Ob letošnjem praznovanju dneva srca

Govor ob letošnjem praznovanju dneva srca

Slogan letošnjega dneva srca je »Delaj s srcem«, kar ima lahko več pomenov. Lahko bi pomenilo, da je treba stvari delati ali videti s srcem, tako kot je to počel nepozabni Mali princ. Saj poznate tisti znameniti stavek: »Treba je gledati s srcem, bistvo je očem nevidno«. Verjetno pa bo bolj držalo, da »delaj s srcem« pomeni, da je pri delu treba paziti na srce. Da je okolje, v katerem delamo, prijazno, da spodbuja zdrave navade in s tem zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni. Sam bi lahko na to temo povedal marsikaj iz svojih izkušenj. Moje delo je vezano na naravo, na najbolj zdravo okolje, kar je možno. Večina od vas ve, da se ukvarjam s pridelavo bio hrane, torej na nek posreden način poskušam 10

skrbeti tudi za zdrava srca drugih. Kaj hočem s tem povedati? Da je okolje lahko še tako prijazno, ljudje okrog nas še tako dobronamerni in ljubeznivi, pa se lahko usoda vseeno poigra z vami. Sam sem to že nekajkrat skusil. Ni namreč dovolj, da delamo v zdravih pogojih. Enako ali skoraj bolj pomembno je, kako sami ravnamo s svojim srcem. V vseh teh letih, odkar vodim naše društvo, sem slišal mnogo vaših zgodb. Zelo različne so, vendar pa imajo nekaj skupnega: skoraj za vsakega od vas bi lahko rekel, da je zelo delaven, da marljivo kot čebela od jutra do večera dela. Poleg tega imamo vsi skrbi. Krizni časi jih niso olajšali, ravno narobe. Skrbi so večje. Tisti, ki še delamo, se sprašujemo, ali bomo jutri še imeli službo? Smo se dovolj izkazali, da nam ne pokažejo vrat? In napnemo lok še malo bolj. Tisti, ki ste v pokoju, pa se dnevno sprašujete, če bo pokojnina zadostovala za položnice in hrano. To so prinesli krizni časi. Skrbi nas seveda tudi zdravje. Strah za lastno življenje je nam vsem dobro znan. Vidite, vse to dodatno obremenjuje naša srca. Vsi poznamo tisto, kar nam zdravniki ves čas govorijo: zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, nič tobaka, malo ali nič alkohola in seveda še telovadbo nam predpisujejo. Zadnjič smo poslušali o stresu. Najlažje je reči, naj se stresu izogibamo. Kako ne boš v stresu, če te je strah za službo, če veš, da bo pokojnina komaj zdržala do konca

meseca, če te je strah, ali boš sploh preživel. Oborožiti se je treba z optimizmom in dobro voljo. Ovire si navadno postavljamo sami. Pojdimo preko njih, pozabimo na zidove, ki smo jih zgradili med seboj, saj ne omejujejo drugih, ampak nas same. Poskusimo zadihati s polnimi pljuči. Skrbi so nekaj, brez česar je mogoče prav lepo živeti. Vse se razvije, vsi problemi se rešijo, mi se pa vseeno obremenjujemo z njimi. Ne pozabite, s tem obremenjujemo svoje srce. Lahko bi vam navajal številke, ki jih je vsako leto ob svetovnem dnevu srca vse polno. Naj zadostuje le ena: na svetu vsako leto za boleznimi srca in ožilja umre 17,5 milijona ljudi. Pri nas je prezgodnja smrt še vedno največkrat posledica srčno žilnih bolezni. Lani sem ob isti priložnosti rekel, da potrebujemo nacionalni program, ki bo to omejil. Takoj sem bil deležen očitkov, češ, da tak program imamo. Res je, imamo program, po katerem družinski, izbrani ali splošni zdravniki tiste, ki sodijo med ogrožene, posebej pregledujejo. Naj se tudi danes opravičim, če sem s svojo izjavo te zdravnike užalil, saj vem, da si prizadevajo. Toda tisto, kar sem imel v mislih, ne zadeva samo zdravnikov ali ministrstva za zdravje, pač pa zadeva odločitev vse države. Če hočemo delati s srcem, kakor pravi letošnji slogan, moramo začeti že zelo zgodaj. Pogrešamo zdravstveno vzgojo, ki bi že otroke v osnovnih šolah naučila, kaj se zgodi,

