Page 1

GLASILO

DRUŠT VA UPOKOJENCEV LIMBUŠ - PEKRE MAREC 2019

ŠT. 16, LE TO XVI

VABILO Vabimo vas na redni letni programski Zbor članov Društva upokojencev Li-Pe, ki bo v torek, 26. marca 2019, ob 16. uri v DOMU KULTURE V PEKRAH. Srečevališče je za upokojence prostor za dejavnosti različne, tu se mnogi lahko srečajo v klepetu, zaigrajo in zapojejo za dušo in srce pesmi nam odlične. V letu tem slavijo Pevke ljudskih pesmi »Spominčice« let 30 že delovanja, kdo ve kolikokrat za DU Li-Pe popestrile so nam praznovanja. Naj nas »Srečevališče« naše druži, naj kulturi, igram, petju, glasbi in razstavam služi! (F. Š.)

Srečevališče in jubilantke − Pevke ljudskih pesmi »Spominčice«


MePZ nastop v Mislinji

Pevke Spominčice – Dan odprtih vrat pri Repniku

DOMA IN DRUGJE

Ročnodelke Spominčice ZPZDU na razstavi v Razvanju

Zahvala prostovoljcem za njihov trud - Gočova


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

1

Glasilo Društva upokojencev Li-Pe, Limbuš - Pekre, Ob Blažovnici 41, 2341 Limbuš, Tel.: 02/613-44-00, e-mail: lipe.tajnistvo@gmail.com, www.du-lipe.si

KOLOFON

V preteklih letih je bilo izdanih 5 številk glasila z imenom Čiv-Čiv (2004 do 2008) in 10 številk z imenom Li-Pe (od 2009 do 2018). Glasilo 2019 beleži številko 16 in leto XVI. Uredniški odbor: Drago Koletnik, odgovorni urednik, Franjo Šauperl, glavni urednik, Mira Novak in Zlatka Tibaut, članici Jezikovni pregled: Vilma Majerle Fotografije: Drago Koletnik idr. Oblikovanje in tisk: UPRINT d. o. o., Limbuš Naklada: 500 izvodov Glasilo je za člane brezplačno. Prostovoljne prispevke lahko nakažete na TRR pri NKBM: SI56 0451 5000 2632 409.


2

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Uvodnik urednika................................................................................................ 3 [ESTNAJSTI LETNIK GLASILA "Lipe" NAJ ^LANSTVO V ROKE PREJME................ 3

VSEBINE

Iz vodstva društva............................................................................................... 3

DU Li-Pe – ORGANIZATOR AKTIVNOSTI UPOKOJENCEV V KS LIMBU[ IN V KS PEKRE....................................................................................... 3 POSLOVNIK PROGRAMSKEGA ZBORA ^LANOV DU LIMBU[-PEKRE (26. marec 2019).......................................................................... 5 PORO^ILO PREDSEDNIKA O DELOVANJU DU LIMBU[ - PEKRE V LETU 2018...... 5 PORO^ILO TAJNICE DU ZA LETO 2018....................................................................... 8 PREGLED DELA UPRAVNEGA ODBORA . IN DRUGIH ORGANOV DU Li-Pe V LETU 2018........................................................... 9 FINAN^NO PORO^ILO DRU[TVA ZA LETO 2018..................................................... 11 PORO^ILO NADZORNEGA ODBORA......................................................................... 13 NA^RT DELA DU LIMBU[-PEKRE ZA LETO 2019..................................................... 13 PREDLOG FINAN^NEGA NA^RTA ZA LETO 2019..................................................... 14 »UPOKOJEN[KA« LIPA............................................................................................... 14 PRAZNIKI IN DR@AVLJANSKI PONOS........................................................................ 14 30 let Ro~nodelske sekcije »SPOMIN^ICE« 1988-2018.............................................. 15 PEVKE LJUDSKIH PESMI "SPOMIN^ICE" ................................................................. 16 DEJAVNOST RO^NODELSKE SEKCIJE "RO@ICE" PEKRE...................................... 17 ME[ANI PEVSKI ZBOR DU Li-Pe – NASTOPI IN DOSE@KI V LETU 2018 ............... 18 KEGLJA[KA SEKCIJA.................................................................................................. 19 REKREACIJSKA SEKCIJA – TELOVADKA IN MOJ VIDIK REKREACIJE................... 19 JUTRANJA TELOVADBA ZA ZDRAV IN POPOLN ZA^ETEK DNEVA......................... 21 DU Li-Pe – SKUPINA "[OLE ZDRAVJA"...................................................................... 22 [AHOVSKA SEKCIJA - [AH ZA VSE GENERACIJE .................................................. 22 LIKOVNA SEKCIJA – PRIJETNO IN KORISTNO Z LIKOVNIM USTVARJANJEM V LETU 2018.................................................................................... 23 VESELO SILVESTROVANJE........................................................................................ 24 LITERARNO USTVARJANJE NA[IH UPOKOJENCEV................................................ 24 TOPLA ODEJA.............................................................................................................. 25

KAZALO

Samopomoč ter prostovoljstvo v DU in v kraju za krajane........................... 26 PORO^ILO O DELU PROSTOVOLJCEV V LETU 2018 V PROJEKTU "STAREJ[I ZA STAREJ[E" .................................................................. 26

Aktivnosti v letu 2018........................................................................................ 27

PROGRAM DELA KOORDINATORKE IN PROSTOVOLJCEV V PROJEKTU ................ »STAREJ[I ZA STAREJ[E« ZA LETO 2019................................................................ 28 PROSTOVOLJKA SEM................................................................................................. 28 DELOVNI DAN PATRONA@NE MEDICINSKE SESTRE.............................................. 30 SKUPINA STARIH LJUDI ZA SAMOPOMO^ – SSLP "POMLAD" V LETU 2018......... 32

Vseživljensko izobraževanje............................................................................ 32 STAREJ[I SE U^IMO RAZLI^NIH VE[^IN IN SPOZNANJ........................................ 32

Sodelovanje v Zgornjepodravski zvezi DU..................................................... 33

DU Li-Pe V ZGORNJEPODRAVSKI ZVEZI DU............................................................ 33 PREDSTAVNIK DU Li-Pe NA LITERARNEM VE^ERU ZPZDU MARIBOR................. 34

Besede o članih................................................................................................. 35 NA OBISKU PRI VIKTORIJI STÖGER.......................................................................... 35

Zaupniki vez med društvom in člani................................................................ 36 ZAUPNIKI DRU[TVA.................................................................................................... 36 ^LANI DU LIMBU[ - PEKRE V DOMOVIH STAREJ[IH.............................................. 37

Nasveti upokojencem....................................................................................... 37

PREGLED UPORABE ZDRAVIL (PUZ)........................................................................ 37 DNEVNO VARSTVO – DEMENCI PRIJAZNA TO^KA................................................. 38 NEKAJ ZAPISOV O SRE^I........................................................................................... 39

Raznovrstno....................................................................................................... 39

DU Li-Pe V SREDSTVIH JAVNEGA OBVE[^ANJA..................................................... 40 NASMEHNIMO SE SVOJI GENERACIJI...................................................................... 40 OBVESTILA DU ZA ^LANSTVO................................................................................... 41

In memoriam...................................................................................................... 41

V LETU 2018 SMO SE ZA VSELEJ POSLOVILI.......................................................... 41 POSEBEN SPOMIN VELJA AKTIVNIM POKOJNIM ^LANOM DU Li-Pe..................... 42


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Uvodnik urednika

Š

3

[ESTNAJSTI LETNIK GLASILA "Lipe" NAJ ^LANSTVO V ROKE PREJME

estnajst pomladi, poletij in jeseni z zimo se je odvrtelo, odkar naše glasilo »Lipe« enkrat na leto osreči svoje članstvo in simpatizerje in jim ponudi v branje popis vsega, kar se je v društvu dogajalo in kakšni so načrti vseh delov društva in društva kot celote. In kakor se menjujejo letni časi, tako se menjujejo tudi dogodki v društvu. Kakor spomladi vzcvetijo pomladne rožice, tako v društvu skozi vse leto vzcvetajo novi člani in članice ter naše dejavnosti. Kakor v poletju valovi po poljih pšenica, tako v društvu skozi vse leto tečejo mnoge raznovrstne prireditve. Kakor v jeseni po-

biramo sadove polja, sadja in trte, tako v društvu pobiramo vse leto sadove prireditev in zbiramo ustvarjena priznanja in kakor pozimi vse v naravi zamre in je umirajoča narava, tako nas v društvu prizadene vsakič, ko se moramo posloviti od katerega člana ali članice. Kakor je zaokrožen življenjski ciklus v naravi od rojevanja do odmiranja, tako je zaokrožen življenjski krog človeka od spočetja, rojstva, otroštva, mladosti, zrelosti, modrostnega umirjanja, pa vse do slovesa. Prav za čas umirjanja in ustvarjanja v tretjem življenjskem obdobju ter druženja s sebi enakimi, pa bogato poskrbi z dejavnostmi in sekcijami Društvo upokojencev Li-Pe in na stežaj odpira svoja vrata na sedežu društva, v Srečevališču in v telovadnici DTV v Limbušu ter na kegljišču v Pekrah, kakor tudi na mnogih drugih krajih na območju našega delovanja in izven njega, od Maribora, preko partnerskih DU, pa vse tja do bele Ljubljane. Mnogotere so naše sekcije, ki so dejavne doma in izven našega območja, kar še posebej velja za ročnodelke, pevke ljudskih pesmi, MePZ Li-Pe,

kegljače, šahiste, likovnike, literate in še koga. O vsem tem vam poroča naše glasilo tudi za preteklo leto 2018, pripravljeni so pa tudi načrti za tekoče leto 2019 in so delno že v izvajanju. Tretje življenjsko obdobje je lahko močno ustvarjalno, če so za to pripravljeni ljudje in ekipe. Zato pohvale vsem aktivnim upokojencem in vzpodbuda tistim, ki še niste vključeni v naše vrste − pridite med nas. Ne bo vam žal, »luštno« je za dušo in telo! Naše glasilo je kakor ogledalo, v katerega se človek zazre, da vidi v njem svojo enkratno podobo in v tem glasilu vidimo celotno podobo našega društva v preteklem letu in načrte za leto 2019, ki že vztrajno teče. Pomagajmo množično udejanjati naše načrte tudi v tem letu! Glasilo »Lipe« pa naj, poleg funkcije letnega informiranja članstva ter somišljenikov in podpornikov, dopolni anale preteklosti društva z opisom naših dejavnosti v letu 2018. Hvala vsem soustvarjalcem tokratnega glasila! Franjo Šauperl, glavni urednik

Iz vodstva dru{tva

DU Li-Pe – ORGANIZATOR AKTIVNOSTI UPOKOJENCEVV KS LIMBU[ IN V KS PEKRE Z Limbušem sem se prvič seznanil leta 1970, ko sem spoznal svojo soprogo, ki je živela na Meranovem. Spominjam se, da je bila pred veliko stavbo avtobusna postaja, kjer smo včasih zelo dolgo čakali na avtobusni prevoz za Ma-

ribor, kjer sem živel. V tistih časih so bili avtobusni prevozi zelo redki, predvsem v nedeljo. Vem, da so ženini starši in sorodniki večkrat dejali, da morajo na KS urediti to in ono, predvsem poskrbeti za gramoziranje ceste in ure-


4

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

jati pogrebne zadeve. Mislim, da je bil za kraj zelo pomemben drog za zastave pred Domom krajanov. Kadar je visela črna zastava, se je že od daleč videlo, da je umrl domačin. Z upokojitvijo sva se vrnila v Limbuš, kjer sva kar hitro začela z delovanjem v Društvu upokojencev. Leta 2004 sem postal član DU Li-Pe in na ta način pričel tudi spoznavati delovanje KS in njenih organov. 4 leta sem bil vodja Izletniške sekcije, prav tako podpredsednik DU Li-Pe in sedaj že 2 leti predsednik velike družine upokojencev. Ponosni in srečni smo, da lahko svoje dejavnosti, predvsem sekcije, izvajamo v prostorih KS Limbuša in Peker. Stalna in pomembna vez med nami so bili tajniki KS v Limbušu, Stane Rožman, Karli Mernik, zadnja leta pa Karolina Merc ter v Pekrah Jože Kurnik in sedaj Jelka Kapun. Ne smem pozabiti predsednikov KS v Limbušu, Franja Šauperla, Danila Šilca, Marka Babška, Alojza Kranerja in sedaj že drugi mandat Andreja Šauperla, v KS Pekre pa predvsem Jožeta Černelča in Branka Mlakerja. Brez vseh teh in še veliko neimenovanih, bi naše društvo težko delovalo. Predvsem gre zahvala vsem Svetom KS. Iskrena hvala za koriščenje prostorov za tajništvo ter prostorov, kot so sejne sobe v Limbušu in Pekrah, prostora za kegljišče in Srečevališče. Še bi lahko našteval prednosti, da lahko v miru delujemo na kulturnem, športnem, predvsem pa na humanitarnem področju, kjer delujejo naši prostovoljci v projektu »Starejši za starejše«. Vsekakor ne smem pozabiti tudi OŠ Rada Robiča, kjer so svoje mesto za pevske vaje našli tudi naši pevci MePZ pri DU Li-Pe. Prav zaradi pogojev dela in življenja v krajih se radi odzovemo na vse prireditve v Limbušu in Pekrah. Naše Pevke ljudskih pesmi »Spominčice« se udeležujejo vseh proslav v čast krajevnih praznikov Limbuša in Peker, kakor

tudi zborov članstva naših organizacij RK, ZB, starejših krajanov ter komemoracije ob 1. novembru. Izredno aktivne so tudi pri vseh prireditvah in za Turistično društvo Limbuš. S TD Limbuš tudi sicer zelo dobro sodelujemo. Člani MePZ DU Li-Pe so prav tako izredno aktivni in nastopajo na vseh prireditvah, ki jih organizira KS, proslave, prižig luči v adventnem času, obiski domov starostnikov … Šahisti in kegljači s kroglo na vrvici organizirajo v čast KS Limbuš in KS Pekre športne turnirje. Naši člani upokojencev so zelo prepoznavni na področju kulture in nastopajo tudi na Prešernovi proslavi v Pekrah, sočasno so pa tudi člani Kulturnega društva Pekre - Limbuš in s svojim delom v amaterskem gledališču poznani daleč naokoli. Ročnodelski sekciji »Spominčice« iz Limbuša in »Rožice« iz Peker izvedeta vsakoletno razstavo ročnih del v maju mesecu. Naj bo dovolj. Še bi lahko našteval naše posameznike in člane sekcij, ki s svojim trudom in znanjem dodajo kraju neko vrednoto. V bližnji prihodnosti nas čaka še veliko dela. Našim krajanom bi radi ponudili prostor in aktivnosti v našem Srečevališču. Tu bi se družili, zaigrali kašno družabno igro, poslušali predavanja ali preprosto ob kavici zapeli in poklepetali, v sodelovanju s KS Limbuš pa v urejenih kletnih prostorih Doma krajanov priredili kakšno kulturno prireditev. Vsem, ki nas imate preprosto radi, nam pomagate, razumete tudi naše starostne probleme in težave, hkrati pa priskočite na pomoč pri vsakodnevnih problemih in težavah, iskrena in velika zahvala. Posebna hvala velja tajnicama KS Limbuš, Karolini Merc in tajnici KS Pekre, Jelki Kapun, ki sta kakor naši hčeri, ki nam zmeraj priskočita na pomoč in nas razumeta. Drago Koletnik, predsednik DU Li-PE

