Mag. Miro Škufca_Varno delo na višini v gradbeništvu_Otočec,15. 3. 2013

NOVOSTI NA PODROČJU PREDPISOV VZD IN ZAGOTAVLJANJE VARNEGA DELA NA VIŠINI (s primeri iz prakse)

mag. Miro Škufca, univ. dipl. inž. Šport Hotel Otočec, dne 15. 03. 2013

MEDOBČINSKO DRUŠTVO VARNOSTNIH INŽENIRJEV NOVO MESTO p.p. 368 8000 NOVO MESTO

LEPO POZDRAVLJENI !

12.3.2013

VARMED

2

UVOD – pomen VZD – Varnost in zdravje – vrednota (narekuje jo USTAVA in zahteva zakonska regulativa regulativa)) – VZD - ekonomska kategorija (motiviranost delavcev, bolniška odsotnost, regresni zahtevki, odškodninski zahtevki,…)

– Zmanjševanje deleža aktivne populacije v primerjavi z upokojenci – dvig povprečne življenjske dobe 12.3.2013

VARMED

3

ZAKONODAJA S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – Direktiva EU 391/89 – Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD (ZVZD-1, Ur. l. 43/2011) – Podzakonski akti – INTERNI AKTI FIRME (ocena tveganja, navodila, pravilniki, pogodba o delu…)

12.3.2013

VARMED

4

NOVOSTI NA PODROČJU PREDPISOV VZD – Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD (ZVZD--1, Ur. l.

43/2011):: 43/2011)

• delavci v podjetju – izenačitev ne glede na status zaposlitve; delavci, ki so v firmo napoteni preko ŠS ali druge firme, ki posojajo delavce;; delavce • Velik poudarek je po novem na preventivi in promociji zdravja na delovnem mestu. Gre za izvajanje ciljanih aktivnosti in ukrepov za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev, ki jo mora delodajalec plansko načrtovati. Delodajalec mora za to zagotavljati sredstva in način spremljanja njenega izvajanja (šport, rekreacija, zdrava prehrana, dobri medsebojni odnosi….); odnosi….); • večji poudarek na obvladovanju nasilja in trpinčenja na delovnem mestu; • še bolj poudarjena obveza po določitvi koordinatorja VZD na skupnem delovišču z imenom in priimkom 12.3.2013

VARMED

5

NOVOSTI NA PODROČJU PREDPISOV VZD • Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc (delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc),

• Opredeliti delovna opravila z večjimi nevarnostmi, kjer bi lahko jemanje posebnih zdravil (trigonikov (trigonikov)) vplivalo na delavčeve psihofizične sposobnosti – zaspanost, otopelost (gre za delo na višini, oziroma vsa inštalacijska dela ter dela v delavnici na strojih s povečanim tveganjem, delo v prometu,…..);

• Prijava nevarnih del, predvsem vsa dela na višini, rušitvena dela,…..

• Kaznovalna politika je zaostrena z višjimi globami. Delodajalec bo na licu mesta, v kolikor ne bo imel urejenega področja VZD s strani inšpekcije deležen mandatne kazni od 2.000 – 40.000 EUR, njegova odgovorna oseba od 500 – 4.000 EUR 12.3.2013

VARMED

6

ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ--2, Ur. l. 96/2012) (ZPIZ •

6. člen (poškodba pri delu):

Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje: – poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan; – poškodba poškodba,, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti – POŠKODBA NA POTI NA DELO ALI Z DELA NI VEČ POŠKODBA NA DELU!!

12.3.2013

VARMED

7

ZAGOTAVLJANJE VZD V GRADBENIŠTVU • Gradbeništvo je ena od največjih gospodarskih dejavnosti v Evropi • Gradbeništvo sodi med tiste dejavnosti, kjer je največ težav na področju zagotavljanja VZD v EU • Črna statistika • V zadnjih letih je dosežen velik napredek, vendar stanje še zdaleč ni primerno 12.3.2013

VARMED

8

ČRNA STATISTIKA • Vsako leto se v Evropski uniji zgodi cca 5 700 smrtnih nezgod, povezanih z delom, poškoduje se več milijonov oseb ali pa je njihovo zdravje na delovnem mestu resno ogroženo.