če šolar vsak dan popije eno sladkano pijačo. V enem letu bo pridobil deset kilogramov. Taka vzgoja naj bi na otrokom priljuden, zanimiv način pokazala, kaj se dogaja z našim telesom, če delamo z njim tako kot svinja z mehom. Vse se nam prej ko slej maščuje. Otroci znajo vzgajati tudi svoje starše. Če bi imeli v šolah takšno vzgojo, bi se hitro zgodilo, da bi svojim mamam pripovedovali, da je mast škodljiva, da je treba fritezo vreči v smeti, da je na mizi premalo svežega sadje, da bi radi jedli več solate in podobno. Mladi so dojemljivi. Zakaj naj bi bili dojemljivi za dobre navade, če jih tako zlahka zapelje v slabe. Statistike nam govorijo, da vse več mladih kadi. Mislite, da bi še kadili, če bi jim pokazali, kaj tobak naredi telesu?

Če bi jim našteli primere ljudi, ki so zboleli, kakšno zdravljenje so prestali in včasih tudi, kako so prezgodaj končali? Kakšen bolj trdoglav morda še, večina pa ne. Mladi niso neumni in podcenjevanje tukaj nima mesta. Zdravstvena vzgoja v osnovnih šolah bi v marsičem izboljšala narodovo zdravje. Nacionalni program za preprečevanje bolezni srca in žil naj bi se torej dotaknil skoraj vseh ministrstev in prav to krvavo potrebujemo. Zdravniki med nami iščejo tiste, ki so že zboleli, da bi jih zdravili, preden se jim zgodi kaj usodnega. Glavnina naših dejanj pa naj bi bila usmerjena v to, da sploh ne bi zboleli. V to bi bilo treba vključiti ženske. Na Finskem so pred več kot 20 leti, ko so ugotavljali, kako mizerno je stanje na področju zdravja srca, začeli s široko akcijo, v katero so vključili najprej ženske. Pozabljamo, da je ženska danes kakor je bila v preteklosti srce družine. Ona je tista, ki bo uporabila pravo maščobo, ki bo na mizo postavila zdravo jed in ki bo otroke spodbujala h gibanju, moža pa prav tako. Žena ali mati je tista, ki bo najprej opazila, da se je njenemu dragemu okrog pasu nabralo malce »špehca« in ga bo začela spodbujati, da se ga bo znebil. Ona je tista, ki v družini skrbi za zdravje, ona je jedro vsega. Finci so to s koristjo uporabili in v 20 letih močno zmanjšali število na novo bolnih na srcu ali žilah. To nam manjka. Manjka pa nam tudi dobra prehranska politika, povezovanje vseh ministrstev s področij, ki zadevajo zdravje. Država dostikrat razmišlja na en mandat, redko pa na daljše obdobje. Spodbujanje pridelovalcev zdrave hrane, da bodo cene te hrane vsem dostopne, bi bila ena od nalog ministrstva za kmetijstvo, na primer. Pa ne mislim s tem napeljevati vode na svoj mlin. Kar poglejte primere, ki jih vsi poznate: če uporabite maščobo slabše kakovosti, boste plačali od dva to tri evre ali še manj, odvisno, kje nakupujete. Če pa hočete zdravo maščobo, recimo hladno stisnjeno deviško olivno olje, je cena takoj enkrat višja. Koruza, ki je svoje Utrip Srca

