S toplino do človečnosti

Ne gre le za službeni proces, ampak proces osebne rasti, s katero se vsakodnevno soočajo v patronažni službi, ko v svoj dnevni urnik vključujejo tako eno kot drugo plat življenja.

Svojo profesionalno zgodbo in izkušnje s področja patronažne službe, nam v prijetnem pogovoru zaupa Mira Peroša, diplomirana medicinska sestra in specialistka patronažne zdravstvene nege ter vodja patronažne službe v Zdravstvenem domu Koper, ki letos praznuje že trideseto leto dela na področju zdravstvene nege.

Dejavnost patronažnega varstva

Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki izvaja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti v vseh življenjskih obdobjih od spočetja, rojstva preko celega življenjskega obdobja. » Izvajamo patronažno zdravstveno nego tako zdravih kot bolnih s ciljem, da se čim prej vzpostavi neodvisnost in samostojnost pri opravljanju njihovih osnovnih življenjskih aktivnostih. To je prispevek naše službe pri ohranjanju in krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni, odkrivanju zgodnjih znakov bolezni, usmerjanja k izbranemu zdravniku, negovanju bolnih in tudi k rehabilitacijski zdravstveni negi« pojasni Mira Peroša.

Področja dela

Področja dela v patronažnem varstvu so: zdravstveno-socialna obravnava posameznika družine in skupnosti, zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu in zdravstvena nega bolnika na domu. Prvi dve področji dela sta preventivni, pri tretjem pa gre za kurativni del, ki ga na delovnem nalogu opredeli izbrani zdravnik. Patronažna medicinska sestra obiskuje: novorojenčke, dojenčke, male otroke, žene v različnih življenjskih obdobjih (otročnice, nosečnice), kronične bolnike, starostnike in invalide.

Zakaj prav te skupine posameznikov

» Zaradi ne navajenosti na življenjske pogoje, katerim se mora človek prilagoditi in so nujni za življenje ( novorojenci in dojenčki) ali pa zaradi zmanjšane odpornosti telesa zaradi njegovega biološkega razvoja ali sprememb v organizmu kot celoti ali v določenem organskem sistemu( nosečnica, otročnica). Pomembno vlogo pa imajo socialni dejavniki, ki lahko vplivajo različno in oblikujejo svojevrstno patologijo, zato je osnovna naloga patronažnega varstva zdravstveno vzgojno delo v smislu napredovanja zdravja«razloži specialistka patronažne zdravstvene nege Mira Peroša .

Nezadostno število patronažnega osebja

» Starostna meja preživetja človeka je v razvitem svetu vsako leto višja in v Sloveniji prav tako. Vemo, da so

odpusti bolnikov, ki niso p opolnoma sposobni samooskrbe iz bolnišnic vedno hitrejši, poleg tega je zadnjih nekaj let v porastu rodnost in širitev naše službe ne sledi tem trendom. Upam, da bo v prihodnjih letih zaposlovanje v porastu, saj bomo le tako lahko strokovno in kakovostno opravljali svoje delo« meni Mira Reroša.

Patronaža v primeru rakastih obolenj

» Žal besedo ‘’rak’’ še vedno velikokrat težko izrečemo, zato nas največkrat o pacientu obvesti izbrani zdravnik, ki nam napiše delovni nalog in opredeli potrebne storitve in število obiskov, ki se tekom našega dela lahko tudi glede na stanje pacienta spreminjajo. Naš obisk pa ni namenjen le pacientu, ampak tudi svojcem oziroma celi družini. V zgodnejšem obdobju bolezni je naša obravnava usmerjena v svetovanje in poučevanje o bolnikovem življenjskem režimu (prehrani, gibanju, ustrezna mikroklima v prostoru, dovolj počitka). Ko nastopi potreba po izvajanju posegov, so možnosti sodelovanja široke: npr. aplikacija injekcij, preveze, toaleta postoperativnih ran, dajanje terapije v epiduralni kateter, nastavitev podkožne infuzije, pomoč pri intravenozni infuziji, pomoč pri menjavi katetrov, klizme, svetovanje in edukacija svojcev glede nege pacienta, ….Predstavimo jim možnosti, ki jih imajo na našem področju: npr. vključitev sodelavk Centra za socialno delo, možnost pridobitve dodatka za pomoč in postrežbo, ureditev prehrane-kosila na dom, svetovanje glede pripomočkov, ki olajšajo nego bolnega (postelja, antidekubitalna blazina, voziček ali sobno stranišče, plenice, dvigalo, ... – vse te pripomočke predpiše izbrani zdravnik in pripadajo na naročilnico pacientom s točno določeno diagnozo)«pojasni Mira Peroša.

Paliativni pacient in patronažna pomoč

» V zadnjih letih se delež ljudi, ki si v težki in neozdravljivi bolezni želijo ostati in umreti v domačem okolju povečuje. V domačem okolju se pacient počuti varneje in ni odtrgan od svojih navad. Umirajoči ima pravico, da z njim ravnamo kot s človeškim bitjem vse do konca, da ne umre osamljen, da se mu na vprašanja odgovarja pošteno in se ga ne slepi, da glede zdravljenja soodloča in da se mu uspešno lajšajo bolečine, saj ugotavljamo, da je paciente največkrat strah prav bolečine. Seveda pa umirajoči pacient ob sebi potrebuje osebo preko dneva in noči. V negovanje morajo biti vključeni svojci, v veliko pomoč je lahko sosedska pomoč in pomoč prostovoljcev, zlasti kadar nima ožjih družinskih članov. Velikokrat je potrebno svojcem pomagati,

da zmorejo sprejeti osvobajanje umirajočega pacienta od vseh zemeljskih vezi «pove Mira Peroša.

Kako pa kaj zasebna patronažna praksa

» Tako kot zdravniki, se tudi patronažne medicinske sestre lahko odločimo za opravljanje dela na osnovi podelitve koncesije. Seveda v kolikor je to v skladu z odločitvijo ustanovitelja oziroma koncendenta (občina). Pri tej odločitvi je najpomembnejši interes pacienta oziroma občana. Menim, da sedanja organizacija patronažne službe v okviru javnega zavoda interese pacienta zadovoljuje na primerni visoki strokovni in človeški ravni« razloži Mira Peroša.

Patronaža, delo, ki te mora veseliti

»Vsak profesionalni odnos med pacientom in patronažno medicinsko sestro ponuja možnost za osebno rast obeh udeležencev v odnosu. Me vstopamo v ta odnos z določenim znanjem in željo pomagati. Izkustveni in duhovni svet pacientov pa je tako raznolik kot so posamezniki.

A vsekakor bi se ponovno odločila za poklic medicinske sestre« nam za konec zaupa vodja patronažne službe v Zdravstvenem domu Koper Mira Peroša . Utrip Srca 17