnosti in značilnosti gledališkega medija, toda Fabre je eden redkih režiserjev, ki to poglobljeno raziskuje. Ni ga strah tega, da bi fizičnost samo naredil za objekt preiskave. Ne kot lik ali glavni nosilec zgodbe, pač pa kot glavno stvar, telo kot tako. To zanimanje za telo se vleče že od čisto prvih performansov, v katerih je Fabre uporabil lastno telo kot umetniški objekt. Že takrat je raziskoval telo, vzdržljivost ter se igral s tveganjem.« Po trilogiji o telesu, in sicer o duhovnem telesu (Sweet Temptations, 1991), fizičnem telesu (Universal Copyrights, 1996) in erotičnem telesu (Glowing Icons, 2001) ter po zveznih projektih The fin comes a little bit earlier than usual (BUT BUSINESS AS USUAL) o telesu kot kostumu in As long as the world needs a warrior’s soul o telesu v revoltu je vse rezine telesa sežel v The Crying Body. Tam je v središče zopet pritegnil telesne tekočine, ki so ga fascinirale od ustvarjalnih začetkov dalje. Ko Fabre govori o solzah, govori o tistem, kar telo proizvede, ko je žalostno, ko je napeto, ko je bolno, ko čuti spolno poželenje, zanima ga, kaj telo doživlja, ko je ogroženo in v nevarnosti, ko čuti bolečino ali privlačnost. Še zlasti pomemben je odnos, ki ga ima subjekt do tiste vlage, ki

jo proizvede – kakšen pomen daje človek solzam, potu, vaginalni tekočini, spermi, urinu in krvi ter kako z njimi ravna. Leta 2008 je sledil solo za hrvaško plesalko in performerko Ivano Jožic Sleepy Dusty Delta Day, ki ga je osnoval na legendarnem hitu Bobbie Gentry Ode to Billy Joe. Vse odtlej velja Jožičeva za Fabrovo muzo, nazadnje smo jo lahko spremljali v spektaklu Prometej, Pokrajina št. 2, ki je lansko leto gostoval tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu v okviru festivala Exodos. Vse tiste, ki so s Fabrom soudeleženi v zločinu kreiranja, imenuje „bojevnike lepote“: ti morajo biti preroški tako kot dobri znanstveniki, da bi ljudi napeljali na to, da razmišljajo in predvidevajo. Lepota, za katero in s katero se bojujejo, ni make up, ni gola estetska kategorija, temveč se skriva v prepletu estetskih in etičnih kategorij. Po Fabru je lepota privlačna, zapeljiva površina, pod katero se zatikajo etične in politične dileme, onstran vsakršne ideologije. Fabre, ki je lansko leto kuriral ljubljanski festival Exodos, se je občinstvu predstavil tudi kot vizualni umetnik. Med tovrstnimi deli slovijo njegove risbe, ki jih je narisal s kemičnim svinčnikom BIC in so tematsko blizu njegovim gledališkim delom. S svojim priljubljenim pisalom je na začetku kariere počečkal, porisal in prepisal vso hišo. Med odvodi njegove ustvarjalnosti moramo omeniti tudi literarne aspiracije, od sedemdesetih let dalje je napisal zgledno število dramskih del. Mnoga med njimi so monologi, napisani za Fabrovo najljubšo igralko Els Deceukelier. Besedila služijo tudi kot

ANTONY RIZZI foto PAT VERBRUGGEN

manifesti Fabrovega odnosa do gledališča, ki je totalna umetnina, zmožna vzporejati sredstva in vsebine resničnosti, iz njih pa je nemogoče destilirati konvencionalno gledališče. Če je Fabre v umetnost vstopil zanesenjaško, kot pravi renesančni umetnik, je njegov status danes bolj dvoumen. Sredstva, metode in postopke, ki jih je aktiviral v snopu svojega ustvarjalnega vrhunca konec osemdesetih in na začetku devetdesetih, obnavlja in osvežuje še danes, kar po logiki stvari venomer pripelje do predvidljivosti. Kljub temu da je Fabru mogoče očitati, da ga bolj kot vsebina, h kateri je nekoč stremel, danes poganja preverjena forma, je še vedno odličen v prepričevanju, da umetnost ima in bo imela smisel, saj je le umetniku dovoljeno sanjati in izboljševati svet. ▪

Fabrove tri rešitve v Mariboru Jana Fabra bomo v okviru Evropske prestolnice kulture lahko doživeli na treh ravneh. Najprej se nam bo inovativni sodobni umetnik predstavil kot gost projekta Dvanajst 7. maja v Kazinski dvorani SNG Maribor. Dva dni zatem, 9. maja, ga bomo (znova) spoznavali kot stvaritelja plesnega sola plesalca in koreografa Antonyja Rizzija o življenju med ekstazo in breznom. V ospredju predstave Droge so me obdržale pri življenju sta paradoksalni svet zasvojenosti in ekstaze ter junak, ki droge potrebuje za zdravljenje nevarne bolezni, hkrati pa se jim predaja tudi drugače. Tretja plast pa se bo odstrla skozi kataloško razstavo Umetnost me je obranila zapora!, ki bo na ogled od 4. do 27. maja v Umetnosti galeriji Maribor. ▪

OD BLIZU

»V skupinskem ustvarjanju pade institut avtorstva, kar deluje osvobajajoče, hkrati pa se ne moreš več kot orangutan trkati po prsih češ, to sem jaz ustvaril.«

ULIČNI PERFORMANS GIBANJA 15O

Umetnost posega in preseganja

Intervencije v prostor ŽIGA RUS

Humorna plat bivanja

Pred dvema letoma je Vesna Lemaić za kratkoprozno zbirko »Popularne zgodbe« prejela nagrado Fabula, kmalu je zbirki sledil tudi roman. Kljub temu, da se je tako uveljavila kot prepoznavno ime slovenskega literarnega prizorišča, jo v zadnjih mesecih lahko opazujemo v drugačni vlogi: ne kot individualno ustvarjalko angažirane literature, temveč kot eno izmed najvztrajnejših predstavnic gibanja 15o, ki pred ljubljansko borzo in drugod deluje od 15. oktobra lani. Eno od glavnih gonil gibanja je ravno ustvarjalnost, a ima v angažiranem kolektivu seveda drugačne lastnosti kot individualno pisanje. Kako lahko k ustvarjanju pripomore kolektiv? Ali ga lahko tudi okrni? Vesna se je pred časi Bojze preizkusila v kolektivnem ustvarjanju že na svojem »domačem« področju, v delavnicah skupinskega ali trash pisanja. »V skupinskem ustvarjanju pade institut avtorstva, kar učinkuje osvobajajoče, saj se posledično odgovornost za delo porazdeli med vse udeležene. Hkrati pa se ne moreš več kot orangutan trkati po prsih češ, to sem jaz ustvaril, ni prostora

foto MEDARD KRŽIŠNIK

za egoizem. Eden od učinkov, ki je lahko za marsikaterega avtorja strašljiv, je izguba popolnega nadzora nad končnim izdelkom. Končni izdelek je lahko poln tumorjev, ki pa so zdravilni za človeka, ki je perfekcionist ali je kot 'kontrolfrik' obseden z nadzorom nad svojim delom.« V svojih protestih se je gibanje 15o že večkrat poslužilo likovnih in drugih umetniških prijemov. Ravno take akcije, trdi Vesna, z nadrealističnimi vdori v vsakdanjost, nosijo v sebi potencial za spreobrnitev realnosti, za premik iz ustaljenega miselnega položaja. Za razmišljanje o spremembah se mora namreč človek zganiti iz samoumevnosti, postati mora nevernik, priti do zavedanja, da pravila niso dana od narave, niso večna, ampak slonijo na nekem družbenem konsenzu oziroma si nadevajo njegovo masko. In iztirjanje takih avtomatizmov življenja je nekaj, kar umetnost opravlja prav posebej dobro. 8. marca so tako 15ojevci izvedli do sedaj svojo zadnjo umetniško akcijo, v večmetrskih preobleki so izvedli ulični performans: zmaja Draghija (predsednika Evropske centralne banke) so osvobodili iz rok zmaja Merkozyja. Zdaj je zmaj Draghi udomačen in služi ljudem, ne bankam. Performans se je seveda dogajal na ulici: bi lahko rekli, da se s tem tudi pretvori njena 'reprezentacijska' funkcija, da se izgubi distanca med uprizorjenim in gledalci ter da na ta način umetnost postane resničnost? »Se strinjam,« pove Vesna. »In če s prestopom v realnost sproži še nepričakovane učinke, je to naravnost osvobajajoče.« Ko so se v eni prejšnjih akcij skupaj s protestniki iz Trsta preoblekli v klovne, so si, tako osvobojeni, lahko privoščili celo, da so objemali policiste. »Take akcije so neizmerno osvežujoče: družbene odnose in pogoje bivanja omogočijo ugledati z neverjetne, humorne plati, s tem pa odpirajo pot prevpraševanju obstoječih družbenih razmerij, ki se kažejo kot legitimna in brezprizivna.«

OBVESTILO POEZIJE

foto INŠTITUT IRIU

Ne upor, temveč spreminjanje

Na nekoliko drugačen način v družbo intervenira Glorjana Veber, glavna pobudnica in vodja Inštituta IRIU. Ob Svetovnem dnevu poezije so si lahko mnogi vozniki na ljubljanskih parkiriščih oddahnili: tisto, kar jih je čakalo za brisalci njihovega avtomobila, ni bilo Obvestilo redarstva, ampak Obvestilo poezije. Akcija je seveda delo Inštituta. Poeziji, ki na ta način preseneti Ljubljančane, intervencija pusti, da je taka, kot je: večinoma intimna, individualna, samorefleksivna. Širše družbena je predvsem akcija sama. »V svojih dogodkih se osredotočamo na tisto, za kar menimo, da je ogroženo,« pove Glorjana, in dodaja, da je izraz akcija pravzaprav napačen: »Ne izvajamo akcij, temveč situacije.« Izvorna sila njihovega delovanja namreč ni upor, ampak spreminjanje: sleherno situacijo sprejmejo, da jo lahko nato spremenijo na bolje. S tega vidika je zanimiv njihov odziv na sodobno kulturo potrošništva in blagovnih znamk: tudi sami so izoblikovali več »umetniških blagovnih znamk« z ustreznimi logotipi: Poezija eksperimenta, Immigrating art, Umetnost A. »Lahko bi se zdelo, da je naša umetnost produkt, izkupiček današnjega časa: na nek način je, vendar ne kot posledica, ampak kot odgovor in vprašanje hkrati. Gre za približevanje lepemu.« Pred kratkim je Inštitut IRIU ustvaril še eno vzporednico sodobni slovenski družbi: ob ukinitvi samostojnega Ministrstva za kulturo je na Inštitutu nastalo »Miniministrstvo za umetnost«, ki želi umetnike financirati neposredno iz prostovoljnih prispevkov prejemnikov umetnosti.

Igralci, gledalci, gledigralci

Primož Časl sodeluje v več gledaliških kolektivih, ki tako ali drugače intervenirajo v javni prostor: sodeluje z uličnim gledališčem Kud Ljud, s skupino KUD Transformator pa se ukvarja s t.i. »gledališčem zatiranih«. Gre za nabor tehnik, ki jih je v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja izdelal brazilski režiser Augusto Boal, da bi gledališče približal ljudem in se v njem ukvarjal s konkretnimi, aktualnimi problematikami. Tako se tudi

»POROKE BREZ MEJA«

foto KUD TRANSFORMATOR

slovensko gledališče zatiranih ukvarja z aktualnimi vprašanji: pred nedavnim referendumom o družinskem zakoniku so na Prešernovem trgu opravili intervencijo prav na to temo. Gledališče naj bi se po nekaterih teorijah razvilo iz grškega foruma, na katerem so meščani izmenjevali svoja mnenja, in to tradicijo nadaljujejo tudi »zatiranci«: ena izmed njihovih tehnik je tudi t.i. »forumska predstava«. »Najprej odigramo nekaj zaporednih scen na določeno temo, uprizoritev pa se ustavi na kritični točki, ki ji sledi diskusija: kako naj se predstava razplete, ali je uprizoritev sploh dobro predstavila svojo idejo … Gledalci so pravzaprav 'gledigralci': tudi oni lahko nastopijo, zamenjajo katero izmed vlog s svojo, igralci pa se morajo nanje ponovno, a drugače odzvati … Temu zopet sledi diskusija, toliko časa pač, dokler ne zmanjka idej. Tako se lahko prvotna uprizoritev, ki traja kakšnih petnajst minut, razvije tudi v uro in pol zelo pisanega dogajanja, z vsaj štirimi ali petimi novimi 'gledigralci'.« Vendar pa Primož tradicionalnih, institucionaliziranih oblik gledališča nima za manjvredne ali manj žive. »Tudi klasično gledališče je živo: morda je omejeno na stalen prostor, igralci v njem pa so omejeni s tem, da so plačani, a je tudi ta kontekst prav tako družben.« Skupna značilnost vseh vrst gledališča je po njegovem mnenju možnost izražanja: njegovo bistvo je potreba po izražanju tistih, ki ga ustvarjajo. Vpliv na gledalca je težko dosegljiv cilj: tako v klasičnem gledališču kakor tudi na ulici je distanca med igralcem in gledalcem še vedno lahko velika. »Pravzaprav je distanca na ulici še večja: ljudje pridejo mimo, se malo ustavijo, nato pa grejo naprej. Zato moraš biti na ulici zelo kratek, učinkovit, vizualno zanimiv, bognedaj da bi imel kakšen dolg tekst, ker te ne bo nihče poslušal.« Gledališče zatiranih bo maja v Ljubljani priredilo tudi svoj lasten festival: skupine z različnih koncev sveta bodo uprizarjale svoje predstave, vabile gledalce k ogledu in soustvarjanju – in se seveda poskušale prebiti v njihove glave in misli.▪

»Tudi klasično gledališče je živo: morda je omejeno na stalen prostor, igralci v njem pa so omejeni s tem, da so plačani, a je tudi ta kontekst prav tako družben.«

32 33

OD BLIZU

Intervencije v Maribor(u) Na intervencije, ki se bodo letos zgodi le v Mariboru, vas kakopak ne moremo pripraviti z besedilom o njih. Naj ste še tako poučeni o dogodkih, ki priha jajo – narava intervencij, ki narekuje nenaden, nepričakovan vdor v prostor, ki v trenutku spremeni vaše dojema nje vsakdana, vas bo mimo vaše volje popeljala v osuplost in čudenje. Kljub temu skupaj poglejmo, na kaj bodite še posebej pozorni.

Patrulja, ki skrbi za nasmeh

To so tako imenovani Sreče-valci, ki bodo svojo vlogo nastopili 05. 05., skrbeli pa bodo za naključne mimoidoče, ki jih bodo presenečali z drobnimi prijaznostmi, kot so nasmehi, objemi in morebitna pomoč. Sreče-valci bodo imeli čas in veselje tudi za pogovor z vsemi, ki si ga bodo zaželeli. Ljudje, ki jih bodo Srečevalci osrečili, bodo srečo kot virus širili dalje in tako bo projekt vplival na boljše razpoloženje celotnega mesta. foto SMETUMET

Re-uporaba in združevanje

Zdaj že slutite, da postaja vse bolje in bolje, kajne? Društvo Smetumet, ki se v družbeno-koristne namene ukvarja z recikliranimi odpadki, bo namreč skozi celotno leto 2012 skrbelo, da bodo prizorišča EPK dostopna vsem – tudi ljudem s posebnimi potrebami. V sodelovanju z izobraževalnimi in vzgojnimi institucijami, domovi za upokojence, invalidskimi zvezami in drugimi namreč posebej pozorno opazujejo »problematične točke mesta« in jih spreminjajo v pisane, igrive in osveščevalne površine.

MLEČNA CESTA

foto MIROSLAV ČUKOVIČ

Žvečilke na cesti

Prav ste prebrali. Bodite pozorni na tisto, na kar navadno niste – na žvečilke na cesti. Kajti prav kmalu se bo zgodilo, da boste v njih ugledali nekaj več kot zgolj to, kar so. Umetnik Miroslav Cukovic je namreč dobil idejo, da bi jih pobarval s posebno barvo za cestne oznake, zarafoto SAŠA JOVANOVIČ di česar bodo na izbranih delih ožjega Maribora ponoči kmalu zažarele svetleče pike – poetično oko bo v njih morda Kdo se boji Lile Prap? prepoznalo celo kako ozvezdje (kar ne Naša najbolj znana in svetovno uspebo daleč od intence umetnika, ki je svoj šna ilustratorka Lila Prap bo na ulice projekt poimenoval – Mlečna cesta). Maribora napotila svoje like – dinozavre iz slikanic, ki bodo po Mariboru maršira� Intimni vrt li 15. junija. Gre za ogromne in vizualno Ne le zvezde, v Maribor (na severni del fascinantne lutke, ki v dolžino merijo Trga svobode) je bil 16. 06. umeščen do 14, v višino pa do 7 metrov. Vse lutke vertikalni intimni mestni vrt (v pro- bodo prirejene tako, da bodo lahko tvogramskem sklopu Ključi mesta, projekt rile parado in povorko na ulici. Odstiranja). Oblikovan je kot prehoden paviljon okrogle tlorisne oblike in je brez strehe, ponuja pa trenutek spokoja sredi mesta za vse tiste, ki si ga želijo.

Kdo tukaj drži vodo?

Vprašanje je, tako kot prejšnje, bržkone retorično. Ob njem se je ustavil umetnik Jože Šubic, in sicer s postavitvijo site-specific instalacije (torej dela, ki nagovarja značilnosti prostora, v katerega je postavljeno), ki bo 10. 05. umeščena v danes degradiran in zapuščen Žički dvor na mariborskem Lentu. Kompleksna zgodovina stavbe sega v srednji vek. Do konca 14. stoletja je bila last kartuzijanskega samostana iz Žič, v začetku 19. stoletja so jo preuredili v vojašnico, nato pa še v vojaško sodišče in vojaške zapore. V preteklosti je v bližini stala javna hiša s prodajalkami ljubezni. Vse to izpoveduje Šubičeva instalacija, pri kateri bo v prazne okenske niše postavil steklene posode, napolnjene z dravsko vodo. Te bodo služile kot akvariji za glinene ženske in moške glave z odprtimi usti, s čimer bodo upodabljale sintagmo “kdo tukaj drži vodo”. Boste odprtih ust ostali tudi vi?

Interveniraj tudi sam!

Življenje na dotik (pod vodstvom Marka Kumra Murča) skozi vse leto razpisuje natečaj za najboljši scenarij za izvedbo izbranih intervencij v središču Maribora ali enem izmed partnerskih mest po vzoru popularnih »flash mob« množičnih akcij. Na natečaj se lahko prijavite posamezniki in skupine s scenariji za intervencije, ki vam jih bomo pomagali izvesti. Več o tem si preberite – zdaj že veste kje – na www.zivljenjenadotik.si.

In to, dragi naši, je nekako vse. Razen seveda, če vam česa – zaradi narave intervencij v prostor – nismo zamolčali. Brez skrbi, za intervencije velja enako kot za življenje: vse vam bo jasno, ko vas doleti. Ali pač malo kasneje. ▪

OD BLIZU

Marko Kumer Murč, umetnik

»Postavitev intervencije v okolje je krik« MURČ

foto MATJAŽ TANČIČ

ŽIGA RUS

arko Kumer – Murč se je z intervencijami pričel ukvarjati v društvu Aggressive Theatre in v sklopu Inštituta IRIU, sedaj pa s svojim delom nadaljuje v okviru Evropske prestolnice kulture, kjer je vodja intervencij pri ŽnD. Med njegove do sedaj najodmevnejše projekte sodita šoštanjska intervencija proti postavitvi TEŠ 6 in pomoč Tomu Križnarju pri samostojnem berlinskem predvajanju filma »Oči in ušesa boga«.

iz tega vidika precejšnja pridobitev, med drugim smo povabili tudi pisce različnih področij, da nam pomagajo s teoretičnega vidika in že to, da je za enkrat odziv precej slab, nam pove, kako malo je to polje poznano in raziskovano. Cilj, ki sem si ga zastavil kot vodja sklopa intervencij v okviru Življenja na dotik, je torej ravno v tem: poiskati ustvarjalce, ki v javnem prostoru delujejo, njihovo delovanje pa podvreči tudi teoretskemu premisleku in refleksiji.

»Umetniške intervencije« so zelo ši rok zbirni pojem, saj je najbrž ravno njihova izvenserijskost, izogibanje institucionalizaciji in formalizaciji, tisto kar jih tudi določa. Kako torej zamejiti njihov pojem? S specifično metodo? S specifičnim učinkom? V splošnem bi lahko rekli, da je intervencija v prostor nek ustvarjalni poseg v javni prostor, z določenim ciljem. Enostaven primer je na primer grafit. Ko odgovarjam na to vprašanje, sem v precejšnji zadregi. Ko smo na ŽND-ju začeli razmišljati o tem, kako formulirati spletni obrazec za prijavo idej, ki jih bomo izvajali v MB in partnerskih mestih, sem najprej izločil besedo umetniška. Kajti številne intervencije, ki so po vsebini ekološke, politične, družbene, provokativne itd. ne temeljijo na neki ustaljeni umetniški formi ali žanru. V tej fazi ne premoremo niti nikakršne vehemence v stilu, da nam je dogajanje na tem področju zelo jasno. Se pa dogajajo premiki v smeri raziskovanja in EPK je

Zdi se, da je estetski moment v zvezi z umetnostjo težko zanemarljiv. Konec koncev se »umetnost« zato tudi lahko prodaja: v kolektivnih predstavah jo še vedno povezujemo z lepim, okrasnim, z zabavo, prostim časom ... Pri mnogih intervencijah avtorji dajejo več pomena prenosu sporočila kot estetiki. Ruska aktivistična skupina Voina je recimo v znak protesta prevračala policijske avtomobile in se pri tem najbrž niso pretirano belili glav z estetiko, ki je v aktu jezne mladine gotovo tudi prisotna. Veliko intervencij z bolj aktivistično noto je v resnici na nekem zelo mejnem področju, težko bi bilo opredeliti, kam zares spadajo. Ko smo na Kongresnem trgu v Ljubljani postavljali ekološko instalacijo Gole lutke, kjer smo v prozorni kocki zadimili gole izložbene lutke, kar je bilo za moje predstave o estetiku videti lepo, je bil med mimoidočimi tudi starejši gospod. Razložil sem mu koncept postavitve, on pa je ob tem samo resno zmajal z glavo: »To ni umetnost, umetnost je nekaj drugega.« To je name delovalo zelo močno. Od takrat naprej svojih postavitev ne imenujem umetniške, puščam prosto interpretacijo.

»... med mimoidočimi je bil tudi starejši gospod. Razložil sem mu koncept postavitve, on pa je ob tem, samo resno zmajal z glavo: ‘To ni umetnost, umetnost je nekaj drugega.’«

Pri umetniških intervencijah gre pravzaprav za določen obrat, sploh če

»Pri mnogih intervencijah avtorji dajejo več pomena prenosu sporočila kot estetiki.« pomislimo na forme, kot so gledališče, film, literatura ... V teh formah (ali vsaj njihovih tradicionalnih oblikah) je klju čen element reprezentacija resničnosti, ki pa jo distancirani prejemniki lahko sprejmejo ali ne. Umetniške intervencije pa so hočeš-nočeš tam, kjer so, posegajo v prostor in spreminjajo resničnost ... Strinjam se. Že sama postavitev v vitalno okolje je neke vrste krik. Apelovska postavitev dela ne podvrže samo kritiki, ampak je lahko zaradi mesta postave kritika. Če velja, da bo galerijska postavitev poleg avtorja in še nekaj ljudi (katerih večina bo bolj kot v umetnosti uživala v použivanju – in pozneje v komentiranju – sira in vina) pasivna, bo delo, ki ga vržemo v realen prostor, aktivno. Fizično bo poseglo v prostor, kot ideja pa tudi v človeka, ki je na ulici lahko kdorkoli, naključni nekdo. Tudi tisti umetniki, ki ulico izberejo, ker nimajo dostopa do galerij, s tem vstopajo do povsem drugačnega tipa publike, kot bi ga dobili sicer. Ideja dotakniti se naključnega človeka je vznemirljiva, čeprav je danes ukoreninjena misel, da »prava umetnost« od »navadnega« človeka ne sme biti razumljena. ▪ Celoten intervju si lahko preberete na spletni strani www.zivljenjenadotik.si. V rubriki »Intervencije in natečaji« so vam na voljo tudi dodatne vsebine na to temo. Med drugim poglobljena študija ter več video in fotografskih posnetkov različnih intervencij (različnih avtorjev).

34 35

OBRAZ MESECA

»Vedno dobim občutek, da po Dravi navzdol prihajajo pustolov ščine, da prihajajo bajke in pravljice.«

Kakšno mesto ima knjiga v skrivno stnem svetu Roka Vilčnika? Knjiga je pomembna za moj osebni prostor. S knjigo sem odraščal. Prisotna je ves čas kot idilično zatočišče, kot rariteta in kot domačnost. Koncept Slovenskih dni knjige se zdi prav premik knjige iz intimnega okolja v javni prostor … Ja, knjiga bo postavljena v prostor in bo znova postala tisto, kar nam je nekoč pomenila. Morda nekaterim še pomeni, vendar večini vedno manj. Kaj pomeni Roku Vilčniku? Knjiga je v svojem bistvu ljubezen.

