__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO

1950—2020

DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO


70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO Uredniški odbor: Andrej Anžlin, Jože Preskar, Dušan Jukić, Metka Somrak, Slavko Mesojedec, Natalija Eršte Jezikovni pregled: Darja Peperko Golob Karikature: Boris Jukić Slikovno gradivo: Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto, zasebne zbirke, ostali viri, www.pixabay.com Oblikovanje: Katja Keserič Markovič Izdajatelj: DGIT Novo mesto Tisk: Tisk Šepic d. o. o. Naklada: 500 izvodov

Novo mesto, marec 2020

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 624(497.434)(091)(082) 061.2:624(497.434)(091)(082) DRUŠTVO gradbenih inženirjev in tehnikov (Novo mesto) [Sedemdeset] 70 let Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto / [uredniški odbor Andrej Anžlin ... [et al.] ; karikature Boris Jukić ; slikovno gradivo Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto, zasebne zbirke, ostali viri]. - Novo mesto : DGIT, 2020 ISBN 978-961-290-835-5 1. Anžlin, Andrej, gradbenik COBISS.SI-ID 304420864


70 LET

DruĹĄtva gradbenih inĹženirjev in tehnikov Novo mesto

Novo mesto, marec 2020


Kazalo

UVODNA BESEDA ������������������������������������������������������������������������������������������ 7 Uvodna beseda uredniškega odbora�������������������������������������������������������������������������������9 Uvodna beseda predsednika Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto Jožeta Preskarja �������������������������������������������������������������������������������������������������������������10 Uvodna beseda predsednika Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije doc. dr. Andreja Kryžanowskega ������������������������������������������������������������������������������������12 Nagovor župana Mestne občine Novo mesto����������������������������������������������������������������14 Z inovativnimi rešitvami k trajnostnemu gradbeništvu ������������������������������������������� 16 O DRUŠTVU ������������������������������������������������������������������������������������������������ 19 Pogled na naših 70 let�����������������������������������������������������������������������������������������������������21 Članstvo v DGIT NM ��������������������������������������������������������������������������������������������������������25 Častni in zaslužni člani ZDGITS ��������������������������������������������������������������������������������������26 DGIT Novo mesto v medijih Naše društvo v Dolenjskem listu ������������������������������������������������������������������������������27 Naše društvo v Gradbenem vestniku �����������������������������������������������������������������������28 Organi društva�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������31 Seznam strokovnih posvetov in izobraževanj DGIT po letu 1996���������������������������������32 Seznam ekskurzij in strokovnih ogledov 1949–2019 ����������������������������������������������������36 Temeljni akt društva �������������������������������������������������������������������������������������������������������44 DRUŠTVO SMO LJUDJE�������������������������������������������������������������������������������� 49 Člani se predstavijo Pot mladostnika v gradbeništvo ������������������������������������������������������������������������������51 Vode so usodno zaznamovale moje življenje ����������������������������������������������������������55 Kako sem postal gradbinec ��������������������������������������������������������������������������������������61 Miro Benčina - pravi operativec ��������������������������������������������������������������������������������62 Člane smo povprašali �����������������������������������������������������������������������������������������������������72 Sodelovanje z društvi v lokalnem okolju Društvo Novo mesto �������������������������������������������������������������������������������������������������82 Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto���������������������������������������84 ESTETIKA ALI ETIKA? ESTETIKA JE ETIKA. EST=ETIKA! ������������������������������������������85 Predstavitev Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole �������������������������������������88 Pionirjeva gradbena dejavnost v tujini od 1966 do 1996 ����������������������������������������������90


SODELUJEMO PRI VEČJIH PROJEKTIH����������������������������������������������������������� 93 Hotel Intercontinental ����������������������������������������������������������������������������������������������������95 Prenova Glavnega trga v Novem mestu�������������������������������������������������������������������������98 Razvojna os jug: sodobna prometna povezava Bele krajine z Novim mestom in ostalimi regijami �����������������������������������������������������������������������������������������������������������105 Olimpijski vadbeni center Novo mesto������������������������������������������������������������������������110 GRADIMO PO PREDPISIH ��������������������������������������������������������������������������� 115 Dovoljevanje gradnje po gradbenem zakonu v praksi������������������������������������������������117 Kratek pregled predpisov o dovoljevanju posegov v prostor �������������������������������������121 PREDSTAVITEV PODJETIJ��������������������������������������������������������������������������� 125 ARMAT d. o. o. Krmelj����������������������������������������������������������������������������������������������������127 CGP d. d. ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������128 FIBRAN d. o. o.���������������������������������������������������������������������������������������������������������������132 GPI TEHNIKA d. o. o.������������������������������������������������������������������������������������������������������134 JANKO TEAM d. o. o. �����������������������������������������������������������������������������������������������������137 MALKOM d. o. o. ������������������������������������������������������������������������������������������������������������139 MPH d. o. o. �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������141 REM d. o. o. �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������142 SL-INŽENIRING BORŠT, d. o. o. �������������������������������������������������������������������������������������144 TGH, Trgovsko gradbena hiša, d. o. o.��������������������������������������������������������������������������146 NE TAKO ZARES ���������������������������������������������������������������������������������������� 149


A Uvodna beseda uredniškega odbora

Uvodna beseda predsednika Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto Jožeta Preskarja

Uvodna beseda predsednika Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije doc. dr. Andreja Kryžanowskega

Nagovor župana Mestne občine Novo mesto

Z inovativnimi rešitvami k trajnostnemu gradbeništvu

A

POGLAVJE

UVODNA BESEDA 70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO


UVODNA BESEDA

9

Uvodna beseda uredniškega odbora

Drage bralke in bralci,

izdaja zbornika ob 70. obletnici delovanja društva je zagotovo nov mejnik v njegovi zgodovini. Temelji na »pilotih« prejšnjega zbornika, ki je bil izdan pred slabim desetletjem in je predstavljal prvi celovit dokument oziroma zapis o nastanku, razvoju in delovanju društva. Zato želimo ob novem jubileju poudariti predvsem delovanje društva v zadnjem desetletju. Tako je v tem času Izobraževalni dan DGIT za dolenjske gradbenike postal že tradicionalni dogodek, kjer poleg pretresanja aktualne problematike na našem področju poteka tudi medsebojno druženje članov

Uredniški odbor

vseh generacij. Seveda so organizirane strokovne ekskurzije po različnih gradbiščih, podjetjih in inštitutih odličen poligon za obravnavanje in reševanje naših poslovnih ter strokovnih težav in širjenje našega znanja. Društvo smo ljudje, zato lahko pazljiv bralec v zborniku najde tudi pogovore z našimi člani, ki zagotovo predstavljajo bistvo našega delovanja, tj. skrb za povečanje ugleda našega poklica, predaja in deljenje izkušenj, motiviranje mlajših kolegov in medgeneracijsko povezovanje strokovnjakov gradbene stroke. Iskreno si želimo, da bi bilo izvajanje tega poslanstva v bodoče vsaj tako uspešno kot do sedaj.


10

UVODNA BESEDA

Uvodna beseda predsednika Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto Jožeta Preskarja elementov, razvoju tehnologije in izvedbi. Poudarek je na sodelovanju. Glavna skrb vseh so-

Spoštovane kolegice in kolegi, V sedmih desetletjih se je zgodilo veliko pomembnih dogodkov, ki so vplivali na družbeni in gospodarski razvoj ter na delovanje našega društva. Sodelovali smo pri mnogih projektih, ki so zaznamovali razvoj gradbeništva in gradbene stroke. Nekaj utrinkov delovanje našega društva vam predstavljamo v tem zborniku.

Jože Preskar, predsednik društva DGIT NM

Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto (v nadajevanju DGIT Novo mesto) je v preteklem obdobju sodelovalo s preko tisoč strokovnjaki, danes pa povezuje okoli tristo strokovnjakov s področja graditve in deluje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, to je na območju sedmih upravnih enot oziroma devetnajstih občin. Poslanstvo društva sta izmenjava znanja in izkušenj pri graditvi vseh vrst objektov ter povezovanje strokovnjakov znotraj društva in med društvi. Želimo, da bi v procesih graditve vsak izmed nas sledil napredku, izbiral najboljše strokovne rešitve, ki so pomembne iz tehničnega, ekonomskega in okoljevarstvenega vidika. Nadaljujemo z aktivnostmi, ki so jih zastavili naši kolegi, in izboljšujemo delovanje društva v smeri sodobnega družbenega razvoja. Gradbeni stroki želimo utrditi ugled ter k sodelovanju pritegniti čim več mladih strokovnjakov. Pri graditvi sodeluje širok spekter strokovnjakov. Sodelujejo pri načrtovanju, proizvodnji gradbenih

delujočih v procesu graditve so premišljeno umeščanje, skrbno načrtovanje ter strokovno izvajanje in vzdrževanje grajenih objektov. Le tako so lahko zagotovljeni racionalna raba prostora, racionalno trošenje virov in, kar je še posebej pomembno, varnost v prostoru med izvedbo in v času koriščenja.

Nekaj pomembnejših dogodkov smo predstavili že v zborniku 60 let DGIT Novo mesto, v tem zborniku pa vas želimo seznaniti z nekaj dejstvi iz celotnega obdobja delovanja društva, predvsem pa prikazati naše delovanje v zadnjih desetih letih. Pomembna novost zadnjih let je, da so vsi dogodki društva sproti objavljeni in opremljeni s fotografijami na spletni strani društva http://dgitnm.si/. Nekaj teh tudi povzemamo in objavljamo v pričujočem zborniku. Poudarek je na tradicionalnem izobraževanju, strokovnih ekskurzijah in predstavitvi nekaterih pomembnejših dogodkov. Iz objavljenih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije je razvidno, da se vrednost opravljenih gradbenih del, število podjetij, registriranih v gradbeni dejavnosti, in število zaposlenih v zadnjih letih povečujejo in se približujejo statističnim podatkom iz leta 2008, kar je razveseljivo. Skrbi pa nas, da tem trendom ne sledi število vpisanih na poklicno, srednjo, višjo in


UVODNA BESEDA

visoko šolo gradbene stroke, zato želimo spodbuditi mlade, da izberejo poklic gradbenika. Razveseljivo je tudi, da se število članov našega društva iz leta v leto povečuje. Vanj se vključujejo mladi strokovnjaki, ki s svojimi prispevki sodelujejo na seminarjih in v strokovnih revijah. Posebno doživetje so strokovne ekskurzije, ko nam naši kolegi na gradbiščih predstavijo nove tehnologije, nove organizacijske dosežke in kakovost opravljenih del. Društva brez aktivnega članstva ne bi bilo, zato smo hvaležni vsem, ki že dolga leta ali desetletja sodelujejo v društvu in ga podpirajo. Posebej se želimo zahvaliti ustanoviteljem društva, pa tudi tistim, ki so društvo vodili in ga ohranjali aktivnega skozi vsa krizna obdobja. Naj navedem samo nekatere: Anton Žerjal, Pogačnik, Henrik Čmak, Alojz Gabrijel, Emil Pavlin, Karel Hace, Stojan Horvat, Feliks Strmole, Jože Barič, Slavko Mesojedec in mnogi drugi, ki so delovali ali pa še delujejo v organih društva. Za delovanje društva je izjemnega pomena tudi sodelovanje z drugimi institucijami. Smo del Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, s katero odlično sodelujemo. Sodelujemo z DGIT

11

Celje in DGIT Maribor. Povezujemo se tudi z institucijami in sorodnimi društvi na lokalni ravni, kot so: Šolski center Novo mesto, Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine, Društvo Novo mesto, Društvo Pionir Novo mesto, Društvo Est-etika, Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine in drugi. Zelo dobro sodelujemo z Mestno občino Novo mesto, ki nas ves čas delovanja tudi finančno podpira. Seveda imamo tudi druge podpornike in sponzorje, ki so objavljeni na že omenjeni spletni strani društva. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujemo. V veliko zadovoljstvo mi je sodelovati z vsemi članicami in člani, še posebej pa z Izvršnim odborom in ostalimi organi društva. Pripravljeni smo zavzeto graditi ne le objekte, temveč tudi znanje in medsebojne odnose. Vsem članicam in članom DGIT Novo mesto se zahvaljujem za sodelovanje in čestitam ob 70. obletnici delovanja društva.


12

UVODNA BESEDA

Uvodna beseda predsednika Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije doc. dr. Andreja Kryžanowskega Zveza društev gradbenih inžes Slovensko inženirsko zvezo in nirjev in tehnikov Slovenije (v stanovskimi združenji, kot sta nadaljevanju ZDGITS) trenutno Inženirska zbornica Slovenije in povezuje štiri regionalna in štiri Gospodarska zbornica Slovenije, specializirana strokovna društva pri koordinaciji interesov stroke, gradbenih inženirjev in tehnipri sprejemanju strokovnih smerkov ter drugih strokovnjakov v nic in zakonodaje na področju gradbeništvu in industriji gradgraditve in urejanja prostora benih materialov na območju ter pri obravnavi vseh važnejših Republike Slovenije. Regionalna tehničnih, organizacijskih in društva imajo svoje sedeže v ekonomskih vprašanj, pomembMariboru, Celju, Novem mestu nih za razvoj gradbeništva in Doc. dr. Andrej Kryžanowski, predsednik ZDGITS in Velenju, pridružena specialiindustrije gradbenih materialov. zirana strokovna društva Zveze To sodelovanje je bilo v zadnjih pa so: Slovensko društvo za potresno inženirstvo, Slo- letih še posebej izpostavljeno skozi delovanje Zbora za vensko društvo gradbenih konstruktorjev, Slovensko oživitev slovenskega gradbeništva – ZORG, pri čemer je geotehniško društvo ter Slovensko društvo za zaščito bila naša zveza ena od pobudnikov pričetka skupnega voda. Med člani društev je veliko uglednih medna- stanovskega nastopa za zaščito interesov gradbeništva rodno uveljavljenih strokovnjakov, ki sodelujejo in in oživitev panoge kot enega od stebrov narodnogopredavajo na številnih univerzah ter na mednarodnih spodarskega razvoja. V sklopu ZORG smo tudi aktivno in domačih strokovnih srečanjih in kongresih. V zastopali stanovske interese v fazi priprave nove gradletih 1969–1970 je bil generalni sekretar, kasneje pa bene in prostorske zakonodaje. predsednik Evropskega združenja za seizmično gradOd leta 1995 je ZDGITS včlanjena v Evropsko zvezo beništvo, član Slovenskega društva za potresno inžeinženirjev FEANI (Federation Europeenne d´Assonirstvo in dolgoletni urednik Gradbenega vestnika, ciations Nationales d´Ingenieurs). Od maja 1998 je pokojni prof. Sergej Bubnov. ZDGITS dve leti člansko sodelovala z Evropsko zvezo Osnovna naloga ZDGITS je stanovsko povezovanje gradbenih inženirjev ECCE (European Council of Ciin izobraževanje gradbenih inženirjev in tehnikov vil Engineers), leta 2001 pa je članstvo v tej prestižni preko svojega glasila Gradbeni vestnik, s prirejanjem povezavi odstopila Matični sekciji gradbenih inženirraznovrstnih seminarjev in z organiziranjem stro- jev Inženirske zbornice Slovenije. Od leta 2006 ima kovnih predavanj, posvetovanj in ekskurzij. Ena od ZDGITS status društva, ki deluje v javnem interesu na pomembnejših nalog Zveze po statutu je sodelovanje področju raziskovalne dejavnosti.


UVODNA BESEDA

Začetki ZDGITS segajo v leto 1951 in so povezani z reorganizacijo Društva inženirjev in tehnikov, ki je do tedaj pod eno streho združevalo inženirje in tehnike vseh tehničnih strok. 8. februarja 1951 so gradbeni inženirji in tehniki ustanovili svoje Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS, ki je bilo predhodnik Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Ustanovitvi društva je botrovala izkazana potreba po večji stanovski povezanosti in oblikovanju združenja strokovnjakov s področja gradbeništva in gradbene industrije, ki bi pripomoglo k reševanju strokovnih vprašanj, dvigu strokovnega znanja ter preučevanja in osvajanja tehničnih novosti. Društvo naj bi prevzelo pomembno vlogo tudi pri povezovanju interesov stroke in državne oblasti ter sodelovalo pri reševanju vseh vprašanj gradbene tehnike. Novoustanovljenemu društvu so se kmalu pridružila tudi regionalna društva gradbenih inženirjev in tehnikov, med prvimi Sekcija društva gradbenih inženirjev in tehnikov v Novem mestu, katere naslednik je Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto – DGIT Novo mesto, ki je s svojim sodelovanjem in delovanjem v raznih odborih vseskozi pomembno prispevalo k razvoju ZDGITS, najbolj v 80. letih 20. stoletja, ko se je bogato društveno in strokovno delovanje Zveze odrazilo v njeni vse večji prepoznavnosti, pomembnosti in vplivnosti v ožjem in širšem jugoslovanskem prostoru. Novomeško društvo je aktivnosti Zveze dopolnjevalo z organizacijo številnih zanimivih strokovnih ekskurzij, med njimi z ogledom gradbišča olimpijskih iger v Sarajevu, ter odmevnih strokovnih predavanj o načrtovanju in gradnji Savskih elektrarn, gradnji plinovoda, gradbeni zakonodaji itd. Živahna društvena dejavnost se je nadaljevala vse do 90. let prejšnjega stoletja, ko so družbeno-politične razmere močno pretresle in spremenile dotedanje gospodarske tokove. Stečaj so doživela številna gradbena podjetja, med njimi tudi GIP Pionir, katerega zaposleni so predstavljali aktivno jedro novomeškega društva. Društvene aktivnosti so se tedaj začasno umirile, ponovni razcvet pa doživele že konec 90. let. Tudi v kriznem obdobju je DGIT Novo mesto ohranilo stike z Zvezo, nato pa jih vse do današnjih dni plemenitilo in krepilo. V arhivih ZDGITS najdemo številna imena članov DGIT Novo mesto, ki jih s hvaležnostjo in ponosom omenjamo, saj sta njihova predanost stroki in goreča zavzetost, ki sta včasih mejili na zanesenjaštvo,

13

odločilno pripomogli k obstoju in razvoju DGIT Novo mesto ter ZDGITS. Zahvaljujemo se Antonu Žerjalu, Henriku Čmaku, Feliksu Strmoletu, ki je ZDGITS tudi uspešno predsedoval, Francu Hriberniku, Jožetu Bariču, danes pa dragoceno sodelovanje društva z Zvezo nadaljujejo Slavko Mesojedec in Jože Preskar (predsednik DGIT Novo mesto) kot člana Izvršnega odbora ZDGITS, Marjeta Saje Lukšič kot članica Nadzornega odbora ZDGITS, Jože Barič kot član Častnega razsodišča ter Dušan Jukić kot član Izdajateljskega sveta Gradbenega vestnika. Ob visokem jubileju Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto se ZDGITS zahvaljuje nekdanjim in sedanjemu vodstvu društva za njihov doprinos in sodelovanje z ZDGITS z željo po nadaljnjem sodelovanju – da bi naše zgledne medsebojne odnose skozi skupne projekte, ki nas stanovsko združujejo, v prihodnje nadgradili in s tem še bolj okrepili. Ob visoki obletnici Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto vsem članom iskreno čestitamo!


14

UVODNA BESEDA

Nagovor župana Mestne občine Novo mesto

Drage članice in člani Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto,

Letos smo zaključili obsežno prenovo mestnega jedra, s čimer zaključujemo prvo fazo zelo kompleksnega gradbeiskrene čestitke za sedem desenega projekta, za katerega sem tletij požrtvovalnega udejstvoprepričan, da prinaša veliko vanja na področju gradbenidodano vrednost občanom in štva. Vaše društvo ima izjemno obiskovalcem Novega mesta. vlogo, saj povezuje preko Med številnimi projekti, ki so v tristo strokovnjakov s področja izvedbi oziroma jih načrtujemo graditve iz Dolenjske, Bele krav bližnji prihodnosti in predstaMag. Gregor Macedoni, župan jine in Posavja. To je območje vljajo poseben izziv tudi gradsedmih upravnih enot oziroma beni stroki, bi izpostavil gradnjo devetnajstih občin, kar pomeni, brvi v Irči vasi. Inovativna prednapeta konstrukcija da je širša javnost preko delovanja vašega društva bo povezala dva pomembna obmestna predela, seznanjena tako s pomembnimi projekti Mestne na enem bregu eno največjih stanovanjskih sosesk občine Novo mesto kot ostalih lokalnih skupnosti in na Drski, na drugi strani pa razvijajoče se bršljinsko drugih investitorjev. Izmenjava znanj in dobrih praks zaledje s Češčo vasjo in Podbreznikom. Vloga brvi je vedno dobrodošla v vsaki stroki, pri tem gradbenitako ne bo samo pri povezovanju naših občanov, štvo ni izjema. Posamezne pomembnejše projekte, ampak bo na strokovnem področju povezala tudi kot so Olimpijski center Novo mesto, prenova Glavgradbene strokovnjake pri širitvi dobrih praks granega trga, 3. razvojna os, in ostale dosežke naše obditve objektov. Na ta način bomo skupaj z razvojno čine tako redno predstavljate s številnim seminarji in naravnanostjo pripomogli h krepitvi medsebojnega srečanji v domačem okolju kot tudi širše. zaupanja med različnimi strokami kot tudi med invePrepričan sem, da takšno udejstvovanje, ki je pod- stitorji in izvajalci. krepljeno s strokovnim znanjem in izkušnjami, priGradbeništvo je ena izmed tradicionalnih panog, ki pomore k razvoju naše občine, ki je v zadnjih letih pa doživlja številne spremembe v tehnologiji in orzelo ambiciozno zastavljen. Slednje so prepoznali ganizaciji gradnje. V sedemdesetih letih vašega detudi na državni ravni, saj smo letos prejeli priznanje lovanja ste kljub številnim izzivom ostali zvesti svoza razvojno najbolj prodorno občino v Sloveniji. Pri jemu poslanstvu in s trdim delom krepili zaupanje in tem ima gradbeništvo izjemno vlogo, saj so razvojni ugled gradbenih strokovnjakov ter gradbene stroke. procesi vedno odvisni tudi od graditve najrazličnejše Sledili ste toku novih znanj in izkušenj ter s sodeloinfrastrukture.


UVODNA BESEDA

vanjem z ostalimi organizacijami opolnomočili tudi vašo raziskovalno, strokovno in izobraževalno vlogo, ki se odraža pri številnih zgoraj omenjenih razvojnih projektih naše občine. Izkazali ste se kot strokovni partner na področjih organizacije seminarjev in ekskurzij, spremljanja občinskih investicij, obravnave prostorskih dokumentov, sodelovanja in povezovanja z ostalimi organizacijami. Zahvaljujem se vam za vaša dolgoletna prizadevanja in tvorno sodelovanje. Želim vam, da pridobljeno znanje in uspešne prakse širite še naprej. Čestitke za zavidljivih sedemdeset let delovanja!

15


16

UVODNA BESEDA

Z inovativnimi rešitvami k trajnostnemu gradbeništvu prostor

pa tudi dobro upravljanje grad-

je močno gospodarsko središče.

benega projekta med njegovim

V zadnjih letih dosega odlične

projektiranjem in izvedbo.

Dolenjsko-belokranjski

gospodarske rezultate in ponosen

Inženirji ste se danes znašli še

sem, da je gospodarstvo Dolenjske

pred enim pomembnim ciljem

in Bele krajine med najuspešnej-

šimi v Sloveniji.

trajnostnim

gradbeništvom.

S svojim znanjem in izkušnjami

V naši sredini so zrasla številna

razvijate

uspešna podjetja, ki so si znala

rešitve,

utreti pot na svetovni trg ter s

inovativni

pravimi poslovnimi odločitvami

in načini gradnje, recikliranja,

hitro in učinkovito krepiti svoj

Jože Colarič, predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine

in

uvajate

katerih

položaj. Med njimi so bila vse od

energetska

časa povojne obnove pa do danes

podobno.

rezultat

gradbeni

zmanjševanja

številne

porabe

materiali energije,

učinkovitost Z

so

in

obvladovanjem

tudi gradbena podjetja, ki so kljub oviram, s katerimi so se

celotnega življenjskega cikla objektov, od premišljenega

srečevala v posameznih obdobjih, pomembno prispevala

umeščanja v prostor preko gradnje in vzdrževanja do

k razvoju regije. Mnoga med njimi še danes uspešno

aktivne razgradnje, z inovativnimi rešitvami prispevate k

ustvarjajo dodano vrednost – bodisi s projektiranjem,

trajnostnemu razvoju infrastrukture mest in podeželja pa

organiziranjem gradnje bodisi z gradnjo samo.

tudi industrije.

Gradbeništvo ima ne le na Dolenjskem in v Beli krajini,

Ob 70. obletnici Društva gradbenih inženirjev in tehnikov

ampak v Sloveniji nasploh izjemno bogato tradicijo.

Novo mesto ne moremo mimo vloge gradbenih inženirjev

Od nekdaj je bilo ena izmed vodilnih panog. Družbeno-

in tehnikov, ki ste znali združiti moči, se povezati in

gospodarske razmere, hiter razvoj tehnologij ter nova

najboljše prakse uporabiti pri svojem delu. Društvo je

spoznanja na področjih prostorskega načrtovanja in

pomembno prispevalo k dvigu pomena in kakovosti

skrbi za okolje pa danes tudi gradbeni stroki narekujejo

dela v gradbeni panogi pa tudi k razvoju izobraževanja

spremembe in prilagajanje.

in poklica gradbincev. Člane že od samih začetkov vodi

Z vse večjo uporabo digitalnih tehnologij ter avtomatizacije v proizvodnji in gradnji se tudi gradbeniki srečujete s

zavedanje, da sta znanje in stalni napredek ključna za razvoj panoge in z njo okolja.

številnimi novostmi. Tako kot za ostala gospodarska pod-

Prepričan sem, da je lahko gradbeništvo s trajnostnim

jetja tudi za gradbeno dejavnost velja, da so v prednosti

pristopom, stabilnostjo obsega del ter ureditvijo

tisti, ki znajo izkoristiti razmere na trgu, prepoznajo po-

poslovnega okolja tudi v prihodnosti perspektivna,

men inovacij, vlagajo v razvoj podjetja in znanje zaposle-

konkurenčna panoga, ki bo odpirala kakovostna delovna

nih ter v novo sodobno opremo in napredne tehnologije.

mesta in pomembno prispevala k razvoju sodobne

Slednje omogočajo učinkovitejše sprejemanje odločitev

družbe.


UVODNA BESEDA

17


Članstvo v DGIT Novo mesto

Pogled na naših 70 let

Častni in zaslužni člani društva ZDGITS

DGIT Novo mesto v medijih ni ga va Or ušt dr

A

A

Seznam strokovnih posvetov in izobraževanj DGIT Novo mesto po letu 1996

Seznam ekskurzij in strokovnih ogledov 1949–2019

Temeljni akt društva

POGLAVJE

O DRUŠTVU 70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO


O DRUŠTVU

21

Pogled na naših 70 let SLAVKO MESOJEDEC

Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto (v nadaljevanju DGIT Novo mesto) je organizirano kot strokovna neprofitna organizacija, ki deluje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja s statusom društva v javnem interesu, pridobljenim od države Slovenije. Društvo je skupaj z ostalimi regijskimi društvi s področja gradbeništva vključeno v Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (v nadaljevanju ZDGITS) s sedežem v Ljubljani. Preko Zveze smo člani društev vključeni v različna strokovna evropska združenja. Nastanek investicijskega objekta je izredno zahtevna dejavnost. Za uspešno dokončanje projekta sta nujno potrebna prepletanje številnih strok in sodelovanje mnogih strokovnjakov. Gradbeniki smo lahko ponosni, ker sodelujemo v skoraj vseh fazah nastajanja objekta in zato potrebujemo široka znanja. Tako je ena glavnih dejavnosti društev gradbenih inženirjev in tehnikov ravno povezovanje strokovnjakov ter seznanjanje članov z najbolj aktualnimi spoznanji gradbene in ostalih strok na področju gradbenih investicij. Biti član društva pomeni predvsem imeti dragoceno priložnost pridobivanja znanja na seminarjih, strokovnih srečanjih, posvetih, ekskurzijah in družabnih srečanjih ter možnost izmenjave izkušenj s podobnimi društvi. Po pričevanjih starejših članov društva, predvsem že pokojnega Antona Žerjala in nato Jožeta Bariča, segajo korenine našega društva v prva leta po drugi svetovni vojni. Od začetkov pa vse do danes je društvo neprekinjeno delovalo.

Z namenom povojne obnove mest in podeželja so se v letih 1946–47 z državnimi dekreti ustanavljala gradbena podjetja in gradbene upravne službe. Tako je bilo v Novem mestu med drugim ustanovljeno eno večjih gradbenih podjetij Novograd Novo mesto, ki je bilo predhodnik poznejšega SGP Pionir. Hitro razvijajoča se gradbena operativa ob skopi mehano in tehnološki opremi je kmalu nakazala potrebo po strokovnem izobraževanju, izmenjavi izkušenj in ne nazadnje druženju delujočih v gradbeni stroki. V ta namen je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Ljubljana, katerega prvi predsednik je bil Štolfa. Leta 1947 se je ob priložnostnem obisku Štolfe v Novem mestu glede na hitro rastočo gradbeno operativo v Novem mestu porodila pobuda gradbenih delavcev podjetja Novograd za organizacijo strokovnega in društvenega življenja. Ustanovljena je bila Sekcija društva gradbenih inženirjev in tehnikov v Novem mestu, ki se je včlanila v DGIT Ljubljana in bila predhodnica DGIT Novo mesto, vendar točen datum ustanovitve DGIT Novo mesto ni znan. V začetku je društvo delovalo le v okviru podjetja Novograd v Novem mestu. Ustanovni člani društva so bili med drugimi Pogačnik, Anton Žerjal, Grein, Picelj, Henrik Čmak. Pozneje, z ustanovitvijo gradbenih podjetij Begrad v Črnomlju in Sava v Krškem, se je delovanje društva razširilo tudi na območji Bele krajine in Posavja. Glavna aktivnost društva je bila organizacija krajših strokovnih ekskurzij z ogledom lokalnih gradbišč in strokovnih predavanj. Društvo je


22

O DRUŠTVU

imelo sedež na naslovu takrat ustanovljenega SGP Pionir, ki je bil tudi glavni pokrovitelj društva. Do leta 1966 je društvo doživljalo vzpone in padce, odvisno od splošnega gospodarskega stanja v družbi, od delovanja posameznih odborov društva in predvsem od aktivnosti predsednikov društva. V tem obdobju so bili predsedniki društva Anton Žerjal, Pogačnik, Sodnik, Čmak, Emil Pavlin, nekaj časa je izhajalo tudi strokovno glasilo društva »Novator«. Od terenskih poverjenikov so bili posebej aktivni Švirt iz Črnomlja ter Badalič in Franc Košir iz Krškega. Število članov v društvu je od prvotnih 15 naraslo na 70. V obdobju od 1967 do 1970 se je članstvo v društvu povečevalo in doseglo zavidljivo število 128 članov. Vodenje društva sta v tem obdobju prevzela Alojz Gabrijel in Emil Pavlin. V 70-ih letih prejšnjega stoletja, po preživetih kriznih letih takratne reforme, je gradbeništvo doživelo nov vzpon, predvsem na področju tehnološkega razvoja in mehano opreme. Vodenje društva je prevzel Stojan Horvat z vmesnim mandatom Karla Haceta. Članstvo se je še naprej povečevalo in se povzpelo na več kot 150 članov. Delo društva na terenu je bilo organizirano s poverjeniki, ki so pokrivali teritorialno in strokovno razdeljena območja. Organizirane so bile številne strokovne ekskurzije. Med drugim so bili organizirani ogledi velikih gradbišč, kot so: avtocesta Vrhnika–Postojna, HE Džerdap, Novi Beograd, hotel Zakopane na Poljskem. Aktivnosti so potekale tudi pri organizaciji strokovnih predavanj in posvetov. Organizirani so bili posveti o gradbeni zakonodaji, tehnologijah gradnje, standardih ter normativih v gradbeništvu. V letu 1978 je bilo zamujeno upravno podaljšanje registracije društva v skladu z novelirano zakonodajo. Društvo je bilo na novo registrirano v skladu z novelirano zakonodajo v letu 1979 v času predsedovanja Stojana Horvata. Sprejeti so bili vsi potrebni akti za delovanje društva in začelo se je bolj urejeno vodenje dokumentacije. Društvo se je organiziralo po delegatskem sistemu. Na terenu je bilo imenovanih 15 poverjenikov, ki so skrbeli za povezavo članov društva na terenu. Z novo organiziranostjo se je nenehno povečeval interes za sodelovanje v društvu predvsem pri mlajših prihajajočih generacijah gradbenih strokovnjakov.

V društvo so se vključevali tudi strokovnjaki ostalih strok, delujočih v gradbeništvu (predvsem strokovnjaki s področij strojništva, elektrotehnike ter varstva pri delu ). Organizirane so bile tudi odmevnejše strokovne ekskurzije na gradbišča mosta na Krk, gradbišča za mediteranske igre in stanovanjske gradnje v Splitu in druge. Članstvo se je z leti povečalo na 317 članov. Obnovljeno je bilo sodelovanje s sorodnimi društvi v Sloveniji in navezano novo sodelovanje s sorodnimi društvi takratne Jugoslavije (DGIT Rijeka, Zagreb, Split, Sarajevo, Subotica itd.). S prodorom gradbeništva v tujino so bili navezani tudi stiki s sorodnimi društvi v tujini (Poljska, Nemčija …). Aktivneje je zaživelo delo v ZDGITS. Naše društvo se je preko raznih odborov aktivno vključevalo tudi v njihovo delo in vodenje. Število članov se je iz leta v leto povečevalo ter v letu 1982 doseglo 348 članov. V letu 1983 je predsedovanje društvu prevzel Feliks Strmole. Število članov se je še kar večalo in v letu 1986 doseglo rekordnih 432 članov. V tem obdobju so bile organizirane zanimive strokovne ekskurzije, kot so gradbišče olimpijskih iger v Sarajevu, gradnja stolpa na Trdinovem vrhu, gradbišča v Mariboru, v Poreču in razna strokovna srečanja. Organizirana so bila tudi strokovna predavanja na teme načrtovanja in gradnje Savskih elektrarn, gradnje plinovoda, gradbene zakonodaje itd. Člani društva so se udeleževali tudi strokovnih simpozijev in seminarjev v organizaciji drugih društev (npr. seminar o prednapetem betonu – DGIT Zagreb). Preko ZDGITS so bili organizirani ogledi mednarodnih gradbenih sejmov v Bologni in »BAUME« v Münchnu. Aktivno delo društva se je nadaljevalo tudi v obdobju predsedovanja Toneta Virca vse do njegove smrti. Organizirane so bile ekskurzije na gradbišča predora Karavanke, skakalnice v Planici, koksarne v Bakru, stanovanjske montažne gradnje na Reki in druge. Po nenadni smrti Toneta Virca so nastalo vrzel v vodenju društva zapolnili Bojan Bučinel do odhoda v Ljubljano, pozneje pa Anton Žerjal ter Franc Hribernik. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so se razmere v gradbeništvu začele slabšati, kar se je odrazilo v delu in


O DRUŠTVU

aktivnosti društva. S stečajem GIP Pionir je društvo izgubilo domovanje. Strokovni kader, ki je bil skoncentriran v GIP Pionir in bil vsa leta glavni nosilec dela v društvu, se je v trenutku razpršil. V teh časih je Anton Žerjal s pomočjo Franca Hribernika z velikimi napori uspel obdržati društvo pri življenju in leta 1996 ponovno organizirati strokovno ekskurzijo na gradbišča v Novem mestu, kar je obudilo aktivnosti v društvu. Predsedovanje društvu je leta 1996 prevzel Jože Barič, ki je predvsem s pomočjo starejših članov ponovno okrepil aktivnosti v društvu. V skladu z novo zakonodajo je bil noveliran statut društva. Društvo se je ponovno aktivneje vključilo v delo ZDGITS v Ljubljani in vzpostavilo stike z novimi nosilci gradbene stroke na Dolenjskem. Organiziranih je bilo več izobraževanj, posvetov in predavanj na teme Zakona o graditvi objektov, urbanistične zasnove Novega mesta, problematike načrtovanja avtoceste mimo Novega mesta, problematike oživljanja starih mestnih jeder, ureditve streh in podstrešij, zvoka in požara v objektu. V letih 1996–2008 so si člani lahko ogledali gradbišča verige hidroelektrarn na Savi in pokopališča v Novem mestu, tovarno opažev DOKA, gradnjo predorov in stanovanjskih objektov v Avstriji itd. Vsa leta po stečaju GIP Pionir, ko je društvo izgubilo domovanje, je bila največja težava najti ustrezno lokacijo sedeža društva. Razkropljenost članov in dokumentacije društva na več lokacij je povzročala nenehno težavo pri delu. Število članov se je v obdobju krize in stečaja Pionirja zmanjšalo pod 50. Na padec članstva so nedvomno vplivali gospodarska preobrazba družbe, kriza v gradbeništvu, ustanavljanje specializiranih društev, kot so Društvo arhitektov Novo mesto in Društvo za ceste, ter ustanovitev Inženirske zbornice Slovenije. Jeseni leta 2007 je predsedovanje društvu prevzel Slavko Mesojedec ter ob sebi zbral člane Izvršnega odbora, ki so se aktivno vključili v delo. Za cilj smo si zadali minimalne letne aktivnosti društva, in sicer izobraževalni dan z aktualnimi predavanji in seminarji v dvorani Šport hotela na Otočcu v začetku leta in strokovno ekskurzijo na zanimive, atraktivne objekte v toku leta. Organizirali smo oglede lokacij, kot so letališče Cerklje, Luka Koper, izgradnja dolenjskega

23

kraka avtoceste. Pomembna pridobitev v letu 2009 je bila, da smo z Mestno občino Novo mesto uredili ugoden najem društvene pisarne in sejne sobe na naslovu Rozmanova ulica 10, 8000 Novo mesto, kjer je sedaj sedež društva. Kljub kriznim letom v gradbeništvu in na splošno v družbi je zaradi dobrega programa zanimanje gradbenikov za društvo začelo naraščati. 60. obletnico delovanja društva smo obeležili z zanimivo strokovno ekskurzijo v Beograd (ogled gradnje mostu čez Savo in prenove cerkve sv. Save) v letu 2010, izdajo zbornika in organizacijo svečanosti v letu 2011. Od leta 2012 dalje društvu predseduje Jože Preskar. V tem času je bila pomembna pridobitev priprava spletne strani, tako da so vsa dogajanja in aktivnosti društva hitro in enostavno dostopni na spletnem naslovu www.dgitnm.si. Dejavnosti so se poleg železnega repertoarja, uvedenega v mandatu Slavka Mesojedca, še povečale. Uvedene so bile poldnevne strokovne ekskurzije na gradbišča v regiji delovanja društva z ogledi zanimivih objektov, ki jih gradijo podjetja, kjer so zaposleni naši člani. Organizirane so bile ekskurzije na temo Plečnikove dediščine od Ljubljane do Dunaja in Prage. V zadnjih letih nas je pot peljala tudi na otok Lošinj, kjer smo si ogledali gradbišče Hotela Bellevue, ter v Bosno in Hercegovino na ogled izgradnje hidroelektrarne na reki Prači. Naše društvo je danes eno izmed najdejavnejših društev v ZDGITS in se lahko pohvali z dobrim vodenjem predsednika in članov Izvršnega odbora. V tradicionalni izobraževalni dan na Otočcu smo vključili teme, ki jih točkuje Inženirska zbornica Slovenije. Članstvo se zaradi bogatega izobraževalnega programa iz leta v leto povečuje in se je s 50 članov leta 2008 povzpelo na več kot 300 članov v letu 2019. Veseli smo, da se nam pridružujejo tudi mlajši kolegi. Kakovostno delo naših članov je prepoznavno tudi v ZDGITS, saj so naši člani aktivni v raznih organih Zveze, za kar so v preteklih letih prejeli republiška priznanja. Jože Preskar je predsednik društva že drugi mandat in želimo si, da bi se tako uspešno vodenje društva nadaljevalo tudi v prihodnje. V imenu vseh članov društva se zahvaljujem podpornikom, donatorjem in sponzorjem, brez katerih bi težko uspešno delovali in uresničevali naše programske cilje.


0

leto 2006 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

1995 1996 1997 1998

1991

1979 1980 1981 1982 1983 1985

1975

1971

1966

1947

število članov 24 O DRUŠTVU

Gibanje števila članov DGIT Novo mesto

450

400

350

300

250

200

150

100

50


O DRUŠTVU

25

Članstvo v DGIT NM

leto

število članov opomba

1947

15

Število članov ob ustanovitvi Društva gradbenih inženirjev in tehnikov leta 1947.

1966

70

V arhivu društva je zabeležen nov podatek o številu članov leta 1966.

1971

141

V ‚pionirskem‘ obdobju delovanja društva je število članov postopno naraščalo.

1975

150

V tem času je bilo tudi nekaj odmevnih strokovnih ekskurzij na velika gradbišča v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.

1979

317

Vpis društva v register društev na Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS.

340

Z rastjo gradbeništva kot dejavnosti je vse do leta 1985 strmo naraščala tudi dejavnost DGIT, s tem pa tudi število članov in njihova udeležba na izobraževanjih in ekskurzijah.

1981

344

Vrhunec delovanja DGIT Novo mesto sovpada z rastjo gradbenega podjetja Pionir, ki je bilo nosilec razvoja gradbeništva na Dolenjskem in eno najbolj prodornih gradbenih podjetij doma in pri pionirskem osvajanju tujih trgov.

1982

348

1983

360

1985

432

1991

200

Do leta 1991 sta dejavnost in članstvo postopoma upadala.

1995

128

Društvena dejavnost se je zožala le še na redne letne strokovne ekskurzije.

1996

118

1997

82

1998

45

2006

50

1980

Nov zagon je društvo dobilo leta 2008 in od takrat ponovno beležimo porast aktivnosti in članstva.

2009

147

2010

179

2011

191

Odmevnejši stečaji velikih gradbincev v Sloveniji

2012

198

Izid Gradbeniškega priročnika; 5. dopolnjena izdaja

2013

203

V gradbeništvu dela 32 % manj ljudi kot v letu 2008

2014

259

Rast v gradbeništvu, kar je razvidno tudi pri porasti aktivnosti in članstva

2015

269

650 let Novega mesta oz. podelitve mestnih pravic

2016

284

2017

288

Objava novega Gradbenega zakona v Uradnem listu RS, št. 61/17

2018

295

Uporaba novega Gradbenega zakona z dne 1. junij

2019

306

100 let Inženirske zbornice Slovenije


26

O DRUŠTVU

Častni in zaslužni člani ZDGITS

Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je podelila priznanja ZASLUŽNI ČLAN in/ali ČASTNI ČLAN naslednjim članicam in članom našega društva. Podatki so povzeti iz evidence ZDGITS. Leto podelitve priznanja

Priznanje z nazivom ZASLUŽNI ČLAN

Priznanje z nazivom ČASTNI ČLAN

do 1985

Alojz NOVAK Anton ŽERJAL Cvetka PETELINC Feliks STRMOLE Franc HRIBERNIK Franc ZUPANČIČ Ida SLAPŠAK Irena GOSTIŠA Ivan KOČEVAR

Jože MULEJ Milan VERČEK Milena HUTAR Slavka REDENŠEK Slobodan NOVAKOVIĆ Stane PAVLIN Vladimi GRAHEK Vladimir ŽABKAR

Henrik ČMAK Svetko LAPAJNE Anton ŽERJAL Franc Košir

1987

Vladimir KEŽMAN Vinko LOZAR

Ante MARKOVIĆ

1991

Anton VIRC Stane PAVLIN

Jože MULEJ

1994

Bojan BUČINEL

GIP PIONIR Novo mesto

1996

Ida SLAPŠAK

1999

Jože BARIČ Tatjana MIKLIČ

Ivan PARKELJ

Franc HRIBERNIK

2002

Terezija VIDRIH Martin PEČAVAR

Marinka PAVLIN

Stanislav PAVLIN Feliks STRMOLE

2009

Jože LUKAN Dušan JUKIĆ

Gorazd TOMLJANOVIČ

Karel KOŠIR

2011

Milan ZORKO Anton GRABERSKI Slavko MESOJEDEC

Jože BARIČ Slobodan NOVAKOVIĆ Terezija VIDRIH

2013

Marjeta SAJE LUKŠIČ Damjan ALEŠNIK

Mirko REDENŠEK Milan ZORKO

2015

Miro BENČINA Natalija ERŠTE

Danilo MALNAR Stanislav UDOVČ

Jože LUKAN

2017

Jože PRESKAR

Marjeta SOMRAK

Dušan JUKIĆ

2019

Andrej ANŽLIN

Željko PUPIĆ

Slavko MESOJEDEC

Anton ŽERJAL

Ob 40. obletnici delovanja Društva gradbenih inženirjev in tehnikov je Stojan Horvat prejel odlikovanje predsedstva SFRJ red dela s srebrnim vencem, Franc Hribernik pa red zaslug za narod s srebrno zvezdo.


O DRUŠTVU

DGIT NOVO MESTO V MEDIJIH

27

Naše društvo v Dolenjskem listu


28

O DRUŠTVU

DGIT NOVO MESTO V MEDIJIH

Naše društvo v Gradbenem vestniku GRADBENI VESTNIK

julij 2019

Eva Okornr•SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS)

30. maja 2019 je bila redna letna skupščina ZDGITS v Brežicah, v prostorih družbe HESS, kjer so se prijazno odzvali naši prošnji in nam poleg sejne sobe pred izvedbo skupščine omogočili tudi voden ogled HE Brežice. Ob prihodu nas je sprejel inženir David Kokalj, ki nam je razkazal objekt, predstavil potek gradnje in podal nekaj osnovnih podatkov o delovanju HE.

Sledilo je zasedanje skupščine. V prvem delu so prisotni ocenili delo Zveze v letu 2018 in sprejeli ter potrdili bilanco z izkazom poslovnega izida. ZDGITS je izpolnil načrtovani program, vse osnovne dejavnosti so bile uspešno izpeljane. Skladno s planom je teklo izdajanje strokovno-znanstvene revije Gradbeni vestnik. Izšlo je 12 številk revije s skupnim številom

•Ogled HE Brežice: v ospredju inženir David Kokalj, v ozadju od leve proti desni Marija Rataj, Eva Okorn, Marko Bebar, doc. dr. Jože Lopatič, doc. dr. Janez Reflak, Danijel Arčan, Slavko Mesojedec, doc. dr. Andrej Kryžanowski, prof. dr. Janez Duhovnik, Domen Pupić in Leopold Supin.