• V SLO do 30/leto in do 20.000 poškodb pri delu 9 12.3.2013

ELEKTRONIKA

ZAKONSKA REGULATIVA – varno delo na višini Jasno so postavljeni pogoji za ureditev delovnih mest na višini v: – Direktivi 89/391/EGS, ZVZD ZVZD--1 – Ureditev stalnih delovnih mest je določena v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih (Ur. list RS št. 89/99) – Ureditev delovnih mest na gradbiščih je določena v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS št. 83/05); Delovna mesta na višini so opredeljena v Prilogi IV te Uredbe – V STANDARDIH za gradbene odre, dvižne ploščadi, lestve in lovilne mreže 12.3.2013

VARMED

10

KAJ JE DELO NA VIŠINI Delo na višini je vse kar se ne dela na tleh. Odvisno od stopnje tveganja pa je, kakšni varnostni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu so potrebni.

Delovna mesta na višini po Uredbi so: • Delovna mesta, s katerih obstaja možnost padcev v globino morajo biti zavarovana proti padcu v globino in sicer: – neodvisno od višine delovna mesta na prehodih in poteh nad ter ob vodi in snoveh, v katerih obstaja možnost utopitve; – nad višino 1 metra od tal na stopniščih, rampah, rampah, prehodih in delovnih mestih ob strojih; – nad višino 2 metrov od tal na vseh drugih delovnih mestih.

12.3.2013

VARMED

11

TVEGANJE ZA VZD NA VIŠINI • Med potekom začasnega dela na višini so delavci izpostavljeni tveganjem za padec v globino: – ko dostopajodostopajo-sestopajo do delovnega mesta (z opremo ali materialom ali brez); – med opravljanjem dela na višini. višini.

12.3.2013

VARMED

12

NAČELO IZOGIBANJA TVEGANJA – OCENA TVEGANJA • Ali se lahko izognem opravljanju dela na višini?

• Ali obvladujemo tveganje za padce z višine? višine?

12.3.2013

VARMED

13

POSTAVITEV OPOZORILNIH ZNAKOV • Sama postavitev opozorilnih znakov o tveganju sama po sebi še ni preventivni ukrep, temveč je opozarjanje zadnji ukrep, ki se sprejme v primeru, kadar tveganja ni mogoče odpraviti ali kar najbolj zmanjšati

12.3.2013

VARMED

14

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI VIRU • Če se delu na višini ni mogoče izogniti, je treba z vsemi mogočimi sredstvi zmanjšati višino morebitnega padca (člen 6 Direktive 89/391/EGS).

• Če to ni mogoče, čim bliže delovnim območjem namestiti priprave za preprečevanje padcev (varovalno ograjo ali pregrado)?

12.3.2013

VARMED

15

OCENA TVEGANJA – delo na višini • PRVA JE VARNOST ZA KATERO JE ODGOVOREN ZGOLJ DELODAJALEC, cilj le eden – TVEGANJE OBVLADOVATI • Odbrati primerno in tehnično brezhibno – pregledano delovno opremo za delo na višini in • Zagotoviti primerne organizacijske ukrepe (usposobljeni delavci, seznanjeni z varnostnimi navodili zdravstveno delazmožni, na voljo imajo primerno orodje in jasna navodila ter so primerno vodeni); vodeni);

12.3.2013:

VARMED

16

GRADNJA VARNOSTNE KULTURE – NOŠENJE ZAŠČITNE ČELADE • UREDBA, Priloga IV, C 23.2. Vse osebe, ki se iz kakršnegakoli vzroka mudijo na gradbišču, kjer obstaja možnost padca predmetov na glavo, padca v globino večjo od 1 m ali udarca v glavo ob oviro v prostoru, ali je v varnostnem načrtu ugotovljena možnost za poškodbo glave zaradi drugih vzrokov, morajo nositi varovalno čelado čelado..

