8
Potopis
__________________________________________
V stranskih ulicah, ki vodijo k reki Motlavi so nama v oči padli dvignjen vhodi z mini verandicami. Lokalec nama je razložil da je to zaradi poplav, ki so nekoč pestila mesto. Da bi se lahko otroci še vselej igrali ljudje pa ne bi iz vrat zakorakali direktno v vodo. Po nasmešku pa je dodal da je v resnici zato da so lahko, kljub visoki vodi še naprej nemoteno trgovali. Gdansk je bil namreč zelo dolgo cvetoče trgovsko središče in pristanišče povezano s Hanzeatsko zvezo in postojanka na jantarjevi poti. Še danes je znan po jantarju in ga kot osrednji spominek v takšni ali drugačni obliki ponujajo v številnih trgovinah. Po zimskih nevihtah, ko morje premeša morsko dno, na obale naplavi koščke te dragocene drevesne smole in gruče ljudi se zgrinjajo na obalo. Eni zato da bi jih nabrali, drugi pa da bi opazovali te norce, ki si upajo v nevarne vode. Most čez reko Motławo ponuja pogled na dve strani zgodovine. Z leve naju je pozdravljal prepoznavni leseni žerjav “žrow” kulturi spomenik na Unescovem seznamu. Zgrajen je bil leta 1444 in veljal za največjega svoje vrste. Mogočno mehanizacijo je poganjala človeška sila. Danes žal
ne obratuje. Turistični delavci in prostovoljci so dali več pobud, da bi ga obudili a so oblasti vse zavrnile češ, da je delo pretežko in nevarno. Ob desnem bregu pa je zasidrana ladja Sołdek, prva ladja, ki so jo po vojni zgradili v gdanški ladjedelnici in je danes zadnji spominek komunizma v mestu. Trenutna poljska oblast se namreč zelo trudi, da bi izbrisala ta rdeči del preteklosti. Gdansk zaznamuje tudi krvavo rdeča. Na njegovih tleh se je namrač začela 2. svetovna vojna. 1. Septembra 1939 so SSovci pod pretvezo, da gre za vohune, pričeli oblegati stavbo pošte, v katero so se zaprli gdanski poštarji. Po uporabi dimnih granat so preživele zajeli in jih nato usmrtili dvorišču kjer lahko v zidu še danes otipate luknje od metkov. Za tradicionalnimi lokalnimi jedmi se lahko v Gdansku obrišete pod nosom. V večini gostiln pod oznako “traditional Polish food” ponujajo polnjene žepke “pierogije”, ki pa izvirajo iz osrednje poljske regije. Ko sva malce poizvedovale so povedali, da v Gdansku ni več najti prvotnega prebivalstva. Veliko ljudi je umrlo med vojno. Nemško govoreči del pa je doživel podobno