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

•Ogled HE Brežice: zgoraj od leve proti desni: prof. dr. Janez Duhovnik, Rastko Godler, Leopold Supin, Dušan Jukić, doc. dr. Janez Reflak; spodaj od leve proti desni: David Kokalj, doc. dr. Jože Lopatič, Marija Rataj, Danijel Arčan.

julij 2015

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Jože Preskar, univ. dipl. inž. grad. predsednik DGIT Novo mesto

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Jože Preskar•EKSKURZIJA DGIT NOVO MESTO

Jože Preskar•ŠIRJENJE ZNANJA V DGIT NOVO MESTO

EKSKURZIJA DGIT NOVO MESTO

ŠIRJENJE ZNANJA V DGIT NOVO MESTO

Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto je 11. in 12. aprila letos organiziralo strokovno ekskurzijo na Lošinj. V prijetnem spomladanskem vremenu in odlični organizaciji predstavitve dveh gradbišč smo se seznanili s potekom projektiranja in gradnje dveh zelo zahtevnih turističnih objektov: hotela Bellveue v Malem Lošinju in bazenov ob hotelu Punat v Velem Lošinju. Investitor obeh objektov je Jadranka, d. d., Mali Lošinj. Koordinacijo del pri obeh investicijah je investitor zaupal članu našega društva Miru Benčini, ki je bil ključni vezni člen tudi pri organizaciji naše ekskurzije. V konferenčni dvorani hotela Aurora v Malem Lošinju so nam predstavniki investitorja, projektanti in izvajalci predstavili potek priprav, projektiranja, rušenja starega hotela Bellveue in gradnje obeh zelo zahtevnih projektov. Nato smo si obe gradbišči z zanimanjem ogledali. Gradnja je zelo intenzivna. Za oba objekta je značilen izjemno kratek rok za projektiranje in gradnjo. Projektirati so ju začeli lani decembra, v začetku letošnje sezone pa morata obratovati s polno zmogljivostjo. Zvečer smo imeli v konferenčni dvorani hotela Aurora redno letno skupščino društva. Naslednji dan smo šli na prijeten izlet z ladjo na otok Susak.

Udeleženci izobraževanja

Gradbišče hotela Bellveue (Foto: Miro Benčina)

Več posnetkov s potovanja, predstavitve projektov, obiska gradbišč, skupščine, izleta na Susak in potovanja proti domu je prikazanih na fotografijah, ki so jih posneli udeleženci

ekskurzije in so objavljene na naši spletni strani http://dgitnm.si/. Jože Preskar, univ. dipl. inž. grad., predsednik DGIT Novo mesto

Udeleženci ekskurzije (Foto: Miro Benčina) Predavatelj mag. Andrej Kerin

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

178

GRADBENI VESTNIK

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Gradbeni vestnik • letnik 68 • julij 2019

Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto (DGIT NM), ki združuje člane iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, je tudi letos aktivno pri strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju. Osnovni namen izobraževanja je osvežiti, razširiti in nadgraditi znanja o graditvi objektov. Graditev objektov je zelo širok pojem. Pomeni bistveno več kot gradnja objektov. Obsega umeščanje oziroma lociranje, projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in tudi odstranitev objektov. Izobraževalni dan, NEKATERE NOVOSTI NA PODROČJU GRADITVE OBJEKTOV, ki smo ga organizirali 10. aprila v Hotelu Šport na Otočcu, je imel pestro vsebino in je bil dobro obiskan. V uvodnem delu so nas z dvema glasbenima točkama razveselile flavtistke glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Sledila sta pozdravna nagovora predsednika društva Jožeta Preskarja in podžupana mestne občine Novo mesto Boštjana Groblerja. Poklicni kolegi, predstavniki gospodarskih družb, so nam predstavili šest zelo zanimivih tem. Marjeta Vide Lutman, Fibran, d.o.o., Novo mesto, je v svojem referatu SEIZMIC, temeljna blazina predstavila temeljenje nizkoenergijskih objektov pri nas. Peter Kostrevc, Ursa Slovenija, d.o.o., Novo mesto, je v referatu z naslovom Programsko orodje URSA Fragmat Akustika 2.1 predstavil računalniški program za izračun zvočne izolacije gradbenih konstrukcij. Gregor Šumak, Mollier, d.o.o., Celje, je predstavil temo Izsuševanje gradbenih objektov, ki je v času prepogostih poplav še posebno zanimiva. Zelo aktualno temo energetskih izkaznic je predstavil Lovro Hleb, Mollier, d.o.o., Celje. Gregor Knez, Mapei, d.o.o., Novo mesto, je predstavil vedno aktualno temo hidroizolacije podzemnih delov objektov. Mag. Andrej Kerin iz Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je predstavil temo Gradbeni projekti z vidika projektnega menedžmenta. Na podlagi rezultatov ankete o poteku in vsebini izobraževanja lahko zaključimo, da so bili udeleženci zelo zadovoljni z organizacijo izobraževanja, z izbrano vsebino in predstavitvijo referatov. Po končanem izobraževanju je bila redna letna skupščina DGIT NM, na kateri so bili sprejeti poročila za preteklo leto in program dela ter finančni načrt za letošnje leto. Letos bomo organizirali še nekaj izobraževanj, ogled nekaterih domačih gradbišč in strokovno ekskurzijo v tujino. Več o tem dogodku je objavljeno na spletni strani http://dgitnm.si/.

julij 2014

280 notranjih strani in povprečno mesečno naklado 496 izvodov. Objavljenih je bilo 17 člankov (38 avtorskih pol) s pretežno znanstveno vsebino in 9 člankov (16 avtorskih pol) s pretežno strokovno vsebino. Vsi članki so bili recenzirani, pri recenzijah je sodelovalo 23 recenzentov. Glavni in odgovorni urednik prof. dr. Janez Duhovnik je v svojem poročilu izpostavil problem pridobivanja ustreznih člankov za objavo, ki traja že dalj časa, v preteklem letu pa je bil še bolj očiten. Posamezne številke revije so imele zato skromnejši obseg, revija pa je kljub temu redno izhajala. Zaradi opaznega upada interesa gradbenikov za pisanje člankov o gradbenih projektih je vsaka spodbuda mlajše generacije k pisanju dobrodošla. Za redno izdajanje revije gre zahvala sodelovanju in finančni podpori dolgoletnih partnerjev Zveze: Javni agenciji Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, Zavodu za gradbeništvo Slovenije, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ter še zlasti Matični sekciji gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), s katero Zveza tesno sodeluje tudi pri izvajanju pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite. Tudi druga osnovna dejavnost ZDGITS, organizacija pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite za gradbeno stroko, je bila v letu 2018 izvedena v skladu z načrtom. Organizirani so bili trije seminarji, ki jim je prisostvovalo 210 udeležencev, kar je približno 60 % več kot leto poprej. Za izvedbo seminarjev in ustrezno pripravo je skrbel doc. dr. Janez Reflak, dosedanji podpredsednik ZDGITS, ki je povedal, da Zveza seminarje organizira nepretrgoma že 60 let, kot predsednik izpitne komisije pri IZS pa ugotavlja, da v primerjavi z drugimi strokami dosegajo visoko raven tako glede kvalitete predavateljev in vsebine učnih gradiv kot organizacije. ZDGITS je v letu 2018 nadaljeval aktivnosti v okviru Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG). V začetku leta 2018 je predsednik ZDGITS doc. dr. Andrej Kryžanowski prevzel vodenje ZORG, in sicer kot predstavnik ZDGITS in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Glavnina

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

170

GRADBENI VESTNIK

GRADBENI VESTNIK

SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS)

176

Gradbeni vestnik • letnik 64 • julij 2015

november 2014

OGLED GRADBIŠČ NA ŽELEZNIŠKI PROGI PRAGERSKO–HODOŠ•Jože Preskar

Jože Preskar•OGLED GRADBIŠČ NA ŽELEZNIŠKI PROGI PRAGERSKO–HODOŠ

OGLED GRADBIŠČ NA ŽELEZNIŠKI PROGI PRAGERSKO–HODOŠ

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto je 24. oktobra 2014 organiziralo ogled dveh zahtevnih gradbišč zunajnivojskih križanj železnice in ceste na železniški progi Pragersko–Hodoš, in sicer podvoz Jablane in nadvoz Zgornja Hajdina. Na obeh gradbiščih je izvajalec del CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d., Novo mesto. Predstavnika izvajalca del in hkrati člana našega društva Danilo Malnar, univ. dipl. inž. grad., in Matej Jarm, univ. dipl. inž. grad., sta pridobila dovoljenje za ogled gradbišč in poskrbela za strokovno predstavitev projektov. Najprej smo si ogledali gradnjo armiranobetonskega podvoza lokalne ceste Jablane. Matej Jarm nam je podrobneje predstavil tehnologijo gradnje podvoza za predvideno dvotirno železnico, ki je zaradi stalne visoke podtalnice in aktivnega železniškega prometa zelo zahtevna (slika 1). Projekt in tehnologijo gradnje nadvoza nad železniško progo v Zgornji Hajdini nam je predstavil odgovorni projektant tega objekta, zaposlen pri Pontingu, inženirski biro, d. o. o., Maribor Rok Mlakar, univ. dipl. inž. grad. Potek in zahtevnost gradnje nam je predstavil predstavnik izvajalca del Matej Jarm (sliki 2 in 3). Železniški nadvoz Zgornja Hajdina je prednapeta armiranobetonska konstrukcija dolžine 160 metrov. Tehnologija gradnje je postopno narivanje. Največji razpon med podporniki je 40 metrov. Podporniki so temeljeni na armiranobetonskih pilotih. Med gradnjo nemoteno poteka železniški promet. Odgovorni projektant Rok Mlakar nam je v restavraciji Pan Kidričevo dodatno predstavil nekaj podrobnosti o projektiranju in izvedbi tega mostu. Predstavil je tudi projekt Puhovega mostu, zgrajenega nad Ptujskim jezerom, ki smo si ga kasneje ogledali. Predstavnik DRI, upravljanje investicij, d. o. o., Marko Movrin, univ. dipl. inž. grad., nam je v nadaljevanju predstavil celoten projekt rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h, modernizacije nivojskih prehodov in izvedbe podhodov na železniških postajah; sestavni del sta tudi podvoz Jablane in nadvoz Zgornja Hajdina. Železniški odsek Pragersko–Ormož–Hodoš– državna meja je pomemben odsek V. evrop-

Gradbeni vestnik • letnik 63 • julij 2014

skega železniškega koridorja, ki povezuje proge Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača– Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja. Osnovni namen projekta je povečati zmogljivost proge, omogočiti električno vleko, izboljšati kakovost storitev, zmanjšati vplive na okolje in povečati varnost železniškega in cestnega prometa. Investitor celotnega projekta je Republika Slovenija, ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Trenutno je to največji infrastrukturni projekt v Republiki Sloveniji, ki se sofinancira z evropskimi sredstvi. Njegova skupna vrednost je ocenjena na 465,5 milijona evrov, od tega bo 231,1 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad. Cilji tega projekta so povečati hitrost, prepustnost, osno obremenitev in prometno varnost, narediti bolj dostopen, kakovosten in prijazen potniški promet ter zmanjšati onesnaževanje okolja. Projekt obsega: – elektrifikacijo 109 km obstoječe železniške proge Pragersko– Hodoš–državna meja, povečanje hitrosti in zmogljivosti proge; zagotovitev osne obremenitve na kategorijo D4, – rekonstrukcijo proge pred Ormožem (dolžina odseka približno 3 km), – modernizacijo nivojskih prehodov (32 ukinitev, 27 prehodov, zavarovanih z avtomatskimi zapornicami), – gradnjo 19 novih zunajnivojskih prehodov, – gradnjo 41 km povezovalnih poti ter – gradnjo postajališč Cirkovce in Grlava.

Slika 1•Gradnja AB-podvoza Jablane (Fotografija: Jože Preskar)

Slika 3•Gradbišče železniškega nadvoza v Zgornji Hajdini (Fotografija: Jože Preskar)

Projekt je okoljsko usmerjen in bo prispeval k preusmeritvi tovornega prometa s cest na železnice. Ekskurzijo smo zaključili z ogledom Puhovega mostu in vodenim ogledom Ptujskega gradu (slika 4). Nekaj zanimivih dogodkov tega prijetnega jesenskega petka smo tudi fotodokumentirali in objavili na spletni strani http://dgitnm.si/. Jože Preskar, univ. dipl. inž. grad. predsednik DGIT NM

Slika 2•Predstavitev gradbišča železniškega nadvoza v Zgornji Hajdini (Fotografija: Dušan Jukić)

Gradbeni vestnik • letnik 63 • november 2014

267

268

Gradbeni vestnik • letnik 63 • november 2014

Slika 4•Udeleženci strokovne ekskurzije med ogledom znamenitosti Ptujskega gradu Slika 4•(Fotografija: Jože Preskar)


O DRUŠTVU

GRADBENI VESTNIK

november 2018

Pogoji za delovanje društva so običajno soodvisni ali celo sorazmerni gospodarskim razmeram v državi. Graditev objektov je zelo pomemben, a tudi zapleten in zahteven proces, ki vključuje prostorske načrtovalce, investitorje, projektante, nosilce urejanja prostora (mnenjedajalce), upravne organe, izvajalce, nadzornike, inšpekcije in uporabnike objektov. Ugotavljamo, da je na področju graditve intenzivno dogajanje na državni ravni in v občinah, kar ustvarja dokaj ugodne razmere tudi za delovanje našega društva. Načrti in aktivnosti sledijo razvoju v prostoru in finančnim možnostim. Slednje nam v glavnem zagotavljajo naši sponzorji in donatorji, za kar se jim tudi tokrat zahvaljujemo. Njihova imena objavljamo na naši spletni strani. Poglejmo, kaj smo organizirali in opravili, kje smo bili in kaj smo videli.

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

avgust 2015

Slika 2•Udeleženci seminarja in skupščine DGIT NM, Otočec, 13. april 2018.

Seminar je bil zelo dobro obiskan, bilo je več kot 90 udeležencev. Organizacijo, izbor in predstavitev tem so anketiranci ocenili s povprečno oceno 4,68 (lestvica od 1 do 5). Po končanem seminarju smo izvedli redno letno skupščino, kjer smo obravnavali poročila o delu v preteklem letu in načrt za tekoče leto. Srečanje smo zaključili z izmenjavo mnenj pri kosilu (slika 3). Junija smo organizirali dvodnevno strokovno ekskurzijo na Dunaj. Prvi dan, 8. junija, smo v dopoldanskih urah z organizacijsko pomočjo našega člana dr. Andreja Anžlina obiskali AIT (Austrian Istitute Of Technology) na Dunaju, kjer sta nam predstavnika inštituta g. Marian Ralbovsky in g. Alois Vorwagner predstavila inštitut in nekaj laboratorijskih meritev s področja gradbeništva (slika 4). V nadaljevanju nas je turistična vodnica Simona Vabšek vodila po središču Dunaja, kjer smo si ogledali Zacherlovo hišo, Plečnikovo najpomembnejše mladostno delo, nato smo si ogledali še kompleks, ki ga je ustvaril dunajski arhitekt Hundertwasser (slika 5). Pomembnejše objekte v središču Dunaja, kot so dunajska opera, nekdanji cesarski dvor Hofburg, umetnostnozgodovinski in naravoslovni muzej, spomenik Marije Terezije, parlament, Mestna hiša, borza itd., smo si ogledali iz avtobusa. Od spomenika Marije Terezije smo se sprehodili mimo Hofburga, cesarske grobnice do cerkve sv. Štefana. Naslednji dan, 9. junija, smo si ogledali cesarski dvor Schönbrunn (slika 6), hišo zakoncev

Slika 1•Predsednik DGIT NM Jože Preskar je pozdravil udeležence.

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

GRADBENI VESTNIK

Jože Preskar•DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO V LETU 2018

DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO V LETU 2018

29

Na Otočcu smo 13. aprila organizirali in izvajali seminar z aktualno vsebino GRADITEV PO NOVI ZAKONODAJI, kjer so bili predstavljeni trije novi zakoni (sliki 1 in 2). Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) je predstavila mag. Jelka Hudoklin, Gradbeni zakon (GZ) je predstavil Jože Preskar, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) pa je predstavila mag. Sabina Jereb. Po končani predstavitvi so predavatelji odgovarjali na številna vprašanja udeležencev. V Novem mestu poteka zelo zahtevna prenova glavnega trga, kar sta nam predstavila dr. Tomaž Slak z vidika načrtovalcev in investitorja, Danilo Malnar pa tehnološki del izvedbe z vidika izvajalcev.

Scheu, ki je eno izmed del arhitekta Adolfa Loosa, vilo Langer, ki je Plečnikovo prvo samostojno delo po odhodu iz Wagnerjevega ateljeja, ter Plečnikovo cerkev sv. Duha. Seveda smo si spotoma ogledali tudi, kako Avstrijci opravljajo vzdrževalna dela zahtevnih objektov v središču Dunaja. Doma smo spremljali rekonstrukcijo in dozidavo velodroma v Češči vasi pri Novem mestu. Gradbišče smo si ogledali dvakrat. Prvič, 17. maja, v fazi gradnje nosilne konstrukcije za streho. Projekt sta nam predstavila predstavnika investitorja MO Novo mesto Franci Starbek in Pavle Jenič, tehnologijo gradnje pa predstavnik izvajalca Malkom, d. o. o., Novo mesto, Jernej Stepan (slika 7). Drugič, 23. avgusta, smo si ogledali potek namestitve dvojne napihljive strešne membrane (slika 8). Naslednji dan je bil velodrom pokrit. Čudovit jesenski dan in Bela krajina sta v četrtek popoldan, 25. oktobra 2018, družila 36 članic in članov DGIT NM. Ekskurzijo je pomagal organizirati naš član Željko Pupić. Ogledali smo si nekaj pomembnejših objektov, ki so bili pred kratim prenovljeni. Najprej grad Vinica (slika 9), nato Mestno muzejsko zbirko Črnomelj, cerkev sv. Duha, prenovo ulice Mirana Jarca, pastoralni center, mozaik v cerkvi sv. Petra in prenovo glasbene šole v Črnomlju. Zaključili smo s predstavitvijo in degustacijo v pivovarni Vizir na Lokvici. V Kulturnem centru Janeza Trdine Novo mesto smo se 7. novembra udeležili razstave in predstavitve projektov MOSTOVI POVEZUJEJO,

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Gradbeni vestnik • letnik 67 • november 2018

246

Eva Okorn•POROČILO S SKUPŠČINE ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS)

GRADBENI VESTNIK

september 2013

GRADBENI VESTNIK

POROČILO S SKUPŠČINE ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS)

junij 2017

Danilo Malnar•DGIT NOVO MESTO V LETU 2012/13 Jože Preskar•AKTIVNOSTI NAS POVEZUJEJO IN KREPIJO

svetimo samo stanju pregrad Klivnik in Mola. V letu tako, da bralca namerno zavede, kot da gre za VIRI 2012 je bil namreč v okviru RR-projekta VODPREG vrednost obstoječih pregrad. To pa je daleč od Brilly, M., Kryžanowski, A., Pripombe na prispevka opravljen pregled vseh vodnih pregrad v Sloveniji, resnice. prof. Rismala Ekološko sprejemljivi najmanjši premed njimi tudi omenjeni pregradi. Obe pregradi Pamfleti prof. Rismala in mnenje »neodvisnih toki, GV, marec 2009, in Rešitev preskrbe z vodo se uvrščata v zgornjo polovico pregrad srednjega tujih strokovnjakov« služijo za izgovor vsem minObale in zalednega Krasa z akumulacijo Mole in do velikega tveganja. Kondicijsko stanje pregrad istrom po vrsti, gospodu Podobniku, ki je projekt Klivnika so potrdili mednarodni izvedenci, GV, maj deloma omogoča obratovanje za namene, za zamrznil, in gospodoma Erjavcu in Žarniću, ki 2009, Gradbeni vestnik, oktober 2009. katere sta bili izgrajeni, tj. uravnavanje vodnega nista imela ne moči ne volje, da bi projekt znova Remmler, F., Skark, C., Syhre, C., Grischek, T., režima in varstvo pred poplavami. V kolikor pa bi oživila; ne nazadnje tudi lokalnim skupnostim Review of the project: Water supply for Istria and se akumulaciji namenilo tudi za potrebe oskrbe s na Obali, ki so pri celotnem dogajanju ostale Coastal Region, Dresden, 2007. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH TEHNIKOV pitno vodo, bi bila nujno potrebna rekonstrukcija tiho.INŽENIRJEV Projekt se bo IN »premaknil«, ko SLOVENIJE bodo med INRismal, M., Še en prikaz projektov s starimi napaPoštnina plačana pošti 1102 Ljubljana MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE pregrad, za kar je bila podana ocena stroškov turistično sezono hotelom vodo dovažale ciskami, Gradbeni vestnik,pri september 2013. okoli 28 milijonov evrov. Šele s temi ukrepi bi akuterne, gosti pa bodo v sobe vsak dan dobili nove Žigon, I., Hočevar, Z., Ugotovitve in pripombe h mulaciji lahko deloma izkoriščali tudi za oskrbo plastenke z vodo. Žal pa takrat verjetno sredstev gradivu Ocena projekta Oskrba Istre in obalne s pitno vodo. Ker ta nujno potrebni vložek podre iz kohezijskega sklada ne bo na razpolago in regije s pitno vodo, Rižanski vodovod, 2007. finančno konstrukcijo variante prof. Rismala, ga bomo morali stroške v celoti plačati iz lastnega prof. Rismal bodisi zanika bodisi z njim manipulira proračunskega denarja. prof. dr. Mitja Brilly, univ. dipl. inž. grad.

DGIT NOVO MESTO V LETU 2012/13 V okviru načrtovanih dejavnosti DGIT Novo mesto smo v letu 2012 pripravili in izpeljali vse načrtovane aktivnosti. V juniju smo organizirali strokovno ekskurzijo v Velenje in Šoštanj, kjer smo se seznanili s tehnologijo dela v rudniku Velenje, učinki rudnika na razvoj Velenja in okolice, ogledali termoelektrarno Šoštanj, se seznanili z razlogi za izgradnjo bloka TEŠ 6 in tehnologijo gradnje TEŠ 6. Po ogledu je bila redna letna skupščina, na kateri smo izvolili novo vodstvo društva. Dosedanji predsednik društva Slavko Mesojedec, inž. grad., je predal krmilo novemu predsedniku, g. Jožetu Preskarju, univ. dipl. inž. grad. Oktobra smo organizirali ogled gradbišča nakupovalnega središča Mercator Novo mesto. Predstavniki podjetja CGP, d. d., so predstavili rekonstrukcijo Ljubljanske ulice s priključki do NS Mercator in omogočili ogled gradbišča NS Mercator. Pripravili smo gradivo in pridobili izvajalca za spletno stran DGIT NM, ki je bila nameščena decembra 2012. Spletna stran društva je dostopna na naslovu http://dgitnm.si/. Omogoča boljši in hitrejši pretok informacij o delovanju društva in o novostih v gradbeništvu. Letos marca smo organizirali strokovni posvet na Otočcu z naslovom Energetsko varčna gradnja in prenova objektov. Posveta se je udeležilo okoli 80 udeležencev. Pozdravni govor posveta je začel župan MO Novo mesto, g. Alojzij Muhič. Predstavnik podjetja Fragmat, dr. Roman Kunič, univ. dipl. inž. grad., je predstavil novosti s področja varčevanja z energijo: Ogljični odtis in ekonomične debeline toplotnoizolacijskih materialov. Dušan Jukić, univ. dipl. inž. grad., je predstavil praktični primer: Energetska obnova obstoječih zgradb – primer dobre prakse ener-

214

getske obnove stanovanjskih blokov v Novem mestu. Andro Goblon, univ. dipl. inž. grad., je predstavil zelo široko temo z naslovom Skoraj ničenergijske stavbe. Milan Finec, inž. grad., je predstavil standardizirane popise del z naslovom Suhomontažna gradnja, pravila za obračun in normative 2013. Predavanja je sklenil mag. Miro Škufca, univ.dipl. inž., z naslovom Novosti na področju predpisov varnosti in zdravja pri delu: zagotavljanje varnega dela na višini s primeri iz prakse. Sledila je zanimiva razprava, ki smo jo sklenili ob slovesnem kosilu. Konec maja smo organizirali strokovno ekskurzijo v Ljubljano. V Hidroinštitutu so nam nazorno predstavili modele, s katerimi preverjajo vplive rek Save in Krke na okolje pred začetkom gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Seznanili smo se z obsežnim in tehnološko zanimivim gradbiščem Fakultete

za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za računalništvo in informatiko. Dan smo popestrili z ogledom razstave v Moderni galeriji v Ljubljani. Strokovno ekskurzijo smo zaključili z 62. redno skupščino v gostišču Livada. V bližnji prihodnosti načrtujemo nadaljnje strokovno izobraževanje in ekskurzije članov društva, sodelovanje s sorodnimi društvi, spremljali bomo aktualno problematiko pri gradnji na lokalni in državni ravni. Menim, da je bilo društvo v preteklem obdobju zelo aktivno. V imenu članov bi se zahvalil prejšnjemu vodstvu, ki je postavilo trdne temelje za nadaljnje uspešno delo novega vodstva. Hkrati vabimo vse zainteresirane strokovnjake s področja graditve objektov v jugovzhodni Sloveniji, da se pridružijo našemu društvu. Danilo Malnar, univ. dipl. inž. grad.

Člani Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo Mesto na ekskurziji v Ljubljani maja 2013

tematskem bloku. Konstrukcijo mostov tvorijo prostorska paličja, sestavljena iz krožnih cevi različnih premerov. Skupna količina jeklene konstrukcije in podkonstrukcije za fasado je 17.000 ton. Kvaliteta jekla je S345 in S235 po kitajski regulativi. Vsi objekti se gradijo v dveh fazah: faza EXPO, ki bo zgrajena do 10. junija 2017, in POST EXPO, ki se začne 9. septembra GLASILO ZVEZE GRADBENIH 2017. V fazi POST DRUŠTEV EXPO se bodo v objektih INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJEetažne GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE dogradile določene konstrukcije in s tem se bo povečala kvadratura uporabnih stalnih prostorov. Edvard Štok, univ. dipl. inž. grad.

198

Zbrani na skupščini ZDGITS so v diskusiji, ki je sledila, pozitivno ocenili aktivnosti zveze ter njeno delovanje v okviru ZORG pozdravili in podprli. Na skupščini sta bila sprejeta tudi program aktivnosti in finančni načrt za leto 2015. ZDGITS v letu 2015 načrtuje: – izdajo dvanajstih številk Gradbenega vestnika, – izvedbo dveh seminarjev za strokovne izpite za gradbeno stroko, – sodelovanje z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije pri izdajanju Gradbenega vestnika in izvedbi pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite, – aktivnosti v zvezi z oživitvijo ljubljanskega društva GIT ter pomoč pri delovanju in oživitvi sodelovanja med obstoječimi društvi, – sodelovanje s sorodnimi strokovnimi zvezami in društvi v okviru Slovenske inženirske zveze v skupnih pobudah in akcijah za promocijo vloge inženirstva v gospodarskem razvoju države ter vključevanje v procese pri urejanju razmer v gradbeništvu oziroma nadaljevanje akcij v okviru programa ZORG, – spremljanje javnih razpisov za NVO, – sodelovanje s Hrvaško zvezo gradbenih inženirjev (HSGI), – nadaljevanje sodelovanja in izmenjave revij z nekaterimi tujimi uredništvi (Društvo za ispitivanje i istraživanje materiala i konstrukcije Srbije, Sveučilište u Zagrebu – Građevinski fakultet). Ker je bila skupščina volilna, je razrešila stare in izvolila nove člane organov zveze. Novoizvoljeni člani organov so: Predsednik: doc. dr. Andrej Kryžanowski Podpredsednik: doc. dr. Janez Reflak Člani izvršnega odbora: Marija Rataj, izr. prof.dr. Jože Lopatič, Stane Breznik, Stipan Mudražija, dr. Meta Levstek, Saša Lipužič, Mladen Kutnjak, Jože Preskar, Boris Pečenko, Viktor Markelj, Slavko Mesojedec, Miro Vrbek. Člani nadzornega odbora: Bojan Čelofiga, Milena Kukovec Bajec, Igor

Gradbeni vestnik • letnik 64 • avgust 2015

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Slika 10• Gradnja tematskega paviljona.

AKTIVNOSTI NAS POVEZUJEJO IN KREPIJO

POROČILO S SKUPŠČINE ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS)•Eva Okorn

Gorjup, Marjeta Saje Lukšič, Roman Kramer. Člani častnega razsodišča: Stane Petrič, Jože Barič, Jurček Kristovič, dr. Drago Saje, Janja Divjak. V sklepnem delu je skupščina v znak zahvale za dolgoletno požrtvovalno in vestno društveno delo ter prispevke k razvoju društev podelila še priznanja z nazivom zaslužni član ZDGITS in častni član ZDGITS. Priznanja z nazivom zaslužni član ZDGITS so prejeli: Miro Benčina (DGIT Novo mesto), Stanislav Udovč (DGIT Novo mesto), Natalija Eršte (DGIT Novo mesto), Danilo Malnar (DGIT Novo mesto), Alojz Rovan (DGIT Celje) in Branko Skutnik (DGIT Celje), priznanje z nazivom častni član ZDGITS pa je prejel Jože Lukan (DGIT Novo mesto).

V društvu gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto, ki povezuje več kot 200 strokovnjakov s področja graditve na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, postopno, vztrajno in zanesljivo uresničujemo svoje poslanstvo. Z izmenjavo ter s širjenjem

izkušenj, dobrih praks in znanj, s širjenjem in utrjevanjem etičnih in moralnih načel v gradbeništvu se povezujemo in krepimo ugled gradbene stroke. Želimo torej prispevati svoj delež k večjemu zaupanju javnosti v gradbeno stroko ter k razvoju gradbeništva v Republiki Sloveniji in širše. Glavne aktivnosti usmerjamo v spremljanje dosežkov v gradbeništvu, na kadrovskem področju, pri razvoju tehnologije in organizacije gradnje ter na področju predpisov in standardov. Nekaj pomembnejših aktivnosti DGIT Novo mesto v letih 2016 in 2017 je opisanih v nadaljevanju. Marca 2016 smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Riko hiše Ribnica in Fibran Nord Sodražica, kjer so nam predstavili svoje proizvodne programe in dosežke. Na redni letni skupščini smo izvolili organe društva. Aprila 2016 smo si ogledali obrat Notol2 v Krki, d. d., Novo mesto. Maja 2016 smo imeli dvodnevno ekskurzijo v Avstriji, kjer smo se prvi dan seznanili s proizvodnjo gradbenih elementov v tovarni TIBA in Fruhwald, v kraju Kirchdorfer pri Lipnici (slika1). Ogledali smo si tudi znamenitosti Gradca.

158

sodeluje tudi pri organizaciji pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite. Po začrtanem planu sta bila izvedena tudi dva pripravljalna seminarja za strokovne izpite iz gradbene stroke, ki jima je prisostvovalo 126 udeležencev, kar je za 16,66 % več kot leto poprej. Za tekočo organizacijo, zagotavljanje ustreznega učnega gradiva in predavateljev je zaslužen podpredsednik ZDGITS doc. dr. Janez Reflak, ki že dolga leta bdi nad pripravo in izvajanjem seminarjev. V duhu svojega poslanstva je zveza v preteklem letu pričela aktivnejše vključevanje v procese urejanja razmer v gradbeništvu. Tako je bila ena izmed pobudnic formiranja Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG), v katerem je svoje moči združilo več predstavnic stroke, (med drugim SIZ, IZS, ZDGITS, UL FGG, UM FG, ZAG, ZAPS, GZS - ZGIGM, OZS, ZZGS), ki so se prvič povezale in skupno nastopile z namenom opozoriti politične stranke in vlado na nujnost sprememb. Svojo odločnost so na ustanovnem zboru, ki je bil 3. julija 2014 na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, potrdile tudi s podpisom memoranduma. V nadaljevanju akcije je ZORG 30. oktobra 2014 v Državnem svetu RS organiziral posvet na temo revitalizacije in razvoja slovenskega gradbeništva, 23. decembra 2014 pa je na tiskovni konferenci v IZS predstavil tudi predlog programa dela (za katerega izdelavo se je zavezal ob podpisu memoranduma), v katerem je poleg svojih pričakovanj oziroma zahtev do države predstavil tudi ustrezne ukrepe, pri njihovi realizaciji pa je pripravljen aktivno sodelovati. Program je bil naslovljen na predsednika vlade RS, g. dr. Mira Cerarja, hkrati s pozivom, naj vlada ZORG prizna in zagotovi medsebojni stalni dialog in sodelovanje. Marca letos so se predstavniki odbora ZORG sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo (MZI) in ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT) ter jim predstavili operativni načrt za leto 2015. V načrtu so poleg aktivnosti, ki jih bo izpeljal ZORG, zapisane tudi tiste, ki bi jih morali izvesti državni organi – ena izmed prioritetnih zahtev ZORG je ustanovitev direktorata za gradbeništvo v MGRT. Dane pobude in zahteve za odgovor in oprijemljiva dejanja od vladnih institucij še čakajo.

4. junija 2015 je bila redna letna skupščina Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), ki so ji prisostvovali predstavniki in pooblaščenci regionalnih in specializiranih društev GIT, nekateri vabljeni funkcionarji zveze in častni gostje. Zbrane je najprej pozdravil predsednik ZDGITS doc. dr. Andrej Kryžanowski in se v uvodnem nagovoru spomnil dveh pomembnih, v letu 2014 preminulih članov zveze, g. Boruta Gostiča, dolgoletnega predsednika Nadzornega odbora ZDGITS, in prof. dr. Borisa Kompareta, člana Izvršnega odbora ZDGITS ter predsednika Slovenskega društva za zaščito voda. Prisotni so se jima v znamenju spoštovanja in spomina poklonili z minuto molka. V nadaljevanju je skupščina pregledala in ocenila delo ZDGITS v preteklem letu ter sprejela in potrdila bilanco z izkazom poslovnega izida za leto 2014. Zveza je v večjem delu izpolnila načrtovani program aktivnosti. Obe osnovni dejavnosti, izdajanje strokovno-znanstvene publikacije Gradbeni vestnik in organizacija pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite iz gradbene stroke, sta bili uspešno izpeljani. Za vsebine Gradbenega vestnika je skrbel dolgoletni glavni in odgovorni urednik revije prof. dr. Janez Duhovnik. Revija je izhajala v skladu z letnim načrtom, izdanih je bilo 12 številk na skupaj 300 straneh, s povprečno mesečno naklado 3558 izvodov. Objavljenih je bilo 18 člankov s pretežno znanstveno vsebino in 9 člankov s pretežno strokovno vsebino, vsi članki so bili recenzirani. Poleg strokovnih in znanstvenih vsebin je bilo v reviji najti tudi redni rubriki Novi diplomanti in Koledar strokovnih prireditev, objavljenih je bilo nekaj društvenih novic in obvestil, prispevkov Matične sekcije gradbenih inženirjev pri IZS in nekrologov. Za sodelovanje, pomoč in finančno podporo pri izdajanju revije so se zbrani zahvalili dolgoletnim partnerjem zveze: Javni agenciji Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, Zavodu za gradbeništvo Slovenije, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru in še posebno Matični sekciji gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), s katero zveza

Slika 1• Ogled tovarne TIBA in Kirchdorfer

Eva Okorn, poslovna sekretarka ZDGITS

Dobitniki priznanj (od leve proti desni) Danilo Malnar, Stanislav Udovč, Miro Benčina, Jože Lukan, Natalija Eršte, skupaj s predsednikom ZDGITS doc. dr. Andrejem Kryžanowskim, poslovno sekretarko ZDGITS Evo Okorn in Stanetom Petričem, članom DGIT Celje.

Slika 2• Ogled obratov v TC Gussing.

Gradbeni vestnik • letnik 66 • junij 2017

Gradbeni vestnik • letnik 62 • september 2013

GRADBENI VESTNIK

SEMINAR IN REDNA LETNA SKUPŠČINA DGIT NOVO MESTO Seminar o graditvi smo pod pokroviteljstvom župana MO Novo mesto mag. Gregorja Macedonija 29. marca izvedli v hotelu Šport

usklajen projekt z manj presenečenji v času gradnje in pozneje pri upravljanju nepremičnin vse do njenega rušenja in recikliranja še

Slika 1•Župan MO Novo mesto mag. Gregor Macedoni je pozdravil udeležence.

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Jože Preskar•SEMINAR IN REDNA LETNA SKUPŠČINA DGIT NOVO MESTO

SEMINAR IN REDNA LETNA SKUPŠČINA DGIT NOVO MESTO•Jože Preskar

junij 2019

Otočec. Po končanem seminarju je zasedala redna letna skupščina društva. Seminarja se je udeležilo 120 udeležencev, skupščine pa 92 članic in članov. Povprečna ocena opravljene ankete je, da so bili udeleženci zelo zadovoljni. Vsebine seminarja so povezane predvsem z graditvijo, kar je razumeti, da se dotikajo aktivnosti, kot so umeščanje, projektiranje, dovoljevanje, izvajanje, nadzor, vzdrževanje in v končni fazi tudi odstranitve objektov. Predstavljene so bile zanimive teme. Predstavnica DARS-a Alenka Muhič, univ. dipl. inž. grad., je predstavila projekt tretje razvojne osi na območju Dolenjske in Bele krajine. Kar precej časa smo namenili BIM-tehnologiji. Kratica BIM (Building Information Modelling) izvira iz angleščine, kar v slovenščini pomeni informacijsko modeliranje graditve. BIM je evolucijski korak v načrtovanju, ki ga je omogočil razvoj informacijske tehnologije. BIM-model zajema celotni življenjski krog objekta, saj vsebuje mnogo informacij, koristnih v vseh fazah projektiranja, kar omogoča bolj Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

uporabnih materialov. BIM je torej organiziran proces pridobivanja, obdelovanja in upravljanja podatkov ter informacij skozi življenjski cikel objekta. Z uporabo BIM-tehnologij in pristopov lahko gradbeni sektor izboljša svojo učinkovitost, zmogljivost in prispeva k trajnostnemu razvoju, ob tem pa zmanjša stroške in škodljive vplive na okolje. O BIM-tehnologiji smo poslušali tri referate. Matjaž Šajn, univ. dipl. inž. grad., in Uroš Žagar, univ. dipl. inž. grad., iz CGS Labs, d. o. o., sta predstavila uporabo BIM-tehnologij na področju prometne in komunalne infrastrukture. Nejc Pirc, univ. dipl. inž. grad. (Bexel Consulting, d. o. o.), je predstavil integrirani pristop vodenja gradbenih projektov v 3D/4D/5D/6D BIM-okolju. Toni Klemenčič, mag. inž. grad., Rok Pirc, dipl. inž. grad., in Danilo Malnar, univ. dipl. inž. grad., iz CGP, d. d., Novo mesto so predstavili, kako z BIM-tehnologijo in izpolnjevanjem zahtev za pridobitev LEED-certifikata poteka spremljava gradnje logističnega centra Lidl v Arji vasi. Simona Slapnik Pavlič, mag. ekon. in posl. Ved, iz Upravne enote Novo mesto je predstavila, kako v praksi poteka dovoljeva-

Gradbeni vestnik • letnik 64 • avgust 2015

Slika 3•Skupinska fotografija udeležencev.

nje gradnje (gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje ...) po novem Gradbenem zakonu. Generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije mag. Barbara Škraba Flis, univ. dipl. inž. grad., je predstavila pomembne novosti ZAID, ki veljajo za pooblaščene in nadzorne inženirje, vodje del, projektante, nadzornike in izvajalce. Dr. Andrej Anžlin, univ. dipl. inž. grad. (ZAG), nam je predstavil permanentno spremljanje stanja viadukta Ravbarkomanda. Projektant Marjan Zupanc, univ. dipl. inž. arh., in predstavnik MO Novo mesto Pavle Jenič, univ. dipl. inž. grad., sta predstavila projekt

Slika 2•Udeleženci seminarja v konferenčni dvorani.

152

Gradbeni vestnik • letnik 68 • junij 2019

151

199

Gradbeni vestnik • letnik 68 • junij 2019

Olimpijski vadbeni center (velodrom) v Češči vasi. Na redni letni skupščini društva smo sprejeli poročilo o opravljenem delu v preteklem letu in načrt za leto 2019. Sprejeli smo tudi nekaj dopolnitev statuta in ga v skladu z Zakonom o društvih preimenovali v Temeljni akt, skupščino pa v zbor članov. Poleg izvedenega seminarja o graditvi letos načrtujemo še najmanj tri strokovne ekskurzije, med drugim tudi ogled gradnje mostu Pelješac, ki ga je projektiral g. Marjan Pipenbaher. Sodelovali bomo z ZDGITS, drugimi društvi in institucijami. Intenzivno potekajo priprave

na praznovanje 70. obletnice DGIT NM, ki bo organizirano prihodnje leto. Načrt dela uresničujemo ob podpori ZDGITS, Mestne občine Novo mesto ter drugih sponzorjev in donatorjev, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Aktivnosti in podpornike redno objavljamo na spletni strani društva: http:// dgitnm.si/.

Jože Preskar, univ. dipl. inž. grad. predsednik DGIT NM


30

O DRUŠTVU

ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI NAŠIH ČLANOV SO OBJAVLJENI V NASLEDNJIH ŠTEVILKAH:

GRADBENI VESTNIK

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

GRADBENI VESTNIK

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

GRADBENI VESTNIK

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

GRADBENI VESTNIK

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

GRADBENI VESTNIK

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

GRADBENI VESTNIK

GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

oktober 2012

HRIBAR, Dejan, TUŠAR, Marjan. Vpliv deleža bitumna v sestavi bitumenskega betona na rezultate preskusov pri nizkih temperaturah = Influence of bitumen content in the asphalt concrete mixtures on the results of tests at low temperatures. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. [Tiskana izd.]. okt. 2012, letn. 61, str. 241-246, ilustr. ISSN 0017-2774. [COBISS.SI-ID 518969369]

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

januar 2014

JUKIĆ, Miha, BRANK, Boštjan. Postopek za porušno analizo ravninskih armiranobetonskih nosilcev in okvirjev = A procedure for failure analysis of planar reinforced concrete beams and frames. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. [Tiskana izd.]. jan. 2014, letn. 63, str. 13-22, ilustr. ISSN 0017-2774. [COBISS.SI-ID 6476385]

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

maj 2014

COTIČ, Patricia, MURN, Primož, KOLARIČ, Dejan, JAGLIČIĆ, Zvonko, BOSILJKOV, Vlatko. Uporaba pulzne termografije za neporušne preiskave v gradbeništvu = Application of pulsed thermography in non-destructive testing in civil engineering. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. [Tiskana izd.]. maj 2014, letn. 63, str. 119-129, ilustr. ISSN 0017-2774. [COBISS.SI-ID 6476385]

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

avgust 2015

STRUNA, Ervin, MALNAR, Danilo. Gradnja sovprežne konstrukcije nadvoza nad železniško progo = Construction of steel-concrete composite overpass deck over railway. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. [Tiskana izd.]. avg. 2015, letn. 64, str. 182188, ilustr. ISSN 0017-2774. [COBISS.SI-ID 17043033]

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

december 2016

KRAMAR, Miha, GAMS, Matija, ANŽLIN, Andrej, DOLŠEK, Matjaž. Ciklični preizkusi armiranobetonskih stebrov = Cyclic tests of reinforced concrete columns. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ISSN 0017-2774. [Tiskana izd.], dec. 2016, letn. 65, str. 277-285, ilustr. [COBISS.SI-ID 7886177]

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

december 2019

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

ŽNIDARIČ, Aleš, KRESLIN, Maja, KALIN, Jan, ANŽLIN, Andrej. Uporaba sistemov za tehtanje vozil med vožnjo za določitev realne konstrukcijske varnosti mostov. Gradbeni vestnik : glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ISSN 0017-2774. [Tiskana izd.], dec. 2019, letn. 68, str. 291-298, ilustr. [COBISS.SI-ID 2512999]


O DRUŠTVU

31

Organi društva

Seje Izvršnega odbora v skladu s Temeljnim aktom društva sklicuje predsednik. Na seje so vedno vabljeni tudi člani Nadzornega odbora, Častnega razsodišča in poverjeniki, ki lahko neposredno sodelujejo v razpravi in pri oblikovanju predlogov sklepov. O sklepih odločajo člani IO. Nadzorni odbor vsako leto pregleda poslovanje in o tem poroča zboru članov. Skupščina DGIT je za obdobje 2016–2020 izvolila naslednje organe društva: predsednik: Jože Preskar, podpredsednik: Dušan Jukić, tajnica: Metka Somrak, blagajničarka: Mateja Sušnik, ki so po temeljnem aktu tudi člani Izvršnega odbora. Člani Izvršnega odbora: Jože Preskar, Dušan Jukić, Metka Somrak, Mateja Sušnik, Natalija Eršte, Slavko Mesojedec, Danilo Malnar, Matic Ožbolt, Peter Vrlinič, Stane Udovč, Gorazd Tomljanovič, Marjan Bradica, Rudi Mraz, dr. Andrej Anžlin, Damjana Gruden Nadzorni odbor sestavljajo: Marjeta Saje, predsednica Jože Barič, član Slobodan Novaković, član Terezija Vidrih, nadomestna članica Člani Častnega razsodišča: Jože Lukan, predsednik Milan Zorko, član Feliks Strmole, član Poverjeniki društva na območju upravnih enot (UE) so: UE Brežice: Rok Kržan UE Krško: Ivan Avguštin, Tanja Kodrič UE Trebnje: Vladimir Žabkar


32

O DRUŠTVU

Seznam strokovnih posvetov in izobraževanj DGIT po letu 1996 Št.

Leto (obdobje)

Tema

Vsebina

Opombe (kraj)

1.

1998

predstavitev Zakona o graditvi objektov (ZGO)

pogovor z avtorjem ZGO Dušanom Blaganjetom

Novo mesto

2.

2000

problematika poteka avtoceste v območju Novega mesta s priključki

javno omizje

MO Novo mesto

3.

2001

strokovni posvet »Strehe in podstrešja«

urbanizem, urejanje podstrešij, akustika, svetloba, zračenje, klima, montažna gradnja, kritine

Šmarješke Toplice

4.

2001

strokovni posvet »Požar in zvok«

požar in zvok v sodobni suhomontažni gradnji

Šmarješke Toplice

5.

2001

prostorski načrt kompleksa Češča vas v Novem mestu

predstavitev avtorjev prostorskega načrtovanja

MO Novo mesto

6.

2002

prostorski plan občine Novo mesto urbanistično načrtovanje

predstavitev avtorja prof. Marjana Mušiča

KC Janeza Trdine Novo mesto

7.

2008

8.

2008

9.

2009

predstavitev zazidalnih načrtov v predstavitev izdelovalca: Savaprojekt Občina Krško občini Krško d. d. Otočec izobraževalni dan DGIT zakon o gradbenih proizvodih, lastnosti in prednosti opečnega zidnega sistema, industrijski tlaki Otočec izobraževalni dan DGIT kakovostni gradbeni proizvodi kot elementi zanesljivosti objektov, pojem in pravna narava gradbene pogodbe, toplotna in zvočna izolacija glede na nove predpise

Izobraževalni dan, Otočec 2019


O DRUŠTVU

Opombe (kraj)

Št.