VABIMO VAS NA REDNI LETNI PROGRAMSKI ZBOR ČLANSTVA DU Li - Pe Limbuš - Pekre, ki bo v torek, 26. marca 2019, ob 16. uri v Domu kulture v Pekrah

Kulturni program Zbor članov DU Li-Pe (v nadaljevanju Zbor članov): 1. Otvoritev, pozdrav in sprejem Poslovnika 2. Izvolitev delovnega predsedstva 3. Potrditev dnevnega reda in izvolitev ostalih organov Zbora članov – zapisnikarice, 4. Poročilo o delu DU za leto 2018 5. Razprava po poročilih 6. Poročilo verifikacijske komisije 7. Sprejem in potrditev poročil 8. Predstavitev, razprava in potrditev programa dela, ter načrt financiranja za leto 2019 9. Razno Ključna gradiva za Zbor članov so podana v tem glasilu, da jih lahko v miru proučite in se pripravite na razpravo o poročilih in načrtih DU.


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

5

POSLOVNIK PROGRAMSKEGA ZBORA ^LANOV DU LIMBU[-PEKRE (26. marec 2019) 1. člen Zbor članov Društva upokojencev Limbuš - Pekre sklicuje na osnovi 27. člena Pravil društva predsednik društva na predlog UO društva. 2. člen Pravico do udeležbe na Zboru članov imajo vsi člani društva, zbor pa je sklepčen, ko je ob predvidenem začetku navzočih najmanj ena tretjina članov, če pa ni, se začetek preloži za 30 minut, nato je zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 odstotkov članov društva. 3. člen Zbor članov vodi predsedstvo v sestavi: predsednik, dva člana predsedstva, zapisnikar in drugi izvajalski organi zbora, ki jih izvoli Zbor članov z javnim glasovanjem. 4. člen V delu Zbora članov imajo pravico sodelovati in glasovati prisotni člani društva, sodelujejo pa lahko tudi gostje, vendar le-ti nimajo pravice glasovanja. 5. člen Član društva ali gost, ki želi razpravljati, se je dolžan predstaviti z imenom in priimkom ter napovedati temo svoje razprave. Razprava sme trajati 3 minute. 6. člen Sklepi, sprejeti na Zboru članov, so veljavni, če je zanje glasovalo več kot polovica navzočih članov (31. člen Pravil DU Li-Pe). 7. člen Ko je izčrpan dnevni red Zbora članov, delovno predsedstvo zaključi Zbor članov. 8. člen Predsednik delovnega predsedstva po končanem Zboru članov skrbi za to, da se pripravi, podpiše in overi zapisnik Zbora članov. 9. člen Poslovnik o delu Zbora članov DU Li-Pe sprejmejo člani društva z javnim glasovanjem in to z večino glasov prisotnih članov društva.

PORO^ILO PREDSEDNIKA O DELOVANJU DU LIMBU[ - PEKRE V LETU 2018

L

eta bežijo hitreje kot bi si želeli. Spominjam se trenutka, ko smo pred dvema letoma prevzeli krmilo naše barke in že smo na pol poti do pristanišča. Dnevi bliskovito tečejo, hkrati pa tudi obveznosti do društva in njegovega delovanja.


6

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

• Upokojenci živimo v nekakšnem začaranem krogu. Z dnem upokojitve smo veseli, da bomo imeli več časa za sebe, za otroke in vnuke in nam bo najlepše na svetu. Žal pa le ni tako. Pokojnine so izredno nizke, saj je v Sloveniji povprečna pokojnina za 40 let dela nekaj več kot 800 €, povprečje vseh pokojnin pa nekaj nad 600 €, sam prag revščine pa je 613 €. Več kot polovica Slovencev prejema pokojnino, nižjo od praga revščine, od tega 2/3 žensk. S tako mizernimi pokojninami postajamo država revnih in nezadovoljnih upokojencev. V letu 2018 so bile državnozborske volitve, ko so nam vsi obljubljali raj na svetu, sedaj pa je spet vse po starem. Res se je na pobudo ZDUS-a najnižja pokojnina za delo nad 40 let zvišala na 500 €, a to le za 5.300 upokojencev. Želimo si, da bi bilo življenje državljanov v tretjem življenjskem obdobju lepše in pozivamo k spremembam na področju gmotnega položaja upokojencev, zdravstvenega in socialnega varstva, bivanjskega standarda in ustrezne humanitarne pomoči za vse tiste, ki jo potrebujejo. Na zboru članov smo si zadali naloge in cilje za leto 2018 in jih takole realizirali: • meseca marca smo na UO razpravljali in potrdili imenovanje Ročnodelske sekcije Pekre v »Rožice«; na predlog Komisije za priznanje smo na ZČ, 5. aprila 2018, podelili PRIZNANJE sekciji ROŽICE ob njihovi 25. obletnici delovanja, Pohvali pa pevovodji MePZ g . Emilu Vezjaku in ge. Tereziji Ferk za požrtvovalno delo v DU Li-Pe; veseli nas, da smo končno pridobili praporščaka društva, g. Zvonka Heriča, ki vzorno in ponosno opravlja svojo nalogo, predvsem pri zadnjem slovesu naših članov na limbuškem pokopališču; • 18.aprila 2018 je bil sprejet Pravilnik o priznanjih ZDUS-a, s katerim se določajo Priznanja ZDUS-a. Naša Komisija za priznanja je v sestavi: Vinko Cafuta – predsednik in Marija Munda ter Janez Karničnik kot člana. Komisija pri DU se ni sestala, ker z novim Pravilnikom o priznanjih pri ZDUS-u in po predhodni obrazložitvi komisije pri PZDU Maribor, nihče od naših članov ni upravičen do priznanja ZDUS, saj so v njihovih aktih točno določeni postopki in kategorije za podelitev priznanj; zaradi splošnega nereda na tem področju se bo le-tega lotila v letu 2019; • za Zbor članov smo po pošti v Limbušu poslali 66 naših Glasil Li-Pe, ki pa iz nerazumljivih razlogov niso prispela do naslovnikov. Po burni razpravi smo »dosegli« le to, da so

nam jih barvno kopirali in poslali naslovnikom. Vsem upokojencem, ki niso pravočasno prejeli glasila in se hkrati niso mogli udeležiti ZČ, se v imenu Upravnega odbora opravičujem; • aprila smo na UO razpravljali o finančnih sredstvih za leto 2018, hkrati pa o dodelitvi sredstev za nemoteno delovanje sekcij; predlog smo predstavili na seji vodij sekcij, 30. maja 2018, kjer so s programom soglašali in smo ga maja na UO tudi potrdili; • dalj časa smo imeli težave s praporščakom, ki smo jih na srečo uredili. Še zmeraj imamo velik problem z vodjo izletništva. Na zboru članstva smo o zadevi razpravljali, a se, razen kritik o nedelovanju, stvar ni premaknila naprej. Vsi smo samo ljudje in delamo po najboljših željah in močeh, a vsega ne zmoremo in ne znamo. Zato ponovno apeliram na vse, da združimo moči in najdemo človeka, ki bo voljan delati v skladu z zakonodajo in v naše zadovoljstvo. Glede na pripombe, da sekcije prirejajo svoje izlete in to vpliva na izlete, ki jih organizira društvo, smo junija organizirali izlet v Ljubljano malo drugače: vožnja in piknik na ladjici po Ljubljanici, ogled znamenitosti Ljubljane in še kaj, kozarček piva na Fontani v Žalcu. Prijavilo se je 16 članic sekcije »Spominčice« in 8 ostalih članov DU. Žal!; • 16. junija smo se s pevci MePZ na osebno povabilo predsednika DU Mislinja, gospoda Konrada Tržana, udeležili 18. srečanja pevcev Koroške; • 21. junija 2018 je bil sprejet Pravilnik o delu Vzajemnega sklada – posmrtninski sklad, s katerim se določa način poslovanja v PS, in sicer: pogoji za včlanjenje in prenehanje članstva, pravice in dolžnosti članov, financiranje, organi upravljanja in njihove pristojnosti; • v spomladanskem delu smo dokončevali našo Trnuljčico – Srečevališče. Kljub slabemu zdravstvenemu stanju je gospod Oto Bedrač obdelal notranje stene s stiroporom in jih pripravil za končni sloj opleska. Naši člani Vojko Smolar, Ljubo Finžgar, Vinko Cafuta in Ludvik Tibaut so ob donaciji barv SUPERKEM-a prepleskali okna, zunanje stene, opaž in ograjo in tako sveže »oblekli« našo pridobitev, da je zasijala v vsej svoji lepoti. Zelenice in ograjo iz ligustra redno vzdržujeta Zlatka in Ludvik Tibaut, ob pomoči predsednika Draga Koletnika. Za notranjost naše lepotice vzorno skrbita Mira Novak in Zlatka Tibaut. Na mizah so redno prti in rože, na majhni klubski mizici pa aranžma in kakšna lepa vazica. Posebej sta se potrudili za božično novoletne praznike, ko sta v prazničnem vzdušju uredili vse prostore,


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE od pisarn do Srečevališča, kjer je na majhni klubski mizi bila postavljena smreka, obsijana z lučkami. Ker smo bili »pridni«, so bila pod smreko tudi božična darila. Hvala Ti, Zlatka; • 25. septembra smo imeli svečano otvoritev »SREČEVALIŠČA«, naše nove pridobitve. Naš moderator, Franjo Šauperl, je pripravil prisrčen program z nagovorom, v katerem je opisal delo, ki smo ga opravili v tem projektu. Zapeli so nam pevci MePZ in naše jubilantke − Pevke ljudskih pesmi »SPOMINČICE«. Na stenah so se bohotile čudovite slike naših likovnikov, ki so bile prava paša za oči. Bilo je čustveno in prijetno. Vabilu so se odzvala društva Limbuša in Peker, kakor tudi predsednika sveta KS Pekre, Branko Mlaker in KS Limbuš, Andrej Šauperl. Ob kozarčku pijače in drobnega peciva smo nazdravili novi pridobitvi, ki jo moramo v letu 2019 pričeti aktivno koristiti za svoje potrebe; • od 1. do 3. 10. 2018 je že osemnajsto leto zapored potekal F3ŽO, kjer smo sodelovali tudi upokojenci DU iz vse Slovenije. Že nekaj let nas muči, da festival ni več tisto, kar smo si upokojenci želeli, in sicer da bi enakopravno sodelovali v tem projektu. Že ob samem vstopu v Cankarjev dom te posiljujejo z nakupi. Odprti oder je v glavnem brez gledalcev, prekrivajo se ure dogodkov in predavanj, na nastopu ne dobimo več niti vode, v stavbi si izgubljen, ker je toliko stopnic in nadstropij. To ni več naš festival. Prav zato je UO ZDUS na svoji seji, dne 24. 10. 2018, soglasno sklenil, da ZDUS odstopa od neposrednega sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, hkrati pa obvešča, da bo ZDUS v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem organiziral festival DNEVI MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA, ki bo od 14. do 16. maja 2019. V program bo vključen MeKoS (Mladinski svet Slovenije, Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije )in ZDUS; • 19. oktobra smo se v Ljubljani udeležili Konference o položaju starejših, ki sta jo organizirala evropski poslanec dr. Igor Šoltes in ZDUS. V ospredje so postavili dolgotrajno oskrbo, socialni položaj starejših, strategijo dolgožive družbe, financiranje socialnega varstva, dostojno staranje, sobivanje, soočenje z nasiljem nad starejšimi idr.; • v novembru nas je obiskal predstavnik Društva za izboljšanje kakovosti življenja upokojencev, Društvo Penzion servis, s pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Z ozirom na predhodno opozorilo in sklepu ZDUS-a, da se

