CMK magazin #24

š t . 2 4 0 5 - 2 0 1 8

Potopis po Gdansku in Malborku

R e v i C e n t m l a d K o p

?

I nter v j u : To my DeClerqu e

j r i e

a a h r

Prvi maj in njegov pomen

B ol t z m a n n & To my DeClerque 15 . 6 . !

Čokoladni soufflé

Nagradna Športni rok: Bronx Škofije križanka #5

2 Vsebina

__________________________________________

CMK Magazin številka 24 maj 2018 Uredništvo: Patrik Holz in Alenka Hodžić Sodelavci te številke: Tisa Primc, Eva Mizerit, Vid Karlovšek, Žana Šuran, Rok Črtalič, Urška Novak, Aljoša Tarandek, Jim Janssen.

Fotografija na naslovnici: Tomy DeClerque

Fotografije: Andrej Zubin.

Jaka Miklavčič, Rok Črtalič, Ana Santos, Joris Degas, Stefano R. Carnevali.

Grafično oblikovanje in prelom: Patrik Holz Naslov uredništva: Center mladih Koper Gregorčičeva ulica 4 6000 Koper info@mladi-koper.si 051 393 670 mladi-koper.si

Revija izhaja zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna.

Vsebina člankov ne odraža stališč izdajatelja (CMK) in izdajatelj zanjo ne odgovarja.

Kazalo • Napovednik dogodkov

4

• Potopis: Gdansk in Malbork: rdeče, ki ljubim te rdeče (Avtor: Eva Mizerit)

6

• Novica: Mladi in stanovanje?

10

• Bodimo aktivni: Pula, Brijoni in Rijeka

11

• Športni rok: Bronx Škofije (Avtor: Rok Črtalič)

12

• Dolgo triatlonsko poletje 1. del - pogovor s ŠD 3ŠPORT (Avtor: Eva Mizerit)

14

• Intervju: Tomy DeClerque • Recept: Čokoladni souffle' • Kratka novička

16 20 21

• Skriti kotički Kopra: Okoli italijanske gimnazije (Avtor: Tim Mavrič)

22

• Prvi maj in njegov pomen (Avtor: Vid Karlovšek)

24

• Refleksija: Prva resnična stvar v mojem življenju (Avtorica: Tisa Primc)

25

• CMK foto utrinki

26

• Mesečna čačkarija: Repetitor - Suženi snovi (Žana Šuran)

30

• Nagradna križanka

32

6 12 16 30

___________________________________________________________________________

Uvodne besede 3

__________________________________________

1, 2, 3 ... flek, 1, 2, 3 ... cmok ...

Po mesečnem napovedniku te čaka potopisno poročilo iz poljskega Gdanska in Malborka, ki je eden največjih gradov na svetu (stran 6). V športni rubriki vam predstavljamo malo nogometni klub Bronx iz Škofij. Poglejte si, kako razmišljajo nogometaši, kaj doživljajo ob zmagah in porazih in kakšen nasvet imajo za mlade (stran 12). Eva se je pred junijskem pokalu Istre pogovarjala o triatlonu s predsednico športnega društva 3 Šport. Osrednji del prinaša glasbeni intervju, ki ga je opravila Alenka z obalnim herojem elektronike Tomyem DeClerque-om (stran 16).

Kako se naredi čokoladni souffle', lahko izveš na strani 20, zgodovino in pomen prvega maja na strani 24, mesečni zgodovinski sprehod s Timom pa lahko opraviš na strani 22. Spet je tukaj tudi nagradna križanka, z malo sreče lahko osvojiš zastonjski vstop na koncert po svoji izbiri v mesecu juniju.

Drugače se pa s sodelavci že pripravljamo na Flek fest, ki bo v CMK prvič prinesel ritme elektronike, rolala bosta Boltzmann in Tomy DeClerque. Konec meseca junija pa se bo odvil CMoKFEST 2018.

Program bo bogat, a ti ga ne bom še zaupal. Naj povem, da bosta headlinerja torkovega (uvodnega) večera kar 2 benda. Enega razkriva mesečna čačkarija Žane Šuran na 30. strani. Kdo pa so? ;-) Imej se nabito do naslednjič žbam,

urednik in mladinski delavec Patrik Holz

Fotka meseca

Foto: Stefano R. Carnevali _________________________________________________________________________

4 Napovednik

__________________________________________

I Z P O S TAV L J A M O

TOREK 29. 5.

Kino otok pred Kinom otok 20.00 - 22.00 SREDA 30. 5.

Elektro poezija 20.00 - 22.00

TOREK 5. 6.

Mednarodni večer 19.30 - 22.00 ČETRTEK 7. 6.

KŠOK-ov filmski večer 20.30 - 23.00

ČETRTEK 31. 5.

Obalne rime #32 20.30 - 23.00

PETEK 8. 6.

Koncert: > > SVEMIRKO 17.00 - 20.00

PETEK 1. 6.

Vegafriday v Kopru 17.00 - 21.00

ČETRTEK 14. 6.

KŠOK-ov filmski večer 20.30 - 23.00

SOBOTA 2. 6.

Gimfest! > BEBIN SLADOLED > GUANOS > THE PROXIMIANS 20.00 - 23.00

PETEK 15. 6.

Flek fest - barvit vstop v poletje! > > BOLTZMANN > > TOMY DECLERQUE 18.00 - 01.00

PONEDELJEK 4. 6.

Prvo srečanje Nefiks zaposlitvene rešitve v Kopru (delavnice) 09.00 - 15.00 Izmenjava knjig 12.00 - 19.30 Hula hoopajmo -> izdelaj svoj hula hoop obroč (delavnica) 17.00 - 21.00 Telovadba 19.00 - 20.00

SOBOTA 16. 6.

Koncert: > > NEVEMNEVEM 21.00 - 24.00 TOREK 26. 6. PETEK 29. 6.

CMoKFEST 2018 / mladinski festival / delavnice, tekmovanja, koncerti, BMX & skate session

__________________________________________________________________________________

Napovednik 5

__________________________________________

REDNI DOGODKI Družabni torkovi večeri: 19.00 - 22.00 Vadnica je brezplačna za uporabo glasbenim skupinam in posameznikom.

Vključno z ozvočenjem in bobni.

Zainteresirani bendi pošljite povpraševanje na naš elektronski naslov: info@mladi-koper.si Igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in biljarda je BREZPLAČNO med obratovalnim časom mladinskega centra.