čase služila predvsem za hrano perutnini ali pa prašičem, je zdaj za ljudi dvakrat ali trikrat dražja, če je uporabljena za izdelavo rezancev oziroma druge vrste testenin. Že en sam obisk v trgovini z bolj zdravimi eko živili vas bo stal najmanj enkrat več kot pa, če kupujete običajno hrano. Država zdravega življenjskega sloga nikakor ne podpira. In vendar bi se ji obrestovalo, saj zdravljenje bolezni srca in ožilja zelo veliko stane. V nacionalni program bi sodilo tudi spodbujanje gibanja. Najprej velja omeniti, da je nesprejemljivo, da v osnovnih šolah otroci vse manj telovadijo. Ob tem,da danes preživijo ure in ure pred televizijo ali pa pred računalniki. Statistika nam postreže s podatkom, da je vse

več otrok debelih. To vodi v sladkorno bolezen, z njo pa so tesno povezane tudi bolezni srca in ožilja. Med sladkornimi bolniki je namreč zelo veliko srčnih bolnikov. Za nas, ki smo šolo že davno obesili na klin, pa bi lahko država poskrbela s financiranjem ali pa vsaj sofinanciranjem programov redne telovadbe. Kdo od vas si lahko privošči vstopnino v fitnes, ki danes stane že okrog sto evrov na mesec? Najbrž redko kdo. Če nam kaj ostane, gre za zdravila ali za bolj zdravo hrano. Za telovadbo pa je večini še vedno edina možnost sprehod, pot pod noge. Še bi lahko našteval, pa najbrž ni smiselno. Prav nobenega smisla nima, da se tukaj vsako leto pritožujemo, kaj naj bi nam država dala. Lahko pa to po Kennedyevsko obrnemo in rečemo, kaj bomo mi dali državi: potruditi se bomo morali, da bomo vzpostavili boljši dialog z ministrstvom za zdravje, kjer bomo povedali, kakšne rešitve potrebujemo. Na nedavni konferenci tukaj v Ljubljani, ki je govorila prav o tem, se je pokazalo, da nam bo ministrstvo vendarle prisluhnilo. Prišel je čas, da zahtevamo podatke o umrljivosti pri srčnih operacijah v vseh naših centrih. Poznamo samo podatke iz Medicorja, iz ljubljanskega in mariborskega kliničnega centra pa ne. Uspešnost kirurga je podatek, ki je za našega bolnika med najbolj pomembnimi. Hočemo vedeti, koliko operacij je kdo opravil, kakšne operacije so bile to in tudi, kakšen je bil izid. Hočemo, da se za vsakega bolnika izračunajo odstotki tveganja tako, kot to počne ves svet. Če tega ne znajo, naj pokličejo na pomoč Medicor, pa jih bodo naši zdravniki podučili. Nesprejemljivo je, da zdravniška zbornica izvaja strokovni nadzor nad zdravniki Medicorja, kjer so vsi podatki transparentni. In se sklicuje na jezik, ki naj bi ga uporabljali tamkajšnji zdravniki. Mimogrede, pojdite v ljubljanski Klinični center, pa boste videli, da zaposleni tam prav tako ne znajo vsi slovensko. Tam bi bil strokovni nadzor še kako potreben. Za nas, bolnike, je najbolj pomembno, da preverijo njihovo strokovnost, uspešnost zdravljenja, ne pa, kako govorijo. Zdravniška zbornica se v Medicor vtika iz osebnih interesov vodstva te zbornice misleč, da to lahko počne, saj ima javna pooblastila. V zadnjem letu smo vsi videli, kako se je ta zbornica, predvsem pa njena predsednica vedla sprenevedavo do svojcev bolnikov in je s tem pokazala svoj pravi obraz. Vidite, tudi takšno razburjanje je stresno in srcu škoduje. Če hočemo narediti nekaj dobrega za svoje srce, moramo poskrbeti tudi za to, da se takšne nepravilnosti, ki nas razburjajo, ne bodo več dogajale. Zato smo po sklepu z našega zadnjega srečanja ministrstvu poslali peticijo, s katero ga opozarjamo na probleme. Zbornici pa zahtevo, da nam stvari pojasni. In pri tem bomo vztrajali. Nismo več samo publika, ki jo nekdo potrebuje samo zato, da nas poduči in da mu na koncu ploskamo. Smo aktivni del družbe in zahtevamo uveljavljanje demokratičnih načel, ki naj bi veljala v naši družbi. Evropsko gibanje bolnikov pravi Nič o nas brez nas in to naj bo tudi naše geslo. Drage članice in člani, spoštovani gostje in dragi prijatelji! Naj vam ob koncu zaželim veliko, veliko zdravja. Tega ni nikoli preveč. In srčnosti ter vztrajnosti, ki jo porebujemo, da bomo dosegli svoje cilje. Hvala vsem, da ste se današnjega praznovanja udeležili v tako velikem številu. Vladimir Petek

“Šola zdravega načina življenja” v Termah Šmarješke Toplice Posebna ponudba za člane Društva operiranih na srcu Termin: nedelja, 28. februar – nedelja, 7. marec 2010 Spoštovane članice in člani društva, ponovno vas vabimo v eno najlepših slovenskih naravnih zdravilišč na posebej za vas pripravljen program „Šola zdravega načina življenja“. Pri nas si boste okrepili zdravje, izboljšali telesno kondicijo z gibanjem v naravi in v termalni vodi ter se prijetno sprostili. Vse telesne aktivnosti so skrbno načrtovane in vodene, da pa se boste počutili kar najbolj varno, je zagotovljena tudi prisotnost dežurnega zdravnika. Lepo vabljeni v Terme Šmarješke Toplice. 7 polnih penzionov z varovalnim menijem • namestitev v eno- ali dvoposteljnih sobah • pregled pri kardiologu • organizirana telesna vadba v telovadnici (1x dnevno) in v termalnem bazenu (2x dnevno) • sprehodi in pohodi, prilagojeni telesnim zmogljivostim udeležencev • športne igre • pester hotelski animacijski program • strokovni predavanji s področja dejavnikov tveganja in zdravih življenjskih navad • tečaj priprave zdrave hrane (izbira živil in priprava hrane)

7-dnevni paket Redna cena polni penzion, 1/2, Hotel Šmarjeta**** 466,20 EUR polpenzion, 1/2, Hotel Šmarjeta**** 422,10 EUR polni penzion, 1/1, Hotel Toplice**** 472,50 EUR polpenzion, 1/1, Hotel Toplice**** 428,40 EUR Posebna cena za društvo 340 EUR 308 EUR 345 EUR 312 EUR

Brez sape, a ne brez moči geslo letošnjega svetovnega dne KOPB

Pod geslom Brez sape, a ne brez moči smo 18. septembra obeležili svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). To je kronično obolenje dihal, ki ga najpogosteje povzroči kajenje. Zboli namreč približno 20 odstotkov kadilcev, navajajo na Kliniki Golnik. Ob današnjem dnevu bodo po Sloveniji organizirana tudi brezplačna merjenja pljučne funkcije. Za kronično obstruktivno pljučno bolezen so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje cigaret je daleč najpogostejši vzrok obolevanja, navajajo na Kliniki Golnik. Ob tem izpostavljajo, da zaradi te bolezni v Sloveniji letno umre od 500 do 600 oseb. Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni so poleg sluznice v velikih sapnicah in malih dihalnih poti prizadeti tudi nežni pljučni mešički, kjer sicer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Pljučni mešički propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice, čemur pravimo emfizem. Prostori, zapolnjeni z zrakom, so lahko tudi večji (emfizemske bule). Opisane spremembe vodijo v napredujočo zaporo dihal, ki pa žal ni odpravljiva. Spremembe na pljučih so trajne. Iz vnetih bronhijev se izločajo določene molekule (snovi, ki sicer sodelujejo pri vnetju v pljučih), ki preko krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Bolnik hujša in postane nemočen, potek bolezni opisujejo na kliniki. Kadilce, ki redno kašljajo in imajo občutek težke ali kratke sape, strokovnjaki opozarjajo, naj bodo do svojih težav pozorni in naj jih ne podcenjujejo. Težave naj zaupajo svojemu zdravniku. Kot pojasnjujejo na Kliniki Golnik, za sedaj ni znano, zakaj za kronično obstruktivno pljučno boleznijo zboli le del kadilcev. Med drugimi vzroki so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (prah, dražljivci, dim), onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa. V okviru aktivnosti za osveščanje o kronični obstruktivni pljučni bolezni so bile v Mercator Centru v ljubljanski Šiški, v trgovinskem centru E. Leclerc v Mariboru in v Bolnišnici Sežana izvedene brezplačne meritve pljučne funkcije, katere pa so kasneje še enkrat potekale tudi v Bolnišnici Sežana. vir / STA