7

naj distanciramo od tega projekta, saj lahko za tem tiči prevara, se nismo odločili za sodelovanje. • Udeleževali smo se zborov članov društev upokojencev in ostalih društev ter organizacij, kamor so nas prijazno povabili. • Veliko bi lahko našteval o naših sekcijah, ki so resnično delovne in vzor ter ponos našega DU Li-Pe. V svojih sestavkih se predstavljajo same, prav tako projekt »Starejši za starejše«. S sklepi UO smo poskrbeli za njihovo nemoteno delovanje, saj smo jih finančno podprli glede na njihove potrebe. Vem in verjamem, da je želja veliko, vendar se moramo zavedati, da nismo proizvodnja, ampak delujemo s sredstvi iz naslova članarine, donatorjev in sredstev MOM. • Izredno vzorni sta sodelavki, tajnica Zlatka Tibaut in blagajničarka Mira Novak, ki se jima za ves trud iskreno zahvaljujem. Poudariti moram, da njuno delo ni samo ob sredah od 9. do 12. ure, torej v času uradnih ur. Veliko dela ju čaka še doma, ko je potrebno urediti vso potrebno korespondenco in finančno poslovanje. Ne smem pozabiti tudi svojih sodelavcev, podpredsednikov Jožeta Černelca iz Peker in Vinka Cafuto iz Limbuša, ki sta mi v pomoč predvsem na strokovnem področju. Aktivna sta tudi člana UO Marko Kotnik in Jože Kokol, ki pa je imel v letu 2018 zdravstvene težave in mu iz srca želimo čim hitrejše okrevanje in vrnitev v naše vrste. Nad delovanjem društva bdi NO in njegov predsednik Valter Onič, ki redno spremlja naše seje UO in se po potrebi tudi vključi v njihovo delo. • Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi vsem zaupnikom, ki delujejo v našem društvu in svoj prosti čas in energijo trošijo za nas, upokojence, da nam bi bilo lepo in prijetno. • Na koncu ne smem pozabiti tudi Franja Šauperla, ki je pomemben člen, predvsem na področju obveščanja, urejanja Glasila Li-Pe, vodenja prireditev s Spominčicami, MePZ in še kaj. V torek, 16. 10. 2018, smo se predstavniki KS, DU Li-Pe, PGD, RK, TD in Karitas na sedežu Mestne občine Maribor udeležili svečane podelitve Pečata mesta Maribor. Župan MOM, g. Andrej Fištravec, ga je podelil častnemu krajanu Limbuša, g. Franju Šauperlu, za njegove velike zasluge v Limbušu in v širši družbeni skupnosti. Ob visokem priznanju mu upokojenci iskreno čestitamo! • V prihodnosti nas čaka še veliko nalog, predvsem pa skrb, da poskrbimo za aktivnosti, da naši člani ostanejo vitalni in se družijo med seboj, hkrati pa pozabijo na vse tegobe


8

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

življenja, ki jih spremljajo. Pa še to, ob februarski pokojnini dobimo 2,7 % povišico. Razmišljam, kam naj vložim to »veliko« vsoto, ko na nas že pritiskajo z višjimi cenami storitev v domovih za ostarele, elektrike, dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kruha idr. In vse to bomo pokrili z razliko naše mizerne pokojnine?! Res je, recesije ni več, ampak naši politiki in vladni veljaki nas vse bolj pritiskajo k

tlom. Ne jezite se, dragi moji, saj julija dobimo »regres« in decembra še en dodatek. Veselite se življenja, pridružite se našim sekcijam, ponudite nam dodatne aktivnosti ali se enostavno oglasite v naših prostorih, kjer vas z veseljem pričakujemo. Drago Koletnik, predsednik DU Li-Pe

PORO^ILO TAJNICE DU ZA LETO 2018 limo pa tudi, da se nam pridružijo novi člani, ki se lahko vključijo v delo na raznih področjih, saj stremimo k čim boljšemu in prijetnejšemu življenju nas upokojencev.

S

koraj dve leti bo že preteklo, odkar sem v društvu prevzela delo tajnice. Moram priznati, da delo z veseljem opravljam (poleg tajniškega dela je včasih potrebno poprijeti tudi za kakšno drugo opravilo), čeprav še vedno naletim na kritike posameznikov, ki z delom vodstva društva niso zadovoljni. Težko je krmariti našo barko, če vode niso mirne in nam nasproti prihajajo valovi! Kot vsako leto, tudi letos POZIVAMO člane društva upokojencev Li-Pe, da se v času uradnih ur, to je ob SREDAH med 9.00 in 12.00 uro, oglasijo v prostorih društva, da izrazijo svoje želje, pripombe, težave, predloge ali pa nas »samo pozdravijo«. Že-

Nekaj podatkov o samem društvu oz. delu društva V letu 2018 se je društvu pridružilo 11 novih članov, poslovili smo se od 33-ih članov, iz društva pa je iz kakršnihkoli vzrokov izstopilo 13 članov. Društvo torej šteje na dan 31. 12. 2018 skupno 465 aktivnih članov, od tega je 162 moških in 303 ženske. V Vzajemni sklad je plačalo članarino 189 članov, članarino DU pa je do konca leta 2018 poravnalo 371 članov. Na področju administrativnih del smo v društvu prejeli in odposlali veliko število dopisov (402), ki so v glavnem meddruštveni dopisi, dopisi glede finančnega poslovanja, sponzorstva, razne pogodbe, vabila na sestanke, zahvale, poslane voščilnice za rojstne dneve (za 80 let in več je bilo poslano 161-im članom in za 70 let 16-im članom), sožalne vizitke družinam umrlih članov (25), božično-novoletna voščila, različna poročila, zapisniki, seznami. Prav tako smo se v lanskem letu prijavili na razpis MOM (sofinanci-

ranje za delovanje društva) in na razpis JSKD Maribor (sofinanciranje za kulturne dejavnosti) ter tudi prejeli ustrezna finančna sredstva. Vsa prejeta in odposlana pošta se beleži v delovodnik, vzporedno pa se vodi tudi poraba poštnine. V letu 2018 smo imeli 5 sej UO, 2 sestanka vodij sekcij, 1 sestanek zaupnikov, 1 sejo NO in 1 sestanek Komisije za priznanja. Prav tako je bilo prednovoletno srečanje članov UO, vodij sekcij, zaupnikov, predsednika NO in vodstva društva. Na koncu bi želeli, da nam člani društva ali njihovi svojci sporočijo vsako spremembo naslova, odhoda v domove starejših ali podatke o umrlem članu društva − lahko osebno, po telefonu (02) 613-4400 (vsako sredo) ali po elektronski pošti lipe.tajnistvo@ gmail.com, saj se bomo le na ta način izognili marsikateri neprijetni zadevi. Vsem članom društva želim, da se čim aktivneje vključijo v delovanje naših sekcij in tako poskrbijo za svojo dušo in telo, saj pregovor pravi: »Roža potrebuje vodo, da postane roža, človek potrebuje ljubezen, da postane človek.« Zlatka Tibaut, tajnica društva


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

9

PREGLED DELA UPRAVNEGA ODBORA IN DRUGIH ORGANOV DU Li-Pe V LETU 2018

V

letu 2018 so organi društva opravili kar nekaj dela, da bi delovanje društva približali ostalim članom ter da bi informiranje potekalo čim bolj ažurno. Imeli smo 5 sej UO, 2 sestanka vodij sekcij, 1 sestanek zaupnikov, 1 sejo NO in 1 sestanek Komisije za priznanja. Na sejah UPRAVNEGA ODBORA, ki so bile 21. 03., 16. 05., 04. 07., 14. 11. in 12. 12. 2018, so bili sprejeti naslednji sklepi: Sklep št 17: Potrdi se zapisnik 6. seje UO z dne 11. 10. 2017. Sklep št. 18: UO društva je seznanjen s Poročilom dela društva za leto 2017 ter Planom dela za leto 2018 in ga daje v potrditev Zboru članov društva, ki bo 5. 4. 2018. Sklep št. 19: Potrdi se dnevni red Zbora članov društva, ki bo 5. 4. 2018. Sklep št. 20: Potrdi se Poslovnik o delu Zbora članov DU Li-Pe, ki bo 5. 4. 2018. Sklep št. 21: UO društva sprejme sklep, da se prostovoljcem projekta »Starejši za starejše« v skladu s predpisi izplača mala nagrada v višini 15,00 € na posameznika. Sklep št. 22: UO potrdi dopolnitev imena Ročnodelske sekcije iz Peker, in sicer se ime sekcije glasi: ROČNODELSKA SEKCIJA »ROŽICE« − PEKRE. Sklep št. 23: UO predlaga, da se na Zboru čla-

nov, ki bo dne 5. 4. 2018, podelijo: • Priznanje − Ročnodelski sekciji »Rožice« iz Peker za 25-letnico delovanja • Pohvala − zborovodji MePZ DU Li-Pe, g. Emilu Vezjaku in • Pohvala − članici društva ge. Tereziji FERK za prizadevno delo v Ročnodelski sekciji »Spominčice« DU Limbuš - Pekre. Sklep št. 24: UO potrjuje predlog, da bo g. Zvonko HERIČ iz Limbuša opravljal delo »praporščaka« društva. Predlog se daje v potrditev Zboru članov. Sklep št. 25: Na predlog predsednika društva g. Draga Koletnika in predsednika NO g. Valterja Oniča je UO obravnaval predlog, da Kegljaška sekcija DU organizira turnir v času krajevnega praznika Limbuša in Peker. Sklep št. 26: Potrdi se zapisnik 7. seje UO z dne 21. 03. 2018. Sklep št. 27: a) UO je seznanjen z informacijo o delitvi finančnih sredstev posameznim sekcijam za leto 2018, ki se daje v razpravo vodjem sekcij na skupnem sestanku. Dokončna oblika predloga delitve sredstev se nato dokončno potrdi na UO; b) podpredsednika društva g. Jožeta Černelča se zadolži, da ugotovi, ali so zunanja kegljišča v Pekrah pri gostišču Jelka v lasti KS Pekre.

Sklep št. 30: Potrdi se razdelitev sredstev za delovanje posameznih sekcij v letu 2018, kot sledi: KEGLJAŠKA SEKCIJA – tekme, turnirji − 650,00 in nadstrešnica 250,00 ŠAHOVSKA SEKCIJA – 240,00 in šahovska ura 60,00 MePZ - 700,00 in prevozi na nastope REKREACIJSKA SEKCIJA - 300,00 in nakup blazin ROČNODELSKA SEKCIJA »SPOMINČICE« − 30 let sekcije, razstave ipd. ROČNODELSKA SEKCIJA «ROŽICE« − 200,00 in obiski razstav PEVKE LJUDSKIH PESMI »SPOMINČICE« - 300,00 nastopi LIKOVNA SEKCIJA – enodnevna likovna kolonija Rezervna sredstva SKUPAJ

900,00 € 300,00 € 800,00 € 400,00 € 300,00 € 200,00 € 300,00 € 200,00 € 274,00 € 3.674,00 €


10

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

Sklep št. 28: Potrdi se imenovanje Komisije za priznanja pri DU LI-PE v naslednji sestavi: Vinko CAFUTA, predsednik ter Marija MUNDA in Marta HAMER, članici. Vsi predlagani morajo podati svoja soglasja za imenovanje. Sklep št. 29: Zapisnik 8. seje UO z dne 16. 5. 2018 s spremembo sklepa št. 28, ki glasi: »Potrdi se imenovanje Komisije za priznanja pri DU Li-Pe v sestavi: Vinko CAFUTA, predsednik, Marija MUNDA članica in Janez KARNIČNIK član. Komisija je imenovana za mandatno obdobje 2017–2021 in se soglasno potrdi. Sklep št. 31: Aktivnosti na področju izletništva vodi UO društva, dokler vodstvo društva ne najde ustrezne osebe, ki bo vodila Sekcijo izletništva. Sklep št. 32: UO sprejme sklep, da se tistim članom društva, ki že dve leti zapored niso plačali članarine, pošlje vljudnostno obvestilo, ali še želijo biti člani društva ali ne. Prav tako velja obvestilo tudi za plačilo VS, ki ga plačujejo nekateri člani društva. Sklep št. 33: Potrdi se udeležba in nastop našega MePZ na povabilo DU Mislinja na 18. Srečanju pevcev Koroške, dne 16. 6. 2018 ter kritje stroškov prevoza v znesku 215,00 €. Sklep št. 34: Dopis PZDU Maribor – Komisija za tehnično kulturo »Razpis za izvedbo razstav v letu 2018« se izobesi na oglasno desko društva. Sklep št. 35: Potrdi se zapisnik prejšnje seje UO − 9. Seja, z dne 4. 7. 2018. Sklep št. 36: UO je sklenil, da DU Li-Pe NE PRISTOPI k projektu Penzion servis. Sklep št. 37: UO je obravnaval dopis Easy Life, d.o.o. iz Maribora, ki vabi društva k promociji zdravega načina življenja in je soglasno sklenil, da se k promociji NE PRISTOPI. Sklep št. 38: UO je obravnaval poročilo predsednika društva in blagajničarke o aktivnostih društva v obdobju od 1. 7 do 30. 10. 2018 ter ga soglasno potrdil. Sklep št. 39: Na osnovi zakonskih določil UO potrdi imenovanje obstoječe inventurne komisije v sestavi: Vojko SMOLAR, predsednik, Ivan ŠALAMON, član in Zvonka BEZENŠEK, članica. Sklep št. 40: Na osnovi zakonskih določil UO potrdi imenovanje obstoječega NO v sestavi:

Valter ONIČ, predsednik, Hedvika GRDADOLNIK, članica in Alojz ZOREC, član ter Cvetka JAUNIK,namestnica, Leopold MAVSAR, namestnik in Jože PODPEČNIK, namestnik. Sklep št. 41: Ge. Magdi ŠALAMON se izplača enkratna mala nagrada v višini 42,00 € za delo v projektu »Starejši za starejše«. Sklep št. 42: Razpoložljiva finančna sredstva v projektu »Starejši za starejše« do konca leta 2018 se odobrijo za nakup darilnih bonov prostovoljcem za njihovo delo. Na dveh (2) sestankih VODIJ SEKCIJ, ki sta bila 09. 02. in 30. 05. 2018, so bili sprejeti naslednji sklepi: Sklep št. 1: Vodjem sekcij se posredujeta dosedanja dva zapisnika sej (ali po elektronski pošti ali v pisni obliki). Tudi v bodoče se zapisniki posredujejo vsem vodjem sekcij ter podpredsedniku društva, g. Vinku Cafuti. Sklep št. 2: Vodje sekcij so seznanjeni s finančnim poročilom o stanju društva za obdobje I−XII/2017 ter poročilom za sekcije društva za obdobje I−XII/2017 in ga potrjujejo. Sklep št. 3: Potrdi se zapisnik 3. sestanka vodij sekcij z dne 9. 2. 2018. Sklep št. 4: Vodje sekcij društva so bili seznanjeni s predlogom delitve finančnih sredstev sekcijam za leto 2018, ki je priložen zapisniku in se daje v potrditev UO društva. Na sestanku ZAUPNIKOV društva, ki je bil 22. 03. 2018, je bilo v kratkem predstavljeno delo društva za leto 2017 in program dela za 2018, kar je podrobno obrazloženo v Glasilu Lipe 2018, ter predaja Glasil Lipe za razdelitev članom društva. Na seji NADZORNEGA ODBORA, ki je bila 15. 01. 2018, je bil opravljen pregled finančnega poslovanja društva za leto 2017. 19. 12. 2018 je bilo delovno prednovoletno srečanje vodstva društva, članov UO, vodij sekcij, zaupnikov in predsednika NO. Izvlečke sklepov organov DU Li-Pe pripravila Zlatka Tibaut, tajnica društva


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

11

FINAN^NO PORO^ILO DRU[TVA ZA LETO 2018 PRIHODKI Prenos sredstev iz leta 2017 SKUPAJ PRENOS PRIHODKI Članarina za leto 2018 (371 članov) Članarina za leto 2017 (15 članov) Članarina in VS ZDUS (189 člani)

v eur ODHODKI 2.130,67 Kilometrina članom 2.130,67 Pisarniški material, znamke PTT stroški 3.339,00 Bančni stroški 135,00 Glasilo, revije 2.268,00 Izdelava bilance za 2017 Vzdrževanje računalniške Članarina VS za 2017 (35 članov) 350,00 opreme Nove izkaznice (18 članov) 18,00 Izdelava bilance Donacije, dotacije, sponzorstvo 4.544,92 Potrošni material Prostovoljni prispevki članov 150,00 Drugi stroški Rekreac. sekcija – doplač. telovadnice 200,00 Stroški Zbora članov Projekt "Starejši za starejše" - priliv 1.343,58 Nakazilo VS za 2017 (35 članov) Nakazilo VS za 2018 (189 članov) Praporščak-pogrebne poslovitve (10x) Obiski starejših ob božič-novoletnih praznikih-Pekre Obiski starejših ob božič-novoletnih praznikih-Limbuš Poraba finančnih sredstev sekcij Doplačilo za uporabo telovadnice (rekreacijska sekcija) Vzdrževanje srečevališča Članarina ZDUS in ZPPZDU Projekt "Starejši za starejše" SKUPAJ PRIHODKI 14.479,17 SKUPAJ ODHODKI

v eur 820,10 727,82 132,65 375,87 964,78 305,00 168,17 292,80 3,19 432,41 376,74 409,50 2.211,30 100,00 54,64 87,20 2.994,77 200,00 150,00 337,00 1.343,58 12.194,72

Razlika med prihodki in odhodki znaša + 2.284,45 € Stanje denarnih sredstev DU Li-Pe na dan 27. 12. 2018: na TRR je 2.212,44 € in v blagajni 72,01 € oziroma skupaj 2.284,45 €. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA POROČILA DRUŠTVA ZA LETO 2018 Prihodki: Finančnih sredstev iz leta 2017 v leto 2018 smo prenesli 2.130,67 €. Članarino je v letu 2018 plačalo 371 članov, za leto 2017 – 15 članov. Članarino vzajemne samopomoči, ki jo nakazujemo ZDUS-u, je plačalo 189 članov, za leto 2017 pa še 35 članov. Novih članskih izkaznic smo izdali 18, tako novim članom, kot tudi tistim, ki so jo bodisi izgubili ali založili, ali pa so bile dosedanje že polne.


12

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

Zelo smo hvaležni za donacije in dotacije, ki smo jih v preteklem letu prejeli, in sicer: 1. AVTOLIČARSTVO MURKO IZTOK, s.p. 35,00 2. MENS MAIOR 50,00 3. GOSTINSTVO POTOČNIK 50,00 4. SENKANAR – Zast. METALKA 150,00 5. PRELOG - DENTAL 100,00 6. DOM POD GORCO 50,00 7. TAMSTAN, d.o.o. 50,00 8. HALDER, d.o.o. 100,00 9. DELFIN HOTEL IZOLA 100,00 10. DOM DANICE VOGRINEC 100,00 11. TETA FRIDA – donacija peciva 12. ZAVAROVALNICA SAVA 800,00 13. ZPPZDU MARIBOR 100,00 Dotacije: 1. MOM letna dotacija – po javnem razpisu 2. JSKD Maribor – po javnem natečaju – prijavili smo tri projekte in bili uspešni Prav tako se zahvaljujemo posameznim članom društva, saj je 6 članov doniralo finančna sredstva v skupnem znesku 150,00 €. Ob tem pa velja zahvala tudi članom rekreacijske sekcije, saj so prostovoljno zbrali 200,00 €, in sicer kot njihov prispevek za plačilo uporabe telovadnice – razliko med dodeljenimi finančnimi sredstvi in dejanskim računom. Obrazložitev odhodkov: • Povračilo stroškov članom (kilometrina) predstavlja povračilo udeležencem na sestankih drugih društev, večinoma udeležbo na njihovih zborih članov, udeležbo na izobraževanjih, prireditvah in seveda na poti v zvezi z delovanjem društva (pošta, banka, nabava pisarniškega materiala). • Da lahko društvo nemoteno deluje, je potrebno nabaviti in zagotoviti pisarniški material, znamke, kuverte in tudi voščilnice in sožalnice. • Strošek uporabe telefona se deli med projektom »Starejši za starejše«. Ta dogovor je v veljavi že vrsto let. • Na bančne stroške kot njihovi komitenti nimamo vpliva, saj višino le-teh določajo njihovi interni predpisi. • Enkrat letno društvo izda glasilo in to ob letnem zboru članov, prav tako imamo naročen 1 izvod revije Vzajemnost, skupni strošek je razviden iz poročila. • Za vzdrževanje »Srečevališča« je bilo porabljeno le za plačilo opleska sten in položitev keramične obrobe. Material za izvedbo teh del je bil dona-

€ € € € € € € € € € € €

2.049,92 € 788,00 €

cija firme SUPERKEM, d. o. o. (barva), ploščice - donacija člana društva. • V postavki »drugi stroški«, so zajeti stroški prevoza MePZ DU Li-Pe na srečanje pevskih zborov Koroške. Na seji UO društva je bil strošek prevoza potrjen v višini 215,00 €. Nadalje so bili še nabavljeni žalni kompleti sveč za dva umrla zaslužna člana DU, nakup predpražnikov, dekoracije za božično-novoletne čestitke. • Po sklepu seje UO DU se za vsako pogrebno poslovitev od naših članov poskrbi, da jo spremlja praporščak in v ta namen se mu odobri 10,00 €. • Tako kot vsa leta doslej, smo tudi v letu 2018 obiskali starejše nad 80 let in obdarili s skromnimi darili ob božično-novoletnem času, v sodelovanju s KO RK Pekre in KO RK Limbuš; skupni strošek je razviden iz poročila. • Od predlagane delitve finančnih sredstev sekcijam v letu 2018 v višini 3.400,00 € je bilo porabljenih 88 % ali 2.994,77 €. Nekatere sekcije so v celoti porabile finančna sredstva, nekatere le delno. • Kot vsako leto moramo ZDUS-u in ZPPZDU Maribor nakazati delež 0,50 € od pobrane članarine (nakazano je bilo za 337 članov), razlika pa se še nakaže po končnem obračunu. Vsi stroški v poročilu so bili skladni in odobreni s sklepi UO društva in tudi sekcij, kot tudi verodostojnih listin, predvsem pa so temeljili na osnovi razpoložljivih finančnih sredstev. Finančno poročilo sestavila: Mira Novak, blagajničarka


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

13

PORO^ILO NADZORNEGA ODBORA

N

adzorni odbor DU Li-Pe v sestavi: mag. Valter Onič – predsednik, Alojz Zorec – član in Hedvika Grdadolnik – članica, se je na osnovi 37. člena Pravilnika DU Li-Pe sestal 17. 01. 2019 ob 10. uri v društvenih prostorih, Ob Blažovnici 41, Limbuš. Opravljen je bil pregled finančnega poslovanja DU za leto 2018. Ugotovitve Nadzornega odbora so sledeče: 1. Blagajniško poslovanje je bilo pregledano na dan 27. 12. 2018. Saldo blagajne na ta dan je znašal 72,01 €. Blagajniško poslovanje smo pregledali na preskok, kjer pri prejemkih in izdatkih s priloženo dokumentacijo ni bilo ugotovljenih nepravilnosti oz. odstopanj. 2. Saldo na TRR na dan 28. 12. 2018 je znašal 2.212,44 €. 3. Razlika med prihodki in odhodki znaša

2.284,45 € v korist društva. 4. Inventurna komisija je izvršila inventurni popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki se vodi v knjigi osnovnih sredstev. Odstopanj med knjižnim in dejanskim stanjem ni bilo. Poslovanje društva se vodi v smislu dvostavnega knjigovodstva, kjer se vsi poslovni dogodki knjižijo kronološko. Finančni servis BREGANT sestavi končni obračun za leto 2018, ki se mora po Zakonu dostaviti Ajpes-u do 31. 03. 2019. Nadzorni odbor se za vzorno opravljeno delo finančnega poslovanja v DU Li-Pe gospe Miri Novak najlepše zahvaljuje. Valter Onič, predsednik NO

NA^RT DELA DU LIMBU[-PEKRE ZA LETO 2019

V

programu dela za leto 2019 bi želel izpostaviti predvsem vsebinske rešitve in predloge za naše delovanje. Vsebina dela je sestavni del programa. Naštel bi nekaj najpomembnejših: • skrb za članstvo in pridobivanje novih članov, • večji poudarek na delu zaupnikov, • širitev in delovanje sekcij, • redno informiranje članstva o delu društva preko zaupnikov ter tudi preko obeh KS, • informiranje o delu, objava prispevkov in fotografij preko spletne strani: www du-lipe.si, • redno in kakovostno sodelovanje s subjekti v obeh KS, PZDU Maribor, ZDUS, MOM, OŠ Rada Robiča, ostalimi društvi in organizacijami, • sodelovanje s prijateljskim DU Mislinja, • delovanje na projektu »Starejši za starejše», vključno z možnostjo iskanja medgeneracijskega doma, • organizacija in izvedba kulturnih prireditev, • priprava in izdaja glasila Lipe, • ustanavljanje sekcij, • skrb za pridobivanje sredstev za delovanje društva in njihovo racionalno porabo. • podrobno opredelitev ter načrtovanje nalog bomo sprejeli na UO v mesecu aprilu 2019. Morda bi nanizal vsaj nekaj želja in nalog, o katerih bomo razpravljali in sprejeli sklepe na UO.

• jubilejni nastop − koncert ob 30. obletnici delovanja Pevk ljudskih pesmi »SPOMINČICE« z gosti, • MePZ na prireditvah doma in v širši okolici, • delovanje sekcij in dejavnosti ter nastopi v »SREČEVALIŠČU«, • razstava ročnih del sekcije »SPOMINČICE« v Limbušu − v čast krajevnega praznika, • razstava ročnih del sekcije »ROŽICE« v Pekrah − v čast krajevnega praznika, • samostojna slikarska razstava Likovne sekcije v Limbušu in v katerem od domov starejših v Mariboru, • šahovski turnir v čast praznovanj krajevnih praznikov Limbuša in Peker, • posebna pozornost v letu 2019 za sodelovanje s TD Limbuš, • predavanja z zdravstvenega in socialnega področja, • obdaritev starostnikov ob novem letu in obiski starostnikov nad 90 let, • poiskati trajno rešitev za vodjo izletništva. Nanizal sem nekaj predlogov in zamisli, ki pa jih bomo lahko uresničili le z vašo pomočjo in sodelovanjem, dragi upokojenci. Veselimo se sodelovanja z vami, hkrati pa pričakujemo vaše predloge in pobude, da bo naše delovanje še kvalitetnejše. Drago Koletnik, predsednik DU


14

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

PREDLOG FINAN^NEGA NA^RTA ZA LETO 2019 Predlog PRIHODKOV Saldo sredstev iz leta 2018 Članarina za cca. 400 članov Dotacije, donac., sponzorstvo Sred. po javnem razpisu MOM Javni natečaj JSKD (sekcije) SKUPAJ PRIHODKI

Znesek 2.284,00 3.600,00

Predlog ODHODKOV Stroški delovanja društva Dotacije sekcijam Dotacije JSKD (javni natečaj 1.600,00 sekc.) 2.100.00 Vzdrežavanje "Srečevališča" 700,00 Nepredvideni stroški Jubileji sekcij, kulturna in športna dejavnost 10.284,00 SKUPAJ ODHODKI

Znesek 5.500,00 3.000,00 700,00 300,00 384,00 400,00 10.284,00

»UPOKOJEN[KA« LIPA

O

b svečanem razvitju novega prapora Društva upokojencev Limbuš - Pekre − Li-Pe, 12. decembra 2008, sta bili na pobudo takratnega predsednika g. Iva Gabrovca v Limbušu in Pekrah posajeni lipi. V čast in spomin na ta dogodek, predvsem pa, ker je v grbu društva osnova lipov list, so ju posadili 16. 12. 2008 in nosi ime »upokojenška lipa«. Lipo, ki je bila posajena na zelenici v Pekrah, so morali zaradi gradnje vrtca presaditi na novo lokacijo. Žal ni prenesla presaditve in je počasi odmrla. Gospod Gabrovec, kot pokončen Slovenec, je želel, da posadimo novo. Ob soglasju KS Pekre in podpori UO DU Li-Pe je nabavil novo lipo in skupno z g. Ošljakom našel lokacijo, ki ji najbolj ustreza . 29. novembra 2018 smo se zbrali Ivo Gabrovec, Franc Ošljak, Franjo Šauperl, tajnica KS