______ ________________________________________________________________________________

6

Potopis

__________________________________________

P i š e

Eva Mizerit

K S N GDA : K R O B L A M IN m i b u j l i k rdeče, e č e d r te

Potopis 7

__________________________________________

‘‘ Za tradicionalnimi lokalnimi jedmi se lahko v Gdansku obrišete pod nosom. , , V

glavo mesto severnopoljske pokrajine Pomeranije sva prispele v zgodnjih jutranjih urah z vlakom iz Krakova. Ker sva hotele podoživeti študentska leta in budžet potovanja sva izbrale najcenejšo karto; sedišče na 9 urnem nočnem vlaku, ki je že na vstopni postaji pokal po šivih. Ne priporočam. Za 10 eur več dobite posteljo v spalnem vagonu in mirno noč. No odvisno koga dobite za soseda. Navsezgodaj naju je Gdansk pozdra-

vil v rdeči. Najprej opečnata glavna izstopna postaja nato pa še rdeče strehe in zvoniki, ki so kukali iz mestnega jedra nad novogradnjami. Vstop skozi mestna vrata v staro jedro je vstop v drugo deželo.

Kar naenkrat sva se znašli na Dolgi ulici (Ulica Długa) med živopisanimi pročelji ozkih in visokih stavb zgrajenih, ali bolje obnovljenih, v severno nemškem slogu. Gdansk je bil med drugo svetovno vojno skoraj v celoti porušen zato so

hiše, ki vidite danes zveste rekonstrukcije. Originalni tloris in nekaj pohištva iz 18. stoletja sta ohranili zgolj dve hiši na glavni mestni ulici.

Nad mestom nedvomno kraljuje stolp Marijine cerkve, največje opečnato zgradbo srednjega veka. Na 80 metrov visok stolp vodi 405 stopnic in ponuja izreden razgled nad celotno mesto. Medve sva si ga privoščile v odtenkih sončnega zahoda.

8

Potopis

__________________________________________

V stranskih ulicah, ki vodijo k reki Motlavi so nama v oči padli dvignjen vhodi z mini verandicami. Lokalec nama je razložil da je to zaradi poplav, ki so nekoč pestila mesto. Da bi se lahko otroci še vselej igrali ljudje pa ne bi iz vrat zakorakali direktno v vodo. Po nasmešku pa je dodal da je v resnici zato da so lahko, kljub visoki vodi še naprej nemoteno trgovali. Gdansk je bil namreč zelo dolgo cvetoče trgovsko središče in pristanišče povezano s Hanzeatsko zvezo in postojanka na jantarjevi poti. Še danes je znan po jantarju in ga kot osrednji spominek v takšni ali drugačni obliki ponujajo v številnih trgovinah. Po zimskih nevihtah, ko morje premeša morsko dno, na obale naplavi koščke te dragocene drevesne smole in gruče ljudi se zgrinjajo na obalo. Eni zato da bi jih nabrali, drugi pa da bi opazovali te norce, ki si upajo v nevarne vode.

Most čez reko Motławo ponuja pogled na dve strani zgodovine. Z leve naju je pozdravljal prepoznavni leseni žerjav “žrow” kulturi spomenik na Unescovem seznamu. Zgrajen je bil leta 1444 in veljal za največjega svoje vrste. Mogočno mehanizacijo je poganjala človeška sila. Danes žal

ne obratuje. Turistični delavci in prostovoljci so dali več pobud, da bi ga obudili a so oblasti vse zavrnile češ, da je delo pretežko in nevarno. Ob desnem bregu pa je zasidrana ladja Sołdek, prva ladja, ki so jo po vojni zgradili v gdanški ladjedelnici in je danes zadnji spominek komunizma v mestu. Trenutna poljska oblast se namreč zelo trudi, da bi izbrisala ta rdeči del preteklosti.

Gdansk zaznamuje tudi krvavo rdeča. Na njegovih tleh se je namrač začela 2. svetovna vojna. 1. Septembra 1939 so SSovci pod pretvezo, da gre za vohune, pričeli oblegati stavbo pošte, v katero so se zaprli gdanski poštarji. Po uporabi dimnih granat so preživele zajeli in jih nato usmrtili dvorišču kjer lahko v zidu še danes otipate luknje od metkov.

Za tradicionalnimi lokalnimi jedmi se lahko v Gdansku obrišete pod nosom. V večini gostiln pod oznako “traditional Polish food” ponujajo polnjene žepke “pierogije”, ki pa izvirajo iz osrednje poljske regije. Ko sva malce poizvedovale so povedali, da v Gdansku ni več najti prvotnega prebivalstva. Veliko ljudi je umrlo med vojno.

Nemško govoreči del pa je doživel podobno

Potopis 9

__________________________________________

situacijo kot se je odvila na Primorskem v 50ih letih; izgnali so jih v Zahodno ali Vzhodno Nemčijo. Izpraznjeno mesto so nato poselili prebivalci iz notranjosti države. Tako so izginile tudi mnoge obrti in znanja kot je ladjedelništvo in seveda tradicijonalne jedi, za katere sklepajo, da so temeljile na lokalni ribi.

Gdansk je skupaj z letoviškima krajema Gdynia in Sopot tvori tromestje, ki se bohoti s kilometri in kilometri peščene obale. A Baltik ni kaj preveč kopanju prijazen. V začetku septembra je vreme na severu Poljske že zahtevalo dolge rokave. Gdansk je imel v tem letnem času še kar prijetno majhno količino turistov in se izkazal za zelo cenovno ugodnega. Največ denarja sva porabile za znamke, ki so bile presenetljivo drage.

Rdeči velikan Kakšne pol urce vožnje z vlakom iz mesta leži še en Unescov spomenik - veličastno monstruozni grad Malbork. Živce mi je paralo ker ga nikakor nisem mogla v celoti stlačiti v objektiv.

‘‘V največji grad v Evropi, če

ne celo na svetu, sva vstopile za smešno nizko ceno zraven pa dobile še brezplačen a presenetljivo izčrpen avdio vodič.

,,

Za ogled sva porabili 5 ur ! Vmes sva na grajskem dvorišču za kakšno minuto počinile, tako nama je svetoval tudi vodič. V 13. stoletju so grad ustanovili tevtonski vitezi in kmalu je postal sedež velikega mojstra njihovega reda.

Grad so vseskozi obnavljali Nemci a so si ga nato, precej protislovno, kar več kot polovico uničili med vojno. Danes je v skoraj v celoti povrnjen v svojo nekdanjo podob vendar je veliko pomembnih spomen F.: Eva Mizerit

10 Novica

__________________________________________

Mladi in stanovanje?

K

ulturno izobraževalno društvo Pina v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Ljubljana in stanovanjsko zadrugo Zadrugatorje prav na dan mladosti, 25. maja 2018, v Kopru pripravila predavanje na temo alternativne rešitve stanovanjskega problema na Obali.

Predavanje je vodila predavateljica s Fakultete za arhitekturo Anja Planinšček. Predstavljen je bil model zadružništva, ki bo v juniju simuliran tudi na Obali.

Kljub temu, da obalna regija sodi v vrh problematičnih regij glede na stanovanjsko oskrbo, nima še vzpostavljene tovrstne iniciative. Model stanovanjskega zadružništva je prepoznan kot priložnost tudi v Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-25. V smeri realizacije pilotnega projekta že deluje več slovenskih iniciativ, na Obali jo lahko pričakujemo naslednji mesec.