• Znak, ki določa obvezno nošenje čelade, mora biti postavljen na vseh dohodih na gradbišče in na izhodih iz objektov na gradbišče • ZGLED NADREJENIH PRI NOŠENU OPREDELJENE OVO NA GRADBIŠČU

12.3.2013

VARMED

17

PRAVILNIK o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.list RS št.101/2004 št.101/2004)) 8. člen PRAVILNIKA navaja: • Delodajalec mora zagotoviti, da delovna oprema, ki jo delavci uporabljajo, ustreza vrsti in načinu izvajanja delovnih nalog oziroma je za ta namen ustrezno prirejena, in njena uporaba ne ogroža varnosti in zdravja delavcev.

Delovna oprema se lahko uporablja samo za delovne naloge in pod pogoji, za katere je ustrezna.

12. člen PRAVILNIKA navaja: • Delodajalec mora delavce usposobiti za pravilno in varno uporabo delovne opreme s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem ter seznanjanjem z nevarnostmi, ki se lahko pojavijo pri uporabi takšne opreme.

12.3.2013

VARMED

18

OPREMA ZA ZAČASNO DELO NA VIŠINI • Kolektivni VU: – – – –

SAMOSTOJEČ ZIDARSKI ODER in DRUGE VRSTE ODROV SAMOSTOJEČ PREMIČNI ODER PREMIČNE DVIŽNE DELOVNE PLOŠČADI POMOŽNA IN DODATNA VAROVALNA OPREMA, KAMOR SPADAJO VARNOSTNE oz. lovilne MREŽE

• LESTVE (Na delovnih mestih se lestve lahko uporabijo za delo na višini le v okoliščinah, v katerih uporaba druge varnejše delovne opreme ni upravičena zaradi majhnega tveganja ali kratkotrajnosti uporabe oziroma značilnosti delovišča, ki jih delodajalec ne more spremeniti skladno s Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih)

12.3.2013

VARMED

19

SPLOŠNA NAČELA PREVENTIVE ZA ZAČASNO DELO NA VIŠINI • Bistveno je da se primarno zagotovi kolektivne ukrepe za varnost delavcev: – po možnosti zagotoviti stabilno in trdo delovno površino (ploščad ali oder) – urediti varen dostop na višino (stopnišče, poševna rampa, pritrjene lestve) – zavarovati delovno mesto na višini z varnostno ograjo in samo kadar to ni mogoče, lahko tudi z drugimi ukrepi – z lovilnim odrom ali lovilno mrežo 12.3.2013

VARMED

20

DAJANJE PREDNOSTI KOLEKTIVNIM UKREPOM • Kolektivni varnostni ukrepi morajo imeti prednost pred osebnimi varnostnimi ukrepi • Prav tako je opremo za individualni dostop (lestve (lestve)) mogoče zamenjati s kolektivno opremo (zidarski odri, dvižne ploščadi itd.)

• UREDBA, Priloga IV, C točka 8.2: 8.2. Dostopi na delovna mesta na višini (ali v globini) so lahko izvedeni samo kot rampe ali stopnice. Rampe ter drugi poševni dohodi in prehodi za prenašanje materiala morajo biti široki najmanj 60 cm. Lestve se lahko uporabljajo za dostop na delovno mesto na višini samo: – če znaša višinska razlika med nivoji, ki jih premeščamo, manj kot 5 m; – če je potreben dostop samo za opravljanje kratkotrajnih del.

