Diabetično stopalo

Sladkorna bolezen

Diabetično stopalo je potrebno redno oskrbovati

Sladkorna bolezen je skupina presnovnih motenj, za katero je značilna hiperglikemija, ki je posledica nezadostnega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega. Je med najbolj razširjenimi kroničnimi boleznimi, njena pojavnost pa dosega epidemiološke razsežnosti.

Danes je na četrtem mestu med vodilnimi vzroki umrljivosti v razvitih državah. Pojavnost sladkorne bolezni se povečuje z daljšanjem življenjske dobe in nezdravim načinom življenja s premalo gibanja in preveč hrane. In če se s sladkorno boleznijo 1 večinoma srečamo že v otroških ali mladostniških letih, sladkorna bolezen 2 dolgo potiho opozarja nase, a le redkokdo pravočasno opazi zgodnje znake bolezni. Povišan sladkor v krvi pravzaprav ne povzroča nobenih težav, strokovnjaki zatrjujejo, da jo ravno zaradi tega, ker bolezen ne boli, večina predolgo zanemarja, tudi ko je bolezen že enkrat prepoznana. Nezdravljena sladkorna bolezen v nekaj letih povzroči hude zaplete - od ledvične insuficience do slepote, lahko pa privede tudi do amputacije okončin.

Pravočasna skrb za stopala

Diabetiki so posebej opozorjeni na pravilno nego svojih nog, saj že majhne ranice hitro prerastejo v težko zazdravljive razjede in vse prevečkrat tudi gangrenozna stanja. Izredno velikega pomena so zato ambulante za diabetično stopalo, kjer bolnika s sladkorno boleznijo poučijo o pravilni negi stopal,hkrati pa jim nudijo oskrbo in nego stopal. Navidez nenaden nastanek rane na stopalu v resnici ni takšen. Zaradi okvarjenosti perifernega živčevja imajo diabetiki oslabljen čut za bolečino v prstih nog in stopalih. Tako se zlahka primeri, da v obuvalo zaide majhen drobec, kamenček ali kaj podobnega, ki bolnika močno drgne na določenem mestu, a ta tega niti ne opazi. Tudi premajhen čevelj, ki nogo stiska in krivi bi zdravo osebo hitro prepričalo, da ga sezuje,oboleli za sladkorno boleznijo pa neugodnosti ne bo čutil. Ker so opisani pritiski dolgotrajni, povzročijo krvav žulj, globoke otiščance, ki se pri sladkornih bolnikih težko celijo, se pa z lahkoto

•vsakih 5 sekund v svetu za sladkorno boleznijo zboli ena oseba, • vsakih 10 sekund zaradi zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, amputirajo en ud, •vsako leto zaradi zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, na svetu umre 3,8 milijonov ljudi.

inficirajo in zagnojijo. Rane na diabetičnem stopalu so ene najtežjih za oskrbo in se le stežka zacelijo, je bilo povedano na mednarodnem simpoziju o diabetični nogi, ki se je dogajal konec septembra na Bledu.

Dve desetletji v zdravljenju diabetičnega stopala

O novostih in aktualnostih v zdravljenju diabetične noge sta potekala dva strokovna dogodka, prvi dan so o obravnani temi razpravljali Utrip Srca

zdravniki in medicinske sestre iz vse Slovenije, od petka do nedelje pa je potekal mednarodni simpozij Diabetic Foot Study Group (DFSG), ki je študijska skupina EASD (Evropske zveze za študij sladkorne bolezni). Delovanje delovne skupine za diabetično stopalo pri nas je predstavila doc. dr. Vilma Urbančič, dr.med: »V Sloveniji smo se s tem začeli intenzivneje ukvarjati leta 1990, ko so začele delovati prve tri ambulante. Med prvimi nalogami Delovne skupine za diabetično

Čim niže, tem bolje stopalo je bila priprava tečajev za medicinske sestre, zdravnike in za pedikerje. S tem je strokovna oskrba nog, vključno z medicinsko pedikuro, postala dostopna sladkornim bolnikom po vsej državi. Leta 1997 je izšla prva, 2004 druga in leta 2008 tretja izdaja priročnika Oskrba diabetičnega stopala za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Hkrati smo se slovenski zdravniki diabetologi, kirurgi, specialisti fizikalne medicine in medicinske sestre iz teh specialnosti vsa leta aktivno udeleževali mednarodnih strokovnih srečanj na temo diabetične noge ter sodelovali v strokovnih forumih, med drugim pri pripravi Mednarodnega dogovora o diabetičnem stopalu, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu«.