Tudi če je digitalna? Vsebina ali sporočilnost knjige se zaradi tehnologij ne bo spremenila. Nekateri bralci se bodo težje, drugi lažje prilagodili tehnološkim spremembam, a kdor rad živi v svetu knjig, bo v njem užival tudi ob branju digitalizirane literature. Drugi pa tudi v prihodnje ne bodo brali knjige. Podobno velja za pisanje: če kdo dobro piše, je vseeno, ali piše na roko, na pisalni stroj ali na računalnik. Dramo, za katero sem leta 2000 prejel prvo Grumovo nagrado, sem napisal še na pisalni stroj. Danes pa se mi to zdi, kot bi bilo v pradavnini. Gre torej za vprašanje izurjenosti bralca: ali lahko bralec še vedno organsko sprejema določeno vsebino ne glede na razdaljo, ki nastane med njim in avtorjem, ne glede na to, kakšen je ta temelj. Ljudje bodo vedno želeli prebirati te znake, na drugi strani pa bodo vedno osebe, ki bodo ustvarjale in zapisovale te znake. Ti znaki pomenijo imitacijo življenja, sveta oziroma imitacijo razmišljanj, njegovo prvo delo, izdano domišljije, karkoli že. To je torej knjiga in v samozaložbi, pa je pesniška zbirka knjiga je večna, če je iz papirja ali pa ne. Sanje. Kot pesnik bo letos tudi nastopil Kaj je mogoče reči o slovenskem bralcu na Slovenskih dnevih knjige. Pod imenom rokgre je širši slovenski jav- knjig? nosti znan kot avtor besedil za glasbene O slovenskem bralcu ne vem praktično zasedbe Patetico, Papir in Pliš, letos pa ničesar, ne vem niti, kako in koliko berejo v sklopu Evropske prestolnice kulture moji prijatelji. Vem samo to, da sem včasih piše scenarije za videoserijo Mariborska vest: Hišnik Maribora, kjer v glavni vlogi nastopa Dušan Vaupotič – Dule, prvotno lik iz rokgrejeve monodrame Kleščar. Oba, rokgre in hišnik Dule, sta mariborčana, ki ljubita svoje mesto, z njim jočeta Prvo izdano delo rokgreja je pesniška zbirka in se veselita, z njim čutita ter nanj pazita. Sanje, ki je leta 1994 izšla v samozaložbi. Z avIn čeprav se slednji z resničnimi ljudmi torsko poezijo bo nastopil tudi na letošnjih sooča neposredno, drugi pa realnost Slovenskih dnevih knjige v Mariboru. Takrat bo najprej poda na papirju, to oba počneta na otvoritvi literarne intevencije na hiperfasadi iz vsega srca. Kulturnega inkubatorja v Mariboru predstavil Pesem v izložbi. ▪ foto ALENKA SLAVINEC

Rok Vilčnik – rokgre, umetnik

»Tudi če bom odšel nekoč živet v Andaluzijo, bom vedno v stiku z Mariborom« MAŠA MALOVRH

ospod srebrnih razmršenih las stoji na Starem mariborskem mostu in lovi pustolovščine, ki jih umirjen tok Drave prinaša v mesto. Rok Vilčnik – rokgre je mariborski avtor mnogih talentov, med katerimi na videz igrivo, vendar precizno preklaplja in ustvarja svoj svet. Po izobrazbi likovni pedagog je kot dvakratni Grumov nagrajenec za najboljšo slovensko dramo in dobitnik žlahtnega peresa za najboljšo slovensko komedijo in zmagovalec na 5. festivalu monodrame na Ptuju, v svoji karieri spisal več kot sto scenarijev za najuspešnejšo slovensko televizijsko serijo Naša mala klinika. Poleg tega, da je uveljavljen scenarist in dramatik s prek 20 odrskimi uprizoritvami, je avtor romanov Mali ali kdo si je živlejne zmislo? in Deset let

Pesniška plat

»Z likovnostjo se še vedno po malem ukvarjam. Konec koncev sem študiral likovno pedagogiko, torej je bila to moja želja. Ampak med študijem sem si poškodoval roko. Do poškodbe sem bil levičar, po poškodbi sem postal desničar. Hkrati je bil to trenutek, ko sem pričel pisati.«

OBRAZ MESECA

bral več kot zdaj, vendar zdaj berem drugače kot prej. Najbrž zaradi let in izkušenj. Roman Vojna in mir lahko v različnih obdobjih življenja bereš popolnoma drugače. Kako bi opisali začetek ustvarjanja, prvi impulz? Je najprej scena, liki, mogoče vzdušje? Gre za nek klobčič, ki se prične odvijati iz osnovne ideje, in običajno ne vem, kam in v katero smer bo vse skupaj steklo. Včasih imam samo naslov, redko imam pred očmi celoten svet, stvari se gradijo sproti. Gre za proces, liki prihajajo, dogajajo se zapleti, dogodki … Niti ne morem trditi, da svet postavljam, ker dejansko ta svet živim in ga zapisujem. Včasih pravim, da le prepisujem iz glave. Nato z znanjem in izkušnjami, ki jih imam, oblikujem like, prostor in čas v nekaj živega in iz tega nastane nova resničnost.

žanru ne moreš doživeti človeških čustev tako konkretno kot takrat, ko jih igralec na odru predstavi na pravi način. Pri gledališču mi je všeč, da ni četrte stene in da lahko zelo živo doživljaš smeh, veselje, jok in vse ostalo. V tem vidim moč gledališča. Mislim tudi, da mi je ostala afiniteta do pisanja dramatike še iz študijskih časov, ko sem bil likovnik. Rad ustvarim celoten prostor z zvokom, besedo, sliko in ljudmi. Zato me drama- desničar. Hkrati je bil to trenutek, ko sem pričel pisati. tika še vedno tako mika. Imata nagrajeni drami To (2000) in Smeti na Luni (2008) poleg žanra še kakšno skupno točko? Pri obeh se vračam v otroško dušo, kar počnem precej pogosto. Saj veš, Mali princ, ki je v nas. To je odrasel moški, ki je v sebi ostal otrok, v Smeteh na Luni pa je otrok, ki mora prehitro odrasti. V drami Smeti na Luni glavni junak Lawrence išče stik z otroki, ker je razočaran nad odraslimi, nad vsem, kar odraslost naredi, zato mu bolj ustreza družba otrok. Seveda ga kasneje prizadene to, da ga razglasijo za pedofila, ampak s tem vsa zgodba pridobi. Ne sodi prehitro!

Pišete v�� se – od poezije prek proze, sce narijev in songov do dramatike. Prav zadnja pa se zdi v vašem ustvarjalnem opusu paradna disciplina. Konec kon cev ste dvakratni dobitnik Grumove nagrade in letos ste z dramo Balraam ponovno nominirani. Od kod ljubezen do gledališča in dramatike? Med drugim ste izdali tudi knjigo z Ker ima tako neizprosno neposredno naslovom Pravljice, ki ste jo ilustrirali sporočilnost. Pri nobenem drugem sami. Kakšno mesto v vašem širokem kreativnem svetu ima likovni izraz? Z likovnostjo se še vedno po malem »Biti dramatik v Sloveniji pomeni ukvarjam. Konec koncev sem študibiti sirota, ki se mora udinjati pri diral likovno pedagogiko, torej je bila to rektorjih in prijateljevati z režiserji, moja želja. Ampak med študijem sem če hoče priti do uprizoritev, pa še si poškodoval roko. Do poškodbe sem takrat ni nič zagotovljeno.« bil levičar, po poškodbi sem postal

Hišnik Maribora Hišnik Maribora (Ključi mesta & Življenje na dotik) je serija kratkih humoristično-satiričnih filmov, ki nastajajo v produkciji Studia Legen. Avtorsko jo podpisuje stara, preizkušena in utečena ekipa mariborskih mojstrov – tekst je delo Roka Vilčnika, režija Matjaža Latina, v glavni vlogi hišnika Dušana Vaupotiča – Duleta pa blesti Aljoša Ternovšek. Kot se spodobi, je prva Hišnikova skrb (in hkrati tarča) prav Evropska prestolnica kulture (EPK) Maribor 2012, ki jo Dule »popravlja« in »čisti« praktično v vsakem delu serije, hkrati pa mimogrede odleti v »močvirje« promovirat EPK in se na Tromostovju pomeni še z Zoranom Jankovićem. Mariborski župan Kangler je tako rekoč redni gost, na pogostitvi po slovesni otvoritvi EPK pa se je Hišnik Dule srečal tudi z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom in številnimi diplomatskimi gosti iz Evropske unije. Z njim smo se podali celo v nočno življenje Maribora do jutranjih ur. Dule je borec, hišnik, ki ne bo razočaral ampak razkril vse ciroze tega mesta, ščitil ljudstvo pred pohlepno umetniško mrhovino, kritiziral, če je treba in se včasih tudi strinjal, reševal izgubljene turiste, zniževal vstopnine, poenostavljal prijavitvene formularje, Ljubljančanom pokazal pot domov, rezal pogačo na pravične dele, dvigoval prah in ga sesal, namakal šarlatane v katran, perje in pivo, razkladal kombije in v teh težkih kriznih časih poskrbel za uspešno podobo občine. ▪ Vse dele Mariborskega Hišnika (pravkar je bil objavljen 11. del) si lahko ogledate na www.zivljenjenadotik.si.

Usoda? No, že pred poškodbo roke sem se vpisal v dramski studio, ki so ga vodili Vili Ravnjak, Peter Boštjančič in Milada Kalezić. Poskusil sem pisati, ampak mi ni šlo. Kasneje sem na pedagoški fakulteti v Mariboru kot študent na bienalni razstavi v amfiteatru postavil inštalacijo. Vključil sem like in svetlobo, tako da so sence padale na različne načine in ustvarjale prostor. Na naslednjem bienalu sem želel inštalacijo nato opremiti še z zvokom in gibom. Tako sem po neki povsem drugi poti prišel do gledališča. Takrat me je teater začel zanimati ravno zaradi oblikovanja celote – prostora, časa, likov, zvoka in vsega ostalega. Nato je prišla prej omenjena nesreča, poškodba roke in sprememba iz levičarja v desničarja. Začel sem pisati ... in nisem nehal. To je bil preskok. Nenavadnost preskoka pa je druga stvar. Za televizijske serije, kot je na primer Naša mala klinika, ste napisali preko 100 epizod. V vašem primeru je fas cinantna tudi kvantiteta napisanega. To je neke vrste služba, ki mi omogoča dostojno eksistenco. Biti dramatik v Sloveniji pomeni biti sirota, ki se mora udinjati pri direktorjih in prijateljevati z režiserji, če hoče priti do uprizoritev, pa še takrat ni nič zagotovljeno. Drugo je, če si dramaturg in dramatik ali režiser in dramatik. V tem primeru je lažje, ker počneš še kaj drugega. Če pa gre samo za predanost pisanju in če nimaš prej omenjenega pristopa, potem ostaneš brez teoretično priznanega zaledja in tvoji teksti niso upoštevani. Nekaj pove tudi to, da kot dvakratni Grumov nagrajenec in dobitnik žlahtnega peresa na Dnevih komedije v Celju leta 2004 sploh še nimam izdane knjige dram. Prav zato je pomemben recimo Dramski festival v Kranju. Vsaj teden dni je dramatiki namenjena večja pozornost kot sicer. Serija in�� lik Duleta izvirata iz monodra me Kleščar, ki je doživela premiero leta

OBRAZ MESECA

1998. Po tej monodrami je bil posnet televizijski igrano-dokumentarni film, potem je začel lik Duleta obdelovati različne pereče tematike v oddaji NLP, podobno kot zdaj v okviru Evropske prestolnice kulture. Hišnik Maribora je torej predvsem kaj? Kako bi opisali in izrisali ta lik? Dule je neke vrste zgrešen stereotip. Ki se ne da, ki se bori in hoče preživeti. Enostavno – zanimal me je tip človeka, zapuščenega marginalca, ki ima svoj svet v bifejih, kjer pušča svojo malo socialno podporo, človek, ki mu v življenju ne gre, ki res trpi, ker sinu ne more kupiti takšnih superg, kot jih nosijo njegovi sošolci. Imeli so družine, ki so razpadle zaradi teh ali onih razlogov, pač, ni jim šlo, zdaj pa poskušajo nekako preživeti. Tukaj je ogromno takšnih primerov, zato se v liku tudi mnogi prepoznajo in vedno znova se najde kdo, ki mi reče: Ej, točno takega poznam! Ampak večina se obrne stran, saj z njim nimajo kaj početi. V bistvu to niti ni komedija, ampak žalostna zgodba, le da je povedana na duhovit način. Hkrati pa se skozi lik kaže potreba po ozaveščanju družbe, da vsak razmišlja po svoje, vendar tudi druga stran obstaja in jo je treba vzeti v zakup ne glede na to, kako. Kot pri družinskem zakoniku, recimo, ki smo si ga malo privoščili v zadnjem delu Hišnika. Po drugi strani pa gre tudi za refleksijo Maribora. Integralni del Mariborskega hišnika je improvizacija, reakcija na nepredvidene situacije med snemanjem … Seveda. Za improvizacijo potrebuješ do popolnosti izdelan lik, ki funkcionira ne glede na situacijo. Aljoša je v tem liku že tako dolgo, da ga res obvlada in se je vanj na nek način kar vrasel, poleg tega vsi trije razmišljamo podobno, tako da gre za improvizacijo le do neke mere. Dule Vaupotič bi se recimo lahko mirno srečal z Obamo, če bi se seveda hotel rokovati s črncem. Ampak to je že drugo vprašanje.

»Enostavno – zanimal me je tip človeka (Hišnik Maribora – op. avt.), zapuščenega marginalca, ki ima svoj svet v bifejih, kjer pušča svojo malo socialno podporo, človek, ki mu v življenju ne gre, ki res trpi, ker sinu ne more kupiti takšnih superg, kot jih nosijo njegovi sošolci.«

»S tem moraš živeti, če hočeš razumeti. Saj nismo kaj posebnega, a hkrati smo. Jaz imam še vedno stike s prijatelji iz otroštva, stike s prijatelji umetniki, s katerimi skupaj delamo, torej imam odprt ves spekter – od socialca Duleta do pravljic, ki mejijo na Malega princa. In z vsem tem zajemam mesto.« In tu je Maribor. Če se iz Duletovih oči vrneva v vašo perspektivo – kaj je Maribor za vas, kaj vam pomeni, kako ga vidite? Maribor je mesto, ki mu manjka domišljija vodstvene nomenklature. Domišljija nas, ki tu živimo, je brezmejna, vendar večinoma neizkoriščena. V Mariboru pogrešam kreativnost, inovativnost v končnih fazah urejanja mesta, tudi zdaj, ko se dogaja EPK. To mesto premore in si hkrati zasluži več kot samo približke, več kot pomanjkljive izvedbe, na primer balone na vegastih lesenih škatlah ali pa nekakšne ponjave z odtisi starega mestnega obzidja. To leti na EPK? Predvsem. Z EPK imam problem. Zakaj? Jaz sem sicer del njega, ker sem že od nekdaj del tega, razočaran pa sem, ker ga ni v mestu. Ni ga med ljudmi. Je v SNG, je na literarnih večerih, je na koncertih, inštalacijah itd. Ampak tako je bilo že prej. Vse skupaj sem si predstavljal kot celoletni praznik mesta. Nas vseh. Pa ni. Lahko upamo na boljše? Dule vedno upa na boljše. Kaj pa Maribor onkraj EPK? Mesto kot tako mi je ljubo. Zdi se mi kot jugonostalgičen film, v katerem dobri stari igralci sprejemajo svoja življenja z neko posebno samoironijo. Če prideš od drugod in ne vzpostaviš stika s tem načinom, se ti te stvari ne morejo zgoditi, kar je logično. S tem moraš živeti, če hočeš razumeti. Saj nismo kaj posebnega, a hkrati smo. Jaz imam še vedno stike s prijatelji iz otroštva, stike s prijatelji umetniki, s katerimi skupaj delamo, torej imam odprt ves spekter – od socialca Duleta do pravljic, ki mejijo na Malega princa. In z vsem tem zajemam mesto. Je Drava tudi vaša najljubša točka v Mariboru? Mesto mi je ljubo tudi kot struktura. Včasih razmišljam, da mogoče zaradi prepiha, ki vleče spodaj po Dravi ... Vedno, ko grem iz Tabora po Starem mostu po njegovi levi,

36 37 vpijam tisti razgled – stari del mesta tja gor na levo proti Kozjaku in bližnjim hribom, od koder se spušča Drava. To je zame nekaj najlepšega. Vedno dobim občutek, da po Dravi navzdol prihajajo pustolovščine, da prihajajo bajke in pravljice. Tam je nekaj, čeprav že v trenutku, ko pogledam na desno, izgine. Ampak če si odprt, zaznaš, da od tam pritekajo v mesto nove stvari, in to mi je všeč. Kot nek ventil za navdih. Čeprav zdaj večinoma podzavestno prečkam in grem po desni strani mostu, ker me zvočniki iritirajo. Dajte prosim neko klasiko noter. Kaj bi še spremenili v Mariboru? Meni je Maribor ljub tak, kot je. Ljudi gotovo ne bi spreminjal, niti duše, stanja ali karakterja mesta. To je kot v odnosu. Če se v nekoga zaljubiš in če hočeš isto osebo hkrati spremeniti, ne vem, če si vanjo res zaljubljen. Kupiš pa ji pa lahko novo krilo, a ne, ali pa novo kopališče ali center umetnosti, pa menjaš šefa. Bi lahko primerjali mikrookolje Maribora, v katerem ustvarjate, in Slovenijo, ki je prav tako majhno polje? Ne. Mogoče zato, ker čutim, da Maribor lahko obvladam z življenjem. Večjega prostora kljub vzorcem, ki se ponavljajo, ne čutim kot svojega miljeja, v katerem se lahko gibljem in iz katerega zajemam. Res je tudi država majhna, vendar ima drugo vrsto eteričnosti, poleg tega se v širšem kontekstu ta esenca izgubi. Lahko si uredim svoj dom in to lahko obvladam, tudi imam svoj mali peskovnik, ki ga ljubim, širša okolica pa je nekaj drugega. Še posebej, če sploh ni tako velika, kot se nekaterim zdi. Bi se preselili, če bi vam selitev v drugo okolje omogočila preživetje izključno s pisanjem dramatike, nič več komerciale? Bi zapustili Maribor? Ne, nikamor se ne bi mogel preseliti. Čeprav imam vse, kar potrebujem, v glavi. Tudi če bom odšel nekoč živet v Andaluzijo, bom vedno v stiku z Mariborom. ▪

Glasbena plat

Rokgre je v enem redkih življenjepisov, ki jih je bilo moč izbrskati na spletu, določen za idejnega očeta in avtorja besedil priljubljene glasbene skupine Patetico. Sam pravi, da je pisanje besedil za skladbe zanj hobi, ki pa ga mnogi slovenski glasbeniki cenijo, saj je poleg Patetica pesmi pisal tudi za skupini Pliš in Papir, slednja pa je predstavnica mariborskega glasbenega gibanja Nova popevka. Ko je angleška besedila popularne pevke Neishe prepesnil v slovenščino in jim dodal svoj pečat, je utrdil svojo priljubljenost pri mnogih obetavnih glasbenih skupinah v Sloveniji. ▪

LITERATURA

15. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Ko te napiše knjiga 2012

Kiblin Festival ljubezni v znamenju literature

L kot literatura, L kot ljubezen TANJA PETRIČ

estival ljubezni, ki bo na različnih lokacijah potekal med 14. in 22. 15. slovenski dnevi knjige v Mariboru 2012, je v prvi vrsti posvečen »ljubezni do literature«. Osredotoča Ko te napiše knjiga 2012aprilom se predvsem na inovativne oblike njenega uprizarjanja, ki vključujejo

vetovni dan knjige, 23. april, je namenjen promociji branja in založništva ter zaščiti intelektualne lastnine in avtorskih pravic. V počastitev tega dneva se v Mariboru ter številnih drugih slovenskih mestih in različnih krajih po vsem svetu odvijajo prireditve in aktivnosti, posvečene knjigi, literaturi, bralcem in literarnim ustvarjalcem. Na odru knjižnega sejma bo ves teden od jutra do večera potekal bogat kulturni program: literarni nastopi, nastopi kantavtorjev (Narat, Tadej Vesenjak, Katarina Avbar in Peter Dekleva, Elvis Berljak), predstavitve založb, srednješolski literarno-glasbeni maraton, maraton rap in hip-hop poezije z gostoma Emkejem in N’tokom, nastopi osnovnošolskih gledaliških skupin, program za otroke, odprti literarni maraton. 23. aprila bo potekal tudi literarni večer mariborskih literatov, dvanajsti Pesniški turnir založbe Pivec z osrednjim gostom Alojzom Ihanom, 25. aprila pa se bo v Art kavarni hotela Piramida predstavil osrednji gost festivala – pesnik Boris A. Novak. V sklopu festivala se ponujajo tudi številne priložnosti za druženje s knjigo za otroke, prav tako velja omeniti tudi razstave ilustracij v enotah Mariborske knjižnice, knjižno razstavo Boruta Gombača z naslovom Sleci besedo in se dotakni kože glasu in še marsikaj zanimivega. ▪

Slovenski dnevi knjige v Mariboru bodo potekali med 20. in 26. 4. 2012 na različnih prizoriščih v Mariboru

Ustvarjalce in goste, ki prihajajo na Dneve knjige, smo ob prihajajočem Svetovnem dnevu knjige (23. april) povabili k premisleku o tem, kako jim je knjiga rešila življenje. Na spletni strani www.zivljenjenadotik.si. lahko preberete razmišljanja N’toka, Boruta Gombača, Roka Vilčnika, Petre Kolmančič, Zore A. Jurič in Boštjana Narata.

žanrsko mešanje z drugimi zvrstmi umetnosti. Hkrati gre za relativno mlad projekt Kible, ki želi s kakovostnim programom promovirati tako kulturno dogajanje kot tudi inventivno rabo opuščenih ali zapostavljenih lokacij. O zgodovini festivala in letošnjih programskih smernicah je z nami spregovoril Dejan Pestotnik, podpredsednik Kulturno-izobraževalnega društva Kibla. Festival ljubezni je bil zasnovan kot potujoč dogodek, ki od leta 2008 dalje v enem izmed pomladnih koncev tedna zasede izbrano graščino severovzhodne Slovenije in ji vdahne vsebino. Leta 2010 se je festival prvič naselil na negovskem gradu, ki je osvojil srce organizatorjev in lani ponovno gostil potepuhom priljubljeni literarno-umetniški dogodek. Zaradi bližnje meje z Avstrijo si v Kibli že od samih začetkov prizadevajo, da bi z gostujočimi umetniki in obiskovalci festival organizacijsko zajemal prebivalstvo na obeh straneh meje.

Pester program za ljubitelje literature

Poleg butičnih literarnih srečanj, kot so zajtrki v pesniških ali proznih dvojcih in knjižne debate na tematskih okroglih mizah, se vrhunski slovenski literati in umetniki vseh zvrsti s svojimi deli predstavijo tudi na drugih dogodkih, Pestotnik pa dodaja, da je posebna skrb namenjena tudi literarno-pravljičnemu programu za otroke. Letos bodo prikazane fotografije Mete Krese, ki spremljajo pesniško zbirko Maruše Krese Nenadoma se je stemnilo/Plötzlich wurde es dunkel. Petkova otvoritev festivala bo v znamenju poezije in glasbe gostujočih umetnic Miljane Cunta in Severe Gjurin. Isti večer bo sledila premierna uprizoritev pesniško-glasbenega performansa Ne bodi kot drugi s poezijo Simone Kopinšek in Ferija Lainščka. Lainšček bo o performansu spregovoril ob sobotnem jutranjem obedu, temu bosta sledila še pogovor in branje s pesnico Marušo Krese. V proznem dvojcu se bo dialog pletel med Urško Sterle in Miho Mazzinijem, v pesniškem pa bosta sodelovala Katja Perat in Milan Dekleva. V večerni program bo obiskovalce zazibala uglasbena poezija Klarise Jovanović z zasedbo Della Segodba, lahko noč pa bo z uglasbeno poezijo zaželela skupina Same babe. V nedeljo dopoldan bo za obloženo mizo sedel Tone Partljič, za njim se bodo skozi pogovor predstavili drugi mladi mariborski avtorji. Na pesniško branje bosta prišla Erika Volk in Dragan Potočnik, preostanek dneva pa bo namenjen predvsem najmlajšim obiskovalcem, ki bodo lahko prisluhnili pravljicam in legendam o gradu Negova. Festivalskemu vzdušju se bo v nedeljo pridružil še ilustrator Ciril Horjak alias dr. Horowitz, ki bo portretiral obiskovalce v zameno za dobrodelni evro. Izkupiček bo namenjen varovankam kriznega centra Ženske svetovalnice. Aktivni bralci se bodo lahko pomudili v festivalski mobilni knjigarni Za:misel, ki je hkrati tudi prostor za izmenjavo knjig in njihovih vsebin. ▪

Festival ljubezni letos ponovno gostuje na gradu Negova, potekal pa bo med 20. in 22. aprilom. Vstop na prireditve je brezplačen.

38 39

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Nam lahko knjiga reši življenje? Dubravka Ugrešić

Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 02. 11. 2011 Dubravka Ugrešić (1949), avtorica romanov Štefica Cvek u raljama života (1981), Forsiranje romana-reke (1988), Muzej bezuvjetne predaje (1996) Ministarstvo boli (2004), Baba Jaga je snijela jaje (2010) ter zbirk esejev Američki fikcionar (1993), Kultura laži (1996) in Zabranjeno čitanje (2000). Njene knjige so prevedene v več tujih jezikov, zanje je prejela številne nagrade, med drugimi nagrado Meše Selimovića, Ninovo nagrado za roman leta, švicarsko nagrado za knjigo esejev Charles Veillon, avstrijsko nagrado za evropsko književnost in nagrado Heinricha Manna.