12.3.2013

VARMED

21

NA KAKŠEN NAČIN IN S POMOČJO KATERIH PRIPOMOČKOV SE DELO NA VIŠINI LAHKO VARNO OPRAVLJA • V skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS št.83/2005 št.83/2005)) je v poglavje C., DODATNE ZAHTEVE ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI GRADBENEM DELU je pod točko 9, 11 in 14 opredeljeno kako se zagotavlja varno opravljanje del na višini.

• Pozor na vremenske razmere: v poglavju C (Dela na površinah v naklonu večjem od 45° 45° in strehah se lahko izvajajo samo v ugodnih vremenskih razmerah ob zagotovitvi ukrepov za preprečitev zdrsa in padca delavcev v globino.

12.3.2013

VARMED

22

GRADBENI ODER • •

•

Ob načrtovanju odra je potrebno upoštevati zahteve standarda SIST EN 12811.

Odre smejo postavljati, predelovati, dopolnjevati in demontirati samo strokovno izurjeni delavci, ki so zdravstveno sposobni za delo na višini in pod neposrednim nadzorstvom vodje posameznih del.

Gradbeni oder (za ureditev fasade in druga zaključna dela) bo izdelan in postavljen po načrtu, ki ga zagotovi izvajalec del ter v skladu z varnostnimi standardi in vsebuje: – – – – – – –

•

velikosti odra in vseh njegovih sestavnih elementov, sredstva za medsebojno spajanje sestavnih elementov, način pritrditve odra na objekt oziroma tla, največjo dovoljeno obremenitev, vrste materiala in njegovo kvaliteto, statični izračun nosilnih elementov ter navodilo za montažo in demontažo.

Po postavitvi odra delovodja izpolni kontrolni list gradbenega odra.

Dokumentacija odrov mora biti na razpolago na gradbišču in jo je potrebno hraniti dokler ni oder demontiran.

12.3.2013

VARMED

23

GRADBENO ODER

12.3.2013

VARMED

24

delovni pod ob steni objekta dvignjen več kot 1 meter od tal, ne sme biti oddaljen od stene objekta več kot 30 cm Širina delovnega poda mora biti prirejena naravi dela, ki se na njem opravlja, vendar ne sme biti ožja od 60 cm 12.3.2013

25

12.3.2013

VARMED

26

12.3.2013

VARMED

27

12.3.2013

VARMED

28

12.3.2013

VARMED

29

12.3.2013

POZOR - TAKO MORA BITI VAROVAN DELAVEC OB MONTAŽI IN DEMONTAŽI GRADBENEGA ODRA

30

12.3.2013

VARMED

31

12.3.2013

VARMED

32

PREMIﾄ君I (PREVOZNI) ODRI se uporabljajo na nosilni in vodoravni podlagi. Izdelani morajo biti v skladu s standardom SIST HD 1004.

12.3.2013

VARMED

33

窶｢ PREMIﾄ君I ODER.mpeg

12.3.2013

VARMED

34

Prvenstveno zaradi večje varnosti in učinkovitosti pri gradbeno - inštalacijskem delu koristimo PREMIČNO DVIŽNO DELOVNO PLOŠČAD z teleskopskim dvigalom.

12.3.2013

VARMED

35

Seveda pa se za kratkotrajna in lažja dela lahko uporablja tudi individualni ukrep za varno delo na višini – LESTVE, seveda pod pogoji Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS št.83/2005) oziroma pod pogoji, ki jih opredeljuje Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih (Uradni list RS št. 89/99 in 39/05).

12.3.2013

VARMED

36

12.3.2013

VARMED

37

NAVODILA - LESTVE ENOKRAKE.doc

Navodilo za dvokrake lestve.doc

• NOVA TEHNOLOŠKA REŠITEV LESTEV.mpeg • Zlozljiva lestev_s_platformo_2HF lestev_s_platformo_ 2HF .mpeg

12.3.2013

VARMED

39

NAMEŠČANJE VARNOSTNIH LOVILNIH MREŽ • Delodajalec lahko uporablja lovilne mreže po opravljeni oceni tveganja.