Leto (obdobje)

Tema

Vsebina

10.

2010

izobraževalni dan DGIT

11.

2011

izobraževalni dan DGIT

12.

2013

izobraževalni dan DGIT

13.

2015

izobraževalni dan DGIT

14.

2017

izobraževalni dan DGIT

15.

2017

zahteve predpisov za proizvode, ki se vgrajujejo v objekte

16.

2018

izobraževalni dan DGIT

17.

2019

izobraževalni dan DGIT

Otočec občinski prostorski načrt MO Novo mesto, študije in izkazi požarne varnosti v stavbah, inšpekcijski nadzor požarne varnosti med gradnjo objekta Otočec direktiva o energetski učinkovitosti stavb, novi toplotnoizolacijski materiali, sončna energija kot priložnost, dvojna ali trojna zasteklitev? energetsko varčna gradnja in prenova Otočec objektov Otočec nekatere novosti pri graditvi objektov, izsuševanje gradbenih objektov, hidroizolacija podzemnih delov objekta, gradbeni projekti z vidika projektnega menedžmenta Otočec zapore na cestah (po novih predpisih), energetska prenova stavb v Sloveniji, zavarovanje v gradbeništvu, Sava z verigo HE predavanje Janeza Dulca: predstavi- ŠC Novo mesto tev predpisov in razprava graditev po novi zakonodaji, novosti Otočec gradbenega zakona, novosti zakona o urejanju prostora, novosti zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, prenova Glavnega trga v Novem mestu 3. razvojna os na območju Dolenjske Otočec in Bele krajine, uporaba BIM-a, gradnja logističnega centra v Arji vasi, pomembne novosti po novi gradbeni zakonodaji, olimpijski vadbeni center v Češči vasi

Izobraževalni dan, Otočec 2018

33


O DRUŠTVU 34 2017: Ogled »Plečnikove Prage«


O DRUÅ TVU

35


36

O DRUŠTVU

Seznam ekskurzij in strokovnih ogledov 1949–2019 Št.

Leto

Kraj ekskurzije

Vsebina

1.

1949–1958

Celje

ogled gradbišč Ingrad Celje

2.

ni podatka

Krško

ogled I. faze gradnje tovarne Celuloza Videm – Krško

3.

ni podatka

Lisca

izlet članov

4.

1958

hitra cesta Ljubljana–Zagreb ogled gradbišča (Cesta bratstva in enotnosti)

5.

ni podatka

avtocesta Vrhnika–Postojna

ogled gradbišča viadukta Verd

6.

ni podatka

Poreč (Hrvaška)

gradnja hotelskega kompleksa v Poreču

7.

ni podatka

Krk (Hrvaška)

gradnja hotelov Haludovo

8.

ni podatka

hidrocentrala Džerdap, Novi Beograd (Srbija)

ogled gradbišča ogled stanovanjske gradnje

9.

ni podatka

Zakopane (Poljska)

ogled gradbišča hotela Zakopane

10.

ni podatka

Češka

obisk v podjetju »Pozemni stavbi«

11.

1965

Ljubljana

ogled gradbišča športne dvorane Tivoli

12.

1966

hitra cesta Gorenjske

ogled viaduktov Lešnica, Peračica in gradnje predora

13.

1968

Šibenik (Hrvaška)

ogled gradbišča hotela Solaris

14.

1977

Terme Čatež

ogled gradbišča hotela in bazena

15.

1978

Nuklearna elektrarna Krško

ogled gradbišča NE Krško

16.

1979

Split (Hrvaška)

ogled gradbišč objektov za mediteranske igre

17.

1980

Črnomelj

ogled rudnika Kanižarica

18.

1980

Krško

ogled proizvodnje montažnih AB konstrukcij v Togrelu in IGM Sava

19.

1980

Avstrija

ogled gradnje avtoceste Gmünd

20.

1980

Metlika

ogled gradbišča tovarne Beti

21.

1981

Učka, Opatija (Hrvaška)

ogled gradnje predora pod Učko in hotelov v Opatiji

22.

1981

Cres, Lošinj (Hrvaška)

ogled hotelov Sunčana uvala in avtokampa v Miholašćici

23.

1981

Zagreb (Hrvaška)

ogled gradnje obvoznice

24.

1982

Nova Gorica

ogled gradbišča HE Solkan, proizvodnje v cementarni Anhovo

25.

1983

Sarajevo (BiH)

ogled gradbišč objektov za zimske olimpijske igre 1984

26.

1983

Trdinov vrh

ogled gradnje televizijskega stolpa


O DRUŠTVU

37

Št.

Leto

Kraj ekskurzije

Vsebina

27.

1983

Novo mesto

ogled tovarne Novoterm

28.

1984

Maribor

ogled športne dvorane Stavbar in HE Dravske elektrarne s predavanjem

29.

1985

Poreč (Hrvaška)

ogled gradnje hotelov Plava laguna

30.

1986

Subotica (Srbija), Szeged (Madžarska)

srečanje z DGIT Vojvodina: ogled gradnje silosov, Palić jezera, ogled mesta Szeged na Madžarskem

31.

1987

Zagreb

ogled gradnje športnih objektov univerzijade, džamije, stanovanjske gradnje

32.

1987

Jesenice

ogled gradnje predora Karavanke

33.

1988

Šaleška dolina

Ogled gradbišča HE Vrhovo in tovarne Vegrad

34.

1989

München (Nemčija)

obisk sejma Bauma

35.

1989

Reka, Opatija (Hrvaška)

ogled gradbišča Jugolinije, mostu na Krk in gradbišča dimnika pri Plominu

36.

1990

Dolenjska, Primorska

ogled gradnje avtoceste Malence–Šmarje Sap, razcepa Razdrto, avtoceste Koper–Ankaran

37.

1991

Kostanjevica

ogled Kostanjeviške jame

38.

1991

Štajerska

ogled zdravilišča Terme Zreče in Športnega centra Rogla

39.

1992

München (Nemčija)

obisk sejma Bauma in gradbišča letališča

40.

1992

Primorska

ogled Tehničnega muzeja Bistra in gradbišča Luka Koper

41.

1992

Maribor

ogled vodooskrbe mesta, Lenta in gradbišča SNG Maribor

42.

1993

Primorska

ogled tovarne v Anhovem, vinske kleti Dobrovo in samostana Kostanjevica

43.

1993

Krakow (Poljska)

ogled gradbišča Piast in muzeja rudnika soli

44.

1994

Primorska

ogled gradnje avtoceste Razdrto– Čebulovica, ogled galerije Lojzeta Spacala v Štanjelu

45.

1995

Prekmurje

ogled Nafte Lendava in mlina na Muri – Veržej

46.

1996

Novo mesto

ogled gradbišča velodroma in rekonstrukcije Kandijskega mostu

47.

1997

Primorska

ogled rižanskega vodovoda, gradbišča športne dvorane Bonifika v Kopru ter marine v Izoli

48.

1997

Vrhovo – Posavje

ogled HE Vrhovo in hidrotehnične ureditve reke Sopote s pritoki

49.

1997

Ljubljana

ogled gradnje predora in mostu čez reko Savo na obvoznici Ljubljana ter gradbišča avtoceste Arja vas–Vransko

50.

1998

Posočje

ogled muzeja Triglavski park in popotresne sanacije v Bovcu

51.

1999

Goriško

ogled tovarne armiranobetonskih konstrukcij Primorje, gradbišča HE Doblar, predora HE Plave, mostu v Solkanu

52.

1999

Novo mesto

ogled gradbišč garažne hiše Tuš in pokopališča v Srebrničah

53.

2001

Novo mesto

ogled gradbišča OŠ Drska in predstavitev zazidalnega načrta Podbreznik v Češči vasi

54.

2002

Avstrija

ogled tovarne DOKA (opažni sistemi) in gradbišč (predor in stanovanjska gradnja)

54.

2003

Primorska

ogled gradnje viadukta Črni Kal in obvoznice Koper–Bertoki


38

O DRUŠTVU

Št.

Leto

Kraj ekskurzije

Vsebina

55.

2006

Celje

ogled gradbišča HE Blanca in nogometnega stadiona v Celju

56.

2007

Zaprešić (Hrvaška)

ogled adaptacije in dogradnje dvorca Lužnica

57.

2008

Krško

predstavitev zazidalnih načrtov poslovnih con v Krškem, ogled letališča Cerklje, gradbišča mostu na obvoznici Krško in HE Blanca

58.

2009

Koper

ogled Luke Koper in gradbišča cestne obvoznice s pripravljalnimi deli za predor Markovec

59.

2009

Trebnje

ogled gradbišča dolenjske avtoceste mimo Trebnjega

60.

2010

Beograd (Srbija)

Ogled mostu čez reko Savo, cerkve sv. Save

61.

2012

Šoštanj

ogled TEŠ in TEŠ 6, muzeja premogovništva in Velenja

62.

2012

Novo mesto

ogled gradbišča Mercator centra v Bršljinu

63.

2013

Ljubljana

ogled gradbišč: FKKT, FRI, Cesta na Brdo

64.

2013

Bela krajina

ogled cestne obvoznice Črnomelj

65.

2013

Novo mesto

ogled obnovljenega toplovoda – Seidlova, centralne čistilne naprave

66.

2014

Štajerska

ogled gradbišča/objektov na progi Pragersko–Hodoš in mesta Ptuj

67.

2014

Otok Lošinj (Hrvaška)

ogled gradbišča Hotela Bellevue in bazenov Hotela Punta, ogled otoka Susak

2014: Ogled gradbišča/objektov na progi Pragersko- Hodoš in ogled mesta Ptuj

2014: Ogled gradbišča Hotela Bellevue in bazenov Hotela Punta, ogled otoka Susak


O DRUŠTVU

39

Št.

Leto

Kraj ekskurzije

Vsebina

68.

2015

Novo mesto

ogled gradbišča Urgentni center Novo mestu v sklopu SB Novo mesto

69.

2015

Brežice

ogled HE Brežice

70.

2015

Bosna

ogled gradbišč HE na reki Prači, ogled Jahorine in Sarajeva

2015: Ogled gradbišč HE na reki Prači, ogled Jahorine in Sarajeva

2015: Ogled HE Brežice

2015: Ogled gradbišča Urgentni center Novo mesto v sklopu SB Novo mesto


40

O DRUŠTVU

Št.

Leto

Kraj ekskurzije

Vsebina

71.

2016

Ljubljana

ogled gradbišča džamije in gradnje hotela Intercontinental

72.

2016

Brežice

ogled HE Brežice

73.

2016

Ribnica in Sodražica

ogled podjetja Riko Ribnica in proizvodnje Fibran Nord Sodražica

74.

2016

Novo mesto

ogled novozgrajenega objekta/obrata NOTOL II v tovarni zdravil Krka

75.

2016

Avstrija

obisk dveh proizvajalcev gradbenih elementov, in sicer TIBA in Frühwald, v Kirchdorfu pri Lipnici, ogled mesta Gradec ter tehnološkega parka v Güssingu

2016: Ogled podjetja Riko Ribnica in proizvodnje Fibran Nord Sodražica

2016: Ogled dveh proizvajalcev gradbenih elementov, in sicer TIBA in Fruhwald, v kraju Kirchdorf pri Lipnici, ogled mesta Gradec in tehnološkega parka v Gussingu

2016: Ogled spodnje Save z verigo HE

2016: Ogled gradnje džamije in gradnje hotela Intercontinental


O DRUŠTVU

41

Št.

Leto

Kraj ekskurzije

Vsebina

76.

2017

Posavje

ogled spodnje Save z verigo HE

77.

2017

Ljubljana

ogled stanovanjske soseske Brdo, Plečnikove hiše in mesta Ljubljana

78.

2017

Češka

ogled »Plečnikove Prage«

2017: Ogled soseske Brdo, Plečnikove hiše in mesta Ljubljana

2017: Ogled »Plečnikove Prage«


42

O DRUŠTVU

Št.

Leto

Kraj ekskurzije

Vsebina

79.

2018

Novo mesto

ogled gradbišča velodroma v Češči vasi

80.

2018

Bela krajina

ogled obnovljenega gradu v Vinici in prenove mestnega muzeja Črnomelj

81.

2018

Avstrija

ogled inštituta AIT in mesta Dunaj

2018: Ogled inštituta AIT in mesta Dunaj

2018: Ogled obnovljenega gradu na Vinici in prenove mestnega muzeja Črnomelj

2018: Ogled gradbišča velodroma v Češči vasi


O DRUŠTVU

Št.

Leto

Kraj ekskurzije

Vsebina

82.

2019

Arja vas

ogled gradbišča Logističnega centra Lidl in fontane piva v Žalcu

83.

2019

Trebnje

ogled proizvodnje podjetja Trimo in gradbišča podjetja REM

84.

2019

Hrvaška

ogled gradbišča širitve tunela Brajdica Rijeka in avtocestnega odseka Istrski ipsilon, ogled Istre (Rovinj, Pulj, Vodnjan, Draguć, Poreč idr.)

2019: Ogled gradbišča Logističnega centra Lidl in fontane piva v Žalcu

2019: Ogled gradbišča širitve tunela Brajdica Rijeka in avtocestnega odseka Ipsilon, ogled Istre (Rovinj, Pulj, Vodnjan, Draguć, Poreč...)

2019: Ogled proizvodnje podjetja Trimo in gradbišča REM

43


44

O DRUŠTVU

Temeljni akt društva

Na podlagi 4. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 64/11) in Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS št. 21/18) je zbor članov dne 29. 3. 2019 v Hotelu Šport Otočec sprejel

TEMELJNI AKT DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO

I. Splošne določbe 1. člen Ime društva je »Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto« (v nadaljnjem besedilu: »društvo«). Sedež društva je na Rozmanovi ulici 10, 8000 Novo mesto.

novinarje in druge osebe, ki kažejo tak interes, • preko drugih sredstev javnega obveščanja. • Za zagotovitev javnosti je odgovoren predsednik društva. Pisna obvestila izdaja izvršni odbor.

2. člen Društvo je prostovoljna neprofitna strokovna društvena organizacija, ki združuje strokovnjake s področja gradbeništva, združuje, vključuje in povezuje članstvo na strokovni in prostovoljni podlagi.

II. Namen, naloge in dejavnosti društva 8. člen Namen društva je združevati strokovnjake s področja gradbeništva in s tem prispevati k razvoju gradbeništva v Republiki Sloveniji s tem, da: • sodeluje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno, znanstveno, tehnično ali raziskovalno ukvarjajo z gradbeništvom, • si prizadeva za visoko raven društva, • si prizadeva in zavzema za spoštovanje etičnih in moralnih načel stroke pri delovanju društva, • seznanja člane društva in javnost o problemih in napredku gradbeništva, • spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov društva in se zavzema za štipendiranje in izmenjavo strokovnjakov doma in v tujini, • organizira predavanja, tečaje, posvetovanja, razprave, seminarje, strokovne ekskurzije in konference za svoje člane, • organizira javna predavanja s področja delovanja društva in tako spodbuja zanimanje javnosti za gradbeništvo, • pri svojem delu podpira inovacijsko dejavnost, • sodeluje z drugimi sorodnimi organizacijami, ki so tehnološko povezane z gradbeništvom, posebno z Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije /ZDGITS/, • sodeluje preko ZDGITS z mednarodnimi strokovnimi organizacijami.

3. člen Društvo deluje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. 4. člen Društvo je pravna oseba zasebnega prava. 5. člen Društvo ima svojo štampiljko pravokotne oblike dimenzije 6,0 cm x 1,5 cm z znakom it in napisom Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto ter 8000 Novo mesto, Rozmanova ul.10. 6. člen Društvo je kot član vključeno v Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani.Društvo se lahko včlani tudi v druge sorodne organizacije v Sloveniji. 7. člen Društvo o svojem delovanju obvešča širšo in ožjo javnost: s pisnimi obvestili in preko javnih občil, • zapisniki so dostopni in na vpogled vsem članom društva, • seje organov društva so javne in nanje lahko vabi


O DRUŠTVU

III. Članstvo 9. člen Član društva lahko postane vsak gradbeni inženir in tehnik ter inženirji in tehniki sorodnih strok, ki so s svojim delom neposredno povezani z gradbeništvom. • Članstvo v društvu je prostovoljno. • Član postane vsak, ki izpolni pristopno izjavo in jo poda izvršnemu odboru, s katero priznava temeljni akt društva in plačuje članarino. 10. člen Člani društva so redni, podporni in častni. • Redni član je vsaka fizična oseba, ki stalno prebiva na območju delovanja društva, ki izpolnjuje pogoje, navedene v 2. členu temeljnega akta in je podpisala pristopno izjavo o članstvu. • Podporni člani so fizične osebe, ki s svojimi sredstvi podpirajo delovanje društva. • Častni član lahko postane oseba /fizična/, ki ima posebne zasluge pri delu društva. O častnem članstvu sklepa izvršni odbor. • Pravico glasovati in biti voljen v organe društva imajo samo redni člani društva. 11. člen Pravice rednih članov so: • da volijo in so izvoljeni v organe društva, • biti obveščeni o dejavnosti društva in delu njegovih organov, • da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem, • sodelovanje v komisijah, odborih ali drugih organih pri reševanju gospodarskih, kadrovskih in drugih vprašanjih društva in zveze. 12. člen Dolžnosti rednih članov so: • da se ravnajo po temeljnem aktu in drugih aktih in sklepih organov društva, • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva, • da redno plačujejo določeno članarino, • da varujejo ugled društva. 13. člen Pravice in dolžnosti članov organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva ne prejemajo plačila. 14. člen Članstvo v društvu preneha: • s prostovoljnim izstopom, • s črtanjem, • z izključitvijo, • s smrtjo, • s prenehanjem delovanja društva. Član prostovoljno izstopi iz društva s pisno izjavo o izstopu, ki jo pošlje izvršnemu odboru društva. Člana, ki kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu, iz članstva črta izvršni odbor.

45

O izključitvi člana, ki krši dolžnosti iz 12. člena tega temeljnega akta ali je zavestno ravnal proti interesom društva, odloča častno razsodišče s sklepom, skladno z disciplinskim pravilnikom. 15. člen Društvo se prostovoljno vključuje v Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije /ZDGITS/. O vključitvi v ZDGITS sklene društvo z zvezo pisno pogodbo na osnovi sklepa najvišjega organa društva, podpiše pa jo pooblaščeni predstavnik društva. Najvišji organ društva lahko sklene tudi, da je društvo soustanovitelj in član tudi drugih organizacij ali zvez.

IV. Organi društva 16. člen Organi društva so: • zbor članov, • izvršni odbor, • predsednik in podpredsednik, • tajnik, • nadzorni odbor, • častno razsodišče. 17. člen Zbor članov Zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani, je najvišji organ društva. Lahko je reden ali izreden. Zbor članov se sestaja enkrat letno. Sklicuje ga izvršni odbor društva s sklepom, najmanj 15 dni pred sklicem. V sklepu o sklicu se določi datum, dnevni red in kraj sestanka zbora članov. Izredni Zbor članov se lahko skliče po potrebi na zahtevo izvršnega odbora ali na zahtevo 1/3 rednih članov, ki morajo v tem primeru predložiti dnevni red. Izredni Zbor članov se mora sklicati najkasneje 30 dni po sprejemu zahteve, sicer jo lahko skliče predlagatelj sam, kraj zbora članov pa določi izvršni odbor društva. 18. člen Zbor članov se mora objaviti najmanj 15 dni vnaprej z navedbo dnevnega reda v pisni obliki. Zbor članov lahko dnevni red spremeni ali dopolni. Zbor članov je sklepčen, če je na njej prisotnih več kot polovica vseh članov. Če ni prisotnih več kot polovica vseh članov, se pričetek odloži za 30 minut, nakar se izvede zbor članov, če je prisotnih najmanj 10 članov. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa člani na zboru članov odločijo o tajnem glasovanju. 19. člen Naloge zbora članov: • sklepa o dnevnem redu, • sprejema in spreminja sedež društva, temeljni akt in druge akte društva, • sprejema program dela društva, • sprejema finančni in zaključni račun, • voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, tajnika,člane izvršnega odbora, člane nadzornega odbora ter člane častnega razsodišča, za dobo 4 let,


46

O DRUŠTVU

• odloča o višini članarine, • rešuje na II. stopnji pritožbe zoper sklepe častnega razsodišča, • odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi društvi, • odloča o nakupu in prodaji nepremičnin, • sklepa o prenehanju delovanja društva. O delu zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overovatelja. 20. člen Izvršni odbor • Izvršni odbor je izvršni organ zbora članov, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema zboroma članov, po programih in sklepih sprejetih na zboru članov, • izvršni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov, • izvršni odbor šteje 9 – 15 članov in ga sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in 5 – 11 izvoljenih članov, • izvršni odbor se sestaja po potrebi, • mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta in se po potrebi lahko podaljša, • predsednik in podpredsednik društva sta po položaju tudi predsednik in podpredsednik izvršnega odbora. 21. člen Naloge izvršnega odbora so: • sklicuje zbor članov, • skrbi za uresničevanje sklepov zbora članov in programa dela društva ter upravlja s premoženjem društva, • pripravlja predloge aktov društva, • pripravi predlog finančnega načrta in zaključni račun, • skrbi za finančno-materialno stanje društva, • izvoli blagajnika društva, • ustanavlja in ukinja občasne komisije društva,– odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,- odloča o podelitvi priznanj pravnim (in fizičnim ) osebam, odloča o podelitvi zahval pravnim in fizičnim osebam, odloča o imenovanju častnega člana (fizična oseba-glej 10.člen), • pripravi predloge za imenovanje zaslužnih in častnih članov pri ZDGIT Slovenije , • uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno določi zbor članov, • sodeluje z organi in organizacijami, ki so navedeni v tem temeljnem aktu. 22. člen Izvršni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva. Seja izvršnega odbora se skliče tudi, če to zahteva 1/3 članov izvršnega odbora. Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot 1/2 članov. Sklepi so veljavni, če so sprejeti z večino glasov prisotnih članov.

23. člen Izvršni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisije določi izvršni odbor. Istočasno določi tudi rok izvršitve postavljenih nalog v posameznih komisijah. Člani komisije so le člani društva. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju v komisiji zunanje sodelavce, vendar le kot svetovalce. Za svoje delo so komisije odgovorne izvršnemu odboru. 24. člen Predsednik in podpredsednik • predsednik zastopa in predstavlja društvo pred organi in organizacijami v državi in tujini, • predsednik društva je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora, • predsednik društva je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta in programa dela, podpisuje akte, ki jih sprejemata zbor članov in izvršni odbor in vodi delo izvršnega odbora. • predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s temeljnim aktom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren zboru članov in izvršnemu odboru. • podpredsednik društva je hkrati tudi podpredsednik izvršnega odbora. Nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in opravlja dogovorjene naloge. Za svoje delo je odgovoren zboru članov in izvršnemu odboru. • Mandat predsednika in podpredsednika traja 4 leta in se po potrebi lahko podaljša. 25.člen Tajnik društva Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva. Tajnika izvoli zbor članov za dobo 4 let in je za svoje delo odgovoren zboru članov. 26.člen Blagajnik društva Blagajnik društvaskrbi za blagajniško poslovanje ter pobiranje članarine. Odgovarja za društveno blagajno ter poslovanje z žiro računom. Odgovoren je izvršnemu odboru. 27.člen Nadzorni odbor • Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, dva člana in en namestnik. Izvoli jih zbor članov za dobo 4 let. • Nadzorni odbor spremlja delo izvršnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. • Nadzorni odbor je sklepčen , če so na seji prisotni trije člani. Sklepi so veljavni , če so sprejeti z večino prisotnih članov. Nadzorni odbor o svojem delu in ugotovitvah enkrat letno poroča zboru članov.


O DRUŠTVU

• Člani nadzornega odbora lahko sodelujejo na sejah izvršnega odbora, dajejo lahko pojasnila in pripombe, nimajo pa pravice odločanja. • Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov. 28.člen Častno razsodišče Častno razsodišče šteje tri člane in tri namestnike. Izvoli jih zbor članov za dobo 4 let. Člani častnega razsodišča izvolijo predsednika izmed sebe. Častno razsodišče se sestaja po potrebi ali na pisno zahtevo članov ali organov društva. Odločitve častnega razsodišča se sprejemajo z večino glasov prisotnih članov(najmanj trije), o svojem delu pa poroča zboru članov enkrat letno. Častno razsodišče vodi postopek in izreka ukrepe. Po izvedenem postopku so izrečeni ukrepi lahko: opomin, javni opomin, izključitev. Zoper sklep ima prizadeti pravico pritožbe na 2. stopnjo, to je na zbor članov. 29.člen Kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče: • kršitve določb temeljnega akta društva, • nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu, • neizvrševanje sklepov organov društva, • dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

V. Finančno poslovanje in premoženje društva 30. člen Viri dohodkov društva so: članarina, darila, volila, prispevki sponzorjev, javna sredstva in drugi viri. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora uporabiti samo za izvajanje dejavnosti za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev društvenega premoženja med člane je nična. Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in letnim finančnim planom, sprejetima na zboru članov. 31.člen Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva. Finančno in materialno poslovanje mora biti vodeno v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja in v skladu z računovodskimi standardi za društva. To delo opravlja blagajnik. Društvo ima svoj transakcijski račun pri NLB Poslovalnica Seidlova Novo mesto. 32. člen Delo blagajnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. Za pomoč in pri urejanju finančno-materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava. Društvo vodi finančno in materialno poslovanje po načelu enostavnega knjigovodstva.

47

33. člen Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo, oziroma ustrezno listino. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le s sklepom izvršnega odbora. Nepremično premoženje se lahko kupi ali proda le s sklepom zbora članov.

VI. Prenehanje društva 34. člen Društvo lahko preneha z delovanjem: • po sklepu zbora članov, sprejeto z večino prisotnih članov, • po samem zakonu. V primeru prenehanja delovanja društva preide premoženje v last Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani ali na sorodno društvo, ustanovljeno na podlagi zakona. Pred prenosom premoženja morajo biti poravnane vse obveznosti, proračunska sredstva pa se vrnejo proračunu. O prenosu premoženja na drugega uporabnika sklepa zbor članov.

VII. Končne določbe 35. člen Ta akt začne veljati, ko ga sprejme zbor članov. Za razlago njegovih določil je pristojen zbor članov. 36. člen Z dnem, ko začne veljati ta temeljni akt, preneha veljati statut, ki je bil sprejet na skupščini DGIT Novo mesto dne 25. 05. 2009. 37. člen Temeljni akt je bil sprejet na zboru članov DGIT Novo mesto dne 29.03.2019.

Novo mesto, 29. 03. 2019

Jože Preskar predsednik


no od us le je ova je da m ljen Vo zna živ za oje m

Pot mladostnika v gradbeništvo

Kako sem postal gradbinec

Člane smo povprašali

Miro Benčina – pravi operativec

Sodelovanje z društvi v lokalnem okolju

A

Pionirjeva gradbena dejavnost v tujini od 1966 do 1996

Pr Sr eds e le dn tav vz sars je itev go ke gra jit el in dbe jsk ne eš , ol e

A

POGLAVJE

DRUŠTVO SMO LJUDJE 70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO


DRUŠTVO SMO LJUDJE

51

ČLANI SE PREDSTAVIJO:

Pot mladostnika v gradbeništvo JOŽE BARIČ

Družina je v času moje mladosti živela na Hrvaškem, v Karlovcu, z željo, da bi se vrnili v Slovenijo. Osemletko sem končal v Karlovcu, nato pa je sledila moja naključna pot v gradbeništvo. Življenjski pogoji v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja v tedanji Jugoslaviji so bili težki in starša sta želela, da izberem srednjo šolo, ki bi mi omogočila čim prejšnjo zaposlitev. V mestu je bilo Jože Barič poleg gimnazije na voljo še nekaj srednjih šol, ki pa me niso zanimale. V soseščini je živel fant iz premožnejše družine, ki je takrat zaključeval srednjo tehnično gradbeno šolo v Zagrebu. V naključnem pogovoru mi je opisal šolo in poklic gradbenega tehnika, kar me je pritegnilo. Starši nad mojo odločitvijo niso bili ravno navdušeni, saj je to pomenilo šolanje v drugem kraju in dodatno finančno obremenitev, vendar so mi kjub temu omogočili vpis na srednjo gradbeno šolo v Zagrebu. Po končani srednji šoli so se gospodarske razmere zelo poslabšale, tako da je bilo težko dobiti zaposlitev. Šolanje sem želel nadaljevati na fakulteti za gradbeništvo, kar sta starša težko sprejela, saj je dve leti mlajša sestra obiskovala še gimnazijo. Odšel sem študirat gradbeništvo v Ljubljano in dve leti za menoj še sestra ekonomijo. Gospodarske razmere so se postopno izboljševale, tako da sem dobil finančno ugodno štipendijo pri Metalni iz Maribora. To me je nekoliko oddaljilo od visokih gradenj in usmerilo na področje jeklenih konstrukcij.

Zaposlitev in vrnitev k visokim gradnjam Družini se je v času mojega študija uspelo preseliti v Slovenijo, po spletu okoliščin smo prišli v Novo mesto. Sosed Niko Jaklič, takrat zaposlen v komerciali SGP Pionir, me je vprašal, kje se nameravam zaposliti. Razložil sem mu štipendijsko pogodbeno zvezo z Metalno. Povedal mi je, da SGP Pionir potrebuje in išče gradbene inženirje ter da bo kadrovsko službo seznanil z mojim primerom. Čez nekaj dni sem že dobil vabilo na razgovor, kjer so mi takoj ponudili službo in ureditev odnosov z Metalno. Tako sem se zaposlil v SGP Pionir, se vrnil k visokim gradnjam in dokončno zaživel v Novem mestu.

Poklicna pot v SGP Pionir Svojo delovno pot sem pričel v oddelku za razvoj in pripravo dela v sklopu tehnične službe. Po naključju je bila moja prva naloga povezana s kovinskimi konstrukcijami, in sicer je bilo potrebno izdelati projekt kovinskega kalupa za enoramne armiranobetonske montažne stopnice za stanovanjsko gradnjo. Do odhoda na služenje vojaškega roka sem delal na področju montažne gradnje armiranobetonskih Togrel konstrukcij.


52

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Delo v gradbeni operativi Po vrnitvi iz vojske sem začel delati v gradbeni operativi. Sodeloval sem v posebni delovni enoti PDE Mali Lošinj za gradnjo hotelskega kompleksa »Sunčana uvala». To je bila moja največja operativna, strokovna izkušnja v gradbeništvu, ki mi je dala veliko znanja za nadaljnje delo. V zimskem času, od oktobra do junija, je bilo potrebno zgraditi dva hotela (Aurora in Vespera), plažni objekt (Veli žal), gospodarski objekt, vso zunanjo elektro, cestno in komunalno infrastrukturo, športne objekte (tenis igrišča, mini golf) ter urediti sprehajalne poti do in ob morju, vključno z obalo za kopalce. V fazi gradnje armiranobetonskih konstrukcij sem imel svoje delovno mesto v Novem mestu, v sejni sobi upravne stavbe Pionirja, kjer sem skrbel za koordinacijo projektnih rešitev s projektanti v Zagrebu ter za pravočasno usklajevanje in pridobivanje detajlov in armaturnih načrtov. Izdelovali smo izvlečke armature, naročali njihovo izdelavo v železokrivnici v Novem mestu ter skrbeli za pravočasni prevoz na gradbišče. Pred vsakim večjim betoniranjem sem šel na gradbišče. Razvrščal sem armaturo, kontroliral pravilnost montaže, strokovno reševal problematiko

sprememb v projektih, po potrebi preračunaval armaturo glede na v tistem trenutku dobavljivo armaturo na trgu, nadzoroval pravilnost izvedbe opažev in na koncu skrbel za pravočasno fazno izvedbo konstrukcij. Tekoče sem sodeloval s stalno nadzorno službo na gradbišču, pri kateri sem si pridobil veliko zaupanje, tako da sem lahko hitreje in samostojno odločal. Hitro reševanje strokovnih in organizacijskih težav, takojšnje podajanje konstruktivnih rešitev, sprotna kontrola izvedbe opažev in montaže armature, težka organizacija dela zaradi kroničnega pomanjkanja kvalificirane delovne sile, vse to je za neizkušenega gradbenega inženirja začetnika pomenilo velik izziv in stres. Po končanem betoniranju konstrukcij sem ostal na gradbišču kot vodja del na Hotelu Aurora, po odprtju hotelskega kompleksa »Sunčana uvala» pa sem nadaljeval delo kot vodja gradbišča športne dvorane v Malem Lošinju.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

Vrnitev v tehnično službo Po zaključeni gradnji kompleksov v Malem Lošinju sem se vrnil v tehnično službo, kjer sem opravljal najprej delo tehnologa v razvojnem oddelku, nato vodje oddelka za razvoj in nazadnje direktorja tehnične službe. Zelo sem se posvetil razvoju montažnih konstrukcij za Togrel program (dvokapne armirano betonske hale, prednapeti armiranobetonski elementi, fasadni sendvič elementi, armirano betonske montažne konstrukcije za kmetijski program), sodelovanju pri izdelavi strokovnih podlag za potrebe komercialnih ponudb in načrtovanju tehnologije gradnje objektov (zemeljska dela, zavarovanje gradbenih jam, varovanje obstoječih konstrukcij in sosednjih objektov med izvajanjem adaptacij in drugo po specifičnih zahtevah gradnje). Zelo zahtevno obdobje je bil čas Pionirjeve intenzivnejše usmeritve na tuji trg (Rusija, Poljska, Nemčija, Albanija). Že v fazi ponudbe je bila zahtevana izdelava podrobnih tehnoloških projektov gradnje, vključno z načrti opaženja, podrobnih operativnih planov gradnje s terminskimi plani dobave materialov, goriv in maziv ter planov lastne delovne sile in delovne sile, ki jo je zagotavljal investitor. Takrat smo v Pionirju z mlado ekipo gradbenih inženirjev razvili računalniško obdelavo tehnoloških in planskih projektov za komercialne in izvedbene potrebe. Na tem področju smo bili med vodilnimi v Sloveniji. Bili so primeri, ko je naročnik zahteval od izvajalca del, da pri Pionirju naroči izdelavo navedenih projektov. Moj zadnji večji projekt v Pionirju je bilo sodelovanje pri pripravi ponudbe in izdelavi vseh potrebnih projektov za načrtovanje in izvedbo objektov hotela in Doma veteranov v Pitj-Jahu v osrčju Sibirije. Šlo je za dva velika objekta na klimatsko zahtevnem območju. Pozimi, ko je vse zmrznjeno, sta se izvajala temeljenje z vrtanjem in montažo armiranobetonskih pilotov skozi zmrznjeno plast terena ter izdelava montažnih armiranobetonskih elementov objekta v zaprtih prostorih. V letnem času, od maja do septembra, ko teren odmrzne, pa je bilo potrebno čim hitreje zmontirati armiranobetonsko konstrukcijo objekta. Investitor je nudil delovno silo, obstoječi prazni objekt za izdelavo elementov ter obstoječo betonarno. Naša naloga je bila razdelati montažno

53

konstrukcijo objekta, glede na terminski plan gradnje izdelati kapaciteto proizvodnje elementov, projektirati in dobaviti kovinske opaže armiranobetonskih elementov ter načrtovati organizacijo proizvodnje in deponiranje elementov. Pri tem je bilo potrebno uporabiti domačo delovno silo. Po koncu gradnje smo vso opremo za proizvodnjo, organizacijo proizvodnje, tehnologijo montaže z vso dokumentacijo in navodili predali investitorju v nadaljnje koriščenje. Projekt se je z vmesnimi finančnimi težavami investitorja rokovno podaljševal in kljub stečaju Pionirja v reorganizirani obliki izvajalca zaključil.

Vodarstvo in zaključek kariere Po stečaju Pionirja smo si inženirji podajali kljuke na vratih delodajalcev pri iskanju novih služb. Pri petdesetih letih je bilo kljub življenjskim in strokovnim izkušnjam težko dobiti novo službo v našem okolju. Zaposlitev sem našel v vodarstvu, ki je bilo zame novo področje dela, in sicer na delovnem mestu nadzornika na Ministrstvu za okolje in prostor RS, Uprava za vode, Izpostava Novo mesto. Teritorialno smo pokrivali naslednja področja: mejno reko Savo s pritoki od Zidanega Mosta do meje, ko Sava preide v celoti na Hrvaško, mejno reko Sotlo s pritoki od Kumrovca do izliva v reko Savo, mejno reko Kolpo s pritoki od Dola do meje, ko Kolpa zapusti Slovenijo, in reko Mirno z vsemi pritoki. Zadolženi smo bili za redna vzdrževalna dela in investicijsko vzdrževanje. S strokovno podporo koncesionarja VGP Novo mesto smo izvajali rečno nadzorstvo, izdelovali programe vzdrževalnih del, pripravljali investicijske programe, pripravljali in izdajali upravne akte (projektni pogoji, vodnogospodarska mnenja – vodna soglasja), skrbeli za upravljanje z vodnimi zemljišči v lasti države in drugo. Organizacija službe in izvajalski pogoji so se nenehno spreminjali v skladu s spremembami zakonodaje in reorganizacijo državne uprave. Sčasoma se je večina nalog prenesla na naš naslov. Področja dela in ljudi v tej stroki nisem poznal. Zahvaliti se moram sodelavcem in strokovnim delavcem VGP Novo mesto za prijazen sprejem, vključitev v delo in pošteno sodelovanje.


54

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Hitro sem ugotovil, da moram pozabiti na velike projekte in se osredotočiti na detajle. Naravo in okolje je bilo treba opazovati z drugimi očmi, spoznati teren, terenske razmere tudi skozi zgodovino, prisluhniti izkušnjam in potrebam ljudi, živečih v lokalnem okolju. Nikoli nisem bil pozoren na potoke in potočke, jarke oziroma druge objekte ob in na vodotokih. Kot vodar sem moral opazovati in razmišljati o funkciji vsakega naravnega ali zgrajenega objekta na terenu ob ali v vodotoku, pa če je bil še tako majhen in včasih neopazen. Kasneje sem opravljal tudi delo vodje območja in bil član meddržavne slovensko-hrvaške komisije za urejevanje rek Save, Kolpe in Sotle. Komisija je s svojimi podkomisijami skrbela za medsebojno informiranje, dogovarjanje za posege na območju vodotokov, skupno gospodarjenje z vodotoki, izdajo medsebojnih vodnih soglasij za posamezne posege v skladu z meddržavnimi protokoli in zakonodajo. Svojo delovno kariero sem pred upokojitvijo zaključil s pripravo in izdajo Vodnega soglasja za tovarno Krka v Krškem. Naj omenim, da sem se v 80-ih letih prejšnjega stoletja preizkusil tudi na pedagoškem področju, ko sem tri leta honorarno poučeval strokovne predmete na srednji gradbeni šoli v Novem mestu.

Kako sem postal član Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto V SGP Pionir nas je bila večina strokovnih delavcev včlanjenih v društvo, ki je delovalo pod okriljem podjetja. V tistem času je bilo to samoumevno. Po osamosvojitvi Slovenije je bilo društvo manj aktivno – v kriznem času gradbeništva in po stečaju Pionirja so se tudi aktivnosti v društvu ustavile in članstvo je upadlo. Vodenje društva je začasno prevzel upokojeni gradbeni inženir Anton Žerjal, ki ni imel pravih pogojev za delo. Po mojem prihodu v novo službo na področje vodarstva sem na prigovarjanje takrat še aktivnega Stanislava Pavlina in ostalih članov sprejel izziv in prevzel predsedovanje društvu za en mandat štirih let, ki pa se je zaradi težke situacije v gradbeništvu zavlekel na celih 11 let. Ponosen sem, da sem ob podpori najzvestejših članov uspel v letih največje krize v gradbeništvu ohraniti naše društvo pri aktivnem življenju. Vsa ta leta sem bil tudi član Izvršnega odbora pri Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Za svoje delo sem prejel priznanji zaslužni član in častni član Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Sedaj skušam, glede na svoje zmožnosti, še naprej aktivno sodelovati v društvu. Veseli me, da mlajši kolegi z veliko volje in odrekanja nadaljujejo z uspešnim vodenjem društva. Na koncu izrekam javno pohvalo Slavku Mesojedcu, kateremu sem predal predsedovanje, in sedanjemu predsedniku Jožetu Preskarju za zelo predano in učinkovito vodenje društva.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

55

ČLANI SE PREDSTAVIJO:

Vode so usodno zaznamovale moje življenje SLOBODAN NOVAKOVIĆ

Človeku je že ob rojstvu položena v zibelko njegova še nenapisana življenjska pot ali drugače povedano, nakazana je njegova usoda. Rodil sem se v mestu ob lepi modri Donavi, v Novem Sadu. Ranih otroških dni se spominjam le bežno, kot večina otrok, ki prva leta spoznavajo svet okoli sebe le skozi brezskrbne otroške igre. Tako sem otroštvo preživljal v glavnem v krogu svojih dveh bratov in mlajše sestre. Brezskrbne dni mojega otroštva pa so prekinili že leta prej napovedani črni oblaki v Evropi – začetek druge svetovne vojne. Bilo je spomladi leta 1941, ko sem bil star komaj tri leta in pol. To je eden mojih prvih spominov, ki je močno vplival na moje bodoče življenje. Prišli so Horthyjevi madžarski okupatorji. Ukazano je bilo, da morajo prebivalci Novega Sada in drugih krajev v Bački, ki niso živeli v teh krajih več kot tri generacije, torej niso veljali za avtohtone prebivalce, zapustiti svoje domove. Kam? Čez Donavo v Petrovaradin na sremsko stran, kjer je bila že ustanovljena Neodvisna država Hrvaška (NDH). Kako? Ob napadu na Jugoslavijo sta bila porušena oba mostova čez Donavo, cestni in železniški. Edina možnost za prehod so bile majhne tovorne ladje za prevoz gramoza, v katere so se nagnetli izgnanci, ki so lahko vzeli s seboj le nekaj oblek in nič drugega. Vse, kar smo imeli, smo morali pustiti v svojih domovih. Nisem se zavedal, kaj to pomeni, zapomnil pa sem si oddaljevanje ladje od novosadskega rečnega brega in precej deročega toka spomladansko narasle motne Donave. Ne vem,

ali je strah pred nejasno prihodnostjo ali strah pred veliko vodo zaznamoval mojo bodočnost. Vendar otroški strahovi v tem trenutku niso bili glavna skrb naših staršev. Oče se je moral ločiti od nas in nadaljevati pot naprej v Beograd, saj kot Srb ni bil zaželen v Pavelićevi NDH. Tako je naša družina v enem dnevu doživela dvojno izgnanstvo. Poslovili smo se od očeta in našli zatočišče v Vrdniku, majhnem kraju v Sremu, od koder je bila doma naša mama. Ločeno od očeta smo živeli do konca leta 1942, ko smo se, z dovoljenjem nemških oblasti, preselili k očetu v Beograd.Tam smo ostali do konca vojne in doživljali vse njene strahote: zavezniško bombardiranje Beograda in smrt najbližjih sosedov, zlovešče zavijanje siren ob napadih, ulične borbe zaveznikov z nemškimi enotami ... Vrnitev v Novi Sad po koncu vojne je bila prav tako simbolična kot izgon iz njega. Na sremski strani Donave, prav na mestu, kjer smo izstopili, ko smo zapuščali rodni kraj, nas je sprejela ladja za prevoz nazaj čez Donavo, le da sem bil sedaj štiri leta starejši. Donava, blatna in široka, se mi tudi tokrat ni zdela nič prijaznejša. Večdnevno jesensko deževje, ki je napolnilo strugo, pa je nekje globoko v meni izzvalo slutnjo ... Kasneje v življenju sem spoznal, da je voda tisto, kar mi je bilo »položeno v zibko«. Voda je bila moja usoda. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo sem končal v Novem Sadu. Zaradi vojnih grozot zamujen osebnostni razvoj v zgodnjih otroških letih sem želel nadoknaditi. Prirojena radovednost me je gnala v raziskovanje kraja, v katerem sem živel. Donava in njen breg sta bila


56

DRUŠTVO SMO LJUDJE

moj svet. Nedaleč od mojega doma se je v Donavo zlival Veliki kanal, pred vojno imenovan Kanal kralja Aleksandra. Ta je bil »hrbtenica« v začetku 20. stoletja zasnovanega velikega hidromelioracijskega sistema Donava–Tisa–Donava. Opazoval sem, kako določeni sistemi v naravi delujejo in kako jih človek usmerja v svojo korist. V izlivu kanala v Donavo je bila zaradi razlik med gladino Donave in plovnega kanala zgrajena splavnica za prehod ladij. Na istem kraju je bil zgrajen cestni dvižni most nad kanalom. Radovedno in nestrpno sem čakal, kdaj se bo pojavila ladja, zaplula po odprti splavnici in se bo po zaprtju zapornic dvignila gladina vode v splavnici. Po izenačitvi gladine vode v splavnici z gladino kanala je lahko po odprtju zapornic ladja mirno zaplula v kanal. Ves ta čas pa je bil promet na cesti zaprt, saj je moral biti dvižni most odprt, da je ladja lahko izplula. Zagotovo je ta moja otroška zvedavost, ne da bi se tedaj zavedal, kako delujejo ti sistemi, vplivala na moje nadaljnje šolanje. Odločitev ni bila težka. Leta 1952 sem se vpisal na hidrotehnični oddelek Srednje tehnične šole v Novem Sadu, ki je imela že od prvega letnika dalje ozko usmerjene tri oddelke: gradbeni, arhitektonski in hidrotehnični oddelek. Hidrotehnični oddelek je bil edini v takratni Jugoslaviji in smo bili samo trije dijaki iz Novega Sada, ostali pa iz vseh republik, razen iz Slovenije. Tovrstni kader je bil zelo iskan. Velik investicijski projekt, kot je bil hidrosistem Donava–Tisa–Donava, je omogočal takojšnjo zaposlitev.