Druge objave avtorice na www.zivljenjenadotik.si: 20. november 2011 Dušo dajem v najem! 4. december 2011 Usodna privlačnost 26. julij 2011 Cirkus 10. oktober 2011 Slabi učenci 20. september 2011 Lakota 5. september 2011 Kako popraviti dežnik? 22. avgust 2011 Strah 22. junij 2011 Cirkus

PREVEDLA

NINA PFAJFAR

Med svojim kratkim bivanjem v Jeruzalemu sem se sprehodila po ulicah Mea Shreaima, slikovite mestne četrti, v kateri živijo haredski Židi. Nevednemu turistu se zazdi, da je zašel na snemanje filma o življenju židovskega štetla iz devetnajstega stoletja. Življenje v Mea Shearimu je avtentično, kolikor se je konzerviralo in ostalo takšno, kot je bilo pred kakimi stotimi leti. Prebivalci te četrti s to eksotičnostjo ne služijo, turisti so tu (za zdaj) nezaželeni. Moje oko je ulovilo zanimivo podrobnost: trojico suhih bledih moških z visokimi črnimi klobuki na glavah, oblečenih v črne plašče. Moški so stali v krogu, kakor da bi skupaj mrmrali besede neke molitve. Eden je v roki držal debelo knjigo z usnjenimi platnicami. Ko je lastnik Biblije (zgolj ugibam) odprl platnice, sem opazila, da je knjiga znotraj izdolbena, da je to v bistvu škatla, kamuflirana v knjigo. V škatli so se svetlikale ročne ure. Ta detajl me je razveselil, za trenutek se mi je zazdelo, da sem se znašla v Odesi iz Babljevih zgodb. Argentinska umetnica Marta Minujin je maja 2011 na trgu San Martin v Buenos Airesu razstavljala instalacijo z naslovom Torre de Babel de Libros. Stolp je bil visok petindvajset metrov, narejen pa je bil iz knjig iz vsega sveta. Hrvaški časopisi so s ponosom objavili popis hrvaških knjig, ki so bile vključene v umetničin projekt, kot da bi šlo za velik mednarodni uspeh hrvaške književnosti. Mit o babilonskem stolpu namreč sugerira povsem nasprotno: neuspeh. Gradnjo stolpa je začel Noetov potomec Nimrod z željo, da bi zgradil »mesto in stolp z vrhom do neba«. Jahve se je razjezil zaradi ljudske oholosti in pretiranih ambicij, zato je zrušil stolp in kaznoval graditelje tako, da jim je dodelil različne jezike in pri tem ukinil še Google translate program. Tako ali malo drugače pravi zgodba. Tako ali drugače so bile knjige od zmeraj multifunkcionalne: nekomu so služile kot sredstvo za netenje ognja, nekomu za grmado, nekomu kot kamuflaža za steklenico z alkoholom, nekomu kot statusni simbol, nekomu kot držalo za knjižne police, nekomu kot podstavek za steklenico vina, nekomu kot hišna skrivališča denarja, nekomu kot

papir za pomivanje oken. Toda Marta Minujin ni ena in edina med mnogimi sodobnimi umetniki, ki so uporabili, izkoristili in odtujili knjigo na razne načine. V instalacijah Richarda Wentwortha so knjige z vrvicami obešene na stropu in lebdijo nad našimi glavami ali pa so za njihove liste zataknjeni označevalci strani v obliki razbitih krožnikov, ročnih ur in ovitkov sladkarij. Najnovejša knjiga Jonathana Safrana Foerja Tree of Codes je umetniška instalacija, ki jo lahko kupi kdorkoli. Foer je vsako stran svojega priljubljenega čtiva, Schulzeve knjige Ulica Krokodilov, »razmrcvaril«: na vsaki strani je »okno«, ki spreminja pomen izvirnega besedila. Schulzevo besedilo, ki je šlo skozi »vandalsko« umetniško obravnavo, je na koncu postalo originalno delo »vandalov«, kakor na primer znamenita Mona Lisa z brki Marcela Duchampa. Tudi video odlomki, ki trenutno krožijo po internetu, služijo »vandalski« naraciji. V odlomku Can a Book Save Your Life profesionalec z revolverjem strelja v nekaj najnovejših knjig, da bi stestiral njihovo neprebojnost, bulletproof. Drugi odlomek Bill Simman's Book can save your Life dokazuje, da Simmanova knjiga lahko reši življenje, če nanjo streljamo z 9-milimetrskim revolverjem. Definitiven konec Gutenbergove dobe je španski video Did You Know the Book, na katerem simpatični mladi promotor obravnava knjigo kot povsem nov izdelek in pojasnjuje vse njegove prednosti (knjiga ni vezana na žice, nima baterije, ki bi jih bilo treba polniti, boljša je optična organizacija besedilnega materiala, upravljanje z njo je enostavnejše, ni nevarnosti virusov ipd.). Norveški video ima podobno sporočilo: v knjižnici nekega samostana se priletni menih muči s knjigo, prav kakor so se prvi uporabniki na začetku mučili z računalnikom. Mlajši menih potrpežljivo pojasnjuje starejšemu, kako uporabljati knjigo, nato pa izgubi potrpljenje in pusti starejšega z manualom, priročnikom za uporabo knjige. Te podrobnosti – nekatere so kar tako pobrane iz kulturnega mainstreama, druge pa enako naključno z njegovega roba – jasno kažejo na smrt knjige, pa tudi same književnosti (poslednja je umrla v

»Tudi knjiga ni več ‘hram duha’, ampak goli izdelek, prav kakor steklenica coca-cole. Literati so lahko ‘igralci lota’, zanesenjaki, iznajdljivi poslovni ljudje, ‘intelektualni proletarci’, ekshibicio nisti, ‘content providers’, karkoli, toda vsi so, ne da bi to hoteli, soudeleženci družbe spektakla.«

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

TORRE DE BABEL DE LIBROS – MARTA MINUJIN

trenutku, ko je književnost postala »knjiga«, torej blago). Pa vendar se avtorji (v založništvu bolj znani pod imenom content providers ali dobavitelji vsebin), delavci v knjižni industriji (ki so jim nekoč rekli založniki) in potrošniki (še do nedavnega znani pod imenom bralci) ne sprijaznijo s to situacijo, ampak se na svoj način trudijo obuditi mrtveca, da bi iz njega izvlekli še zadnji profit in se seveda sami obdržali pri življenju. In trdnejše ko postaja dejstvo o smrti knjige, bolj živa in močna je obuditeljska dejavnost. Založniška industrija proizvaja vse več knjig in to dela vse hitreje. Dobri stari časi, ko so se knjižni bestsellerji pojavljali na nekaj let, nato pa vsako leto, so nepovratno mimo. Danes se svetovni bestsellerji pojavljajo vsakih mesec dni in ugašajo hitro kot novoletne kresničke. Hitra slava, ogromni književni avansi, ki niso več skrivnost (razen tega, da jih dobivajo le redki srečneži), kot tudi letni prihodek top zaslužkarjev ne – vse to spodbuja apetit milijonom revnih začetnikov. Primeri debitantov srečkotov sugerirajo, da je to lahko vsak, če hoče, dovolj je le malo soli v glavi, dober videz in malo sreče – in spektakularna (in spektakularno hitra) kanonizacija je zagotovljena. Samo proizvodnja knjig je tako pospešena, da knjige ne dosegajo več niti branosti niti vrednotenja. Vrednotenje so prevzeli anonimni komentatorji na Amazon.com (kratki komentarji, like it – don't like it, zvezdice), blogerji, tviteraši (še krajši komentarji) in sami avtorji. V Guardianovi seriji video odlomkov Review my book avtorji goreče pojasnjujejo, zakaj bi morala biti recenzirana ravno njihova knjiga, in na koncu povedo še avtorecenzijo, ki bi si jo želeli slišati. Književnikom se je težko sprijazniti s tem, da se na literarni sceni izgubljajo in utapljajo v nepreglednem morju drugih avtorjev in knjig, zato vse bolj jemljejo stvar v svoje roke. Nekateri vse pogosteje objavljajo samopropagandne videe ali pa, kot Umberto Eco, predelujejo knjige v nove, predelane, poenostavljene, ebook-friendly ali kindle-friendly izdaje (Ime rože), kar pravzaprav ni nič drugega kot panično dejanje samo-obujanja. Mnogi avtorji v strahu pred izginotjem prakticirajo strategijo mentalnih tagov, se trudijo obelodaniti kakšno dodatno strast ali dejavnost, da pustijo še dodatno avtorsko sled ter razširijo klub somišljenikov in potencialnih bralcev. Tako nekateri zagovarjajo zaščito ptic ali pand, drugi vegetarijanstvo,

RICHARD WENTWORTH

tretje skrbi globalno segrevanje, četrti pa ne izbirajo sredstev. Popularna Charlotte Roche – avtorica (kakor sama pravi) »hemeroidalnega romana« Wettlands – je v televizijskem intervjuju vzela iz ust protezo, pokazala gledalcem, da ji manjka prednji zob, nato vrgla protezo v zrak in jo ujela z usti ter z jezikom postavila na svoje mesto, s čimer je požela navdušen aplavz prisotnega občinstva. »Ta svet ne bi hitel s tako hitrostjo, če mu lastno rušenje ne bi bilo stalno za petami,« je rekel anonimni kolektivni avtor manifesta Izostali upor. Literarni svet definitivno ni več prostor kontemplacije ali subverzije, duhovno obogatujočega eskapizma ali odkritja, temveč svet spektakla. Tudi knjiga ni več »hram duha«, ampak goli izdelek, prav kakor steklenica coca-cole. Literati so lahko »igralci lota«, zanesenjaki, iznajdljivi poslovni ljudje, »intelektualni proletarci«, ekshibicionisti, »content providers«, karkoli, toda vsi so, ne da bi to hoteli, soudeleženci družbe spektakla. Zmerjeni z njenimi merili se delijo na poražence in zmagovalce. In če smo že omenili steklenico coca-cole, naj povem vic iz repertoarja hladnovojnega humorja. Sredi noči zbudijo Ronalda Reagana. - Gospod Reagan, fantje iz imperija zla barvajo Luno na rdeče! - Kaj?! - Rusi so na Luni in jo barvajo na rdeče! - Takoj pošljite naše in naj čez napišejo coca-cola! Če odmislimo vse politične konotacije tega vica (možno je tudi, da bi – po današnji razdelitvi moči – hiteli svoje grafite risat Kitajci), potem se na njegovem pomenskem polju pokaže tudi bledi mit o babilonskem stolpu. Svet je razdeljen na poražence, ki se vzpenjajo proti luni in jih vodi poetična ideja, da bi jo prebarvali na rdeče, in na zmagovalce, ki čakajo, zato da bi na rdečo podlago napisali cocacola. Poraženci se tolažijo s »simbolični kapitalom« (Bourdiejev termin), medtem ko zmagovalci živijo v slavi in denarju. Realizacijo »simboličnega kapitala« je še do nedavnega zagotavljal celoten literarni sistem s svojimi institucijami, kritiki, literarnimi teoretiki, založniki, literarnimi nagradami, prevajalci, literarnimi katedrami in arhivi. Danes je ta sistem v ruševinah. Ni več upanja, ostala je le še dnina. Kar pa se knjige tiče: da, knjiga lahko reši življenje. Vendar samo, če je bulletproof. ▪ — Avgust 2011

TREE OF CODES JONATHAN SAFRAN FOER

»Tako ali drugače so bile knjige od zmeraj multifunkcionalne: nekomu so služile kot sredstvo za netenje ognja, nekomu za grmado, nekomu kot kamuflaža za steklenico z alkoholom, nekomu kot statusni simbol, nekomu kot držalo za knjižne police, nekomu kot podstavek za steklenico vina, nekomu kot hišna skrivališča denarja, nekomu kot papir za pomivanje oken.«

TEATER

Marko Mandić, igralec

»Telo je rekvizit, s katerim jaz upravljam« DIJANA MATKOVIĆ foto PETER MIŠIC Celoten intervju z Markom Mandićem lahko preberete na spletni strani www.zivljenjenadotik.si

arkov Mandićev je več. Najprej zato, ker gre za relativno pogosto ime in priimek, toda to ni niti približno toliko zanimivo, kot so zanimivi vsi tisti Marki Mandići znotraj igralca Marka Mandića. Prvi, ki pride na plano, ko se z njim srečate, je vsekakor prijazen, gostoljuben in topel Marko Mandić. Gre za enega tistih ljudi, ki poskrbijo, da se ljudje okoli njega počutijo prijetno. Potem je tu igrivi Marko Mandić, ki za potrebe fotografije mimogrede skoči na polico v salonu Male drame, od koder binglja z nogami kot kak deček z gugalnice (kar nam govori tudi, da gre za človeka, ki je za dober cilj – kot se je izkazalo tudi skozi pogovor – pripravljen iti »do konca«). Tu je še hiperaktivni Marko, ki sredi pogovora opazi odprt radiator in ga hiti zapirat, »ker je treba šparat«. Pa Marko Mandić na odru in tisti, ki sedi pred vami za potrebe intervjuja. Bržkone sta ravno ta, če ju primerjamo med sabo, najzanimivejša. Na odru razpet med 37 vlog, kolikor jih vsebuje predstava MandićStroj, pred vami »sestavljen« v nadvse zgledno celoto (avto) refelektiranega bitja. Zato je vprašanje, ki nas je glodalo med intervjujem, predvsem naslednje: Kje se konča eden in kje se začne drug?

Predstava MandićStroj se skozi delčke vaših nekdanjih vlog pravzaprav spre hodi skozi vašo celotno kariero. To je bržkone tudi priložnost za nekakšno osebno inventuro. Kaj vse se vam je v igralskem smislu dogajalo od časov študija do danes? Kaj so te različne vloge, zgoščene v eni predstavi, poteg nile iz vas? Dogajalo se je marsikaj, spotikal sem se ob marsikaj. V tem času so bile vloge, ki so mi ljubše kot druge, so vloge, ki so mi zelo všeč, in so vloge, ki bi jih mogoče v kakšnem obdobju celo zatajil. Ideja režiserja Bojana Jablanovca, da narediva neke vrste revizijo mojega dela, se mi je zdela odlična priložnost, da grem čez vse svoje šablone, predale, mehanizme, manire, orodja itd. V bistvu sva začela tako, da sem moral iz čisto vseh predstav, od začetka do konca, izbrati odlomke, prizore, dele besedil, za katere se mi je zdelo, da bi najboljše reprezentirali posamezno vlogo. Merilo je bilo, da gre za ekstremne stvari, da so vsebinsko zanimive, da govorijo o delu, o ustvarjalcu, o odnosih … S katero izmed vseh vlog, ki jih lahko vidimo v predstavi MandićStroj, ste najbolj preizkušali svoje meje, katera vas je najbolj »premaknila« v oseb nostnem smislu? To je vedno tista vloga, ki je nova. Zdaj lahko rečem, da je to Leone v Gospodi Glembajevih Miroslava Krleže v režiji Ivice Buljana. Tega koščka v MandićStroju seveda ni, ampak zdi se mi, da mi je bila ta doslej največji izziv, največja osebnostna preizkušnja oziroma neki spust vase, in mi je zato trenutno zelo zelo zelo ljuba. Kar ne pomeni, da ni bile tudi že prej takih vlog, ampak vedno si postaviš nek nov izziv; včasih je viden, tudi zunanji, včasih pa je

intimen, notranji, ki ga drugi ne opazijo, sam pa veš zanj. Kako daleč ste pripravljeni iti za neko vlogo? Tako na ravni telesa v smislu »rekvizita«, če lahko temu tako rečeva, kot v smislu premikanja nekih notranjih omejitev? Mislim, da je telo res rekvizit, drži. Telo je rekvizit, s katerim jaz upravljam, je orodje in je recimo inštrument, saj to je vse zelo blizu. Kar se tiče vprašanja: za vlogo sem pripravljen iti daleč. Mislim, da je baza vsega, vsake misli, v telesu. Kar ne pomeni, da mora biti telo vedno v gibanju, lahko je notranji krč, ki potem proizvede neko idejo, besedo oziroma komunikacijo z drugimi. Svojega telesa pri ustvarjanju vlog ne želim omejevati, tako kot pri samem delu ne želim omejevati svoje domišljije in svojega miselnega obzorja. Zdi se mi, da te vsaka stvar, vsako novo sodelovanje lahko pelje nekam, kjer še nisi bil, ali pa v vode, v katere prej nisi verjel. Se kdaj ustrašite? Se. Ampak zdi se mi, da ti ta strah pomaga. Strah je zato, da ga premagaš, da zrušiš to prepreko. Da ga eliminiraš. Pozabiš. Istočasno pa se mi zdi, da ga je treba priznavati. Vedeti moraš, da je tam, ampak če ga gojiš, s tem gojiš tudi neke varovalne sisteme in neke vrste opravičila zase. Česa konkretno pa se ustrašite? Tega, da ne veste, kam vas lahko neka nova izkušnja pripelje? Kaj je vsebina tega strahu? Igralci stalno plujemo po najrazličnejših vodah. Teksti so kompleksni, kar pomeni, da te že sam tekst preizprašuje. Pri sebi si intimno večkrat pripravljen narediti korak k priznavanju strahu, veš, kakšen je postopek, da boš šel čez, veš, kako se

TEATER

spustiti tja, kamor mogoče niti ne bi hotel iti. Ampak vedno je problem, ali si boš upal to narediti tudi pred drugimi, pred soustvarjalci, pred soigralcem, pred prvimi gledalci, kot so to režiserji in vsi drugi sodelavci. Potem je šele naslednja faza pred publiko. Pogum za vse te korake mora obstajati že v samem procesu dela. To ne more biti le mentalna odločitev, v smislu, kaj bom naredil, kaj hočem narediti, ker se mi zdi, da šele takrat, ko nekaj preizkusiš, ko daš neki impulz, doživiš, kako je na ta impulz odreagiral ta, ki je zraven tebe. Lahko narediš mentalni konstrukt, kako bo prizor potekal, kako bo vse šlo naprej, a v končni fazi se moraš vedno soočiti s tem, kar je na drugi strani. Pa potem predati žogo in jo spet dobiti nazaj. Tovrstne vaje me najbolj veselijo in izpolnjujejo. Izmenjava plemeniti. Se pa zgodi, da si včasih zoprn in ničesar ne daš, zaradi česar nihče ne more reagirati. Zdi se, da je ob tem treba ves čas hoditi iz svojega »območja ugodja«. Menda so možgani tako narejeni, da nočemo ven iz tega območja in večina ljudi tega tudi ne počne. Je za kaj takega potrebna toliko večja notranja sta bilnost? Kako usklajujete Mandića na odru in Mandića zasebno? So obdobja skozi proces, ko se to zelo kaže tudi pri tebi osebno, ker greš čez podobne procese kot oseba, ki jo igraš. A vendar mislim, da si je treba upati tudi v privatnem življenju, se torej spustiti v neudobne cone, kjer se ne počutiš domače. Če si priznamo, da smo šibki, da nismo v redu, s tem nič ne izgubimo, kvečjemu se bolj stabiliziramo. Lahko se odprejo kakšni plazovi, ki so neustavljivi, toda, po drugi strani, če to ves čas držiš v sebi, potem nisi nič naredil, si samo neka razvalina, ki se oklepa in daje videz stabilnosti, v bistvu pa si neka razrvana oseba. Včasih si po kakšnih napornih predstavah, ko se daš polno in se celo izčrpaš, na koncu kot cunja, ampak zdi se mi, da te je to na novo zgradilo oziroma ti dalo več energije, kot če bi se ves čas obnašal zadržano. Vsaj jaz imam tak občutek. Po kakšni predstavi se denimo fenomenalno počutim, boljše kot pred njo, čeprav sem utrujen, čeprav je bilo naporno. Ko sem za potrebe intervjuja govorila z ljudmi, ki vas poznajo, so v glavnem rekli, da greste na odru res do konca,

zasebno pa ste precej bolj … hmm, lahko rečem – sestavljeni? Jaz tudi mislim, da sem (smeh). Mogoče se ventiliziram na odru. Mislim, da moraš biti dokaj prizemljena oseba, če hočeš potem vstopati v vse te mračne tolmune. Ker te odpelje, če si labilen? Najbrž. Ali pa tudi ne. Tudi če si nadeneš vlogo, si nekako še vedno ti sam. Pri igralcih obstaja ta blazna želja po totalnih transformacijah, radi bi bili tako drugačni, da nas v naslednji vlogi ne bi prepoznali, toda vprašanje je, če je konstanten beg od samega sebe dober, obenem pa ne vem, če je potreben.

»Strah je zato, da ga premagaš, da zrušiš to prepreko. Da ga eliminiraš. Pozabiš. Istočasno pa se mi zdi, da ga je treba priznavati. Vedeti moraš, da je tam, ampak če ga gojiš, s tem gojiš tudi neke varo valne sisteme in neke vrste opravičila zase.«

Celotna predstava MandićStroj je narejena izjemno interaktivno. V čem je za vas draž interakcije s publiko? Je ob preizkušanju, koliko si bodo ljudje sami dopustili, tudi nekaj naslade? Seveda mi je zanimivo preizkušati njihove meje. S tem, da je predstava strukturirana Zdi se, da imate izjemno močan učinek tako, da bi, tudi če se ne bi odzvali, če ne na publiko. Naj navedem primer, in bi reagirali, tekla naprej. sicer prizor iz predstave MandićStroj, kjer na oder povabite starejšo gospo in Ampak to se ne zgodi? ta vas, ko ji pričnete govoriti »mama«, Ne, ljudje gredo s tokom predstave, zelo prične božati po laseh. Človek bi mis uspešno sodelujejo, v osnovi pa gre za lil, da je takšno vživljanje naključne to, da jaz naslavljam konkretno osebo v osebe iz publike zgolj simpatično publiki, moji partnerji iz predstav, iz kanaključje, toda potem sem na YouTubu terih so vzeti koščki, zdaj postajajo ljudje na posnetku istega prizora opazila, da v dvorani. Izziv mi predstavlja dejstvo, da se je neka druga gospa še bolj vživela: govoriš resničnim očem, ljudem, ki niso poljubila vas je. Kako pride do tega? igralci in ki tudi ne vedo vnaprej, kaj se bo Sicer ne vem, kateri posnetek je na zgodilo. Kot igralec si tako prisiljen vseYouTubu – če je tisti premierni iz Stare bino plasirati čim bolj plastično, polno in elektrarne, kjer je bila premiera 25. junija prepričljivo. 2011, se je v to vlogo vživela moja resnična mama. Če je gospa na posnetku v modri Z bratom Jankom Mandićem znotraj obleki, je to ona. EPK MB 2012 pripravljata razstavo/ predstavo z naslovom Walkingallery. Mislim, da je. Za kaj pravzaprav gre? Kaj lahko Na tisti predstavi sem se spraševal, če naj pričakujemo v prepletu igralca na grem ta monolog iz Strahov govorit njej eni ter grafičnega oblikovalca in glas ali izberem kar neko drugo žensko, ki benika na drugi? bo za to priložnost moja mama. A sem si Miha Horvat naju je povabil v svoje garekel, da je danes edinstvena priložnost, ražno razstavišče. Veseliva se srečanja. da svoji pravi mami podelim to vlogo, Pred zidom se bosta soočila Jankov CD in zdi se mi, da je to imelo neko dodano in Markov DVD. Reagirala bosta drug na vrednost. Zanimivo je, da se skoraj vse drugega. CDVD. DVCD. Še en mesec je do ženske, ki jih povabim na oder in jim go- tega dogodka. Vsaka obljuba bi bila pesek vorim »mama, mama, vedel sem, da te v oči. Vkorakajte med stene galerije. Ko to bom našel«, nekako instinktivno odzove- tamo peva? Firma Mandić. ▪ jo podobno – da me pobožajo. Nekajkrat se je sicer zgodilo, da me niso. Ne gre za Soloperformans to, da bi bile v krču, ampak mogoče jih MandićStroj, je to presenetilo, splošno gledano pa je 21. april ob 19.30 na Ptuju v tem prizoru res vedno neka gesta bo- (Festival SKUP) žanja, kar me preseneča, ampak očitno gre za nekaj prvinskega in naravnega, kar Walkingallery je vgrajeno v nas in je v odnosu mama– (projekt EX-garaža), samostojna predstavitev otrok zakoreninjeno.

bratov Mandić, 13. 05. 2012 ob 18. uri, Ex-garaža 1, Maribor

TEATER

Jernej Lorenci,

42 43

gledališki režiser

»Vse bolj čutim nujnost revolucije, hkrati pa ji niti malo ne zaupam« TANJA PETRIČ foto PETER MIŠIC

lovensko mladinsko gledališče in Mestno gledališče Ptuj bosta pod režijskim vodstvom Jerneja Lorencija po več kot štiridesetih letih odrsko oživila Dantonovo smrt (1835), eno od temeljnih del evropske dramatike. Dramsko delo pisatelja, dramatika, naravoslovca in revolucionarja Georga Büchnerja, ki je slovenski javnosti najbrž bolj poznan po več uprizoritvah dramskega fragmenta Woyzeck in veseloigre Leonce in Lena, je bilo na slovenskih odrih prvič uprizorjeno leta 1929 v SNG Drama Ljubljana, drugič pa leta 1970 v Mariboru. Lorencijeva tretja režijska interpretacija te drame, ki bo premiero doživela 24. aprila v Ljubljani in 16. maja na Ptuju, se osredotoča na odločilni in neizogibni spoj zgodovinskega in intimnega, dveh plati sleherne preteklosti in človekovega življenja nasploh.

