Zeleno za življenje

Zeleno, ki te ljubim, zeleno... znan verz slovitega francoskega poema bi bilo še kako umestno aplicirati na sodobnika – le da tokrat v gurmanskem pomenu.

Sicer drži, da smo Slovenci zagriženi solatoljubci in da so naše navade daleč od instant jedilnikov hitre in večinoma že napol pripravljene prehrane na drugi strani luže, pa vendar se o hranilnih vrednostih določenega zelenja lahko tudi sami veliko naučimo.

Američanka ruskega porekla Victoria Boutenko v svoji najnovejši uspešnici Zeleno za življenje, ki je izšla tudi pri nas, pred nami razgrne zakrknjene jedilne scenarije sodržavljanov, ki sveže povrtnine ‘razen dveh uvelih listov ledenke v hamburgerju’ sploh več ne vidijo. Pa se v knjigi z do skrajnosti popačenimi jedilnimi navadami Američanov le na hitro dotakne, 32

večji del pa razloži o lastnem odkritju moči zelenega v hrani. Nekatera spoznanja so presenetila tudi mene, pa o zdravem načinu prehranjevanja vem veliko. Še za časa urednikovanja v reviji Viva pred skoraj dvemi desetletji me je Dario Cortese poučeval o koristnosti presne prehrane,o klorofilnih dodatkih v kapsulah, sodelavka je redno uživala alge, solila hrano s klamatsko soljo, vitamix mlinčki pa so redno brneli kar na uredništvu. Tako, da sem bila prepričana, da je zame le še malo neznanega s področja alternative v prehrani, a sem se po branju Boutenkove knjige globoko zamislila.

Zakaj je tako težko vzljubiti zelenje?

Zeleni listi še nikoli niso bili uvrščeni v našo prehransko piramido kot posebna skupina, enostavno zato, ker jih nismo imeli za pravo hrano. Korenčkovo zelenje, repin puh ali listi rdeče pese (sploh veste kakšni so?) so odvečne smeti, ki jih nujno zavržemo, v najboljšem primeru končajo na kupu za kompostiranje. Pa, po besedah Victorie Boutenko delamo veliko napako – v večini zelenih delov zelenjave, katere sicer uživamo le njihove korenine, je tudi do desetkrat več vitaminov in mineralnih snovi, kot jih vsebuje sam gomolj oziroma plod. Korenine in plodovi vsebujejo veliko več sladkorja in tudi manj celuloze, zato so prijetnejšega okusa, zaužijemo jih z užitkom. A se ob preglednicah v knjigi, v katerih je natančno navedena vsebnost koristnih snovi tako v listih kot v delih rastlin, ki jih dejansko uživamo, enostavno moraš izprašati ali vendarle ni čas za spremembo prehranskih vzorcev. Primerjava vsebnosti kalcija,ki ga je v zelenem delu pese več kot desetkrat več kot v samem gomolju, selena,ki ga je v perju enkrat več,pa trikratnik vitamina C , ki ga naše telo v zimskem času še kako potrebuje in številnih drugih rudnin in vitaminov pravzaprav niti ne potrebuje komentarja. Seveda pa vse navedene

količine veljajo za surovo zelenjavo,s kuhanjem, dušenjem, pečenjem ali cvrenjem se sestava pesinih delov močno spremeni. Žal, na slabše.

Zelenjavo uživamo presno

Vitamini in minerali, ki so za življenje velikega pomena se s predelavo v veliki meri izgubijo. Enostavno se razblinejo, vročina jih v veliki meri uniči, zato je osnovni napotek uživanje surove zelenjave. Napotek, ki se zdi na prvi pogled enostaven pa je v praksi velikokrat neizvedljiv. Navadili smo se na mehko in hitro prebavljivo hrano, ki ne potrebuje veliko žvečenja, njen okus pa je blag in prijeten. Presna prehrana nima niti enega izmed naštetih atributov. Tisti, ki se je je navadil bo ugovarjal, češ da je presno zelenje lahko še kako blagega in prijetnega okusa, a da prideš do takšnega spoznanja moraš biti v ‘presnih vodah’ že kar lep čas. Le redko kdo pa se bo na okus presne zelenjave navadil na hitro in večina je začela z uživanjem le te po navodilih nekoga, ki se s presnojedstvom ukvarja že dlje časa. Avtorica v knjigi takole pove: ko smo odklopili štedilnik in prenehali kuhati smo postali sposobni ozdraviti