PRAZNIKI IN DR@AVLJANSKI PONOS

D

rage upokojenke in upokojenci − živimo v času hitrih sprememb. Ko smo bili mi zaposleni, smo delo opravljali od 6. do 14. ure. Veljal je tudi delovni čas od 7. do 15. ure. Zato smo v prostem času še marsikaj postorili. Sedaj zaposleni pa so v službah od jutra do večera. Še sami zase nimajo dovolj časa, da bi opravljali najnujnejša dela. Opravila okrog hiše, tudi vzdrževanje hiš, so

Pekre, Jelka Kapun, Mira Novak in predsednik DU Li-Pe, Drago Koletnik. Franc Ošljak in Ivo Gabrovec sta za lipo izkopala jamo, vanjo smo položili steklenico s podpisano in zapečateno listino. Častni krajan Peker, ki je lipo tudi podaril, jo je ob 10. obletnici ponovno posadil. Čeprav je bil mrzel novembrski dan in je veter bril do kosti, si želimo, da bo bujno rastla in dajala senco mnogim rodovom. Narodi, ki ne spoštujejo svoje zgodovine, nimajo prihodnosti. Na vasi pod lipoj staroj pravljice prepeva ded. Šumi jim nad glavami lipa, presladko nje cvetje diši. (A. Aškerc: Kralj Matjaž) Drago Koletnik, predsednik DU Li-Pe


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE v večini primerov na čakanju. Zaradi teh nerazumnih navad in telefonske obsedenosti postajajo naši domovi vedno bolj zaviti v sivino, brez znakov življenja. Vse je pusto, brez balkonskih rož in ob praznikih brez zastav. Krajani Peker in nekaj okoliških krajanov so leta 1991 s svojimi hrbti obranili vas pred vdorom JLA v ta prostor. Množično so zasedli vse vhode. Sovražnik je moral popustiti. Premalo se zavedamo, da so prav Pekrčani bili takrat zmagovalci. Na te dogodke ne smemo pozabiti. Kako vrniti Pekram in Limbušu to hrabrost in lepe navade, ki so bile že prisotne. Nekaj moramo spremeniti. Upokojenci lahko pomagamo pri odpravi slabih razvad. Zastavo lahko kupimo kot darilo. Tudi na obročno odplačevanje. Dobro bi bilo, da bi sorodnikom, ki kupujejo razna darila drug drugemu, po dogovoru kupili zastavo. Tako bi počasi zapolnili ves sedanji manko. Hiše bi dobile nazaj svoj življenjski videz. V sezoni bi dodali nekaj zasajenih cvetličnih korit, ob praznikih pa bi naše domove krasile zastave. Turisti, ki nas obiskujejo prav za praznike, bi spoznali, da smo vredni obiska. Državni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji v letu 2019 so: 1. in 2. januar – novo leto; 8. februar – Prešernov dan, slovenski kultur-

15

ni praznik; 21. april – Velika noč 22. april – Velikonočni ponedeljek 27. april – Dan upora proti okupatorju; 1. in 2. maj – Praznik dela; 8. junij – Dan Primoža Trubarja; 9. junij – Binkošti; 25. junij – dan državnosti 15. avgust – Marijino vnebovzetje; 17. avgust – Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom; 15. september – Vrnitev Primorske k matični domovini; 25. oktober – Dan suverenosti; 31. oktober – Dan reformacije; 1. november – Dan spomina na mrtve; 23. november – Dan Rudolfa Maistra 25. december – Božič. 26. december – Dan samostojnosti in enotnosti. Opomba: poševno tiskani prazniki niso dela prosti. Pokažimo, da znamo ohranjati zgodovino. Vsem po svetu bomo povedali, da smo tu mi doma, na svojem, samostojni in neodvisni. Zato spoštujmo praznike. Ob praznikih izobesimo zastave. Vrnimo lepe navade in nasmeh na naše obraze. Vinko Cafuta, podpredsednik DU Li-Pe

@ivljenje, delo in na~rti dru{tvenih sekcij v letu 2018

Z

30 let Ro~nodelske sekcije »SPOMIN^ICE« 1988-2018

rojstvom otroka pričnemo tudi praznovanje rojstnih dni. Pravijo: najmlajše – najslajše. Ko se kronološko sprehodim skozi prehojeno pot našega ročnodelskega krožka, ki se je kasneje preimenoval v Ročnodelsko sekcijo »SPOMINČICE«, ugotovim, da se je v 30-ih letih delovanja marsikaj zgodilo. Že s samim vstopom v Društvo upokojencev oziroma sekcijo nisi več najmlajši. Od začetnih 32 članic sta kot soustanoviteljici krožka v letu 1988 ostali z nami še gospa Bernarda Ropoša in Marica Hojnik, istega začetnega leta pa se je pridružila tudi Danila Vozelj. Ponosne smo na njihov prispevek v sekciji. S svojim delom so bile v Limbušu in okolici v začetku delovanja najpomembnejši člen v kraju. V prvih letih so poleg poslanstva

ohranjanja tradicije in dela svojih babic opravljale tudi druga dela, kot je čiščenje okolice in urejanje pokopališča. Pletle so nogavice ter šivale za upokojence v domovih za ostarele in pomoči potrebnim krajanom. Kljub napornem delu doma in v sekciji, so ob ustvarjanju tudi spontano zapele lepo domačo, ljudsko pesem, ki so jo običajno peli ob praznikih in kmečkih opravilih, pa tudi borbena pesem ni manjkala. Glede na to da niso vse ročnodelke hkrati tudi pevke, so se dogovorile, da bodo eno uro ustvarjale ročna dela, eno uro pa prepevale. Tako je vzporedno že leta 1989 pričela delovati naša skupina Pevk ljudskih pesmi »Spominčice«. Počasi so se naše vrste zaradi bolezni in smrti začele redčiti, a se ne damo. Še zmeraj nas je 12 ročnodelk, ki se sestajamo ob torkih popoldan v


16

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

lepih prostorih sejne sobe KS Limbuš. Vsako leto v maju pripravimo odmevno razstavo ročnih del v čast krajevnih praznikov Limbuša in Peker. Iz temnih kletnih prostorov smo se preselile v svetlo in prijazno sejno sobo. V Knjigi vtisov je veliko lepih in spodbudnih besed ter zahval o delu naših članic, saj obiskovalci prihajajo iz širšega dela SV Slovenije, od Prekmurja pa vse do Žalca in Velenja. Sama sem v sekcijo pristopila leta 2004 in leta 2007 prevzela krmilo od dolgoletne vodje, gospe Tončke Hrastnik. Trudim se, da bi sekcija kljub pomanjkanju članov živela naprej in s svojimi izdelki bogatila zakladnico ljudskega izročila. Velikokrat ti zmanjka motivacije in moči, a ko vidiš starejše članice, s kakšnim zanosom in veseljem prihajajo na krožek, te napolnijo s pozitivno energijo, da preprosto vztrajaš. Ena izmed naših ročnodelk je dolga leta prihajala ob vsakem vremenu iz Kamnice oziroma njenih zaselkov. Ob otvoritvi razstave ročnih del in njeni 30. obletnici je v Srečevališču svečanost vodil naš Franjo Šauperl, ki je s ponosom in rahločutnostjo opisoval naše delo in kraj, v katerem živimo. Kakor me z nitko, tako nas je Franjo s

toplo besedo in lepo mislijo vodil skozi zgodovino naše sekcije. 30 let je lep jubilej. Naše pevke ljudskih pesmi so se s svojo nežno pesmijo poklonile ob tem jubileju. Svojim »Spominčicam« ob jubileju čestitam in se jim iskreno zahvalim za ves trud, ki ste ga vložile v naši skupini, za vse lepe trenutke, ki jih ni bilo malo in tudi žalostne trenutke, ko smo se poslovile od kakšne članice. Drage moje »SPOMINČICE«, drage ročnodelke in pevke, naj vam na koncu izrečem VELIKA HVALA za vse in preprosto − RADA VAS IMAM. Jožica Koletnik, vodja Ročnodelske sekcije »Spominčice«

PEVKE LJUDSKIH PESMI "SPOMIN^ICE" Poročilo za leto 2018 etje je zatočišče veselja, poziv k prijateljstvu, solidarnosti in ljubezni (Tomaž Habe,skladatelj, pedagog, dirigent na 49. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, junij 2018). Ljudska pesem je bistveni del naše identitete. Zbori in vokalne skupine gojimo ljudske pesmi,

P

jih s tem ohranjamo, širimo in prenašamo na poznejše rodove. Tudi poslušalci radi prisluhnejo prepevanju ljudskih pesmi. Pravzaprav smo se že kar dobro spoznale in, prepričana sem, tudi navadile na moj način dela v tem enem letu. Vsaka pevska vaja je nekaj posebnega, doživetega, vse od študija ljudskih pesmi, prek utrjevanja pesmi in vse tja


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE do nastopov. Naši nastopi so tako vpeti v mnoge prireditve v kraju in izven njega, ki osrečujejo poslušalce in nas pevke. In ko nastope analiziramo, ugotavljamo, kaj je šlo narobe, ugotovimo, da smo se potrudile in odpele z zanosom, veseljem, spoštljivo do publike ... Vsebinsko naše izvajanje bogatimo z domačimi instrumenti. Ko pa nas s frajtonarico spremlja naš Milko, je pa še bolj veselo. V letu 2018 smo kar 21-krat stopile na oder oz. pred poslušalce. Sodelovale smo na vseh krajevnih prireditvah, zborih članov krajevnih društev, srečanju starejših krajanov Limbuša in v Pekrah, na srečanju članov ZB v Mariboru, na srečanju veteranov treh generacij v IC Pekre, na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Lenartu in na Studencih, na dnevu odprtih vrat Vinogradništva Repnik, na prireditvi Krog prijateljstva v Bistrici ob Dravi, na otvoritvi likovne razstave Marte Drozg v MČ Studenci. Naši nastopi so pestrili raznovrstne prireditve doma in v okolici, nam pevkam in harmonikarju pa vlivali zadovoljstvo in pogum.

17

Načrt za leto 2019 Leto 2019 je za nas pevke posebno leto, saj slavimo 30 let našega delovanja. Tri desetletja neprekinjenega delovanja Pevk ljudskih pesmi je kakor lepa, bogato popisana spominska knjiga z mnoštvom vloženega truda na vajah, številnimi nastopi v kraju in izven njega, veselih src poslušalcev in našega zadovoljstva. Skozi čas se je spreminjalo število pevk, menjavale so se vodje, vstopale so nove pevke in poslavljali smo se od njih. Vsega tega se želimo spomniti v jubilejnem letu in se z ljudskimi pesmimi iz različnih pokrajin Slovenije ter zamejstva, ki jih bomo pripravljale na rednih vajah in tudi na intenzivnih vajah pred nastopom v Hotelu Zarja na Pohorju, da bi bile čim bolje pripravljene na jubilejni nastop. Seveda pa bomo skozi vse leto nastopale na domačih prireditvah in kamor nas bodo povabili s svojim repertoarjem ljudskih pesmi, popestrenih tudi s starinskimi domačimi instrumenti ter ob spremljavi našega harmonikarja Milka. Štefka Čontala, vodja Pevk ljudskih pesmi »Spominčice«

DEJAVNOST RO^NODELSKE SEKCIJE "RO@ICE" PEKRE

V

stopile smo v 27-o leto delovanja Ročnodelske sekcije »Rožice« Pekre, ki delujemo v okviru DU Li-Pe. Rade pletemo, kvačkamo, vsaka izdeluje pač to, kar zna, ali pa se tudi nauči. Cilj naše sekcije je večja vključenosti žensk (pa tudi moških), kar bi pripomoglo k obstoju sekcije. Dobimo se enkrat na teden v Pekrah, kjer malo poklepetamo in se poveselimo. V sklopu krajevnega praznika v Pekrah pripravimo razstavo izdelkov. Imamo veliko obiskov, predvsem sekcij iz drugih krajev, s katerimi že vsa leta intenzivno sodelujemo. Pripravimo si tudi srečelov. Večino izdelkov izdelamo same. Za nagrado si privoščimo kosilo v bližnji okrepčevalnici. Žal se nam je član-

stvo ponovno skrčilo. V letu 2018 smo izgubili dve članici. To sta Dora Vauda in Betka Prišenk. Bili sta začetnici delovanja sekcije in veliki zagovornici ter aktivni delavki v sekciji. Drago Doro in Betko

bomo z vso hvaležnostjo in spoštovanjem ohranili v trajnem spominu. Lea Dominikovič, vodja Ročnodelske sekcije »Rožice« Pekre