»Mislim, da se je politični prostor v širšem pomenu besede izpraznil oz. izvotlil. Svoj pravi obraz kaže zmeraj bolj brezsramno in je postal po moje celo prelahka tarča. Osebno namreč ne pristajam na to, da bi kdaj postal žrtev cerkve ali neoliberalizma.«

Zakaj ste se odločili prav za Büchnerjevo, pri nas manj igrano in manj znano dramo Dantonova smrt? Najprej gre za precej egoističen razlog. Sam imam do revolucije zelo ambivalenten odnos. Po eni strani vse bolj čutim nujnost revolucije, hkrati pa ji niti malo ne zaupam. Po drugi strani namreč sploh ne verjamem v kakršnokoli možnost spremembe človeka ali človeštva. Istočasno pa vse v meni skuša verjeti, da ima čas kljub vsemu svoj smisel. Ko delam predstavo, spoštujem čas in odnos do družbe kot take, do potrebe po spremembah in seveda do vloge gledališča in političnega gledališča v današnjem svetu. Slednje je namreč v vzponu, preko Olivera Frlića, denimo, kot morda najbolj znanega avtorja tega žanra, ali »političnega« opusa Sebastijana Horvata v Sloveniji. Moje gledališče sicer ni neposredno politično, vendar gre za eno izmed tem, s katerimi se trenutno ukvarjam. Drugi razlog je povezan z Georgom Büchnerjem, ki je zame veliki reformator evropske drame. Sam je kot pripadnik romantike izbral povsem romantično idejo o napredku, o spremembi, ki naj bi jo prinesla revolucija, hkrati pa je bilo že od vsega začetka jasno, da vsaka revolucionarna sprememba zahteva krvni davek. Tako da pravzaprav ne vem, kakšen predznak naj bi imel končni obračun, končni izid drame.

vsaj zanimanje za tovrstno tematiko tudi v slovenskem prostoru v zadnjem času povečalo. Kako si to razlagate? Mislim, da se je politični prostor v širšem pomenu besede izpraznil oz. izvotlil. Svoj pravi obraz kaže zmeraj bolj brezsramno in je postal po moje celo prelahka tarča. Osebno namreč ne pristajam na to, da bi kdaj postal žrtev cerkve ali neoliberalizma. Tako da imam tudi do neposredno deklarativnega političnega gledališča ambivalenten odnos. Malce mu zavidam, toda to ni moja senzibiliteta. Z njim se ukvarjam predvsem zaradi nekega preizpraševanja družbe kot take. Naša civilizacija je namreč prišla do točke, kjer se je ujela sama vase, se sama v sebi sesula in preprosto ne najde formule za razrešitev tega konflikta, kar ni več status quo, ampak nov potop Titanika. Preprosto ni enačb, kako misliti družbo, ki se panično bori za to, da se določeni družbeni postulati in mehanizmi ne bi izgubili, ker so še vedno dovolj dobičkonosni. Vsi smo postali ujetniki tega vakuuma, v katerem ni več velikih idej. In prav ta prostor, za katerega vemo, da ne vodi nikamor, zahteva neko novo dimenzijo. Iz tega izhaja tudi moja skepsa do gledališča nasploh. Ali ima politično ali kakšno drugo gledališče sploh še

»Naša civilizacija je namreč prišla do točke, kjer se je ujela sama vase, se sama v sebi sesula in preprosto ne najde formule za razrešitev tega konflikta, kar ni več status quo, ampak nov potop Titanika.« kakršenkoli vpliv na karkoli? Mene pri Dantonovi smrti zanima predvsem spoj političnega in intimnega. Mislim, da sta to popolnoma neločljiva elementa.

Zakaj naj bi bila Dantonova smrt za nimiva za današnjega gledalca, če je njena osrednja tematika časovno oddaljena in tako zgodovinsko kot umetniško precej »prežvečena« fran coska revolucija? V ospredju je ideja zgodovinskega trenutka, ki je tako kompleksen, da ga je nemogoče razbrati. Zgodovina kot taka Zdi se mi, da se je število uprizoritev je namreč eno samo radikalno poeno»revolucionarnih«, političnih dram ali stavljanje. V resnici ne moremo zaobjeti

TEATER

»Ali ima politično ali kakšno drugo gledališče sploh še kakršenkoli vpliv na karkoli? Mene pri Dantonovi smrti zanima predvsem spoj političnega in intimnega. Mislim, da sta to popolnoma neločljiva elementa.«

niti enega samega dne našega življenja, domišljamo pa si, da vse razumemo. Za predstavo sem prebral precej dokumentarnega, zgodovinskega gradiva o francoski revoluciji, vendar ne morem reči, da vem več. Gre za neskončen labirint interpretacij, iz katerega ni izhoda. Vprašanje interpretacije je tudi ena izmed osrednjih tem moje predstave. Že Büchner je bil interpret. Mi smo interpreti tako Büchnerja kot tega določenega zgodovinskega trenutka, interpreti sedanjosti, sami sebe itd. V interpretacijah se izgubljamo do neskončnosti. Pravega obraza naše družbe, obraza tega sveta preprosto ne moremo ujeti, čeprav se nam zdi, da imamo pregled nad situacijo, da jo lahko nadzorujemo. Resnica pa je taka, kot pravi Danton, da smo le tragikomične marionete. Kako ste pristopili k besedilu? Kje se je najbolj »zatikalo«? Težko je bilo vse, ker gre za izjemno kompleksno dramo. Historični moment smo na podlagi opomb in zgodovinskih materialov še bolj poudarili. Tako da gre po eni strani za historično predstavo, po drugi za poetično, polhistorično interpretacijo, tretji element pa smo mi s svojo sedanjostjo, ki interpretiramo interpretacijo. Gre za neskončen niz ogledal, v katerih se izgubi dostop do resničnega. Ker se slednje izgubi, se zgodovina ponavlja. Zato se je ne nazadnje

»Mi smo oropani 'spornega', tabujev. Edino, kar je lahko sporno v današnjem gledališču, je vprašanje, ali lahko igralci na odru kadijo prave cigarete ali ne. To je seveda katastrofa.«

francoska revolucija končala z ustoličenjem Napoleona, kar je glede na njeno izhodišče seveda popoln absurd. Mene kot režiserja na neki način zanima, zakaj pride do zmeraj istega izida. Zdi se mi, da se zgodovine lotevamo z napačnega konca. Preteklost skušamo razumeti, in bolj ko se nam zdi, da jo, bolj izgubljamo možnost, da bi od nje res kaj odnesli. Jaz sem še zmeraj na strani poezije, kjer pa nastopi Büchner. Pri predstavi, kot rečeno, upoštevam troje: zgodovino, poezijo in intertekstualno gledališče, s katerim se poigrava že Büchner na podlagi postopkov montaže. Nemško premiero je igra zaradi »spornega besedila« doživela precej pozno – napisana je bila leta 1835, krstno uprizorjena pa šele leta 1902 v Berlinu. Ali je drami ostalo kaj in trigantnega, »spornega« še danes? Žal ne. Mi smo oropani »spornega«, tabujev. Edino, kar je lahko sporno v današnjem gledališču, je vprašanje, ali lahko igralci na odru kadijo prave cigarete ali ne. To je seveda katastrofa. Polje svetega, prepovedanega, polje tabuja je radikalno padlo, kar pa se neprestano obrača proti nam, denimo v obliki nore vneme po izumljanju. In v tem se izgubljamo. Prav zaradi tega sem sam privrženec intimizacije. Ne želim nasesti nobenim adrenalinskim rešitvam, kot je na primer mobilizacija novuma. Kako prihaja do izraza oz. aplikacije te intimizacije, o kateri govorite in jo zastopate? Vse izhaja iz tega, da se vsi glavni revolucionarji med sabo izjemno dobro poznajo, da izhajajo iz prijateljskih vezi.

Nič drugače ni pri današnjih vladajočih elitah v katerikoli državi. V drami gre za prijateljsko druščino, ki se na koncu pomori, ker dobijo posamezniki preveč moči. Tako začnejo ogrožati drug drugega, pride do hierarhizacije odnosov in nazadnje postane vsak odnos med njimi rivalski, prava bitka. Iz zelo individualnega in konkretnega se na podlagi pridobljene moči razvije splošno načelo. In takrat se začne klavnica. K a ko je pr iš lo do sodelovanja Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani in Mestnega gledališča Ptuj? Izkušnja na Ptuju, ki sem jo imel s Strniševimi Žabami, je bila prečudovita, zato sem sam predlagal to sodelovanje. Zdi se mi, da Mestno gledališče Ptuj dopušča, želi in potrebuje predstave, ki jih samo ne more speljati. Zato sem vesel, da ptujski teater sedaj vstopa v večje koprodukcije, da je pri tem ambicioznejši. Če so že junaki v Dantonovi smrti na nasprotnih bregovih, se mi zdi, da je dobro, da se vsaj mi ne držimo v svojih utrdbah in poskušamo čim bolj efektivno in iskreno prijateljsko sodelovati. ▪ Slovensko mladinsko gledališče in Mestno gledališče Ptuj bosta pod režijskim vodstvom Jerneja Lorencija po več kot štiridesetih letih odrsko oživila Dantonovo smrt (1835), eno od temeljnih del evropske dramatike. Lorencijeva tretja režijska interpretacija te drame, ki bo premiero doživela 24. aprila v Ljubljani in 16. maja na Ptuju, se osredotoča na odločilni in neizogibni spoj zgodovinskega in intimnega, dveh plati sleherne preteklosti in človekovega življenja nasploh.

44 45

GLASBA

foto TONE STOJKO

Milko Lazar

Glasbenik, ki da vse na trenutno inspiracijo TJAŠA RIBIZEL

rkester mariborske operne hiše se predstavlja z izborom klasične in sodobne literature ter s slovenskimi solisti. V okviru programa Evropske prestolnice kulture bo izvedel tri koncertne dogodke, prvi med njimi je glasbenogledališki Oratorij Maribor. Uglasbljena bodo besedila mariborskih avtorjev Andreja Brvarja in Draga Jančarja, ki jih bo uprizoril igralec Igor Samobor. Pisanje oratorija, obsežnega dela za zbor, več solistov in orkester od avtorja terja veliko izkušenj in predanosti. Tej formuli v vseh pogledih zadosti skladatelj Milko Lazar, krovni akter projekta Oratorij Maribor.

»Milko Lazar ostaja zvest principom minimalizma, fragmentarnosti, repetitivnosti in improvizacije. Vse to še vedno ostaja njegov zaščitni znak.«

Sprva je študiral jazz in klasični klavir, kasneje pa še saksofon na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu ter čembalo na Kraljevem konservatoriju na Nizozemskem. Izvajalsko pot je nadaljeval z igranjem v Big Bandu RTV Slovenija in drugimi zasedbami, kot so Milko Lazar Quartet, Quatebriga, Duo Gorišek-Lazar in drugi. Za svoje delo je doslej prejel že številne nagrade, med drugim je za projekt Hunski hrbti leta 2000 prejel priznanje za največje dosežke v slovenski glasbi – Zlati petelin 2000 –, leta 2005 nagrado Prešernovega sklada za Triple Concerto za klavir, simfonični orkester in big band s solisti ter Koncert za flavto in orkester in v letu 2010 Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana. V žanrskem smislu se je Lazar v začetkih ukvarjal predvsem z jazzom, od sredine devetdesetih dalje tudi s klasično glasbo. Njegov glasbeni opus je po besedah Janija Goloba prostoren, raznolik in impresiven. Obsega jazzovske skladbe, med katerimi je vredno omeniti projekt Hunski hrbti, za katerega je v letu 1999 izšla tudi avtorska plošča; komorne skladbe za različne instrumentalne zasedbe, na primer čembalo in komorni orkester, ter najnovejši avtorjev projekt iz leta 2012, imenovan Ambients za dva klavirja in tri tolkalne instrumente; orkestralne skladbe ter plesno-glasbene projekte. V sodelovanju s koreografom Edvardom Clugom sta pred omenjeno zbirko izpod peresa Milka Lazarja nastala še dva odmevnejša projekta Four Reasons ter Prêt-à-porter Variations. Skladateljevo vsestranskost potrjuje tudi glasba, ki jo je spisal za različne filme, gledališke predstave in druge priložnosti. Dodatna potrditev je tudi Lazarjevo mednarodno sodelovanje in koncertiranje. Poleg gostovanja na različnih jazz festivalih (primer Jazz time festival Rijeka, 2000) in koncertiranja na domačih tleh je s svojim delom med drugim nastopil tudi v znameniti Carnegie Hall v New Yorku ter lani gostoval v Mariinskem gledališču v Sankt Peterburgu. Posamezne skladbe so s strani časopisnih glasbenih objav največkrat označene kot zmes med »klasično glasbo, jazzom in filmsko glasbo«. Pod drobnogledom je zaznati, da se v Lazarjevih posameznih skladbah kažejo elementi minimalizma. K temu je treba dodati tudi oznako, ki jo zasledimo pri spremnem besedilu k zgoščenki Koda Chopin: »Milko Lazar ostaja

zvest principom minimalizma, fragmentarnosti, repetitivnosti in improvizacije. Vse to še vedno ostaja njegov zaščitni znak.« Skladatelj sam je v intervjuju ob izvedbi novejšega avtorskega projekta Ambients sebe označil »kot tip glasbenika, ki da vse na trenutno inspiracijo, tukaj in zdaj«. Zanj mora glasba vzbujati emocije in prek izurjenosti, usposobljenosti, ki jo skladatelj ima, seči do poslušalca. ▪ Oratorij Maribor (Koncert za Maribor), ki bo prenovil postopke oratorija, bo na sporedu 8. maja v SNG Maribor. Nastaja po predlogi Jančarjevih in Brvarjevih besedil, ki jih bo uglasbil skladatelj Milko Lazar, interpretiral pa dramski igralec Igor Samobor.

Christian Gerhaher

Zvezda intimnih pesmi GREGOR POMPE

ed vsemi klasičnimi glasbeniki so širši javnosti gotovo najbolj znani operni pevci, ki si lahko pridobijo podobno kulten status kot razvpiti pop glasbeniki. Kljub temu pa je najvišji naziv, ki ga pevcem podeljujejo evropske glasbene ustanove, komorni pevec. To se zdi nenavadno: pričakovali bi, da je najvišji naziv povezan z opero, z nastopaštvom, z obvladovanjem velike množice obiskovalcev v gledališču, z oblikovanjem prepričljivih dramskih vlog. Toda v resnici je mogoče bolj kot takšno povnanjeno pevsko ekstrovertiranost ceniti ponotranjeno iskanje globokih eksistencialnih vzgibov, ki se skriva v izvajanju samospevov, pri

G la

S BA

GLASBA

foto MICHI YAMAMOTO

katerih na odru precej “osamljena” sodelujeta zgolj pevec in pianist-spremljevalec. Takšno “komorno” muziciranje odkriva najgloblje interpretacijske premisleke, vokalne odtenke, muzikantske finese in zvestobo uglasbljenemu tekstu. Tudi zato znameniti bavarski profesor in akademik Dieter Borchmeyer v zvezi s pevci samospevov govori o “zvezdah za poznavalce” in prav gotovo je danes največja takšna zvezda intimnih pesmi nemški pevec Christian Gerhaher. Odločitev, da se pevec zaveže predvsem samospevu, operi ali pa celo enakovredno neguje obe pevski “disciplini” je seveda povezana z vrsto dejavnikov, med katerimi gotovo izstopajo specifike glasu in osebna afiniteta. Pri Gerhaherju sta bili obe okoliščini v prid samospevu: njegov glas je čist, registrsko nenavadno izenačen, dovolj gibek in ves čas spretno nadzorovan, ne premore pa izjemnega volumna, s katerim bi bilo mogoče preglasiti prav vsako orkestrsko rohnenje. Toda še pomembneje je, da Gerhaherja k samospevu vleče notranja sila, ki se je v šestnajstletniku prebudila, ko je na koncertu slišal slavnega baritonista Hermanna Preya peti Schumannov ciklus na Heinejevo poezijo Pesnikova ljubezen. Specifično je bilo tudi Gerhaherjevo izobraževanje, ki je potekalo po dveh tirnicah. V Münchnu je na Visoki šoli za glasbo študiral operno petje, skupaj s sinom svojega mladostnega učitelja violine, Geroldom Huberjem, ki je kasneje postal njegov stalni izvajalski partner, pa tudi samospev. Toda že prej je bil vpisan na medicinsko fakulteto, obenem pa je študiral tudi filozofijo. Kljub temu, da se je kmalu pokazalo, da si bo mladenič

lahko služil kruh s svojim glasom, pa študija medicine ni obesil na klin. Kasneje je v intervjujih razložil, da je študij dokončal, ker je prepričan, da petje prihaja iz glave, da so torej bolj kot glasilke in fizične danosti pomembne mentalne sposobnosti, mišljenje, ki vpliva na krčenje glasilk in pretok zraka. V tem leži bistvo Gerhaherjeve umetnosti: glasbe ne razume zgolj kot dekorativne kulture ali iracionalnega gona, temveč išče v njej globlje vzgibe. Tudi zato je za njegovo interpretacijo značilna absolutna predanost: v ospredju izvedbe naj ne bo izvajalec, temveč skladatelj in pesnik. Gerhaher je izredno pazljiv do besed: njegovo petje se nevidno spreminja v izgovarjanje besed, glasbenih fraz in pomenov celotnih pesmi. V tesni povezavi z besedilom se nato razpira tudi izredno širok barvno-vokalni spekter, s katerim pevec senči glasbene in literarne misli največjih mojstrov samospeva: Schuberta, Schumanna, Brahmsa, Wolfa in Mahlerja. V pogledu zvestobe glasbenemu in literarnemu tekstu, pozornosti in izvajalski nepretencioznosti je Gerhaher tako pravi nadaljevalec velike pevske tradicije, ki jo je v drugi polovici 20. stoletja gojil gotovo največji mojster samospeva Dietrich Fischer-Dieskau. Zato niti ne čudi, da se je Gerhaher po dokončanju svojih študijev izpopolnjeval pri Fischer-Dieskauu in tudi Elisabeth Schwarzkopf, veliki operni divi, ki pa je blestela tudi v samospevu. Danes Gerhaher napolnjuje vse največje svetovne dvorane (londonski Wigmore Hall, dvorano Glasbenega združenja in koncertno hišo na Dunaju, dvorano Concertgebouw v Amsterdamu, Staro opero v Frankfurtu, muzej d’Orsay v Parizu), kjer zbrano občinstvo pogosto gane do solz. Gerhaher zelo pazljivo izbira glasbo, ki jo poje: ustrezati mora njegovemu fiziološkemu ustroju, s čimer ščiti svoj glas pred prehitrim iztrošenjem, hkrati pa mora skladbo tudi razumeti v njenem notranjem bistvu. Zelo je izbirčen pri opernih vlogah: sprva je navduševal kot Papageno v Čarobni piščali, kot grof v Figarovi svatbi in kot Wolfram v Tannhäuserju, danes pa je repertoar razširil še z glavno vlogo v Henzejevem Princu homburškem in bolj zahtevno vlogo Pose v Verdijevem Don Carlosu. Redno sodeluje tudi kot koncertni pevec v velikih vokalno-instrumentalnih delih, njegovi

dosežki pa so bili že večkrat nagrajeni (prejel je prestižno nemško nagrado Echo kot “pevec leta”, leta 2010 je na festivalu Midem postal “moški vokalist” leta, prejel je nagrado Gramophone in prestižno nagrado festivala Rheingau). Gerhaher je dejaven tudi v snemalnem studiu. Toda tudi tam velja njegova pozornost predvsem popolnosti, manj pa ga zanimajo finančni učinki. Tudi zato ne snema za znamenito nemško založbo Deutsche Grammophon, ki naj bi bila v zadnjih letih obsedena z ustvarjanjem dobička, zaradi česar pogosto ne gleda na visoke umetniške standarde. Gerhaher tako ostaja prek svoje umetnosti kritičen do sodobne potrošniške družbe. V nekem intervjuju je na vprašanje, zakaj vztraja pri “visoki” umetnosti, lucidno odgovoril: “Televizija je ves čas poneumljala gledalce, zdaj pa trdi, da občinstvo ne mara klasične glasbe, zaradi česar naj bi se mi pevci raje ukvarjali s popularno glasbo. Toda prav televiziji ni uspelo izo braziti poslušalcev – storili so prav nasprotno.” Z Gerhaherjem torej ni šale: mogoče je sprejeti njegovo čudovito potovanje v notranjosti glasbe in pesmi, vse ostalo pa se zdi precej nepomembno. ▪ Baritonist Christian Gerhaher in pianist Gerold Huber bosta v okviru EPK Maribor 2012 nastopila 18. aprila ob 19.30 v mariborski dvorani Union. Na sporedu bodo izbrani samospevi Franza Schuberta.

»Najvišji naziv, ki ga pevcem podeljujejo evropske glasbene ustanove, je komorni pevec. To se zdi nenavadno: pričakovali bi, da je najvišji naziv povezan z opero, z nastopaštvom, z obvladovanjem velike množice obiskovalcev v gledališču, z oblikovanjem prepričljivih dramskih vlog. Toda v resnici je mogoče bolj kot takšno povnanjeno pevsko ekstrovertiranost ceniti ponotranjeno iskanje globokih eksistencialnih vzgibov, ki se skriva v izvajanju samospevov.«

46 47

GLASBA

Diva MIROSLAV AKRAPOVIĆ

ESMA REDŽEPOVA

foto PROMO

odlag za biografijo Esme Redžepove, svetovno znane pevke romske glasbe, bi bilo zagotovo nešteto. Kajti tako impresivnega življenja, ki je bilo v več kot petdesetih letih Esmine pevske kariere zaobljubljeno le glasbi, ima malokatera glasbenica ali glasbenik. Toda Esma Redžepova, ki jo je že od samih začetkov kariere spremljala titula »kraljica romske glasbe«, je posebna, unikatna oseba in zgodba. Za začetek – ne, ne pije kave (menda je ni nikoli niti pokusila)! V tem primeru domišljijsko klišejski lik stare Rominje, ki vedežuje, obračajoč skodelico kave in pogledujoč v karte, ne drži niti približno. Klasični balkanski stereotipi, vključno s kavo kot nujnim delom nekakšnega družinskega rituala, pri Esmi Redžepovi preprosto odpadejo. Kot rečeno, naša kraljica romske glasbe je posebna in res unikatna oseba. Že od svojih glasbenih začetkov, še posebej po treh zaporednih razprodanih koncertih v pariški Olympii leta 1968, je Esma Redžepova uživala absolutne simpatije tako slehernega poslušalca kot tudi glasbenoakademske srenje in kritiških poznavalcev world music. Na drugem mestu po tej kategoriji je bil njen sonarodnjak, žal pokojni kultni romski pevec Šaban Bajramović. Koliko glasbenikov poznate, ki jim bodo prikimali tako na levi kot na desni strani, tako na severu kot na jugu? Seveda lahko pripomnite, da romska glasba hitro seže v naše duše ter nas razgalja in razneži, ne da bi se tega tudi zavedali. A se morate hkrati vprašati

ali zamisliti, poleg kakšne glasbene konkurence znotraj žanra romske glasbe si je treba izboriti titulo kraljice romske glasbe. Še posebej, če imate pred sabo drugi stereotip o Romih, ki za razliko od pitja kave drži – vsi znajo peti, igrajo na kakšen glasbeni inštrument ali obvladajo plesne gibe. To jim je položeno v zibelko. V enem svojih zadnjih intervjujev, ki ga je dala potem, ko se je njeni zbirki glasbenih in humanitarnih nagrad pridružila nagrada za romsko pevko stoletja, ki jo je dobila v Rusiji, je Esma Redžepova povedala, da če se Rome označuje kot narod, ki poje, potuje in uživa v življenju, se ima ona za popolno Rominjo. Dodal bom le, da je Esma Redžepova posebna v vseh ozirih. Diva. Glasbena sled, ki jo za sabo pušča v več kot petdesetih letih glasbene kariere, je primerljiva s tistimi Marie Callas, Cesárie Évore ali Omare Portuondo. Z nujnim poudarkom, da je prav Esma Redžepova ob neizmerni pomoči svojega žal rajnkega moža, kultnega harmonikarja in aranžerja Steva Teodosievskega, popeljala romsko glasbo s sejmišč na koncu mesta, zakajenih kavarn na železniških postajah, s pogrebov in porok … naravnost na velike odre, kamor romska glasba kot del world music tudi sodi. Hkrati Esma Redžepova nikoli ni izgubila pristnega stika s prostorom in ljudmi, ki so jo oblikovali kot pevko in osebo. Morda prav v tem tičijo naše neizmerne simpatije do Esme Redžepove, ki z neverjetno lahkoto ali, če hočete, z življenjsko modrostjo poje, sodeluje v dobrodelnih akcijah kot ambasadorka UNHCR, kandidira za Nobelovo nagrado in kot najvišja družinska avtoriteta ohranja svojo veliko družino 47 posvojenih otrok in 121 vnukov. Če temu dodamo tudi tisto čisto glasbeno plat –več kot 14.000 koncertov, 20 albumov, 121 singlov in 6 filmov –, lahko popolnoma mirno in kategorično pritrdimo, da Esma Redžepova sodi v tisto kategorijo svetovnih glasbenikov, za katere radi pravimo, da če jih doslej niste videli in slišali na odru, v svojem življenju niste doživeli še ničesar glasbenega.

»Esma Redžepova sodi v tisto kategorijo svetovnih glasbenikov, za katere radi pravimo, da če jih doslej niste videli in slišali na odru, v svojem življenju niste doživeli še ničesar glasbenega.« Njena glasbena strast in pevska vnema, ki je mojstrovina sama po sebi, tudi z leti ni pojenjala. Nekajkrat je že povedala, da ne dela razlik med odri in občinstvom. Slednji ji ne predstavljajo nobenega koncertnega mejnika in v vsem tem času je ohranila enostavno logiko svojih nastopov – od ljudi za ljudi. Upam si trditi, da tudi njen koncert 21. aprila v dvorani Štuk v tem ne bo izjema. ▪ Koncert Esme Redžepove se bo zgodil v okviru Festivala Romske kulture Romano Čhon, in sicer 21. aprila ob 20. uri v mariborski dvorani Štuk.