A nisem se zadovoljil s srednješolsko izobrazbo, zato sem se leta 1956 odločil za nadaljevanje šolanja. Vpisal sem se na Fakulteto za gradbeništvo v Ljubljani. Moj prihod v Ljubljano je bil prava avantura. Neznanje slovenskega jezika mi je na fakulteti predstavljalo skoraj nepremostljivo oviro. Na predavanjih sem si, ker ni bilo skript, delal zapiske po posluhu, ko pa sem hotel zvečer kaj razbrati iz njih, se mi je zdelo, kot da berem kitajščino. Hitro sem dojel, da ne bom mogel uspešno študirati brez znanja jezika. Pri vsakdanjem komuniciranju s kolegi sem bil zadržan, ker sem se bal, da bo moja »esperantščina«izzvala posmeh. Zato sem se učil slovenski jezik tako, da sem si pri družini, pri kateri sem po enomesečnem spanju na ljubljanski železniški postaji končno našel stanovanje, v večernih urah izposojal časopis Slovenski poročevalec in ga neumorno bral ter iz slik in besed skušal razumeti vsebino. Poleg tega sem se sčasoma začel zavedati, da je bila moja odločitev za študij v Ljubljani prav tvegana. Starši mi zaradi slabega materialnega stanja niso mogli omogočiti normalnega življenja daleč od doma. Zato sem se po prvem letu študija za eno leto zaposlil kot tehnik v gradbenem oddelku vojaške komande mesta Ljubljane. Naslednja leta sem se preživljal s priložnostnimi deli. Raznašal sem mleko, časopis Komunist, kot pomožni delavec »kabelman« sem delal na ljubljanski televiziji. Razkladal in nakladal sem premog, ki so ga uporabljali za ogrevanje Gospodarskega razstavišča; kotlarna je bila odslužena parna lokomotiva, ki se je


DRUŠTVO SMO LJUDJE

nahajala ob železniški kurilnici na Vilharjevi cesti. Po odsluženem vojaškem roku sem pred koncem študija prejel štipendijo občine Novo mesto, s pogojem, da se zaposlim takoj po diplomi, ker je v tem času na občini primanjkovalo gradbenega kadra. Za mentorja pri diplomski nalogi sem zaprosil prof. Janka Sketlja, vodjo oddelka za sanitarno hidrotehniko, ki sem ga dobro poznal, saj sem bil eno leto njegov demonstrator. Delal sem v laboratoriju in na terenu na analizah kakovosti odpadnih voda naselij. Profesor je mentorstvo sprejel s pogojem, da bo naloga praktične vsebine. Svetoval mi je, naj predlagam takratnemu vodstvu občine, da bi na skupnem sestanku evidentirali najbolj pereče probleme na področju komunale, vodovoda, kanalizacije. V tem času se je zaradi razvoja novomeške industrije močno čutila potreba po večji stanovanjski gradnji. Šibka točka je bila komunalna opremljenost zemljišč. Skupaj smo ugotovili, da je poleg oskrbe s kakovostno pitno vodo potrebno dati prednost problemu odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kar bo dolgoročno vplivalo na zdravje ljudi in ohranjalo kakovost reke Krke. Tema moje diplomske naloge je bila zato izdelava idejne rešitve kanalizacije Novega mesta z zahtevo po pretežno ločenem sistemu, z enotnim kanalizacijskim omrežjem za vse področje in z usmeritvijo na eno čistilno napravo. Obsežno diplomsko nalogo v dveh različicah sva s kolegom Zlatkom Gabrijelčičem, tržaškim Slovencem, izdelala kot natančen idejni projekt. Naloga je bila leta 1967 na Jugoslovanskem inštitutu za hidrotehnične raziskave Jaroslav Černi v Beogradu nagrajena kot najboljše diplomsko delo iz hidrotehnike v tem letu. Še istega leta sem se zaposlil na novomeški občini kot svetovalec za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, kjer sem delal osem let. Z nostalgijo se spominjam teh dni in vodilnih na občini – Avgusta Avbarja, Marjana Simiča, Sergeja Thorževskega, Mihe Hrovatiča, ki so svoje kreativne sposobnosti usmerjali v gospodarski razvoj Novega mesta. Začela sta se posodabljanje ulic in cest (vse, razen Glavnega trga, Rozmanove ceste do mestnih vrat, Kandijske ceste do Revoza, Ljubljanske ceste in Seidlove ceste, so bile v makadamski izvedbi) ter izgradnja vodovodne in elektro infrastrukture. Za predstavitev vsega, kar je bilo narejeno v tem obdobju, bi bilo potrebno veliko več prostora, kot ga imam na voljo v tem prispevku.

57

Osebno zadoščenje sem doživel v trenutku, ko je občina sprejela odločitev o začetku izgradnje primarnih kanalizacijskih vodov in centralne čistilne naprave, kar vse je bilo predvideno v mojem diplomskem delu. Od takrat so investicijske aktivnosti potekale zelo ažurno, projektant PGD-ja in PZI-ja je odkupil avtorsko pravico, občina pa je poleg lastnih proračunskih sredstev angažirala tudi novomeške gospodarske družbe. Osnovni cilj je bil izgradnja kolektorja od načrtovanega stanovanjskega kompleksa »Plava laguna«, na današnji Seidlovi cesti, do čistilne naprave v Ločni. Ker sem poleg osnovne zaposlitve opravljal še delo strokovnega svetovalca pri komunalnem skladu, ki je bil nosilec investicije, sem imel ves čas skrbništvo nad investicijami. Prva faza izgradnje čistilne naprave je bila končana leta 1973 in je bila v takratnem času za škofjeloško druga največja čistilna naprava v Sloveniji. Do tedaj so bile namreč v Sloveniji zgrajene samo čistilne naprave za čiščenje industrijskih voda, v tistih letih pa se je povečalo zavedanje o pomembnosti zaščite narave, posebej zaščite vodotokov. Zagrebški ilustrirani tednik Arena je vsako leto v rubriki «Podvig leta« izbiral najboljše primere na tem področju. Na podlagi glasovanja bralcev tega tednika in strokovne komisije sem leta 1975 prejel srebrni znak in diplomo za uspešno izveden projekt zaščite reke Krke od odpadnih voda. Leta 1975 sem na predlog Izvršnega sveta občine sprejel ponudbo za delovno mesto tehničnega direktorja Cestnega podjetja Novo mesto, ki je bilo takrat registrirano za gradnjo in vzdrževanje državnih in občinskih cest. Teritorialno je pokrivalo področje od Bizeljskega do Sotle, do hrvaške meje na Gorjancih in ob Kolpi vse do Čabra, preko dela Notranjske vse do Sodražice in Ortneka, dela Suhe krajine do Zavratca, Dobrniča, Biča, po dolini Mirne do Boštanja preko Planine in Bohorja, Podsrede do meje s Hrvaško. Ceste so bile večinoma makadamske. V teh letih je bila strategija cestnega gospodarstva doseči standard posodobitve do polovice makadamskih cest v državi. Prednost našega področja je bila, da smo razpolagali z gramozom. V tem času je podjetje posodabljalo strojni in vozni park. S prihodom v podjetje, ki sem ga kot nadzorni organ občinskih investicij poznal že od prej, sem posebno pozornost posvečal dvigu kakovosti del. Izvajali smo notranji nadzor nosilnosti tamponov, uporabljali apneno


58

DRUŠTVO SMO LJUDJE

in cementno stabilizacijo in kontrolirali ravnost podlage, kar je bilo nujno, saj so se posodobitve izvajale brez kompletne tehnične dokumentacije, v večini primerov samo na podlagi popisa del. Med prvimi v Sloveniji smo asfaltirali s finišerji, upravljanimi z elektronsko nastavitvijo debeline asfaltnega sloja, in s predhodno višinsko zakoličenimi profili. Na magistralni cesti Ljubljana–Zagreb smo imeli na posameznih odsekih težave z vzdrževanjem asfaltnega vozišča. To so bili odseki z večjimi vzdolžnimi nakloni, katerih tipičen primer je karteljevski klanec, kjer so se ustvarjale močne kolesnice, ki so bile včasih tako globoke, da so ogrožale prometno varnost. Kolesnice so bile posledica uporabe asfalta tipa bitu-gramoz in mehkih bitumnov. Ker niveleta ni dopuščala višjih preplastitev, smo iskali rešitve v odstranitvi obstoječega asfalta. Prvi v Sloveniji smo najeli in uporabili frezo za asfalt. Preplastitev smo izvedli z novo recepturo bitu-drobirja. Vsi ti primeri kažejo, da smo bili z uvajanjem novih tehnologij pri gradnji cest za takratne razmere med vodilnimi na Slovenskem. Leta 1975 je skupina novomeških arhitektov (Silvin Grein, Marijan Lapajne, Jože Petric, Fedor Špacapan), nezadovoljna s položajem v Novem mestu, delo nadaljevala v IGM Sava Krško. Povabili so me k sodelovanju in mi ponudili vodenje sektorja za

projekte nizke gradnje. V tem času je Krško doživljalo razcvet. Gradile so se nuklearna elektrarna (NEK), tovarna celuloze in papirja, razvijale so se gradbena operativa, kovinarska dejavnost in druge spremljajoče dejavnosti. Ker je bil sektor nizkih gradenj šele v formiranju in so arhitekti že projektirali nekatere spremljajoče objekte NEK, je bila moja prva naloga tipično neprojektantska. Glede na pričakovano možnost sodelovanja z NEK in občino je bilo potrebno preučiti na desetine elaboratov nuklearke, in sicer dele, ki so se nanašali na varnost okolja in njene vplive na zrak, podzemno in površinsko vodo ter zemljino. Namen tega je bil, da se na republiškem nivoju pripravi uredbo, ki bo določala način in režim uporabe prostora v širšem območju nuklearke. Proučiti je bilo potrebno meteorološke podatke (veter, padavine, osončenje in drugo), pedološke študije, študije vodnogospodarskih osnov Save in pritokov, podtalnice Krško-brežiškega polja, glavne vire vodooskrbe občin Krško in Brežice, pa tudi študijo modeliranja gibanja in velikosti vodnega oblaka, ki bi nastajal z izhlapevanjem vode iz takrat predvidenih šestih hladilnih stolpov NEK. Za ilustracijo potrebnih presoj navajam zahtevek Agrokombinata Krško, ki je imel ob nuklearki ogromne površine intenzivnih sadovnjakov in so želeli vedeti, za koliko se bo zaradi vpliva vodnega oblaka na osončenost


DRUŠTVO SMO LJUDJE

v času vegetacije zmanjšal pridelek in kolikšna bo nevarnost pozebe. Najbolj pa je bil izpostavljen problem prodaje pridelkov zaradi pomislekov o možni kontaminaciji sadja. Celovito analizo in zaključke je bilo potrebno predstaviti tudi na geodetskih podlagah in opraviti razprave z lokalno skupnostjo. Na koncu se je vplivno območje zožilo na manjšo površino. Po mednarodnih predpisih naj bi bila površina vpliva prikazana z mejo, ki jo tvori krog s centrom v sredini nuklearnega reaktorja. Analiza je bila potrebna za definiranje možne aktivnosti znotraj ožjega 500-metrskega in širšega 1500-metrskega pasu. Ožji varstveni pas je bil definiran na podlagi predpisov Agencije za nuklearno energijo, kjer so bile dovoljene gradnja in druge aktivnosti, izključno vezane le na delovanje NEK. V območju prstana med 500 in 1500 metri pa je bilo treba določiti možne dejavnosti in prostorsko rabo, vendar z omejitvijo, da se kolobar razdeli v segmente s kotom 22o. V teh 16-ih segmentih je bilo potrebno določiti dovoljeno rabo in omejeno število ljudi, ki se bodo v njih zadrževali. Na podlagi zaključkov je vlada sprejela uredbo o ožjem in širšem varstvenem pasu NEK. V času mojega vodenja sektorja smo pripravljali tehnično dokumentacijo za gradnjo in rekonstrukcijo cest, kanalizacije, mostov na reguliranih potokih, projektov zunanje ureditve ob javnih objektih, ne nazadnje pa sem vodil tudi projekt za izdelavo tehnične dokumentacije za sanitarno deponijo z dostopno cesto od Brusnic do Leskovca, kjer je bila takrat prva urejena sanitarna deponija. Projektiva v IGM-ju se je hitro razvijala. Preimenovali smo se v Savaprojekt, ki je bil že prepoznavno podjetje v Posavju. Potrebno je bilo formirati tudi sektor za prostorsko planiranje. Temu je botrovala pomembnost Krškega in Posavja, ki je z umestitvijo NEK narekovala razvoj primarne energetske in druge infrastrukture. V takrat načrtovani in veljavni strategiji prostorskega razvoja je bilo zapisano, da se primarna državna infrastruktura, tudi zaradi geografskega položaja, umesti v Posavje. Načrtovani so bili novi daljnovodi 400 kW, razdelilna postaja 400/110 kW, hidroelektrarni Krško in Brežice z možnostjo plovnosti Save, hitra proga hitrosti 200 km/h, avtocesta ter železniška povezava Novo mesto–Krško. Padla je odločitev, da zaradi poznavanja prostora še od prej prevzamem vodenje tega sektorja. Spet sem moral zaorati ledino

59

na novem področju. Izdelali smo dolgoročne in srednjeročne plane Krškega in Sevnice ter v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom Urbanistični načrt mesta Krško. Pomembnost prostorskega načrtovanja so na občini Krško spoznali kmalu, saj sem bil, ko so se začele množično pojavljati investicije na področju stanovanjske gradnje, prometne, energetske in komunalne infrastrukture, imenovan v občinski komite za gospodarstvo in v komisijo za urbanizem. Potrditev mojega dela je bila plaketa občine Krško za uspešno delo, ki sem jo prejel od takratnega predsednika občine Zorana Šolna leta 1986, ko sem po osmih letih odšel iz Savaprojekta. Naveličal sem se vsakodnevnega potovanja po magistralni cesti, t. i. cesti smrti, v Krško in se vrnil v Novo mesto v Vodnogospodarsko podjetje, vendar ne za dolgo. Po smrti vodje Območne vodne skupnosti Dolenjske sem se prijavil na razpis za to delovno mesto in bil sprejet. Tudi na tem delovnem mestu mi ni bilo težko obvladovati področje, ki ga je skupnost pokrivala, saj je bilo teritorialno skoraj isto kot pri cestnem podjetju. Področje je bilo omejeno s povirjem Save in Kolpe: področje Save od Zidanega mostu do hrvaške meje, Sotle do Obrežja, Bregane, Krke s pritoki od izvira do Čateža in Kolpe s pritoki od Kota do hrvaške meje. Območne vodne skupnosti so skrbele za načrtovanje, upravljanje ter financiranje vodotokov, melioracijo in regulacijo. Financirale so hidrogeološke raziskave vodnih virov za oskrbo s pitno vodo kot tudi sofinancirale izgradnjo čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda. Po spremembi družbenega sistema so leta 1990 dejavnosti območnih vodnih skupnosti prešle v delokrog Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, kasneje pa na Agencijo Republike Slovenije za okolje. V obdobju delovanja območnih vodnih skupnosti so bile te popolnoma samostojne in so kot takšne samostojno odločale o planskem programiranju in financiranju, razen na področju sovlaganja v kapitalne državne investicije preko Zveze vodnih skupnosti. Območne skupnosti so skrbele, da so posamezna področja reševala težave glede na svojo specifičnost. Na primer, v spodnjem Posavju je bila zaskrbljujoča protipoplavna varnost ob Savi in Sotli, v Beli krajini pa problematika vodooskrbe in zaščita izvira Kolpe zaradi kontaminacije s PCB (poliklorirani bifenili) iz tovarne Iskra v Semiču. Takrat so imele vodje iz-


60

DRUŠTVO SMO LJUDJE

postav skupaj z vodnogospodarskimi podjetji, ki so bila izvajalci vodnogospodarskih ukrepov, precejšen vpliv na določanje prioritet delovanja. Zagovarjal sem potrebo po ohranjanju naravne in tehnične dediščine in s tem obvladovanje režimov jezov na rekah Krki in Kolpi. V času mojega vodenja smo na Kolpi obnovili jezove v Prelesju (Madroničev jez), na izviru Krupe, v Adlešičih, Dramljah, Grobljah in Božakovem (Rosalnica), na Krki pa v Vavti vasi, na Lešnici ter v Novem mestu jezove pri Seidlovi žagi, Seidlovem mlinu in v Mačkovcu. Posebno sem ponosen na jezove na Krki v Novem mestu, saj smo jih obnovili z nepropustnim jedrom, s katerim vzdržujemo konstantno zajezeno gladino in s tem ohranjamo kakovost urbanega prostora mesta tekom celega leta. Po strategiji države o podpiranju policentričnega razvoja in ustanovitvi manjših občin sem zagovarjal potrebo po kvalitetnejšem urejanju sedeža občin in drugih urbanih krajev, skozi katere potekajo vodotoki. Tako smo uredili Bizeljski potok skozi Bizeljsko, Dovški in Senovski potok v Senovem, Brestanico, ki teče skozi Brestanico, Kobilo skozi Šentjernej, Šutno skozi Podbočje, Sevnično skozi Sevnico in še nekatere druge. Že takrat je bila načrtovana ureditev Vrtaškega in Šumečega potoka, ki pa je bila uresničena šele po dvajsetih letih leta 2019. Poleg teh ukrepov ima posebno mesto ureditev Krke

v Kostanjevici, ki je sledila kompleksni komunalni ureditvi otoka. Ta še vedno ni končana, ker so ukrepi potrebni še na področju poplavne varnosti. Ta problem ni lokalnega značaja in sodi v domeno velikih državnih investicijskih programov, ki bodo obsegali celostno ureditev spodnjega toka reke Krke s kompenzacijo visokih voda v Krakovskem gozdu. Človek ob koncu aktivne dobe hote ali nehote meri uspešnost svojega dela, pri čemer pa je bolj kot ne subjektiven. Ocena našega dela je lahko objektivna le tedaj, ko jo poda skupnost ali iskren posameznik. Potrditev svojega dela in največje zadoščenje sem dobil prav po uspešno zaključeni ureditvi Kostanjevice s posvetilom na darilu, ki sem ga leta 2002 prejel od Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki: »Biti človek je težko, biti ustvarjalec ni lahko, vendar Slobodan, vi ste dokazali, da je oboje možno. Iskrena hvala za vse.« In kot sem zapisal na začetku, je voda res usodno zaznamovala moje življenje. Naj zaključim z mislijo Blaisa Pascala, ki potrjuje mojo življenjsko filozofijo: »Kakor koli, bolje je vedeti nekaj o vseh stvareh kot vse o eni.«


DRUŠTVO SMO LJUDJE

61

ČLANI SE PREDSTAVIJO:

Kako sem postal gradbinec JOŽE LUKAN

Moj oče je bil cestar in že kot otrok sem spoznaval gradnjo in vzdrževanje cest, zidanje podpornih in opornih zidov, pomen odvodnjavanja ipd. V zadnjem razredu nižje gimnazije sem med počitnicami redno delal na cesti in se odločil, da šolanje nadaljujem na srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Drugi razlog za mojo odločitev je bil ta, da je v Straži obratovala tovarna Novoles, za potrebe katere pa je takrat obiskovalo srednjo in višjo lesarsko šolo več mojih starejših sokrajanov in je zato obstajal dvom o možnosti zaposlitve v tovarni po končanem šolanju. Tako je zaradi mojih že kar bogatih praktičnih izkušenj na področju nizkih gradenj ter zaradi povojne obnove porušene domovine kar hitro dozorela misel o nadaljevanju šolanja na gradbeni šoli. Na šolo sem se vpisal v šolskem letu 1955/56. Po končanem prvem letniku sem se med počitnicami udeležil mladinske delovne brigade, kjer smo sodelovali pri izsuševanju Ljubljanskega barja in izkopu odvodnih jarkov. Po končanem drugem letniku pa sem pri gradbenem podjetju Pionir dobil štipendijo, razpisano za šolanje na gradbeni šoli. Leta 1958 je potekala vsejugoslovanska akcija izgradnje avtoceste Ljubljana–Zagreb. V tretjem letniku gradbene šole smo tako za štiri mesece morali v delovno brigado, kjer smo bili vključeni v strokovno ekipo ZRMK Ljubljana. Skupaj s strokovnjaki ZRMK smo izvajali kontrolo kvalitete izvedenih nasipov in usekov pri gradnji avtoceste. V prvem letu službovanja v Pionirju sem vodil gradbišče bazena v Dolenjskih Toplicah. Na obdobje mojega uvajanja v praktično gradbeništvo me spominja

sodelovanje s projektantom bazena Stankom Bloudkom in nadzornikom Antonom Žerjalom, ki je bil tudi dolgoletni član našega društva. Oba sta imela velik smisel za delo z mladino in sta mi z veseljem posredovala veliko koristnih napotkov za delo v gradbeništvu. Spoznal sem razliko med teorijo in prakso, pa tudi to, da prvo drugega ne izključuje, temveč ravno obratno, le oboje skupaj da ustrezne rezultate. Tega pravila sem se poskušal držati naslednjih štirideset let pri svojem delu z mladimi sodelavci, ki so prihajali na novo. V gradbenem podjetju Pionir sem bil zaposlen na različnih delovnih mestih. Prvih deset let sem bil vodja številnih gradbišč v širši okolici Novega mesta, kot so bazen v Dolenjskih Toplicah, stanovanjski bloki v Žužemberku, Straži in Novem mestu, razni objekti za Novoles, tovarno zdravil Krka, adaptacija lokalov na Glavnem trgu v Novem mestu ipd. Po desetletju dela v gradbeni operativi sem odšel na delovno mesto kalkulanta v upravi Pionirja, kasneje sem bil vodja kalkulacij in ob koncu kariere pomočnik direktorja za marketing. Da bi lažje sledil vedno zahtevnejšim delovnim opravilom, sem se leta 1977 vpisal na Visoko ekonomsko komercialno šolo (VEKŠ) v Mariboru ter leta 1982 študij tudi dokončal. Po 37 letih dela v podjetju Pionir sem dočakal njegov zaton in propad ter se leta 1997 zaposlil pri podjetju Begrad Črnomelj, kjer sem se leta 1999 upokojil. V DGIT Novo mesto sem sodeloval dolga leta in prejel tudi republiško priznanje Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije.


62

DRUŠTVO SMO LJUDJE

ČLANI SE PREDSTAVIJO:

Miro Benčina - pravi operativec JOŽE PRESKAR

Miro Benčina, inženir gradbeništva z dolgoletnimi operativnimi izkušnjami doma in v tujini, se zagotovo spominja veliko zanimivih zgodb iz svoje gradbene kariere. Prosili smo ga za pogovor, z željo, da bi z nami delil svoje dragocene spomine. Miro, poznava se že dolga leta, zato predlagam, da se tikava. Kaj je vplivalo na tvojo odločitev, da si postal gradbenik? Dobro vprašanje, na katerega pa še sam ne poznam pravega odgovora. Kot verjetno takrat večina otrok sem si tudi jaz želel poklic, ki bi bil dinamičen, da bi lahko delo opravljal v nekem gibanju, to je ali šofer ali strojevodja, mogoče pilot … Nekje v sebi sem si najbolj želel biti pilot, žal pa mi takrat slab vid ni dovoljeval razmišljati v tej smeri. Pilot je pač moral biti »brezhiben«, tudi očala bi lahko bila moteča. Ko sem se odločal za poklic, so bili v Novem mestu le gimnazija, ekonomska šola in učiteljišče, a nič od tega mi ni bilo zanimivo. Nagovarjanje sorodnika, pomanjkanje gradbenega kadra in relativno ugodne štipendije – vse to je verjetno pripomoglo k odločitvi, da sem se leta 1961 vpisal v GTŠ v Ljubljani. Seveda, kmalu je postalo jasno, da sem se prav odločil. Nam lahko poveš kaj zanimivega iz šolskih dni? Ali si res v času šolanja na Gradbeni tehnični šoli v Ljubljani tudi tekmoval v smučarskih skokih? Bili smo generacija dijakov iz cele Slovenije. Takrat ni bilo tehničnih šol drugje kot v Ljubljani. Poučevali so nas izkušeni gradbeni strokovnjaki, profesorji, pedagogi, ki so nam že v srednji šoli nudili dosti uporabnega znanja za bodoči poklic. Z učenjem nisem

imel težav, nasprotno, starejše, »večerne« dijake sem poučeval matematiko, fiziko, statiko, opisno geometrijo. Kot zanimivost lahko povem, da se s sošolci še danes, vsaj enkrat na leto, srečujemo, okoli dvajset nas je še »aktivnih«. Letos smo imeli že 54. srečanje. Smučanje? Ja, to je moj šport številka ena. Prvič sem stopil na smuči nekje pri šestih letih. Navzdol sem se spuščal tudi tam, kjer so si upali le redki, mogoče starejši, izkušeni smučarji. Takrat ni bilo urejenih smučišč, kot so danes, zato sem vsako vzpetino, grbino, previs izkoristil za skok. Kasneje, kot osnovnošolec, sem tudi tekmoval ter v skokih na prvenstvih Novega mesta in Dolenjske tudi zmagoval. Kot edini Dolenjec sem se pozimi 1959/1960 udeležil Republiškega prvenstva pionirjev v Podkorenu na 45-metrski skakalnici. Ko sem odšel na šolanje v Ljubljano, sem se tam včlanil v SK Enotnost (sedaj SK Ilirija). Sakati se začel na 40-metrski skakalnici v Mostecu, ki je bila takrat prva in edina »plastična skakalnica« v Jugoslaviji. Potem sem skakal na skakalnicah na Mirni, v Kisovcu, Logatcu, v Ljubljani v Šiški in Guncljah, v Velenju, Kranjski Gori, Ratečah-Planici in na drugih skakalncah, ki so dopuščale skoke od 35 do 80 m. Zadnjikrat pa sem skočil februarja 1965, ko sem se na pripravah mladinske ekipe spustil po zaletišču šišenske 70-metrske skakalnice v Ljubljani. Zaradi poškodbe, kasneje zaposlitve, služenja vojaškega roka ter dela na terenu sem s skoki tega leta tudi popolnoma prenehal. V času šolanja v Ljubljani sem obiskoval tudi treninge orodne telovadbe, katero sem začel vaditi že v osnovni šoli. Za ekipo Novega mesta sem igral rokomet in se z vlakom iz Ljubljane vozil na treninge


DRUŠTVO SMO LJUDJE

63

Hotel DONAT v Rogaški Slatini

domov v Novo mesto. V Rovinju sem poleti leta 1964 obiskoval tečaj in opravil izpit za vaditelja nogometa. Kot zanimivost naj še povem, da smo poleti veliko plavali in skakali v Krko, večkrat tudi z železniškega mostu. Tvoja poklicna pot je izjemno pestra. Najprej si vodil zahtevna gradbišča pri Pionirju po takratni državi Jugoslaviji (Rogaška Slatina, Zagreb, Banja Luka, Sunčana uvala ...), potem si svojo kariero nadaljeval pri drugih delodajalcih (Hidroelektra Zagreb, SCT Ljubljana), zaključil pa si jo v svojem oziroma družinskem podjetju. Verjetno so to tri različna obdobja, kajne? Vidi se, da sva bila v začetku tvojega službovanja v Pionirju neposredna sodelavca na kar nekaj objek-

Direktor Pionirja prejema priznanje iz rok direktorja hotelov Sunčana uvala leta 1977

tih v Zagrebu in Rogaški Slatini ter da zato precej dobro poznaš mojo profesionalno pot. Tudi jaz sem, leta 1965, pod mentorstvom kolege Jožeta Lukana, svojo pot začel v Pionirju, in to v Novem mestu na gradbišču tovarne zdravil Krka v Ločni ter na gradbišču nove tovarne perila Labod, prav tako v Ločni. Tu sem, takrat kot statika, spoznal kolega Milana Zorka. Vesel sem, da je danes, pri svojih 86-ih letih še vedno športno aktiven in se po več kot 50-ih letih srečujeva na športnih terenih, posebno teniških. Po prihodu iz JLA, tj. v letih 1967 do 1970, sem bil skoraj eno leto v Metliki (Beti Metlika, Iskra Semič, Petrol Črnomelj in Metlika), nato v Opatiji na hotelu Adriatik, pa približno tri mesece na hotelih Solaris v Šibeniku. Po vrnitvi v Novo mesto sem bil razporejen v Stražo in bil zadolžen za OE Straža (Novoles v

Na strehi WTC v New Yorku leta 1977


64

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Hotel AURORA in hotel VESPERA z bazenom, prenovljena v letih 2008 in 2009

Straži, bazeni Dolenjske Toplice, trgovina Dolenjka v Straži, Upravna stavba AP Gorjanci v Straži, trgovina na Dvoru, Petrol Vavta vas, temelji žičnice na Gačah, objekti na letališču v Prečni). Leta 1970, kmalu po potresu, sem moral v Bosno in Hercegovino, v Banja Luko (izgradnja šole), nato v Orebić (hotelski kompleks Perna), Zagreb (kasarna Borongaj) ter v letih 1973/1974 na izgradnjo hotela Donat v Rogaški Slatini. Zatem sem se vrnil v Zagreb in prevzel Pionirjev Sektor Zagreb. To delo sem opravljal le kratek čas, saj me je vleklo nazaj na gradbišče (hotel Kalnik v Zagrebu, dve stolpnici P+23 prav tako v Zagrebu itd.). Novembra 1976 sem odšel v Mali Lošinj, kjer sva s kolegom Milanom Verčkom skupaj vodila izgradnjo takrat največje turistične investicije v bivši Jugoslaviji – hotelski kompleks »Sunčana Uvala«, tj. hotela Aurora in Vespera, skupaj s 1.800 posteljami, z vso infrastrukturo in plažnimi objekti. Kolega Milan je bil vodja Posebne delovne enote (PDE), jaz pa sem v sklopu PDE operativno koordiniral aktivnosti vseh udeležencev na projektu. Skupaj s kooperanti nas je bilo na projektu tudi preko 1.300 zaposlenih. Delali smo »24 ur na dan« in objekte v celoti uspeli dokončati v rekordnem roku šestih mesecev. Za nagrado sva, Milan od Pionirja in jaz od investitorja, prejela 14 dni »potepanja« po Ameriki in Kanadi. Projekt je takrat predstavljal pomemben uspeh za celoten Pionir,

saj so v njem sodelovali prav vsi tedanji TOZD-i. No, »mimogrede« smo takrat, po dokončanju Sunčane uvale, v roku slabih treh mesecev, zgradili še športno dvorano v Malem Lošinju, dela pa je neposredno vodil kolega Jože Barić. Po končanem projektu na Lošinju sem bil nekaj mesecev na gradbišču hotela Terme na Čatežu, nato pa sem za šest mesecev prekinil delovno razmerje (pri Pionirju nisem dobil dopusta), da sem lahko leta 1978 diplomiral na FAGG v Zagrebu. Po diplomi sem do konca leta 1979, kot vodja projekta, vodil izgradnjo stanovanjskega naselja Podbrežnica (400 stanovanj) v Veliki Gorici ter nato v podjetju »Žerjavić« v Zagrebu eno leto opravljal dela vodilnega nadzornega inženirja. Leta 1980 se mi je ponudila priložnost za odhod na gradbišče izgradnje večje zemeljske pregrade – brane za zajetje vode ter izgradnje večjega namakalnega sistema v Alžiru. Gradbeno podjetje Hidroelektra iz Zagreba je namreč sklenila pogodbo v vrednosti del cca 600 milijonov USD. Zaposlil sem se v Hidroelektri ter bil začasno, pred načrtovanim odhodom v Alžir, razporejen na mesto pomočnika glavnega inženirja pri izgradnji mostu (Jadranski most) preko reke Save v Zagrebu. To je bil zanimiv in zahteven projekt. Sam most meri v dolžino 500 m, z dvema viaduktoma po 125 m, skupaj 750 m, širina mostu (dolžina prehodnih konstrukcij) pa je od cca 50 m na desnem bregu do


DRUŠTVO SMO LJUDJE

65

Jadranski most v Zagrebu

cca 70 m na levem bregu, največji razpon nad strugo reke Save je 65 m. Konstrukcija je v celoti montažna iz prednapetih nosilcev in vozne armiranobetonske plošče. Po končanem prednapenjanju preko opornikov je most dobil obliko linijske kontinuirane konstrukcije dolžine 500 m z dvema viaduktoma dvakrat po 125 m. Objekt je v tem času veljal za enega najdaljših mostov z linijsko nosilno konstrukcijo v montažni, prednapeti izvedbi na področju bivše Jugoslavije. Vsa dela za izgradnjo celotnega premostitvenega objekta smo opravili v dobrih osmih mesecih. V Hidroelektri sem nato, na zahtevo vodstva, namesto da bi odšel v Alžir, ostal v Zagrebu in vodil objekte visoke gradnje in kasneje Gradbeno upravo Zagreb s preko 1000 zaposlenimi. Navajam nekaj zanimivih projektov Hidroelektre iz tega obdobja: prva faza izgradnje RTV Zagreb, SP kompleks Ksaver s 75.000 m2 površine, 8 MW plinska kotlarna, upravni prostori INA Commerce in Združene banke HR, del avtocestne obvoznice Zagreba, del avtocestnega vozlišča Zagreb–vzhod itd. To je bilo izredno zanimivo in strokovno pestro obdobje. Srečeval sem se z več deset tisoč m3 betona, prav toliko m2 opažev, na stotine tonami armature, več sto tisoč m3 izkopov in nasipov, neskončnimi m2 asfalta, izredno zahtevnimi deli pri težkih montažah preko sto ton težkih nosilcev, zelo zahtevnimi geotehničnimi deli, kot so npr. globoka temeljenja, piloti, pilotne stene, diafra-

gme, ter enkratnimi potrebami po sto in več tesarjev, železokrivcev, zidarjev – vse to na enem objektu, in še in še ... Hidroelektra je bila takrat gigant in specialist na področju nizkih in inženirskih gradenj. V Hidroelektri sem delal osem let in se leta 1988 vrnil v Novo mesto. Tu sem do konca leta 1989 v RRC v Novem mestu opravljal dela nadzornega inženirja (silosi za žito, teže 8000 ton, v Straži pri Novem mestu, most preko Temenice v Prečni, rekonstrukcije skladišč Zavoda za rezerve v Kočevju, Gradacu, izgradnja infrastrukture za stanovanjsko naselje v Brežicah …). Konec leta 1989 je gradbeno podjetje SCT iz Ljubljane objavilo razpis za prosto delovno mesto tehničnega direktorja izgradnje Aerodroma v mestu Soči na Črnem morju, v takratni Sovjetski zvezi. Razpis in delovno mesto sta mi bila poseben izziv, saj je Aerodrom predstavljal enega od glavnih infrastrukturnih objektov bodočih zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 1994. Javil sem se na razpis in bil sprejet. V Sočiju sem živel in delal do razpada Sovjetske zveze. Investicija se je takrat skoraj ustavila, saj novo nastala Rusija ni imela interesa nadaljevati aktivnosti za organizacijo iger in je takrat tudi odstopila od kandidature. Gradnja pa se je nadaljevala še nekaj let. Vrnil sem se domov ter se po skoraj 13 letih ponovno zaposlil pri Pionirju. Do maja 1994 sem vodil zah-


66

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Aerodrom Soči — Rusija, v začetni fazi

Aerodrom Soči — Rusija

tevne projekte v Rusiji (tovarna za predelavo barvnih kovin – kratko zlatarna in stanovanjska stolpnica P+20 v mestu Krasnojarsk v Sibiriji, Hotel Ventspils na Baltskem morju v Latviji) ter projekte na Poljskem (Hotel Demel v Krakowu in blagovnica v Lodžu). Leta 1994 sem, na lastno željo, odšel iz Pionirja ter temelječ na dolgoletnih izkušnjah ustanovil svoje podjetje s sedežem v Novem mestu. Osnovna dejavnost družbe je bila inženiring. Ni bilo lahko, začel sem iz nič. Novoustanovljena družba ni imela zadostnega kapitala, sredstev, referenc, skratka, pri svojih skoraj petdesetih letih sem bil popoln začetnik. Potreboval sem kar nekaj let, da sem se ponovno uveljavil ter začel pridobivati tudi večje projekte. V podjetju se je takrat zaposlila tudi žena Irena, prav tako gradbena inženirka. V najboljšem obdobju je bilo stalno zaposlenih preko 50 monterjev jeklenih konstrukcij ter monterjev elektro in strojne stroke, po potrebi pa smo jih pogodbeno zaposlovali še okoli 30. V podjetju sva z ženo Ireno delala do upokojitve, žena okoli 15 let in jaz preko 20 let.

Iz obdobja, ko sem imel lastno podjetje, navajam nekaj zanimivih projektov: a) Jeklene konstrukcije – demontaža jeklenih konstrukcij objektov javnih skladišč v Ljubljani (sedaj BTC), montaža regalnega skladišča Vileda Podgrad, okoli 1.100 ton, razpon rešetkastih nosilcev strehe 64 m, montaža Talum Kidričevo, okoli 1.100 ton, montaža konstrukcije tovarne Ball Packing Beograd 45.000 m2, okoli 2.200 ton jekla, izdelava in montaža konstrukcije tovarne panelov Trimo v Beogradu, okoli 1000 ton, ter več drugih manjših objektov. Vsega skupaj smo montirali in demontirali okoli 11.000 ton jeklenih konstrukcij. b) Instalacije – kot podizvajalci večjih slovenskih podjetij elektro in strojne stroke smo izvajali instalacije v večini trgovskih centrov Mercator v Sloveniji, Beogradu, Splitu, na trgovskih objektih Rutar, Merkur, Lidl, Hofer, Spar in Interspar, OBI, E-Leclerc, v več stanovanjskih soseskah v Ljubljani, Črnučah, Trzinu, Tacnu, v Revozu ter Krki, tovarni zdravil v Novem mestu, ter na več drugih manjših objektih v Sloveniji. c) Objekti po sistemu Inženiringa – »od projekta do ključa«: tovarna karnis v Zagrebu za avstrijskega naročnika (1997) in obnova apartmajev v Kitzbühlu v Avstriji za nemškega naročnika.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

67

Regalno skladišče VILEDA— 1.100 ton, montaža

Tovarna BALL PACKING BG — 2.200 ton, montaža

d) Svetovalna in investitorska dela – v obdobju od 2002 do 2015 apartmajsko naselje 150 enot, nadgradnja Hotela Punta, zunanji bazeni z gostinskimi objekti in garažo v Velem Lošinju, Hotel Aurora, Hotel Vespera, Hotel Bellevue z Vilo Hortensia, Hotel Alhambra z aneksom in Vila Avgusta v Malem Lošinju, ureditev obale in plaže v Čikatu, Aquapark v Čikatu (Mali Lošinj) ter male hidroelektrarne (MHE) v Bosni in Hercegovini.

tovrstnih strokovnih izzivov veliko, kar me navdaja s posebnim zadovoljstvom.

e) Gradnja za trg – v Šmihelu v Novem mestu smo, kot investitor, po principu gradnje za trg zgradili in prodali tri stanovanjske enote po cca 150 m2. f) Trgovina – Ustanovili smo in približno dve leti vodili lastno trgovino z gradbenim materialom, posebno z izdelki za suhomontažna dela. Kdaj in kaj je bil zate največji strokovni izziv? Vsak projekt je neke vrste unikat, ki zahteva svoj pristop. Odvisno od vrste objekta, projektnih rešitev, pogojev na lokaciji, razpoložljivega časa, tehnologije gradnje, števila zaposlenih, zahtev investitorja itd. vsak projekt zahteva svojevrstno in temeljito analizo in pristop. Glede na mojo zaposlitev in izkušnje v treh večjih gradbenih firmah v bivši Jugoslaviji (Pionir, Hidroelektra, SCT, kasneje tudi v lastnem podjetju) sem imel priliko videti in sodelovati pri organizaciji in vodenju velikega števila zahtevnih projektov. Vendar, če se že moram odločiti, potem so mi bili, in so mi še, veliki in zahtevni projekti s kratkimi roki gradnje največji izziv. Tu delo poteka izredno hitro, ne sme biti napak, vse mora biti vnaprej predvideno, biti moraš korak pred drugimi, temeljito moraš poznati projekt, stroko, vse aktivnosti je potrebno pravočasno koordinirati med vsemi udeleženci. Pripeljati projekt uspešno in v roku do konca mi je bil vedno strokovni izziv. V mojem življenju je bilo

V Lošinju si v letih 1976–1977 v Pionirjevi ekipi vodil gradbišče, ko ste v rekordnih šestih mesecih zgradili hotela Aurora in Vespera v Sunčani uvali, pozneje, v letih 2007–2008 (Aurora) in 2008–2009 (Vespera), pa si sodeloval pri rekonstrukciji obeh hotelov. Kako je potekalo delo na istih objektih v dveh različnih obdobjih, z različnimi izvajalci? Na kratko – bilo je izredno zanimivo. Kot uslužbenec GIP Pionir sem v letih 1976–1977 pri projektu sodeloval kot izvajalec, v obdobju temeljite rekonstrukcije istih hotelov v letih 2007–2009 pa sem bil na strani investitorja. Aktivnosti na strani izvajalca sem že opisal v sklopu odgovora na enega od prejšnjih vprašanj. Kot »investitor« pa sem bil, potem ko sem v letih 2002–2003 kot zunanji sodelavec HP Jadranka iz Malega Lošinja uspešno vodil izgradnjo 150 apartmajev v Velem Lošinju, povabljen, da prevzamem investitorske in svetovalne posle pri rekonstrukciji hotelov Aurora in Vespera s ciljem dviga kakovosti s 3 na 4 zvezdice. Prevzel sem ponujeno delo ter od začetka projekta do prejema uporabnega dovoljenja v imenu investitorja vodil, nadziral in koordiniral aktivnosti vseh udeležencev na projektu. Vrednost rekonstrukcije prvega objekta je bila okoli 25 in drugega okoli 22 milijonov evrov, dela na vsakem objektu posebej pa so bila opravljena v 7 mesecih. To je bilo stresno, vendar izredno zanimivo in zahtevno delo, saj so hoteli v visoki gradnji specifični objekti. Da so dela končana, pomeni, da je na mizi v hotelski sobi tudi vaza s cvetlico. V nasprotnem primeru gost običajno ni zadovoljen.


68

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Tovarna panelov TRIMO Beograd, izdelava in montaža, cca 1000 ton

Tudi v Bosni in Hercegovini imaš dvojne izkušnje – najprej še iz časa skupne države in nato po osamosvojitvi BiH in ostalih republik. Septembra leta 2015 si za DGIT Novo mesto organiziral tudi ogled dveh malih hidroelektrarn na reki Prači v BiH. Kašne so tvoje izkušnje sodelovanja pri investicijah v času samostojne države BiH? Prvič sem bil Bosni in Hercegovini poslovno prisoten v mestu Banja Luka, in sicer leta 1970, po potresu, ki je močno prizadel to območje. V Pionirju sem bil imenovan za vodjo gradbišča šole v Banja Luki, ki je bila donacija takratne Republike Slovenije, namenjena potresnemu območju. To so bili moji edini poslovni stiki v BiH v času bivše Jugoslavije. Poleg življenja v šotoru, kasneje v baraki, brez prave pitne vode in prehrane, mi je ostal v spominu še en dogodek. Pred odhodom v Bosno sem prejel navodilo, da se v Banja Luki zglasim pri podpredsedniku občine, kjer naj bi prejel vse ostale informacije in bil uveden v posel. To sem tudi storil. Bil sem 24-leten mladenič, za tamkajšnje pojme premlad za »šefa«, zato je bilo prvo vprašanje sogovornika: »A kada će šef da dođe?« Oba, posebno jaz, sva za hip ostala brez besed, in ko sem mu vse pojasnil, sem opazil, da je nejeverno zmajal z glavo, češ, ne vem, kako bo to šlo ... Dela smo uspešno zaključili v času od julija do 29. novembra 1970, ko je bila šola, v zadovoljstvo vseh, odprta. Za svoje delo pa sem prejel priznanje mesta Banja Luka, nagrado Pionirja in Republike Slovenije.

V času samostojne BiH sem po letu 1998 veliko sodeloval s tamkajšnjimi podjetji, posebno iz Prijedorja, Banja Luke in Tuzle. V lastni firmi smo zaposlovali monterje jeklenih konstrukcij ter instalacij prav iz tega področja, v BiH pa smo imeli tudi partnerje za izdelavo jeklenih konstrukcij. BiH je bila po nesmiselni vojni ob razpadu bivše Jugoslavije močno uničena, porušena, požgana, uničena je bila tudi infrastruktura. Bosne, kot smo jo poznali prej, ni bilo več. Potrebna je bila obnove, vlaganj v proizvodne, energetske, stanovanjske objekte, infrastrukturo idr. Skratka, potrebno je bilo ustvariti pogoje za oživitev gospodarstva in boljše življenje ljudi. Tako se je avstrijska firma iz Celovca odzvala na razpis za dodelitev koncesije za izgradnjo malih hidroelektrarn v BiH (MHE) ter z vlado RS podpisala pogodbo o 500 milijonov evrov vlaganj v energetiko. Preko njihove hčerinske družbe iz Ljubljane sem bil povabljen, da kot zunanji sodelavec in poznavalec razmer v BiH prevzamem posle investitorskega nadzora in koordinacijo med subjekti pri izgradnji MHE. Istočasno pa sem še raziskoval in analiziral primernost lokacij za nove MHE. Poslovno zanimive za investitorja so bile le lokacije za MHE moči od 5 do 15 MW in v BiH je bilo takih kar nekaj (Sutjeska, Prača, Ugar, Vrbanja, Vrbas, Drina itd). No, eno od dveh MHE na reki Prači skupne jakosti 16 MW ste imeli člani društva, v sklopu strokovne ekskurzije, priložnost videti leta 2015.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

69

MHE v BiH — brana

MHE V BiH — strojnica s turbinam

MHE so elektrarne pretočnega tipa z zajetjem, cevovodom in strojnico. Po moči in velikosti so sicer majhne, vendar je njihova gradnja zelo zahtevna. Rušilna in agresivna moč vode je oblikovala izredno stroge standarde, ki definirajo kvaliteto materialov in gradnje. V cevovodih profila okoli 2 metra in več, je pretok vode od 5 do 15 m3/sek., v ceveh in turbinah nastaja pritisk nekaj deset barov (od 15 do 30, odvisno od višinske razlike), ki se ob možnem nastanku hidravličnega udara lahko poveča še za dodatnih 50 odstotkov. Tolerance v kvaliteti so zaradi zahtevne vgradnje hidrotehnične in elektro opreme minimalne. Potrebni sta natančna geodetska spremljava vsake faze ter kontrola opažev, armature, receptur in same vgradnje vodonepropustnih betonov, spojev cevi idr.

Terminalska stavba aerodroma oz. letališča je dolga 570 m, široka okoli 80 m z desetimi avio mostovi, petimi prihodnimi in odhodnimi terminali, kontrolnim stolpom, estakado in približno 1 km dolgim viaduktom (dostop do odhodnih terminalov). Aerodrom ima dve vzletno pristajalni stezi dolžine okoli 3 km. Ogledali bi si terminalsko zgradbo in njeno, za tisto obdobje, izredno zahtevno nosilno konstrukcijo. Spodnji, monolitni dvoetažni del je iz klasičnega armiranega betona, velikih razponov (okoli 30 m), strešna konstrukcija pa je jeklena, t. i. »mero konstrukcija« z razponom modulov 64 x 64 m. Projekti so delo slovenskih, SCT-jevih inženirjev, v sodelovanju s strokovnjaki iz beograjskega podjetja Montaža in Energoinvesta iz Sarajeva. Projekt je v času izgradnje veljal za drugo največjo tovrstno investicijo v Evropi, takoj za sočasno gradnjo letališča v Münchnu.