• V tem primeru: – namestite lovilne mreže v skladu z načelom zagotavljanja pogojev varnega dela na višini, ki preprečujejo padce v globino in posledično poškodbe pri delu, – lovilne mreže pritrdite samo na trdne konstrukcijske elemente v skladu z varnostnimi standardi za lovilne mreže in navodili proizvajalca lovilnih mrež.

12.3.2013

VARMED

40

PRI PRITRDITVI LOVILNIH MREŽ ZAGOTOVITI • dovoljeno višino padca znotraj zaščitenega delovnega mesta in ob straneh, • razdaljo med točkami pritrditve mreže, • največjo dovoljeno obremenitev mreže.

12.3.2013

VARMED

41

OSTALE ZAHTEVE • Imeti morajo certifikat, da so varne za uporabo in biti pred namestitvijo s strani inštitucije ali proizvajalca preverjene (kontrolira se morebitne deformacije varnostne mreže s preizkušeno obremenitvijo za zagotovitev, da se delavec, ki pade, ne bo dotaknil tal) • Za dodatna priporočila za varno namestitev in uporabo varnostnih mrež upoštevati navodila proizvajalca.. proizvajalca

12.3.2013

VARMED

42

UPORABA LOVILNIH MREŽ • • • •

pod odprtinami, pod strmimi nakloni, pod mesti z nezanesljivo podlago, povsod tam, kjer je drugi način in oprema za začasno delo na višini manj sprejemljiva po oceni tveganja in zaradi organizacijskih elementov

12.3.2013

VARMED

43

PRIMER IZ PRAKSE NA GRADBIŠČU INVESTITORJA TERME ČATEŽ • Rekonstrukcija kritine na kupoli • Osnovna ploskev piramide je kvadrat s stranico 38,40 m ter najvišjo točko piramide 18,50 m • namestitve lovilnih mrež pod celotnim ostrešjem, kar je zneslo 1850 m2 • Po obodu celotnega ostrešja smo predvideli gradbeni oder z varnostno ograjo in seveda dostopi do delovišča na strehi.

12.3.2013

VARMED

44

NEKATERI POMEBNEJŠI INSERTI IZ VN • pod celotnim ostrešjem se namesti lovilna mreža • lovilne mreže morajo biti izdelane in nameščene v skladu s standardom SIST EN 1263, • nameščajo se s premično delovno ploščadjo, v kateri so delavci privezani z varnostnim pasom, • pooblaščena firma, ki namešča lovilno mrežo, po namestitvi preda odgovornemu vodji del izjavo, da so lovilne mreže izdelane in nameščene v skladu s standardom SIST EN 1263 in varne ob morebitnem padcu delavca ali predmeta v globino,

12.3.2013

VARMED

45

• hoja delavcev pod lovilno mrežo je omejena oziroma prepovedana, ker je nevarno, da bi manjši padajoč material mrežo prebil, bil zaradi velikosti očes nezadržan (zavarovanje nevarnega območja pod mrežo, postavitev varnostnih znakov), • po celotnem obodu objekta se namesti gradbeni oder z varnostno ograjo, ki sega v skladu s standardi (vsaj 80 cm preko spodnjega roba ostrešja) in seveda s primernimi dostopi do delovišča na strehi, • po ostrešju se namestijo pohodne delovne ploščadi – rampe, • zagotoviti popolno fizično ločitev gradbišča od okolice in s tem zaščititi kopalce.