Luna … napada! Ob vesoljskih zvokih Laibacha MIROSLAV AKRAPOVIĆ

n če bi se to zares zgodilo, v negotovi prihodnosti našega sončnega sistema, kaj mislite, s katere strani Lune bi prišlo do najmočnejšega in najbolj brutalnega napada? Pink Floyd so že vedeli – The Dark Side Of The Moon! Toda kdo hudiča naj bi nas napadel z Lune, najbolj romantičnega planeta v … celotni nam znani galaksiji? Kdo drug kot nekdo nam dobro znan. Nekdo, ki se ni spremenil v vseh teh letih svoje odsotnosti z našega planeta. Ali smo se mi spremenili? Ali smo se kaj naučili v njihovi odsotnosti? Ali smo se razvili? Oni so se. Tehnološko in breztežno. Vzgojili so že tretjo generacijo izseljencev na temni strani Lune.

GLASBA IN FILM

»Film Iron sky že dobri dve leti, od prve omembe tega filmskega projekta in še predvsem od maja 2010 in premiere prvega v nizu njegovih znamenitih video napovednikov, sodi med najbolj kontroverzne in skrivnostne umetniške akcije.« So potomci tistih nemških nacističnih znanstvenikov, ki so, za razliko od večine bežečih poražencev II. svetovne vojne, ki so se razkropili po celem svetu, svoje prisilno zatočišče, leta 1945, našli na Luni. In sedaj se vračajo domov … z vojaško godbo in nasmeškom na obrazu … kakopak v miru. To bi bil kratek in slikovit opis filma Iron Sky finskega režiserja Tima Vuorensola & co. Filma, ki že dobri dve leti, od prve omembe tega filmskega projekta in še predvsem od maja 2010 in premiere prvega v nizu njegovih znamenitih video napovednikov, sodi med najbolj kontroverzne in skrivnostne umetniške akcije. Seveda se slednja »umetniško akcijska« ugotovitev za Iron Sky nanaša na žanr znanstveno fantastične akcijske komedije, kamor so ga uvrstili filmski poznavalci. Toda če ste si ali ko si boste prvič na najbolj popularnem spletnem ponudniku video vsebin ogledali nekaj izjemno dramatičnih teaserjev za Iron Sky, vam bo verjetno jasno, da sta bili možnosti za avtorstvo njegove filmske glasbe le dve – posthumno Wagner v originalu ali v različnih sodobnih obdelavah za najmlajšo generacijo filmofilov ali pa večno mlada skupina Laibach v enem od svojih … originalov. Toda že s prvimi kadri in pričujočimi takti priredbe nam zelo znane skladbe B – machina (Siddharta), ki so pospremili že omenjeni prvi napovednik, je postalo jasno, da se je mednarodna finsko-nemško-avstralska producentska ekipa odločila za mlajšo generacijo glasbenikov – Laibach. In tam, kjer so Laibach … ni nič tako enoznačno, enolično in enostavno. Tudi v 21. stoletju duh skupine Laibach prinaša neverjetna naključja ali ledeno dobo, če se izrazimo v aktualnem okoljevarstvenem žargonu. In tukaj seveda ne mislimo na Ledeno dobo 4, 5 … iz hollywoodskih visoko tehnoloških studiev za animacijo, temveč otoplitev s severa Evrope in Baltika ter ognjemet z Lune. Kajti v času, ko je filmska ekipa beležila na celuloidni trak filmsko zgodbo Iron Sky, Laibach pa skladal & pripravljal glasbeni predložek za Iron

foto NEJAAKA

Sky, so 19. junija lani švedski oceanski raziskovalci in iskalci potopljenih ladij odkrili v Baltskem morju na globini 87 metrov orise objekta pravilne krožne oblike in premera 60 metrov. In vse bi bilo lepo in prav s klasično ZF pojasnitvijo ali medijsko vabo, da gre zagotovo za NLP, če se ne bi vmešali tudi ruski znanstveniki, ki so dopustili možnost, da gre za enega od skrivnostnih vojaško-vesoljskih projektov nacistov iz časa II. svetovne vojne. In zakaj o tej t.i. veliki Hitlerjevi skrivnosti tako malo ali skoraj nič ne vemo? Morda zato, ker zaveznikom v znameniti obveščevalno-reševalni operaciji po II. svetovni vojni s kodnim imenom Sponka (orig. Paperclip) ni uspelo ujeti, ohraniti pri življenju, rešiti in v ZDA deportirati vseh nacističnih znanstvenikov? Kaj pa, če je baltski nazi ekipi za raziskovanje vesolja in njenim družinam res uspelo emigrirati na Luno leta 1945? In kaj, če se enkrat res vrnejo na domačo planetarno grudo? Film Iron Sky vam bo zagotovo ponudil enega od možnih scenarijev ali vizij nekakšne »neue Rendite in der Zukunft« ali nove vrnitve v prihodnost. Če pa ste privrženec skupine Laibach, ki podrobno spremlja njihove glasbeno umetniške akcije, vam zagotovo ni ušel podatek, da je bil eden ključnih navdihov za ustvarjalce filma Iron Sky pravzaprav njihov album Volk iz leta 2006. Album, ki je iz laibachovske perspektive prinesel nove zvočno-lirične interpretacije nekaterih državnih himen po njihovem izboru. Ob mariborski premieri filma Iron Sky in njej pričujočega se spremljevalnega glasbenega programa skupine Laibach z naslovom We Come In Peace le nekaj najbolj zanimivih podatkov, povezanih s samim filmom, ki je nekakšno premiero, sicer festivalskega tipa, doživel letos 11. februarja na 62. Berlinskem filmskem festivalu. Tam so

filmski navdušenci, obiskovalci in pohodniki tega slovitega evropskega filmska festivala razgrabili vstopnice za Iron Sky, ki je po hitrosti prodaje vstopnic zasenčil tudi filma najbolj razvpitih in globalno popularnih gostujočih zvezd, kot sta letos bila Angelina Jolie in Werner Herzog. Kontroverznost, kult, skrivnostnost in nekakšno parodijo na globalno histerijo pred premierami pregrešno dragih hollywoodskih blockbusterjev je ekipi filma Iron Sky uspelo ustvariti še preden so naredili prvo klapo. Za to je zaslužen na prvem mestu internet ali če smo bolj natančni finska produkcijska spletna platforma Wreckmovie, ki je z nizom spletnih akcij, pobud in možnosti sodelovanja pri nastanku samega filma pridobila številčno skupnost privržencev Iron Sky. Mislim, da je za to najbolj zgovoren tudi podatek, da je pri skupnem finančnem proračunu filma 7.5 milijonov dolarjev več kot milijon prišlo prav z naslova omenjene spletne platforme. Film Iron Sky bo v aprilu romal po evropskih kinematografih ob glasbeno koncertnem performansu Laibachov. To bo seveda tudi promocija albuma We Come in Peace skupine Laibach, ki bo izšel 9. aprila pri založbi Mute. In to ni edina diskografska novost v izjemno produktivnem in ustvarjalnem letu skupine. V tem letu sta načrtovana še dva izida – dvojni album Laibach Revisted in An Introduction To … Laibach / Reproduction Prohibited. ▪

Film Iron Sky (Jekleno nebo) bo na sporedu v Koloseju Maribor 21. aprila ob 19. uri. Koncert Laibach – We Come In Peace bo v Narodnem domu Maribor 21. aprila ob 21. uri.

48 49

ODMEV

Ob razpisu Ministrstva za notranje zadeve o prostovoljnem vračanju tujcev:

Prostovoljno odstranjevanje tujcev AKTIV RIZOM, DELAVNO-RAZISKOVALNA SKUPINA ZA VPRAŠANJA MIGRACIJ

»V ozadju tovrstnih ukrepov je namreč zaščita trga delovne sile in ekonomije EU, ki sloni na predpostavki, da nedokumentirani migranti ne morejo ekonomsko prispevati k razvoju EU in Slovenije, po slovenski zakonodaji pa niti ne morejo pridobiti dovoljenja za delo.«

ravica do svobode gibanja je utemeljena v 13. členu Splošne deklaracije človekovih pravic. Na papirju. Praksa kaže povsem drugačno sliko – svobodno gibanje po planetu Zemlja ni pravica slehernega prebivalca zemeljske oble, saj zadrževanje na določenem ozemlju omogočajo samo določeni razlogi za vstop vanj. Na tak način so uradne politike Evropske unije (EU) (in posameznih nacionalnih držav znotraj EU) ustvarile kategorije migrantov, ki vstopajo na evropska tla, na podlagi teh kategorij pa razvijajo različne strategije ukrepov. Zadnje desetletje so najbolj na udaru nedokumentirani migranti, ki so jih do nedavnega imenovali ilegalni migranti. S preimenovanjem ilegalnih migrantov v nedokumentirane migrante so bili oblike ravnanja z ljudmi in razlogi zanj sicer kozmetično olepšani, principi izvrševanja ukrepov v zvezi z migranti pa so ostali enaki oziroma so se v določenih vidikih celo zaostrili (recimo povečan nadzor meja). Oseba, ki prestopi mejo brez »pravih razlogov«, tako postane »ilegalec«, ki se ga država, v katero je vstopil, želi čim prej (prisilno) znebiti (v dokumentih EU in RS se navaja pojem »odstraniti«). Zato jih nacionalne policije zapirajo v Centre za tujce, kjer pod taktirko zaporniškega režima čakajo na deportacijo. EU in posamezne nacionalne države znotraj nje tako že vrsto let ustvarjajo »ilegalne migrante«. V ozadju tovrstnih ukrepov je namreč zaščita trga delovne sile in ekonomije EU, ki sloni na predpostavki, da nedokumentirani migranti ne morejo ekonomsko prispevati k razvoju EU in Slovenije, po slovenski zakonodaji pa niti ne morejo pridobiti dovoljenja za delo (!). Po drugi strani pa EU gradi politike, ki dovoljujejo prihod in zadrževanje migrantov na ozemlju EU le v obliki poceni delovne sile oziroma »blaga«, ki bo doprineslo neposredno ekonomsko korist. Gre torej za začaran krog, ki so ga ustvarile te strategije in politike, ki naravnost paradoksalno ustvarjajo občutek, da so EU in njeni prebivalci ekonomsko ogroženi s strani migrantov, pa čeprav so zanje rezervirana le izrazito podplačana in negotova delovna mesta (gradbeništvo, sezonsko delo, storitve čiščenja ipd.). Avtonomija človeškega življenja in gibanja po prostoru, ki je marsikaj več kot motor za ustvarjanje dobička, je poblagovljena, zvedena na golo produkcijsko silo in oropana vseh ostalih

aspektov družbenega življenja. Torej – ali so migranti blago, ki ga lahko uporabimo, ali pa morajo nazaj, od koder so prišli. V okviru evropskega programa »Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov« so leta 2007 vrhovne instance EU ustanovile »Evropski sklad za vračanje«. Iz tega sklada EU financira programe tako imenovanega »prostovoljnega vračanja« tujcev. Leta 2006 je Vlada Republike Slovenije z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) podpisala Sporazum o sodelovanju. S tem sporazumom je bil zagotovljen legalni okvir za izvajanje »Javnega razpisa za izvajanje programov prostovoljnega vračanja tujcev iz RS in reintegracijskih programov«, ki je bil prvič objavljen leta 2009 (za obdobje trajanja enega leta). Razpis je objavilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Javni razpis je MNZ ponovilo še leta 2010 (za obdobje trajanja dveh let) in nazadnje nedavno, 23. 3. 2012, za obdobje trajanja enega leta. Razpis je utemeljen na »Večletnem programu sklada za vračanje 2008–2013«, katerega cilj sta »poenostavitev in izvajanje prisilnega vračanja državljanov tretjih držav. Pri tem pa v največji meri zagotoviti neposredno vrnitev v državo izvora in posledično zmanjšati verjetnost njegove vrnitve v Republiko Slovenijo oziroma na območje EU«. Dikcija »prostovoljnega vračanja« je evfemizem, olepševalna kategorija, saj tujcu (po zakonu o tujcih) policija odredi (!) rok za prostovoljno vrnitev. Gre torej za perverzno ovijanje državnega nasilja »prisilne odstranitve« v konfet »prostovoljne zapustitve« države. V skladu s »humanitarno« dikcijo prostovoljnega vračanja je razpis namenjen neprofitnim akterjem oziroma nevladnim organizacijam. Ukrepi prisilnega državnega aparata se tako sistemsko premeščajo na nevladništvo, torej tisti sektor, ki bi moral biti neodvisen od državnih zahtev in držati kritično ogledalo državnim politikam. Javni razpis je leta 2010 tako dobila Mednarodna organizacija za migracije Slovenija, ki je s prevzemom vloge izvajalca tega programa postala instanca, ki servilno sodeluje pri izvajanju represivnih ukrepov nad migranti. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so prednostna ciljna skupina razpisa (tisti, ki jih je treba odstraniti iz Slovenije) državljani Bosne in Hercegovine, Kosova, Albanije in Makedonije. Glede na položaj Romov na Balkanu in njihovih razlogov za prihod v Slovenijo pa lahko sklepamo, da bodo med »odstranjenimi« tudi oni. Razpis »prostovoljnega vračanja« zato v vseh aspektih jasno kaže, kaj so prioritete države in EU: 1. Slovenijo in EU očistiti vseh »nekoristnih tujcev«, 2. zaščititi svoj trg in 3. sistemsko preložiti represivne ukrepe v obliki vsebinsko vnaprej določenega programa »s prijaznim obrazom« na nevladni sektor. Država se tako razbremenjuje izvajanja najbolj mračnjaških direktiv in ukrepov, obenem pa v svoje vrste strnjuje nevladne organizacije, ki s tem postajajo paravladne organizacije. Svobodna izbira do prostora, kjer želimo živeti in imeti več možnosti za realizacijo svojih potencialov – torej migracije kot avtonomni pojav –, je za večino

ODMEV – NAPOTILA NA DODATNE VSEBINE

»Država se tako razbremenjuje izvajanja najbolj mračnjaških direktiv in ukrepov, obenem pa v svoje vrste strnjuje nevladne organizacije, ki s tem postajajo paravladne organizacije.« prebivalstva sveta prepovedana. Letno se iz EU izžene na deset tisoče migrantov, zaostruje se nadzor na zunanjih mejah evropskega kontinenta, 13. člen človekovih pravic pa še naprej ostaja le na papirju. ▪ Komentar Rajka Muršiča, predsednika Slovenskega etnološkega in an tropološkega združenja Kula Ministrstvo za notranje zadeve RS je 23. marca 2012 objavilo javni razpis, namenjen predvsem nevladnim organizacijam, za izvedbo »prostovoljnega vračanja tujcev iz Republike Slovenije in programa reintegracije«. Gre predvsem za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova in Albanije. V času radikalnih rezov v javni sektor in še bolj drastične najave krčenja sredstev za javne razpise, na katere se prijavljajo nevladne organizacije, nas ta razpis zelo skrbi. Glavnina sredstev javnega razpisa prihaja iz EU, kar potrjuje opažanje, da je politika EU pokleknila pred tistimi političnimi silami, ki si prizadevajo svoj svet očistiti vseh nezaželenih tujcev. Načrt javnega razpisa spominja na politiko »odstranjevanja tujcev«, ki so jo slovenski oblastniki izvajali ob približevanju Slovenije EU. Zgroženi smo nad takšnim razpisom in pozivamo ministrstvo, da ga umakne. ▪ Komentar Rastka Močnika, sociologa, politič nega teoretika in aktivista Razpis je namenjen „neprofitnim“ organizacijam oziroma organizacijam, ki bodo naloge izvršile neprofitno. Torej nevladnim organizacijam ali zasebnim organizacijam javnega pomena ali celo podjetjem z neprofitnimi dejavnostmi. Dejavnosti „prostovoljne odstranitve“ so ponderirane z 80 odstotki, ostalo (informiranje, integracija) le s po 10 odstotki. Zdi se, da privatizirajo funkcije državnega nasilja. Seveda v ustrezni ideološki preobleki „prostovoljnosti“. – Zdi se tudi, kakor da je razpis „pisan na kožo“, saj je pogoj, da ima tisti, ki se prijavi, že omrežje v deželi vrnitve, pa tudi poprejšnje podobne izkušnje. To bi veljalo spraviti v javnost. ▪ O podobni tematiki so se razpisali tudi avtorji Perspektiv in refleksij. Na www.zivljenjenadotik.si preberite:

Jana Koran (Nova Gorica – Ljubljana): Komu podeliti naziv državljana?, objavljeno 27. 01. 2012 Ahmed Burić (Sarajevo): Pisma iz Džehenema 11, objavljeno 10. 02. 2012 Vaclav Havel (Praga), Konferenca o sovraštvu (Oslo, 28. 8. 1990), objavljeno 11. 02. 2012

FESTIVAL PRESTOPI Sodobno je skoraj nujno tudi svobodno V sredini maja (11. – 15.5.) bo mariborska prizorišča popestril mednarodni festival sodobnega gledališča Prestopi/Crossings, ki združuje predstave sodobnega in svobodnega gledališča. »Za nas je sodobno skoraj nujno tudi svobodno in obratno. S temi pojmi želimo samo označiti svojo filozofijo gledanja na gledališče in predstave, ki jih vabimo na festival,“ pove vodja festivala Zoran Petrovič. Festival je strnjeno dogajanje neodvisnega oziroma zunajrepertoarnega gledališča in ta to veliki meri narekuje razvoj sodobnega gledališča. Predstave, ki bodo gostovale na Prestopih, so konglomerat lutk, performansa, sodobnega plesa. „Če se nam predstava zdi kvalitetna, če komunicira in če v sebi nosi svežino in drugačnost, je, vsaj kar se prve selekcije tiče, na festivalu.«

KOLEKTIVA Med umetnikom, umetniškim delom in občinstvom Na pregledni razstavi v Miheličevi galeriji, ki se bo odprla 10. maja ob 16. uri in zaključila 30. junija, bodo umetnice Vesna Bukovec, Lada Cerar in Metka Zupanič, ki delujejo pod skupnim imenom KOLEKTIVA, predstavile produkcijo zadnjih desetih let. V intervjuju, ki ga je za naš medij pripravil Bor Pungerčič, je Vesna Bukovec interes dela skupine formulirala takole: „Živimo v času, ko se vsak dan krepi trend, da vsi neke intimne stvari delimo z javnostjo. Preko spletnih socialnih omrežji, resničnostnih oddaj ... To sicer ni nekaj, kar bi želele posebej izpostavljati, ni glavna tema našega dela, se pa gotovo navezuje na naš interes za posameznikovo intimno doživljanje sveta, njegov odnos do okolja, do drugih. Iz lastne izkušnje vemo, kako doživljamo svet same, ampak smo radovedne, kako ga drugi.“

KONTRASTI IN NASPROTJA ZMAGA JERAJA Razstava del Zmaga Jeraja bo v galeriji Ars sacra gostovala od 10. maja do 30. junija. Otvoritev bo 10. maja ob 18. uri. Zmago Jeraj velja navkljub številnim nagradam, ki jih je prejel za svoje delo, za atipičnega likovnega umetnika. Njegova kariera se razlikuje od večine ustvarjalcev v Sloveniji. A na drugi strani njegovo delo prežemajo tipične značilnosti, ki konstituirajo moderno in sodobno umetnost, kot so zanikanje, nenavadnost, raziskovanje. „Na koščku planeta, ki ga državno zasedamo mi, razvijanje likovne občutljivosti ne bi bilo odveč, saj se že kar dušimo v splošni likovni nesnagi. Naj že zgradijo enkrat sprojektirane akademije,“ je povedal v intervjuju, ki ga je z njim opravila Lilijana Stepančič.

Vsi intervjuji so v celoti dostopni na spletni strani Življenje na dotik (www.zivljenjenadotik.si).

50 51

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

Stanje stvari 5. Péter Nádas

Besedilo, objavljeno v rubriki Perspektive in refleksije 10. 04. 2012 PREVEDLA

GABRIELLA GAÁL

Mednarodno priznan pisatelj, esejist, dramatik. Rojen leta 1942 v Budimpešti, od leta 1969 je svoboden književnik. Za svoje delo je prejel doma okoli dvajset nagrad, med drugim tudi najvišjo Kossuthovo nagrado, ter številne nagrade v tujini, med drugim je za roman Knjiga spominov (Emlékiratok könyve, 1986) prejel leta 1998 najprestižnejšo francosko nagrado za prevodno literaturo (Le Meilleur Livre Étranger). Prav ta knjiga predstavlja pomembno prelomnico v njegovem delu, v katerem Nádas artikulira umetniško sporočilo z ustvarjanjem takšnega doživljajskega sveta, v katerem je možno pod določenim kotom razbrati kulturnozgodovinske, filozofske in psihološke pojave polpretekle madžarske zgodovine skozi osebno izkušnjo. Ostali objavljeni prispevki Pétra Nádasa v spletni rubriki Perspektive in refleksije: 12. januar 2012 Stanje stvari, 1. del 21. januar 2012 Stanje stvari, 2. del 6. februar 2012 Stanje stvari, 3. del

Bogati in premožni so se v času nemirov jeseni 2006 tako odločili. Po dveh volilnih mandatih pa zdaj odtegujejo zaupanje socialistom (ki bi se bili zdaj-zdaj lotili deliti denar unije), raje ga poklanjajo narodnim konzervativcem, ki bodo nesorazmerja delitve korigirali v korist svoje klientele oziroma bodo folkloristične potrebe obubožane tretjine populacije zadovoljili po lastnem okusu. Računica ni bila brez največjega možnega tveganja. Najpremožnejši Madžari so se postavili na stran destabilizacije, česar lastniki načeloma nikjer na svetu ne storijo. Gotovo so v narodno konzervativnem okviru videli možnosti za uspeh nečesa, čemur se v nobenem političnem okviru ni možno izogniti, stalni modernizaciji oziroma vlogi global playerja, ki je doma v stalni modernizaciji. Nacionalna buržoazija se danes lahko vzpostavi le v okviru globalnega pretoka kapitala, toda ne brez srednjega razreda. Vzpostavitvi nacionalne buržoazije se ni možno izogniti niti tedaj, če vemo, da modernizacije na regionalni ravni svojo heroično kadenco dosežejo s sistematičnim uničevanjem živega sveta tudi v kemično čistem demokratičnem okviru. V kapitalizmu je oblast razuma zgolj lokalna in priložnostna. Zato kapitalizem v svoji visoko razviti obliki ne obstaja brez demokratičnih okvirov. Družba se s tolikšnim in s tako velikim primanjkljajem, potrebo in ob pamet spravljajočim protislovljem, ki sem jih doslej navedel, ne more spopasti v pol stoletja. Ko je Helmut Kohl po padcu berlinskega zidu povedal prazen govor o svojih sanjah cvetočih polj, sem računal, da bi regija za odpravo modernizacijskega deficita in izoblikovanje mentalnih pogojev potrebovala približno petdeset mirnih let brez katastrof. Zelo sem se zmotil. Regija za transformacijo in evropsko integracijo potrebuje veliko več časa in Evropa bo celo z uspešnimi transformacijami ohranila zgodovinske meje treh velikih regij. Da bi dejansko razumeli proces, se moramo še enkrat vrniti v času nazaj.

Prvi madžarski modernizacijski poskus, tisti v času reform od dvajsetih let 19. stoletja, je zahtevo po vzpostavitvi madžarske industrije in madžarske trgovine vezal na idejo neodvisnosti. Odtlej se pojma domovina in napredek tako tesno prepletata, da takorekoč ni osebe, ki bi lahko stopila med njiju. Neodvisnost v tej progresivni predstavi ne pomeni neodvisnosti in pravne enakosti posameznika, osebnih svoboščin, osebne suverenosti, ampak neodvisnost domovine. Le od tuje oblasti neodvisen narod je sposoben napredovati. Človek za domovino žrtvuje celo svoje življenje. Če danes nek madžarski vladni uradnik izjavi, da ministrski predsednik Orbán vodi boj za svobodo proti finančnemu svetu, organiziranem na osnovi neoliberalnih načel, ker hoče ponovno pridobiti finančno neodvisnost države oziroma noče kopičiti, ampak zmanjšati zadolženost domovine, potem vladni uradnik, ki to izjavlja, gradi na tej zgodovinski zavesti. Vidite, sodržavljani, madžarski ministrski predsednik preferira domovino in napredek nasproti služenju tujim oblastem. Medtem ko mu avstrijski čekanasti divji merjasec streže po življenju. Kar v dobesednem prevodu pomeni, da hoče novemu madžarskemu kapitalu na svetovnem trgu izsiliti konkurenčno mesto, za to pa mora pridobiti prostor za delovanje, četudi na škodo demokracije ali pa proti skupnim vrednotam unije in zlobnim spekulantom. Bralci Washington Posta in Le Monda ne bodo povsem razumeli, kaj hoče madžarski ministrski predsednik, in v določenem smislu je utemeljeno, da tega ne razumejo, ni pa utemeljeno, da tega niti bralci nemških časopisov ne bi razumeli.