vse dotlej neozdravljive bolezni (mož je bolehal za artritisom in preveč aktivno ščitnico, Victoria je imela aritmijo, hči hudo obliko astme, sin je imel visok krvni sladkor),ki so ogrožale naša življenja. Zdravje se nam je tako naglo izboljševalo, da smo se po treh mesecih in pol vsi udeležili desetkilometrskega cestnega teka s 40.000 drugimi tekači. Z novim načinom hranjenja in vsakdanjim tekom se je ustalil celo sinov krvni sladkor. Ko je začel jesti samo presno, so težave z diabetesom izginile.

Zelenje zmiksano v sokovniku

Po več letih uživanja izključno presne prehrane, se je avtorica knjige odločila natančneje preučiti pomen zelenja v prehrani, ki mu dotlej v njeni družini niso bili preveč naklonjeni. Takrat je ugotovila, kakšen potencial se skriva v delih zelenjave, ki jih ponavadi zavržemo. Opisuje svoj prvi ‘poskus’ priprave zelenjavnega soka: v posebnem mlinčku je zmešala večjo količino ohrovta, dodala banane in v roku dveh ur sok tudi popila. Bila je navdušena, in kmalu je začela pripravljati podobne mešanice tudi z drugimi vrstami zelenja. Spremembe na njenem telesu so bile očitne. Opisuje, kako so ji s prstov izginile bradavice, nehala je siveti, tudi prijatelji so opažali,da deluje mladostno in sveže. Kmalu so za njene sokove začeli kazati zanimanje tudi drugi člani družine. Nasvete o pripravi sokov je dajala vsem po vrsti, nakar se je odločila napisati knjigo, ki je v trenutku postala uspešnica. V zadnjih poglavjih se posveti divjim zelenim rastlinam in čeljustnim vajam. Da, prav ste prebrali! Sodobnik je skorajda prenehal z zvečenjem, zato so na voljo različna pomagala, t.i. krepilnik čeljusti avtorica še posebej priporoči, saj je tako lažje uživala presno prehrano, ki jo je potrebno temeljito prežvečiti, opisuje pa tudi nekatere druge dobrodejne učinke omenjene naprave. Knjigo je izdala založba Aura, prevod Darja Kiari Ne bomo naštevali vseh vrednosti, a naj navedem le nekatere vsebnosti mineralov pri rdeči pesi:

http://www.fundacionfavaloro.org

Vizija dr. Reneja Favalora o medicini in bolniku

prof.dr.Rene Favaloro

1. 2. 3. 4.

5.

6.

7.

8.

9. 10. Deset zapovedi:

Poštenost. Delo s strastjo, trudom in neomajnim žrtvovanjem. Izogibanje vplivom dogmatskih konceptov. Prispevek posameznika ima vrednost le, če je posledica njegove svobodne volje brez zunanjih vplivov in omejitev. Nikoli se ne oddalji od etičnega odnosa, z razumevanjem, da ta odnos temelji na moralnih načelih, da spoštuje dostojanstvo in humane pogoje za bolnika in njegovo družino. Timsko delo je izjemnega pomena in zahteva skromnost. Razvoj znanosti kaže, da morajo biti dejavnosti posameznika usmerjene v skupno dobro. Uporaba “jaz” je bila že davno nadomeščena z uporabi “mi”. Vsaka dejavnost mora biti usmerjena k resnici in samo k resnici. Vsak mora na glas spregovoriti o svojih mislih. Nič ne sme temeljiti na lažeh. Če lahko poleg zmanjšanja trpljenja sočloveka obogatimo tudi svoje znanje, bo zadovoljstvo podvojeno. Naše delo je usmerjeno k bolniku. Posledično je bolnik edini, ki mu pripada privilegij. V opravljenem delu lahko uživamo šele takrat, ko spoznamo, da je edina resnična nagrada duhovno zadovoljstvo ob dobro opravljeni nalogi.