12.3.2013

VARMED

46

12.3.2013

VARMED

47

12.3.2013

VARMED

48

12.3.2013

VARMED

49

12.3.2013

VARMED

50

12.3.2013

VARMED

51

12.3.2013

VARMED

52

12.3.2013

VARMED

53

12.3.2013

VARMED

54

12.3.2013

VARMED

55

12.3.2013

VARMED

56

12.3.2013

VARMED

57

12.3.2013

VARMED

58

IMPROVIZIRANI GRADBENI ODRI SMRTNA PAST ZA DELAVCE

12.3.2013

VARMED

59

Vse prepogosto videvan gradbeni oder pri gradnji individualnih hiš 12.3.2013

VARMED

60

gradbeni oder nekončan – improviziran z neustrezno zaščitno ograjo oziroma celo brez nje kjer ni zaščitne ograje delavci ne uporabljajo varnostnih pasov 12.3.2013

VARMED

61

OVO ZA DELO NA VIŠINI Osebna višinska varovalna oprema: – Oprema je namenjena za zaščito pred padcem – Pravilna uporaba opreme ublaži silo, katera deluje na telo pri padcu – Dovoljena sila na telo je 6 Kn – pri pravilni uporabi opreme nikoli ne preseže sile 3,9 Kn – Uporaba v primerih, kjer nimamo omogočenega varnega dostopa na delovno mesto

12.3.2013

VARMED

62

NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PRI IZBIRI VIŠINSKE VAROVALNE OPREME? SIDRIŠČE, TRITOČKOVNI VARNOSTNI PAS IN ZATEZNA VRV:

- točka v okolju , na katero pripnemo sistem varovanja - minimalna nosilnost 10 Kn

12.3.2013

VARMED

63

OSEBNA VAROVALMNA OPREMA ZA DELO NA VIŠINI • SIDRIŠČE.mpg • SIDRIŠČE 1.mpg

12.3.2013

VARMED

64

PraktiÄ?en prikaz uporabe:

PRIMERI IZ SODNE PRAKSE - 1 • •

•

•

PADEC Z LESTVE Tožeča stranka, xxxxxxx je bila v času poškodbe pri delu, opravljal delo zidarja.

Poškodba pri delu se je dogodila na delovišču xxxxxxx, xxxxxxx, v hotelskem bazenu, kjer je izvajal sanacijska zidarska dela na stropu bazena, ki je bil razpokan. Del beleža na stropu je bilo potrebno odstraniti in ga ponovno z malto zgladiti. Strop je visok 2,54m.

Uporabljal je leseno lestev z v papir povitimi stranicami, kar posledično pomeni večjo drsljivost. Lesene lestve, v kolikor je les zdrav in nepoškodovan, ne potrebujejo proti drsnega varovala. Predpisan in obvezen je le za aluminijaste (Al) lestve. To je gumiran čep.

Glede na naš primer je nadvse pomembno, da so pri uporabi A lestev, njene noge stranice iztegnjene do konca, na njih pa se delavec ne nagiba in ne stoji previsoko, na zadnjih klinih.

• Vzrok padca: stegovanje v stran na lestvi, stal je previsoko na lestvi in povečana drsljivost nog lestev povitih s papirjem, kar je botrovalo dejstvu, da so se lestve zložile in prevrnile.

12.3.2013

VARMED

66

PRIMERI IZ SODNE PRAKSE - 2 • PADEC Z LESTVE • Tožeča stranka, xxxxxxx je dobil nalog da zaščiti odprtino za vrata velikosti 4,2 m x 2 m s folijo • Tožeča stranka pri tem delu ni uporabljala primernih tako enokrakih kot dvokrakih lestev, seveda upoštevaje varnostna navodila, saj je pri delu uporabljala dvokrake, kot naslonske lestve in še to nezaščitene pred zdrsom.

• Vzrok padca: nepravilna uporaba lestev.

12.3.2013

VARMED

67

PRIMERI IZ SODNE PRAKSE - 3 •

• •

Delavec je okrog odprtine v steni prve etaže proizvodno skladiščnega prostora, ki je 2,60 m nad tlemi, varil zaščitno ograjo. Pred tem je bil izveden improvizirani delovni oder iz železnih palet. Med delom je delavec vzvratno padel iz nezaščitenega delovnega odra, odra, pri čemer je utrpel naslednje hude telesne poškodbe: zlom desne lopatice, udarnine po telesu, glavi in odrgnino na glavi ter nateg vratne muskulature. muskulature.