Pred leti si predlagal, da bi s pomočjo DGIT Novo mesto organizirali strokovno ekskurzijo v Soči, kjer bi si ogledali objekte, katerih izgradnjo si vodil v letih 1990 do 1992. Kaj bi videli, če bi načrt uspel? Res je, in veliko zanimivega bi lahko videli: od nedotaknjene narave Kavkaza, črnomorskih letovišč in peščenih plaž v Sočiju in sosednji Gruziji (v bližini Sočija), deročih in bistrih rek s Kavkaza, visokogorskih ledeniških jezer, terenov in prizorišč zimskih olimpijskih iger v okraju Krasnaja Poljana na Kavkazu do olimpijskih objektov v Sočiju ter izredno lepega mesta Soči in še veliko drugih znamenitosti. Seveda pa bi si posebej ogledali Aerodrom v Sočiju, kjer sem kot uslužbenec SCT opravljal delo tehničnega direktorja v začetni fazi njegove izgradnje.

No, v Soči nismo šli, si pa aprila 2014 organiziral ogled gradbišča Hotela Bellevue v Malem Lošinju in gradbišča bazenov ter podzemnih garaž Hotela Punta v Velem Lošinju. Nam lahko predstaviš nekaj tehničnih in tehnoloških značilnosti omenjenih objektov? Naj poudarim, da je stari hotel Bellevue iz leta 1967 spadal v kategorijo hotelov s tremi zvezdicami. Projektant hotela je bil priznani hrvaški arhitekt Zdravko Bregovac. Objekt je bil spomeniško zaščiten, poleg tega pa umeščen v zaščiteno območje Čikat, kjer veljajo posebni pogoji za urejanje prostora. Sama rekonstrukcija in bodoči izgled objekta sta bila zaradi statusa objekta s strani Zavoda za spomeniško varstvo zelo omejena. Sprememba kategorije hotela s treh na pet zvezdic pa je zahtevala bistveno pove-


70

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Hotel BELLEVUE, Mali Lošinj

Bazeni Hotela Punta, Veli Lošinj

čanje hotelskih sob ter izgradnjo dodatnih prostorov zaradi novih vsebin, kot so notranji in zunanji bazeni, SPA center, fitnes, wellness, savne, kozmetična ponudba, razne medicinske vsebine, butiki, kongresna dvorana idr., vse v skladu z določili Pravilnika o kategorizaciji. Vse našteto pa je imelo za posledico večje posege v konstrukcijo. Pridobili smo projekte v skladu z vsemi zahtevami, gradbeno dovoljenje ter konec novembra 2013 pričeli z deli. Že kmalu pa se je pokazalo, da je obstoječa konstrukcija dotrajana ter da zaradi vnosa novih obremenitev ne zagotavlja stabilnosti objekta in ne zadovoljuje zahtev EU standardov. Potrebno je bilo odstraniti oz. porušiti okoli 70 odstotkov objekta, preostalo konstrukcijo pa ustrezno ojačati. Ojačitve so bile hitro in enostavno izvedene z uporabo karbonskih vlaken in polimernih premazov. Tako smo do začetka januarja 2014 porušili dotrajane dele konstrukcije in v januarju začeli z vgradnjo novega betona. Do 31. marca, manj kot v treh mesecih, je izvajalec dokončal celotno armiranobetonsko konstrukcijo objekta, konec julija 2014 pa smo opravili že tehnični pregled. Petzvezdični Hotel Bellevue s 34.000 m2 celotne površine, s približno 200 sobami in apartmaji, opremljen z najsodobnejšo opremo, instalacijami in nadzornimi sistemi, je bil v začetku avgusta odprt.

zahtevni. Zahteven je bil predvsem izkop približno 15 m globoke gradbene jame za garaže z globinskim miniranjem tik ob in delno celo pod obstoječim in prenovljenim Hotelom Punta. Rok za izvedbo vseh del, ki povzročajo hrup (podaljšana 3. gradbena faza), je bil zaradi odprtja obstoječega Hotela Punta in prihoda prvih gostov 31. marec 2014, otvoritev bazenskega kompleksa z garažami pa je bila predvidena v maju 2014. Vse nam je uspelo! Fazo gradnje objektov pa ste si člani društva tudi ogledali.

Še bolj zanimivo pa je, da smo istočasno s prenovo Hotela Bellevue pričeli tudi z izgradnjo zunanjih bazenov, podzemnih garaž z okoli sto parkirnimi mesti, restavracijo ob bazenu, plažnim barom in bodočo kongresno dvorano v sklopu hotelskega kompleksa Punta v Velem Lošinju. Gradbeni posegi pri rušenju in odstranjevanju starih, obstoječih vsebin so bili izredno

V letih 2014–2015 smo na isti način kot leto prej Hotel Bellevue obnovili in dodali nove vsebine sto let staremu hotelu Alhambra, ki sedaj nosi naziv Butični hotel Alhambra in je s petzvezdičen, s popolnoma obnovljeno depandanso Vila Avgusta in novim aneksom, vse prav tako s petimi zvezdicami. Porušena in na novo zgrajena je bila tudi butična vila Hortensia s petimi zvezdicami, kot depandansa Hotela Bellevue. Na dolžini skoraj enega kilometra smo z obsežnimi podmorskimi deli kompletno uredili plažo z gostinskimi objekti v predelu Čikata z vso potrebno infrastrukturo. V Velem Lošinju smo od 15. novembra 2014 do 31. marca 2015 za eno etažo nadgradili celoten kompleks Hotela Punta, ki je s tem pridobil okoli 100 novih hotelskih sob v kategoriji štiri zvezdice, tako da so se v aprilu istega leta že lahko nastanili prvi gostje. V istem obdobju, torej v zimi 2014/2015, smo zgradili tudi nov vodni park v avtokampu Čikat s štirimi bazeni, bazensko tehniko, garderobnimi objekti, zajetjem morske vode, tobogani, jacuzziji, masažami, restavracijo ter ostalo vsebino in opremo. Objekt je bil predan v uporabo v maju 2015.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

Ob vsem povedanem se ponuja vprašanje, ali si imel kaj časa za svojo družino in hobije? Da, za vse je potrebno najti čas. Več kot 35 let sem živel in delal daleč od doma, na terenu. Tudi ko sem prišel domov, nisem miroval. Delo, še zlasti v lastnem podjetju, velikokrat zahteva 24-urno prisotnost in aktivnost, sicer se na koncu meseca lahko zgodi, da namesto izstavitve računa za opravljeno delo prejmeš račun za kasnitev, penale, stroške. Za menoj »je ostalo« kar nekaj objektov, ki se jih, prav vseh, rad spominjam. Svoj poklic sem opravljal z veseljem in zadovoljstvom, in, pošteno povedano, na nek način je bilo moje delo tudi moj hobi. Bilo je dinamično, napeto, na mejah (ne)mogočega, stalno je bila prisotna borba z roki, s časom. Toda vsi napori in ves trud so bili vedno poplačani z uspešnim napredovanjem del, še posebno pa z novozgrajenim objektom. Pri svojem delu sem imel priložnost sodelovati z uveljavljenimi in priznanimi strokovnjaki, kot so urbanisti, arhitekti, gradbeniki, inštalaterji, pravniki, ekonomisti. Problemi in delo pri investicijah, tako v načrtovanju kot pri izvajanju, so interdisciplinarni. Uspevali smo, ker smo delali timsko, in vedno sem vesel srečanja z vsemi njimi. Na koncu naj povzamem: za menoj je skupno skoraj 47 let aktivnega dela, veliko projektov, tako doma v Sloveniji, še več pa v tujini. Poklic, ki sem ga opravljal, je zahteval ogromno dela, tudi med prazniki in ob nedeljah, veliko budnih noči, vožnje, potovanj, včasih bi lahko rekel, da celo 24-urno pripravljenost. Kot zanimivost naj povem, da sem z osebnim avtomobilom prepotoval in prevozil okoli 3 milijone kilometrov, okoli 200.000 kilometrov pa sem prepotoval z letali. V prostem času pa sem približno 25.000 kilometrov prekolesaril in jih približno toliko prevozil z motorjem, kar nekaj sto kilometrov sem tudi presmučal. Seveda vse to zelo rad počnem še danes. Včasih tudi kaj preberem, pogledam kak film, rad imam družbo, tu in tam primem v roke karte ali igram golf, potrebno pa je kaj postoriti tudi doma. V mlajših letih sem užival v potapljanju in bil član društva za podvodni ribolov na Lošinju. Morski svet je res nekaj posebnega. In ne nazadnje, da sem lahko v življenju vse to počel, delal in uresničil, se moram posebej zahvaliti ženi

71

Ireni in hčerki Ani za vse njuno razumevanje moje odsotnosti od doma in podporo pri mojem zahtevnem, večletnem terenskem delu. Seveda gre zahvala tudi vsem investitorjem za izkazano zaupanje. DGIT Novo mesto bo v kratkem praznovalo 70. obletnico delovanja. Si dolgoletni član DGIT Novo mesto in dobitnik priznanja zaslužni član ZDGITS, članici sta tudi tvoja žena in hčerka, kakšna so tvoja oz. vaša pričakovanja od društva v prihodnosti? Gradbeniki v sodelovanju z drugimi strokami na nek način spreminjamo naravo, ustvarjali naj bi pogoje za drugačno, boljše življenje, saj načrtujemo in gradimo nove objekte, naselja, mesta, gradimo infrastrukturo in še in še ... Če torej s svojimi dejanji spreminjamo naravo, mora biti naša strokovna pozornost toliko večja, kajti narava ne odpušča napak, narava vse vrača. Učiti se je potrebno ne samo iz literature, temveč tudi iz napak in izkušenj. Aktivnosti DGIT Novo mesto bi morale biti v prihodnosti še v večji meri usmerjene v nudenje pomoči in organiziranju dodatnega izobraževanja članov. Čas, v katerem živimo, ter hiter tazvoj tehnologije in znanosti to zahtevata. Strokovno povezovanje, izmenjava izkušenj, skrb za dodatno izobraževanje članov, organiziranje strokovnih seminarjev, predavanj, organiziranje strokovnih ekskurzij z ogledi zahtevnih gradenj in podobno so načini spoznavanja novosti. Vsekakor pa bi društva in strokovna združenja, tudi DGIT, morala imeti in doseči večji vpliv pri sprejemanju zakonodaje, ki na kakršen koli način ureja odnose v stroki. Nekatera določila so nelogična ali težko uporabna, zato bi bilo na tem področju dobrodošlo večje upoštevanje stroke, tj. izkušenj in nasvetov članov strokovnih združenj. Posebne uzance v gradbeništvu iz leta 1976, ki strokovno obravnavajo nastale situacije in možne zaplete pri realizaciji gradbene pogodbe in katerih avtorji so bili izkušeni in uveljavljeni strokovnjaki s področij gradbeništva, prava, ekonomije, veljajo še danes. Nam to morda kaj pove? Danes kot upokojenec ob 70. obletnici obstoja DGIT Novo mesto čestitam vsem članicam in članom društva z željo po uspešnem delu tudi v bodoče.


72

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Člane smo povprašali

ANDREJ ERŠTE 1. Kaj ste si kot otrok želeli postati? Človek, ki zna govoriti veliko jezikov. 2. Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z gradbeništvom?

Andrej Eršte

Moje čisto prvo srečanje z gradbeništvom je bilo, ko sem očetu pomagal pri gradnji domače hiše (prenos zidakov za zidanje, vezanje armature na plošči stanovanjske hiše), nato pa pomagal pri gradnji/betoniraju še ostalim vaščanom (»betonske veselice« s prijetnimi zaključki). 3. Kakšni so vaši spomini na šolanje?

Kot otrok iz vasi in z malo denarja sem moral v srednjo gradbeno šolo v Ljubljani, saj v Novem mestu takrat ni bilo te šole. Pouk je prva tri leta potekal v popoldanskem času, zato sem ob koncu tedna odhajal domov v petek zvečer z ljubljanske avtobusne postaje. V spominu so mi ostali ti petkovi odhodi in veliko avtobusov na postaji. Hkrati imam nepozaben spomin na maturantski ples in slovo od sošolcev v dvorani v Domžalah. Prav tako pa me tudi na razrednika vežejo zelo prijetni spomini. 4. Kakšni so vaši začetki v gradbeni stroki, kako je tehnološki razvoj vplival na vaše delo? Delati sem začel kot obračunski tehnik v SGP Pionir na gradbiščih hotela v Šmarjeških Toplicah in stanovanjske soseske Mrzla dolina. Prav v podjetju SGP Pionir sem se prvič seznanil z izredno urejenim sistemom poslovanja na vseh področjih, kar z velikim veseljem koristno uporabljam še danes, npr. nagrajevanje inovativnosti in spoštljiv odnos do koristnih predlogov in sprememb. Spominjam se tudi sodelovanja na prvi delavnici Rastoče knjige. In doktrine razvoja Pionirja in s tem povezanega lastnega razvoja. Zelo zanimiva je bila tudi izkušnja s prvo uvedbo računalnika na gradbišču Mrzla dolina. Spoznal sem tudi, kako pomembno in koristno je sodelovanje v projektnih timih, zlasti med konstrukterji, za lažje izvajanje projektiranih detajlov. Na žalost pa sem se pozneje srečal tudi z napačnimi politikami vodenja podjetij, kar je privedlo do njihovega


DRUŠTVO SMO LJUDJE

73

propada, k čemur je pomagalo tudi napačno lastninsko preoblikovanje podjetij pod botrstvom države. 5. Kateri so najpomembnejši objekti, pri gradnji katerih ste sodelovali? Bilo jih je ogromno. Naj jih navedem le nekaj: • hotel zdravilišča Šmarješke Toplice – vse faze etapne izgradnje, • hotel zdravilišča Dolenjske Toplice, • vodni rezervoar Volčkova vas, • čistilna naprava Straža, • kanalizacija Straža, • vojašnica Novo mesto in Poganci, • Urgentni center Novo mesto, • stanovanjska soseska Irča vas–Brod in del soseske Mrzla dolina, OŠ Mrzla dolina, • avtobusna postaja Novo mesto, • restavracija Anita v Vrsarju, • Osnovna šola Ig, • objekti v tovarni zdravil Krka Novo mesto: Notol 1 in 2, Sinteza 4, OTO – obrat trdih oblik, RKC 3 – razvojno kontrolni center, STC – sevisno tehnični center, garažna hiša, prizidek SKI – skladišča končnih izdelkov, Ampulni obrat, Uprava Ljubljana s prehranskim obratom, čistilna naprava Ločna ... 6. Kateri dogodek vam bo najbolj ostal v spominu? Dogodkov je ogromno, tako lepih kot tudi malo manj lepih. Vsekakor mi bo za vedno ostalo v spominu sporočilo o rojstvu hčerke na gradbišče Irča vas–Brod in nato proslavljanje v gostilni Jakše na Drski. V spominu mi bo ostal tudi padec delavca na gradbišču in požar na gradbišču RKC 3. A naj zaključim s prijetnimi spomini na druženja s kolegi – to so bile organizirane skupne gradbiščne malice in polharije, ko še ni bilo varnostnih koordinatorjev ter raznih prepovedi. 7. Je sodelovanje v DGIT Novo mesto prava odločitev? Gotovo, samo sedanji čas in razmere v gradbeništvu narekujejo svoj tok dogajanj in s tem povezane aktivnosti, ki zahtevajo odločnost, časovno omejenost ter bolj tesno oz. bolj zavzeto sodelovanje.

ŠPELA MEH 1. Kaj ste si kot otrok želeli postati?

Špela Meh

Kot otrok sem imela veliko želja, kaj bi počela, ko bom odrasla, od zdravniškega poklica do novinarstva. Sproti sem tudi ugotavljala, da mi vsak od teh poklicev v nečem ne odgovarja. Proti koncu srednje šole sem čedalje bolj razmišljala o delu v smeri konstruiranja. Glede na mojo ljubezen do matematike, fizike, mehanike in po udeležbi na informativnem dnevu sem bila prepričana, da je gradbeništvo prava izbira. 2. Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z gradbeništvom?

Moje prvo, a ne čisto pravo srečanje z gradbeništvom je bila gradnja hiše moje matične družine. Kasneje me je oče, ki je tudi gradbinec, večkrat vzel s sabo na teren, da sem mu pomagala pri kaki izmeri ali pa da sem mu samo delala družbo. Še danes se spominjam nekaterih, zdaj že pokojnih ali upokojenih gradbenih inženirjev,


74

DRUŠTVO SMO LJUDJE

ki sem jih tam srečevala. Zaradi marsikaterega pogovora z njimi in vtisov, ki so jih naredili name, sem se na koncu verjetno lažje odločila za študij gradbeništva. 3. Kakšni so vaši spomini na šolanje? Moji spomini na študij … Bilo je nekaj zanimivih, nekaj dolgočasnih, nekaj zelo prijetnih predavateljev. Osebno sem najbolj pogrešala več prakse, a študij je po prvem letniku jemal preveč energije in časa, da bi se lahko bolj posvečali praktičnemu delu. Seveda pa je bil hkrati to tudi čas, ko smo se začeli osamosvajati, zato je bilo zanimivo, polno izzivov in zabavno. Proti koncu študija sem imela prometno nesrečo, zaradi katere se je moj hiter, intenziven tempo študijskega življenja moral malo ustaviti. Študij sem malo raztegnila in hkrati izkoristila čas v zadnjem letniku in absolventskem stažu za pridobivanje praktičnih izkušenj. 4. Kakšni so vaši začetki v gradbeni stroki, kako je tehnološki razvoj vplival na vaše delo? Čas hitro mineva. Občutek imam, kot da sem šele prejšnje leto začela delati. Med študijskimi počitnicami sem pomagala očetu v podjetju urejati gradbene dnevnike in podobno. Moji pravi začetki pa so bili, ko sem pomagala pri projektiranju, gradbenem in arhitekturnem, v dveh birojih na Gorenjskem, ker je bil od tam doma moj takratni izbranec. Proti koncu študija sem se odločila, da se vrnem domov in med pisanjem diplome sem se kot študentka zaposlila v Biroju Udovč s. p., kjer delam še danes. Tehnologija se hitro razvija in spominjam se, da smo se v začetku mojega študija še učili pisati z »Rotring« tehničnimi pisali, hkrati pa se pričenjali mojstriti v risanju z računalnikom (v AutoCAD programu) in računanjem statike z računalniškimi programi, medtem ko so naši predhodniku izračunavali statiko še »peš«. Zdaj pa nas že čakajo izzivi BIM tehnologije, ki zajema projektiranje in izvajanje. 5. Kateri so najpomembnejši objekti, pri gradnji katerih ste sodelovali? Sodelovala sem pri zelo raznolikih projektih. Z leti je moje delo žal prišlo v nekoliko ustaljene tirnice, ker smo se zaposleni v biroju specializirali vsak za svoje področje. V začetku sem veliko več delala tudi na jeklenih objektih, česar je zadnje čase manj. Statiko sem izdelovala predvsem za jeklene stavbe, ki jih je izvajal Armat d.o.o. (industrijske stavbe, razna skladišča in industrijski nadstreški, poslovni objekti – npr. Seles v Grosupljem). Sodelovala sem tudi s Trimom. Žal kakšen projekt tudi ni šel v končno izvedbo. Med realiziranimi je bil na srečo vrtec v Trebnjem, ki je bil že zelo potreben. V Trebnjem sem poleg statike za vrtec izdelala tudi statiko za kmetijsko zadrugo ter eno od obširnejših adaptacij zdravstvenega doma. Sodelovala sem tudi pri gradnji lesenega vrtca s posebno polkrožno arhitekturo v Dobrni. Potem pa je tu še ogromno betonskih poslovnih ali večstanovanjskih stavb (TPC Brusnice, poslovna stavba Dinamic, bloki v Žabji vasi, adaptacija in dozidava Kulturnega doma Brežice idr.) Moje delo pa je vključevalo tudi projektiranje čistilnih naprav, opornih in kamnitih zidov, sakralnih objektov, urejanje pokopališč. Skratka, zaključim lahko, da je bilo moje delo doslej kar raznoliko. 6. Kateri dogodek vam bo najbolj ostal v spominu? Hm, veliko je drobnih dogodkov, povezanih z delom, ki mi bodo ostali v spominu. Še več je ljudi, ki so pustili trajen pečat; nekaterih od njih ni več in težko bi sedaj kogar koli izpostavila. 7. Je sodelovanje v DGIT Novo mesto prava odločitev? Zelo rada se spominjam vseh srečanj v okviru društva. Vedno je bilo zanimivo tako s strokovnega vidika kot z vidika druženja; imeli smo tudi večdnevne ekskurzije in je bilo več časa za pogovor ob večerih. Škoda, da se več mlajših ne udeležuje dogodkov, ki jih prireja društvo; tam bi si lahko izmenjali izkušnje, navezali stike, sklepali morebitna sodelovanja, saj nihče sam zase ni tako dober kot več ljudi skupaj. Prav tako pa bi se lahko, kljub temu, da današnji svet pripada mladim, od starejših marsičesa naučili, saj so njihove izkušnje zelo dragocene.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

75

SILVESTER LOPATIČ 1. Kaj ste si kot otrok želeli postati?

Silvester Lopatič

Ker so v tistih časih zlasti starejši ljudje imeli z zobmi mnogo večje težave, kot jih imajo danes, sem želel postati zobozdravnik. Takrat o zobozdravstvu nismo vedeli več kot to, da gre za puljenje in plombiranje zob. Sem se pa, kot otrok, že zelo zgodaj začel ukvarjati z glasbo, vendar si takrat doma niti slučajno nismo mogli zamišljati, da bi lahko postal glasbenik in bi od tega živel. Po takratnem pojmovanju to ni bil poklic, ampak le zabava. 2. Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z gradbeništvom?

Danes se otroci srečajo z gradbeništvom najprej v peskovniku. V mojih mladih letih pa smo imeli gramoznico in oče je prodajal gramoz v raznih oblikah kot mešani pesek (stena), sejani pesek (presejan na mreži) in krogle (ostanek od sejanega). Vse se je delalo ročno, ljudje so prevažali material z vozovi in vprego. Lahko bi rekel, da so to bili začetki mojega gradbeništva, vendar zame niso bili ravno vzpodbudni, saj je bilo premetavanje peska težko fizično delo. Smo pa doma tudi pomagali očetu pri izdelavi betonskih strešnikov in zidakov v lesenih kalupih, kar je bilo tehnološko že bolj zahtevno. 3. Kakšni so vaši spomini na šolanje? Po končani osemletki v Cerkljah ob Krki še nisem imel prave vizije, za kateri poklic bi se odločil. Ker je bila najbližja srednja šola gimnazija v Brežicah, sem se odločil zanjo. Kmalu sem uvidel, da mi gredo naravoslovni, tehnični predmeti bolje kot družboslovni in sem se zato odločil, da bom po končani gimnaziji študiral gradbeništvo. Vpisal sem se na takratno FAGG v Ljubljani in leta 1975 tudi diplomiral. »Papir« sem torej imel, a to je bilo še daleč od pravega gradbeništva, kajti teorija je eno, praksa pa drugo. Šele oboje skupaj da prave rezultate. 4. Kakšni so vaši začetki v gradbeni stroki, kako je tehnološki razvoj vplival na vaše delo? Kot študent sem bil štipendist takrat največjega gradbenega podjetja v Sloveniji, to je bil GIP Gradis Ljubljana. Na obveznih praksah sem delal v laboratoriju, kjer sem se veliko naučil o betonih, nato še v Gradisovem obratu betonskih polizdelkov in na brežiškem mostu čez Savo, kjer sem celo vezal armaturo in se srečal s prednapetimi nosilci. Po odsluženem vojaškem roku v Beogradu sem se leta 1976 zaposlil v Gradisu, vendar me je že po letu dni k sebi zvabil SGP Pionir Novo mesto, takrat drugi največji gradbinec v Sloveniji. Delal sem v tovarni gradbenih elementov Togrel Krško, ki je bil po tehnologiji armiranih in prednapetih betonskih polizdelkov med vodilnimi v Sloveniji. Šel sem čez vse faze dela od tehnologa, vodje proizvodnje, tehničnega vodje do kalkulanta in komercialista. Pionir je imel tudi močno razvojno službo, ki je v glavnem delala na tehnologiji in razvoju montažnih armiranobetonskih elementov. Armiranobetonske hale smo postavljali po vseh republikah v bivši skupni državi Jugoslaviji. Pionir je veliko gradil tudi izven države in tako so me z mojim znanjem in izkušnjami leta 1985 napotili v Libijo, kar je bil zame velik izziv. Provizorično proizvodnjo armiranobetonskih elementov smo postavili kar sredi puščave Sahara in kljub težkim pogojem uspešno zaključili projekte tako po tehnični kot finančni plati. Po moji vrnitvi iz Libije leta 1986 je nastala manjša gradbena kriza. Iskal sem nove izzive in se leta 1990 zaposlil v Obrtni zadrugi Resa v Krškem, kjer sem spoznal še druge gradbene materiale, pa tudi način dela z obrtniki. Vse to mi je prav prišlo, ker sem dobil celostno sliko graditve objektov od nakupa zemljišč do uporabnega dovoljenja. Po osamosvojitvi Slovenije sem leta 1991 ustanovil svoje podjetje SL-inženiring Boršt, d. o. o., in se v njem leta 1997 tudi zaposlil.


76

DRUŠTVO SMO LJUDJE

5. Kateri so najpomembnejši objekti, pri gradnji katerih ste sodelovali? Težko bi se odločil, kateri objekt mi je ostal najbolj v spominu. Če gledam kronološko, je bil v času moje zaposlitve v Togrelu objekt »brodogradilište Zadar« na otoku Ugljen pri Zadru poseben zaradi zelo zahtevne logistike, Dom španskih borcev v Ljubljani je imel zelo zahtevno tehnologijo obešenih betonskih fasad, v Libiji pa je bil zaradi zahtevne tehnologije vlečenih opažev in prednapetega betona pravi izziv vodovodni stolp sredi puščave. V sedanjem podjetju smo vsekakor najbolj prepoznavni po obnovi objektov kulturne dediščine, kot so grad Otočec, Rajhenburg in drugi. 6. Kateri dogodek vam bo najbolj ostal v spominu? Spominjam se veliko dogodkov. Vsekakor pa sta name naredila največji vtis delo in življenje v Libiji; na primer, kako smo v dvodnevni vojni aprila 1986 med ameriškim napadom na libijskega voditelja polkovnika Gadafija dva dni in noči preživeli v zakloniščih, ki smo jih sami zgradili, in trepetali, ali bomo ostali živi. Gradili smo namreč vojaško letališče, ki bi kaj lahko bilo tarča ameriških bombnikov. 7. Je sodelovanje v DGIT Novo mesto prava odločitev? Nisem član društva, sem pa vsekakor njegov podpornik, saj menim, da se je potrebno v stroki povezovati in da je medsebojno druženje članov in ne nazadnje tudi obujanje spominov nekdanjih sodelavcev koristno in prijetno.

MARJETA SAJE LUKŠIČ 1. Kaj ste kot otrok želeli postati?

Marjeta Saje Lukšič

Kot otrok nisem imela kakšne posebne želje po določenem poklicu. Odločitev za študij je bila zame ena najtežjih v življenju. Po osnovni šoli sem se vpisala v gimnazijo in tako za štiri leta prestavila izbiro poklica. Na gradbeni fakulteti sem pristala čisto slučajno, ker sem iskala program, kjer bi bili poleg matematike, ki sem jo imela rada, a je nisem želela študirati, še drugi zanimivi predmeti. Priznam, da odločitve za gradbeništvo nisem nikoli obžalovala in bi, če bi se bilo treba še enkrat odločiti, izbrala enako.

2. Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z gradbeništvom? Z gradbeništvom sem se torej prvič srečala na fakulteti, čisto zares pa sem začela stroko spoznavati na gradbišču bolnišnične kuhinje v Novem mestu, kjer sem opravljala obvezno prakso. Vodja gradbišča je bila Marja Hribar in tisto prakso sem opravljala z velikim veseljem. 3. Kakšni so vaši spomini na šolanje? V šoli sem se vedno dobro počutila. Lepe spomine imam tako na osnovno kot na srednjo šolo, na fakulteti pa sem morala vložiti malo več energije, saj je gradbena fakulteta veljala za eno najtežjih. Vsako leto je bilo potrebno opraviti vse izpite, če si hotel izdelati letnik in obdržati štipendijo. Na srečo mi je to uspelo in sem končala šolanje v štirih letih in pol – najbrž tudi zato, ker nisem hotela izgubiti stika s kolegi, s katerimi smo skupaj študirali in ki so bili tako po strokovni kot tudi po človeški plati izjemni. 4. Kakšni so bili vaši začetki v gradbeni stroki, kako je tehnološki napredek vplival na vaše delo? Prvo službo sem dobila v projektivnem biroju podjetja Pionir in v projektivi ostala vso svojo delovno dobo. Takrat je v biroju primanjkovalo statikov, namreč, nekaj mojih bodočih kolegov je bilo v vojski, eden pa se je za-


DRUŠTVO SMO LJUDJE

77

poslil drugje, zato sem takoj na začetku dobila v izdelavo statični izračun zaklonišča v Straži. Še sedaj se z grozo spominjam, koliko časa je trajalo, da je bilo delo končano. V začetku je šlo vse bolj počasi tudi zato, ker nismo imeli računalnikov, in ko sem prosila za kalkulator, mi je moj mentor za novo leto podaril računalo na kroglice. Šele čez nekaj let smo dobili prvi računalnik in še kasneje potrebno programsko opremo. Ves čas se je bilo potrebno izobraževati in spremljati novo zakonodajo. 5. Kateri so najpomembnejši objekti, pri gradnji katerih ste sodelovali? Pionir je bil gradbeni gigant, zato sem lahko že od samega začetka sodelovala pri gradnji večjih objektov za investitorje na Dolenjskem, drugod po Sloveniji in tudi izven Slovenije. Sprva je bilo veliko montažnih objektov, spominjam se tudi gradnje poslovnih stavb, v katerih sta sedaj Zavarovalnica Sava in Durs v Novem mestu. Znanje in izkušnje, ki sem jih pridobila v Pionirju, sem lahko s pridom uporabila tudi kasneje, v novomeškem podjetju Spina, kjer smo projektirali več objektov za tovarno zdravil Krka, in sicer Notol 1 in Notol 2, Razvojno-kontrolni center 3, nato objekte sedanje URSE, objekte za Revoz in TPV, na kar sem zelo ponosna. 6. Kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu? Teh je bilo pa veliko, tako da težko izpostavim le enega. Mogoče je bil nekaj posebnega projekt presernice v Revozu. Revoz je izbral francosko podjetje, ki je vodilo celoten projekt, mi pa smo morali izdelati dokumentacijo po njegovih navodilih, in še v francoščini, kar je bil za nas velik zalogaj. Tudi nesrečne zrušitve plošče med betoniranjem v tovarni Beti v Metliki ne bom nikoli pozabila. Tehnolog v tovarni se je pri določitvi obtežbe zmotil za približno desetkrat, zato je bila debela plošča zelo močno armirana in ko je popustila podporna konstrukcija, so delavci kot po toboganu zdrseli po debeli negativni armaturi več metrov v globino, a se na srečo ni nikomur nič zgodilo. 7. Je sodelovanje v DGIT Novo mesto prava odločitev? Priznam, da sem v društvu bolj aktivna šele v zadnjih letih, saj prej nisem imela časa. Z veseljem sodelujem z ekipo, ki je odgovorna in zelo dejavna, zato so vidni tudi rezultati.

MARJETA LUTMAN 1. Kaj ste si kot otrok želeli postati?

Marjeta Lutman

Ha ha ha, zelo zanimivo in povsem nepričakovano vprašanje. Ne boste verjeli, ampak očitno prav gradbenica, saj sem najbolj uživala, ko smo imeli doma zidarje in pleskarje, ki so me spustili zraven. Tudi »peskovnik«, v bistvu je bil to kup peska granulacije 0-4, ki ga zidarji niso porabili, je bil zame prava ustvarjalnica, saj so bili tuneli in razne skulpture dokaj trajni v primerjavi z otroškimi umetninami v današnjih peskovnikih z mivko. Da o Lego kockah in hišicah pod vsako mizo ali za grmovjem sploh ne govorim!

2. Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z gradbeništvom? Lahko bi rekla, da je bilo moje prvo srečanje z gradbeništvom gradnja hiše mojih staršev, spremljala pa sem tudi očetovo risanje načrtov za stavbe, naprave in razne male inovacije. Včasih mi je kar žal, da generacija mojih staršev ni imela enakih možnosti za izobraževanje in uresničevanje svojih sanj kot mi.


78

DRUŠTVO SMO LJUDJE

3. Kakšni so vaši spomini na šolanje? Ko sem se odločala za poklic gradbenice (na srečo sem se vpisala v gimnazijo, da sem imela čas ugotoviti, kaj me res veseli), nisem vedela niti, kakšna je razlika med gradbenikom in arhitektom. V spominu mi je ostala zanimiva in prepričljiva razlaga starejšega študenta gradbeništva, ki mi je nekoč pojasnil, da gradbeniki rešujejo izzive, ki jim jih zastavljajo arhitekti. Dejansko prav to delam že vse svoje življenje in mi še danes predstavlja izziv. Po priporočilu očeta, ki je menil, da je to zelo težak študij, in po izkušnjah deklet iz domačega kraja, ki študija niso končala do poroke ali pa sploh nikoli, sem se odločila, da grem študirat v Maribor, ker je samo tam obstajal dvostopenjski študij gradbeništva. Vendar večjih težav nisem imela. Vmes sem opravljala počitniško prakso v Pionirju in tam prvič resno spoznavala gradbeništvo. Praktične informacije, ki so mi jih takrat dali predvsem delovodje, mi še danes koristijo. Spomnim se dveh gradbišč, in sicer obnove stavbe pošte v Novem mestu in gradnje URSE, takrat Krke Novoterma, na mestu nedelujoče steklarne, če se prav spomnim. Ko sem končala študij, sem kot Pionirjeva štipendistka najprej dobila delo na srednji gradbeni šoli, katere pokrovitelj je bil Pionir. Nikoli se nisem videla v vlogi predavateljice in sama si te službe takrat prav gotovo ne bi izbrala. Ampak, očitno je tudi ta začetek zaznamoval mojo nadaljnjo poklicno pot, saj še danes prenašam znanje na svoje kolege. Najboljša pridobitev iz tistega obdobja pa je bil moj mož, kasneje otroci in zdaj že dva vnuka. Vse v življenju ima svoj namen. 4. Kakšni so bili vaši začetki v gradbeni stroki, kako je tehnološki razvoj vplival na vaše delo? Kot gradbenica sem seveda začela delati v Pionirju. Odlična poteza takratnega vodstva je bila, da so mlade inženirje preizkusili na več delovnih področjih, ne le zaradi spoznavanja dela, verjetno tudi zato, da si najdemo svoje mesto v tem slovenskem gradbenem velikanu. Meni je bilo vedno najljubše gradbišče in tudi po, žal, propadu tega odličnega podjetja je moje delo ostalo tesno povezano z gradbišči. 5. Kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu? Najbolj so mi ostali v spominu razni zanimivi objekti; nekateri so bili zanimivi zaradi zahtevne tehnike gradnje, kot npr. sanacija sto let starega železnega Kandijskega mostu in obnova ter dogradnja Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Tu sem se prvič srečala z dejstvom, da je občutek odgovornosti na gradbišču včasih pomembnejši od načrtov, zato je bilo nujno potrebno tesno, vsakodnevno sodelovanje s projektantsko hišo. Na določenih objektih sem pridobila dragocene izkušnje pri delu s podizvajalci, prestala pa sem tudi izredno trde preizkušnje z investitorji, kot je bila to npr. država v času »zadnjih izdihljajev« Pionirja, ko smo gradili Športno dvorano Leona Štuklja. V gradbeništvu sem spoznala dve plati medalje: po eni strani je to izjemno zanimivo kreativno tehnično delo z vidnimi rezultati timskega dela, po drugi strani pa sem spoznavala tudi ljudi in načine dela po pravilu močnejšega, kar mi je dalo dragocene izkušnje za nadaljnje delo in življenje sploh. 6. Je sodelovanje v DGIT Novo mesto prava odločitev? Strokovna društva so danes izredno pomembna, a ne le zaradi druženja strokovnjakov in zanimivih ekskurzij. Danes so tovrstna društva nepogrešljiva zaradi omogočanja prenosa znanja posameznih strokovnjakov v prakso. Tako hitrih sprememb zakonov in raznih predpisov, pa tudi razvoja strokovnih znanj in tehničnih rešitev, kot smo temu priča danes, verjetno še nismo doživeli. Izobrazba, ki smo jo pridobili v šoli, nam daje le osnovo za pravilno razmišljanje, učimo pa se sproti, z vsako informacijo, vse življenje. Naše društvo ni pomembno le za nas starejše inženirje, ki smo v tem oziru verjetno že precej preizkušeni. Društvo, kot je DGIT Novo mesto, omogoča tudi mladim strokovnjakom in študentom, ki imajo verjetno mnogo več visoko strokovnega znanja kot mi starejši, da le-tega delijo z drugimi in nadgradijo s praktičnimi izkušnjami, ki so poleg teorije nujno potrebne.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

79

Trenutno mi čas tudi zaradi potovanj in dela v tujini žal ne dopušča tesnejšega sodelovanja s kolegi iz Društva inženirjev in tehnikov. Pri svojem delu sem se že večkrat srečevala s tovrstnimi društvi in moram reči, da jih je le malo tako aktivnih, kot je novomeško. Seveda je za to zaslužno predvsem vztrajno, strokovno in nesebično vodstvo društva.

Mag. VLADIMIR ŽABKAR 1. Kaj ste si kot otrok želeli postati? Pomorščak! V zgodnjem otroštvu, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, sva z očetom med počitnicami večkrat obiskala sorodnike na otoku Krku. Iz Reke v Malinsko in nazaj sva potovala s parnikom. Ta vožnja po morju me je tako prevzela, da sem sklenil, da bom postal pomorščak. Opazoval sem dim, ki se je valil iz dimnika, in mornarje na palubi. Ob tem me je preveval poseben občutek. Ta moja želja pa se ni uresničila, Mag. Vladimir Žabkar

saj nisem imel podpore ne doma ne pri sorodnikih, ko je napočil čas za poklicno odločitev.

2. Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z gradbeništvom? Takoj po končani osemletki sem opravil sprejemni izpit na srednji gradbeni šoli v Ljubljani, jeseni pa se je začel pouk. V oddelku smo bili dijaki iz vseh krajev Slovenije. Že v prvem letniku smo se srečali s praktičnim delom – zidali smo novo vratarnico na dvorišču šole. Med počitnicami je bilo prav tako potrebno opraviti obvezno prakso. V GP Sava Krško, kjer sem prejemal štipendijo, so mi dodelili »gradbišče« - izgradnjo bunkerja za streljanje na glinaste golobe v Trški Gori nad Krškim. Z delavci na mojem gradbišču, ki so bili Romi, smo uspeli dokončati delo v dogovorjenem roku. 3. Kakšni so vaši spomini na šolanje? Po končani srednji tehniški šoli sem se odločil za nadaljevanje študija na FAGG v Ljubljani. Študij je trajal 9 semestrov. Najtežji je bil prehod iz prvega v drugi letnik. Seveda poletnih počitnic skorajda ni bilo, če si hotel narediti pogoje za vpis v višji letnik. Tudi o kakšnem pavziranju ni bilo govora, saj bi tako izgubil štipendijo in s tem možnost za študij. Kljub zahtevnemu študiju pa je bilo to eno najlepših obdobij v mojem življenju. Nekateri moji sošolci so postali tudi moji prijatelji; z nekaterimi se še vedno srečujemo. Še posebej lepe spomine imam na druženje v Posavskem klubu študentov. 4. Kakšni so bili vaši začetki v gradbeni stroki in kako je tehnološki razvoj vplival na vaše delo? Po končanem študiju sem se zaposlil v gradbenem podjetju. Tedaj sem se prvič srečal z bolj izpopolnjenimi kalkulatorji, žepnimi in namiznimi. V času šolanja smo namreč delali z »rehenšiberji« (žepnimi računali), proti koncu študija pa s prvimi, zelo enostavnimi kalkulatorji. Razvoj računalništva je tudi v gradbeništvu povzročil velike spremembe, in sicer na področjih projektiranja, statike in operative. S tehnološkim razvojem se je občutno zmanjšal obseg fizičnega dela, saj je marsikatero težko opravilo postalo strojno (izkopi, ometavanje, montaža, dvigovanje …). 5. Kateri so najpomembnejši objekti, pri gradnji katerih ste sodelovali oz. ste bili zanje zadolženi? V aktivnem poklicnem obdobju sem delal v dveh velikih gradbenih podjetjih, v Pionirju v Novem mestu in


80

DRUŠTVO SMO LJUDJE

v Trimu v Trebnjem. Najpomembnejši objekti, za gradnjo katerih sem bil zadolžen, so bili Program 64 Krka, Mercatorjevi objekti v Sloveniji in po drugih republikah nekdanje skupne države, trgovski središči Supernova in Leclerc v Ljubljani, 19 trgovin Lidl po vsej Sloveniji, objekti v Nemčiji, Rusiji in Španiji, Luka Koper, OBI Supernova in Arena Bonifika v Kopru, Kolektor Etra v Ljubljani, nazadnje še Socotab Bitola. 6. Kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu? Takšnih dogodkov se je v štiridesetih letih dela veliko nabralo. Naj se vrnem kar na zadnje veliko gradbišče, za katerega sem bil zadolžen, v Bitolo, kjer je Trimo gradil tovarno za predelavo tobaka Socotab švicarskega investitorja. Tam sem dobri dve leti živel med ljudmi z drugačnimi navadami, običaji in kulturo. Nikoli ne bom pozabil enega od obhodov 8 hektarov velikega gradbišča, na katerem sem odkril direktno v zemljo položene cestne robnike, in to kljub gradbenemu nadzoru. Seveda je moral izvajalec takoj zapustiti gradbišče. Toda kaj sedaj? Posrečilo se mi je povezati se z nekim albanskim gradbincem, ki je imel proste delavce, ker so čakali na dovoljenje za delo v Sloveniji. Bili so kot nalašč za to delo – ravno takšnega so opravljali v SCT-ju. Tako smo rešili strokovni in tudi finančni problem. Penali za nekakovostno izvedbo betonskih vozišč bi bili namreč ogromni, kajti vozišče je merilo kar 30.000m2. V spomin se mi je vtisnil tudi dogodek z obhoda gradbišča, ko sem naletel na delavca, ki je počival na stiroporu, ob njem pa je ležala lopata. Zanimalo me je, kdaj ima konec delovnega časa. Odgovoril je, da čez dve uri. Nato sem ga vprašal, kako to, da z lopato že počivata. »Šefe, ja sam svoje odradio. Gazda me plača 150 € na mesec, a još mi duguje za tri meseca,« je odgovoril. Ob tem pojasnilu sem ostal brez besed ... 7. Je sodelovanje v DGIT Novo mesto prava odločitev? Da. Strokovno se namreč izpopolnjujemo s predavanji in na ekskurzijah, pomembno pa je tudi medsebojno druženje.

PAVLE JENIČ 1. Kaj ste si kot otrok želeli postati? Otroci smo se pogosto igrali šolo in jaz sem bil vedno učitelj. Rad pa sem se ukvarjal tudi z elektriko, kar mi je v veselje še danes. 2. Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z gradbeništvom? Ko sem bil star dvanajst let, sem z zanimanjem spremljal gradnjo bratove hiše. Kasneje sem se vpisal v srednjo gradbeno šolo v Novem mestu. Ob koncu prvega letnika sem opravljal enomesečno prakso na Pavle Jenič gradbišču doma JLA (bivši dom Jugoslovanske ljudske armade, kjer je danes Kulturni center Janeza Trdine) in si na armaturni palici porezal roko. Brazgotina se mi še vedno pozna in predstavlja dragocen spomin na moje prvo profesionalno srečanje s stroko. 3. Kakšni so vaši spomini na šolanje? Na šolanje imam lepe spomine. V dislociranem oddelku srednje šole v Novem mestu smo se vsako leto selili drugam. Najprej smo bili na Ulici talcev, potem v Sindikalnem domu in na koncu v nunskem internatu v Šmihelu. Najraje sem imel predmeta statika in gradbene konstrukcije. V spominu pa so mi ostale zlasti ekskurzije. Med drugim smo si ogledali gradnjo mostu na otok Krk, hidroelektrarno Džerdap na Donavi, gradnjo dvorane Marof v Novem mestu in drugo. Bil sem priden učenec in sem se nato vpisal še na gradbeno fakulteto v Ljubljani.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

81

4. Kakšni so bili vaši začetki v gradbeni stroki in kako je tehnološki razvoj vplival na vaše delo? Moja poklicna pot se je začela v gradbenem podjetju Pionir, saj sem bil Pionirjev štipendist. Najprej sem eno leto delal v gradbeni operativi, in sicer na gradbišču SDK, današnje davčne uprave v Kandiji, nadaljeval pa v tehnični službi v razvojnem oddelku. Hkrati sem dve leti poučeval na srednji tehnični in gradbeni šoli ter v oddelku poklicne zidarske šole v Novem mestu. V Pionirju sem delal do leta 1995, nato sem se zaposlil na Komunali Novo mesto in zatem na Mestni občini Novo mesto. Ko sem začel delati, smo imeli v službi le centralni računalnik, nato smo postopoma dobivali osebne računalnike, no, danes pa si dela brez računalnika sploh ne znamo več predstavljati. 5. Kateri so najpomembnejši objekti, pri gradnji katerih ste sodelovali? V Pionirju sem sodeloval pri gradnji stavbe SDK, spremljal sem tudi gradnjo počitniškega naselja v Stinici na Hrvaškem in stanovanjskih blokov v Zagrebu. Na Komunali sem bil prisoten pri gradnji čistilne naprave v Straži in mostu v Dolenjskih Toplicah. Na občini pa so bili moji glavni projekti gradnja prizidka in prenova Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, gradnja OŠ Drska, šolskih telovadnic v Šmihelu, Stopičah in Žužemberku, izgradnja vrtcev v Brusnicah in Bršljinu, gradnja prizidka vrtca na Malem Slatniku ter prizidkov šol v Šmarjeti in Vavti vasi. Zadolžen sem bil tudi za kompletne energetske sanacije OŠ Bršljin in OŠ Grm ter za ostala vzdrževalna dela na področju družbenih dejavnosti v Mestni občini Novo mesto. Prav tako sem sodeloval pri adaptaciji novomeškega Anton Podbevšek teatra, ureditvi nogometnega igrišča z umetno travo na športnem stadionu Portoval in rekonstrukciji ter pokritju velodroma v Češči vasi. 6. Kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu? Še vedno se dobro spomnim ekskurzije, na kateri smo si ogledali gradnjo mostu na otok Krk. Predvsem pa se rad spominjam druženja in srečanj s svojimi bivšimi sodelavci in člani DGIT Novo mesto na vsakoletnih ekskurzijah in seminarjih. 7. Je sodelovanje v DGIT Novo mesto prava odločitev? Seveda, saj v društvu širimo in bogatimo svoje znanje; imamo namreč možnost vsakoletnega izobraževanja, kjer se seznanimo z najpomembnejšimi gradnjami in predpisi s področja gradbeništva. Še posebej pomembna in nenadomestljiva pa sta vsekakor druženje in izmenjava mnenj med kolegi gradbeniki.