18

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

ME[ANI PEVSKI ZBOR DU Li-Pe – NASTOPI IN DOSE@KI V LETU 2018

P

ravijo, da je petje balzam za dušo. To velja še posebno za tiste osebe, ki uživajo v petju in glasbi in ki imajo običajno neke naravne danosti, kot so: dober glas, posluh, mogoče tudi glasbeno predznanje in voljo za sodelovanje v kakšnem zboru ali samostojno pevsko nastopanje. Pevci dobro vedo, da petje daje in tudi vzame. Medtem ko pevec v petju uživa, pa mora v ta hobi tudi vlagati precej truda, če želi biti uspešen. Za uspešno delovanje zbora je potrebno, da pevci redno obiskujejo pevske vaje, skrbijo in čuvajo svoje glasilke in da v zbor vnašajo pozitivno energijo in dobro voljo. Slediti morajo pevovodji in mu z dobronamernimi pripombami tudi pomagati. Vloga zbora je večplastna. Predvsem se v njem združujejo ljudje dobrovoljci, ki se radi družijo in posredujejo združene ubrane glasove občinstvu. Naš zbor z nazivom MePZ DU Li-Pe (Mešani pevski zbor Društva upokojencev Limbuš - Pekre) se je v preteklem letu 13-krat predstavil publiki, in sicer: • 09. 02. Prešernova proslava v Domu kulture Pekre • 25. 02. Nastop v Lenartu ob 20-letnici zbora MDI Lenart • 05. 04. Občni zbor DU Li-Pe v Domu kulture Pekre • 17. 04. Koncert v Domu za starostnike »Pod Gorco« • 22. 05. Revija pevcev DU Zgornjepodrav- ske regije v Unionski dvorani Maribor • 25. 05. Nastop v Spodnji Kungoti »Pesem mladosti« v Domu krajanov Sp. Kungota • 06. 06. Koncert v Domu »Danice Vogrinec« Pobrežje • 16. 06. Revija pevskih zborov DU Koroška v Mislinji • 25. 08. Jezernikovi dnevi, proslava ZB v Lovrencu na Pohorju • 25. 09. Otvoritev »Srečevališča« DU Li-Pe pri Domu krajanov KS Limbuš • 26. 10. Komemoracija pri spomeniku padlim v NOB pred KS Limbuš • 26. 11. Nastop ob prižiganju lučk na novoletni smreki • 05. 12. Koncert v »Sončkovem domu« Pobrežje Kot je razvidno iz seznama nastopov, smo bili

dokaj aktivni. Vaje imamo vsako delovno sredo od 18.00 do 19.30, pred nastopi pa mogoče še kakšno dodatno vajo. V letu 2018 smo imeli 36 vaj in 13 nastopov. Na vajah se imamo lepo in nam čas hitro mine. Vabimo nove pevce, da se nam pridružijo. Kdor ima vsaj malo posluha in dober glas, nima argumenta, da se nam ne bi priključil. Javite se ob sredah med 9. in 12. uro v prostorih DU, Ob Blažovnici 41, ali pokličite na telefon 031/252 764. Vsak novi pevec bo pri nas dobrodošel. Na srečo imamo naštudiranih dovolj pesmi, da lahko nastopimo povsod, kamor nas povabijo. Postali smo prepoznavni tudi izven domačega kraja. Imamo odlične pogoje za vadbo v prostorih OŠ Rada Robiča Limbuš, za kar se iskreno zahvaljujemo vodstvu in tudi snažilkam šole. Brez problemov pa tudi pri nas ne gre. Soočamo se s stalno fluktuacijo med pevci. Smo starejša populacija, pogostejša so razna obolenja, nekateri imajo probleme z glasovi, tako da nam včasih zmanjka pevcev za določen glas, ko imamo kakšen nastop. Imamo odličnega pevovodjo, ki je vsem pevcem prirasel k srcu in je takim pevcem, kot smo mi, pisan na kožo. Tudi njemu iskrena hvala za trud in potrpežljivost z nami. Na tem mestu sem dolžan zahvalo našemu moderatorju, g. Franju Šauperlu, ki nas spremlja na koncertih in s kakšno svojo pesmijo tudi popestri naš nastop. Zahvaljujem se tudi vsem pevcem, posebno še tistim, ki niso iz Limbuša ali Peker, za vestno delo in ne nazadnje tudi DU Li-Pe, ki nas podpira in spodbuja v naši dejavnosti. Jože Podpečnik, predsednik zbora DU Li-Pe


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

19

KEGLJA[KA SEKCIJA

A

li ste vedeli, da kegljanje s kroglo na vrvici izvira iz Rusije? Najprej se je imenovalo rusko kegljanje, nekaj časa vrtno kegljanje, danes pa se imenuje, "kegljanje s kroglo na vrvici". Kegljišča so se nahajala po čolnarnah vzdolž reke Drave, prav tako pa so imeli kegljišča po vrtovih gostiln. Zato so kegljišča imenovali vrtno kegljišče.

lo veseli, če bi se nam pridružili novi (mlajši) člani oz. članice. Ugotavljamo, da kegljanje s kroglo na vrvici postaja hit upokojencev po celi Sloveniji. Udeležujemo se tudi turnirjev in raznih prijateljskih srečanj, ki jih organizirajo druga društva upokojencev, saj je namen in glavni cilj sekcij, da se člani med seboj družimo in po možnosti srečamo še kakšnega starega prijatelja ali sodelavca. Tako nam tudi dnevi hitreje minevajo, pa tudi za svoje telo in zdravje naredimo nekaj dobrega. Če boste ugotovili, da imate preveč prostega časa in ne veste, kaj bi z njim počeli, se oglasite pri nas. Najdete nas na igriščih pri KS v Pekrah, ob ponedeljkih, torkih in sredah od 16. do 18. ure, ko imamo treninge. Lahko pa tudi pokličete na telefon: 031/475-063.

Kegljaška sekcija, ki deluje v okviru DU Li-Pe, pa ima svoja igrišča še vedno v Pekrah, pri Krajevni skupnosti. Ob tej priliki naj povem, da smo zunanje igrišče tudi zasteklili, tako da imamo boljše pogoje za treninge in tekmovanja. Naše ekipe še vedno tekmujejo pod pokroviteljstvom Zgornjepodravske zveze DU, in sicer ena ženska in ena moška ekipa. Ženska ekipa je v tekmovalnem ciklusu 2017–2018 (jesen – pomlad) dosegla tretje mesto, moška Rad bi se zahvalil predsedniku DU Li-Pe, g. ekipa pa četrto mesto. Dragu Koletniku, kakor tudi tajnici KS Pekre, ge. Jelki Kapun, za pomoč pri zasteklitvi zuPri moških in tudi pri ženskah se pojavlja pro- nanjih igrišč. blem s starostjo in vsled tega že težko sestaVojko Smolar, vljamo ekipe za tekmovanja. Zato bi bili zevodja Kegljaške sekcije

Ženska ekipa

Moška ekipa

REKREACIJSKA SEKCIJA – TELOVADKA IN MOJ VIDIK REKREACIJE

P

redstavljam se kot članica krožka oziroma sekcije Društva upokojencev Limbuš - Pekre (ki mu trenutno predseduje gospod Drago Koletnik) in to je Rekreacijska sekcija. Kot vsi člani sekcij v našem društvu smo tudi me, telovadke, aktivne in gibčne upokojenke, ki jih vodi gospa Marta Hamer. Vr-

nila se bom na začetek mojega obiskovanja telovadnice, ki ima že dolgoletno zgodovino in temu primerni so tudi prostori in rekviziti v njej. Pa to ni nič narobe. Vse članice, trenutno nas je 28 oz. 29, zelo rade izvajamo dvakrat tedensko našo rekreacijo. V Limbuš sem se preselila leta 2005, nisem poznala veliko


20

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

ljudi, zato sem se začela zanimati za dejavnosti, ki se dogajajo v samem kraju Limbuš. Seveda sem si hitro našla sebi primerno dejavnost, kar pomeni, da sem se vključila kot članica DU v Ročnodelsko sekcijo, nato pa še k telovadkam. Na vaje v našo sekcijo torej hodim že od leta 2006. Moji začetki niso bili ravno težki, saj sem si malo osnove pridobila že v Rušah, kjer sem prej stanovala, in občasno obiskovala telovadbo ali aerobiko − kar je pač bilo na razpolago. Spomnim se začetkov, ki so bili prijetni. Lepo sem bila sprejeta, razumeli so me, da bi se rada malo rekreirala, saj vemo, da moramo v letih, ko smo upokojeni, poskrbeti za zdrav duh v zdravem telesu. Prišla sem v skupino telovadk, ki jo je takrat vodila gospa Jadviga Bedrač. Verjeli ali ne, gospa Jadviga je takrat štela že 81 let. Vsi, ki jo poznate, veste, da se je celo življenje ukvarjala s športom in rekreacijo. To se je tudi kvalitetno odražalo pri vodenju naše sekcije vse do leta 2010. Tudi članice smo vestno prisluhnile nasvetom, kako izvajati vaje, potek smo dobro razumele, za kvalitetno vodenje pa je poskrbela gospa Bedrač. Pridno je štela, pa tudi naše nepravilnosti je videla, čeprav same napak nismo zaznale. Poleg telovadbe, ki jo pridno obiskujemo, smo postale tudi prijateljice, zato si ob zaključku »šolskega leta« privoščimo krajši ali daljši izlet, z zakusko in pijačo pa se veselo poslovimo od vsakega mi-

nulega leta. Glede na redne prihode in število članic lahko trdim, da smo vse članice navdušene in predvsem zadovoljne. Ampak napočil je čas, ko nam je naša Jadviga povedala, da so se ji začele zdravstvene težave. Zaradi napora ji je bilo prepovedano vodenje, zato smo morale skupaj z njo poiskati novo vodjo. Ni bilo ravno enostavno določiti ali izbrati novo vodjo, saj je delo zahtevno. Nam članicam je lahko, ker smo vodene s štetjem, vodja pa mora delati vaje in šteti, kar je vsekakor težje. Ampak s skupnimi močmi smo uspele pridobiti za novo vodjo gospo Marto Hamer, ki nas pridno vodi še danes. Moram še poudariti, kako vzorna voditeljica je naša učiteljica Marta. Skoraj pri vsaki naslednji uri nam pokaže kakšno novo vajo, včasih celo več. Od kot jih črpa, ve seveda samo ona. Ene so lažje, druge so težje, same se odločamo za izvajanje, čutimo pa, da je moto naše voditeljice, da si razgibamo vsako, res vsako mišico posebej in to od vratu do zadnjega prsta na nogah in rokah. HVALA gospe Marti Hamer. Res smo vesele in srečne, da imamo tako dobro vodjo za izvajanje naše telovadbe. Tekom vseh let se članice menjavajo, tudi zakonske pare smo imeli in posamezne moške, kar pomeni, da so novi člani vedno dobrodošli v našo skupino za rekreacijo. Anica Osovnikar, članica Rekreacijske sekcije


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

21

NOVE ^LANICE REKREACIJSKE SEKCIJE Tokrat bo pesmica bolj kratka, malo kisla, malo sladka. Večina vas je bila že na tapeti, a kot kaže, bom morala še enkrat začeti.

ANA (Šauperl) je pri nas že stara nova znanka, zgleda, da doma nima pravega obstanka, z vnuki se je skoraj zamorila, zato se je z veseljem spet k nam vrnila.

Danes so na vrsti nove: Tanja, Helena in Majda, to pa je že prava rajda, Milena, druga Majda, Dragica in Ana, vsaka od vas bo danes malo prepoznana.

MAJDA (Pečar), o tebi bom malo zapisala, rada bi te nekoliko bolj spoznala, v telovadbi vidno napreduješ, tako, da kar sama s sabo trmasto tekmuješ.

TANJA (Gorjup) res veliko kolesari, s kilometri nič kaj ne skopari, veliko časa na morju preživi, telovadba pa jo gor drži.

Zadnja se je k nam priključila MILENA (Jurman), nekaterim manj poznana, a vseeno zaželena, je zgovorna, iznajdljiva, včasih tiha, zdaj jo rada k telovadbi popiha.

HELENA (Glavič) je pred časom telovadila drugje, baje bilo je divje hrupno, stresno, zato je začela razmišljati bolj resno, ugotovila je, da smo me bolj tak-tam, zato se je raje priključila k nam. MAJDA (Juvančič) ima 100 in eno zaposlitev, nabira gobe, poje, pse varuje, vmes nove načrte kuje, odide v gledališče, v torek in četrtek pa še nas obišče. DRAGICA (Šauperl), ona pa v toplicah oživi, plava, pleše, se potaplja, baje skoraj ponori, ko pa se v desko spremenimo, pa vpraša, kaj bo ta napor kmalu mimo?

Torej, ta bilanca je bila res kratka. Prav narahlo sem vas opisala, vmes se tudi zasmejala, če sem pa koga razžalila, upam, da jih po »puklu« ne bom dobila. In v novem letu, če boste imele čas, z veseljem pričakujem vas.

Marta Hamer,

vodja, Rekreacijske sekcije

JUTRANJA TELOVADBA ZA ZDRAV IN POPOLN ZA^ETEK DNEVA

P

ridite v »ŠOLO ZDRAVJA 1000 GI- 3. Telovadba 1000 gibov pa deluje tudi kot BOV«. Ne bo vam žal, naša telovadba USPAVALNA TABLETA. Zjutraj pripravi vaše nadomesti tri vaše tabletke. telo za aktivnosti skozi ves dan, ob delu ne boste čutili bolečin, z rezultati dela boste zadovoljni in si boste rekli: »HE, NISEM ŠE ZA Naša vadba deluje: 1. PROTI BOLEČINAM – naenkrat boste ugo- STARO ŠARO«. tovili, da lažje opravljate domača opravila, ko- Torej, JUTRANJA TELOVADBA ODPRAVLJA rak bo lažji, pa bolj gibčni boste! BOLEČINE, ODGANJA DEPRESIJO in poskrbi, da zvečer »ZASPIMO KOT ANGELČKI« 2. Deluje PROTI DEPRESIJI – obnovili boste z mislijo, da nas jutri zopet čaka en lep dan, stike s prijatelji iz mladih let, zopet boste za- poln presenečenj! čutili željo po druženju, našli boste nove znance; namesto da boste čakali na boljše čase, Minka Donik, vodja skupine se boste z veseljem lotili opravil v hiši in na vr»ŠOLA ZDRAVJA 1000 GIBOV«, Razvanje tu, s katerimi ste že dolgo odlašali.