»Na vrednostni lestvici namreč uspeh stoji na višjem mestu kot pamet, premoženje pa je celo višje kot pravica.«

PERSPEKTIVE IN REFLEKSIJE

»Ko je Helmut Kohl po padcu berlinskega zidu povedal prazen govor o svojih nismo rodili. Ni šlo za nazorsko napako ali sanjah cvetočih se zmoto razsvetljenega posestniškega plemstva. polj, sem računal, V nobeni fazi svojega velikopoteznega moderda bi regija za nizacijskega poskusa niso našli tako zmožnega, odpravo moderni- izobraženega, politično zrelega in organiziranezacijskega defi- ga meščanstva, ki bi morda proti njim, morda cita in izobliko- v nasprotju z njimi, morda pa z giljotino razvanje mentalnih jasnilo mesto in naloge meščana v domovini. pogojev potre- Brez pritiska množic se posestniško plemstvo bovala približno ni moglo odločiti za resnično osvoboditev tlapetdeset mirnih čanov, čeprav je nujnost osvoboditve uvidelo. let brez katastrof. Katastrofalni rezultat polovične odločitve, s kaso več kot petdeset odstotkov kmečkega Zelo sem se tero prebivalstva naredili za siromake s pomanjkazmotil. Regija za njem lastniške zavesti, plačujemo vse do danes. transformacijo in Posestniški plemiči niso več imeli afinitete niti evropsko inte- do osamosvojitvenih prizadevanj drugih nagracijo potrebuje rodov in tako je madžarski narod takoj dobil v veliko več časa hrbet osamosvojitvena prizadevanja Slovakov, in Evropa bo Hrvatov, Srbov in Romunov, celotne regije. Celo celo z uspešnimi zelo izobraženi centralisti so se pokazali za metransformaci- sečnike. Želeli so si kapitalistično veleindustrijo, jami ohranila ki kmeta ne prežene z zemlje, ne zaduši obrti, zgodovinske delavcev pa ne prisili v obubožanje. Lahko jih raHoteli so parni stroj, hoteli so modernimeje treh velikih zumem. zacijo, toda v velemestih Evrope so videli, kar so regij.« videli. Videli so bedo, umazanijo in jetiko, česar

Če ne razumejo, se morajo po razlago obrniti k brandenburškemu ministrskemu predsedniku Matthiasu Platzecku, ki s svojimi dvajsetletnimi izkušnjami apelira na temeljno demokratično načelo sodelovanja med enakimi. Ne preveč uspešno. Seveda niti madžarski vladni uradnik ne bo razumel, česa ne razumejo ali nočejo razumeti ti Američani ali Francozi, zagotovo pa lahko računa na to, da na tem območju, kjer živimo, nihče ne more prebiti začaranega kroga gole besede. Kar nista brezpogojno populizem in demagogija. Boj za svobodo sodi v pojmovni repertoar politične progresije. Na tem območju je človek ostal občutljiv na kolonialne geste in zaradi Portugalcev, Špancev, Holandcev, Italijanov, Belgijcev, predvsem pa Francozov, Angležev in Nemcev dejansko deluje trdna tradicija unije, ki je v zvezi s kolonialnim vladanjem. Ali vedo ali za to nočejo vedeti, unijo so utemeljili na interesni skupnosti in vrednostni lestvici teh izkušenj vladanja in med historičnimi regijami Evrope v interesno skupnost dve sodita samo ob izpolnjevanju strogih pogojev. Lahko sta prisotni kot tržišče, toda zaradi kroničnega pomanjkanja kapitala in nekonkurenčnosti ni visoko razvite evropske demokracije, v kateri bi lahko veljali za enakovredni partnerici. Na vrednostni lestvici namreč uspeh stoji na višjem mestu kot pamet, premoženje pa je celo višje kot pravica. Kot otrok ali mladenič bi tudi sam z veseljem žrtvoval življenje za domovino. Požiral sem poznoromantične romane, prežal sem, kje bi bila priložnost za »Človek za veliko samožrtvovanje. Toda niti ostarel, realist, domovino ne morem reči, da bi se lahko izognil žgočemu žrtvuje celo problemu unijske enakovrednosti. V uniji sta se svoje življenje. srečala različna materiala izkušenj. Oba sta del Če danes nek evropske zgodovine. Ne moreta zanikati drug madžarski vladni drugega, toda zanimanje za drugega še zdaleč ni uradnik izjavi, vzajemno. Govorimo o vzajemnosti in enakovreda ministrski dnosti večje in močnejše polovice Evrope, toda predsednik bati se je, da zaradi enostranskosti zanimanja in predvsem pomanjkanja eksaktnega poznavanja ne Orbán vodi boj bo prišlo do vzajemnosti in evropske integracije. za svobodo Informacijski deficit in s tem vzporedna samoza- proti finančnemu dostnost Berlina, Pariza, Londona, Bruslja trajata svetu, organveč deset let in imata osupljiv format. Medtem iziranem na ko pospešujejo in res velikopotezno financirajo osnovi neoliberevropsko integracijo, jo, nič hudega sluteč, s svojo alnih načel, ker nevednostjo in kolonialno strukturo zavirajo. hoče ponovno priModernizacijski poskus v dobi reform ni razči- dobiti finančno stil z mestom posameznika v domovini, z meneodvisnost stom pojma domovine v res publici in z mestom države oziroma res publice v svetu. To niti ni bilo potrebno. Ni bilo duhovno gibanje meščanstva, ampak raz- noče kopičiti, svetljenega posestniškega plemstva. Oni so bili ampak zmanjšati narod. Aristokrati gojijo do spoštovanih samih zadolženost sebe drugačen odnos kot meščani, čeprav sta domovine, potem oba prisvojena načina obnašanja, s katerima vladni uradnik, ki

to izjavlja, gradi na tej zgodovinski zavesti.«

pa niso hoteli. Zgolj radikalci modernizacijskega poskusa, pesnik Sándor Petőfi, ki je spregledal logiko evropskih revolucij, in nekaj norih peštanskih inženirjev ter sodnih pripravnikov razčistilo pojem modernega naroda. Bili so glasni posebneži. Le kdo jim je prisluhnil, nihče. Vse to pa vendarle ni naključje, ni čudež, ampak v dobršni meri urbanistična danost. Kot vemo od Jenőja Szűcsa, regijskih mejnih črt Evrope od srednjega veka ne zarisujejo zgolj razlike v organizaciji vladanja in verskih okoliščin, razlika med rimskim in bizantinskim krščanstvom, ampak razlika v stopnji razširjenosti pluga in urbanizacije. Dinamiko madžarskim modernizacijskim valovom nasproti tem masivnim historičnim danostim daje to, ali mu na skrivaj uspe pretihotapiti državo iz druge zgodovinske regije v prvo zgodovinsko regijo. ▪

NAPOVEDNIK

16 15 april — maj

52 53 ponedeljek, 16. april

torek, 17. april

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Teden knjige – otvoritev festivala knjige Lokacija: Novo mesto, Knjigarna Goga Ura: ob 11:00

Teden knjige – festival knjige: Mali knjigobus Lokacija: Gasilski dom Globodol Ura: ob 17:00

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Založba Goga Vstopnine ni

IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Delavnica Tine Friedreich in Doris Moršič: Izzivam diskriminacijo Lokacija: Ekonomska šola Murska Sobota in Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ura: ob 11:00

Razstava risb Franca Cenerja: Pomladna priložnost Lokacija: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Ura: ob 15:00

Odprtje slikarske razstave romskega slikarja Dragana Sotirovića in etnografske razstave predmetov Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor Ura: ob 19:00

Področje: RAZSTAVA, DOGODKI V MESTU Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE Cikel predavanj

Lokacija: Maribor, Klub KGB Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

Delavnica Tine Friedreich in Doris Moršič: Izzivam diskriminacijo Lokacija: Ekonomska šola Murska Sobota in Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ura: ob 11:00

Razstava risb Franca Cenerja: Pomladna priložnost

Lokacija: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Ura: ob 15:00

Gledališka predstava Na kraju … ljubav Lokacija: II. gimnazija Maribor Ura: ob 19:00

Področje: GLEDALIŠČE, DOGODKI V MESTU Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

PIKIN FESTIVAL

Frdama pravljica (premiera)

Lokacija: Dvorana Centra Nova Velenje Ura: ob 17:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Papagenov festival, Pika Nogavička Lokacija: Maribor, Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnina: 3 €

LITERARNE POSTAJE Gost Aleš Šteger

LITERARNA HIŠA

Lokacija: Maribor, Hotel City – terasa Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Mariborska knjižnica Vstopnine ni

Lokacija: SNG Maribor – Mali oder Ura: ob 19:00 Področje: GLEDALIŠČE, LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

NEDOKONČANA MODERNIZACIJA/MED UTOPIJO IN PRAGMATIZMOM. ARHITEKTURA IN URBANIZEM V BIVŠI JUGOSLAVIJI IN DRŽAVAH NASLEDNICAH

Čez mejo: Franz Blauensteiner, Rezka Kanzian – Werkraumtheater: Priredba legende o opičjem kralju

HOMMAGE À STRAVINSKY Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: PLES Producent: SNG Maribor Vstopnina: 15 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Dokumentarni ponedeljki: Na poti pride vse naproti

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012

Marš ponedeljek

Kraj: Maribor Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

dr. Aleš Vodopivec, Edvard Ravnikar – med modernizmom in tradicijo (predavanje) Lokacija: Umetnostna galerija Maribor Ura: ob 18:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, RAZSTAVE Producent: Umetnostna galerija Maribor Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Čez mejo (Literarni večer Mathiasa Grilja) Lokacija: Bad Radkersburg/Radgona, Pavlova hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD, Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE Predstavitev DigiArt Nouveau

Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: ob 18:30 Področje: ZNANJE Producent: Kulturna ambasada Italije Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE) Teden knjige – festival knjige, SNAF: debata o fotografiji z Boštjanom Pucljem Lokacija: Novo mesto, Knjižnica Goga Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA, LITERATURA Producent: Založba Goga Vstopnine ni

SLOVENSKI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA SKUP

Jaz vas ljubim (Slovensko ljudsko gledališče, Celje – drama)

Lokacija: Ptuj, Mestno gledališče Ptuj Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 7 € študenti, dijaki in upokojenci, 10 € ostali, abonmajske vstopnice na: info@mgp.si

HOMMAGE À STRAVINSKY Lokacija: Maribor, SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: PLES Producent: SNG Maribor Vstopnina: 15 €

MICIKA IN ALDO (POD MOSTOM) Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Narodni dom – Mali oder Ura: ob 20:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Cafe teater Vstopnina: 12 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Zadnja postaja (The Last Station)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci, 4 € ostali

KLUB 2012

Glasbeni večer z DJ-em

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

sreda, 18. april ART@CRAFT EUROPE 2012, 19. RAZSTAVA DOMAČIH IN UMETNOSTNIH OBRTI Z MEDNARODNO UDELEŽBO Koroška rokodelska ustvarjalnost v izložbah mestnih lokalov Lokacija: po Mariboru Stalna postavitev

Rokodelski festival (tržnica) Lokacija: Trg svobode Ura: od 10:00 do 17:00

Razstava ročnih in umetniških del Zveze delovnih invalidov Slovenije z mednarodno udeležbo (otvoritev razstave) Lokacija: Mladinski kulturni center Slovenj Gradec Ura: od 12:00

Art@Craft Europe 2012, 19. razstava domačih in umetnostnih obrti (otvoritev razstave) Lokacija: Koroška galerija likovnih umetnosti Ura: od 14:00

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Slovenj Gradec Področje: SKUPNOST, RAZSTAVA Producent: Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o. Vstopnine ni

Aktivni teden mlade Evrope V sklopu projekta Teden mlade Evrope 2012 (7.–10. maj, Trg Leona Štuklja) bo Maribor promoviral mednarodno sodelovanje mladih v okviru programov Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Evropske prostovoljne službe (EVS) ter pobude Evropske komisije Mladi in mobilnost. V tem času bodo šole gostile mlade v okviru svojih projektov v Mariboru. Temeljni cilj projekta je spoznavanje mladih z Evropsko prestolnico kulture in s Slovenijo ter s sovrstniki iz tujine. Projekt zajema skupen nastop EUmrež in organizacij, ki povezujejo izobraževalne institucije v Sloveniji v sklopu pobude Mladi in mobilnost v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Teden mlade Evrope bo ponudil možnosti spoznavanja različnih primerov dobrih praks in informiranja mladih o možnostih, ki jih EU ponuja za njihov razvoj na različnih področjih. Tako bodo v okviru kampanje Evropske komisije Mladi in mobilnost (Youth on the Move) mladi dobili informacije o orodjih in programih za izboljšanje svojih veščin, znanj in možnosti (za)poslovanja. Evropska komisija krije stroške razstavnega prostora. Hkrati se bodo vključili veleposlaništva in evropski poslanci, »botri«

posameznim vrtcem in šolam, ki svoje vsebine predstavljajo v sklopu Tedna mlade Evrope. Vsebinska sklopa, ki prav tako tvorita temelj Tedna mlade Evrope, Mladi v akciji in Evropska vas, se usmerjata v spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva, solidarnosti in strpnosti med mladimi Evropejkami in Evropejci. Udeleženci dogajanja bodo spoznavali projekte in sodelujoče v sklopu evropskih programov Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji, sodelovali v razpravah in delili svoje izkušnje s študijem, opravljanjem prakse in delom v tujini. Na dan Evrope, 9. maja 2012, bodo obiskovalcem informacije o bivanju, zaposlovanju, izobraževanju in poslovanju v Evropski uniji nudili tudi predstavniki informacijskih mrež in kontaktnih točk Evropske komisije v Sloveniji. Pod okriljem Evropske vasi bodo obiskovalcem predstavljene vse države Evropske unije, ki bodo s svojimi pisanimi stojnicami in spremljevalnim programom oživile staro mestno jedro, kjer se srečujejo meščani in obiskovalci. Kulturno raznolikost in specifičnost vsake izmed držav bodo razgrinjali značilni predmeti, glasba, ples, kulinarika, narodne noše in druge etnične posebnosti. ▪

54 55

NAPOVEDNIK

IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Delavnica Tine Friedreich in Doris Moršič: Izzivam diskriminacijo Lokacija: Ekonomska šola Murska Sobota in Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ura: ob 11:00

Razstava risb Franca Cenerja: Pomladna priložnost Lokacija: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Ura: ob 15:00

Kulturni večer: Sandi Horvat, Megi Kovač: Romi v Prekmurju – Zgodbe treh generacij Lokacija: MIKK Murska Sobota Ura: ob 17:00

Predavanje Nine Ditmajer in Viktorije Aleksovske o romskem jezikoslovju Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor – Glazerjeva dvorana Ura: ob 18:00

Recital romskih pesnikov iz Vranjske Banje ob kitarski spremljavi Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 20:00

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Področje: DOGODKI V MESTU Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

LAJNARSKI FESTIVAL Mednarodni nastop lajnarjev

Lokacija: Po Slovenj Gradcu Ura: ob 12:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturno društvo Lajnar Koroški Vstopnine ni

GLASBA BREZ MEJA

Koncert Pihalnega orkestra glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje Lokacija: Dvorana Gimnazija Ptuj Ura: ob 18:00 Področje: GLASBA Producent: Konservatorij Maribor Vstopnine ni

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012

Plesno-gledališka predstava HIŠA Lokacija: Kulturni dom Slovenj Gradec Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: JSKD Vstopnine ni

KIBLA 2012: FESTIVAL LJUBEZNI

Čezmejna ljubezen Andere SEITEN & SAITEN/drugačne STRANI & STRUNE z Željkom Perovičem (strani), Katarino Juvančič in Dejanom Lapanjem (strune). Lokacija: Gradec, Avstrija, Werkraumtheater Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA, LITERATURA Producent: KID Maribor, KIBLA Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Predstavitev finalistov festivala Urška Lokacija: Maribor, Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

PERFORMA

Hiša vzhajajočega sonca

Lokacija: Maribor, Galerija Media Nox Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

GLASBA ZA ŽIVLJENJE Dobrodelni koncert

Lokacija: Narodni dom Maribor Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: Lions klub Maribor Vstopnina: 20 € (v dobrodelne namene)

HOMMAGE À STRAVINSKY Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: PLES Producent: SNG Maribor Vstopnina: 15 €

SLOVENSKI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA SKUP

Life®anti (Gledališče Glej, Ljubljana – drama)

Lokacija: Mestno gledališče Ptuj Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 7 € za študente, dijake in upokojence, 10 € ostali, abonmajske vstopnice na: info@mgp.si

ORKESTRSKI IN KOMORNI CIKEL

Christian Gerhaher, bariton, Gerold Huber, klavir Lokacija: Maribor, dvorana Union Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KPC Narodni dom Maribor Vstopnina: 25 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Zadnja postaja (The Last Station)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012 Nula Kelvina

Lokacija: Maribor, MC Pekarna Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 5 €

četrtek, 19. april OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA

Lokacija: Maribor, dvorana Tabor Ura: ob 8:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: MNZ RS – POLICIJA PU Maribor Vstopnine ni

ART@CRAFT EUROPE 2012, 19. RAZSTAVA DOMAČIH IN UMETNOSTNIH OBRTI Z MEDNARODNO UDELEŽBO

Mednarodna rokodelska konferenca Izzivi rokodelskih ustvarjalnosti v Evropi Lokacija: Mladinski kulturni center Slovenj Gradec Ura: od 10:00 do 17:00 Področje: SKUPNOST, ZNANJE Producent: Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o. Vstopnine ni

FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Delavnica Tine Friedreich in Doris Moršič: Izzivam diskriminacijo Lokacija: Ekonomska šola Murska Sobota in Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ura: ob 11:00

Razstava risb Franca Cenerja: Pomladna priložnost

Lokacija: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Ura: ob 15:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

LAJNARSKI FESTIVAL Mednarodni nastop lajnarjev

Lokacija: po Slovenj Gradcu Ura: ob 12:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturno društvo Lajnar Koroški Vstopnine ni

ALTERNATIVNA MLADINSKA SOBA (otvoritev) Lokacija: Maribor, Glavni trg 22 Ura: ob 14:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Udarnik Vstopnine ni

5. FESTIVAL SPECULUM ARTIUM 2012 (TELESNOST–VIRTUALNOST) Otvoritev razstave Ura: ob 14:00

Trbovlje – Novomedijsko mesto skozi kulturo (okrogla miza) Ura: ob 17:00

Slavnostna otvoritev festivala z novomedijskim performansom skupine The Beast (FRA) in druženje z DJ-ritmom Ura: ob 19:00

Lokacija: Delavski dom Trbovlje Področje: RAZSTAVA Producent: Delavski dom Trbovlje Vstopnine ni

PREDSTAVITEV PROJEKTA RAVENA 2019 Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor Ura: ob 16:00 Področje: GLEDALIŠČE, RAZSTAVA, INTERMEDIJSKA UMETNOST Producent: Ravenna 2019 Vstopnine ni

RAZ:UM (Oaza Kulture – ŠOK) Fotografska delavnica

Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

petek, 20. april GOSTIM BESEDO

Literarni večer: Boris Domagoj Biletić, Milan Rakovac, Edo Maružin in gostitelj Josip Osti Lokacija: Maribor, Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

SPEKTER ZVOKOV

Koncert violinista Primoža Novšaka in pianista Dimitrija Demiashkina

Lokacija: Maribor, Dvorec Betnava – Viteška dvorana Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: Evropski kulturni in tehnološki center Betnava Vstopnina: 8 €

SLOVENSKI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA SKUP

Grenki sadeži pravice (Slovensko narodno gledališče, Nova gorica – drama) Lokacija: Mestno gledališče Ptuj Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 7 € za študente, dijake in upokojence, 10 € ostali, abonmajske vstopnice na: info@mgp.si

KONCERTNI ABONMA ARSANA

Mednarodno srečanje evropskih pianistov: Vera Kooper (NDL), Mattia Mistrangelo (ITA) Lana Genc (CRO) in Tjaša Šulc (SLO) Lokacija: Slavnostna dvorana ptujskega gradu Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Društvo za glasbeno umetnost Arsana Vstopnina: 15 €, 12 € (študenti, dijaki in upokojenci)

HOMMAGE À STRAVINSKY Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: PLES Producent: SNG Maribor Vstopnina: 15 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Program Cinema Feministe

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012

Eva Hren & Sladcore (koncert) Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 5 €

SLOVENSKI DNEVI KNJIGE Humanitarna knjižna akcija članic kluba Inner wheel Maribor Lokacija: po Mariboru Ura: ob 10:00

Knjižni sejem

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Ulična razstava oblečenih knjig Tomaža Tomljanovića in Ulična razstava torbic iz knjig Polone Poklukar Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Knjižna razstava avtorja Boruta Gombača, odprtje likovne razstave umetnin iz knjig Selected book works/izbrane skulpture iz knjig ameriškega umetnika Briana Dettmerja in nastop Boštjana Narata z bendom Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor Ura: ob 13:00

Rok Vilčnik: Pesem v izložbi, otvoritev literarne intervencije na hiperfasadi Kulturnega inkubatorja Lokacija: Maribor, Kulturni Inkubator Ura: ob 18:00

Predavanje Petra Mlakarja: Konsistenca je zunaj Lokacija: Maribor, Klub KGB Ura: ob 20:00

Literarno-glasbeni performans Primoža Oberžana Lokacija: Maribor, Klub KGB Ura: ob 20:30

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Delavnica Tine Friedreich in Doris Moršič: Izzivam diskriminacijo Lokacija: Ekonomska šola Murska Sobota in Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ura: ob 11:00

Razstava risb Franca Cenerja: Pomladna priložnost

Lokacija: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Ura: ob 15:00

Predavanje Agate Sardelić: Socialno podjetništvo kot korektiv liberalno tržne ekonomije

Lokacija: Murska sobota, Romski kulturno-informacijski center ROKIC: DROM Kamenci Ura: ob 17:00

Projekcija filma Gadjo Dilo romskega režiserja Tonya Gatlifa Kraj: Maribor Lokacija: Maribor, Hiša Zahir Ura: ob 20:00

Področje: SKUPNOST, FILM Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

LAJNARSKI DAN

Mednarodni nastop lajnarjev

Lokacija: po Mariboru Ura: ob 12:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturno društvo Lajnar Koroški Vstopnine ni

STOLNI ZVONIK

Lokacija: Stolnica Maribor Ura: ob 12:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Stolna župnija Maribor Vstopnina: 1 €, 2 € (družinska vstopnica), 50 % (skupine nad 20 oseb), brezplačno (organizirane šolske skupine s spremstvom)

TÜ-MO, SLOVANSKA POSELITEV PREKMURJA Arheološka delavnica za otroke

Lokacija: Pokrajinski muzej Murska Sobota Ura: od 14:00 do 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Murska Sobota Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Slovenski dnevi knjige (Predstavitev literarnih glasil Ozare in ŠentLenta)

Lokacija: Mariborska knjižnica Ura: ob 17:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

HARMONIJE

Revija odraslih gledališč

Lokacija: Murska Sobota, Gledališče Park Ura: ob 17:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

DA TE FABULA NARRATUR

Dan OŠ Ljudski vrt Ptuj, Podružnica Grajena: Zbudimo Kralja Matjaža Lokacija: Osnovna šola Grajena Ura: ob 17:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Vstopnine ni

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012 Regijsko srečanje za SV Slovenijo Lokacija: Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Osnovna šola Sv. Trojica Ura: ob 17:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: JSKD Vstopnine ni

MOVE TO MARIBOR

Program Osvetljeni/Illuminated: Vincent Moon – Petites Planètes (projekcija plesnega filma)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 18:00 Področje: FILM, PLES Producent: Plesna izba Maribor Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Teden knjige: Okus po Istri: Literarnokulinarični večer s pesniki iz hrvaške Istre in dobrotami iz Male mačke Lokacija: Novo mesto, Knjigarna Goga Ura: ob 19:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Založba Goga Vstopnine ni

KIBLA 2012: FESTIVAL LJUBEZNI Otvoritev festivala Ura: ob 19:00

Poezija in glasba: Za pol neba (izvajalca: Miljan Cunte in Severa Gjurin) Ura: ob 19:30

Ne bodi kot drugi (pesniško-glasbeni performans) Ura: ob 21:00

Lokacija: grad Negova Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: KID Maribor, KIBLA Vstopnine ni

56 57

NAPOVEDNIK

SPEKTER ZVOKOV

Koncert Godalnega seksteta (violinista Miran Kolb in Viktor Petek, violista Bogomir Petrač in Bojan Cvetrežnik ter violončelist Andrej Petrač)

Lokacija: Maribor, Dvorec Betnava – Viteška dvorana Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: Evropski kulturni in tehnološki center Betnava Vstopnina: 8 €

E2RD

Andrej Brumen Čop & Mitja Ficko in E2RD (otvoritev razstave slik) Lokacija: Maribor, Galerija E2RD Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: E2RD Bojana Kovačič Zemljič s.p. Vstopnine ni

SLOVENSKI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA SKUP

Cvetje v jeseni (Zavod Margareta Schwarzwald – drama)

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Ambasada Kinoteka: Nož v vodi (»Nóz w wodzie«)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012

Katja Koren (koncert)

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 5 €

sobota, 21. april STARI KRAMARSKI

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Maribor, Židovski trg Ura: od 08:00 do 14:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o. Vstopnine ni

TÜ-MO, SLOVANSKA POSELITEV PREKMURJA Arheološka delavnica za otroke

Lokacija: Pokrajinski muzej Murska Sobota Ura: od 10:00 do 16:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Murska Sobota Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Predstavitev in izvajanje eksperimentov vezanih na temo »zemlja« in njenih lastnosti

SLOVENSKI DNEVI KNJIGE Humanitarna knjižna akcija članic kluba Inner wheel Maribor

Ura: od 10:00 do 17:00

Lokacija: po Mariboru Ura: ob 10:00

Ura: od 10:00 do 12:00

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Izvajanje eksperimentalnih delavnic na prostem, na Glavnem trgu: »In zemlja se vrti« Lokacija: Maribor, Hiša znanosti – Center eksperimentov Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Predstavitev in izvajanje eksperimentov vezanih na temo »zemlja« in njenih lastnosti Ura: od 10:00 do 17:00

Izvajanje eksperimentalnih delavnic na prostem, na Glavnem trgu: »In zemlja se vrti« Ura: od 10:00 do 12:00

Lokacija: Maribor, Hiša znanosti – Center eksperimentov Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE) Teden knjige – festival knjige, pravljična sobota Lokacija: Novo mesto, Knjigarna Goga Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: LITERATURA, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Založba Goga Vstopnine ni

5. FESTIVAL SPECULUM ARTIUM 2012 (TELESNOST–VIRTUALNOST) Umetnost in tehnologija na začetku 21. stoletja (simpozij) Ura: ob 11:00