82

DRUŠTVO SMO LJUDJE

SODELOVANJE Z DRUŠTVI V LOKALNEM OKOLJU

Društvo Novo mesto Dr. TOMAŽ GOLOB, predsednik Društva Novo mesto

Društvo Novo mesto iskreno čestita članicam in članom Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto za prehojenih sedemdeset let, z željo, da bi tudi v bodoče tako zavzeto in plodno delovali ter svoje spomine, znanje in izkušnje prenašali na nove rodove strokovnjakov s področja gradbeništva. V Društvu Novo mesto smo v letu 2019 obeležili petindvajsetletnico prizadevanj za kulturni ter vzdržen gospodarski, socialni in prostorski razvoj Novega mesta. Društvo je bilo ustanovljeno v prvih letih samostojne Slovenije, v času upravičenega nacionalnega ponosa in zanosa ter velikega pričakovanja boljšega življenja v lastni državi. To pa je bil tudi čas velikih družbenih sprememb in prevrednotenja dotedanjih političnih, gospodarskih in socialnih praks delovanja, ki so se morale odraziti tudi v vse večjih pritiskih na mestno okolje, v povečani potrošniški naravnanosti posameznika ter v vedno večjem razkoraku med zgodovinsko tradicijo in identitetno kontinuiteto. Ustanovitelji Društva Novo mesto so se kaj kmalu zavedali, da kot posamezniki ne morejo veliko storiti ne za svoj boljši danes in jutri ne za dobrobit mesta, ki mu pripadajo, in da se v svojih prizadevanjih tudi ne morejo povsem zanesti na pristojne službe in stroko. Rešitev so videli v organizirani civilni družbi, v društvu, ki se bo zavzemalo za urbane vrednote in zagovarjalo javni interes v razvojnih procesih mesta. V zadnjih letih se društvo v svojih prizadevanjih aktivno povezuje z drugimi sorodnimi društvi v Novem mestu in se za razliko od prvih let delovanja veliko bolj aktivno vključuje v projekte in programe na področjih kulture, kulturne dediščine in varstva okolja. Na področjih kulture in

kulturne dediščine je tudi pridobilo status društva v javnem interesu. Društvo je že od ustanovitve zelo aktivno na področju urejanja mestnega prostora in se v tem pogledu istoveti s ciljnim delovanjem Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto. V društvu nismo aktivni samo pri podajanju predlogov in pripomb na prostorske akte in posamezne projekte, temveč smo prisotni tudi pri drugih nalogah, ki se dotikajo javnega interesa in so pomembne tako za oblikovanje javnega mestnega prostora kot vrednotenje njegovega simbolnega in identitetnega pomena. Kot primera, ki sta podrobno predstavljena tudi v pričujočem zborniku, naj navedemo prenovo odprtih javnih površin v zgodovinskem jedru Novega mesta in problematiko umeščanja hitre ceste, t. i. tretje razvojne osi, v urbani prostor Novega mesta. Pri prenovi zgodovinskega jedra Novega mesta je društvo v sodelovanju z več drugimi lokalnimi društvi, Mestno občino Novo mesto, Krajevno skupnostjo Center in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije javno ovrednotilo konservatorski načrt za prenovo Glavnega trga, Rozmanove ulice in kandijskega križišča v Novem mestu. V društvu namreč razpolagamo z znanjem organiziranja in vodenja delavnic s krajani po metodi World Café, ki smo ga pred leti pridobili na usposabljanju v Bruslju. Veseli smo, da smo 28. februarja 2015 uspešno izpeljali delavnico s sorodnimi društvi in omenjenimi novomeškimi inštitucijami, na kateri je aktivno sodelovalo dobrih sto krajanov Novega mesta. Ugotovitve in predlogi, podani na delavnici, so pomembno sooblikovali usmeritve konservatorskega načrta za prenovo osrednjih odprtih


DRUŠTVO SMO LJUDJE

83

Delavnica s krajani na Ekonomski šoli v Novem mestu februarja 2015 (foto: Boštjan Pucelj)

javnih površin v našem mestu in s tem tudi vplivali na končno natečajno rešitev, po kateri sta že prenovljena Glavni trg in Kandijski most. Z večletnim aktivnim ukvarjanjem s problematiko tretje razvojne osi se je na novomeškem primeru Društvo Novo mesto omejilo predvsem na strokovno in pravno presojo tedaj aktualne nacionalne prostorske in gradbene zakonodaje ter njene neusklajenosti z evropskimi direktivami, ki jih Republika Slovenija ni v celoti in ustrezno uvedla v naš pravni red. Društvo se je zato pritožilo na Evropsko komisijo in doseglo, da je Evropska komisija naši državi dodelila opomin. Po sprejemu nove prostorske in gradbene zakonodaje v Sloveniji leta 2018 je Evropska komisija zaključila postopek proti Republiki Sloveniji. V društvu se zavedamo, da živimo v času, ko si učinkovitega upravljanja z mestom ter načrtovanja njegove sedanjosti in prihodnosti ne moremo več zamišljati brez kakovostnega komuniciranja med deležniki. Če tega ni, lahko hitro pride do nepotrebnih nesporazumov v okolju. Predpogoj za redno, odprto

in konstruktivno komunikacijo je torej vzpostavitev zaupanja med odločevalci in javnostjo. Pri tem pa se pogosto pozablja, da informiranje javnosti v obliki sporočil služb za stike z javnostmi še ni komuniciranje. Vzpostaviti je potrebno odprt in trajen dialog med udeleženci ter nuditi pravočasne in verodostojne informacije vsem, ki jih potrebujejo. Komunikacija med odločevalci in javnostjo mora biti vedno dvosmerna v obliki izmenjave stališč, mnenj in znanj. To je vrednota, ki jo v Društvu Novo mesto iskreno gojimo in zagovarjamo, žal pa tudi prepogosto pogrešamo.

Fotomontaža 3. razvojne osi v območju naselij Pod Trško goro in Ločna (foto: Mateja Jaklič, simulacija Dejan Glavaš Radovanovič)


84

DRUŠTVO SMO LJUDJE

SODELOVANJE Z DRUŠTVI V LOKALNEM OKOLJU

Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto Mag. MIRO ŠKUFCA, predsednik MDVI NM:

Ob 70. obletnici delovanja Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto vsem članicam in članom čestitam ob tako častitljivem jubileju v imenu Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Novo mesto in v svojem osebnem imenu ter vam želim še naprej tako uspešno delo. Poslanstvo obeh društev je podobno, to je predvsem povezovanje strokovnjakov oziroma članov, v vašem primeru gradbene stroke, tako v občini kot v regiji in širše. To pomeni naslednje aktivnosti: prenos dobre prakse med člani, izvajanje strokovnih posvetov in usposabljanj, ne le znotraj članstva, ampak tudi širše, organiziranje strokovnih ekskurzij, tvorno sodelovanje pri sprejemanju resorne zakonodaje in podobno. Za obe društvi je pomembno tudi že tradicionalno dobro sodelovanje z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine ter z Mestno občino Novo mesto.

Zagotavljanje takšnega poslanstva je možno le z zavzetostjo članov društva, s predanim delom požrtvovalnih kolegov, ki so vedno pripravljeni pomagati, predvsem pa z nesebičnim delom vodstva društva. Vseskozi društvi med seboj dobro sodelujeta – srečujemo se na skupnem delovišču, tj. na gradbiščih, vi kot projektanti, izvajalci in gradbeni nadzorniki, mi kot koordinatorji varnosti in zdravja pri delu. Pri vašem nadaljnjem delu vam želimo še naprej veliko dobre volje in uspehov tudi pri pomlajevanju članstva. Trenutno obema društvoma, tako vašemu kot našemu, to še kar dobro uspeva, a zavedati se moramo, da so novi in mlajši člani odločilnega pomena za nadaljevanje našega dela v prihodnosti: skrb za izobraževalno vlogo v obliki posvetov in strokovnih ekskurzij, razvijanje kolegialnosti med člani, obeleževanje bodočih okroglih obletnic in ne nazadnje, skrb za medsebojno druženje in dobro vzdušje.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

85

SODELOVANJE Z DRUŠTVI V LOKALNEM OKOLJU

ESTETIKA ALI ETIKA? ESTETIKA JE ETIKA. EST=ETIKA! Mag. NATALIJA ZANOŠKI, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru

»Mogoče je res, da moramo izbrati med etiko in estetiko, toda ne glede na to, katero izberemo, bomo na koncu poti vedno našli drugo.« (režiser Jean-Luc Godard)

Od kod prihajamo? Est=etika je nevladna organizacija, ki je leta 2013 vzklila iz izkušenj sodelovanja z angažiranimi posamezniki in skupnostmi še v Ljubljani. S selitvijo jedra v Novo mesto, pridruževanjem novih članov ter novimi partnerstvi se je usmerila v raziskovanje prezrte problematike v (lokalnem) prostoru: taktični in inkluzivni urbanizem, izpostavljanje kakovostne arhitekture in nekonvencionalno oblikovanje, pomen narave v mestu, spodbujanje trajnosetne mobilnosti. Večina članov se s prostorom ukvarja že v okviru svojega poklica. Opažamo pa, da zgolj fizični posegi ne zagotavljajo vedno celovitih rešitev. Večplastnejše teme, ki potrebujejo dolgotrajnejše delovanje, zahtevajo interdisciplinirano povezovanje ter predvsem ozaveščanje in vključevanje različnih javnosti v procese odločanja. Z aktivnim skupnim delovanjem tako vodstvenih in strokovnih struktur kot tudi splošne javnosti, vključno z mladino in otroki, se spreminja odnos, gradi odgovornost in s tem pripadnost prostoru. Posredno pripomoremo k vzpostavljanju bolj vključujoče in uspešne družbe. Preko delovanja v društvu s sredstvi iz lokalnih in nacionalnih razpisov lahko predvsem opozarjamo na spregledane problematike, dajemo zgled aktivnega državljanstva

in spodbujamo soudeležbo različnih javnosti na lokalni ravni.

Kako delujemo? Naš najbolj celosten projekt »Odpeljem te! V zeleno Novo mesto« smo izvajali v sklopu programa NVO Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma leta 2015, kjer smo skušali vzpodbujati razvoj in uporabo javnega mestnega potniškega prometa. Preko raziskav smo namreč ugotovili, da občina Novo mesto ni zavezana k izvajanju te gospodarske javne službe, saj ima manj kot 100.000 prebivalcev (6. točka 53. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2), zato jo lahko kadarkoli ukine. Izguba javnega prevoza bi prizadela ravno najbolj ranljive skupine prebivalcev: otroke, mlade, socialno šibkejše, starostnike, ovirane. Ob analizi dostopnih dokumentov ter načina upravljanja oz. izvajanja javnega prometa in ankete med prebivalci se je društvo seznanilo z obstoječim stanjem ter oblikovalo tri pobude na področju izboljšanja problematike in eno na področju dobrega upravljanja. Veliko dejavnosti je bilo namenjenih promociji in krepitvi šibke zastopanosti teme v javnem prostoru: oglaševalski projekt, različne nagradne igre, natečaji za otroke in mladino, razstave, kulturni in umetniški dogodki na vožnjah in postajališčih, okrogla miza s predstavniki drugih slovenskih mest, zloženka, … Najbolj neposredna raven dejavnosti z vključitvijo prebivalcev so bile tri urbane intervencije na izbra-


86

DRUŠTVO SMO LJUDJE

nih avtobusnih postajališčih: grafiti na postajališču Pokopališče Ločna z otroci Dnevnega centra Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, dolga lesena klop z zasaditvami na postajališču Sevno z dijaki Kmetijske šole Grm ter celovita prenova postajališča Mali Slatnik z lokalno skupnostjo. Izbor smo naredili na podlagi fotodokumentacije in analize vseh obstoječih postajališč (leta 2015 jih je bilo 60) ter potrebami in možnostjo vključitve lokalnih prebivalcev, ki so hkrati tudi uporabniki. Avtobusno postajališče št. 54 – Mali Slatnik je prefabricirana tipska armiranobetonska nadstrešnica, ki jo veliko uporabljajo otroci podružnične šole, saj se od 5. razreda dalje vozijo k pouku v Osnovo šolo Center. Namen prenove je bila ureditev notranjih sten ter klopi, vendar smo po pogovoru s predstavniki krajevne skupnosti ugotovili, da je največji problem zamakajoča streha. Finančnih sredstev iz naslova razpisa smo imeli (pre)malo, zato smo k projektu povabili več lokalnih podjetij, ki so spoznorirala

ali donirala material in orodje. Posameznim fazam izvedbe prenove, ki je potekala ves mesec avgust, se je pridružilo veliko krajanov, tudi njihovih otrok. Samoiniciativno so po zaključku prenove v sklopu projekta opleskali tudi zunanjost postajališča, namestili nove kovinske obrobe strehe ter namestili novi koš za opadke. Po štirih letih je postajališče še vedno redno in zgledno vdrževano. Kasneje smo izvedeli, da so krajani že desetletje opozarjali na nujnost prenove, zato je naše vabilo naletelo na tako dober odziv.

Kam gremo? Od leta 2014, ko je društvo aktivneje zaživelo, smo izvedli ali sodelovali pri izvedbi večih projektov: Dihaj z mano, Široko zaprte oči, Urbani kovček … Leta 2018 je društvo, kot tretje v Sloveniji, prejelo status delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

Letošnjo jesen bomo na prenovljeni spletni strani objavili sintezo projektov, ki smo jih (so)ustvarjali. Poimenovali smo jo Tlelele.si in bo služila primarno kot »neobičajni vodnik po Novem mestu« za prebivalce in tudi obiskovalce. V prvem letu bo na zemljevidu označeno in predstavljeno 27 arhitektunih objektov, ki smo jih skupaj s partnerji (Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine, Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto, Društvo Novo mesto in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, o. e. Novo mesto) izbrali in opisali v publikaciji in razstavi Odkrita arhitektura 190–2000 v Mestni občini Novo mesto.

87

V zadnjih letih je v Novem mestu vzniknilo veliko novih angažiranih formalnih ali neformalnih skupin in posameznikov, ki v jedro svojega delovanja postavljajo prav problematiko prostora in raziskujejo alternativne poti do boljših rešitev, ki bi bile bolj vključujoče za čim širši krog prebivalcev. S povezovanjem in specifičnim znanjem lahko vsak doda svoj mozaik k boljšemu skupnemu (javnemu) prostoru. Zahvaljujemo se povabilu Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto za možnost predstavitve, čestitamo ob visokem jubileju in želimo uspešno delo tudi v prihodnje.


88

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Predstavitev Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole DAMJANA GRUDEN, ravnateljica Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole

Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola je ena izmed štirih šol Šolskega centra Novo mesto, ki dijake izobražuje za različne programe s področja gradbeništva, lesarstva in predšolske vzgoje. Je edina šola, ki v jugovzhodni regiji izobražuje za poklice s področja gradbeništva. Na šoli so 503 dijaki in dijakinje, od tega jih je 64 vpisanih v programe s področja gradbeništva.

2011/2012

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

2017/2018

2018/2019

2019/2020

skupaj

gradbeni tehnik

2010/2011

program/šolsko leto

Recesija in poglobljena kriza v gradbeništvu sta vplivali na to, da se vpis v te programe izredno zmanjšuje. V spodnji tabeli je prikazano število vpisanih dijakov v 1. letnik v posamezni program v zadnjih desetih letih in napoved za šolsko leto 2019/2020.

2009/2010

V srednjem poklicnem izobraževanju izobražujemo za poklic zidar, pečar-polagalec keramičnih oblog in izvajalec suhomontažne gradnje. Šolanje traja 3 leta. Leta 2010 so zaključili izobraževanje zadnji štirje tesarji. Od tega leta naprej ni bilo več interesa

po vpisu v ta izobraževalni program. Prav tako so leta 2011 zaključili izobraževanje zadnji trije dijaki, vpisani v dvoletni program gradbinec/pomočnik pri tehnologiji gradnje. V srednjem strokovnem izobraževanju izobražujemo za poklic gradbeni tehnik, ki traja 4 leta.

34

24

21

16

13

8

8

12

7

14

10

167

pečar-polagalec keramič- 9* nih oblog zidar 11*

4

13

0

14

12

9

9

10

5

3

88

6

0

10

0

0

4

3

0

4

3

41

tesar

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

1

0

3

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

2

34

34

26

27

20

21

24

17

24

16

301

0

izvajalec suhomntažne 2* gradnje gradbinec/pomočnik pri 2 tehnologiji gradnje SKUPAJ 58

*model skupnega izobraževanja (pečar-polagalec keramičnih oblog, zidar, tesar, izvajalec suhomontažne gradnje)


DRUŠTVO SMO LJUDJE

Vse malo številčne programe združujemo pri splošnoizobraževalnih predmetih s programi s področja lesarstva (mizar, lesarski tehnik), pri strokovnih modulih se dijaki ločijo glede na program. Ne glede na majhen vpis dijaki in dijakinje, ki se izobražujejo za poklic gradbenega tehnika, spoznajo in se usposobijo za delo v različnih segmentih gradbeništva. Naučijo se projektiranja stavb in gradbeno inženirskih objektov z uporabo računalniških programov (AutoCAD, ArchiCAD), ni jim tuje ročno risanje in uporaba 3D tiskalnikov. Skozi celotno šolanje se trudimo, da bodoči gradbeni tehniki teoretično znanje vidijo in preizkusijo tudi v živo. V ta namen organiziramo veliko strokovnih ekskurzij, ogledov gradbišč, predstavitev podjetij in različne delavnice. Mlade gradbene tehnice in tehniki imajo del pouka tudi v šolskih delavnicah, kjer lastnoročno praktično preizkusijo teoretično znanje. Med dijaki so zelo priljubljeni projektni dnevi, kjer konkreten izdelek sami pripeljejo od projekta do izvedbe. Na osnovi zamisli izdelajo načrt, določijo tehnološki postopek, izračunajo stroške in količino potrebnega materiala. Na osnovi izdelane dokumentacije izdelek zgradijo v šolskih delavnicah. Na koncu skupine predstavijo svoje delo.

89

Pri izobraževanju za poklice zidar, pečar – polagalec keramičnih oblog in izvajalec suhomontažne gradnje so poudarjeni znanja in veščine, ki so vezani na poklic, za katerega se izobražujejo. Poseben poudarek posvečamo praktičnemu delu. Tako dijaki vsa teoretična znanja preizkusijo in utrdijo pri praktičnem pouku, katerega del poteka v šolskih delavnicah, del pa v gradbenih podjetjih. Prav na izvrstno sodelovanje z gospodarstvom smo zelo ponosni. Poleg pomoči, ki nam jo nudijo podjetja pri izvedbi pouka, omogočajo dijakom opravljanje dela praktičnega pouka. Na ta način se bodoči mojstri že v času šolanja v živo seznanijo s svojim poklicem in spoznajo vse čare in pasti dela, ki ga bodo opravljali. Dijaki, ki zaključijo izobraževanje, so prav zaradi nenehnega stika z gospodarstvom primerno usposobljeni. Naj zaključim z mislijo našega dijaka: »Kot dijak programa gradbeni tehnik se zavedam, da je gradbena stroka ena izmed vodilnih panog, ki ne bo nikoli propadla. V štirih letih šolanja spoznavamo različne smeri gradbeništva, se naučimo odgovornosti in samostojnosti, hkrati pa se navajamo na timsko delo. Naši profesorji se zavzamejo za nas in se tudi sami neprestano izobražujejo o novostih, da lahko to znanje predajo nam, saj velja gradbeništvo za eno od najhitreje razvijajočih se panog.«


90

DRUŠTVO SMO LJUDJE

Pionirjeva gradbena dejavnost v tujini od 1966 do 1996 JAKOB ANDOLJŠEK

Ko govorimo o izvajanju del gradbenih in inženirsko-projektantskih podjetij v tujini, govorimo o storitvah opravljenih gradbenih del ter storitvah projektiranja, inženiringa in tehničnega svetovanja. Opravljanje gradbenih del pa razumemo kot izvajanje gradbenih del v ožjem pomenu besede, in sicer obrtniška, instalacijska ter montažna in podobna dela.

izkušnjah pri organizaciji in izvedbi večjih objektov na oddaljenih gradbiščih. Preizkušeno združevanje delovne sile za večja gradbišča s strokovnimi kadri in proizvodnimi delavci v posebne delovne enote je ob solidni podpori skupnega strojno prevoznega parka in solidni logistični podpori komerciale omogočalo prevzemanje naročil v tujini.

V obdobju, o katerem bo tekla beseda, smo kot tuje šteli vse trge izven takratne Jugoslavije, delili pa smo jih na razvite in manj razvite. Razviti trgi so od izvajalcev gradbenih del pričakovali predvsem nižjo ceno storitev, manj razviti pa kakovostno celostno storitev, predvsem zaradi manj razvitih lastnih kapacitet na izvedbeni ravni. S tujimi izvajalci, tj. z uvozom storitev so si omogočili dostop do kvalitetnejših materialov in sodobnih rešitev na področju tehnološke opreme in instalacij, v nekaterih primerih pa tudi do materialov za zaključna dela. Po letu 1985 pa so si dežele srednje Evrope (Poljska, Češka, Madžarska) tako odpirale vrata do obsežnega nabora financiranja, kar smo jim jugoslovanski izvajalci tudi omogočali.

Glede na to, da je bil Pionir dolgo časa splošno gradbeno podjetje, kasneje pa gradbeno industrijsko podjetje s sicer močnim projektivnim birojem in inženiringom, si dolgo časa ni mogel privoščiti, da bi posle v tujini pridobival neposredno.

Zanemarljiv ni niti interes manj razvitih trgov (s tem, da tega pojma ne smemo vedno enačiti s pojmom siromašnejši trgi), da so si z uvozom storitev inženiringa in izvajanja gradnje omogočili dostop do tehnologij oziroma naprav in prenosa znanja iz držav razvitega sveta, ker zaradi različnih omejitev z njimi niso smele oziroma mogle poslovati. Pionirjeva glavna prednost hitre in heterogene prilagoditve vsebini, obsegu in strukturi posameznega pogodbenega naročila je temeljila na lastnih

Na odločitev, pod katero zastavo bo Pionir izvajal dela, tj. kateri izvoznik, inženiring ali podobna gospodarska inštitucija bo nosilec projekta, je vplivalo veliko konkretnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi je bila zagotovo strateška opredelitev Pionirja, da je tuji trg dopolnilni trg, torej je bila prvenstveno pozornost trženja usmerjena na domače – jugoslovansko tržišče. Velikost potencialnih trgov pa ni dovoljevala lastnih obdelav zaradi omejitev pri razpoložljivih sredstvih kot tudi pri kadrih, od koder izhajajo pretežno uspešni skupni nastopi z Imos inženiringom na Poljskem ter z Metalko inženiringom in Slovenijalesom v bivši Sovjetski zvezi. Rudisov inženiring je Pionirju omogočil nastop v nekdanji Vzhodni Nemčiji, ista hiša nas je spremljala tudi pri izvajanju drugih projektov, med katerimi je bil največji CDN v Libiji. Negativen vtis o Libiji se je s tem močno popravil, lahko bi rekli, da se je trg rehabilitiral s pridobitvijo naročil libijske vojaške organizacije za industrijo, ki so bila izvedena v okviru Smeltove inženiring organizacije. Ti projekti so vključevali tudi storitev projektiranja.


DRUŠTVO SMO LJUDJE

Poleg čisto tehnoloških težav, na katere je vplivalo več drugih dejavnikov, so bili posebej zahtevni geografsko klimatski pogoji. Za lažjo predstavo naj povemo, da je na gradbišču CDN projekta v Sebhi povprečna dnevna temperatura, merjena na objektu ob 13. uri , znašala v obdobju med 15. junijem in 15. septembrom 1982 kar 58 stopinj Celzija. Poseben izziv so nam predstavljale logistične rešitve, kot so kombiniranje železniškega prevoza s prekomorskim ali rečnim ladijskim, prehod preko več državnih mej in organiziranje špeditersko carinskih postopkov. Težko si je predstavljati, kako organizirati transport na gradbišče v Perm (Rusija), razdalja med Novim mestom in Permom mimo Moskve namreč znaša kar 3760 km (danes je avtoceste samo 1240 km!), ali pa da je razdalja od Tripolija do Kufre 1720 km ter da je Libija po površini sedemkrat večja od bivše skupne države Jugoslavije ... Brez vpogleda v arhive bi težko našteli vse projekte od Kamčatke do Vladivostoka, Sevastopola, Perma in Moskve, da vseh hotelov na Poljskem, vključno s prvim in najlepšim – Kasprowy v Zakopanah, niti ne omenjamo. Dobro pa se spominjam začetnih težav, s katerimi smo se soočali, dokler nismo obvladali postopkov in problemov, ki izhajajo iz dokaj različnih pravnih okvirov posameznih držav, pa naj je šlo za status delavcev, ki so bili premeščeni na začasno delo v tujino, ali pa za postopke začasnega uvoza strojev in strojnih naprav na gradbišča v tujini. Na splošno ni bilo težav s premoščanjem kulturnih razlik med domačim prebivalstvom in gostujočimi delavci, res pa je, da smo v Pionirju naredili vse, da proizvodni delavci morebitnih neljubih pojavov ne bi občutili. Nabor trgov – držav, v katerih je Pionir deloval, se je povečeval iz leta v leto, izredno intenzivno pa po letu 1985. S širitvijo trga na več držav in več izvoznikov se je še posebej pokazala potreba po večjem številu dobro usposobljenih vodij projektov in vodij gradbišč, ki so lahko kompetentno konkurirali zahtevnim tujim predstavnikom investitorjev (revizije projektov, pogajanja, koordinacija, uveljavljanje pogodbenih določil v času izvedbe) ali domačim strokovnjakom

91

za izvozni inženiring. Pri tem je poleg obvladovanja stroke in organizacijskih sposobnosti veliko vlogo igralo tudi znanje tujih jezikov, v nekaterih državah pa tudi poznavanje civilizacijskih norm in s tem običajev. Po začetnem angažiranju kadrov za tuji trg, pretežno iz drugih podjetij, je Pionir intenzivneje pristopil k usposabljanju lastnih sodelavcev. Razvoj iz prvotnega izvoznega oddelka, ki je bil predvsem logistična podporna enota, v oddelek za tuji trg znotraj TKI pa je z novo organizacijo, ob izurjeni operativi, vključitvi lastnih projektantov in delnega finančnega inženiringa omogočil močan nastop na poljskem tržišču predvsem pri hotelski izgradnji. Prvotna strategija, da je izvoz gradbenih storitev Pionirja samo dopolnilni del proizvodnje, se je s časom razvila v potrebo, predvsem zaradi možnosti deviznih prilivov, ki so v tistem času imeli poseben značaj. Srečevanje z razvitejšimi tehnologijami in opremo ter usposabljanje kadrov za veliko težje pogoje dela, kot so bila oddaljena gradbišča v drugih republikah nekdanje skupne države ter v sedemdesetih in osemdesetih letih znana obmorska gradbišča, sta zagotovo pozitivno prispevala k rasti Pionirja. Pri iskanju zaključne misli sem se zatekel k sporočilu oddaje »Smo dobri gospodarji?« z dne 11. 1. 1999 na takratni Televiziji Novo mesto, ko je vprašanju novinarke Jerice Božič, ki se je glasilo: »Kdaj in kako so v Pionirju prenehali z delom? Kako je potekalo zapiranja gradbišč, odpuščanje delavcev?« sledil odgovor: »/…/ Stečajna ekipa je v juliju 1996 v dvanajstih državah popisala 44 zapuščenih gradbišč in jih predala investitorjem /.../« Pomislite, v dvanajstih državah 44 gradbišč, in ko odštejemo, poleg Slovenije, tudi tri »domače« države (Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Črno goro), jih še vedno ostane osem.


A

Prenova Glavnega trga v Novem mestu

Hotel Intercontinental

A

Olimpijski vadbeni center Novo mesto

Razvojna os jug: sodobna prometna povezava Bele krajine z Novim mestom in ostalimi regijami

POGLAVJE

SODELUJEMO PRI VEČJIH PROJEKTIH 70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

95

Hotel Intercontinental ROŽLE PAVLIN

Zaključuje se leto 2015. Slovenija in predvsem gradbena panoga sta bili še vedno v globoki recesiji že vse od leta 2009. Iz dneva v dan so nas dosegale novice o propadu kakšnega gradbenega podjetja. Tudi podjetje CGP d. d., v katerem sem zaposlen od leta 2012, se je spopadalo z upadom naročil v gradbenem sektorju in posledično pomanjkanjem dela na trgu. Država se je povsem distancirala od odgovornosti za nastali položaj v gradbeni panogi, brez strateškega plana, kako rešiti nastalo situacijo. Potrebno je bilo ugrizniti v novo kislo jabolko in narediti korak naprej, k novemu izzivu, s kakršnim se do sedaj podjetje z okoli 500 zaposlenimi še ni spopadlo. Srbsko podjetje Delta se je odločilo investirati v Sloveniji in skupaj s hotelsko verigo Intercontinental odpreti prvi petzvezdični hotel v središču Ljubljane. Podjetje CGP d. d. je s podpisom pogodbe za izvedbo gradbenih del in koordinacijo ostalih del, ki se bodo razpisovala preko javnih razpisov skladno s terminskim planom projekta in pri katerih bo enakovredno lahko nastopalo s ponudbo tudi samo, začelo pisati nov list. Vsekakor je bilo to za naše gradbeno podjetje, ki se s takšnim projektom do tedaj še ni spopadlo, organizacijsko in tehnično velik zalogaj. Sicer smo že izvajali velike projekte in sodelovali pri projektih, kot so avtocestni križ, modernizacija železniškega sistema ter izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, vendar se nas nekako drži sloves »cestnega« podjetja, ki je specializiran za objekte nizke gradnje in ne toliko za objekte visoke gradnje. V zadnjem obdobju, od leta 2003 dalje, ko smo v podjetju postavili temelje visoke gradnje, pa smo uspešno izvedli kar nekaj takih objek-

tov, tako v regiji kot tudi širše in v tujini. V tem obdobju smo se nekako v senci večjih podjetij, kot so bili SCT, Primorje, Vegrad, GPG Grosuplje in drugi, razvijali in napredovali. Tudi v najhujših časih je podjetje vlagalo v kader, predvsem v mlade inženirje preko štipendij, in sicer tako na področju operative kot tehnične podpore. Tako je nastala simbioza med skupino mladih perspektivnih in zagnanih inženirjev gradbeništva ter skupino inženirjev z dolgoletnimi izkušnjami v gradbeništvu. Medtem ko so se v Sloveniji dogajali stečaji velikih podjetij in izgube strokovnjakov ter gradbene opreme, je CGP d. d. na pogorišču slovenskega gradbeništva vzpostavil eno najbolj perspektivnih ekip visokih gradenj v Sloveniji. Dandanes se lahko v Sloveniji in na tujem spoprimemo s katerim koli gradbenim projektom. Z uspešnim dokončanjem projekta Hotel Intercontinetal smo se za vselej otresli oznake »cestnega« podjetja. Objekt Hotel Intercontinental oz. Hotel S1, kot se tudi imenuje, ima 26 etaž, in sicer štiri kletne, ki tlorisno sovpadajo z velikostjo gradbene parcele, pritličje ter 21 nadstropij. Umeščen je na križišče Slovenske in Tivolske ceste neposredno ob objektu S2 arhitekta Milana Miheliča. Sam objekt dosega višino nadzemnega dela 80,3 m nad nivojem terena ter s podkletenim delom pod nivojem terena globino 11,96 m. Nosilna konstrukcija je monolitni armiranobetonski sistem sten in stebrov, ki se vpenjajo v masivno temeljno ploščo. Plošča dosega globino vse do treh metrov na najbolj obremenjenem delu. Masivne stene debeline do 1,00 m, ki se v glavnini nahajajo v dveh stopniščnih jedrih, se kontinuirano


96

S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Betoniranje temeljne plošče

Pogled s Slovenske ceste

vzpenjajo vse do zadnje etaže. Postopoma se po višini objekta zmanjšuje njihova debelina na končnih 20 cm v zadnji etaži. Toga stopniščna jedra prenašajo glavnino vodoravnih sil, kot je delovanje zaradi potresa in vetra. Po obodu objekta so v kletnih prostorih armiranobetonske stene. V nadzemnem delu so zgrajeni stebri in stena, ki poteka v obliki črke L med obstoječo sosednjo stolpnico S2 in novozgrajenim objektom, ki je od stolpnice oddaljen vsega 1,6 m. Večina vertikalnih obtežb se prenaša po

obodnih konstrukcijah. Vse skupaj je horizontalno povezano z armiranobetonskimi ploščami v vsaki etaži – v kletnem delu klasično armirane plošče, v nadzemnem delu pa dodatno napete s prednapetimi kabli. Posebnost objekta so stebri na delu proti Slovenski cesti, ki se v pritličju zlomijo proti glavni cesti pod kotom cca 30° od navpičnice in nato poševno prebadajo armiranobetonske plošče vse do pete etaže. Tam se ponovno poravnajo in nato gredo navpično proti vrhu. Tako so spodnje etaže nekoliko


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

97

ter kasneje obrtniškega materiala in opreme. Zlasti zaloge materiala na deponijah so morale biti minimalne. Vse, kar je bilo dostavljeno, je moralo čimprej v vgradnjo in odvečni material oziroma embalaža čimprej z gradbišča na ustrezne deponije oz. skladišča na drugih lokacijah. Bistveno na projektu je bilo, da je krog dostave, vgradnje in odvoza materiala potekal s čim manj zapleti.

Geodetska dela na zadnji etaži hotela

zamaknjene v notranjost objekta. Druga posebnost je armiranobetonski bazen na 18. etaži skupaj s strojnico in kompenzacijskimi bazeni. Izvedba objekta se je začela s predhodno organizacijo poteka gradnje. Kot projektno usmerjeno podjetje smo sprva določili projektno ekipo, odgovorno za izvedbo projeka v predhodno zastavljenih finančnih in časovnih okvirih. Projektno ekipo so sestavljali vodja projekta, vodja gradbišča, komercialist prodaje, komercialist nabave, vodja tehničnih služb in finančni analitik. Pred začetkom gradnje smo določili naloge in prioritete. Takoj po odločitvi o izboru izvajalca (18. 12. 2015) sta sledila uvedba v delo in začetek del na gradbišču. Prvi stroji so zabrneli 6. 1. 2016. Pred tem smo morali poskrbeti še za kar nekaj dovoljenj in soglasij, predvsem pa najeti prostor za manipulacijo od Mestne občine Ljubljana. Glede na to, da je velikost objekta enaka velikosti parcele, smo nujno potrebovali prostor okoli novogradnje predvsem za deponije, dostavo, transportne poti in ostalo, kar se zahteva za ustrezno urejeno gradbišče. Izkazalo se je, da je to ena največjih težav v celotnem poteku gradnje. Tik ob gradbišču sta bili namreč dve zelo prometni cesti v Ljubljani – z ene strani Slovenska cesta, z druge Tivolska cesta in na tretji strani uvoz v garažno hišo Kozolec, ki ga nismo mogli kar zapreti za celotno obdobje gradnje. Tako smo poleg gradbiščne parcele lahko pridobili še največ 450 m2 javnih površin v najem. V večini so bili to pločniki omenjenih cest ter avtobusni pas na Slovenski cesti, ki pa je lahko bil zaprt samo ob določenih urah v dnevu. Organizacijsko se je izkazalo izredno težko uskladiti vse dostave betona, armature in opažev

Med samo gradnjo je bilo potrebno posebno pozornost nameniti tudi terminskemu planu, ki se je med gradnjo stalno dopolnjeval in popravljal. Razdelitev le-tega je bila zelo podrobna, vse z namenom zagotoviti čimbolj sočasno gradnjo na vseh segmentih objekta. Rok za dokončanje objekta je bil izredno kratek. Neprestano posodabljan terminski plan je bil osnova za spremljanje časovnega poteka vseh vrst del na gradbišču. Pri gradbenih delih je bil plan izvedbe konstrukcije ene etaže omejen na sedem dni, kar nam sprva na gradbišču ni uspevalo do uvedbe dvoizmenskega dela. Z armiranjem konstrukcijskih elementov v dveh izmenah in popoldansko ekipo za betoniranje segmentov sten in stebrov smo pri peti etaži plan le dosegli. Pri tem je bilo potrebno veliko usklajevanja med tesarskimi in betonerskimi skupinami ter vodjo skupine za vezavo armature. Nastal je podroben sedemdnevni terminski plan, ki ni bil pripravljen samo po dnevih, ampak tudi po urah v dnevu, kdaj in kje je potrebno kaj izvesti, da se lahko ostalo delo nadaljuje brez zastoja. Objekt je bil po dobrem letu in pol uspešno končan. V tem času se je vgradilo cca 14.000 m3 betona, položilo 2.000 ton armature ter zaopažilo 50.000 m2 bolj ali manj zahtevnih konstrukcijskih elementov. Po obodu je bilo vgrajenih cca 10.000 m2 elementne steklene fasade ter v predelne stene in strope cca 25.000 mavčno-kartonskih plošč. Projekt je tako za naše podjetje CGP d. d. pomenil prelomnico pri izvedbi objektov visoke gradnje in vstopnico v številne projekte, ki so in bodo še sledili v prihodnosti.


98

S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Prenova Glavnega trga v Novem mestu PETER PLANTAN, prof. JURIJ KOBE, mag. ZORAN GAJSKI, KLEMEN SIMONČIČ

Projekt prenove Glavnega trga v Novem mestu skupine ATELIERrarhitekti je bila izbrana na javnem natečaju za ureditev površin mestnega jedra 2016. Projekt je po mnenju komisije najuspešnejše opredeljeval reševanje tlakovanja, občutljive obravnave robnih ureditev na stiku tlaka in stavb ter ureditev manjših zalednih trgov in ulic. Omenjeni pristopi so bili ključno vodilo že pri samem snovanju natečajne naloge in nadalje pri vseh fazah projekta. Pri poseganju v prostor smo želeli ambient predvsem nadgrajevati. Nadgrajevati pa pomeni v prostoru najprej prepoznati njegove posebnosti in izrazitosti, torej lastnosti, ki prostor opredeljujejo kot nekaj edinstvenega. Doprinosa k bogastvu nekega kraja namreč ne vidimo v vnašanju novih lastnosti, ki

Grafika obstoječe in korigirane nivelete

jih lahko zasledimo tudi v mnogih drugih prostorih, marveč v izvabljanju in poudarjanju njegovih lastnih kvalitet. Namen naloge pa ni bila le estetska in funkcionalna prenova Glavnega trga, ampak tudi temeljita prenova komunalne infrastrukture. V ta namen je bil že pred izvedbo natečaja izdelan projekt hidravlične izboljšave kanalizacijskega omrežja, ki je moral biti upoštevan tudi pri izdelavi projekta zgornjega ustroja trga. Poseben poudarek pri zasnovi površine trga je bil posvečen korekciji nivelet s ciljem, da se poenotijo mestoma velike višinske razlike v prečnem in vzdolžnem prerezu. Korekcije – nadvišanja so v določenih točkah dosegla skoraj cel meter.


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Zasnova infrastrukturnega kolektorja Predstaviti vam želimo tehnično izvedbo spodnjega ustroja in tehnično zahtevno izvedbo infrastrukturnega kolektorja. Razvejano, prepleteno in dotrajano infrastrukturno omrežje na območju Glavnega trga je predstavljalo povod za odločitev o izgradnji infrastrukturnega kolektorja. Namen kolektorja je bil združiti razvejano infrastrukturno omrežje v skupni koridor ter hkrati omogočiti vzdrževanje in nadgrajevanje komunalnih vodov na način, da ne bo potrebnih gradbenih posegov v prihodnje. Kolektor tako združuje kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Trasa kolektorja je umeščena vzdolž celotnega Glavnega trga in v dolžino meri 200,3 m. Po prvotni zasnovi je dolžina predvidenega kolektorja znašala 270 m, pri čemer je delno segala tudi na Rozmanovo ulico. Pozneje, ob izgradnji, je bila trasa kolektorja skrajšana zaradi izredno nehomogene sestave tal in bližine starih stavb. Izkop gradbene jame kolektorja bi namreč v veliki meri ogrožal stavbno kulturno dediščino mestnega jedra.

V času gradnje je bila trasa kolektorja v severnem delu trga delno prestavljena. V sklopu arheoloških raziskav je bila namreč v tem delu trga odkrita pomembna arheološka ostalina poznosrednjeveškega kamnitega tlaka. Z namenom ohranitve dela srednjeveškega tlaka je bila trasa kolektorja na tem odseku premaknjena. Kolektor je zasnovan kot pravokotna armiranobetonska konstrukcija, svetle širine 200 cm in višine 330 cm. Ima dve vstopni okni in en zasilni izhod. Vstopno okno na severnem delu trga je namenjeno dostopu ob večjih vzdrževalnih delih. Zasnovano ima servisno odprtino in osebni dostop z lestvijo. Servisna odprtina svetlih tlorisnih dimenzij 0,8 m x 6,2 m, omogoča manipulacijo z večjimi in težjimi predmeti, kot so kanalizacijske in vodovodne cevi, vodovodna armatura in ostalo. Odprtina je prekrita z osmimi v vrsto postavljenimi pokrovi iz nerjavečega jekla s poglobitvijo za tlak. Odprtina za osebni dostop ima nameščen pokrov iz nerjavečega jekla s poglobitvijo za tlak in s plinskimi vzmetmi, ki omogočajo enostavno odpiranje sicer zelo težkega pokrova. Vstopno okno na osrednjem delu trga je namenjeno dostopu ob rednih vzdrževalnih delih. Zasnovani ima dve odprtini, in sicer za osebni dostop po lestvi ter za dostop po stopnišču, ki vzdrževalcem omogoča vstopanje z orodjem in ostalimi manjšimi bremeni. Odprtina za osebni dostop po lestvi ima enako kot na severnem vstopnem oknu nameščen pokrov iz nerjavečega jekla s poglobitvijo

Severni del trase infrastrukturnega kolektorja

Tipični prerez infrastrukturnega kolektorja

99

Notranjost kolektorja (fotografirano 11. 10. 2019)


100

S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Tloris kolektorja na območju niše kanalov iz stranske ulice

Prerez kolektorja na območju niše kanalov iz stranske ulice

za tlak in s plinskimi vzmetmi. Odprtina za osebni dostop po stopnišču pa ima štiri v vrsto nameščene pokrove iz nerjavečega jekla s poglobitvijo za tlak. Na skrajnem južnem delu kolektorja se nahaja odprtina za zasilni izhod, ki ima nameščen pokrov s plinskimi vzmetmi ter z možnostjo odpiranja iz notranjosti kolektorja. Namenjena je zasilnemu izhodu iz skrajno južnega dela kolektorja.

nim ročnim vitlom, ki je nameščeno vzdolž kolektorja. Namenjeno je prenašanju težjih bremen ob vzdrževanju in nadgrajevanju infrastrukturnih vodov in naprav. Kolektor je opremljen z razsvetljavo in sistemom za zaznavanje nevarnih plinov. V primeru pojava le-teh se pri upravljavcu kolektorja sproži alarm. Na skrajnem južnem in osrednjem delu kolektorja se nahajajo odprtine za dovod zraka, medtem ko se na skrajnem severnem in hkrati najvišjem delu kolektorja nahaja odprtina za odvod zraka. Na odvodni odprtini je nameščen aksialni ventilator, ki zrak iz kolektorja izpihuje skozi jašek, opremljen s kanalsko rešetko premera 600 mm.

V spodnjem delu kolektorja so nameščene cevi padavinske in mešane kanalizacije – slednje zato, ker imajo nekateri hišni priključki znotraj stavb in atrijev združeno padavinsko in komunalno odpadno vodo. Ločevanje le-teh pa je pogojeno z rekonstrukcijo stavb. S postopnim ločevanjem odpadne vode znotraj stavb se bo trenutno mešani kanal prekategoriziral v kanal komunalne odpadne vode. V ta namen so do vseh stavb nameščene ločene cevi za priklop padavinskih in komunalnih odpadnih vod. V kolektorju se nad kanalizacijskimi cevmi in priključki nanje nahajajo pohodne rešetke, ki omogočajo prosto gibanje vzdolž kolektorja. Ravno tako so z namenom zagotavljanja neoviranega prehoda vodovodne cevi nameščene ob obeh stenah kolektorja. Na ta način se prepreči prehajanje cevi vodovodnih priključkov, ki imajo vodomere nameščene znotraj kolektorja. V zgornjem delu kolektorja so na obeh stenah nameščene police za elektroenergetske in telekomunikacijske vode. Od kolektorja do posamezne stavbe sta nameščeni po dve zaščitni cevi za elektroenergetske vode in tri zaščitne cevi za telekomunikacijske vode. Prehajanje kablov z ene na drugo stran kolektorja se izvaja pod stropom in nad enotirnim dvigalom z veriž-

Kanalizacijske cevi iz armiranega poliestra so nameščene na betonskih podstavkih, na katere so pritrjene z jeklenimi objemkami. Priključki kanalov iz stranskih ulic so izvedeni preko jaškov, ki se nahajajo v nišah znotraj kolektorja. Jaški v nišah so namenjeni kaskadnemu preskoku višine med vtokom in iztokom pred navezavo na zbirno kanalizacijsko cev. Priključki stranskih kanalov na zbirne cevi so izvedeni s fazonskimi kosi iz armiranega poliestra. Kanalizacijski jaški so opremljeni s smradotesnimi pokrovi iz nerjavečega jekla na zaklep. Po dnu kolektorja poteka mulda, ki je namenjena predvsem odvodu vode ob praznjenju vodovodnega omrežja, tujih vod, čiščenju kolektorja in podobno. Mulda se zaključi z rešetko, od katere je odvodni kanal speljan v jašek padavinske kanalizacije izven kolektorja.


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Inštalacijski kolektor V neposredni okolici načrtovanega inštalacijskega kolektorja stojijo stare meščanske hiše, ki nimajo potresno odporne nosilne konstrukcije. Pri izbiri tehnologije za izkop gradbene jame smo tako stremeli k zmanjšanju emisij tresljajev v okoliško zemljino in s tem k zmanjšanju verjetnosti za nastanek poškodb na okoliških objektih. V fazi priprave tehnološkega elaborata za zemeljska dela je bila raziskana sestava temeljnih tal. Izvedene so bile raziskovalne vrtine, podatki za celotno območje izkopa pa so bili zajeti z metodo georadarja. Na reprezentativnih vzorcih posameznih slojev so bile izvedene še laboratorijske preiskave, pri čemer je bil najpomembnejši podatek enoosna tlačna trdnost apnenca. Poenostavljen geološki profil je prikazan na spodnji sliki. Ugotovljeno je bilo, da se bo velik del izkopa izvajal v matični hribini, katero sestavljajo masivni apnenčasti bloki. Stanje je bilo najbolj neugodno

Geološki profil temeljnih tal s shemo izkopov

Izkop gradbene jame (foto: Peter Plantan)

101

na južnem delu trga, kjer je globina apnenčastega masiva najmanjša, prav tako pa je najmanjša tudi oddaljenost okoliških objektov od gradbene jame. Za izkop v umetnem nasipu in v glini je bila uporabljena klasična tehnologija izkopa z bagrsko žlico, za izkop v apnencu pa je bilo predvideno frezanje ali kemično miniranje. Ob odstranitvi krovnega sloja se je izkazalo, da je kamnina preveč razpokana za kemično miniranje, zato smo izkop izvajali s frezo. Vzporedno z zemeljskimi deli smo izvajali monitoring vibracij v neposredni bližini delovnih strojev. Meritve smo izvajali ob uvedbi nove mehanizacije na gradbišče (bager z žlico, freza, bager s hidravličnim kladivom, valjar …), z njimi pa je bilo ugotovljeno, do kakšne oddaljenosti od objektov je uporaba le-te dopustna. Z napredovanjem del in posledičnim spreminjanjem sestave temeljnih tal smo meritve ponavljali, na osnovi teh pa smo sproti določali območja, kjer je dopustna uporaba posamezne mehanizacije.