DRUŠTVO NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE JE PRAZNOVALO SVETOVNI DAN SRCA

Dne 29. septembra je Društvo na srcu operiranih Slovenije organiziralo drugi del praznovanja svetovnega dne srca.

Prvi del praznovanja se je zgodil že 26. septembra v Celju s pohodom in predavanjem na Kunigundi . Nadaljevanje je sledilo v Bistri pri Vrniki dne 29.9.2009 z ogledom tehniškega muzeja in osrednjim delom praznovanja v dvorani bližnje restavracije, ki je ob muzeju. Dogodka se je udeležilo preko sto članov, ki so se pripeljali z avtobusi - eden iz Štajerske in drugi Ljubljane. Na zunaj zgleda Bistriški grad precej zapuščeno, zato toliko bolj preseneča notranja urejenost muzeja, ki je zelo skrbna, smiselno in tematsko sistematična in nazorna. Muzej obsega in ponazarja življenje Slovencev v preteklih obdobjih na številnih področjih, kot so: kmetijstvo, vključno z arhitekturo podeželja, razvojem tekstilne industrije, prometa gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, kovaške obrti, strojništva, elektronike in energetike. Zbirke v muzeju so tako obsežne, da si jih je nemogoče ogledati v enem dnevu. Že površen ogled muzeja dokazuje, da so bili

Model štiriosnega avtobusa, ki si gaje zamislil in tudi izdelal slovenski kontruktor Stanko Bloudek

Slovenci tedanjega časa izumiteljsko izjemno nadarjeni in podjetni, saj to dokazujejo, s svojimi inovativnimi pristopi, na vseh področjih, na vsakem koraku, od zbirke do zbirke. Izjemno zanimiva je tudi razstava, ki je postavljena v čast in praznovanje 200 letnice rojstva Charlesa R. Darwina in 150. obletnice objave njegove teorije »O nastanku vrst z naravnim izborom«. Charles R Darwin se je rodil 12. februarja 1809 materi Susannah Darwin, rojeni Wedgwood in očetu Robertu Darwinu. V mladosti je z velikim zanimanjem prebiral knjige o naravi. Po končani osnovni šoli se je vpisal na medicino na univerzo v Edinburghu, ki pa je ni končal. Kasneje se je vpisal na študij teologije v Cambridgeu. Postal je protestantski duhovnik, vendar tega

poklica ni nikoli opravljal. Z velikim zanimanjem je študiral naravoslovje in prijateljeval z uglednimi naravoslovci tedanjega časa, kot sta John Henslow, Thomas Henry Huxley in drugi. S svojo evolucijsko teorijo, ki je bila v popolnem nasprotju s prepričanjem cerkve, da je vse življenje na zemlji ustvari bog, Stvarnik, se je zameril cerkvi, ki je ostro kritizirala njegovo teorijo »O nastanku in razvoju vrst« in tezo, da imajo vsa živa bitja skupnega prednika. Knjiga »O izvoru vrst« je postala temeljno naravoslovno delo, ki ga danes priznava vsa svetovna znanost, ki ne dvomi v resničnost evolucije. Za Slovence zelo pomemben del muzeja je tudi razstava z naslovom »Leteči človek Stanko Bloudek«, o inženirju, arhitektu in izumitelju Stanku Bloudku. Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja leta 1890, materi Minki