Delovna skupina, ki jo sestavlja 7 članov so pripravili brošuro oz. delovni dokumentStanovanjska problematika mladih v obalnih občinah, kiponuja tako analizo problematikekot tudi potencialne rešitve. Opredelili so 7 smernic za lepšo stanovanjsko prihodnost mladih na Obali, ki nagovarja občine, kako bi lahko pristopile k izboljšavi stanovanjskega vprašanja.

Vzpostavljena interesna skupina boparticiporno načrtovala stanovanjsko gradnjo po zadružniškem modelu. K interesni skupini se lahko pridružiš prek javnega poziva, ki bo objavljen na spletni strani Pine.

Bodimo aktivni 11

__________________________________________

Paraphrasing Poets

Time breaks down every castle of sand or stone with his strength and perseverance. But on some he beats and breaks his tools, leaving battered monuments as his gift to our race. Pula has not the Colosseum the paraphrased Lord Byron had in mind – underlining the value of his verse. Because to Pula time was generous.

On the Brijuni Islands I saw him live at work. Hammering down on the gorgeous fields where elephants and zebras wander about – gifts to Tito from African monarchs – aged like childhood's toys. Their colours are faded and they seemed to me much smaller than I remembered them. Their melancholic eyes were exactly the same, yet somehow reminded me of the joy they used to give.

And even worse in Rijeka. The city that was captured by the army of a poet.

A city reigned with prostitutes and cocaine for one historic year. I vainly searched for a trace of D'Annunzio's Fiume. But the city is now occupied by modernity – that favourite plough of time – and he has bestowed on us an endless stair that misses one step.

Tekst: Jim Janssen (EVS prostovoljec) Fotografije: Joris Degas (EVS prostovoljec)

12 Športni rok

__________________________________________

idol žanr glasbe inštrument JEZIKI polčas v garderobi

“trening in samo trening!”

alen mordej 183 Cm 1990 št noge 41

prosti čas

prosti čas glasba

harmonika nemški, Italijanski, Francoski, Angleški, Srbski in Hrvaški Poslušati trenerja in se umiriti tek Evropsko futsal prvenstvo v Sloveniji

3. koraki po zmagi

Čimprej pozabiti na zmago, Gledati naprej, Trenirati še več

3. koraki po porazu

Analiza, popraviti napake, trenirati naprej

IZum idol

balkan

dogodek leta

kam po športni karieri

vratar

gianluigi Buffon

v trenerske vode letalo david mataja

Miguelin

185 cm

sprehajanje psa

1997

jazz

št. noge 44

priprava na tekmo knjiga 3. koraki po zmagi 3. koraki po porazu IZum jedilnik

poslušam glasbo

pivot

avtobiografa: jaz sem zlatan veselje, priprava na naslednjo tekmo, odmor Glava gor, brez popuščanja,Trening

“prek trnja do zvezd”

elektrika jedi s piščancem

polčas v garderobi analiza in popravljanje napak v drugem polčasu MISEL NAVDIHA

vztrajajte, ne odnehajte in veliko trenirajte!

jedilnik

pašta

glasba

poslušam vse

polčas v garderobi JEZIKI

“Ukvarjajte se s športom”

nik zajc 189 cm 1992

premisliti kako dalje v drugem polčasu angleščina, italijanščina

prosti čas

druženje, morje, kolo, tenis ...

dogodek leta

prejetje kapetanskega traku

IZum

elektrika

idol

Ricardinho spoštovanje

št noge 45

vrednote

napadalec

3. koraki po zmagi

veselje, čimprej pozabiti na zmago, razmišljati o novi tekmi

3. KORAKI PO PORAZU

čimprej pozabiti poraz, razmišljati o novi tekmi, vztrajati

idol dogodek leta

Fabio Cannavaro

nik klinc 175 cm

slovenija evropski prvak v košarki

1995

izum

parni stroj št noge 42

inštrument priprava na tekmo VREDNOTE prosti čas GLASBA

violončelo sproščanje s soigralci, poslušanje glasbe spoštovanje, humanost in iskrenost druženje s prijatelji, igranje squasha, vožnja z motorjem

“Kar te ne ubije, te naredi močnejšega”

rock, house

3. koraki po zmagi

razmišljanje o prihodnjih tekmah in treningih, da bi dosegel čim več zmag ter osebnostno napredoval.

3. KORAKI PO PORAZU

čestitke nasprotniku, analiza tekme, priprava na naslednjo tekmo Delaj, garaj, izobražuj se, da boš jutri boljši, kot si danes.

epilog mladim

obramba

P i š e

Eva Mizerit

Dolgo triatlonsko poletje, 1. Del

T

riatlon združuje plavanje, kolesarjenje in tek in nedvomno gre za šport, ki je v zadnjih letih postal tudi v lokalnem okolju izredno priljubljen. Prvega v seriji treh prispevkov o triatlonu bomo posvetili kratki predstavitvi športa.

Moderni triatlon se je razvil v 70ih letih v Ameriki, prvič pa se je na olimpijskih igrah pojavil leta 2000 v Sydneju. Pri tisti najbolj “klasični” obliki se tekmovalci najprej poženejo v vodo, po plavalnem delu sledi menjava in prehod na kolesarski del. Kot tretja disciplina pa pride na vrsto še tek. Priljubljene pa so tudi številne različice v kombinacijah disciplin kot so duatlon (tek in kolesarjene), akvatlonu (plavanje in tek) ter raznolike štafete. Da gre za zelo vsestranski šport kažejo razdalje; od kratkih šprintov ( 750m teka, 20 km kolesarjena in 5km teka), olimpijskih razdalj (1,5 km plavanje, 40km kolo, 10 km tek), ironmanov ( 3,9 km tek, 181 km kolo, 42,2 km teka) pa vse do ultra triatlonov, kjer tekmovalci premagujejo tudi do desetkratne razdalje olimpijskega triatlona. Seveda treniranje treh športov nanese kar nekaj opreme. Poleg kopalk in plavalnih očal sta tu še kolo in čelada ter nenazadnje še primerna tekaška obutev.

Na tekmovanjih pa nastopajoči nosijo triatlonski dres, ki se hitro suši, zato ni potrebe po preoblačenju, le preobuvanje nato pa skok na kolo ali z njega.

narasla v zadnjih nekaj letih saj velja za precej zahtevnega ?

Triatlon je od vseh vzdržljivostnih športov najbolj zdrav, saj združuje tri športne discipline, ki so si med seboj zelo različne. Kar pomeni, da aktiviramo različne mišične skupine in čeprav mišice nog odigrajo ključno vlogo, pri triatlonu deluje celotno telo. Zakaj še?

Predvsem, ker gre za zanimive in raznolike treninge, večinoma na prostem, v naravi. Ker omogoča veliko prilagodljivosti, lahko treniramo sami ali v družbi. S treningi postane naše telo močno in vzdržljivo, pozna se tudi na psihološki pripravljenosti, tako v športu kot v življenju. Skratka, gre za pozitivne posledice, ki jih ta šport prinese.

Kako se sploh lotiti športa in treninga, ki združuje tri discipline v enem ? Kako ste začeli vi?

Zagotovo je najkrajša pot ta, da se včlanite v lokalno športno društvo, kjer se boste naučili pravilne tehnike plavanja, kolesarjenja in seveda teka. Začnemo lahko z eno disciplino in nato priključimo še ostali dve. Zdi se O triatlonu sem se pogovarjala z Leni Fafangel, zahtevno, a ni. Že 4-5 ur na teden bo dovolj, da se v predsednico obalnega Športnega društva 3ŠPORT, nekaj mesecih pripravite na svoj prvi triatlon. Pomemki šteje okoli 250 članov in letos praznuje že deseto bna je motivacija in navdušenje za ta šport. obletnico delovanja. V njihovi organizaciji bo v Kopru, 2. junija potekal že osmi tradicionalni Svoje prve tekme se spominjam leta 2005 v Mariboru, Triatlon za pokal Istre. Poleg zelo izčrpne kjer sem se prvič udeležila SPRINT triatlona (750m predstavitve športa nam je odgovorila tudi na nekaj plavanja, 20km kolesarjenja in 5km teka). Ker sem v vprašanj. mladostniških letih nekoliko več plavala, v vodi nisem imela večjih težav, tudi na kolesu ne, a ko sem stopila iz Zakaj menite, da je priljubljenost triatlona tako kolesa na noge, se je zame tekma šele začela. Res mi je bilo težko teči in 5km se mi je zdela cela večnost. A mi ___________________________________________________________________________

Šport 15

__________________________________________

je uspelo in prišla sem v cilj. Moj prvi vtis je seveda bil: "Nikoli več! To pa je res težko!", vendar po nekaj dnevih počitka, je triatlon postal moj izziv. Leta 2008 smo ustanovili društvo. Do leta 2013 sem bila aktivna tekmovalka, preizkusila sem se v kratkih razdaljah pa vse do dvojnega Ironmana (7,6km/ 360km/ 84km).

Priznam, danes sem športna odvisnica in v triatlonu uživam.

Na OI v Riu 2016 smo imeli tudi slovensko predstavnico. Kako razvit in razširjen je ta šport v Sloveniji?

Triatlon se zelo hitro širi tako na svetovni ravni, kot tudi v Sloveniji. Ljudje spoznavajo, da je kvaliteta življenja zelo pomembna. Ukvarjanje s triatlonom prinaša zgolj pozitivne posledice, seveda pa je vsako pretiravanje škodljivo. Poznati in poslušati svoje telo je ključnega pomena. Ko nam to uspe, bomo zadovoljen rekreativni ali pa uspešni vrhunski športnik,

‘‘

Na Obali so skoraj idealni klimatski pogoji čez celo leto za treniranje, tako triatlona kot tudi ostalih športov. Menim, da ima naša Obala velik potencial in verjamem, da bomo pripeljali še veliko športnikov tako na trening priprave kot na tekmovanja.

odvisno od cilja, ki ga imamo. V Sloveniji narašča število registriranih tekmovalcev v triatlonu, vendar veliko bolj narašča število rekreativnih navdušencev, ki se na tekmovanja odpravijo bolj zaradi zabave, kot zaradi rezultata. Nekaj potencialnih triatlonskih upov za naslednje olimpijske igre imamo, držimo pesti!

Kako pa je z razvojem triatlona v Primorski regiji in na obali ? Letos bo poleg tekmovanja v vaši organizaciji, potekalo tudi državno študentsko prvenstvo v triatlonu ter v septembru še Ironman 70.3. kar očitno kaže na to da je lokacija primerna za ta šport.

V Obalno-kraški regiji smo edino triatlonsko in rekreativno društvo, nekaj let nazaj so združili skupne moči v Ajdovščini in tudi tam ustanovili svoje društvo. Da, zagotovo imamo na Obali skoraj idealne klimatske pogoje čez celotno leto za treniranje, tako triatlona kot tudi ostalih športnih disciplin. Menim, da ima naša Obala velik potencial in verjamem, da bomo pripeljali še veliko športnikov tako na trening priprave kot na tekmovanja.

Kaj priporočate mladim, ki bi jih ta šport zanimal?

Mladim priporočam, da se redno ukvarjajo s športom, ki jih zanima in seveda naj jih poizkusijo čim več, nato pa v izbranem vztrajajo. Naše društvo je odprto za nove člane in vedno se nam lahko pridružite.

F: 3ŠPORT

‘‘

___________________________________________________________________________

To m y DeClerque

P i š e

Alenka Hodžić

Obalni električni junak. Znanje, neusmiljena kreativnost, energičnost, volja, povezovanje in srčnost so podnapisi njegove podobe, pristopa in zvoka.

TOMY DECLERQUE "You'll hear a lot about me in the future"

bo skupaj z Boltzmannom in zmagovalcem natečaja DJ POZOR nastopil 15. 6. 2018 v Centru mladih Koper, na Flek festu - Barvit vstop v poletje!

Za mlade med 15. in 29. letom bo BREZPLAČEN vstop.

Intervju 17

__________________________________________

skombiniral dva komada skupaj. Prav tako me je firbec potegnil v produkcijo glasbe, ko sem z določeno opremo ugotovil, da lahko delam več kot samo to, da predvajam glasbe. Čez dober mesec dni vrtiš z Boltzmannom v CMK, nakar te čakata festivala Awekeenings in Ultra Europe tudi s Carl Coxom. Sodeluješ z mnogimi profesionalci, znanimi imeni elektronskega sveta. Kakšno je stanje slovenske in tuje scene?

Splošni problem je ta, da je elektronika postala na trenutke preveč komercialna, tržna. Poslušalci niso več raziskovalci in iskalci novih DJjev. Posledično pa nisi prepoznan ali upoštevan, dokler si mešalke ne deliš s tujim uspešnim izvajalcem, ki ga občinstvo prepozna za uveljavljenega, ker je vrtel na velikih masovnih festivalih. To se je zgodilo z vsemi našimi Djji, vključno z mano. Bil sem npr. stalni DJ Ambasasde Gavioli tri leta zapored, ampak občinstvo je doživelo mojo glasbo šele, ko sem vrtel s Carl Coxom. Komentar Uuu, delaš ful dobro glasbo! pomeni, da vsa tri leta niso sploh poslušali glasbe. Zdi se mi, kakor da bi občinstvo nase gledalo drugače. Enako lahko prezrcalimo na slovensko sceno. Brez uspeha v tujini, te v Sloveniji ni. Žalostno, da je slovensko stanje tako. Kajti imamo vse možnosti, da lahko razvijamo svojo, izjemno in zelo močno glasbeno sceno elektronike. Smo v vrhu svetovne elektronske scene, če pogledamo kakovost glasbe in načina ustvarjanja. Tudi izpod rok do sedaj morda še ne slišanih.

Ne rad izgubljaš besede. Z glasbo sporočaš skorajda vse ... vizijo, želje, mišljenje, percepcijo sveta ... in odveč se zdi vsaka beseda. Začelo se je pri tvojih 16. letih.

To so bili začetki komercialne elektronike, npr.: Pump Up the Jam, Tehcnotronic. Postajala je vse bolj uspešna. Pri nas je najbolj vplivalo poslušanje italijanskih radijskih postaj. Potem sem še vstopil v zgodbe hodit ven, bit DJ, gledat, kaj se dogaja v sami diskoteki.

Najbolj me je pritegnila tehnična plat, kaj sploh DJ počne in iz čistega firbca sem začel raziskovat. Nakar sem sam začel delat. Prvi gramofon sem predelal, da je imel možnost nastavitve hitrosti, da sem lahko

Tvoja vztrajnost, ustvarjalnost in radovednost nekako nimajo meja. Vedno ubiraš nove špranje, da posreduješ znanje, spreminjaš in siješ ven. Ena od teh špranj je tudi pesem Hvala, ne!, ki je nastala prav izpod tvojih rok. Odličen obalni tandem sta z Leo Sirk. Držita se svojih temeljev in sporočata tisto, kar vama je všeč in udejanjata to. Glasbena profesionalca, ki sta ustvarila sodobno pesem in osupnila z drznostjo.

Z Leo sodelujeva že dve leti. Naredila sva tudi komad Back to being me, ki je doživel dober odziv in uspeh tudi prek spleta. Nedavno pa mi je nek večer Lea napisala, če gremo na Emo, s čimer sem se kasneje šele strinjal. Skušam se izogibat slovenski sceni zaradi nepotrebnega pretiranega dokazovanja. Drugačnost sva dosegla s tem, da sva delala pesem, ki je nama všeč in ob tem sva uživala. Nisva pa ustvarjala pesem,

___________________________________________________________________________

18 Intervju

__________________________________________ ki bi bila primerna za Emo. To je najpomembneje!

Strmela sva k tem, da sva zadovoljna s produktom, brez obremenitve za kakšen namen gre. Zdi se ti, da je ravno slednje največja skrb slovenskih producentov, namen. Nama je všeč, in če bo še komu, vredu, če ne pa gre vsak svojo pot. Glasba je stvar okusa.

Radovedno odkrivaš zvočne kulise mašin in ostajaš zvest technu. Kaj si našel tako pristnega v tem slogu, da mu navkljub vsemu ostajaš lojalen in se prek njega prosto gibaš čez okvir. Nekakšen Electric hero, ki z električnimi zvoki rešuje, zbuja svet oz. ljudi.

Dopušča mi neusmiljeno kreativnost, lahko grem po svojem občutku. Skorajda nima pravil, kar skušam uvest tudi v popularno glasbo, kjer je ustvarjanje podrejeno pravilom sploh glede zvoka. Pri technu pa gre za raziskovanje in energičnost. Glasbo imam zelo rad in poslušam tudi drugo, ampak techno mi da svobodo, da lahko eksperimentiram.

Nekoč trak, danes računalnik … Nekoč alternativno, danes pop ...

Sprva je treba opredelit elektronsko glasbo. Nekoč je veljalo, da glasba proizvedena prek računalnika velja za elektronsko. Danes pa je glasba nenehno v stiku z digitalnim medijem tako v produkciji kot tudi v konsumaciji oz. poslušanju. Nihče več ne snema na trak ali posluša glasbo prek vinilke ali kasete, so - ampak zelo zelo redki. Dvajset let nazaj se nam je zdelo nepredstavljivo na radiu navsezgodaj slišati elektronsko pesem, danes je to čisto normalna stvar. Tako je bilo tudi z električno kitaro, s katero se je rodil rock in metal, danes je električni zvok klasika. Menim, da je popularna glasba enačba underground glasbe in časa.

Nekoč tabu ali čuden zvok čez čas preide v pop, ker ga

‘‘

Glasba je način izražanja in stvar okusa. Nemogoče je definirat dobro ali slabo glasbo.

Popularna je tista, ki je všeč večini, a to še ne pomeni, da je neka glasba slaba ali dobra.

,,

večina sprejme in posluša. Glasba je način izražanja in stvar okusa. Nemogoče je definirat dobro ali slabo glasbo. Popularna je tista glasba, ki je všeč večini, a to še ne pomeni, da je neka glasba slaba ali dobra.

Ne moreva brez Ambasade Gavioli, ki je še marsikomu ostala neuresničena želja. Doživetje AG je bilo posebno, drugačno. Zgled italijanske scene, ki je bil začinjen z glasbeno radovednostjo. Domet katedrale luksuznih barv je bil daljnosežen, produktiven in navdihujoč. Kakšna je tvoja Ambasada?

___________________________________________________________________________

19 Intervju __________________________________________

‘‘

Oh, že od samega začetka je naredila name in na mnoge močan pečat. Takrat sva bila s Kanzyanijem že not v elektroniki. Velikokrat sem vrtel v njej in bil sem tudi stalni DJ. Na žalost zadnje čase ni več delala tisto, kar je delala v prvi fazi. Sprva je bila prostor, kjer si lahko poslušal dobro elektronsko glasbo. Niso se toliko ozirali na to, kdo je DJ, ampak ker se bodo imeli dobro. V zadnji fazi, desetih let, pa se je opirala na to, kdo vrti, ime izvajalca. Slaba četrtina občinstva je prihajala zato, da posluša elektronsko glasbo, se zabavat ne oziraje na to, kdo vrti.

To je globalen problem in ne samo nas. To je posledica trženja elektronske glasbe. Kljub ogromnemu pečatu, ki ga je vtisnila vsem nam, pa se zdaj začuti praznino v celotni regiji, Istri, Sloveniji in vse do Benetk ter Padove.

Tujina je velika in vsakdo si jo želi doživeti.

Tako kot si tukaj vsak želi biti prepoznan in uveljavljen, je enako stanje drugod po svetu, kjer se na milijone mladih trudi pridobiti veljavo v elektronskem svetu. A brez lokalne podpore je težje. V tem okolju dobiš odziv prek nastopov, se lahko izpopolnjuješ in nadgradiš. Potrditev lokalnega okolja ti da zagon, pozitivno energijo in potrditev, da ustvarjaš nekaj

Potrditev lokalnega okolja ti da zagon, pozitivno energijo in potrditev, da ustvarjaš nekaj dobrega v pravilni smeri.

,,

dobrega v pravilni smeri. Tukaj ne govorim o frendih, ki rečejo, da se dobro sliši, ampak o tem, ko po nastopu pridejo do tebe še nepoznani ljudje in izrazijo podporo oz. te pohvalijo. Tujina je vedno dobrodošla, ampak brez lokalnega odziva je zelo težko. Tuj trg prepozna vajb, ki si ga ustvaril doma. V Sloveniji najbolj pogrešam medsebojno podporo, povezovanje, ker je potencial res izjemen.

F: - Tomy DeClerque // copyright; - www.freepik.com/close-up-of-sound-mixer-withbuttons_954069.html - pixabay ___________________________________________________________________________

Čokoladni soufflé Sestavine za 3 do 4 osebe: >> 3 – 4 žice sladkorja >> 180 g temne čokolade (64%) >> 6 beljakov >> 3 rumenjaki >> 110 g masla >> 1 žlica sladkorja v prahu >> sol

Priprava: Pečico segrejemo na 220°C. Ramekine* namažemo z maslom in jih na rahlo potresemo s sladkorjem v prahu z vseh strani.

Pripravimo bain-marie** in stopimo čokolado ter maslo. Pazimo, da v posodo ne spravimo vode, saj bo že kapljica uničila maso. Ko se stopi, jo odmaknemo z ognja in vmešamo rumenjake (Slika 1).

* ramekin (fra. rameqiun) je majhna keramična ali steklena posoda namenjena pripravi različnih sladic (crème brûlée, soufflé …) in drugih jedi v pečici, lahko pa se uporabi tudi za serviranje prilog. ** bain-marie (fra.) ali vodna kopel je dopolnilni kuharski postopek, pri katerem živlo segrejemo in stopimo nad soparo (doma to pripravimo tako, da na štedilnik pristavimo večji lonec, v katerega damo majhno količino vode, nad njega pa postavimo manjši lonec, katerega dno se vode ne sme dotikati. V manjši lonec damo živilo, ki ga želimo stopiti. *** Namig: Sicer pa je bolje, da ostane nekaj beljaka celega, kot pa da preveč zmešamo.

V drugi skledi z mešalnikom stepemo sneg iz šestih beljakov. Mešamo na srednji ali nizki hitrosti in vanj vmešamo sol. Če imamo pri hiši bakreno posodo, jo uporabimo, saj bakreni ioni pozitivno vplivajo na

Recept 21

__________________________________________ volumen snega. Stepamo tako dolgo, da se naredijo mehki vrhovi. Nato vmešamo sladkor (3 – 4 žlice) in stepamo na najvišji hitrosti, da bodo vrhovi “trdni” in svetleči. Najprej zmešamo 1/3 snega s čokoladno maso (Slika 2).

Pripravljene ramekine napolnemo skoraj do vrha in jih pustimo počivati približno 30 minut (maso lahko v pokriti posdodi tudi pustimo počivati do naslednjega dne. Tako bo še boljše, saj bo masa še bolj “puhasta”). Ramekine položimo na dno pečice in jih pečemo 5 minut. Nato zmanjšamo pečico na 200 °C in jih pečemo še približno 5-7 minut. Voilà.

Bon Appétit.

Avtor recepta in fotografij: Aljoša Tarandek.

Nato pazljivo in rahlo vmešamo še preostali beljak v maso. Masa mora biti res rahla in “mehurčkasta” ter enakomerno obarvana in brez belih lis*** (Slika 3).

Kratka novička Mladi želijo akitvno prispevati k izboljšanju stanja mladih v Sloveniji. Dan Evrope je ekipa Centra mladih Koper preživela na zaključni prireditvi "Nacionalna konferenca strukturiranega dialoga: KOALICIJA MLADIH", ki jo je pripravila Mreža Mama v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije. Konferenca je predstavljala začetek aktivnega dialoga, ki si ga želi mladinski sektor vzpostaviti v okviru projekta z odločevalci. Skupaj z njimi pa sooblikovati nadaljnji razvoj mladinskega sektorja v Sloveniji.

Iz desne proti levi: Alenka Hodžić, prostovoljec Luka Petešič in Jaka Miklavčič.

Predstavljenih je bilo 72 konkretnih pobud in predlogov za izboljšanje stanja organizirane in neorganizirane mladine v Sloveniji. Ukrepi, ki so nastali na 12 regijskih dogodkih v enoletnem dialogu z mladimi so posredovani vsem strankam, ki nastopajo na letošnjih volitvah v Državni zbor RS. Stranke so prosili, da se do pobud opredelijo in sporočijo svoja stališča. ___________________________________________________________________________

22 Skriti kotički Kopra P i Tim š Mavrič e

Okoli italijanske gimnazije

Dobrodošli ponovno na našem šetkanju, dragi omladinci! Zadnjič smo se razšli na Kosovelovem trgu oziroma: pri videoteki. Za seboj smo pustili nekdanje kmečke četrti starega Kopra, kjer so živeli mestni kmetje ali Paolani. To so Sanpieri, San Tommaso in Ognisanti. Diošanto, sami svetniki! Sedaj se počasi pomikamo proti zahodu v četrt Pusterla, kjer so živeli bolj obrtniki in meščani, gor više proti Brolu morda tudi kak plemič. Ajde ajde, malo življenja in pot pod noge!

‘‘

‘‘

Če

Ob tem kosu Vojkovega se lahko spomnimo, da je tudi Koper imel svojo mestno vojsko in ta je imela svoj plac za vojaške vaje.

Seveda takoj pred obzidjem in ne notri v mestu, da niso koga ponesreči ustrelili.

se s Kosovelovega trga V bistvu ne, uporabili so ga. Sčasonamenimo zopet navzgor, ma, ko imeti obzidje ni imelo več kot bi hoteli iti proti Brolu, ampak smisla za obrambo, so obzidje upnamesto, da gremo ravno, zavije- orabili tako, da so nanj naslonili mo levo, pridemo na en manjši trg, hiše. Zgornje dele so najbrž podrli ki je v bistvu takoj zraven. Kot nek za gradnjo spodnjih. Tako je v vemanjši bratec. To je Mužčev trg oz. liki večini še možno, da so spodnji nekoč Piazzale Sereni, ki je ime do- deli obzidja še čisto ohranjeni, ambil po meščanski družini Sereni, ki pak se najbrž poznajo kot debeli zije najbrž imela tukaj hišo. Danes dovi, ki jih ima kdo tukaj v kuhinji svojo mestno vojsko in ta je imeje to večinoma parkirišče. Od tu ali dnevni sobi. To treba še fejst la svoj plac za vojaške vaje. Seveda naprej se širi veliko ulic. Gremo se raziskat v bistvu. Takoj pred obzi- takoj pred obzidjem in ne notri v obrnit takoj na levo in po Voukovi djem in vse tam do Mudinih vrat mestu, da niso koga ponesreči usulici (tisto ob ruševini bližnje hiše) pa je tu bil kar en utrjen kos kopne- trelili. pridemo hitro spet na Vojkovo ga (morje tukaj ni prišlo direktno Čez par korakov stopimo iz Vojknabrežje, kjer zavijemo na desno. do obzidja). To območje se je de- ovega na desno v Puntarsko ulico, Tu dejansko imamo ob Vojkovem jansko uporabljalo kot vadišče za nekdanjo Calle del Castel Leone, serijo manjših hiš iz katerih ne topničarje in strelce, kot strelišče ki je bila poimenovana po mogočbi mogli nikakor slutiti, da je ob v bistvu. Stari Giacomo Fino, ki je nem Levjem gradu, ki je nekoč njih potekalo nekoč srednje veško prvi v zgodovini narisal načrt Ko- varoval vhod v mesto (stal je tam mestno obzidje, ki je zgledalo pre- pra, je tu narisal en mali kjut top. nekje, kjer je danes krožišče pri cej bolj mogočno. Kam je izginilo? Ob tem kosu Vojkovega se lahko Banki). Ta mala ulica pa nas priSo ga porušili? spomnimo, da je tudi Koper imel pelje spet na Mužčev trg (ja malo _________________________________________________________________________

Skriti kotički Kopra 23 krožimo, saj nam ne bo škodilo, je res?). Ravno skozi par malih ulic ste lahko videli telovadnico Italijanske šole, ki ni najbolj estetsko dovršena stavba. Ogromna betonska gmota sredi mestnega jedra.

Zato sem se odločil, da bomo šli gor po drugi poti. Zavijemo levo na Kolarsko ulico, ki je tudi v starih časih imela ime Via dei Carreri, torej ulica, kjer so živeli obrtniki, ki so izdelovali kolesa in vozove (torej kolarji). Ulica nas med starimi hišami pripelje do manjšega trga pravokotne oblike. Tu na levi strani je naš stari dober Rampin, ki ga najbrž vsi poznate in tudi številni radi tu hangate. Da ne bomo se pretirano zasedeli tukaj, se bomo vrnili kdaj drugič, zdaj pa kar na desno.

Tukaj so: en star zid, pa terasica z rastlinjem, pa zgoraj še en star zid.

Vmes pa poteka staro kamnito stopnišče, ki povezuje trgec s Sabinijevo ulico na zgornji strani. To je lepa krajšnjica, če prihajate od zgoraj.

Marsikdo od vas ne ve, da je nad tem stopniščem in kjer je danes ta terasica, nekoč stala stara srednje veška hiša z voltom, skozi katerega je vodilo stopnišče. Še eno zanimivost imam: zidovje te stare hiše in zidovje, ki še danes ločuje Sabinijevo ulico od tega trgca na Kolarski

pred Rampinom je dejansko dobro ohranjen del nekdanjega notranjega mestnega obzidja, samo za to prepoznat rabite že malo bolj strenirano oko. Če bi malo rastline spucali in obnovili zidovje, bi se to še precej bolje videlo.

No, kar po stopnišču navzgor in potem na vrhu kar na desno. Tukaj je še ene par starih hiš (tista s trebuhom v steni na desni je še posebej stara – romanska). In smo že pri točki, do katere bi prišli, če bi uporabili podhod pod telovadnico. Zavijemo levo na Gregorčičevo in smo pri CMK-ju (ex MKC-ju).

Ker bi ta plac morali do sedaj že precej dobro poznati, ne bom o njem zgubljal dosti besed. Bom pa povedal kaj več o stavbi na desni, v kateri imata sedež Italijanska osnovna šola in gimnazija. Tam kjer sedaj stoji, je najbrž v srednjem veku stala cerkvica sv. Marije Nove, ki je imela tudi svojo bratovščino, se pravi, da ni bila tako švoh. Tam nekje v 17. stol. so jo pa najbrž porušili, ker so zgradili prvo šolsko stavbo v Istri (in tudi najstarejšo še širše naokoli) in tudi ustanovili šolo v njej – t.i. Collegio dei Nobili. Šola je bila namenjena otrokom plemičev in učitelji so bili večinoma menihi, ki so v stavbi tudi

živeli. Pazite, to ni bila javna šola (te takrat še niso obstajale), ampak privatna, ki jo je upravljalo mestno plemstvo. Tukaj so se potem številni otroci šolali in postali člani nove razsvetljenske intelektualne elite v Kopru. To so bili kalibri tipa Gian Rinaldo Carli, Gavardo de Gavardo, Girolamo Gravisi in podobni.

V naslednjih dvesto letih je Koper tako postal središče učenjaštva in razsvetjenstva, ti intelektualci pa so se združevali v številna društva, ki se jim je reklo Akademije. V teh društvih pa so se ukvarjali predvsem z umetnostjo, zgodovino, ekonomijo, filozofijo ipd. Skratka, ta stavba je naredila celo malo revolucijo, bi lahko rekli in je deloma odgovorna za to, da je Koper dobil takrat naziv “Istrske Atene”. No, od takrat je preteklo že precej vode pod mostovi in danes ima Koper celo univerzo.

Malo pavze in se šetamo naprej naslednjič.

F.: Cherini.eu, Stefano R. Carnevali Viri: Darko Likar – Odkrivanje ostankov notranjega mestnega obzidja v Kopru, Annales 2013.

Salvator Žitko – Vloga in pomen Collegia dei Nobili v Kopru, Acta Histriae III, 1993.

Klanček pri Rampinu, začetek petdesetih let prejšnjega stoletja. ___________________________________________________________________________

24 Kultura

__________________________________________

P i š e

P

Vid Karlovšek

Prvi m aj in nje gov p omen

rvi maj. Za mnoge zgolj dela prost dan, ko si lahko odpočijejo od napornega delovnega vsakdana, za nekatere pa dan, ko se spominjajo pomena dela, proletariata in dosežkov mednarodnega delavskega gibanja v 19. stoletju.

Kakorkoli, moramo si biti enotni. To je dan s pomembno simboliko in je globoko zasidran v kulturi velike večine narodov.

Tradicionalno obeležujemo praznik dela in delavstva skoraj povsod po svetu – redka izjema so ZDA. Z njim ohranjamo spomin na krvave delavske demonstracije na trgu Haymarket v Čikagu l.

1886, imenovane Haymarketski izgred. Takratna Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez je pozvala k stavki, s katero so zahtevali k izboljšanju položaja delavcev in njihovih pravic – najbolj v ospredju je bila zahteva po 8-urnem delavniku. Položaj proletariata je bil do tedaj nasilno potisnjen v ozadje in delavcem so bile kršene osnovne človekove pravice. V prvih dneh maja so zaradi množičnega nezadovoljstva začeli z demonstracijami, čemur pa je sledil krvav strelski in bombni obračun z možmi postave, ki so želeli upor zatreti. Kljub temu pa je bila zahteva po 8-urnem delavniku uveljavljena. Dogodek se je globoko vtisnil v zavest ljudi, obeležujemo ga z različnimi rituali, tudi s prižiganjem kresov.

Predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic. V večini državah je dela prost dan. Na ta dan ponavadi potekajo zborovanja in proslave. Na Slovenskem se ohranja tradicija s kurjenjem kresov na predvečer, nošnjo rdečih nageljnov in s prvomajskimi budnicami.

Pa vendar, kljub temu, da smo moderna demokratična država, v nič koliko primerih še vedno zasledimo izkoriščanja in kršitve pravic, kjer se delo opravlja pod nečloveškimi pogoji in zanj ni poštenega plačila.

Zdi se, da se na nek način zgodovina ponavlja, a v zelo sofisticiranih oblikah. Kot pripadniki sodobne, etično osveščene družbe nikakor ne bi smeli dopustiti, da do tega prihaja in bi vsako kršenje človekovih pravic morali strogo obsoditi.

Zgleda pa, da bo moralo preteči še kar nekaj vode, dokler bomo (če sploh!) sposobni realizirati za zdaj utopično, idealno družbo, kjer bo enakopravnost dejanska in človekovih pravic ne bo pogojeval kapital.

F.: http://www.gorickilist.si/1-maj-praznik-dela-2/

___________________________________________________________________________

Refleksija 25

__________________________________________

r a v t s a n č i n s e r a u j v n Pr e lj v i ž m e j o v m

Tisa Primc

E

n dan, ko sem bila na sprehodu, se je zgodilo. Bilo je, kot da bi na izstopila iz gostega črnega oblaka. In potem, kot da bi se obrnila in opazovala, kako se ta črn oblak počasi vedno bolj oddaljuje za mojim hrbtom. In v glavi mi je odbijalo eno samo vprašanje: »What the fuck so bila ta zadnja štiri leta mojega življenja?« Pred dobrimi štirimi leti se je moje življenje čez noč postavilo na glavo.

Ma ne samo postavilo na glavo, ker če bi se postavilo na glavo, bi pomenilo, da je še nekako stalo skupaj. Moje življenje se je čez noč razbilo na tisoče drobnih koščkov, ki jih je jutranja sapa odnesla na vse strani.

smisla. Bolj kot sem se želela nekam premakniti v svojem življenju, bolj sem stala na mestu in se vedno bolj pogrezala v živo blato, ki mi je onemogočalo gibanje. In pri vsemu skupaj, sploh nisem vedela, če se bo kadarkoli končalo, bo sploh kdaj drugače, boljše? In kaj je tisto, kar bi mogla narediti, da bi se začele stvari obračati na boljše.

Nekaj pa sem vedno imela. Tudi v najtežjih trenutkih, sem globoko verjela, da vse te muke niso zaman. Ko sem bila najbolj na tleh, sem v roki stiskala to majhno iskrico smisla, ki ga bom zares razumela šele, ko bo vsega tega

‘‘

konec. In sem se ga oklepala tega prihodnjega smisla, kot da bi bila moja zadnja bombola kisika.

In potem sem se en dan zaljubila v punco. To je bila prva resnična stvar v mojem življenju. Prva, v katero nisem dvomila niti z eno samo celico svojega telesa.

In potem sem nekaj mesecev pozneje našla še svoj poklic. Tudi, tako resničen, kot še nič kar sem do takrat slišala, spoznala, poskusila in razumela.

Zdaj razumem, zakaj je bil ta prehod iz zunanje v mojo resničnost tako naporen in težek. Biti drugačen je dar, ki pride zapakiran v zelo mučen ovoj. Preden ga uspemo razpakirati, minejo lahko dnevi, tedni in leta. Ta proces prebujanja v svojo resničnost je boleč, skeleč, mučen in poln negotovosti, vsekakor pa vreden čisto vsake muke in napora. Ker biti to kar si, je na koncu ena lepših stvari, kar nam jih življenje ponuja.

In potem sem štiri leta tako živela.

In potem sem se en dan Zdej vem, da so bila štiri leta, a v zaljubila v punco. To je resnici bi vse skupaj lahko trajalo bila prva resnična stvar v tudi večno! Štiri leta sem tako živela, da nisem vedela ne kaj, ne mojem življenju. Prva, v zakaj, ne s kom in ne kam. Vse je katero nisem dvomila niti bilo megleno, nejasno, brez oblike in smeri. In spraševala sem se, kdo z eno samo celico svojega sem jaz v vsej tej izgubljeni zgodbi, telesa. ki itak že tako nima nobenega F.: jcomp / Freepik ___________________________________________________________________________

,,

P i š e

26 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 27

__________________________________________

28 CMK foto utrinki

__________________________________________

CMK foto utrinki 29

__________________________________________

30 Mesečna čačkarija

Žana Šuran je ilustracijo narisala po navdihu iz komada Do we know each other skupine The Fogsellers (koncert bo 10. 3.).

Mesečna čačkarija 31

32 Nagradna križanka __________________________________________

Nag r adna k rižan k a Pošlji nam vse rešitve križanke na e-mail magazin@cmk.si, ali jo oddaj na info točki in se poteguj za zastonjski

v mesecu juniju

vstop na koncert v CMK *Ne pozabi se podpisat*

Name:

CMK križanka Reši in se poteguj za nagrado!

1

Namig: nekatere rešitve najdeš v trenutni številki magazina.

2

3

4

5

6 7

8 9

10

11

12

13

14 15

16

17 18

19

Across

Za lažje reševanje sprintaj križanko ali pa jo preriši na list papirja. :))

20

Created with TheTeac hers Co rner.net Cro s s wo rd Puz z le Generato r

1. Glavna mestna vrata Ko pra 3. Mito lo ška žival v slo venskih alpah 7 . Največji člo veški o rgan 8. To varna avto mo bilo v in to vo rnako v iz Maribo ra 9 . Smo kva 10 . Zadnji nemški cesar 12. Osmi planet o d so nca 17 . Trg,na kitajskem, kjer je kitajska vlada leta 19 8 9 izvedla po ko l demo nstranto v za člo veko ve pravice.

18. Deo ksiribo nukleinska kislina (SLO) 19 . Go stiteljica po letnih o limpijskih iger 20 24 20 . Avto rica Sapramiške

Down 2. Najvišji pravni akt v Slo veniji 4 . Največje pristanišče v Evro pi 5 . Go spo dinjski plin 6 . Vrsta anksio zno stne mo tnje, ki se izraža ko t mo čan in vztrajen strah pred nekim predmeto m 11. Bo rec za štajersko mejo po 1. sveto vni vo jni 13. Sedež evro pske centralne banke 14 . Reka, v katero se stekajo reke Sava, Drava in Mo rava 15 . Mineralna vo da iz Radencev 16 . Glavno mesto Lihtenštajna

_________________________________________________________________________