Nujno zgodnje odkrivanje bolezenskih sprememb

V razvitem svetu predstavljajo amputacije zaradi diabetične gangrene približno polovico vseh netravmatskih amputacij. Gangrena in izguba okončine znatno poslabšata bolnikovo kakovost življenja, zaradi začasne ali trajne izgube delazmožnosti pa se poslabša njegov finančno-socialni položaj.

Glikiran hemoglobin (HbA1c) je laboratorijski kazalec urejenosti krvnega sladkorja za obdobje dveh mesecev nazaj od časa meritve, ki pove povprečno urejenost krvnega sladkorja. Je koristnejši od podatka o samem krvnem sladkorju, ki se tekom dneva stalno spreminja in četudi je v času meritve primeren, je lahko že čez eno uro povsem drugačen. Glikiran hemoglobin je izražen v odstotku celokupnega hemoglobina v krvi in ga je normalno manj od 6 %. Pri dobro urejeni sladkorni bolezni ga mora biti pod 6,5 % po evropskih merilih oz. pod 7 % po merilih ameriškega diabetološkega združenja.

Preprečevanje gangrene in zmanjšanje 30

števila amputacij zato sodita med temeljne cilje vseh programov za oskrbo sladkornih bolnikov. Za uspešno preprečevanje in zdravljenje diabetične noge je nujno dobro sodelovanje strokovnjakov različnih specialnosti. Zgodnje odkrivanje bolezenskih sprememb je naloga osnovnega zdravstva in specialističnih diabetoloških ambulant. Izkušnje kažejo, da sta učinkoviti rešitvi ustanavljanje ambulant za nogo v okviru diabetoloških specialističnih ambulant ter tesna povezava s splošnimi, z žilnimi in ortopedskimi kirurgi, internisti angiologi, interventnimi radiologi ter s specialisti fizikalne medicine in rehabilitacije.

Nicholas Kristof z opravičilom Slovencem glede pisanja o zdravstvenem sistemu

New York, 5. novembra (STA) - Kolumnist New York Timesa Nicholas Kristof se je danes odzval na kritike Slovencev o njegovem primerjanju zdravstvenih sistemov v ZDA in Sloveniji in se opravičil za svojo kolumno. Kristof priznava, da je v svojih kolumnah nekajkrat navedel, da imajo ZDA slabšo zdravstveno statistik, kot Slovenija. Na primer, da ima ameriški otrok dvakrat več možnosti, da umre v prvem letu starosti kot slovenski otrok. Ton pisanja, da je v ZDA slabše kot celo v Sloveniji, je Slovence hudo užalil in zamerijo mu, da se njihov dober sistem splošnega zdravstva primerja z neslavno disfunkcionalnim ameriškim sistemom, med drugim piše Kristof. Dodaja, da se mu zdi, da mu je pisal vsak Slovenec in to dvakrat. “Zato se vsem vam, Slovencem, globoko opravičujem za zavistno primerjavo naših zdravstvenih sistemov. Še vedno pa ne vem, kaj je narobe, če mi Američani želimo zdravstvo, ki bi bilo tako dobro kot je vaše,” piše Kristof. V kolumni, kjer poudarja nekaj pozitivnih elementov ameriškega sistema, kot je državni sistem zavarovanja upokojencev medicare, na koncu omenja tudi lastno pisanje o Sloveniji, zaradi katerega je dobil številna pisma bralcev in tudi uradnih predstavnikov slovenske države. Med drugim nazadnje vršilke dolžnosti generalne konzulke v New Yorku Melite Gabrič. vir STA