Merilno mesto za izvajanje monitoringa tresljajev


102

S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Izvedba armiranobetonske konstrukcije stene kolektorja

Vgradnja prefabriciranih OMNIA plošč v krovno ploščo kolektorja

Z vsemi opisanimi ukrepi smo vpliv gradnje na okoliške objekte ustrezno zmanjšali in se izognili vsem škodnim zahtevkom.

možni meri uporabljali tesnilno pločevino, kjer vgradnja te ni bila mogoča, pa smo uporabili nabrekajoči trak. Navidezne stike smo izvedli iz jeklenih križev, dilatacijske pa smo tesnili z zunanjim PVC tesnilnim trakom.

Infrastrukturni kolektor je bil zasnovan kot vodotesna armiranobetonska konstrukcija, izvedena po tehnologiji bele kadi. V fazi tehnološke priprave na gradnjo smo zasnovo konstrukcije prilagodili tako, da je omogočala opaženje krovne plošče s prefabriciranimi OMNIA ploščami. S tem smo znatno pospešili izvedbo objekta, zmanjšala pa se je tudi potreba po prostoru za skladiščenje opažnega materiala znotraj objekta. Spremenjeni zasnovi smo prilagodili tudi detajle delovnih stikov, ki so ključni za zagotavljanje vodotesnosti. Za tesnjenje delovnih stikov smo v maksimalni

Taktni plan pri izvedbi sten infrastrukturnega kolektorja

V sklopu tehnološke priprave na gradnjo smo izdelali taktni plan, v katerem so opredeljene tudi pozicije posameznih stikov vzdolž konstrukcije. Pozicije dilatacijskih stikov so določene na osnovi sprememb lastnosti temeljnih tal, velikost delovnih taktov na osnovi načrtovanih kapacitet, pozicije iniciatorjev razpok pa na osnovi kriterijev za zagotavljanje vodotesnosti konstrukcije. Opisana tehnološka priprava je omogočila tekoč potek del in doprinesla h kvaliteti končnega izdelka.


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

103

Pogled na Glavni trg z rotovžem po končani prenovi (foto: Boštjan Pucelj)

Ta bo v prihodnosti omogočal vzdrževanje in nadgradnjo komunalne infrastrukture na območju ožjega mestnega jedra Novega mesta brez gradbenih posegov. Prenova Glavnega trga v Novem mestu je predstavljala enega izmed večjih posegov v občutljiv prostor starega mestnega jedra po zadnji prenovi arhitekta Marjana Mušiča v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Mestni prostor je bil skozi svoje daljše časovno obdobje vedno last vseh meščanov, v zadnjem času pa ga je pomensko in funkcionalno izrazito definiral motorni promet.

S ciljem, da zagotovimo predvsem možnosti različnih načinov rabe mestnega prostora, smo se izogibali oblikovno preveč determiniranih ambientov, ki bi dopuščali le vsebinsko omejen način njegovega uživanja. Nova ureditev predstavlja kolikor mogoče poenoteno tržno površino, ki poudarja mogočno dimenzijo največjega srednjeveškega trga pri nas. Trg je v dokaj kratkem času povsem zaživel kot pomembna mestna površina, namenjena tudi pešcu (cona mešanega prometa) in vse bolj postaja glavna promenada in dnevna soba Novega mesta.


104

S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Pogled na novomeški Glavni trg pred prenovo (fotoarhiv ATELIERarhitekti)

Pogled na Glavni trg po končani prenovi (foto: Peter Žunič Fabjančič)


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

105

Razvojna os jug: sodobna prometna povezava Bele krajine z Novim mestom in ostalimi regijami ALENKA MUHIČ

Jugovzhodni del Slovenije, še posebej Bela krajina, ima izredno slabe prometne povezave z drugimi regijami. Obstoječa glavna cesta med Belo krajino in Novim mestom (G2-105 Novo mesto – Metlika – MMP Metlika) poteka po razgibanem terenu in je trenutno najkrajša in najhitrejša povezava med Novim mestom in Metliko. Na območju Novega mesta ta cesta poteka skozi mesto in oskrbuje večje gospodarske cone ter stanovanjska območja v jugovzhodnem delu mesta. Na večjem delu trasa ceste med Novim mestom in Metliko nima zadovoljivih tlorisnih in vzdolžnih tehničnih elementov in ne ustreza zahtevam sodobnih daljinskih cestnih povezav. Na mnogih odsekih je zaradi neustreznih tehničnih elementov ceste možna le nizka potovalna hitrost, v času zimskih razmer je občasno tudi otežena prevoznost. Tudi prometna varnost na tej cesti ni ustrezna. Zato obstoječe stanje prometnega omrežja predstavlja omejevalni dejavnik za usklajen regionalni razvoj tega območja. Predvidena gradnja 3. razvojne osi predstavlja sekundarno, prečno cestno omrežje, ki se navezuje na TEN evropsko infrastrukturno omrežje V. in X. panevropskega prometnega koridorja ter na Jadransko–Jonsko prometno os. Poteka iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja do avtoceste pri Celju in nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oz. do navezave na avtocesto Zagreb–Reka. Gre za investicijo državnega pomena, ki ima podlago v državnih strateških planskih dokumentih.

Prenos investicij iz strateških dokumentov na operativni nivo je investicijski proces, ki obsega vrsto aktivnosti, potrebnih za njeno realizacijo. Ob predpostavki, da je sprejeta prostorska planska podlaga, ki je pogoj za pričetek investicijskega procesa, investicijski proces zajema naslednje faze: 1. aktivnosti pred gradnjo (prenos lege gradbene parcele na teren - parcelacijo), izvedbo cenitev nepremičnin, pridobitev nepremičnin potrebnih za gradnjo, izvedbo geološko geotehničnih in hidrogeoloških raziskav, izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, izdelavo projektne dokumentacije, izdelavo poročila o vplivih na okolje, pridobitev projektnih pogojev in mnenj pristojnih mnenjedajalcev, pridobitev okoljevarstvenega soglasja, sklepanje sofinancerskih sporazumov, zagotovitev finančnih virov, pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelavo investicijske dokumentacije, pripravo razpisov za pridobitev izdelovalcev dokumentacije in izvajalcev del), 2. gradnjo in 3. aktivnosti po gradnji (razmejitev upravljanja, pridobitev uporabnega dovoljenja in spremljanje objekta v garancijski dobi), s čimer je investicija predana v uporabo in nadaljnje upravljanje. V prispevku je predstavljen odsek 3. razvojne osi jug v pristojnosti DARS d. d., njegove značilnosti ter presek stanja aktivnosti pred gradnjo.


106

S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Investicijski proces graditve objektov (lastni vir)

Strateška in prostorska planska podlaga za izvedbo 3. razvojne osi jug Nova prometna razvojna os je bila prvotno definirana v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije v letu 2004. V njej je bilo določeno, da se primerno dostopnost in povezanost z mednarodnimi tokovi vseh območij zagotavlja z razvojem sekundarnih (prečnih) prometnih povezav. Iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja se na avtocesti pri Celju navezuje nova tretja prometna os, ki se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma proti navezavi na avtocesti Zagreb–Reka. Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 prepoznava težave Bele krajine z dostopnostjo do regionalnega središča Novo mesto in do avtocestnega omrežja. Strategija ugotavlja na tem območju slabšo zimsko dostopnost ter predvideva izboljšanje prevoznosti preko Gorjancev. Južni odsek 3. razvojne osi je vključen v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30), ki določa vrsto ukrepov, terminski okvir in nosilce investicijskih ukrepov.

Prostorsko plansko podlago za izvedbo cestne infrastrukture na 3. razvojni osi jug predstavlja Državni prostorski načrt (DPN), sprejet na podlagi zakonodaje s področja urejanja prostora. Na trasi 3. razvojne osi jug je Ministrstvo za okolje in prostor do sedaj sprejelo dve Uredbi o DPN, in sicer: Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uradni list RS, št. 102/2012, z dne 21. 12. 2012), Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug (Uradni list RS, št. 70/17), ki delno spreminja predhodno sprejeto Uredbo o DPN pod točko 1, na območju priključka Maline.


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

107

Prikaz odsekov 3. razvojne osi sever in jug (označeno rdeče) v pristojnosti DARS d. d. (vir: DARS d. d.)

3. razvojna os jug na odseku od priključka na avtocesto a2 v Novem mestu do priključka Maline Nova državna cesta, od priključka na avtocesto A2 v Novem mestu do priključka Maline je načrtovana kot štiripasovnica z izvennivojskimi priključki. Celotna dolžina trase štiripasovne ceste znaša 18 km. Trasa hitre ceste na odseku od priključka na avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje do priključka Maline se začne na območju avtocestnega priključka Novo mesto–vzhod, ki se preuredi. Poteka mimo Mačkovca in Ločne, premosti reko Krko in poteka mimo Cikave in preko Gotenskega boršta. V Pogancih je razcep z zahodno obvoznico, kjer je urejena navezava Belokranjske ceste. Od tu naprej trasa poteka naprej proti jugu, mimo Črmošnjic in Dolnje Težke Vode, kjer sta načrtovani dve počivališči, nato pa mimo Koroške vasi in Vinje vasi skozi pokriti vkop do priključka Gorjanci ter preide v dvocevni predor dolžine 2,3 km. Iz predora pride vzhodno od vasi Maline, kjer sta predvidena priključek Maline in navezava povezovalne ceste Maline–Dole.

Južni del tretje razvojne osi, od priključka Novo mesto vzhod do priključka Maline (arhiv DARS d. d.)

Skladno s prometno in ekonomsko analizo etap izgradnje (Omegaconsult d. o. o., maj 2013) je odsek 3. razvojne osi jug razdeljen na štiri etape, in sicer: • 1. in 2. etapa, od priključka na avtocesto A2 pri Novem mestu do priključka Osredek ter • 3. in 4. etapa, od priključka Osredek do priključka Maline.


108

S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Glavni tehnični elementi trase so sledeči: a) 1. in 2. etapa od priključka na avtocesto A2 pri Novem mestu do priključka Osredek: • dolžina 4-pasovne ceste: 5,05 km, • dolžina priključne ceste: 1,1 km, • izvennivojski cestni priključki: 4, • mostovi: 3 (dolžin 310 m, 135 m in 108 m), • viadukta: 2 (dolžin 170 m, 138 m), • nadvozi: 8, • podvozi: 4, • podhodi: 4, • nadhod: 1. b) 3. in 4. etapa, od priključka Osredek do priključka Maline: • dolžina 4-pasovne ceste: 12,8 km, • dolžina povezovalne ceste Maline–Dole: 2,1 km, • izvennivojski cestni priključki: 3, • predor Gorjanci: 1 (2,3 km), • viadukti: 3 (dolžine 395 m, 452 m in 247 m), • pokriti vkopi: 5 (dolžin 91 m, 55 m, 91 m, 243 m in 158 m), • nadvozi: 6, • podvozi: 5, • počivališči: 2 (tipa E, F). Tipski prečni prerez celotnega 1. odseka je širok 22 metrov in je sestavljen iz: • voznega in prehitevalnega pasu 4 x 3,50 m = 14,00 m, • robnega pasu 4 x 0,50 m = 2,00 m, • srednjega ločilnega pasu 1 x 2,00 m = 2,00 m, • bankine 2 x 2,00 m = 4,00 m. Tipski prečni profil štiripasovnice (vir projektna dokumentacija PGD)

Projektna hitrost hitre ceste znaša 110 km/h na glavni trasi, na priključkih in na priključnih cestah je projektna hitrost ustrezno zmanjšana. Investicijska vrednost po stalnih cenah je, skladno s potrjeno predinvesticijsko zasnovo (izdelovalec Eplan d. o. o.), ocenjena na 425 milijonov evrov (brez DDV, nivo cen november 2018), od tega: 1. in 2. etapa, od priključka Novo mesto do priključka Osredek 106 milijonov evrov brez DDV, pri čemer vrednost gradbenih del znaša 86 milijonov evrov, in 3. in 4. etapa, od priključka Osredek do priključka Maline 319 milijonov evrov brez DDV, pri čemer vrednost gradbenih del znaša 247 milijonov evrov brez DDV. Na 1. in 2. etapi 3. razvojne osi jug se je projektna dokumentacija PGD in PZI pričela izdelovati v letu 2017. V skladu z določilom Uredbe o DPN je bil v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije v drugi polovici leta 2017 objavljen razpis za izdelavo natečajne rešitve za most čez reko Krko na novi štiripasovni cesti in most za pešce in kolesarje. Pogodba s projektantom prvo nagrajene natečajne rešitve mostov je bila podpisana v 2018. Vzporedno z izdelavo projektne dokumentacije so potekale tudi aktivnosti za pridobitev nepremičnin za gradnjo, pridobivanje okoljevarstvenega soglasja ter predhodne arheološke raziskave. Konec leta 2018 je bila na MOP podana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za traso, junija 2019 pa za mostova čez Krko. Eden izmed pogojev za izdajo gradbenih dovoljenj je pravnomočno okoljevarstveno soglasje (OVS). Postopek pridobitve OVS teče že skoraj leto in pol ter predstavlja veliko tveganje za realizacijo projekta v načrtovanih rokih. PZI dokumentacija za traso je izdelana in tudi recenzirana,

Tipski prečni profil štiripasovnice (vir: projektna dokumentacija PGD)


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

prav tako za mostova. Za gradnjo 1. in 2. etape je bilo objavljeno javno naročilo, ki poteka po omejenem postopku. V prvi fazi postopka oddaje javnega naročila se bo ugotavljala sposobnost ponudnikov, v drugi fazi bodo ponudniki pozvani k predložitvi ponudb. Gradnja bo mogoča, ko bo imel DARS d. d. izpolnjene vse pogoje za gradnjo, torej pridobljena vsa upravna dovoljenja, zagotovljena sredstva za investicijo ter izbranega izvajalca gradnje. Na 3. in 4. etapi so bile izdelane gradbeno tehnična preveritev faznosti gradnje, študija širših ekonomskih učinkov ter predinvesticijska zasnova za vse štiri etape 3. razvojne osi jug. Iz gradbeno tehnične preveritve izhaja, da je izvedba dvopasovne ceste kot prve faze štiripasovne ceste sicer izvedljiva, ni pa smiselna, saj ima fazna gradnja več slabosti kot prednosti. Predlagano je bilo, da se že v začetni fazi izvede končna rešitev s štiripasovnico na celotnem obravnavanem odseku. Trenutno sta v pripravi projektna naloga in razpisna dokumentacija za projektiranje tega odseka, ki naj bi predvidoma šla v objavo do konca leta 2019. Funkcija 3. razvojne osi jug je predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost, okrepiti institucionalne in gospodarske povezave ter pospešiti integracijo prostora zunaj vseevropskih prometnih koridorjev. 3. razvojna os jug bo pospešila razvoj Novega mesta in širše Dolenjske in mest ter naselij občin Bele krajine, zagotovila skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z

109

evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Zaradi izgradnje 3. razvojne osi jug bo omogočeno optimalno odvijanje sedanjega in pričakovanega prometa, izboljšane bodo prometno tehnične ter varnostne razmere in skrajšani bodo potovalni časi. Glede na faze investicijskega procesa se za 3. razvojno os jug izvajajo aktivnosti pred gradnjo, ki so zelo obsežne in zahtevne z vidika priprave dokumentacije in postopkov ter vključevanja in sodelovanja različnih udeležencev tako s strani različnih področij stroke, javnosti in nosilcev pooblastil, kot tudi pri upravnih postopkih, ki so včasih lahko zelo dolgi. Zato je pri izvajanju investicijskega procesa pomembno projektno vodenje ter stalno spremljanje in obvladovanje predvsem časovnice in stroškov. Če ne bo zapletov, predvsem pri postopkih javnega naročanja oddaje gradbenih del ter pri pridobitvi zemljišč in potrebnih dovoljenj (pravnomočno okoljevarstveno soglasje in pravnomočno gradbeno dovoljenje), bo DARS d. d. lahko sledil zastavljeni časovnici in pričel z gradnjo 1. in 2. etape 3. razvojne osi jug v naslednjem letu. Gradnja tega odseka se bo financirala delno iz lastnih sredstev DARS d. d. in delno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). O napredovanju projekta so na rednih sestankih obveščeni predstavniki občin, ki jih zadeva izvedba projekta, ter člani področne gospodarske in obrtne zbornice. Trenutno stanje aktivnosti na projektu 3. razvojna os jug je prikazano tudi na spletni strani DARS d. d.: https://www.dars.si/Infrastrukturni_projekti/Tretja_razvojna_os.

Viri: Državni prostorski načrt za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Acer Novo mesto d. o. o., december 2012). Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug (Acer Novo mesto d. o. o., december 2012). Prometna in ekonomska analiza etap izgradnje Tretje razvojne osi - jug: I. etapa (AC pri NM - Maline) po idejnem načrtu za DPN iz l. 2012 (OMEGAconsult, maj 2013) Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30), (dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01-3211). Strategija prostorskega razvoja Slovenije (dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/sprs_slo.pdf). Predinvesticijska zasnova za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo, OMEGA consult d. o. o., Ljubljana, julij 2008, dopolnitev december 2008. Prometna in ekonomska analiza etap izgradnje – Končno poročilo (Omega consult d. o. o. Ljubljana, proj. št. 24/12-PEV-Dol, maj 2013). Študija širših ekonomskih učinkov (Inštitut za ekonomska raziskovanja, avgust 2018). Gradbeno-tehnični elaborat in prometna analiza za 3. razvojno os jug od AC A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (PNZ svetovanje projektiranje d. o. o., september 2018). Predinvesticijska zasnova za 3. razvojno os jug od AC A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (JV Eplan d. o. o. in PNZ d. o. o, avgust 2018, dopolnitev po komisiji DARS, november 2018, dopolnitev po KIOP, januar 2019). Investicijski program za 3. razvojno os jug, 1. in 2. etapa od priključka na AC A2 v Novem mestu do priključka Osredek (Eplan d. o. o., februar 2019, dopolnitev po komisiji DARS, marec 2019, dopolnitev po KIOP, junij 2019). Delovna gradiva DARS d. d.


110

S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

Olimpijski vadbeni center Novo mesto PAVLE JENIČ

Olimpijski vadbeni center Novo mesto (nekdanji velodrom v Češči vasi) je bil zgrajen leta 1996 za izvedbo mladinskega svetovnega prvenstva v kolesarstvu. Objekt v naravi predstavlja kolesarsko stezo odprtega tipa, dolžine 250 m in širine 7,70 m. Na zavojih je naklon steze 44 stopinj, na ravnih odsekih pa 12 stopinj. Vozna površina je bila zgrajena iz tropskega lesa Doussie-Afzelia na konstrukciji, sestavljeni iz 380 nosilcev iz impregnirane smrekovine. Obris steze je ovalne oblike, dolžina daljše osi je 114 m, krajše pa 60 m. Višina steze je v najvišjem delu 6,80 m, v najnižjem pa 3,3 m. Tribunski objekt sprejme 392 gledalcev. Zgrajen je kot armiranobetonska stavba, v kateri je v pritličju tudi uprava kolesarskega kluba. Objekt zavzema še asfaltno ploščad, namenjeno parkirnim površinam za 250 avtomobilov ter za namestitev kontejnerjev za potrebe tekmovanj.

Osnovna gradnja je bila izvedena v organizaciji prizadevnih članov Kolesarskega kluba Novo mesto brez vidnejšega finančnega prispevka lokalne skupnosti. Samo tekmovanje je bilo uspešno izpeljano z udeležbo športnikov iz 52 držav. Vendar pa so se kmalu pojavile težave s plačilom sodelujočim pri gradnji.

Stanje žebljanih nosilcev kolesarske steze po odstranitvi zgornje konstrukcije (vir: arhiv MONM)

Postavitev novih žebljanih nosilcev kolesarske steze (vir: arhiv MONM)


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

111

Težave so se vlekle vse do leta 2002, ko je objekt na osnovi Zakona o športu prešel v lastništvo Mestne občine Novo mesto. Ob prenosu smo ugotovili, da objekt nima uporabnega dovoljenja, zato smo morali izvesti določene aktivnosti, da smo za objekt pridobili ustrezno dovoljenje.

Po preverjanju možnih rešitev je glavni projektant arhitekt Marjan Zupanc predstavil idejno rešitev za pokritje objekta z napihljivo membrano, ki je bila ocenjena na 1,5 milijona evrov. Po naročilu projekta je projektant izdelal dokumentacijo, na osnovi katere smo pridobili novo gradbeno dovoljenje.

Ideja o pokritju objekta je bila izražena že na samem začetku, vendar zaradi velikega finančnega vložka le-to ni bilo realizirano. Mestna občina Novo mesto je leta 2008 naročila projekt za pokritje velodroma (jeklena strešna konstrukcija ter lahka kritina), pridobljeno je bilo tudi gradbeno dovoljenje. Ocenjena vrednost investicije je znašala 15 milijonov evrov. Izveden je bil razpis za pridobitev izvajalca po modelu javno-zasebnega partnerstva, ki pa zaradi nastanka gospodarske krize ni bil uspešen.

Projekt smo razdelili v štiri faze, tako da smo na koncu imeli tudi štiri izvajalske pogodbe. Sama podkonstrukcija objekta predstavlja armiranobetonski zid, ki sledi obliki lesene konstrukcije velodroma. Zid je debeline 30 cm in višine od štiri do sedem metrov. Investicijska vrednost te faze je bila 1,5 milijona evrov, izvedlo pa jo je podjetje Malkom Novo mesto d. o. o.

Leta 2015 smo zopet aktivno pristopili k izvedbi pokritja objekta. Ker zaradi vremenskih vplivov objekt ni bil več uporaben za kolesarske tekme (lesena konstrukcija je bila dotrajana), smo pričeli z iskanjem rešitve, ki bi bila finančno sprejemljiva za izvedbo. S pokritjem objekta bi lahko omogočili celoletno uporabo objekta, zato smo namembnost objekta razširili tudi na ostale športne discipline (atletika, triatlon …).

Podhod pod kolesarsko stezo (vir: arhiv MONM)

Druga faza projekta je predstavljala dobavo in montažo dvoslojne membrane v vrednosti ok. 1,4 milijona evrov. Pogodba je sklenjena za obdobje desetih let z mesečno najemnino 11.700 evrov. Membrano je izvajalec vpel na betonski zid ter s posebnimi napravami napihnil. V dvorani je stalni nadtlak 225 Pa. Izvajalec te faze je bilo podjetje DUOL d. o. o. iz Ljubljane. Toplotna prevodnost dvojne membrane znaša 1,74 W/m2K, dimenzija


112

S O D E LUJ E M O P R I V E ÄŒJ I H P R OJ E KT I H

Pokrita dvorana OVC (vir: arhiv MONM)

Zunanji izgled OVC Novo mesto takoj po namestitvi membrane (vir: arhiv MONM)


S O D E LUJ E M O P R I V E ČJ I H P R OJ E KT I H

membrane pa je 116,5 x 78 m. Za gretje dvorane so nameščene tri ventilacijsko grelne enote moči 670 kW ter trije elektromotorji moči 15 kW s kapaciteto 35.000m3/h za vpihovanje zraka. Sistem ima rezervno napajanje v primeru izpada elektroenergije. V tem primeru se vključi dizel električni generator s 24-uro avtonomijo. Osvetlitev dvorane je izvedena z indirektno LED razsvetljavo, zagotovljena je osvetlitev s 600 luksi. Skupna inštalirana moč za razsvetljavo je 47,5 KW, barva svetlobe je 4000 K. Celotno upravljanje ogrevanja, vpihovanja zraka in razsvetljave je zagotovljeno preko programske opreme in spletnega brskalnika. Preko vgrajenih senzorjev za temperaturo (zunanjo in notranjo), diferenčnih merilnikov tlaka in alarma vetra upravitelj objekta dobi obvestila in nato ustrezno nastavi delovanje naprav. Ocenjeni stroški porabe energije (plina in elektrike) so ocenjeni na ok. 72.000 evrov na leto. Dejanski stroški porabe, ki jih spremljamo preko programa za energetsko knjigovodstvo, pa bodo znani šele, ko bo sistem obratoval najmanj eno leto. Tretja faza je bila dobava in montaža atletske steze v sredini ovala velodroma. Atletska steza zajema štiri krožne steze dolžine 200 m, osem šestdesetmetrskih stez za šprint, prostor za skok v daljino in troskok, metališče krogle ter prostor za skok v višino in skok s palico. To dobavo je izvršilo podjetje Lesnina inženiring MG oprema d. d., vrednost dobave pa je znašala ok. 0,6 milijona evrov.

113

Četrta faza projekta predstavlja obnovo lesene konstrukcije velodroma. Ker je bilo v fazi izvajanja del ugotovljeno, da je vsa lesena konstrukcija okužena s sivo hišno gobo, smo sprejeli odločitev, da se jo v celoti zamenja. Zaradi tega se je vrednost obnove lesenega dela z začetne vrednosti v višini 500.000 evrov dvignila na slabih 800.000 evrov. Celoten projekt novega Olimpijskega vadbenega centra v Češči vasi z upoštevanjem desetletne najemnine za dvojno membrano tako znaša ok. 4,4 milijona evrov. Projekt sta sofinancirala tudi Ministrstvo za izobraževanje in šport ter fundacija za šport v skupni višini ok. 550.000 evrov. Objekt ima pridobljeno uporabno dovoljenje in je na razpolago tako kolesarjem kot tudi atletom in ostalim uporabnikom za razne prireditve, njegov upravitelj pa je Zavod Novo mesto. V prihodnosti bomo v objektu uredili še objekt z garderobo in sanitarijami za športnike. S pokritjem objekta je tako Mestna občina Novo mesto uspešno rešila dolgoletni problem njegovega propadanja. V obdobju od 2009 do 2019 je MO Novo mesto poleg predstavljenega projekta Olimpijskega vadbenega centra Novo mesto izvedla še naslednje večje investijie (tabela spodaj).

leto končanja

vrednost

Servisni objekt za tenis

2009

0,15 mio EUR

Rekonstrukcija Anton Podbevšek Teatra

2011

2.4 mio EUR

Športna dvorana Stopiče

2011

4,3 mio EUR

Energetska sanacija OŠ Bršljin

2013

1,5 mio EUR

Kotlovnica OŠ Dragotin Kette

2013

0,15 mio EUR

Ureditev teras na OŠ Drska

2014

0,3 mio EUR

Energetska sanacija OŠ Grm

2014

0,9 mio EUR

Energetska sanacija dvorane Marof

2016

0,5 mio EUR

Ureditev podružnične šole Mali Slatnik

2016

0,4 mio EUR

Energetska sanacija javnih objektov (last MONM)

2017

4,4 mio EEUR

Vrtec Bršljin

2018

1,2 mio EUR

Pokritje velodroma Češča vas

2018

4,4 mio EUR

Obnovitvena dela na OŠ Center

2012-2019

0,5 mio EUR

Pregled večjih investicijskih projektov visokih gradenj v obdobju 2009–2019 v Mestni občini Novo mesto


Dovoljevanje gradnje po gradbenem zakonu v praksi

B

predpisi

B

zakoni

Kratek pregled predpisov o dovoljevanju posegov v prostor

POGLAVJE

GRADIMO PO PREDPISIH 70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO


GRADIMO PO PREDPISIH

117

Dovoljevanje gradnje po gradbenem zakonu v praksi SIMONA SLAPNIK PAVLIČ

Od 1. junija 2018 upravne enote za izdajo dovoljenj s področja graditve objektov uporabljajo Gradbeni zakon (GZ), ki je nadomestil prejšnji Zakon o graditvi objektov. Gradbeni zakon je podlaga za izdajo več vrst dovoljenj. Potrebna dovoljenja in pogoji za izdajo na upravni enoti so predstavljeni v nadaljevanju. Gradbeno dovoljenje je potrebno za novogradnjo, prizidavo (gabariti obstoječega objekta se povečujejo v horizontalni ali vertikalni smeri), rekonstrukcijo (spreminjanje tehničnih značilnosti objekta, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji objekta, gabariti objekta se praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo) in spremembo namembnosti (sprememba namena objekta, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo). Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja se vloži na predpisanem obrazcu s prilogami: dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, sestavljeno po Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov; mnenja pristojnih mnenjedajalcev in dokazilo o pravici graditi (če pravica ni vpisana v zemljiški knjigi). Dokumentacija za manj zahtevne in zahtevne objekte je v primerjavi s prejšnjo precej skrčena (primerljiva z vodilno mapo), vendar pa obsega podatke, ki so potrebni za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja. Dokumentacija za nezahtevne objekte je ostala skoraj nespremenjena.

Pred izdajo gradbenega dovoljena se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, navedeni v 43. členu GZ, in sicer: • če je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, • če je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, • če iz dokumentacije izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba (če se objekt nanjo priključuje), • če nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, • če ima investitor izkazano pravico graditi, • če sta plačana nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo (če gre za legalizacijo nedovoljenega objekta) in odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (če je to potrebno), • če je plačan komunalni prispevek oziroma so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti plačila komunalnega prispevka. Poleg navedenih pogojev mora biti pri gradnji, ki se nanaša na obstoječi objekt, na katerem se namerava izvajati gradnja, izpolnjen pogoj, da obstoječi objekt ni zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Če želi investitor objekt postaviti bližje parcelni meji, kot to dopušča prostorski akt, je praviloma potrebno k vlogi priložiti pisno soglasje (so)lastnikov sosednjega zemljišča. Investitor lahko začne graditi po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, to je po preteku osmih dni od vročitve, če ni bila vložena pritožba (če se


118

GRADIMO PO PREDPISIH

stranke po vročitvi gradbenega dovoljenja pisno ali na zapisnik pri upravnem organu odpovejo pravici do pritožbe, postane odločba pravnomočna z dnem odpovedi pravici do pritožbe), in po prijavi začetka gradnje, ki jo podana upravni enoti osem dni pred začetkom izvajanja gradnje (prijava začetka ni potrebna pri spremembi namembnosti, je pa potrebno prijaviti odstranitev objekta, za katerega pa gradbeno dovoljenje ni potrebno). Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne vloži popolne prijave začetka gradnje v petih letih od njegove pravnomočnosti. Uporabno dovoljenje je potrebno za vse manj zahtevne in zahtevne objekte; tudi za stanovanjske hiše, saj je dovoljenje pogoj za določitev hišne številke. Uporabno dovoljenje za zahtevni objekt in objekt z vplivi na okolje se izda v posebnem ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenega tehničnega pregleda. Za ostale objekte se izda brez posebnega ugotovitvenega postopka in opravljenega tehničnega pregleda, na podlagi predložene dokumentacije in izjav pooblaščenih strokovnjakov. Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je popolna zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja. Upravni organ izda uporabno dovoljenje v 15 dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Investitor lahko na lastno zahtevo pridobi uporabno dovoljenje na način, da se opravi tehnični pregled. Če zaradi smrti udeležencev pri graditvi, starosti objekta ali drugih izjemnih okoliščin ni mogoče predložiti dokumentacije, s katero se dokazuje izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev iz gradbenega dovoljenja, se te lahko dokazujejo drugače. To potrdi udeleženec, ki izpolnjuje pogoje po GZ. Projektant, nadzornik in izvajalec so za resničnost izjav kazensko, odškodninsko in disciplinsko odgovorni. GZ dopušča naknadno pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj za že zgrajene objekte po zgoraj navedenih t. i. rednih postopkih. Redni postopki dovoljevanja zagotavljajo preveritev skladnosti že zgrajenega objekta z vsemi predpisi, kar pomeni, da se v teh postopkih odpravi dvom glede varnosti objektov, njihovega negativnega vpliva na okolico in primernosti z vidika umeščenosti v prostor. Za objekte, ki jih ni mogoče legalizirati v rednem postopku izdajanja gradbenega in uporabnega

dovoljenja, GZ v prehodnih določbah ponuja več možnosti izrednih postopkov legalizacije: 1. Legalizacija objektov po 113. členu Gradbenega zakona Objekt, zgrajen pred uveljavitvijo Gradbenega zakona, z manjšimi dopustnimi odstopanji po 66. členu Gradbenega zakona lahko pridobi uporabno dovoljenje po tej določbi zakona. Dokumentacija za uporabno dovoljenje je lahko pripravljena po veljavnih predpisih ali po predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje objekta (sam izbere, kar je za vlagatelja ugodnejše). 2. Legalizacija objektov pred uveljavitvijo GZ ( 114. do 116. člen Gradbenega zakona) Po teh določbah Gradbenega zakona se lahko legalizira nelegalen in neskladen objekt ter objekt, ki se je neskladno uporabljal ob uveljavitvi Gradbenega zakona (tj. 17. 11. 2017), če je stavba zgrajena do grobih gradbenih del, gradbeni inženirski objekt pa dokončan. Zahteva za legalizacijo se lahko vloži v petih letih od uveljavitve Gradbenega zakona (tj. do 17. 11. 2022). Priložiti je potrebno dokazilo o pravici graditi (če ni vpisana v zemljiško knjigo), dokazila o obstoju gradnje pred uveljavitvijo Gradbenega zakona, mnenja mnenjedajalcev, dokumentacijo za legalizacijo (izdela pooblaščeni arhitekt ali inženir). Pogoji za izdajo odločbe o legalizaciji: • objekt je skladen z veljavnimi predpisi ali predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje (možnost legalizacije objekta tudi na kmetijskem zemljišču z bonitetno oceno nižjo od 40 s predhodno lokacijsko preveritvijo občine); • dokumentacijo za legalizacijo je podpisal pooblaščeni arhitekt ali inženir ter je njen sestavni del njegova podpisana izjava, da so izpolnjene bistvene zahteve po veljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje; • pridobljena so mnenja mnenjedajalcev, da izvedena gradnja izpolnjuje pogoje po veljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje; • plačan je komunalni prispevek oziroma so bile na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka; • izkazana je pravica graditi; • stavba, ki je predmet zahteve, je evidentirana v


GRADIMO PO PREDPISIH

katastru stavb in objektov gospodarske javne infrastrukture, evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture; • zagotovljena je minimalna komunalna oskrba objekta. Legalizira se tudi nezahtevne objekte in spremembo namembnosti objekta, pri čemer nista potrebna podpis in izjava pooblaščenega arhitekta ali inženirja (projektno dokumentacijo lahko izdela tudi druga oseba). Odločbe o legalizaciji ni možno izdati za objekt, ki je bil zgrajen po 30. 4. 2004, če gre za objekt z vplivi na okolje ali objekt, za katerega je obvezna presoja sprejemljivosti. 3. Legalizacija objektov daljšega obstoja po 117. členu Gradbenega zakona je možna za objekte, zgrajene pred 1. 1. 1998. Zahtevi za legalizacijo je potrebno priložiti: dokazilo o pravici graditi (če ni vpisana v zemljiško knjigo), posnetek obstoječega stanja (tloris, prerez, dimenzije, pogled, seznam prostorov s površinami), dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku in dokazila o obstoju objekta pred 1. 1. 1998. V postopku se ugotavljajo pogoji, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja pred 1. 1. 1998, da je od tedaj v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti in na istem mestu ter da je evidentiran v katastru stavb ali katastru gospodarske javne infrastrukture. V postopku se odmeri in plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo (1. obrok); ne preverja pa se skladnosti s prostorskimi akti. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja velja pogojno in ga ni mogoče izdati, če gre za nevarno gradnjo. 4. Legalizacija objektov daljšega obstoja po 118. členu Gradbenega zakona V postopku se izda odločba, s katero se legalizira objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz 197. in 198. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO1: • vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. 12. 1967 in poslovni prostori v njih, ki so bili v uporabi na dan 1. 1. 2003, če se jim namembnost ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, evidentirana v zemljiškem katastru (do 1. 1. 2003) ali kasneje v katastru stavb; • objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so

119

bili zgrajeni pred 25. 6. 1991, če so evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture; • vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so bile v uporabi na dan 1. 1. 2003 ter so evidentirane v zemljiškem katastru oz. katastru stavb; • posamezna stanovanja in poslovni prostori v etažni lastnini, ki so bili rekonstruirani na podlagi gradbenega dovoljenja; • objekti, ki so se pred 9. 11. 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve po ZGO-84, če so v uporabi in se jim namembnost ni spremenila; • objektI s področja obrambe, objektI s področja zaščite in reševanja, objektI s področja notranjih zadev, če so bili v uporabi na dan 1. 1. 2003 in se jim namembnost po 25. 6. 1991 ni spremenila; • vsi gradbeni inženirski objekti, ki so bili zgrajeni pred 31. 12. 1967 in so v uporabi z dnem uveljavitve ZGO-1B (15. 4. 2008), ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru. Z legalizacijo objektov po prehodnih in končnih določbah GZ se vzpostavi zakonska domneva, da objekt ni nelegalen ali neskladen in da ima uporabno dovoljenje. Vse zahteve (vloge) za izdajo dovoljenj, ki so za redne postopke predpisane, in vloge za legalizacijo, ki so priporočene, so dostopne: na e-portalu državne uprave: https://e-uprava.gov.si/, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, kjer je omogočeno elektronsko izpolnjevanje: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/prostor/nova_prostorska_in_gradbena_zakonodaja/pravilnik_o_podrobnejsi_vsebini_dokumentacije_in_obrazcihpovezanih_z_graditvijo_objektov_seznam_prilog/ .


120

GRADIMO PO PREDPISIH

GZ ZAID

ZVO ZON

ZUreP-2 ZJN ZUP

LE KJE NAJ ZAČNEM? Kar precej zapleteno vprašanje je, kako začeti, komu zaupati, kaj vse moramo spoštovati, da bodo z našimi odločitvami o posegu v prostor zadovoljne sedanje in bodoče generacije. Zagotovo je najbolj varna in zanesljiva zakonita pot. Ni pa nujno, da je tudi najhitrejša. Za tistega, ki jo pozna, je optimalna. Dober gradbenik, vodja tima, bo takoj organiziral interdisciplinarno skupino, ki bo znala odgovoriti na vprašanja in določiti vse faze posegov v skladu s sila zapletenimi predpisi. Rešitve naj bodo celovite, optimalne in daljnosežne. Jože Preskar


GRADIMO PO PREDPISIH

121

Kratek pregled predpisov o dovoljevanju posegov v prostor JOŽE PRESKAR

Graditev razumemo kot poseg v prostor z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami. Veliki posegi lahko v okolju povzročijo nepredvidljive negativne posledice. V vseh primerih smo dolžni ravnati v skladu z veljavnimi predpisi na tem področju. Tako je bilo v preteklosti in tako je še danes, le da nas v procesu umeščanja, načrtovanja, dovoljevanja, izvedbe, uporabe in vzdrževanja objektov in naprav spremljajo vedno bolj zapleteni in obsežni predpisi. V nadaljevanju navajam nekaj predpisov, ki so veljali konec 19. stoletja in v 20. stoletju, ter predpise, ki veljajo danes. Pri nekaterih povzemam nekaj določil o dovoljevanju posegov v prostor in graditvi. • Stavbni red za vojvodino Kranjsko (25. oktobra 1875, Franc Jožef) Nekaj preprostih in (ne)razumljivih pravil je veljalo že v času avstroogrske monarhije. Franc Jožef je 25. oktobra 1875 podpisal Stavbni red za vojvodino Kranjsko (Bauordnung für das Herzogthum Krain), ki je v 98 členih, na 56 straneh predpisal vse faze graditve. Naj navedem samo nekatere določbe. V 1. členu določa, »kdaj je treba stavbne privolitve«, danes to imenujemo gradbeno dovoljenje. V nadaljevanju govori o umeščanju stavbe v prostor – »Določba stavbne črte in nivela (vodoravnega površja)«, določa pravila o načrtih, o vlogi za dovoljenje, o tem, da »predno ne dobi stavbna privolitev pravne veljavnosti, se ne sme začeti stavba«. Predpisuje tudi stavbno gradivo, zidno opeko in druge materiale in stavbne elemente. Določa pravila o načrtovanju novih naselij – »naprava novih sel«. V 70. členu, »razlastitev v stavbne namene«, določa pravila o razlastitvi nepremičnin.

Obravnava tudi pomožne objekte »skednje, šupe in vrtne hišice«, določa razne olajšave, 79. člen določa »olajšave za obrtnijske stavbe«. V 83. členu določa: »na novo sezidana ali bistveno prenarejena staniša, hlevi in obrtnijski prostori se ne smejo rabiti, predno je oblastnija na prošnjo stavbnega gospodarja podelila dovolitev v stanovanje in rabo po zvršenem ogledu, /…/«. Danes je to uporabno dovoljenje. »Stavbna oblastnija je praviloma občina. /…/ Pri stavbah, ktere se delajo na stroške državnega ali deželnega zaklada /…/« pa je pristojna »C.kr. okrajna oblastnija«. V 92. členu govori o pritožbah. Pozneje so predpisi sledili različni družbeni, ekonomski in pravni ureditvi pri nas. V nadaljevanju navajam samo nekatere. • Gradbeni zakon (Službene novine Kraljevine Jugoslavije, 16. junij 1931) • Temeljna uredba o gradnji (Uradni list FLRJ, št. 46/48) Za gradnjo objektov, razen za gradnjo stavb v vaseh, je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga je izdal okrajni oziroma mestni izvršilni odbor. Po izvršeni gradnji je komisija za prevzem opravljenih gradbenih del izdala odločbo o prevzemu gradnje in dovoljenje za uporabo zgradbe. • Uredba o gradnji (Uradni list FLRJ, št. 32/58) in Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list SRS, št. 13/56) Uredba o gradnji je razširila področje svojega urejanja na vse gradbene objekte, vključno s prej izvze-


122

GRADIMO PO PREDPISIH

timi stavbami v vaseh, vendar samo če ležijo v pasu 200 m ob velikih komunikacijah (ceste, železnice, reke, prekopi itd). Za te objekte je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, ki je temeljilo na odločbi o odobritvi ožje lokacije. To odločbo je izdal okrajni ljudski odbor za urbanizem. Podlage za izdajo tega dovoljenja je urejal Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene. • Zakon o graditvi investicijskih objektov iz leta 1963 je predpisoval izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi predhodno izdane odločbe o ožji lokaciji. Za izdajo gradbenega dovoljenja je bilo poleg navedene odločbe potrebno pridobiti še vodnogospodarsko dovoljenje, če je gradnja vplivala na vodni režim, ter druga soglasja in investicijski program. Po končani gradnji je organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, na vlogo investitorja imenoval komisijo za tehnični pregled objekta in izdal uporabno dovoljenje. • Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 22/72 in 8/78) je uvedel lokacijsko dovoljenje, ki ga je izdajal občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, za objekte republiškega pomena pa republiški sekretariat. • Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 8/75, 39/81) je ohranil soglasja in dvojnost dovoljenj, saj je bilo pravnomočno lokacijsko dovoljenje pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je moral investitor priložiti dokazilo, da ima zagotovljena finančna sredstva. Pred izdajo uporabnega dovoljenja je moral organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, opraviti tehnični pregled. Uvedeno je bilo poskusno obratovanje. • Zakon o investicijski dokumentaciji (Uradni list SRS, št. 7/76) • Zakon o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva (Uradni list SRS, št. 12/70) • Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) • Zakon o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37/73

• Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, v nadaljevanju ZUNDPP) je ohranil lokacijsko dovoljenje, ki pomeni dovoljenje za umestitev objekta v prostor in je bilo potrebno ne le za graditev objektov, ampak tudi za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti, kot so: izkoriščanje rudnin, vodnogospodarska ureditev, melioracija zemljišč, odkopavanje ali nasipavanje zemljišč itd. • Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 40/94 – odl. US, 69/94 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 59/96, 45/99, 42/00 – odl. US, 52/00 – ZGPro, 52/00 in 110/02 – ZGO-1 ) • Zakon o graditvi objektov, neuradno prečiščeno besedilo (ZGO-1-NPB10), 24. 3. 2015 • Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popravek) Za vsako obdobje je značilno, da so predpisi vsebovali določbe v zvezi s postopki umeščanja (prostorski načrti, lokacijska odločba, razna soglasja itd.) in dovoljevanja (lokacijsko dovoljenje, pozneje tudi okoljevarstveno dovoljenje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje). Skupni imenovalec teh obdobij je tudi, da investitorji omenjene predpise razumejo predvsem kot birokratske ovire, ker naj bi omejevale razvoj in podaljševale investicijski proces. Mnoga pravila iz navedenih zakonov so v spremenjeni obliki uporabna še danes in so zapisana v novi zakonodaji. Osnovni namen predpisov je, da varujejo okolje, skrbijo za varnost med posegom v prostor, za varnost in stabilnost med izvedbo ter v času obratovanja stavb oz. objektov. So vedno bolj obsežni in prepleteni, zato je njihovo izvajanje zelo zahtevno.


GRADIMO PO PREDPISIH

123


Armat

a nik

h Te PI

G

REM

SL-inženiring

Malkom

A TGH Fibran TGH

A

MPH Janko team

CGP

Fibran

POGLAVJE

PREDSTAVITEV PODJETIJ 70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

ARMAT d. o. o. Krmelj

Družba ARMAT se ukvarja s projektiranjem in gradnjo sodobnih montažnih objektov. Od ustanovitve leta 1993 družba uspešno razvija in širi svoj prodajni program, s katerim ponuja trgu najboljše tehnične rešitve pri konstruiranju in izvedbi nosilnih jeklenih konstrukcij in podkonstrukcij, kompletnih ovojev stavb (panelne fasade in strehe, ravne strehe, odvodnjavanje, stavbno pohištvo…) ter tipskih in unikatnih avtomobilskih nadstreškov. Rezultat našega dela so številni poslovni, industrijski, trgovski in javni objekti ter nadstreški, zgrajeni širom Slovenije in tudi v tujini. Poslanstvo družbe ARMAT temelji na udejanjanju najboljše poslovne kulture skupaj s projektanti in poslovnimi partnerji vse do končnega naročnika.

https://www.armat.si/

127


128

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

CGP d. d.