22

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

DU Li-Pe – SKUPINA "[OLE ZDRAVJA"

P

ridružite se jutranji vadbi na prostem, pridite v »ŠOLO ZDRAVJA 1000 GIBOV«. Več kot 180 skupin »ŠOLE ZDRAVJA« telovadi in je organiziranih v različnih krajih po Sloveniji. Tudi v KS Limbuš nastaja SKUPINA ŠOLE ZDRAVJA. Vadimo na zelenici za Lekarno v središču Limbuša. Preprost pristop, brez plačila vadnine, vsako jutro od ponedeljka do petka ob 8. uri (zimski čas) in v nadaljevanju ob 7.30 (poletni čas). Vaje so preproste za vsakogar, vsak dela po svojih zmožnostih in na takšen način se razgiba celo telo, od glave do pet. Vadba poteka po metodi Nikolaya Grishina, dr. med. Vaditelji dobijo potrebno znanje na seminarjih in posvetih o pravilnem izvajanju vadbe. Vsak trenutek je lahko nov začetek, da izboljšamo gibljivost svojega telesa, druženje pa

odžene samoto in marsikomu ponovno privabi smeh na obraz. Oranžna pozitivna oblačila, objemi ob srečanju in dobra volja so popotnica za čudovit začetek dneva. PRIDRUŽITE SE! Jožica Koletnik

[AHOVSKA SEKCIJA - [AH ZA VSE GENERACIJE

Š

ah – kraljevska igra − je izredno priljubljen po svetu, sodi med najštevilnejše športne organizacije nasploh. Šahisti radi povemo, da je šah nekaj več. Med starostniki je najbolj priljubljena igra. Igrajo jo v društvih, domovih, društvih upokojencev, ki imajo šahovske sekcije. Na območju Maribora je upokojenska liga, v kateri je naša sekcija dosegla 5. mesto za leto 2018. Na regijskem izbirnem tekmovanju za državno prvenstvo smo uspešno sodelovali s 5-im doseženim mestom. Udeležili smo se srečanja starejših občanov, pri katerih je šah v prvi vrsti. Soudeležba ob praznovanju krajevnega praznika KS Limbuš in KS Pekre s tradicionalnim turnirjem je že stalnica naše sekcije. Posamezniki so se udeleževali tekmovanja območja Maribora. Sodelovalo je 49 igralcev in igralca naše sekcije sta končala med prvi-

mi 5-imi igralci (Šalamon, Milinkovič). Članskega tekmovanja za najboljšega šahista v društvu skozi vse leto se je udeležilo 10 igralcev. Dosežen vrstni red je naslednji: 1. Šalamon − 255 točk, 2. Kovačič − 230 točk, 3. Dobaj − 165 točk, 4. Zakeršnik − 154 točk, 5. Majerle − 80 točk itd. Čestitke vsem igralcem – tekmovalcem za dosežene rezultate.

Za sodelovanje pri igranju šaha v tretjem življenjskem obdobju so dokazani pozitivni učinki in preventiva pred modernimi boleznimi, kot sta npr. demenca in Alzheimerjeva bolezen. To je prepoznala tudi Evropska unija, ki bo v prihodnosti tem ugotovitvam namenila posebni poudarek. Ivan Šalamon, vodja Šahovske sekcije


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

23

LIKOVNA SEKCIJA – PRIJETNO IN KORISTNO Z LIKOVNIM USTVARJANJEM V LETU 2018

L

ikovno sekcijo je ustanovila Majda Šeruga jeseni 2015 in ji do jeseni 2018 predsedovala. Že od ustanovitve dalje opravlja prostovoljno strokovno mentorstvo g. BOJAN VALH. Ustvarjalnih likovnih delavnic se udeležujemo vsak ponedeljek od 17. do 19. ure v prostorih KS Limbuš. Praviloma smo prisotne vse članice. Srečujemo se z namenom druženja in ljubiteljskega likovnega ustvarjanja. Naše ustvarjanje z veliko mero občutka za delo z amaterskimi ustvarjalkami redno usmerja strokovni mentor Bojan Valh. Smo ljubiteljice slikanja z različnimi slikarskimi izkušnjami, znanjem in interesi. Naš mentor Bojan nas usmerja k opazovanju želenega motiva, kako so videti posamezni deli celote, kako so povezani med seboj in kako naj z uporabo likovnih tehnik to izrazimo. Pod njegovim vodstvom odkrivamo naše skrite talente, izmenjujemo izkušnje in druga drugo vzpodbujamo pri iskanju lastnega likovnega izražanja. Raznolikost naše likovne ustvarjalnosti je vidna na naslikanih tihožitjih, pokrajinah, rožah, človeških likih, obrazih, fantazijskih podobah itd. ter je bila prikazana ob različnih priložnostih. Razstavo ročnih del v maju 2018 smo dopolnile s slikami na stenah. Ambient ob otvoritvi Srečevališča (oktober 2018) smo popestrile z razstavo naslednjih slik: MAJDA ŠERUGA: Sprehod v dežju, Sove, Mak, Šopek; JOŽICA KOLETNIK: Rdeča vaza, Robičeva domačija, Cerkev v Limbušu; MARJANA ŠKET: Gondoljer, Morje, Tihožitje; NEVENKA DOMINKO: Galebi na Dravi, Čulkova hiša, Spomladanske cvetlice; VERA ROBNIK: Maki v vazi, Mačehe v vazi, Kozolec; SONJA ŠANTL: Pomlad, Gozd jeseni, Rdeči most. Ob otvoritvi Medgeneracijskega centra pri Domu TD v Limbušu v decembru 2018 smo sodelovale na razstavi slik z motivi iz Limbuša, ki so jih ustvarili otroci iz vrtca, osnovne šole in naše sekcije: MAJDA ŠERUGA − Meranovo; JOŽICA KOLETNIK − Orlica, Rondo v Limbušu; NEVENKA DOMINKO − Teta Frida ob Dravi; VERA ROBNIK − Meranovo; SONJA ŠANTL − Marof; ANICA ZAFRED − Kapela pri Vnukecu.

Na pobudo strokovnega mentorja smo natisnili motive naših slik in jih nalepili na vizitke, ki so namenjene nam in Društvu upokojencev Li-Pe za raznoliko uporabo (npr. novoletna voščila itd.): MAJDA ŠERUGA: Meranovo, Hortenzije, Ptič v kletki; JOŽICA KOLETNIK: Rdeča vaza, Robičeva domačija, Cerkev v Limbušu; MARJANA ŠKET: Tihožitje, Raca; NEVENKA DOMINKO: Teta Frida ob Dravi, Čulkova hiša, Cerkev v Limbušu; SONJA ŠANTL: Marof, Gozd jeseni, Rdeči most; ANICA ZAFRED: Kapela pri Vnukecu. Prvo soboto v septembru 2018 smo se udeležile enodnevnega likovnega srečanja ljubiteljskih slikarjev v Bistrici ob Dravi, ki ga je organiziralo Društvo SENA pod strokovnim mentorstvom mag. NATALIJE ŠERUGA GOLOB, akademske slikarke. Izdan je bil zbornik, kjer so zbrani spomini na druženje in likovno ustvarjanje 16-ih udeležencev iz različnih likovnih sekcij v Dravski dolini. Naj navedem naš prispevek: MAJDA ŠERUGA: Gozdna pot; MARJANA ŠKET: Obraz ženske med cvetjem; VERA ROBNIK: Maki; SONJA ŠANTL: Lepota jeseni. Ob ogledih likovnih razstav smo izpopolnjevale svoje znanje in izkušnje, ob praznovanjih rojstnih dni in različnih praznikov pa smo prijetno preživljale prosti čas. Likovno ustvarjanje v amaterski likovni sekciji je pomembno za našo strokovno rast na likovnem področju, aktivno preživljanje prostega časa in za večjo vključenost v življenje kraja, v katerem živimo. Sonja Šantl, vodja Likovne sekcije


24

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

VESELO SILVESTROVANJE

L

eto 2018 je bilo za izletništvo pri DU Li-Pe zelo naporno. Junija smo si želeli ogledati Ljubljano malce drugače. Popeljali bi se z ladjico »Emona« po Ljubljanici, si ogledali Ljubljano, mesto piva − Žalec in še marsikaj. Za izlet je bilo premalo zanimanja. Žal nimamo nikogar, ki bi se zavzel za izletništvo in kljub težkim časom ter premalo izletnikov peljal stvar naprej. Na vseh organih društva, sekcij in med upokojenci iščemo primernega človeka z voljo in željo voditi Izletniško sekcijo po predpisih zakonodaje. A ne jočemo in prepričan sem, da pridejo tudi za izlete lepši časi. Kjer je volja, tam je moč. Društvo upokojencev je v odlični kondiciji in vse sekcije delajo v zadovoljstvo vseh. Za zaključek leta smo si želeli, da se poveselimo, zaplešemo in polni energije vstopimo v leto 2019. Povezal sem se s predsednico DU Ruše, gospo Drago Fabjan, predsednikom PZDU Maribor in iz DU Zg. Kungota, gospodom Edijem Severjem. Strnili smo moči in pripravili čudovito popoldne za naše upokojence. Z malo dobre volje smo organizirali nepozaben dan. Upokojenci iz Zg. Kungote so si najprej ogledali cerkev Svetega Jakoba v Limbušu, kjer jih je sprejel gospod Franjo Šauperl in opisal zgodovino ter sakralne umetnine cerkve in nekaj poudarkov iz bogate zgodovine Limbuša. V Hotelu Veter v Rušah so nas prijazno sprejeli ter odlično pripravili prostor in prehrano. Zabaval nas je domači ansambel »Nikoli ni prepozno« iz DU Ruše ter gostja Marjetka Popovski iz Izole. Čudovit je bil pogled na pre-

polno plesišče, kjer smo ob lepi domači glasbi veselo plesali in se zabavali. Ob dobri hrani in čudovitem ambientu je čas hitro tekel. Obiskal nas je Božiček in škrat Bolfenk. Z lepimi željami in pozdravi nas je obiskala tudi nova županja iz Zg. Kungote. Edi, Draga in Drago, predsedniki društev upokojencev, smo naslovili božično-novoletno poslanico, svojim članom pa želeli predvsem zdravja, smeha in dobre volje v letu 2019. Kot sem že omenil, kjer je volja, tam je moč − to se je izkazalo tudi tokrat, saj nas je rekordnih 150 upokojencev uživalo v prelepem dogodku, ki si ga še želimo ponoviti. Posebna zahvala velja glasbenikom DU Ruše, ki so nas zabavali, kot radi rečemo, za hrano in pijačo. Svojim članom želim v letu 2019 vse lepo in vabim ljudi dobre volje, da nam pomagajo izletništvo popeljati nazaj v dobre stare čase. Drago Koletnik, predsednik DU Li-Pe

LITERARNO USTVARJANJE NA[IH UPOKOJENCEV

M

arsikateri upokojenec se v jeseni življenja poda tudi na področje literarnega ustvarjanja. To dokazujejo objavljeni literarni prispevki Angele Fujs, Marte Hamer, Kristine Lenc in moje pesmi prigodnice. Tokrat se s svojo pesmijo predstavlja še Jože Gruden, ki je napisal že nekaj proze. V lanskem letu se je iz naših vrst poslovila zelo plodna in priznana literatka Angelca Fujs. Za marsikoga, ki prav tako napiše kakšno pe-

sem ali prozo, pa žal ne vemo. Zato bi bilo za naše glasilo lepo, če bi se taki skriti talenti s svojimi stvaritvami pojavljali tudi v glasilu Lipe in jih tako na »svetlo dali«. Opogumite se, pošljite svoje stvaritve v tajništvo DU Li-Pe in z veseljem bomo prispevke objavili v našem upokojenskem glasilu Lipe. Tokrat vključujemo v literarni nabor našega glasila dve pesnitvi in en prozni prispevek treh članov DU Li-Pe.


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

25

UPOKOJENEC VSESTRANSKO SE RAZDAJA Upokojenec vsestransko se razdaja, ko življenja tretjega obdobje ga obdaja, da lahko talentom svojim ves sledi, ko s službo nobenih nima več skrbi. Najprej lahko se vnukom svojim posveti, kot otroci rad z njimi igrice mladostne doživi, ureja spomine si življenja in upokojenca še hrepenenja, rad modruje in izkušnje svoje potomcem zdaj namenja. Mnogoteri vključi v društvene se vrste, tam enak z enakimi združuje skupine čvrste, se z dejavnostmi res raznovrstnimi ukvarja, čas svoj prosti z ustvarjalnostjo proslavlja.

S ponosom v izdelke svoje ročnodelske na razstavah zre, po veselje, srečo v prijateljstvu z veseljem na izlete gre, ga domača pesem zborna vabi in ga gor drži, da z veseljem na življenje gleda in se radosti. Še športnega je poln lahko zanosa in tekmovalnega duha,ko s keglji se postavlja in zmaguje, kar se le da,spet drugi s telovadbo za zdravje si telo lahko krepi,da klen preživlja svoje upokojenske še dolge dni. Franjo Šauperl

DANICA Od zore do mraka je upanja dan, od mraka do noči se iskrica sveti; ko so zvezde naznanjale polnoč, spanje kratile njemu nekoč. So sanje lebdeče, so upi pekoči, oči so skeleče, jim solza zaliva oko. Kot studenček šepeče, duša koprneče – nežno valovi, z iskrico upanja sreče – po tebi »Daníca« srce hrepeni.