Pri delu tudi ni uporabljal osebne varovalne opreme zaščitne čelade; Delavec ni bil usposobljen iz VZD in ni imel zdravniškega potrdila o delazmožnosti za dela na višini?!

• Vzrok padca: ni bil izveden ustrezen kolektivni varnostni ukrep za delo na višini (standardiziran delovni oder, z zaščitno ograjo, ki pa je obvezna za vsa dela nad višino 2,0 m), oz. delavec ni uporabljal druge standardizirane tehnične opreme za delo na višini, ki bi ga ščitila pred padcem, pač pa se je uporabljal improvizirani delovni oder iz 6. železnih palet, zloženih druga na drugo.

12.3.2013

VARMED

68

PRIMERI IZ SODNE PRAKSE - 4 • •

•

PADEC V GLOBINO Delavec je na strehi proizvodne hale montiral žloto cca 7,2 m nad tlemi. Montaža je potekala na notranji strani med dvema strehama z naklonom 120. Za opravljanje dela je bilo potrebno odkriti vrhnjo plast pločevinaste strehe iz t. im. Trimo plošč v širini 1m. Spodaj je ostal ne pohoden strop, sloj izolacije – steklene volne in spodnji del pločevine. Poškodovanec je stal na neodkritem delu strehe in je iz neznanega razloga stopil preko pohodne žlote na odkriti del strehe, prebil ne pohodni strop in padel v globino 7,2 m. Med padanjem se je lovil za razne dele konstrukcije in strojev ter tako ublažil udarec ob padcu na tla med steno in stiskalnico. Pri tem je utrpel hude udarnine po celem telesu.

Izvajalec del - delodajalec je dolžan zagotavljati, da se dela na nezavarovanih mestih - odprtinah nad tlemi, kjer je možnost padca v globino izvajajo ob predhodnem zavarovanju odprtine z pokrovom, varnostno ograjo, lovilnim odrom ali mrežo ali s privezovanjem, privezovanjem, kar se v primeru poškodbe pri delu delavca xxxxxxxx ni zagotavljalo dosledno

12.3.2013

VARMED

69

PRIMERI IZ SODNE PRAKSE - 4 • Vzrok padca: ni bil izveden ustrezen varnostni ukrep za delo na višini • V konkretnem primeru bi prišli v poštev za varno delo na višini naslednji varnostni ukrepi: – Zavarovanje z varnostno ograjo; – Zavarovanje z namestitvijo lovilnih odrov ali mrež pod odprtino; – Zavarovanje proti padcu v globino s privezovanjem z osebno varovalno opremo.

12.3.2013

VARMED

70

ZAKLJUČEK – Odgovornost delodajalca za VZD delavca. Na gradbišču se prenese na odgovornega vodjo gradbišča oziroma po liniji vodenja navzdol; – Delo na višini je vse kar ni na tleh, predvsem pa nad 2 m; – Obvladovati tveganje dela na višini; – Prednost kolektivnih varnostnih ukrepov za varno delo na višini, – Pozor pri delu na lestvah, – Usposobljenost in zdravstvena delazmožnost delavcev za delo na višini; – Pregledana in tehnično brezhibna delovna oprema; – Iskaje ’’bližnjic’’ na dolgi rok se ne obnese 12.3.2013

VARMED

71

• »Tistim, ki pravijo, da varnost stane, bi

rekel, da pomanjkanje varnosti stane še več« , Paul Lampit, Lampit, direktor zavarovalniških storitev storitev,, Taylor Woodrow d.d.

• NE BOJTE SE NAPREDOVATI POČASI, BOJTE SE LE TEGA, DA BI SE USTAVILI

12.3.2013

VARMED

72

ZAHVALJUJEM SE VAM ZA POZORNOST 12.3.2013

VARMED

mag. Miro Škufca, univ. dipl. inž.

73