CGP je v zadnjem desetletju postal eden vodilnih gradbincev DANILO MALNAR in MIRAN TOMLJANOVIČ TORKAR

Začetek CGP sega v leto 1962, ko je ob združitvi okrajnih in občinskih uprav za okraj Novo mesto nastalo tedanje Cestno podjetje Novo mesto. Osnovni namen njegove ustanovitve je bilo vzdrževanje cest, sčasoma pa smo začeli razvijati tudi gradbeništvo. Do danes smo v podjetju s pregledno lastniško strukturo, jasno vizijo in poslanstvom nadgradili vse svoje dejavnosti in razširili območje delovanja na Slovenijo in tujino. S proizvodnjo materialov in z lastno mehanizacijo smo z leti vse bolj razvijali tudi spremljajoče dejavnosti, ki segajo danes od projektiranja in vodenja inženiringa do izvedbe vseh gradbenih del. Danes delo nudimo več kot 600 zaposlenim na različnih področjih. Inženirske gradnje so naša tradicionalna dejavnost: cestne novogradnje, rekonstrukcija in obnova cest, premostitveni objekti, izgradnja kanalizacije, vodovoda, različnih obcestnih objektov, urejanje okolice in drugo. Kakovostne storitve opravljamo z odlično tehnologijo in učinkovito povezanostjo vseh izvedbenih enot: tehničnih služb, gradbene operative, mehanizacije, skladišč in specializiranih enot za polaganje asfalta.

Gradimo poslovne in industrijske stavbe, trgovske in servisne centre ter individualne in večstanovanjske objekte. Z lastnim strokovno usposobljenim kadrom in preverjenimi ter kakovostnimi podizvajalci izvajamo zemeljska, gradbena, obrtniška, inštalacijska in zaključna dela. Vzdrževalna dela cest opravljamo na celotnem območju Dolenjske, Posavja, Zasavja, Bele krajine, ribniško-kočevske regije do območja Ljubljane na več kot 3000 km cest. Nadziramo in skrbimo za vse vrste cest: od hitrih, glavnih in regionalnih do lokalnih. Vzdržujemo tudi mestne ulice. Izvajamo letno in zimsko vzdrževanje cest. Specializirani smo za izvajanje strokovnih nalog in izdelavo projektne dokumentacije s področja gradenj in vzdrževanja vodnogospodarskih objektov ter za izvedbo sonaravne ter klasične ureditve in regulacij evodotokov. Kakovost vseh proizvedenih materialov kot tudi končnih proizvodov redno kontroliramo v dveh lastnih laboratorijih. Hkrati izvajamo notranjo

Število zaposlenih

Gibanje števila zaposlenih v obdobju 2009‒2019

https://www.cgp.si/


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

kontrolo v vseh izvedbenih fazah na projektih. S tem zagotavljamo, da so lastnosti proizvodov in izvedba v skladu z veljavnimi tehničnimi specifikacijami ter slovenskimi in evropskimi standardi. Letno proizvedemo 1.000.000 ton kamenega agregata iz kamnolomov Cerov Log, Vrhpeč, Vrčice, Gunte, Dolenje Laknice, Log, gramoznice Stari Grad ter separacij Drnovo in Dobruška vas. V asfaltni bazi v Drnovem proizvedemo 200.000 ton asfalta letno. V skupini CGP imamo šest betonarn, od tega dve na Dolenjskem v Novem mestu in v kamnolomu Vrhpeč, po eno v Ljubljani, v Posavju v Drnovem ter v Črnomlju. Šesta betonarna je visoko zmogljiva in sodobna mobilna betonarna, ki se seli z največjimi projekti. Letno proizvedemo 60.000 m3 betona.

Družba CGP je zadnjo veliko ekonomsko krizo, ko je propadla večina velikih gradbenih podjetij, uspešno preživela in postala še močnejša, kar dokazujejo uspešno izpeljani zelo zahtevni gradbeni projekti. Ves čas pa se je krepila tudi struktura strokovnega gradbenega kadra.

Gradbeni tehniki in inženirji v strukturi zaposlenih 12% 12%

ostali zaposleni

gradbeni tehnik (V. st)

76%

inženir gradbeništva (VI. in VII. st.)

129

Hotel Intercontinental

Skladišče v Arji vasi https://www.cgp.si/


130

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

Gimnastični center Ljubljana

Qlandia In McDonald's Kranj

Avtocestni priključek Šmarje-Sap

Športna dvorana Trebelno

Danes družba CGP sledi novim trendom izvajanja najzahtevnejših projektov. S svojo tehnično podporo smo v najzahtevnejše projekte vpeljali BIM spremljavo (primeri gradnje Hotela Intercontinental, logistničnega centra Kühne Nagel Brnik, logističnega centra Lidl Arja vas, pohištvene trgovine Ikea). Na področju visokih gradenj smo uspešno izvedli objekte z najzahtevnejšimi vidnimi betoni stopnje VB3 in VB4 (varovana stanovanja Dolgi most, upravna stavba in športni objekt NZS na Brdu, K-hiša v Ljubljani). V letu 2017 smo zaključili naš najzahtevnejši objekt na področju visokih gradenj, to je Hotel Intercontinental v Ljubljani, ki je predstavljal velik inženirski in logistični podvig za naše podjetje. Na izredno utesnjenem prostoru smo v zelo kratkem času 10 mesecev zgradili konstrukcijo od temeljev pa do strehe. Objekt je 81,5 m nad nivojem terena, tlak spodnje kleti pa je na -12,10 m. Nadzemne etaže smo gradili v zelo kratkem 7 dnevnem taktu. V zadnjih dveh letih smo

zgradili dva velika logistična centra v zelo kratkem času: KN Brnik velikosti 40.000 m2 BEP in Lidl Arja vas BEP 60.000 m2. Na področju inženirskih gradenj smo uspešno zaključili obvoznico Ribče Litija z nadvozom dolžine 162 m. Značilnost tega nadvoza je bila izvedba srednjega polja nad železniško progo, ki je bil zgrajen kot sovprežna konstrukcija. S pomočjo 500 t dvigala smo v zelo kratkem času 2x1 h postavili dva sovprežna segmenta dolžine 27 m in teže posameznega segmenta 88 ton. Ponosni smo tudi na druge objekte, ki smo jih gradili v zadnjih desetih letih. To so: Mercator center Novo mesto, Belimed Slovenija, Krka Sinteza 1, Qlandia in McDonald's Kranj, Informacijsko središče Gen, ŠPC Zavarovalnice Sava, Dolgi most, Krka RKC4, upravna stavba NZS, poslovni center na Letališki v Ljubljani, Gimnastični center Ljubljana, OŠ Lavrica, Klinika za vaskularno kirurgijo Avelana, tovarna robotov

https://www.cgp.si/


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

131

Prevoz vlaka takoj po končani montaži

Yaskawa, številne trgovine Lidl doma in v tujini, obvoznica Črnomelj, nadgradnja železniških postaj Celje in Laško, AC priključek Šmarje - Sap, hidravlična izboljšava vodovodnega sistema osrednje Dolenjske, rekonstrukcija centralne čistilne naprave Novo mesto, objekti in betonska pista na Letališču Cerklje, izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v KS Podpeč Preserje, modernizacija nivojskih prehodov Pragersko Hodoš, HE Brežice, AC Draženci Gruškovje, ureditev Glavnega trga v Novem mestu in številni drugi. Družba se ves čas prilagaja trgu. Kot se je včasih ukvarjala pretežno s cestno gradbeno dejavnostjo, tako danes izvaja pretežno objekte visoke gradenje in inženirske objekte. Nastopamo na najzahtevnejših razpisih. Trenutno gradimo zahtevno podzemno garažno hišo v Kopru s predorom, kjer smo prevzeli naloge tako projektiranja kot izgradnje. Zaključujemo

stolpnico Peca v Ljubljani, sodelujemo pri izgradnji največjega trgovskega centra Špar v Šiški, izvajamo zahteven objekt Šumi s tehnologijo »top to down«, gradimo pohištveno trgovino Ikea in stanovanjsko naselje Brdo sklop E2. Projekte izvajamo tudi v tujini, kjer želimo delež povečevati. Na področju zahodnega Balkana smo prisotni že daljše obdobje. V zadnjem letu pa smo prisotni tudi v Nemčiji, kjer izvajamo stanovanjsko gradnjo. Skupaj z ostalimi družbami v skupini bo družba CGP d. d. ohranila položaj enega izmed vodilnih ponudnikov storitev na področju gradbeništva ter vzdrževanja cest in vodotokov v regiji. Aktivno bo nastopala na območju celotne Slovenije ter širila poslovanje na tuje trge.

Konsolidirani čisti prihodki od prodaje

https://www.cgp.si/


132

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

FIBRAN d. o. o.

Ogrožanje zdravja uporabnikov v nizkoenergijskih stavbah NATAŠA IGLIČ

Srečujemo se s poplavo informacij o nevarnostih radioaktivnega plina radona v zaprtih prostorih. Še več, Zavod za varstvo pri delu ponuja možnost brezplačnega merjenja koncentracije plina. Kako je vse to povezano z nizkoenergijskimi stavbami in zakaj moramo biti pri načrtovanju le-teh pozorni tudi na zdravje uporabnika, vam bomo predstavili v nadaljevanju. Ali nizkoenergijske oz. skoraj nič energijske stavbe ogrožajo zdravje uporabnika? Izhajanje radona poteka že milijone let, vendar nam to ni predstavljajo večjih težav, ker so bile stavbe narejene veliko manj zrakotesno. A danes, ko gradimo popolnoma zrakotesne stavbe, zaradi izjemno strogih zahtev po porabi energije za ogrevanje in ohlajevanje, lahko prihaja do zelo visokega nivoja koncentracije plina radona v notranjih prostorih. Posledično je lahko zdravje uporabnikov ogroženo. Vzajemno razmišljanje o načrtovanju zaščite proti radonu in nizkoenergijske stavbe Dejstvo je, da imajo zrakotesne nizkoenergijske stavbe višji nivo tveganja zaradi večjega potenciala koncentracije radona v prostoru. Vendar to samo pomeni, da moramo pri rešitvah zaščitnega ovoja stavbe razmisliti tudi o rešitvi preprečevanja prehoda radona v notranjost stavbe. Različni strokovnjaki priporočajo različne rešitve, mi se bomo tokrat omejili na novogradnjo. Izkazalo se je, da je mehansko prezračevanje redko ustrezna rešitev, saj le-to povzroča dodaten podtlak v prostoru, kar pomeni še intenzivnejše prehajanje radona skozi konstrukcijo. Najenostavnejša in najlažja rešitev je pre-

prečiti radonu, da bi sploh vstopil v stavbo. Torej v konstrukcijske sklope pod tlemi ali kletnimi stenami vključimo membrano, ki delujejo kot radon zapora. Sistemska rešitev za energijsko učinkovitost in zaščito proti prehodu radona Sistemska rešitev SEISMIC temeljna blazina za pod-izoliranje temeljne plošče s samolepilno hidroizolacijo, varno položeno med dvema slojema toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena, je posebno zasnovan sistem. Ta omogoča sinhrono delovanje zaščitnega ovoja s stavbo v primeru dodatnih sil in pomikov, zaradi seizmičnih aktivnosti tal. Tako se izognemo vsem možnim pretrgom horizontalne ali vertikalne hidroizolacije pod terenom stavbe. SEISMIC temeljna blazina omogoča tudi nadgradnjo z ANTI RADON slojem, ki nudi zaščito proti prehodu radona. FIBRANhydro ANTI RADON zaščita je kompozit enostransko samolepilnega bitumenskega traka in poliestrskega laminiranega aluminija. V kombinaciji s primarno hidroizolacijo FIBRANhydro SEISMIC 1,8 sk/ sk služi za spajanje dveh XPS elementov. Sestava SEISMIC temeljne blazine z ANTI RADON slojem se od spodaj navzgor glasi: • podložni beton, • FIBRAN XPS 400 L (toplotna izolacija z gladko površino), • FIBRANhydro ANTI RADON 1,5 sk (radon zapora), • FIBRANhydro SEISMIC T-1,8 sk/sk (dvostransko samolepilna hidroizolacija), • FIBRANXPS SEISMIC 400-L (toplotna izolacija z gladko površino in s posebno oblikovanimi utori), • armiranobetonska plošča.

https://fibran.si/


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

133

Kako pa na gradbišču? Pri sistemu SEISMIC temeljna blazina moramo biti pozorni tudi na izvedbo na gradbišču. Le tako lahko zagotovimo, da bodo učinki sistemske rešitve dejansko realizirani in da se bo sklop obnašal v skladu s pričakovanji. Posebnost pozornost moramo nameniti tudi tesnitvi stikov ter prebojev. Spodaj je prikazan pravilen postopek polaganja SEISMIC temeljne blazine na referenčnem objektu v Krškem. Polaganje prvega sloja FIBRANxps 400-L na podložni beton, pri čemer poskrbimo, da je površina FIBRANxps 400-L čista, saj moramo FIBRANhydro ANTI RADON 1,5 sk obvezno položiti na čisto podlago, da zagotovimo dober oprijem.

Polaganje sloja FIBRANhydro ANTI RADON 1,5 sk pravokotno na potek plošč FIBRANxps 400-L. Pri tem pazimo na linijo in delamo vzdolžne preklope 10 cm ter bočne preklope 15 cm. Silikonsko zaščitno folijo moramo odstranjevati postopoma.

FIBRANhydro SEISMIC T-1,8 sk/sk polagamo z zamikom v isti smeri kot FIBRANhydro ANTI RADON 1,5 sk. Pri tem pazimo, da ne izvajamo prečnih preklopov na istem mestu, medtem ko morajo biti vzdolžni preklopi približno 10 cm širine. Silikonsko zaščitno folijo moramo ponovno odstranjevati postopoma. Polaganje drugega sloja toplotne izolacije FIBRANxps 400-L SEISMIC polagamo prečno na hidroizolacijo oziroma v isti smeri kot prvi sloj FIBRANxps 400-L. Ko končamo s polaganjem sloja SEISMIC-a, pripravimo opaž, položimo armaturne mreže in zalijemo z betonom (slika spodaj). Investitorji, izvajalci, načrtovalci! BREZPLAČNO kontaktirajte naše strokovnjake in izkoristite pripravljenost pomagati. Pokličite nas na brezplačno številko 080 8760 ali pišite na Nasvet@EnergijskiScit.si. Več si lahko ogledate tudi na našem YouTube kanalu - Fibran Slovenia. POZOR: pri vseh aplikacijah toplotne izolacije pod temeljno ploščo – zaradi obremenitev in aplikacij pod terenom obvezno zahtevajte ETA (evropska tehnična ocena), ki predstavlja edino dokazilo o ustreznosti in kakovosti uporabljenega materiala! https://fibran.si/


134

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

GPI TEHNIKA d. o. o.

Rastoče gradbeno podjetje s tradicijo, izkušnjami in vizijo STANE ZALETEL

Novomeško gradbeno podjetje GPI Tehnika je prisotno na trgu od leta 1995. Osnovna dejavnost podjetja je gradnja objektov visoke in nizke gradnje za naročnike oz. investitorje. V začetku je podjetje s skromnimi sredstvi in potencialom oralo podjetniško ledino na manjših projektih. V relativno kratkem času smo uspeli pridobiti nekaj za nas takrat kapitalnih objektov, ki so omogočili, da se je podjetje finančno, tehnološko in kadrovsko okrepilo. Potrebno je poudariti, da nam je šla v prid tudi konjunktura na trgu. Tako smo v prvih petih letih poslovanja prišli do solidne materialne osnove, kadrovske zasedbe in referenc na osnovi že izvedenih poslov. V letu 2009, ko je v gradbeništvu nastopila kriza smo morali nekoliko zmanjšati število zaposlenih, zaradi zmanjšanega obsega naročil. Podjetje je s svojo dejavnostjo vseskozi usmerjeno na tržišče jugovzhodne Slovenije (Dolenjska s Posavjem, Ljubljana) - torej z oddaljenostjo do 70 km, ki še omogoča racionalno dnevno migracijo na delo za proizvodni in vodstveni kader na gradbišču. Trenutno je v podjetju zaposlenih petdeset oseb. Od tega je tehnično-strokovnega kadra (inženirji, tehniki, delovodje) štirinajst oseb. Le-ti so pogoj, da se dela izvajajo strokovno, kvalitetno in stroškovno sprejemljivo. Posle pridobivamo na trgu preko razpisov javnih naročil lokalnih skupnosti in ministrstev ter na osnovi povpraševanja privatnih investitorjev predvsem iz proizvodnega in turističnega sektorja gospodarstva. V obdobju preteklih 24 let smo zgradili skoraj vse vrste objektov visoke gradnje, objekte komunalne infrastrukture ter manjše inženirske objekte, in sicer:

A./ OBJEKTI VISOKE GRADNJE 1./ stanovanjski objekti • enodružinske hiše → novogradnje in rekonstrukcije • večstanovanjski objekti → novogradnje in rekonstrukcije 2./ gostinske stavbe • hotelski objekti → novogradnje • stavbe za kratkotrajno nastanitev (apartmaji) → novogradnje • gostilne in restavracije → novogradnje in rekonstrukcije 3./ poslovne in upravne stavbe • zavarovalnice, pošte → novogradnje in adaptacije • javna uprava in društva → novogradnje, adaptacije in rekonstrukcije 4./ trgovske stavbe • trgovine in trgovski centri → novogradnje, adaptacije in rekonstrukcije • sejemske dvorane, razstavišča → adaptacije 5./ industrijske stavbe in skladišča • industrijske stavbe in delavnice → novogradnje • skladišča → novogradnje 6./ stavbe splošnega družbenega pomena • kulturni domovi → novogradnje in rekonstrukcije • gledališča → rekonstrukcije • stavbe za zdravstveno oskrbo → novogradnje in rekonstrukcije, energetske sanacije • laboratoriji → adaptacije in rekonstrukcije • otroški vrtci → novogradnje in rekonstrukcije; energetske sanacije • šole → novogradnje in rekonstrukcije; energetske sanacije • stavbe za visokošolski študij → rekonstrukcije • stavba kulturne dediščine → rekonstrukcija pod spomeniškim varstvom

https://gpi-tehnika.si/


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

7./ objekti za šport in rekreacijo • kopališki objekti s plavalnimi bazeni in savnami → novogradnje • športna igrišča → novogradnje in obnovitvena dela • telovadnice → novogradnje in rekonstrukcije 8./ sakralni objekti in obredne stavbe • cerkve → obnovitvena dela • mrliške vežice → novogradnje • pokopališča → novogradnje in dopolnitve B./ OBJEKTI NIZKE GRADNJE (INŽENIRSKI OBJEKTI) 1./ ceste • regionalne in lokalne ceste → novogradnje in rekonstrukcije • pločniki, pešpoti → novogradnje in rekonstrukcije 2./ mostovi, viadukti • mostovi do razpona 10 m → novogradnje 3./ kanalizacija in čistilne naprave • fekalna kanalizacija → novogradnja • meteorna kanalizacija z zadrževalniki, ponikalnicami in lovilci olj → novogradnje • kabelska kanalizacija za IT TT in EK → novogradnja • MNČ – mini čistilne naprave → novogradnje • čistilne naprave večje od 500 PE po sistemu SBR → novogradnje • čistilne naprave večje od 500 PE po sistemu MBR → novogradnje 4./ vodovodni sistemi • črpališča → novogradnje • cevovodi vodovoda in plinovoda → novogradnja in rekonstrukcija • vodohrani 50, 100 in 200 m3 → novogradnja in rekonstrukcija Zgornji seznam izvedenih objektov zajema vse vrste objektov, ki smo jih izvajali oz. gradili v 24-letnem obdobju.

135

Med njimi pa posebej izpostavljamo večje in zahtevnejše objekte, na katere smo lahko upravičeno ponosni: 1./ OŠ Zagradec (osnovna šola, vrtec, telovadnica) cca 5000 m2 površine + zunanje športno igrišče 2./ stanovanjski blok Mrzla dolina (120 stanovanj + garaže v kleti skupaj 12.250 m2) 3./ Hotel Paradiso s SPA centrom v Dobovi (skupaj cca 5000 m2 notranjih površin in 3000 m2 zunanjih površin → hotel, bungalovi, fitnes, savne, notranji bazeni, zunanji bazeni, tobogani) 4./ proizvodno-poslovni objekt CECOMP v IC Dolenja vas → 8.500 m2 5./ komunalna infrastruktura v IC Dolenja vaskompleks cca 16 ha (ceste, fek. in met. kanalizacija, JR, vodovod, elektro razvod) 6./ stanovanjsko naselje Žabja vas - 12 stanovanjskih enot s kom. ureditvijo - gradnja za trg 7./ vrtec Žužemberk- lesena gradnja-nič energijski objekt 1.600 m2 8./ čistilna naprava Šmarješke Toplice 2.500 PE-→ SBR tehnologija 9./ čistilna naprava Veliki Slatnik 500 PE → po membranski tehnologiji - ena prvih v Sloveniji 10./ suhokranjski vodovod cca 45 km primarnih cevovodov + cca 30 km sekundarnih cevovodov + vodohrani in črpališča → projekt je trajal 5 let in se zaključuje 11./ poslovno logistični center Komunala Trebnje → 2.800 m2 notranjih površin in cca 8.000 m2 zunanjih površin

Cecomp

https://gpi-tehnika.si/


136

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

Stanovanjski blok v Mrzli dolini

Hotel Paradiso s SPA centrom

Osnovna šola Zagradec

Lesen vrtec v Žužemberku

Trenutno gradimo dva večja objekta v IC Dolenja vas pri Mirni Peči, in sicer proizvodno-skladiščno halo CECOMP (9.000 m2) in objekt za Izobraževalni center Adriatic ( 3.200 m2 ). Podjetje je tehnično in tehnološko solidno opremljeno za osnovno gradbeno dejavnost, in sicer:

lovanju ključno zaupanje, slednje gradimo na podlagi znanja strokovnega kadra, na korektnih poslovnih odnosih in skupnem reševanju problemov.

a./ z gradbeno mehanizacijo za zemeljska dela in prevoze (12 bagrov različnih velikosti, 5 kamionov, 3 valjarji …), b./ z opremo za vertikalni in horizontalni transport na gradbišču (4 žerjavi, 2 avtodvigali), c./ z opremo za visoko gradnjo: - s sistemskimi stenskimi opaži DOKA → cca 600 m2 - z opažnim in podpornim sistemom DOKAFLEX za AB plošče → cca 1000 m2 d./ z opremo za izvedbo strojnih cementnih estrihov, e./ z ostalo drobno opremo in orodjem (cirkularji, rezilke za kamen, beton in asfalt, vrtalke, kompresorji, mešalci za beton in malto itd..), f./ s sistemskimi in cevnimi fasadnimi odri → cca 2.500 m2, g./ s tesarsko in železokrivsko delavnico v sklopu skladišča na lokaciji Muhaber v Novem mestu. Gradbeno podjetje GPI Tehnika teži k zagotavljanju kvalitetne usluge v širokemu spektru gradbenih in inženirskih storitev. Ker je v vsakem poslovnem sode-

Pri izvedbi objektov se poleg svojih kapacitet poslužujemo tudi uslug kooperantov tako za gradbena dela kot tudi za obrtniška dela in inštalacije. Z njimi skušamo negovati čimbolj pristne poslovne odnose, temelječe na dolgoročnem sodelovanju ob medsebojnem spoštovanju pristojnosti in pravic posameznih akterjev pri izvedbi objektov in storitev. Dobre poslovne odnose skušamo vzdrževati tudi z nam konkurenčnimi podjetji, s katerimi se od časa do časa povezujemo v konzorcije pri pridobivanju večjih projektov. Zaposlenim v podjetju je omogočamo redno udeležbo na strokovnih predavanjih in seminarjih ter oglede sejmov s področja gradbeništva. Tako je strokovni kader dobro seznanjen z aktualnimi načini gradnje, gradbeno tehnologijo, mehanizacijo in opremo ter novimi materiali. Zavedamo se, da je sledenje novim dognanjem, prijemom in tehnologijam v gradbeništvu ključno za obstoj na trgu in to skušamo tudi udejanjati. Leta izkušenj, dobra praksa in sledenje novostim v gradbeništvu so smernice, katerim gradbeno podjetje GPI Tehnika sledi že 25 let.

https://gpi-tehnika.si/


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

137

JANKO TEAM d. o. o.

ZGODOVINA Podjetje Janko team d. o. o. je bilo ustanovljeno leta 2000. Nastalo je iz družinskega podjetja, katerega začetki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Z nenehnim stremenjem k uresničevanju zastavljenih ciljev smo danes podjetje, ki sega v sam vrh slovenskega gradbeništva. SLIKOPLESKARSTVO

SUHOMONTAŽA

Že pračlovek je dekoriral jame, v katerih je bival, s poslikavami. Zakaj si ne bi tudi mi polepšali prostorov v katerih bivamo? Izvajamo pleskanje, barvanje, beljenje, klasično slikanje, dekorativne omete, glajenje sten in stropov, pleskanje kovinskih konstrukcij, pleskanje lesenih površin, …

Suhomontažna gradnja predstavlja moderen in hiter sistem izdelave prostorov. Primerna je predvsem pri izvedbi zaključnih del v gradbeništvu. Prednosti so lažje prostorsko oblikovanje, hitro in enostavno spreminjanje tlorisov brez večjih posegov, hitro vseljivi prostori, lahka konstrukcija, velika izolativnost, ...

http://www. janko.si/sl


138

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

INŽENIRING Storitve inženiringa izvajamo s strokovno usposobljenimi sodelavci. Naši kooperanti so zunanjimi sodelavci, s katerimi uspešno sodelujemo več let. Med nami so specializirani in v praksi preizkušeni strokovnjaki z vseh področij. IZSUŠEVANJE

FASADERSTVO

Izsuševanje je največkrat potrebno zaradi vse več elementarnih nesreč, nesreč pri gradnji (razlitje vode), neprimernih pogojev (prevelika vlažnost).

Fasada je ogledalo vsakega objekta. Vizualno jo zaznamujeta struktura in barva izbranega zaključnega sloja. S posebno obdelavo ter različno velikostjo zrn v zaključnih ometih lahko strukturo fasade povsem spremenimo. Kvalitetna fasada je v času podnebnih sprememb, naraščajočih cen energije in omejenih virov energentov zelo pomembna. Slabo izoliran objekt lahko na različnih mestih izgublja veliko energije. Preko fasadnega ovoja lahko izgubimo do 40 % energije.Z vgradnjo fasadnega sistema ne znižujemo le stroškov porabljenih energentov, temveč tudi bistveno izboljšamo kvaliteto bivalnega okolja.

TALNE OBELEŽBE Obeležbe nas spremljajo na vsakem koraku. Izdelujemo: označbe parkirišč (zarisovanje parkirišč, prehodov za pešce, smerne puščice, …), označbe v parkirnih hišah in podzemnih garažah, označbe v industrijskih objektih in skladiščih (v skladu z varstvom pri delu, požarno varnostjo in racionalno uporabo proizvodnih površin), označbe športnih površin – igrišč, barvanje kolesarskih in sprehajalnih poti, …

http://www. janko.si/sl


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

139

MALKOM d. o. o.

Družba Malkom Novo mesto d. o. o. se nahaja v središču Dolenjske, ki je statistično in dejansko gospodarsko najmočnejša regija v Sloveniji. Na področju gradbeništva (visoke in nizke gradnje) posluje že od leta 1992. Družba je srednje velika, zavezana k reviziji in zaposluje okrog 70 delavcev. Poslovni rezultati so pozitivni, delovanje družbe je opredeljeno predvsem za področje Dolenjske in Bele krajine. Gradbene storitve nudimo fizičnim osebam pri stanovanjskih gradnjah, pravnim osebam pri rekonstrukcijah in novih investicijah v poslovni dejavnosti ter državnim organom, kot so občine, šole, vrtci, krajevne skupnosti in ostali proračunski uporabniki. Družba ima svoj lastni vozni park, ki obsega tovorna vozila s prikolicami, poltovorna in osebna vozila ter strojni park, skladišče gradbene opreme in materiala ter obrat železokrivnice. Poslovanje na visoko konkurenčnem trgu zahteva od nas hitro in premišljeno ukrepanje. Na negotove tržne razmere se odzivamo s prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj ter premišljenimi dogovori z dobavitelji. Zavedamo se, da je kakovost storitve povezana z zavzetim, predanim in kreativnim delom zaposlenih, ki je pogojeno z njihovim zadovoljstvom.

Družba Malkom Novo mesto d. o. o. je v letu 2017 pridobila certifikat standarda kakovosti ISO 9001/2015. Določili smo novo politiko kakovosti, ki je osnova za dolgoročni razvoj podjetja in temelji na izpolnjevanju poslanstva in vizije podjetja, zmanjševanju pritožb oziroma reklamacij kupcev, upoštevanju osebne kakovosti vsakega zaposlenega, zagotavljanju kompetentnosti zaposlenih, izboljševanju kakovosti notranjih procesov, izpolnjevanju in stalnem izboljševanju sistema vodenja kakovosti, spodbujanju inovativnosti in oblikovanju koristnih predlogov zaposlenih. Konec leta 2018 smo pristopili k pridobitvi standarda STS (Slovensko tehnično soglasje) za potrebe krivljenja in rezanja armature. V začetku meseca aprila 2019 smo pridobili Certifikat o nespremenljivosti lastnosti REG2-0004-03-ZGPro1-3133 za rezano in krivljeno armaturo iz palic, z veljavnostjo do 8. 4. 2022. Septembra 2020 bomo pristopili k uvajanju ISO standarda 14001-2015 – sistem ravnanja z okoljem in gospodarjenja z odpadki.

http://www.malkom.si/


140

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

Pregled pomembnejših gradbenih projektov zadnjih desetih letih: Leto izvedbe

2009

Naziv projekta

Leto izvedbe

Naziv projekta

Gradnja večstanovanjskih objektov Vrtovi na Krki;

2015

Komunalna ureditev v poslovni coni GTC Škocjan;

Stanovanjsko naselje Vila bloki Paradiž v Trebnjem;

Stanovanjski blok v Črnomlju;

Stanovanjski blok L1 Mrzla dolina v Novem mestu;

Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti;

Izgradnja vodovoda Grčevje; 2010

Ureditev prostorov za primarno zdravstvo v Občini Šmarješke Toplice; 2011

Dozidava in nadzidava MIC Šolski center NM – lesarska delavnica;

Izgradnja humanitarnega centra RK NOVO MESTO; 2016

Obnova strehe na OŠ Šmihel in občinski upravi v Novem mestu;

MIC Šolski center Novo mesto, lesarska delavnica; Obnova prostorov Lekarna Ločna;

Izgradnja komunalne kanalizacije v Rumanji vasi v Občini Straža;

Izgradnja večstanovanjskih objektov RIMSKI DVORI v Trebnjem; 2012

Krka d. d., NOTOL 2;

Izgradnja višje strokovne šole - TRAKT 1, Šolski center Novo mesto;

Sanacije objktov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob;

Ureditev parkirišč in avtobusnega postajališča v naselju Semič;

Izgradnja sušilnice v Črnomlju za Esol d. o. o.; Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske;

Ureditev urgence v Zdravstvenem domu Metlika; 2013

Energetska sanacija DSO NOVO MESTO; Energetska sanacija Šolskega centra Novo mesto;

2017

Povečanje zmogljivosti ČN Otočec; Obnova muzejske hiše v Semiču;

Poglobitev na liniji montaže - fosse SE2, SE4 v Revozu d. d.;

Energetska sanacija objekta VVE Metka; Kanalizacija in vodovod Potov Vrh;

Dokončanje 1. in 2 nadstropja trakta I v Šolskem centru NM; 2014

Prenova Lekarne Novo mesto;

Rekonstrukcija Straške ceste;

Izgradnja pločnika in cestna razsvetljava Ručetna vas – Štrekljevec;

Olimpijski vadbeni center Češča vas – podkonstrukcija pokritja;

Gradnja kanalizacije odpadnih vod v naseljih Potok in Prapreče;

Obnova mestnega jedra v Novem mestu;

Energetska sanacija OŠ Šmarjeta, OŠ GRM in OŠ Birčna vas; Ureditev trškega središča v naselju Semič; Sanacija in obnova in objektov nove karosernice v Revozu d. d.;

2018

Ureditev Šmihelske ceste v Novem mestu; Izgradnja čistilne naprave v Dolenjskih Toplicah; Gradnja proizvodnega objekta Strojplast v Semiču;

2019

Preureditev stavbe nekdanjega samostana v Šmihelu; Poslovno stanovanjski objekt Šmihel; Očesni center Preskar; Izgradnja fekalne kanalizacije Jama v Stranski vasi.

http://www.malkom.si/


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

141

MPH d. o. o.

Izvajamo: • pregled cevi s TV kamero • linijsko sanacijo kanalizacije brez izkopa • • • • • •

točkovno sanacijo kanalizacije brez izkopa visokotlačno in mehansko čiščenje cevi meritve tesnosti kanalizacije, jaškov, bazenov, cistern vgradnjo in vzdrževanje čistilnih naprav čiščenje prezračevalnih sistemov izrez lukenj v kanalizacijskih ceveh

Pregled cevi s TV kamero

MPH, storitvene dejavnosti d.o.o., Lastovče 41, 8000 Novo mesto, telefon: 041 542 023, e-pošta: mitja@mph.si https://mph.si


142

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

REM d. o. o.

Modularna gradnja ‒ gradbeni sistem prihodnosti JURE RAJH

Modularna gradnja je sodobni način gradnje, ki ima za svojo osnovno gradbeno enoto modul. Posamezni modul je sestavljen iz jeklenega okvirja, ki prevzema vlogo nosilne konstrukcije, in nenosilnih elementov z izolacijskim polnilom. Takšna zasnova je izredno fleksibilna in ponuja neskončno možnosti sestavljanja glede na želje in potrebe naročnika ter uporabnika. Modularna gradnja vse bolj vstopa na področje visoko zahtevnih javnih objektov, saj je v primerjavi s klasično gradnjo, zaradi visoke stopnje predizdelave, hitrejša, cenovno ugodnejša in omogoča velik potencial za razvoj.

Časovna učinkovitost Visoka stopnja predizdelave v proizvodnji omogoča skrajšan čas gradnje objekta na terenu. Ravno zato je pomembno skrbno načrtovanje modulov v začetni fazi projektiranja. Potrebno je veliko sodelovanja in usklajevanja med proizvajalcem modularnih enot, projektantom, arhitektom in investitorjem. Dela na gradbišču zasedejo manjši del na terminskem planu, saj montaža modulov poteka hitro in enostavno. Po postavitvi modulov na vnaprej izdelane temelje je potrebno le-te povezati med seboj. Zaradi predhodno izvedenih inštalacij v modulih se na terenu izvedejo samo enostavne povezave med njimi. Zaključna dela zajemajo morebitna keramičarska dela, obdelavo mavčno-kartonastih plošč ter zaključne tlake in opleske.

Vrtec v Komendi https://www.rem.si/


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

Kakovost gradnje Zaradi časa, namenjenega projektiranju in planiranju modularnega objekta, se zmanjšajo možnosti pojava napak v nadaljnjih fazah poteka projekta. Dela, ki potekajo v proizvodnji, lažje planiramo in nadzorujemo kot dela na gradbišču in tako zagotovimo obvladovanje in sledenje kakovosti končnega objekta.

Prilagodljivost in možnost nadgradnje Modularna gradnja s svojim sistemom ponuja različne možnosti prilagajanja tekom uporabe in spremembe namembnosti po uporabi. Odvzem ali dodajanje modulov ne predstavlja velikega posega v objekt, kar je ena od ključnih prednosti modularne gradnje pred klasično gradnjo. Ravno tako je pri modularnem objektu energetska nadgradnja enostavnejša.

Ekološki vidik Dela v proizvodnji predstavljajo glavni del izgradnje objekta. Vhodni material in surovine se v proizvodnji tudi vgradijo v končne produkte. S takim načinom dela vso embalažo vhodnih materialov sortiramo v sami proizvodnji in na ta način znižamo količino

143

odpadkov na gradbišču. Z modularno grajenimi objekti prispevamo k nižjemu ogljičnemu odtisu, predvsem zaradi kratkega časa gradnje, manjše potrebe po gradbeni mehanizaciji in skrbi za odpadke. Poleg naštetega je potrebno izpostaviti še velik delež vgrajenega lesa v proizvodih in možnosti vgraditve ekoloških materialov. Zaradi vseh zgoraj naštetih prednosti in posledičnih priložnosti na trgu se v podjetju REM zavedamo, da je modularna gradnja gradnja prihodnosti. Leta 2016 smo ustanovili lastno razvojnoraziskovalno skupino, katere primarna naloga je stalna izboljšava sistema modularne gradnje v smeri doseganja čim višje energetske učinkovitosti in še večje prilagodljivosti sistema različnim situacijam. V svoji ponudbi imamo trenutno dva proizvodna programa – REM modul in REM modul PLUS. REM modul kot osnovni sistem modularne gradnje predstavlja osnovo, na kateri smo gradili svoj razvoj. S sistemom REM modul dosegamo standarde nizkoenergijskih objektov in je uporabljen predvsem pri javnih objektih, ki so začasne narave. Za bolj zahtevne in trajne objekte pa smo razvili sistem REM modul PLUS. Objekti, grajeni s tem sistemom, dosegajo najvišje skoraj nič energijske standarde. Sistem se uporablja predvsem pri gradnji javnih objektov, trenutno predvsem vrtcev in šol.

Pisarne v Gratkornu v Avstriji https://www.rem.si/


144

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

SL-INŽENIRING BORŠT, d. o. o.

SILVESTER LOPATIČ

Družinsko podjetje SL-inženiring Boršt, d. o .o. sodi med gradbena podjetja z dolgoletno tradicijo na področju investicijske in izvajalske gradbene dejavnosti. V svojih 28 letih delovanja je izvedlo preko 800 objektov na področju gospodarskih dejavnosti, centralnih dejavnosti, kulturne dediščine, šolstva in zdravstva ter stanovanjskih in večstanovanjskih stavb po celotni Sloveniji, največ pa v Posavju in na Dolenjskem. Podjetje je bilo ustanovljeno v l. 1991 s sedežem v domači hiši na Borštu v občini Brežice, ko so se zaradi sprememb v gospodarskem in družbenem okolju odprle možnosti za ustanavljanje podjetij v osebni lastnini. Ustanovitelj družbe, Silvester Lopa-

tič, univ. dipl. inž. grad., je sprva s svojim podjetjem izvajal le manjše objekte in prenove, po nekaj letih pa je zaposlil dodaten kader in se v celoti posvetil razvoju in širjenju na trgu. Na sliki spodaj je družina ustanovitelja leta 2016, ob jubilejni 25. obletnici družbe. Leta 1996 so se preselili v najemne prostore v Žadovinku. V podjetju se je, kot prokuristka, zaposlila tudi ustanoviteljeva žena Meta. L. 2003 pa so se preselili v svojo novozgrajeno stavbo na vstopu v Krško, kjer poslujejo še danes. Podjetje je raslo, zaposlenih je bilo že 12 strokovnih delavcev, rasli so tudi prihodki in podjetje je bilo uvrščeno v kategorijo srednje velikih gospodarskih družb.

Družina ustanovitelja leta 2016 ob jubilejni 25. obletnici družbe. Od leve proti desni: sin Jure - direktor, žena Meta - prokuristka, Silvester - ustanovitelj in prokurist ter sin Rok https://www.sl-inzeniring.si/


P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

V letu 2006 se je v podjetju zaposlil tudi ustanoviteljev sin Jure, prav tako univ. dipl. inž. grad. Na podlagi lastnega razvoja se je podjetje usmerilo tudi v gradnjo večstanovanjskih stavb za trg. Pri tem so prevzeli naloge investiranja od nakupa zemljišč, izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov, izdelave projektne dokumentacije, same izgradnje ter prodaje stanovanj in poslovnih prostorov kupcem. Uspešno so izpeljali že nekaj projektov in s tem nameravajo tudi nadaljevati. Gradbeništvo je dejavnost, odvisna predvsem od narave, zato se je treba ves čas prilagajati. Enkrat je dela preveč, drugič premalo. To je družba tudi občutila, ko je l. 2009 nastopila recesija in je dela zmanjkovalo. Pri tem se je tudi pokazala prednost družinskega podjetja, kjer družinski člani nimajo delovnega urnika, kjer ni izplačila nadur in dnevnic, temveč se je treba boriti za obstoj podjetja. Tako je družba ves čas poslovala pozitivno z dobičkom, ne glede na to, da so se prihodki zmanjšali. V l. 2013 se je upokojil ustanovitelj družbe, ki še naprej dela kot prokurist, direktorstvo pa je nasledil njegov sin Jure. Prednost družbe je, da je v njej zaposlen izkušen strokovni kader, ki zna investitorjem svetovati pri strokovnih rešitvah, ki temeljijo na trajnosti objekta,

145

in na gradbeni fiziki in zato se investitorji pogosto obračajo na njih, ker vedo, da bodo dobili za svoj denar to, kar potrebujejo ali pa še več. Podjetje pridobiva posle tudi preko javnih razpisov, pri čemer pa je dostikrat odločujoč kriterij najnižje cene, kar vsekakor ni dobro, saj pri tem trpi kvaliteta. Izvajalec, ki je ponudil prenizko ceno, išče načine kako bi lahko ceneje gradil, uporablja tudi neustrezne materiale, kar se pokaže kasneje, da so objekti manjvredni, več je reklamacij, pogosto pa izvajalec tudi ne plačuje svojim podizvajalcem. Družba SL-inženiring redno izpolnjuje svoje obveznosti do podizvajalcev, dobaviteljev, predvsem pa do države ter vsekakor do svojih zaposlenih in ni nikoli imela blokiranih računov; s finančnimi rezultati je vedno dosegala visoko bonitetno oceno. Ustanovitelj podjetja je tudi velik ljubitelj glasbe, glasbenik z dolgim stažem in je zato tudi uredil sodobni glasbeni studio, ki ga vodi njegov drugi sin akademski glasbenik Rok Lopatič. Podjetje odlikuje tudi posluh za donatorstvo ali sponzorstvo raznim društvom ali posameznikom, zlasti za kulturne in športne dejavnosti.

Poslovni objekt podjetja SL-inženiring v Krškem (ob vpadnici z avtoceste v Krško)

https://www.sl-inzeniring.si/


146

P R E D STAV I T E V P O DJ E T I J

TGH, Trgovsko gradbena hiša, d. o. o.

Podjetje TGH, Trgovsko gradbena hiša, d. o. o. je bilo ustanovljeno leta 2009 v Črnomlju, osnovni dejavnosti sta trgovina in gradbeništvo.

Izvedba del v naši družbi je zaupana odgovornim vodjem projektov in delovodjem, ki skrbijo za kvalitetno in pravočasno izvedbo projekta.

Trgovski center v Črnomlju je vodilna trgovina z materialom, orodjem in izdelki za gradnjo in urejanje doma ter njegove okolice na območju Bele krajine. Poleg obrtnikov različnih profilov in domačih mojstrov v naši sodobno urejeni prodajalni lahko najdejo kaj zase tudi gospodinje, kmetje, vinogradniki, sadjarji, čebelarji, gozdarji, otroci in drugi.

Razpolagamo z vso gradbeno opremo, potrebno za izvajanje najzahtevnejših projektov visoke in nizke gradnje.

V podjetju poskrbimo za specifične zahteve in želje strank, zbiramo individualna naročila in vse ostalo, kar predstavlja stalnim in potencialnim bodočim kupcem vsestransko zadovoljstvo. Trg delovanja gradbeništva sta predvsem območje Slovenije, s poudarkom na Ljubljanski kotlini, Dolenjski in Beli krajini, ter območje Hrvaške ob meji s Slovenijo do Zagreba.

Izgradnja stanovanjskih objektov E3, E4 in E5 v območju urejanja VS 3/5 Brdo Ljubljana, Funkcionalna enota F6

Odlika podjetja so odlična strokovna znanja in usposobljenost zaposlenih na področju operativnega gradbeništva in gradbenega inženiringa ter odgovornost in zanesljivost do kupcev in naročnikov. Kot mlado podjetje na gradbenem trgu združujemo energijo in inovativnost mlajšega kadra ter dolgoletne izkušnje pooblaščenih gradbenih inženirjev. Tudi v prihodnje je vizija družbe TGH d. o. o. ostati vodilni ponudnik gradbenega materiala, tehničnih izdelkov, rezervnih delov, blaga široke potrošnje ter kmetijskega blaga na področju Bele krajine. S kakovostno gradnjo objektov visoke in nizke gradnje pa želimo utrjevati zaupanje naročnikov in zadovoljiti njihove potrebe, vezane na gradnjo.

Obnova vozišča na cesti R1-218, odsek 1215 Vinica – Most čez Kolpo pri mejnem prehodu Vinica

https://tgh.si/


druženje odkrivanje

A

izobraževanje

A

zna

nje

B

pot ova

nja

B

POGLAVJE

NE TAKO ZARES 70 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO


N E TA KO ZA R E S

151

Priprava zbornika je resno opravilo. Delo gradbenih inženirjev in tehnikov je prav tako resna stvar. In naše delovanje v društvu tudi, pa vendarle ni vedno vse tako zares. V društvu se že desetletja srečujemo sorodne poklicne duše, si izmenjujemo izkušnje, si medsebojno pomagamo z nasveti, iščemo in najdemo odgovore na številna strokovna vprašanja. Naš poklic nam ne da miru, tudi ko je “šihta” konec. Opravila v gradbeništvu so tako številna in raznovrstna, da prav nihče ne pozna vseh. Veseli in hvaležni smo, ko kaj novega zvemo od mlajšega ali starejšega kolega.

Poleg širitve strokovnega obzorja pa nam društveno delovanje ponuja obilo priložnosti za sprostitev in odklop od vsakdana. Pokažejo se naši drugi obrazi, presenečajo nas čudovite reči, ki jih poznajo ali gojijo naši kolegi. Zgodbe in doživljaje, lastne in druge, pripovedujemo naprej, tudi ko že ne vemo več, komu so se zgodili. Zanimive so te mehke vezi, ki suhoparno strokovno druženje povzdignejo na prijateljsko raven. Morda je tudi to pripomoglo k temu, da naše društvo uspešno “miga” že sedemdeset let. Dušan Jukić


152

N E TA KO ZA R E S


N E TA KO ZA R E S

153


154

N E TA KO ZA R E S


N E TA KO ZA R E S

155


156

N E TA KO ZA R E S


N E TA KO ZA R E S

157


158

N E TA KO ZA R E S


N E TA KO ZA R E S

159


160

N E TA KO ZA R E S


N E TA KO ZA R E S

161


GEOBETON

MARKO KOŠIR, univ.dipl.inž.geol., s. p.


T I S K S I NŠC E E P I C 1979

T I S K S I NŠC E E P I C 1979


Sevnica

Šmarješke Toplice

Škocjan

Šentrupert Mirna

Brežice

Mokronog - Trebelno Trebnje Krško

Mirna Peč Žužemberk

Kostanjevica na Krki

Straža

Šentjernej MO Novo mesto

Dolenjske Toplice Semič Metlika

Črnomelj

Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto

Profile for Damjan Alesnik

Zbornik ob 70. letnici DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO  

Zbornik ob 70. letnici DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NOVO MESTO  

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded