Zurep 2 posvet dgit otočec hudoklin

Novosti Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) mag. Jelka Hudoklin

seminar Graditev po novi zakonodaji Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto, Otočec, 13. april 2018

ZUreP-2: predmet, veljavnost in uporaba, vsebina  velja od 17. 11. 2017, uporabljati se bo začel 1. 6. 2018 (in vsi v zakonu zahtevani podzakonski akti)  postopki priprave prostorskih aktov, začeti pred 1. 6. 2018, se nadaljujejo po starem  prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana in PUP prenehajo veljati 31.12. 2021

 pokriva vsebine ZUreP-1, ZPNačrt in ZUPUDPP

ZUreP-2: Osnovni vsebinski sklopi 1) Državni prostorski red 2) Udeleženci pri urejanju prostora 3) Prostorsko načrtovanje 4) Ukrepi zemljiške politike 5) Prostorski informacijski sistem 6) Spremljanje stanja prostora

1 Državni prostorski red (DRP) Sestavljajo ga pravila, priporočila, smernice, ki se objavijo v zbirki DRP: Temeljna pravila (jih določa ta zakon) Podrobnejša pravila ‐ uredbe (sprejme jih vlada) Splošne smernice (državni NUP, na podlagi mnenja Komisije) Priporočila in primeri dobre prakse (državni NUP) Postopkovna pravila: Sodelovanje in usklajevanje pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede prostorskega razvoja Vrednotenje vplivov na gospodarstvo, družbo in okolje (= podlaga za odločanje) Prevlada javne koristi

1 Državni prostorski red Vsebinska pravila:  Racionalna raba prostora  Prepoznavnost naselij in krajine  Urejanje prostora na območjih z omejitvami  Urejanje morja  Razvoj poselitve  Ureditveno območje naselja  Notranji razvoj naselja  Širitev ureditvenega območja naselja  Območje za dolgoročni razvoj naselja  Zagotavljanje zadostnih javnih površin v naseljih  Načrtovanje družbene infrastrukture  Ohranjanje posamične poselitve  Načrtovanje GJI  Enota urejanja prostora  Določanje namenske rabe prostora  Določanje prostorskih izvedbenih pogojev  Merila za določanje gradbenih parcel stavb

1 Državni prostorski red Možni posegi v prostor in prepovedi (20. člen - racionalna raba prostora) Na obstoječih zakonito zgrajenih objektih na stavbnih zemljiščih je ne glede na prostorske akte možno:  vzdrževanje (tudi toplotni ovoj),  rekonstrukcija brez spremembe gabaritov, namembnosti ali zunanjega videza objekta,  nadomestna gradnja, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza ne odstopa od obstoječega objekta.

2 Udeleženci pri urejanju prostora  Komisija Vlade RS za prostorski razvoj (vladno telo – medresorsko usklajevanje)  Nosilci urejanja prostora (državni, lokalni NUP)  MOP (NUP za poselitev in krajino, vodi PIS, pomoč občinam, koordinacija NUP)  Prostorski svet (strokovno-posvetovalni organ za Komisijo in MOP)  Pripravljavec, pobudnik, investitor  Izdelovalec in odgovorni vodja izdelave (interdisciplinarnost delovnih skupin)  Občinski urbanist (pooblaščen arhitekt ali pooblaščen prostorski načrtovalec)  Nevladne organizacije v javnem interesu  UI in GIS  Izvajalci ocenjevanja vrednosti odškodnine (cenilci)

3 Prostorsko načrtovanje – bistvene novosti:  Novi PA: OPN samo še izvedbeni, OPP pa strateški občini akt, uvedba RPP regionalnega prostorskega plana, na državni ravni dve uredbi v združenem postopku načrtovanja in dovoljevanja.  Oblika PA: čim bolj grafični, grafika objavljena v PIS.  Institut sorodnih predpisov.

 Obvezne strokovne podlage: urbanistična zasnova, krajinska zasnova, elaborat ekonomike.  Institut prevlade ene javne koristi nad drugo.  Sodno varstvo zoper izvedbene prostorske akte.  Nova posamična upravna akta: celovito dovoljenje in sklep o lokacijski preveritvi.

3 Prostorsko načrtovanje - bistvene novosti: Sodno varstvo (upravni spor zoper izvedbe akte - odločanje sodišča o njihovi zakonitosti v delu: – določitve namenske rabe prostora ali usmeritev za namensko rabo prostora, – določitve prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele, ali – najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti.

Tožbo lahko vloži oseba zaradi varstva svojih pravic, NVO, ki deluje v javnem interesu ali državno odvetništvo zaradi varstva javnega interesa.

Sorodni predpisi (o varovanih območjih ipd., ki lahko vplivajo na določbe PIA); pred uveljavitvijo obvezna seznanitev občine oz. relevantnega resorja – pobudnika DPN)

Institut prevlade ene javne koristi nad drugo - skrajno sredstvo, kadar ni mogoče oblikovati vsestransko sprejemljive in ustrezne rešitve.

3 Prostorsko načrtovanje – prostorski akti (PA) Strateški prostorski akti:  SPRS in Akcijski program  Regionalni prostorski plan (RPP)  Občinski prostorski plan (OPP)

Izvedbeni prostorski akti:  Državni prostorski načrt (DPN)  Uredba o najustreznejši varianti  Uredba o varovanem območju PUDP  Občinski prostorski načrt (OPN)  Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)  Odlok o urejanju podobe naselij in krajine

3 Prostorsko načrtovanje – strateški PA SPRS:  Temeljni prostorski strateški in dolgoročni akt o usmerjanju prostorskega razvoja države, vsebuje vizijo in koncept razvoja.  Za izvajanje se sprejme Akcijski program.  Postopek sprejema ni natančno predpisan, potrebno sodelovanje z javnostjo in drugimi deležniki, vključena Komisija za prostorski razvoj.  Sprejme DZ RS z resolucijo.

3 Prostorsko načrtovanje – strateški PA RPP: Strateški PA za razvojne regije, sprejeti morajo biti najkasneje do 31.12. 2022.

RPP se revidira vsakih 15 let. RPP je obvezna podlaga za RRP! Obvezna vsebina: - ureditve, ki segajo na območje več občin (GJS varstva okolja, območja za stanovanjsko oskrbo, industrijske cone nad 10 ha uporabne površine, večja nakupovalna središča nad 5000 m2 BTP, območja pomembnejše družbene infrastrukture).

- zasnove ureditev PU državnega pomena.

Obvezne strokovne podlage: urbanistična zasnova, krajinska zasnova V izhodiščih se določi način sodelovanja države, občin, javnosti in drugih udeležencev.

Sredstva za pripravo RPP zagotovi 60 % država, 40 % občine.

Pripravljavec se izbere na razpisu (MOP), RPP sprejme Razvojni svet regije.

3 Prostorsko načrtovanje – strateški PA OPP:  Strateški PA za občine.  Vsebina sedanjega strateškega dela OPN: usmeritve za razvoj poselitve, dejavnosti, GJI, urejanja krajine.  Sprejem OPP je obvezen le za mestne občine, ostale lahko to vsebino prenesejo v RPP.  Pripravljavec je občina, sprejme ga občinski svet.  Postopek podoben kot pri RPP, zagotovi se sodelovanje javnosti.

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA Državno prostorsko načrtovanje: a) priprava DPN za obsežne in kompleksne prostorske ureditve in (načeloma) neznanega investitorja, b) združeni postopek načrtovanja in dovoljevanja – izdaja celovitega dovoljenja po združenem procesu načrtovanja in projektiranja, za znanega investitorja.

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA Državno prostorsko načrtovanje – SKUPNI DEL POSTOPKA: Prvi del postopka je za DPN in združeno načrtovanje in dovoljevanje enak: Pobuda ter smernice NUP, predlogi javnosti Sklep vlade o začetku priprave Študija variant oz. ŠV/PIZ (4 vidiki vrednotenja in primerjave variant) in Predlog najustreznejše variante Javna razgrnitev ŠV ter Stališča do pripomb Pridobitev mnenj NUP, dopolnitev ŠV in PNV Objava ŠV v PIS Vzporedno se vodi postopek CPVO Če izvedljive variante ni mogoče najti in so se do tega opredelili tudi pristojni NUP, je potreben postopek prevlade javne koristi.

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA Državno prostorsko načrtovanje – UREDBA O DPN:  Predlog DPN (na podlagi študije variant, predloga najustreznejše variante, okoljskega poročila in dodatnih oz. podrobnejših strokovnih podlag).  Javna objava predloga DPN v PIS  NUP podajo mnenje v 30 dneh, vključno s sprejemljivostjo vplivov na okolje.  Predlog DPN se po potrebi dopolni; MOP odloči o sprejemljivosti vplivov na okolje;

 Po potrebi sodelovanje Komisije za prostorski razvoj  DPN sprejme vlada z uredbo, enako tudi prenehanje veljavnosti DPN.

Sledi postopek pridobivanja dovoljenj po GZ.

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA Državno prostorsko načrtovanje - ZDRUŽENI POSTOPEK:  Pobuda ter pogoji NUP, predlogi javnosti  Sklep vlade o pripravi dokumentacije  Priprava dokumentacije (PVO ter podlaga za določitev varovanega območja in za odločanje o vsebinah GD)  Če izvedljive rešitve ni mogoče najti in so se do tega opredelili tudi pristojni NUP, je potreben postopek prevlade javne koristi.  osnutek celovitega dovoljenja  Vlada sprejme uredbo o najustreznejši varianti na podlagi študije variant.  javna razgrnitev  predlog celovitega dovoljenja in uredbe o varovanem območju  vlada izda celovito dovoljenje z odločbo.

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA OPN:  določa namensko rabo prostora (NRP) in PIPe, ureditveno območje naselja (UON), območja za dolgoročni razvoj naselij (ODRN), druga ureditvena območja, območja prenove, območja za izdelavo OPPN, itd.  je podlaga za izdajo predodločb in GD, razen na območjih OPPN.

 Spremenjen postopek priprave, več poudarka na izhodiščih (vsebinska, se pripravijo ob aktivnem sodelovanju udeležencev (NUP in javnosti).  Za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namembnosti lahko občina zaračuna takso, ki ne zagotavlja spremembe v OPN.  MOP = NUP za poselitev in krajino in skrbi za skladnost z državnimi pravili urejanja prostora.

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA OPN:  Postopek: izhodišča – sklep o pripravi – osnutek – javna razprava – predlog;  Odločitev o obveznosti CPVO na podlagi izhodišč.  V fazi osnutka se soočijo interesi v prostoru, prvo mnenje NUP, potem javna razgrnitev in pripombe ter razkritje morebitnega nasprotja interesov za vse osebe, ki izvršujejo občinsko pristojnost priprave in sprejema OPN.  V fazi predloga OPN (in drugo mnenje NUP): če je konflikt interesov, se lahko izvede postopek prevlade.  MOP preveri in potrdi predlog OPN pred sprejetjem na OS.

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA OPPN: Razširjen spekter uporabe: - lahko tudi za prostorsko nepovezana območja, če urejajo istovrstno tematiko (npr. izvedbe ukrepov varstva okolja ali ohranjanja narave), lahko je tudi krajinski načrt.

- lahko ga sprejme več občin skupaj.  pripravi se, kjer to določa OPN, ali po potrebi glede na podane pobude

 Za večja območja ni nujna izdelava geodetskega načrta.  Je podlaga za izdajo predodločb in gradbenih dovoljenj (načeloma lahko povozi PIP-e iz OPN, če ni izrecno določeno drugače; namensko rabo lahko spreminja v manj intenzivno ob določenih pogojih)  Postopek načeloma enak kot pri OPN! (MOP potrdi dokument pred sprejetjem in nadzira tehnično obliko zaradi objave v PIS).

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA Odlok o urejanju podobe naselij in krajine  Občina lahko na določenih območjih (npr. ob javnih površinah, turističnih znamenitostih, družbeni infrastrukturi) dosega usklajeno rabo javnih in zasebnih površin ter urejeno podobo

 Vsebina: – pogoji za gradnjo enostavnih objektov, – pogoji za vzdrževanje objektov, – pogoji za izvajanje ne‐gradbenih posegov v prostor, – pogoji glede oglaševanja, osvetljevanja, itd.  Postopek smiselno enak kot pri OPN (lahko tudi kot del OPN ali OPPN).

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA Lokacijska preveritev – vsebina Omogoča manjše spremembe v prostorskih načrtih brez spremembe OPN in OPPN:  Za prilagajanje velikosti stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi (ne več kot 20% spremembe, pri čemer je lahko največ 600 m² glede na obseg stavbnega zemljišča v OPN).  Za omogočanje individualnih odstopanj od OPN (objektivne okoliščine, ne sme biti v nasprotju z režimi, ne onemogoča pozidave sosedom, tudi v primeru rekonstrukcij, prizidav, nadomestne gradnje).  Za omogočanje začasne rabe prostora – za smotrno rabo ter aktivacijo zemljišč in objektov, ki niso v uporabi.

3 Prostorsko načrtovanje – izvedbeni PA Lokacijska preveritev – postopek  začne se na pobudo investitorja, ki predloži elaborat;  vodi občina oz. občinski urbanist;  pridobijo se mnenja NUP, javna razgrnitev in pridobivanje mnenj javnosti (15 dni), sklep sprejme občinski svet;  sklep o lokacijski preveritvi je podlaga za predodločbo in GD. Lokacijska preveritev se lahko izvede tudi v postopku izdaje predodločbe ali GD. Občina zaračuna nadomestilo stroškov, višino določi sama z odlokom.

Sklep preneha veljati, če v 2 letih ni zaprosila za preodločbo ali GD, ali če predodločba in GD prenehata veljati.

3 Prostorsko načrtovanje – začasni ukrepi Začasni ukrepi za zavarovanje izvedbenega prostorskega načrtovanja (na občinski in državni ravni).

Namen: med pripravo PA ali med izvedbo združenega postopka preprečiti ravnanja, s katerimi bi bila onemogočena ali bistveno otežena priprava ali izvajanje teh PA:  če bodo bistveno zvišani stroški načrtovanja prostorskih ureditev ali  če bodo za njihovo izvedbo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih subjektov.

Trajanje: do uveljavitve PA, a največ 4 leta.

4 UKREPI ZEMLJIŠKE POLITIKE Z ukrepi zemljiške politike država in občine izvajajo aktivnosti, ki omogočajo uresničevanje ciljev prostorskega razvoja in usmerjanje razvoja poselitve iz PA. 1) RAZVOJ STAVBNIH ZEMLJIŠČ :  Razvojne stopnje nepozidanih zemljišč  Opremljanje stavbnih zemljišč  Komasacija na območju stavbnih zemljišč 2) VAROVANJE ZEMLJIŠČ  Gradbena parcela stavbe  Soglasje za spreminjanje meje parcele 3) PRESKRBA IN PRIDOBIVANJE ZEMLJIŠČ TER PRAVIC NA NJIH  Načrt preskrbe z zemljišči  Predkupna pravica države in občine  Razlastitev in omejitve lastninske pravice

4 UKREPI ZEMLJIŠKE POLITIKE 4) FINANČNA SREDSTVA ZEMLJIŠKE POLITIKE  Komunalni prispevek  Taksa na neizkoriščena stavbna zemljišča

5) PRENOVA IN UREJENOST PROSTORA  Ukrepi pri prenovi  Odreditev vzdrževanja

6) RABA JAVNIH POVRŠIN IN GRAJENO JAVNO DOBRO

5 PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM PIS vsebuje:

 podatke o prostorskih aktih, ki se vodijo v zbirki PA;  podatke o graditvi objektov, ki se vodijo v zbirki podatkov o graditvi objektov;  podatke o stavbnih zemljiščih, ki se vodijo v evidenci stavbnih zemljišč;  podatke o poseljenih zemljiščih, ki se vodijo v evidenci dejanske rabe poseljenih zemljišč;  seznam zbirk podatkov o pravnih režimih in tiste podatke o pravnih režimih, ki jih upravljavci zbirk podatkov posredujejo v PIS;  druge podatke za izvajanje ukrepov zemljiške in prostorske politike.

PIS vsebuje tudi:  prikaz stanja prostora, ki omogoča storitve v zvezi s podatki, ki se jih uporablja v postopkih po tem zakonu in po predpisih, ki urejajo graditev objektov;  storitve za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter storitve za vodenje, vzdrževanje, povezovanje in dostop do podatkov iz drugega odstavka tega člena. Za dostop do teh storitev se vzpostavi enotna vstopna točka;  monitoring posegov v prostor.

6 SPREMLJANJE STANJA PROSTORA Prostorsko načrtovanje - danes

ePLAN – jutri

6 SPREMLJANJE STANJA PROSTORA Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja (SSSPR)

Skupni prikaz stanja prostora (SPSP)

6 SPREMLJANJE STANJA PROSTORA

Informacije in potrdila s področja urejanja prostora:  Lokacijska informacija  Potrdilo o namenski rabi zemljišča  Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele

jelka.hudoklin@acer.si

www.acer-nm.si