Damian Buraczewski: Sirotišnica za idiote (projekcija filma) Ura: ob 19:00

DJ party MCT KLUB Ura: ob 20:00

Lokacija: Delavski dom Trbovlje Področje: GLASBA, ZNANJE Producent: Delavski dom Trbovlje Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE) Teden knjige – festival knjige, pravljična sobota

Lokacija: MALI KNJIGOBUS, knjižnica Straža Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Založba Goga Vstopnine ni

LUTKE MINORITI Janček Ježek

Primerno za: otroke nad 3 leta Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: 5 €

Knjižni sejem

Ulična razstava oblečenih knjig Tomaža Tomljanovića in Ulična razstava torbic iz knjig Polone Poklukar Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Boštjan Narat, glasbeni nastop Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 11:30

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

NEDOKONČANA MODERNIZACIJA/MED UTOPIJO IN PRAGMATIZMOM. ARHITEKTURA IN URBANIZEM V BIVŠI JUGOSLAVIJI IN DRŽAVAH NASLEDNICAH Arhitekturna delavnica »Ilovnato mesto« Ura: od 10:00 do 11:30

Vodstvo po razstavi Nedokončana modernizacija; vodi: Maroje Mrduljaš, kustos razstave Ura: od 11:00 do 13:00

Lokacija: Umetnostna galerija Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE Producent: Umetnostna galerija Maribor Vstopnine ni

LUTKE MINORITI IN PIKIN FESTIVAL Deževnikarji

Primerno za: otroke nad 5 let Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 10:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno gledališče Maribor Vstopnina: 5 €

IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Plesna delavnica romskih plesov za otroke s Ksenijo Visket

Lokacija: Murska Sobota, Romski kulturno-informacijski center ROKIC: DROM Kamenci Ura: ob 11:00

Koncert Esme Redžepove Kraj: Maribor Lokacija: Maribor, ŠTUK Ura: ob 20:00

Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnina: predprodaja 10 €, na dan koncerta 12 €

MURA ODPRTO

Otvoritev uličnega dela razstave Mura odprto

Lokacija: Trg kulture, Murska sobota Ura: ob 11.00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pomurski muzej Murska Sobota Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

LAJNARSKI DAN Predstavitev lajnarjev

Lokacija: po Velenju Ura: ob 12:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturno društvo Lajnar Koroški Vstopnine ni

KIBLA 2012: FESTIVAL LJUBEZNI

Literarni obed: Feri Lainšček in Gledališče Bičikleta (otroška delavnica) Ura: ob 12:00

Maruša Krese (pogovor s pisateljico) in Alenka Silenšek (pravljična branja) Ura: ob 14:00

Katja Perat in Milan Dekleva (pesniški dvojec) in Joga mavrica (pravljična joga) Ura: ob 15:00

Urška Sterle in Miha Mazzini (prozni dvojec) in Frdamana pravljica (lutkovna predstava) Ura: ob 17:00

Uglasbena poezija: Klarisa Jovanović in Della Segodba ter skupina Same babe Ura: ob 19:00

Lokacija: grad Negova Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: KID Maribor, KIBLA Vstopnine ni

HARMONIJE

Revija odraslih gledališč

Lokacija: Murska Sobota, gledališče Park Ura: ob 17:00

Zborovske harmonije

Lokacija: Dvorana Gimnazija Ptuj Ura: ob 19:00 Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Področje: GLEDALIŠČE Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

LUTKE MINORITI Slavec

Primerno za: otroke nad 7 let Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 17:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: 5 €

EVROPSKI PESNIŠKI TURNIR – SPRREMLJEVALNI PROGRAM Finale Pesniškega turnirja

Lokacija: SNG Maribor – Kazinska dvorana Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Založba Pivec Vstopnine ni

HOMMAGE À STRAVINSKY Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: PLES Producent: SNG Maribor Vstopnina: 15 €

SLOVENSKI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA SKUP

Mandičstroj (Via Negativa, Ljubljana – performance) Lokacija: Mestno gledališče Ptuj Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 7 € za študente, dijake in upokojence, 10 € ostali, abonmajske vstopnice na: info@mgp.si

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Ambasada Kinoteka: »Treasures of American Cinema. Genres and Authors«: Veliki sen (The Big Sleep) Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012

Satchmo night

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

nedelja, 22. april MARIBORSKE VEDUTE

(predstavitev slikanic na turističnem vlakcu) Lokacija: po Mariboru Ura: od 10:00 do 12:00 in od 16:00 do 18:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Založba Pivec Vstopnine ni

KIBLA 2012: FESTIVAL LJUBEZNI

Tone Partljič (literarni obed) in jubezenske čarovnije: Simona Kopinšek in Aleš Pogorevčnik (otroška pravljična delavnica) Ura: ob 12:00

Lokacija: Maribor, Narodni dom – Velika dvorana Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, FILM Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

24. tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope Lokacija: Maribor, dvorana Union Ura: ob 16:00 Področje: GLASBA Producent: JSKD Maribor Vstopnine ni

IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC Delavnica stripa

Lokacija: Maribor, Romsko kulturno društvo Anglunipe – Bodočnost (Ruška cesta 100) Ura: ob 16:30

Projekcija filma Transilvanija romskega režiserja Tonya Gatlifa Lokacija: Maribor, Hiša Zahir Ura: ob 20:00

Področje: SKUPNOST, ZNANJE, FILM, DOGODKI V MESTU Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA – SPREMLJEVALNI DOGODEK Made in Velenje (Neva Beriša, flavta in Katja Skrinar, harfa) Lokacija: Velenje, Vila Bianca Ura: ob 18:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski center Velenje Vstopnina: 3 €

SLOVENSKI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA SKUP

Razstava (Slovenska prosvetna zveza, Celovec – Podelitev nagrad 7. Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

WE COME IN PEACE

Laibach (koncert)

SLOVENSKO ZBOROVSKO TEKMOVANJE IN MEDNARODNI GRAND PRIX

Ura: ob 15:00

Igor Somrak: Kdo je ukradel vrata? (lutkovna predstava)

Lokacija: grad Negova Ura: ob 10:00 Področje: ZNANJE, FILM, GLASBA, LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: KID Maribor, KIBLA Vstopnine ni

Lokacija: Kolosej Maribor Ura: ob 19:00

Lokacija: Murska Sobota, gledališče Park Ura: ob 15:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

Ura: ob 14:00

Ura: ob 13:30

Erika Vouk in Dragan Potočnik (pesniško branje)

Jekleno nebo (projekcija filma)

Revija odraslih folklornih skupin

Lokacija: Mestno gledališče Ptuj Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 7 € za študente, dijake in upokojence, 10 € ostali, abonmajske vstopnice na: info@mgp.si

Mladi mariborski avtorji (pesniška branja)

KIOSK SAMOPRISPEVEK Lokacija: Maribor, Glavni trg Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: IGRA I2R d.o.o. Vstopnine ni

HARMONIJE

LAJNARSKI FESTIVAL

Lokacija: Po Slovenj Gradcu Ura: ob 12:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Kulturno društvo Lajnar Koroški Vstopnine ni

Zadnja postaja (The Last Station)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

58 59

NAPOVEDNIK

ponedeljek, 23. april IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Lutkovna predstava gledališča Bičikleta: Najboljši ciganski muzikant Lokacija: Maribor, Vrtec Jožice Flander in Osnovna šola Maksa Durjave Ura: ob 9:00 in ob 10:30 Področje: SKUPNOST, GLEDALIŠČE Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

SLOVENSKI DNEVI KNJIGE Humanitarna knjižna akcija članic kluba Inner wheel Maribor Lokacija: po Mariboru Ura: ob 10:00

Knjižni sejem

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Ulična razstava oblečenih knjig Tomaža Tomljanovića in Ulična razstava torbic iz knjig Polone Poklukar

HARMONIJE

Koncert zbora Harmonia ensemble (Japonska)

Lokacija: Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Ura: ob 19:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODEK

ORKESTRSKI CIKEL

Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 19:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnina: 10 €, 6 € (mladina)

Glasovi vzhoda in zahoda

Državna kapela iz Weimarja

Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KPC Narodni dom Maribor Vstopnina: 20 €

KLUB 2012

Marš ponedeljek

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00 Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 16:00

torek, 24. april

Maraton mariborskih literatov Lokacija: Maribor, Klub KGB Ura: ob 20:00

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODEK Aladin Jr. (mladinski muzikal)

Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 11:30 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnina: 10 €, 6 € (mladina)

RAZ:UM (Oaza Kulture – ŠOK) Fotografska delavnica

Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Versi diversi – pesniki dveh manjšin

Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturna ambasada Italije Vstopnine ni

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE Cikel predavanj

Lokacija: Maribor, Klub KGB Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

Predstavitev graških avtorjev

Lokacija: Maribor, KIBLA Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

Lokacija: Novo mesto, Anton Podbevšek Teater Ura: ob 19:00

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

Elvis Berljak, glasbeni nastop

LITERARNA HIŠA

SLOVENSKI DNEVI KNJIGE

Humanitarna knjižna akcija članic kluba Inner wheel Maribor Lokacija: po Mariboru Ura: ob 10:00

Knjižni sejem

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Ulična razstava oblečenih knjig Tomaža Tomljanovića in Ulična razstava torbic iz knjig Polone Poklukar

Aladin Jr. (mladinski muzikal)

RAZ:UM: SE BEREMO (GLAZERJEVI NAGRAJENCI) Glazerjev nagrajenec Mitja Čander Lokacija: Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor – Glazerjeva dvorana Ura: od 19:30 do 20:30 Področje: LITERATURA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

DANTONOVA SMRT (premiera)

Lokacija: Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Slovensko mladinsko gledališče in Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 6 € otroci; 9,5 € dijaki, študenti, brezposelni, invalidi in upokojenci; 15,5 € ostali

MARPURGI

Premiera dokumentarnega filma Ura: ob 19:30

Ponovitev dokumentarnega filma Ura: ob 21:00

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Lokacija: Maribor, Sinagoga Področje: FILM Producent: Casablanca d.o.o. Vstopnine ni

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 11:00

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Maja Logar, Igor Černe in Robert Kereži: Pravljica o treh prašičkih in glasbena pravljica Kačji hotel Katarina Avbar z glas. spremljavo Petra Dekleve, glasbeni nastop Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 16:00

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Papagenov festival, Papageno igra na čarobno piščal, premiera

Lokacija: Maribor, Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE, GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

VEČEROVI DUELI

Pogovor z gostjama Neco Falk in Alenko Pinterič

Lokacija: Maribor, Vinagova klet Ura: od 18:00 do 19:30 Področje: FILM, DOGODKI V MESTU Producent: Časopisno založniška družba Večer Vstopnine ni

Cikel gorniškega filma

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012 Cvičkarija

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

sreda, 25. april PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODEK Aladin Jr. (mladinski muzikal)

Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnina: 10 €, 6 € (mladina)

NAPOVEDNIK

četrtek, 26. april SLOVENSKI DNEVI KNJIGE

Humanitarna knjižna akcija članic kluba Inner wheel Maribor Lokacija: po Mariboru Ura: ob 10:00

Knjižni sejem

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Ulična razstava oblečenih knjig Tomaža Tomljanovića in Ulična razstava torbic iz knjig Polone Poklukar Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Elvis Berljak, glasbeni nastop Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 16:00

Boris A. Novak, osrednji gost festivala

Lokacija: Art kavarna Piramida Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Predstavitev interaktivnih eksperimentov skozi eksperimentalne delavnice: »Robotski um« v sodelovanju s FERI Univerze v Mariboru Ura: od 10:00 do 13:00

Modrost ali znanje? (Zofijini ljubimci) Ura: ob 19:00

Lokacija: Maribor, Hiša znanosti – Center eksperimentov Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: »ŠTUDENTI ZGODOVINE ZA EPK«

Lokacija: Maribor, Strossmayerjeva ulica Ura: ob 11:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

PARIZ, LONDON, BERLIN V GALERIJI 3X Aprilsko srečanje v Galeriji 3X

Lokacija: Maribor, Galerija 3X Ura: od 17:00 do 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Jasna Kozar, samozaposlena v kulturi Vstopnine ni

RAZ:UM: OUT OF BOX

Iztok Kramberger Ljudje smo spolni organi tehnologije

Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat, Miklošičeva dvorana Ura: ob 17:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

RAZ:UM: PROSTOR MESTA/ MIKROURBANIZMI

Mikrourbanizmi: osmišljanje prostora mesta in prostori igre (otvoritev razstave) Lokacija: Hiša arhitekture Maribor in mestni park Ura: ob 18:00 Področje: ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE, RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnina: 5 €

IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Predavanje Tonje Jelen o književnosti: Romkinje v slovenski literaturi

Lokacija: Univerzitetna knjižnica Maribor – Glazerjeva dvorana Ura: ob 18:00 Področje: ZNANJE, LITERATURA Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Literarna hiša – Na preprogi iz zvezd (Literarni večer Zenela Bejte)

Lokacija: Maribor, Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

David Robinson in Thomas Castañeda Lokacija: SNG Maribor – Kazinska dvorana Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Kulturna ambasada Mehike Vstopnine ni

DANTONOVA SMRT

Lokacija: Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Slovensko mladinsko gledališče in Mestno gledališče Ptuj Vstopnina: 6 € otroci; 9,5 € dijaki, študenti, brezposelni, invalidi in upokojenci; 15,5 € ostali

KANTATA PO SVETI ELIZABETI (premierni koncert)

Lokacija: Slovenj Gradec, Cerkev Svete Elizabete Ura: ob 20:00 Področje: GLEDALIŠČE, GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: KD Carinthia Cantat Vstopnina: 5 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Sneg na Kilimandžaru (Les neiges du Kilimandjaro)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012

Femi temowo (koncert)

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 5 €

SLOVENSKI DNEVI KNJIGE Humanitarna knjižna akcija članic kluba Inner wheel Maribor Lokacija: po Mariboru Ura: ob 10:00

Knjižni sejem

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Ulična razstava oblečenih knjig Tomaža Tomljanovića in Ulična razstava torbic iz knjig Polone Poklukar Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: od 10:00 do 19:00

Tadej Vesenjak, glasbeni nastop Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 16:00

Rap in hip-hop kot način življenja besede: glasbeni maraton z moderatorjem Emkejem Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 13:00 Vstopnine ni

N’TOKO, glasbeni nastop

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 22:00 Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu) Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski kulturni center Maribor

RAZ:UM: Oaza Kulture – ŠOK Fotografska delavnica

Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

RAZ:UM: Umetnost: ZDAJ UZ:Interier (otvoritev razstave) Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI Papagenov festival, Papageno igra na čarobno piščal

Lokacija: Maribor, Dvorana Zavoda Antona Martina Slomška Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnina: 3 €

SUSTainART

Razstava: Snujemo prihodnost

Lokacija: Galerija Velenje Ura: ob 18:00 Področje: SKUPNOST, DOGODKI V MESTU, VARSTVO OKOLJA Producent: Visoka šola za varstvo okolja Vstopnine ni

NAŠ MARIBOR

Lokacija: Maribor, SNG Kazinska dvorana Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Mariborski oktet Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

DANTONOVA SMRT

60 61

NAPOVEDNIK

KULTURNE AMBASADE

FOLKHISTRIA. Koncert avtorske in etno glasbe ter novih glasbenih trendov Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:30 Področje: GLASBA Producent: Kulturna ambasada Italije Vstopnine ni

KLUB 2012

Jazoo (koncert)

MULTI FURGULA (Prireditev na prostem)

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

Lokacija: Maribor, Multi Furgula – Slovenska 28 Ura: ob 10:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Subkulturni azil Vstopnine ni

Teden knjige – festival knjige, pravljična sobota

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 5 €

Lokacija: Novo mesto, Knjigarna Goga Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: LITERATURA, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Založba Goga Vstopnine ni

petek, 27. april

MURA ODPRTO

FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON/ROMSKI MESEC

Nogometni turnir Nogomet združuje

Lokacija: Murska Sobota, Romski izobraževalni inkubator Prekmurje, enota Vanèa vas − Borejci Ura: ob 9:00 Področje: SKUPNOST Producent: ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Slovenski etnografski muzej (Ljubljana), Romski akademski klub (Murska Sobota) Vstopnine ni

DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

Lokacija: Mladinski kulturni center Slovenj Gradec Ura: od 09:00 do 19:00 Področje: FILM, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: ZVVIKS, zavod za film in avdiovizualno produkcijo Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Dan za animacijo: Animateka po Animateki Ura: ob 18:00

Sneg na Kilimandžaru (Les neiges du Kilimandjaro) Ura: ob 20:00

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012 Dance night

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

sobota, 28. april DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

Fotografije iz Kabineta umetniškega fotografa Jožeta Kološe-Kološa (otvoritev poulične razstave) Lokacija: po Murski Soboti Ura: ob 11.00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pomurski muzej Murska Sobota Vstopnine ni

LUTKE MINORITI

Proces ali Žalostna zgodba Josefa K. (premiera) Primerno za: mladino in odrasle Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 18:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, GLEDALIŠČE Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: 10 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Dan za animacijo: ANIMAZIONI – sodobni italijanski kratki animirani film Ura: ob 18:00

Ambasada Kinoteka: »Treasures of American Cinema. Genres and Authors«: Laura Ura: ob 20:00

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

DANTONOVA SMRT

KLUB 2012 Dance night

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

nedelja, 29. april DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

Sneg na Kilimandžaru (Les neiges du Kilimandjaro)

ponedeljek, 30. april DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

RAZ:UM (Oaza Kulture – ŠOK) Fotografska delavnica

Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat Ura: od 16:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Ezl-ek abonma: Kavarna Astorija

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 3 € študenti, dijaki in upokojenci; 4 € ostali

KLUB 2012

Marš ponedeljek

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

torek, 1. maj DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

ODER ŠTAJERC

Pihalni orkester Tolmin (koncert ob otvoritvi odra)

Lokacija: Maribor, Oder Štajerc Ura: ob 11:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro, d.o.o. Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Sneg na Kilimandžaru (Les neiges du Kilimandjaro)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki in upokojenci)

NAPOVEDNIK

sreda, 2. maj DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Sneg na Kilimandžaru (Les neiges du Kilimandjaro)

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki in upokojenci)

KLUB 2012

ZZ ART BLAKEY (koncert)

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

četrtek, 3. maj RAZ:UM: UMETNOST: ZDAJ UZ:Interier (vodstvo in pogovor z umetniki) Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: VIZUALNA UMETNOST Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

V NOVI LUČI. ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA ŠTAJERSKE IZ UNIVERZALNEGA MUZEJA JOANNEUMA (otvoritev razstave) Lokacija: Maribor, Dvorec Betnava Ura: ob 18:30 Področje: RAZSTAVA Producent: EKTC Maribor in Universalmuseum Joanneum Graz Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Program Cinema Feministe

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki in upokojenci)

KLUB 2012

Mia Žnidarič (koncert)

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 7 €

petek, 4. maj PIKIN FESTIVAL – SPREMLJEVALNI DOGODEK Aladin Jr. (mladinski muzikal)

Lokacija: Dom kulture Velenje Ura: ob 11:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Festival Velenje Vstopnina: 10 €, 6 € (mladina)

ODER POŠTNA

NA POMOČ! POŽAR

Lokacija: Maribor, Oder Poštna Ura: od 15:00 do 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

Lokacija: Maribor, Glavni trg Ura: ob 12:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Prostovoljno gasilsko društvo Maribor – mesto Vstopnine ni

After work party (otvoritev odra)

LITERARNA HIŠA

Predstavitev filma Češke televizije o Mariboru

Lokacija: Maribor, Hiša Stare trte Ura: ob 17:00 Področje: FILM Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

IZRAZI SVOJE UPANJE (otvoritev razstave)

Lokacija: Maribor, Galerija DLUM Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Društvo likovnih umetnikov Maribor Vstopnine ni

UMETNOST ZMERAJ ZMAGA

Jan Fabre: Umetnost me je obranila zapora! »Art kept me out of jail!« (otvoritev razstave)

Lokacija: Umetnostna galerija Maribor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Zavod Kultivacija Ruše, MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnina: 3 €, 2 € (študenti, dijaki in upokojenci), 6 € (družine), 2 €/osebo (skupine nad 10 oseb), Vstopnine ni (otroci mlajši od 12 let, študenti umetniških smeri, brezposelni in vsako soboto od 11:00 do 14:00)

ODER ŽIDOVSKI TRG

Susana Baca (koncert ob otvoritvi odra) Lokacija: Maribor, Židovski trg Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

sobota, 5. maj STARI KRAMARSKI

Lokacija: Maribor, Židovski trg Ura: od 08:00 do 14:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o. Vstopnine ni

ČRNO-BELI SVET Šahovski turnir

Lokacija: Maribor, lokacija objavljena naknadno Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Šahohlačnik d.o.o. Vstopnine ni

Gasilska vaja Rotovž

RAZ:UM: SREČE-VALCI

Otvoritev celomesečnega projekta Lokacija: Maribor, Glavni trg Ura: ob 12:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

ODER ŠTAJERC

Gasilska godba PGD Maribor-mesto (koncert) Lokacija: Maribor, Oder Štajerc Ura: ob 16:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro, d.o.o. Vstopnine ni

MARIBORSKA MLEČNA CESTA (intervencije v javnem prostoru)

Lokacija: po Mariboru – Trg revolucije 9, Gosposka ul. 1, Poštna 12, Ul. 10. oktobra 4, Vetrinjska 15, Grajska 5, Krekova 1, Slovenska 22, Slovenska 7, Glavni trg 1, Rotovž, Slovenska 9 Ura: ob 19:00 Področje: INTERVENCIJA Producent: Mladinski kulturni center Maribor Vstopnine ni

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES

Mariborski klavirski trio SLO (koncert)

Lokacija: Maribor, Galerija Pro Solo – Mesarski prehod 5 Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

ODER ŽIDOVSKI TRG Ahimsa (koncert)

Lokacija: Maribor, Židovski trg Ura: ob 20:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Ambasada Kinoteka: »Treasures of American Cinema. Genres and Authors«: Moja draga Klementina Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki in upokojenci)

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

nedelja, 6. maj

Primerno za: otroke: od 2. do 8. leta Lokacija: Novo mesto, Knjigarna Goga Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: LITERATURA, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Založba Goga Vstopnine ni

ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Pravljična sobota: Knjiga o ljubezni

Letecki pekinezeri (koncert)

Lokacija: Maribor, Županov oder prijateljstva Ura: objavljena naknadno Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Etnika Vstopnine ni

62 63

NAPOVEDNIK

RETRO PROMO EPK

Maribor in Guimarães/Stari Guimarães

Lokacija: Maribor, Fotogalerija Rjava razglednica Ura: ob 09:30 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o. Vstopnine ni

LEP POZDRAV IZ STARE EVROPE Stari Guimaraes

Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor Ura: ob 10:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o. Vstopnine ni

NA POMOČ! POŽAR Gasilska parada

Lokacija: Maribor, Glavni trg Ura: ob 18:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Prostovoljno gasilsko društvo Maribor – mesto Vstopnine ni

ponedeljek, 7. maj TEDEN MLADE EVROPE

Uradno odprtje Tedna mlade Evrope v okviru kampanje Evropske komisije »Mladi in mobilnost« Ura: ob 11:00

Predstavitev primerov dobre prakse programa Erasmus in Leonardo da Vinci Ura: od 11:00 do 17:00

Okrogla miza z udeleženci programa Erasmus, Leonardo da Vinci, Mladi v akciji ter Erasmus ambasadorjem Ura: od 15:00 do 16:00

Lokacija: Maribor, Trg Leona Štuklja Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Zavod Anton Martin Slomšek Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Tečaji kuhanja René-Pierra Gouraudja

Lokacija: Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Ura: ob 13:00 Področje: KULINARIKA Producent: Kulturna ambasada Francije Delavnica zaprtega tipa

Veter s Kitajske

Lokacija: II. gimnazija Maribor Ura: ob 19:00 Področje: UPRIZORITVENA UMETNOST Producent: Kulturna ambasada Kitajske Vstopnine ni

DVANAJST

Gost Jan Fabre

Lokacija: SNG Maribor – Kazinska dvorana Ura: od 19:00 do 21:00 Področje: UPRIZORITVENE UMETNOSTI, LITERATURA Producent: Zavod KMŠ – Hiša knjig Vstopnine ni, rezervacija karte je mogoča le ob nakupu knjige gosta, Vstopnina: 5 € (prevzem knjige na dogodku)

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Govorec v Stolnici, dr. Andrej Capuder Lokacija: Stolnica Maribor Ura: od 19:00 do 20:00 Področje: ZNANJE, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

KULTURNE AMBASADE

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki in upokojenci)

Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA

Dokumentarni ponedeljki: Poročilo: Žbe

KLUB 2012

MARŠ ponedeljek

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

torek, 8. maj RAZ:UM: FORMIRANJE RAZISKOVALNO UMETNIŠKEGA SREDIŠČA – SREČANJE UNIVERZ EPK Razstava o znanstvenici in nobelovki Marie Curie

Lokacija: Maribor, Gospejna- Čitalnica UKM Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

7. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA

Lokacija: Maribor, Osnovna šola Franc Rozman Stane Ura: ob 08:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: MNZ RS – POLICIJA PU Maribor Vstopnine ni

TEDEN MLADE EVROPE

Predstavitev primerov dobre prakse programa Comenius in Leonardo da Vinci Ura: od 10:00 do 16:00

Predstavitev vsebin ŠOUM na stojnicah Ura: ob 12:00

Okrogla miza z dijaki, udeleženci projektov Comenius in Leonardo da Vinci Ura: od 13:00 do 14:00

Lokacija: Trg Leona Štuklja Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Anton Martin Slomšek Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Predstavitev Science centra EXPI iz Kočuhe, (dr. Samo Kupper), predstavitev NAWI centra (mag. Peter Holob) in predstavitev interaktivnih eksperimentov EKTC Maribor s področja ekologije, ki so nastali v okviru projekta EXP-ERT 2020

Lokacija: Maribor, Hiša znanosti – Center eksperimentov Ura: od 17:00 do 18:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Vstopnine ni

Rodin/Bourdelle/Emo: Igra druge strani

Otvoritev umetniške rezidence OTTO PROD z videoprojekcijo Fouada Bouchouchaja Ura: ob 18:30 Področje: VIZUALNA UMETNOST

DJ Acid Washed Ura: 19:00 Področje: GLASBA

Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor Producent: Kulturna ambasade Francije Vstopnine ni

SOBA ZA GOSTE

Spoznaj umetnika/Emma Bell (Velika Britanija) in Jérôme Souillot (Francija) Lokacija: Maribor, Galerija na Koroški cesti 18 Ura: ob 19:00 Področje: VIZUALNA UMETNOST Producent: Pekarna-magdalenske mreže Vstopnine ni

SIMFONIČNI CIKEL SNG MARIBOR Koncert za Maribor

Lokacija: SNG Maribor – Velika dvorana Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: SNG Maribor Vstopnina: 17 €

KOMORNI CIKEL Godalni kvartet Tokio

Lokacija: Maribor, dvorana Union Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KPC Narodni dom Maribor Vstopnina: 14 €

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Kratki filmi Tomaža Gorkića

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki in upokojenci)

KLUB 2012

Torkov tematski glasbeni večer Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

sreda, 9. maj TEDEN MLADE EVROPE Evropska vas

Sejem informacijskih mrež in kontaktnih točk Evropske komisije v Sloveniji Ura: ob 9:30

Moderne metode poučevanja-interaktiven pouk (predstavitev na stojnicah) Ura: od 10:00 do 14:00

Lokacija: Trg Leona Štuklja Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Anton Martin Slomšek Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

IZRAZI SVOJE UPANJE Pripovedovalski performans

Lokacija: Maribor, Galerija DLUM Ura: ob 11:00 Področje: PERFORMANS, RAZSTAVA Producent: Društvo likovnih umetnikov Maribor Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Otvoritev dislocirane mediateke Francoskega Inštituta Charles Nodier

Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor Ura: 14:00 Področje: MULTIMEDIJA IN AVDIOVIZULNA UMETNOST Producent: Kulturna ambasada Francije Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

IZRAZI SVOJE UPANJE

Filmski teden Evrope

Razstava na prostem in pripovedovalski performans

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnine ni

Lokacija: Maribor, Glavni trg Ura: od 14:00 do 20:00 Področje: PERFORMANS, RAZSTAVA Producent: Društvo likovnih umetnikov Maribor Vstopnine ni

KLUB 2012

KOLEKTIVA (otvoritev razstave)

Tomaž Gajšt trio (koncert)

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

SHAKESPEAROV ODER

četrtek, 10. maj

Lokacija: Maribor, Shakespearov oder – Cafova Ura: ob 15:00 Področje: GLASBA Producent: Primož Ropin s.p. Vstopnine ni

7. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA

Otvoritev odra

Živimo z lesom

Lokacija: Maribor, K8 Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Društvo modelarjev rezbarjev lesa Slivnica Vstopnine ni

GOSTIM BESEDO

Gerry Loose in Milan Dekleva (literarni nastop)

Lokacija: Maribor, Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Društvo slovenskih pisateljev Vstopnine ni

RAZ:UM: SOŽITJE MED KULTURAMI

Slavnostna otvoritev sklopa prireditev pod naslovom Dnevi tibetanske kulture Lokacija: Maribor, Razstavni salon, Grajska ul. 7 Ura: ob 19:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012

Mesta kot prostori imaginacije z Gabrijelo Babnik in Natašo Kramberger (literarni večer) Lokacija: Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Ura: ob 19:00 Področje: LITERATURA Producent: JSKD Vstopnine ni

ODER MED NEBOM IN ZEMLJO Jan Fabre: Droge so me obdržale pri življenju, »Drugs kept me alive« (svetovna premiera plesnega sola)

Lokacija: SNG Maribor – Stara dvorana Ura: ob 20:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Zavod Exodos Vstopnina: 17 € (1. kategorija), 13 € (2. kategorija), 10 € (dijaki, študenti in upokojenci)

Lokacija: Maribor, Osnovna šola Draga Kobala Ura: ob 08:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: MNZ RS – POLICIJA PU Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: SOŽITJE MED KULTURAMI

Dnevi tibetanske kulture: izdelovanje peščene mandale Ura: od 9:00 do 12:00 in od 14.00 do 17:00

Dnevi tibetanske kulture: Sprostitev in zdravilni zvoki gonga (predavanje) Ura: ob 18:00

Lokacija: Maribor, Razstavni salon, Grajska ul. 7 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

Lokacija: Ptuj, Miheličeva galerija Ura: ob 16:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Pokrajinski muzej Ptuj Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Fiziologija v vsakdanjem življenju: Uravnavanje koncentracije glukoze v krvi (asist. dr. Maša Skelin Klemen)

Lokacija: Maribor, Hiša znanosti – Center eksperimentov Ura: ob 17:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

Kitajska BaZi astrologija (Debatni večer ob izidu knjige BaZi profiliranje) Lokacija: Novo mesto, Knjigarna Goga Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Založba Goga Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Zmago Jeraj v Ars sacra (otvoritev razstave)

TEDEN MLADE EVROPE

Lokacija: Maribor, Galerija Ars sacra Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

Ura: ob 10:00

RAZ:UM: UMETNOST: ZDAJ

Projektna tržnica programa Mladi v Akciji Tržnica evropskih različnosti Ura: od 10:00 do 16:00

Uporaba mladinske izmenjave kot orodja za učenje (predavanje) Ura: od 11:00 do 11:45

Evropsko sodelovanje na področju mladine: vključevanje nacionalne, regionalne in lokalne ravni (predavanje) Ura: od 12:00 do 13:00

Youthpass (predavanje) Ura: od 14:30 do 15:00

Razvoj lokalnih instrumentov spodbude in podpore razvoju učnih mobilnosti v mladinskem delu (predavanje) Ura: od 15:30 do 16:00

Lokacija: Trg Leona Štuklja, Maribor Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Anton Martin Slomšek Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Kolokvij »Gilles Deleuze in umetnost« Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor Ura: ob 14:00 Področje: OSTALO Producent: Kulturna ambasada Francije Vstopnine ni

UZ:Interier (vodstvo in pogovor z umetniki) Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat Ura: od 18:00 do 20:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Tatjana Srebrnič (literarni večer)

Lokacija: Maribor, Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD, Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

SLOVENIJA/EVROPA

Trobila v komornih zasedbah (koncert)

Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana Ura: od 19:00 do 22:00 Področje: GLASBA Producent: Akademija za glasbo Vstopnine ni

JOŽE ŠUBIC: KDO TUKAJ DRŽI VODO? (otvoritev javne intervencije)

Lokacija: Maribor, Žički dvor Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Jože Šubic, samozaposleni v kulturi Vstopnine ni

64 65

NAPOVEDNIK

LUTKE MINORITI

Mrtvaški ples (premiera)

Primerno za: otroke nad 15 let Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 20:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Lutkovno Gledališče Maribor Vstopnina: 10 €

ODER MED NEBOM IN ZEMLJO

Jan Fabre: Droge so me obdržale pri življenju, »Drugs kept me alive« (plesni solo) Lokacija: SNG Maribor – Stara dvorana Ura: ob 20:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI Producent: Zavod Exodos Vstopnina: 17 € (1. kategorija), 13 € (2. kategorija), 10 € (dijaki, študenti in upokojenci)

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Filmski teden Evrope

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnine ni

KLUB 2012

Samir Fejzić band (koncert)

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 5 €

petek, 11. maj RAZ:UM: SOŽITJE MED KULTURAMI

SEVERNI SIJ

ORKESTRSKI CIKEL

Ura: od 11:00 do 13:00 Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor – Gledališka dvorana

Lokacija: Maribor, dvorana Union Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: KPC Narodni dom Maribor Vstopnina: 30 €

Predstavitev knjige Claudia Magrisa Za besedami in knjige Karla-Markusa Gaußa V gozdu metropol Duša Evrope – pogovor Draga Jančarja o današnji Evropi s Claudiom Magrisom in Karlom-Markusom Gaußom Ura: ob 19:00 Lokacija: Maribor, Rožmarin

Področje: LITERATURA, DOGODKI V MESTU Producent: Atelje Japelj d.o.o. Vstopnine ni

LITERARNA HIŠA

Otroci med seboj (razstava likovnih del) Lokacija: Maribor, Literarna hiša – Galerija RRRudolf Ura: ob 11:00 Področje: RAZSTAVA, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD, Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

IZRAZI SVOJE UPANJE

Razstava na prostem in pripovedovalski performans

Lokacija: Velenje, pred Muzejem premogovništva Ura: od 12:00 do 18:00 Področje: PERFORMANS, RAZSTAVA Producent: Društvo likovnih umetnikov Maribor Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

Projekcija Gilles Deleuze »Abecedarium«

Lokacija: Maribor, Vetrinjski dvor Ura: ob 12:00 Področje: MULTIMEDIJA IN AVDIOVIZUALNA UMETNOST Producent: Kulturna ambasada Francije Vstopnine ni

Dnevi tibetanske kulture: izdelovanje peščene mandale

ODER MLADIH

Dnevi tibetanske kulture: Gong: zvočna kopel z gongom (predavanje)

Ura: ob 15:00

Ura: od 9:00 do 12:00 in od 14:00 do 17:00

Ura: ob 18:00

Dnevi tibetanske kulture: Sveti zvok Tibeta (koncert) Ura: ob 19:00

Lokacija: Maribor, Razstavni salon, Grajska ul. 7 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

RAZ:UM: KIP, GIB, VZGIB/ DRAVA 2012 Mednarodna delavnica

Lokacija: Maribor, Ladjica Dravska vila Ura: od 10:00 do 13:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

OBELEŽJA – MOZAIK

Kreativne delavnice in ogled umetnika pri ustvarjanju mozaika Lokacija: Maribor, Meljski dol Ura: ob 11:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Alja, Daniela Urbanič s.p. Vstopnine ni

Uradna otvoritev »Odra evropske prestolnice mladih« Fosfor (koncert, Srednja šola za oblikovanje) Ura: ob 15:30

Rhythm (koncert, Srednja šola za oblikovanje) Ura: ob 16:30

Lokacija: Trg Leona Štuklja, Maribor Področje: GLASBA Producent: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture Vstopnine ni

ODER POŠTNA After work party

Lokacija: Maribor, Oder Poštna Ura: od 15:00 do 22:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže s.p. Vstopnine ni

PRESTOPI/CROSSINGS Pogo Mob (Danska)

Lokacija: II. gimnazija Maribor Ura: ob 19:00

Fekete (Češka, Rusija) Lokacija: Maribor, KGB Ura: ob 21:00

Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Moment KUD Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Filharmonični orkester BBC (koncert)

LUTKE MINORITI Mrtvaški ples

ODER MED NEBOM IN ZEMLJO

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU Filmski teden Evrope

Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Ura: ob 20:00 Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik Vstopnine ni

ODER ŽIDOVSKI TRG Ana Kalasi (nastop)

Lokacija: Maribor, Židovski trg Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

DIGITALNA KLASIKA Glasbeno plesni spektakel

Lokacija: Murska Sobota, Grajska dvorana Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Sončnica Vstopnina: 5 €

KLUB 2012

Golden Buddha jazz band (koncert) Lokacija: Maribor, Klub 2012 - Satchmo Ura: ob 21:30 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnina: 5 €

sobota, 12. maj STARI KRAMARSKI

Lokacija: Maribor, Židovski trg Ura: od 08:00 do 14:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Rjava razglednica, turistični atelje Šinkovič d.o.o. Vstopnine ni

NAPOVEDNIK

RAZ:UM: SOŽITJE MED KULTURAMI

Dnevi tibetanske kulture: izdelovanje peščene mandale Lokacija: Maribor, Razstavni salon, Grajska ul. 7 Ura: od 9:00 do 12:00 Vstopnine ni

Dnevi tibetanske kulture: koncert tibetanskih menihov Lokacija: Maribor, Stara dvorana SNG Ura: ob 19:00 Vstopnina: 12 €

ODER ŠTAJERC

ULAY

Lokacija: Maribor, Oder Štajerc Ura: od 11:00 do 14:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Soundbiro, d.o.o. Vstopnine ni

Sklop/entiteta: TERMINAL 12 Kraj: Maribor Lokacija: Sodni stolp Ura: ob 19:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Nastati Vstopnine ni

Sklop Harmonije

PRESTOPI/CROSSINGS Cooperjev test kulture Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 12:00

Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru

TRASH

SKUPAJ V IGRI

Concert Mob – Danska

Dan druženja in gibanja vseh generacij 2012 Lokacija: Maribor, Dom pod gorco Ura: od 09:30 do 11:00 Področje: SKUPNOST Producent: Mestna četrt Studenci, Vrtec Studenci, Dom pod gorco, OŠ Janko Padežnik, Svetovalni center Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: HIŠA ZNANOSTI – CENTER EKSPERIMENTOV

Dan odprtih vrat v okviru svetovnega dneva družine Ura: od 10:00 do 17:00

Lokacija: Maribor, KGB Ura: ob 20:00 Lokacija: Maribor, KGB Ura: ob 21:30

Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Moment KUD Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

SKATE FESTIVAL

Predtekmovanje v Velenju, Novem mestu in Slovenj Gradcu

Lokacija: po Velenju, Novem mestu in Slovenj Gradcu Ura: od 13:00 do 22:00

Otvoritev umetniške rezidence

PRO SOLO – DRUŽINSKA TRADICIJA IN SLOVES

Mario Pietrodarchi & Luca Lucini bandoneon in kitara IT (koncert) Lokacija: Maribor, Galerija Pro Solo Ura: ob 19:30 Področje: GLASBA Producent: Sabina Petek s.p. Vstopnine ni

LUTKE MINORITI Mrtvaški ples

ODER ŽIDOVSKI TRG

Eksperimentalna delavnica »Svet robotkov« (Miha Cojhter)

Glasbeni zaključek v Velenju, Novem mestu in Slovenj Gradcu

Lokacija: Maribor, Hiša znanosti – Center eksperimentov Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru, EKTC Maribor Vstopnine ni

Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Rene Strgar s.p. Vstopnine ni

Lokacija: Maribor, Židovski trg Ura: ob 20:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Glasbeno društvo Mladi bobnar Vstopnine ni

MESTO GOGA (HIŠA KULTURE)

PIKNIK PROSTOVOLJSTVA

ODER MED NEBOM IN ZEMLJO

Primerno za: otroke: od 2. do 8. leta Lokacija: Novo mesto, Knjigarna Goga Ura: od 10:00 do 12:00 Področje: LITERATURA, OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Založba Goga Vstopnine ni

Lokacija: Maribor, Magdalenski park Ura: od 14:00 do 17:30 Področje: SKUPNOST Producent: Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva Vstopnine ni

Ura: od 10:00 do 13:00

Pravljična sobota: Zaljubljeni zmaj

ČRNO-BELI SVET Šahovski turnir

Lokacija: Maribor, natančneje objavljeno naknadno Ura: ob 10:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: Šahohlačnik d.o.o. Vstopnine ni

MODNA REVIJA

Lokacija: Maribor, Grajski trg Ura: ob 10:00 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Vulcano models Vstopnine ni

MOJE MESTO Družinski piknik

Lokacija: Murska Sobota, Mestni park Ura: od 10:00 do 17:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST, DOGODKI V MESTU Producent: Javni zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Vstopnine ni

Lokacija: po Velenju, Novem mestu in Slovenj Gradcu Ura: ob 22:00

Nacionalno srečanje prostovoljcev

KULTURNE AMBASADE »Kirikou et les bêtes sauvages«

Kraj: Maribor Lokacija: Maribor, kino Udarnik Ura: 16:00 Področje: MULTIMEDIJA IN AVDIOVIZUALNA UMETNOST Producent: Kulturna ambasada Francije Vstopnine ni

HARMONIJE Revija odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Murska Sobota Lokacija: Murska Sobota, gledališče Park Ura: ob 17:00 Področje: GLASBA Producent: JSKD-ji Vstopnine ni

KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU

Ambasada Kinoteka: “Treasures of American Cinema. Genres and Authors”: Iskalci Ura: ob 18:00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študenti, dijaki in upokojenci)

Filmski teden Evrope Ura: ob 20:00 Vstopnine ni

Sklop/entiteta: KLJUČI MESTA Kraj: Maribor Lokacija: Maribor, Kino Udarnik Področje: FILM Producent: Zavod Udarnik

Jararaja (koncert)

nedelja, 13. maj ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA

Desmond Doyle and Chairde

Lokacija: Maribor, Županov oder prijateljstva Ura: objavljena naknadno Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Zavod Etnika Vstopnine ni

RAZ:UM: SOŽITJE MED KULTURAMI

Dnevi tibetanske kulture: izdelovanje peščene mandale

Ura: od 9:00 do 12:00 Lokacija: Maribor, Razstavni salon, Grajska ul. 7

Dnevi tibetanske kulture: obisk tibetanskih menihov v Selcah Ura: ob 12:00 Lokacija: po Selcah

Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

EX-GARAŽA 5 (otvoritev razstave) J. Mandić + M. Mandič + Walkingallery Lokacija: Maribor, EX-garaža 1 – Gregorčičeva 56 Ura: od 18:00 do 21:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Fundacija Sonda Vstopnine ni

66 67

NAPOVEDNIK

ODER POŠTNA

PRESTOPI/CROSSINGS

LITERARNA HIŠA

Lokacija: Maribor, Oder Poštna Ura: ob 18:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Smiljan Kreže, s.p. Vstopnine ni

Lokacija: II. gimnazija Maribor Ura: ob 19:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Moment KUD Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Lokacija: Maribor, Literarna hiša Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD, Območna izpostava Maribor Vstopnine ni

Tri fir (koncert irske tradicionalne glasbe)

FESTIVAL MLADIH KULTUR KUNIGUNDA – SPREMLJEVALNI DOGODEK Made in Velenje (Pascal Vehovec, klavir in Janez Uršej, saksofon) Lokacija: Velenje, Vila Bianca Ura: ob 18:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Mladinski center Velenje Vstopnina: 3 €

PRESTOPI/CROSSINGS Diagnoza

Lokacija: Maribor, KGB Ura: ob 19:00 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Moment KUD Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

RAZ:UM: KIP, GIB, VZGIB/DRAVA 2012 Predstavitev delavnice

Lokacija: Maribor, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – Atrij Ura: od 19:00 do 21:00 Področje: ZNANJE, RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

KULTURNE AMBASADE

La danse, le ballet de l’Opéra de Paris

Lokacija: Maribor, kino Udarnik Ura: 20:00 Področje: MULTIMEDIJA IN AVDIOVIZUALNA UMETNOST Producent: Kulturna ambasada Francije Vstopnine ni

ponedeljek, 14. maj RAZ:UM: SOŽITJE MED KULTURAMI

Dnevi tibetanske kulture: izdelovanje peščene mandale Ura: od 9:00 do 12:00 in od 14.00 do 17:00

Dnevi tibetanske kulture: Lame Norsang (predavanje) Ura: ob 18:00

Lokacija: Maribor, Razstavni salon, Grajska ul. 7 Področje: DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

OBRAZI NOTRANJE MOČI

Slomškova soba v Betnavskem dvorcu kot trajnostni kulturni spomenik v mestu (odprtje razstave) Lokacija: Maribor, Dvorec Betnava – Viteška dvorana Ura: ob 18:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Zavod Antona Martina Slomška Vstopnine ni

PRESTOPI/CROSSINGS IN KULTURNE AMBASADE Diaphanie ali spomini neke vile

Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 18:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Moment KUD in Kulturna ambasada Francije Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

Dvojnik

KULTURNE AMBASADE

Filmski ciklus Pariz: »Avant... mais après« in »Les Chansons d’amour« Lokacija: Maribor, kino Udarnik Ura: 20:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Francije Vstopnine ni

KLUB 2012

MARŠ ponedeljek

Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

torek, 15. maj 7. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA

Lokacija: Osnovna šola Starše Ura: ob 08:00 Področje: OTROŠKA IN MLADINSKA USTVARJALNOST Producent: MNZ RS – POLICIJA PU Maribor Vstopnine ni

RAZ:UM: SOŽITJE MED KULTURAMI

Dnevi tibetanske kulture: izdelovanje peščene mandale Ura: od 9:00 do 12:00 in od 14.00 do 17:00

Koncert indijske duhovne glasbe Ura: ob 18:00

Lokacija: Maribor, Razstavni salon, Grajska ul. 7 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

RAZ:UM : OUT OF THE BOX Konferenca Innovative Ways to Improve the Culture of Living

Lokacija: Univerza v Mariboru – Rektorat, SNG Maribor Ura: ob 09:00 Področje: ZNANJE Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

IZRAZI SVOJE UPANJE

Čez mejo: Marko Kravos (literarni večer)

LITERARNE POSTAJE

Gost Drago Jančar (literarni večer) Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 18:00 Področje: LITERATURA Producent: Mariborska knjižnica Vstopnine ni

EMERIK BERNARD (otvoritev razstave)

Lokacija: Maribor, Galerija Hest Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Galerija Hest Vstopnine ni

SHAKESPEAROV ODER Shakespear’s Unplugged

Lokacija: Maribor, Shakespearov oder – Cafova Ura: ob 19:00 Področje: GLASBA Producent: Primož Ropin s.p. Vstopnine ni

RAZ:UM: UMETNOST: ZDAJ

Umestitev kot celota (otvoritev razstave) Lokacija: Maribor, Dvorec Betnava – Viteška dvorana Ura: ob 19:00 Področje: RAZSTAVA Producent: Univerza v Mariboru Vstopnine ni

PRESTOPI/CROSSINGS IN KULTURNE AMBASADE Diaphanie ali spomini neke vile

Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor Ura: ob 20:00 Področje: GLEDALIŠČE Producent: Moment KUD in Kulturna ambasada Francije Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

KULTURNE AMBASADE

Filmski ciklus Pariz: »Les voiliers du Luxembourg« in »Changement d’adresse« Lokacija: Maribor, kino Udarnik Ura: 20:00 Področje: FILM Producent: Kulturna ambasada Francije Vstopnine ni

Razstava na prostem in pripovedovalski performans Mr. Martina

KLUB 2012

URBANO VRTNARSTVO

PRESTOPI/CROSSINGS

Lokacija: Ptujski grad Ura: od 10:00 do 15:00 Področje: PERFORMANS, RAZSTAVA Producent: Društvo likovnih umetnikov Maribor Vstopnine ni

Izobraževalno-rekreacijski vrtovi (odprtje vrtov in zelenic)

Lokacija: Maribor, Izobraževalno rekreacijski vrt – Vrtec Tezno (enota Mehurčki) Ura: od 10:00 do 19:00 Področje: SKUPNOST Producent: VARUHI SEMEN, Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin

Torkov tematski glasbeni večer Lokacija: Maribor, Klub 2012 – Satchmo Ura: ob 21:00 Področje: GLASBA, DOGODKI V MESTU Producent: Arpol d.o.o. Vstopnine ni

Kosti (Matija Solce, Slovenija)

Lokacija: Maribor, KGB Ura: ob 21:30 Področje: GLEDALIŠČE IN UPRIZORITVENE UMETNOSTI, DOGODKI V MESTU Producent: Moment KUD Vstopnina: naknadno določena (glej spletno stran: www.maribor2012.eu)

zabrij probleme do kosti in razkrij prave barve druzbe!

INFO TOČKI

izumi na bon

spelji se mimo vrste. izkoristi ostrino svojega uma. IŠCEMO:

Bistroumne seminarske/diplomske, domiselne raCunalniške programe in igrice za kravžljanje možganCkov, leksikon idej filozofije, žarnico, ki ne pregori, kreativne Zepe za luknje v zakonih in druga vprašanja, ki Cakajo na odgovore.

PRIJAVITE SE LAHKO:

študenti vseh programov in študijskih smeri

MARIBOR 2012

Info točki MARIBOR 2012 sta odprti v okviru Evropske prestolnice kulture in delujeta pod okriljem zavoda MARIBOR 2012. V info točkah domače in tuje goste informiramo o programu EPK, prodajamo vstopnice za prireditve in spominke. Vzpostavljen je tudi klicni center, ki omogoča pridobivanje informacij o EPK preko telefona in elektronske pošte.

Trg Leona Štuklja 2 2000 Maribor KLICNI CENTER:

(+386) (0)2 2281 300

CRNA OVCA

Stopi S tekoCega trakU in Spregovori. prijavi intervenCijo, poStavi Se v proStor!

IŠCEMO:

Odpiljene spletne projekte, fotografske bistroumnosti, filmCke iz fotoaparata ali mobilnika, sms poezijo, teatrske uprizoritve v šolskih klopeh in druge umetniške drznosti.

PRIJAVITE SE LAHKO:

DIJAKI IN ŠTUDENTI VSEH PROGRAMOV IN SMERI

Crne ovCe so Crne, da postane belim nerodno.

E-POŠTA

Prijavi svoje prave ideje in sodeluj. Samo na www.zivljenjenadotik.si

MEDIJSKI PARTNERJI

E vropska prestolnica kulture

Pridruži se nam na spletnih socialnih omrežjih in si zagotovi dostop do ekskluzivnih vsebin takoj ob njihovem izzidu. Beri, glej, poslušaj in povej svoje mnenje ter odkrivaj Življenje na dotik v virtualnem svetu.

LIFETOUCH (Življenje na dotik)

TELEFON:

(+386) (0)1 252 42 80 DELOVNI ČAS:

10.00-19.00 vse dni v tednu

info@maribor2012.

Življenje na dotik bo izbranim projektom nudil podporo pri izvedbi!

Generalni pokrovitelji evropske prestolnice kulture

LifeTouch_2012

DELOVNI ČAS:

10.00-19.00 vse dni v tednu

Mestni trg 17 1000 Ljubljana

»V slogi je moč. Nevednost je blaženost.« Evropske fobije,

Thomas Hylland Eriksen