Lapajne iz Idrije in očetu Jaroslavu Bloudku, ki je po rodu Čeh. Leta 1913 se je vpisal na fakulteto za strojništvo. Leta 1910 je v Pragi izdelal jadralno letalo, kasneje tudi enokrilno letalo Racek. Kot letalski konstruktor je deloval v Leipzigu, na Dunaju, Budimpešti in Trutnovu na Češkem. Leta 1917 je že načrtoval izdelavo helikopterja. Leta 1934 so v njegovi delavnici A v t o m o n t a ž a izdelali prvi s l o v e n s k i avtomobil Triglav, z DKWjevim motorjem in b l o u d k o v o karoserijo. D i p l o m i r a n e g a inženirja in arhitekta se najbolj spominjamo po delu za razvoj telesne kulture in športa v Sloveniji. Projektiral je okoli 120 smučarskih skakalnic, doma in v tujini. Na njegovih skakalnicah so vrsto let presegali svetovne rekorde v smučarskih skokih. Zgradil je številne športne objekte za različne športe, saj je bil vsestranski športnik. Bil je 1. slovenski prvak v metu diska in večkratni državni prvak v umetnostnem drsanju. Poleg 1. n o g o m e t n e g a stadiona z a t l e t s k i m i napravami v Ljubljani, je v Ljubljani, skoraj na lastne stroške zgradil prvo kopališče Ilirijo, z olimpijskim bazenom in s k a k a l n i m stolpom. Zgradil je tudi več teniških igrišč, ki so pozimi služila kot drsališča za umetnostno drsanje in hokej na ledu. Sam se ga spominjam kot konstruktorja in graditelja prvega kotalkališča v Sloveniji, ki ga je zgradil v Čufarjevi ulici v Ljubljani, na mestu kjer danes stoji osnovna šola Toneta Čufarja. Njegov opus je tako velik, da na tem mestu nisem uspel našteti vseh, za Slovence zelo pomembnih del. Večina ljudi bi za to potrebovala več življenj, da bi zgradili in ustvarili vse to, kar je inženirju in arhitektu Stanku Bloudku uspelo v enem samem življenju. Hvaležen mu je ves slovenski narod. Po ogledu muzeja je imel predsednik društva v bližnjem gostišču slavnostni govor o pomenu in praznovanju svetovnega dneva srca. V svojem govoru se je dotaknil aktualne problematike v slovenskem zdravstvu. Sicer je imel predsednik namen svoj govor precej skrajšati, vendar ga je na željo poslušalcev, zaradi pomembnosti in zanimivosti, prebral v celoti. V skladu z letnim planom izobraževanja za leto 2009 je imel dr. Andrej Pernat iz UKC izčrpno predavanje o atrijski fibrilaciji, ki ga je dopolnil s številnimi diapozitivi. Da je bilo predavanje zelo zanimivo in za poslušalce zelo pomembno dokazujejo številna vprašanja, na katera je po predavanju, odgovarjal dr. Pernat. Praznovanje smo udeleženci praznovanja zaključili z izdatnim kosilom, ki je vsebovalo zelo okusen divjačinski golaž, za poobedek pa izvrstno domače pecivo, najbolj vitalni udeleženci pa so se zavrteli v ritmih zimzelenih melodij. Jožef I. Ocvirk

ZDRAVNIŠKE ZBORNICE, TAKE KOT JE, NE POTREBUJEMO!

Takega razkola in zmede, v zdravniški zbornici, kot jo je ustvarila sedanja predsednica dr. Gordana Živčec Kalan v vsej zgodovini zdravniške zbornice ni bilo.

Nekritična obravnava najhujših zdravniških napak in lažna solidarnost do povzročiteljev le teh, nikoli ni bila tako izrazita in tako umazana, kot je v zadnjem mandatu, ko je vajeti zdravniške zbornice prevzela sedanja predsednica, ki je apriori zoper vsako izboljšavo na tem področju.

Objavljen je podatek, da v nemškem zdravstvu letno evidentirajo približno 400.000 strokovnih napak. Upoštevaje dejstvo, da je Slovencev približno 40 krat manj kot Nemcev in , če upoštevamo enako kvaliteto zdravstvenega sistema v primerjavi z nemškim, potem bi v Sloveniji evidentirali, sorazmerno, približno 10.000 strokovnih napak. Če bi zdravniška zbornica vse povprek odvzemala licence ne, da bi pred odvzemom analizirala objektivne vzroke, ki so privedli do napake in jih na podlagi ugotovitev odpravila z ustreznimi ukrepi, bi Slovenija kaj kmalu, lahko ostala brez zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Vsak smrtni primer prizadene zdravnika bolj, kot najhujša kazen zato rigorozni ukrepi niso potrebni. To se ne sme zgoditi! Vendar se tudi zbornica ne sme lažno solidarizirati s povzročitelji napak in si zatiskati oči pred problematiko, ki je pereča. Ravnati bi morala, v skladu z zdravniško etiko, odgovorno, odkrito in pošteno! Tako ravnanje bi takoj pripeljalo do pozitivnih rezultatov, zmanjšanju števila strokovnih napak in vrnitvi ugleda zdravniške zbornice. Kot pravno neustrezne in nedodelane so postopke reševanja pritožb v zdravstvu ocenili tudi v zdravniškem sindikatu Fides. Po mnenju sindikata Fides je za to odgovorna zdravniška zbornica. V oddaji Vroči stol je dr. Bitenc omenil, da si je zdravniška zbornica , pod njegovim vodstvom, prizadevala vpeljati skandinavski sistem obravnave zdravniških napak, vendar v tistem času za to ni bilo posluha med člani. V sedanji sestavi ga je še veliko manj. Če zdravniški zbornici ne ustrezata švedska, niti nemška varianta obravnave zdravniških napak, naj bi uvedli britansko različico ali pa bi izdelali svoj, slovenski sistem. Britanci imajo več institucij, ki obravnavajo tovrstne dogodke in na katere se lahko obrnejo prizadeti bolniki: CQC (Care Quality Commission), komisija, ki skrbi za kakovost; NHS (National Health Service) Narodni zdravstveni servis, NHS workforce scorecard, ki skrbi kako je »NHS workforce scorecard« usklajena s sedanjimi pobudami in zdravstveno politiko. Zdravniška zbornica bi lahko iz vseh sistemov izluščila tisto najboljše in naredila svoj sistem, ki bi bil po meri bolnikov in zdravstvene politike. Za to je potrebno imeti voljo, ki pa je v sedanjem vodstvu zdravniške zbornice, na žalost ni niti za vzorec. Veseli nas, da je minister za zdravje Borut Miklavčič, 13. 12. t. l. v poročilih na POP TV sporočil javnosti, da novi zakon o zdravstveni dejavnosti predvideva neodvisno agencijo za kvaliteto v zdravstvu, podobno CQC v Veliki Britaniji. Podoben predlog smo na ministrstvo za zdravje poslali tudi člani društva na srcu operiranih, 12. 11. t. l.. Ta zakon Društvo na srcu operiranih 100 % podpira!!! Zdravniška zbornica (Gordana Živčec Kalan) je očitno zoper vsako izboljšavo, tudi zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi prinesel več reda pri koriščenju sredstev iz zdravstvene blagajne in pri organizaciji zdravniške službe. Na avtoritarno delovanje zdravniške zbornice kaže nedavna izključitev dr. Bartenjeva, ki se je uprl plačevanju oderuške članarine, ki se je v letošnjem letu povečala za več kot 400 %, kar je za večino zdravnikov močno pretirano in nesprejemljivo, saj nimajo vsi zdravniki preko 10.000 EUR plače. Nova kristalna palača požira na 100.000 evrov, ki jih je potrebno na nek način pridobiti zlepa ali zgrda. Določenih privilegijev sedanji zdravstveni sistem ne prenese, če želimo ohraniti zdravstvene standarde v sedanjem obsegu, zato jih novi predlog zakona ukinja, kar je minister za zdravje jasno in nedvoumno pojasnil. Če se sedanje razmere v najkrajšem času ne spremenijo, obstaja velika verjetnost, da se zdravstvena blagajna sesuje. Novi predlog zakona o zdravstveni dejavnosti zagotovo ni idealen, kajti idealnih stvari v realnem življenju ni. Verjetno tudi ni optimalen in ga bo mogoče v sodelovanju z zdravniško zbornico in sindikatom Fides še nekoliko dodelati, vendar bi moralo vodstvo zdravniške zbornice narediti temeljni miselni preobrat, ki ga sedanje vodstvo, po naši oceni ni sposobno, zato bi moralo, po našem mišljenju, v vrhu zdravniške zbornice priti čim prej do zamenjave vrha in postaviti vodstvo, ki bo sposobno slediti zahtevam časa. Zdravniške zbornice, take kot je sedaj, ne potrebujemo, potrebujemo pa zakon, ki bo omogočal razvoj medicine v smeri sodelovanja javnega in zasebnega zdravstva, na osnovi zdrave konkurence, enakopravnega in poštenega nagrajevanja zdravstve nih storitev s strani zdravstvene zavarovalnice ter ohranitev, ali izboljšavo sedanjih zdravstvenih standardov . Jožef I. Ocvirk