V planine jo vabi, raj gorski ji nudi, na čaj te povabi, brez nade se trudi, nanjo nikdar ne pozabi. Ostani za vedno igra spomina: nostalgija po igri, igri ljubezni, ljubezni "Čaja za dve" prijatelja roka iskrena vedno ostani, iskrico na nebu »Danica« ohrani. Jože Gruden

TOPLA ODEJA

Č

eprav je preteklo pol stoletja in dve desetletji, odkar je divjala druga svetovna vojna po naši lepi domovini Sloveniji in širom po svetu, se je v marsikom zakoreninil spomin na tiste čase. Še posebej kdor je gorje preizkusil na lastni koži, nikakor ne more neopazno mimo tega. Toda kljub vojni pa so se med ljudmi spletle trdne vezi v medsebojni pomoči. Zgodba, ki jo opisujem, je povezala mojo mamo in osebo vse do njenih 90-ih let življenja. Vseskozi mi je govorila, kako zelo je hvaležna

moji mami, da je zašila »toplo odejo«, ko so prišli iz ujetništva. Mama je tudi v Limbušu marsikateri družini zašila odejo, saj se v trgovinah po drugi svetovni vojni ni dobilo ničesar − ne hrane, ne oblačil, ne čevljev. Zato so si ljudje pomagali med seboj, kakor so pač vedeli in znali. Ah, groza ta vojna in povojni čas … Torej, bil je lep sončen popoldan, že v drugi polovici januarja leta 1952. Bila je odjuga. Ko sem prišla iz šole in vprašala očima, kje je mama, mi je odgovoril: »Mama je šla v Limbuš ši-


26

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

vat odejo.« Na skrivaj sem odložila tablico in čitanko ter tiho smuknila po stopnicah, za vogal hiše, po ulici, mimo trgovine Mikek, mimo gostilne Železničar. Nato sem nadaljevala za »štreko«, kot smo rekli ali za železnico, mimo Sokolskega doma, do gozda po travniku, kjer sta bili na levi strani, daleč vstran, le dve hiši. Sonce je prijetno grelo, šla sem do prve postaje in še mimo Marlesa. O kakšnem Marlesu še ni bilo ne duha ne sluha. Potem pa še malo čez brv nad Blažovnico. Zadnji sončni žarki so se že poslavljali, ko sem potrkala na vrata hiše limbuške železniške postaje. Še danes jo vidim, mojo ljubo zlato maman, kako je povzdignila roki, jih sklenila ter zaskr-

bljujoče vzdihnila: »Ah, ti moj ljubi otrok …!« Gospa je hitro skuhala čaj, na krožnik pa narezala potico. S toplimi rokami mi je grela moj premraženi obrazek. Moja mami pa je kar onemela in vse ji je odpovedalo. Zapičila je šivanko v odejo, pospravila sukanec in blago. »Jutri zjutraj pridem, da bom končala, zdaj pa grem s hčerko domov.« Kako mi je bilo tisti popoldan lepo, prijetno. Krepko se je že zmračilo do Ciril Metodove ulice na Studencih. Doma pa: »Veš mama, danes si se skrila v Limbuš, a sem te našla. Preveč te imam rada …« Kristina Lenc

Samopomo~ ter prostovoljstvo v DU in v kraju za krajane

PORO^ILO O DELU PROSTOVOLJCEV V LETU 2018 V PROJEKTU "STAREJ[I ZA STAREJ[E"

K

ako čas beži, se zaveš šele takrat, ko moraš napisati poročilo o delu za leto, ki je minilo. Zdi se mi, da čas, ki nam je tako hitro minil, ne pripada nam, ampak neki drugi generaciji. Pa vendar, to smo mi, generacija, o kateri se sedaj toliko razpravlja in piše. Mnogo se je spremenilo, žal nič več ni tako, kot je bilo. Ko smo odšli v zasluženo upokojitev, si je verjetno vsak zaželel biti zdrav, privoščiti si več počitka, rekreacije, skratka najti nekaj zase in v svoje zadovoljstvo. Srečni smo bili ob misli, da lahko sedaj pomagamo mlajši generaciji – otrokom, vnukom in staršem. Pristopili smo v Društvo upokojencev v svojem kraju, se udeleževali izletov, proslav itd. Leta 2006 je DU Li-Pe pristopilo k projektu »Starejši za starejše«. Namen projekta je, da najdemo osamljene, pomoči potrebne, jih povabimo k našim aktivnostim z željo, da svojo starost preživijo čim dalje doma. Obiski se vršijo pri krajanih, starih od 69 let dalje. Ob obiskih naših prostovoljcev nam krajani pogosto rečejo, da so še dovolj vitalni in da zmorejo vse še sami. Pa vendar pride trenutek, ko opazimo, da nam delo in opravila doma ne gredo več tako od rok. Počasi čutimo, da smo osamljeni, kakor da nas nihče več ne potrebuje. Tako se nekateri ob takšnih spremembah potožijo svojim najbližjim, drugi se zapirajo vase. Zlasti smo opazili stiske in žalost takrat, ko se bližajo praznični dnevi. Zakaj daljši uvod? Napisala sem ga zato, ker je takšen način pogovorov ob srečanju naših

krajanov. Obdaja jih strah pred samoto, boleznijo, strah pred tem, kdo in komu bo zapisal oz. zapustil imetje (delo svojih pridnih rok in velikih odrekanj). Kdo mu bo pomagal pri bolezni, urejanju stanovanja in vrta? Prav Društvo upokojencev je na podlagi možnosti pomoči starejšim v kraju ta projekt tudi sprejelo. Zato se projekt tudi imenuje »STAREJŠI ZA STAREJŠE«. To delo opravljajo prostovoljci, ki s svojo prisotnostjo ugotovijo potrebo po pomoči. O ugotovitvah obveščajo koordinatorko tega projekta, ki ureja vse potrebno, da pomoč ali obisk opravi prava oseba. To so: patronažna služba, Center za socialno delo, pravna služba (obstaja v DU), RK obeh krajev, Karitas, DU, KS obeh krajev itd. V tem projektu dela 13 prostovoljk in 1 prostovoljec.


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

27

Delo v projektu za obdobje od januarja do jektu »Starejši za starejše« v Izoli; decembra 2018 Teme predavanj za prostovoljce so bile: sociSestankov v prostovoljstvu je bilo 11. Vsebi- alni odnosi v starosti, socialna mreža, plesno ne obravnave so bile: gibalna terapija, financiranje programa, sve• sporočila KS – za socialno komisijo pri so- tovanje in podpora demenci – predavateljica cialnih problemih naših krajanov. Pomoč je bi- ga. Lidija Breznik iz Zavoda za dolgotrajno pola nudena; moč in podporo demenci Aloje (po pogodbi s • organizirane so bile pomoči za čiščenje; KS Limbuš). • izobraževanje izobraževalk v Ljubljani – za koordinatorke projekta, spremembe ob na- Vsi prostovoljci Zg. Podravja 1 smo v mesestajanju vpisov v računalnik – za projekt »Sta- cu novembru 2018 imeli srečanje z vodstverejši za starejše«; nimi delavci ZDUS-a in predsedniki DU Zg. • naredili novi seznam za krajane, ki še ni- Podravja 1 v kraju Gočova. Tam nam je bila dodeljena pohvala za dosedanje delo v proso bili obiskani; • poročanje koordinatorke o novostih v pro- jektu. Aktivnosti v letu 2018 Zap. Aktivnosti št. 1 Število prebivalcev, starejših od 69 let v tekočem letu

Število 950

2

Število vključenih v projekt v času od vstopa društva v projekt

1068

3

Število predvidenih obiskov v tekočem letu

500

4

Število dejanskih obiskov v tekočem letu

715

5

Število aktivnih prostovoljcev

15

6

Število iskanih

65

7

Število umrlih

44

8

Število preseljenih

9

Število premeščenih v dom

11

10

Število odklonjenih obiskov

4

11

Število obiskanih, ki niso želeli odgovarjati na vprašanja

18

12

Število opravljenih prvih obiskov − anketiranje

46

13

Število ponovnih obiskov

14

Odstotek obiskanih glede na število načrtovanih obiskov

138,6 %

15

Odstotek zajete ciljne skupine (starejših od 69 let v kraju)

80,72 %

16

Število obiskanih oseb

535

17

Število obiskanih oseb s pomočmi

161

18

Dostava humanitarnih paketov

93

19

Rdeči križ

71

20

Humanitarni paket

68

21

Karitas

11

22

Pomoč pri hišnih opravilih

2

23

Dostava iz trgovine

3

24

Dostava hrane

2

8

645


28

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

Želimo si, da se nam upokojenci, ki še niso včlanjeni v naše društvo, pridružijo in najdejo sebi primerno sekcijo, katerih možnosti ni malo. Tudi prostovoljce potrebujemo, zlasti mlajšo generacijo upokojencev. Vsak je v času službovanja pridobil dovolj znanja in modro-

sti pa tudi srčnosti, da bi lahko danes pomagal starejši generaciji. Skratka, v kraju delujemo z vsemi nevladnimi organizacijami Limbuša in Peker, torej z ljudmi s širokim srcem in pogledom na sočloveka. Z roko v roki smo uspešnejši in močnejši.

PROGRAM DELA KOORDINATORKE IN PROSTOVOLJCEV V PROJEKTU »STAREJ[I ZA STAREJ[E« ZA LETO 2019

J

anuar: Že 30. 01. 2019 smo na Zvezi društev upokojencev imele koordinatorke projekta »Starejši za starejše« iz Zgornjega Podravja prva dva predavanja s temami: 1. Kako se pogovarjamo z žalujočimi – predavateljica Tatjana Fink, univ. dipl. sociologinja, 2. Plan izobraževanja po DU za leto 2019 – za vsa DU v projektu in 3. Preveč zadolžitev, premalo časa − kje sem pa jaz, prostovoljec – predavateljica dr. Sabina Jurič Šenk, psihologinja. Marec: Predavanja v Izoli za koordinatorke in vnašalce v računalnike − program prostovoljstva, računalništvo. Maj: Srečanja starejših krajanov Limbuša skupaj z RK Limbuš in Srečanje starejših krajanov Peker skupaj z RK Pekre. Junij: Predavanje za prostovoljke – predava

koordinatorka projekta Anka Onič. Julij, avgust: Opravljajo se le obiski pri krajanih. September: Pregled poteka programa dela – ALOJA, Zavod za dolgotrajno pomoč – vključen v program od decembra 2018. Oktober: Predviden izlet za prostovoljce. November, december: Potekajo pogovori, zaključki in srečanja prostovoljcev z nevladnimi organizacijami v kraju ter srečanje vseh prostovoljcev Zgornjega Podravja 1. Redno tekoče delo: Obiski pri krajanih se opravljajo neprekinjeno. Informacije: na telefon 040/844-425. Anka Onič, koordinatorka projekta "Starejši za starejše"

PROSTOVOLJKA SEM

V

mrzlih januarskih dneh leta1948, kmalu po 2. svetovni vojni vihri, sem privekala na svet kot najmlajša hči staršev Lešnik, kmetijskih delavcev v Vrhovem Dolu, na Meranovem. Posestvo na Prinčevem, kot smo ga imenovali, je leta 1822 kupil nadvojvoda Janez, vnuk cesarice Marije Terezije. Bil je pobudnik razvoja kmetijstva, šolstva in gospodarstva. Prav na Meranovem je imel posajene najlepše vinograde. To je razgibana podpohorska pokrajina, ki je vse od Limbuša do Meranovega obdana z lepimi vinogradi. Življenje na posestvu je bilo težko, saj je obsegalo opravila v vinogradu, z govejo živino, travniki in gozdom. Čeprav so večino del opravljali ročno in z volovsko vprego, so starši ter sestra in brat svoje delo opravljali

z veseljem in ponosom vse do upokojitve. Danes to posestvo upravlja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. V osnovno šolo smo hodili otroci iz bližnjih zaselkov v Limbuš peš, 3 kilometre daleč. Ni nam bilo lahko. Nismo imeli dobrih oblačil, obutve in tudi hrane je primanjkovalo. Spominjam se babice, tete in sestre, ki so mi priskočile na pomoč ter mi olajšale otroško življenje. Že v teh rosnih letih sem začutila v ljudeh in pri posameznikih neke vrste prostovoljstva, želje pomagati, da mi bo lepše. Moji starši so bili zelo dobri in srčni, a kot viničarji so živeli v pomanjkanju. Rosno mlada, stara 18 let, sem šla v »mesto« za hišno pomočnico, kasneje pa v redno službo. Življenje je postalo lažje in tako sem


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE včasih tudi sama prispevala staršem kakšno dobrino. Poročila sem se, rodila hčerko, z možem kupila stanovanje in za naju so se začeli lepši časi. Življenje gre včasih svojo pot, na katero ne moreš vplivati. Končno smo dobili svojo domovino Slovenijo, dobili svoj denar, hkrati pa za marsikoga začetek revščine, recesije, propad tovarn in odhod na Zavod za zaposlovanje. Sočasno je zbolel tudi mož in se invalidsko upokojil. Zmeraj sem se želela vrniti v domače kraje. Namesto dragih potovanj, dopustov in lepega življenja sva si leta 1990 kupila parcelo za vikend pri Marinovih – Potočnik pod Meranovim. Z lastnim delom ter prihranki sva pričela graditi vikend. Odločila sva se in leta 1998 prodala stanovanje ter dogradila za naju »najlepšo hišico« na obronkih Pohorja. Niti trenutek ne obžalujeva, dobila sem svojo pokojnino, možu Dragu pa se je zdravje bistveno izboljšalo.

Leta 2004 sem pristopila k DU Limbuš - Pekre ter k svojim ročnodelkam in pevkam ljudskih pesmi »SPOMINČICE«. Leta 2006 smo se na pobudo predsednika, gospoda Iva Gabrovca in UO priključili k projektu "Starejši za starejše". Vodja projekta in koordinatorka Anka Onič me je povabila k sodelovanju. Čeprav

29

nimam avta in živim na razgibanem neurbanem področju Vrhovega Dola, sem z veseljem sprejela nalogo prostovoljke. Po dolgih desetletjih bivanja v Mariboru se peš odpravim po obronkih in razgibanih poteh zaselkov Vrhovega Dola, vse do restavracije Vnukec. Z velikim veseljem opravljam delo prostovoljke, saj srečam ljudi, ki jih morda nisem videla že od rane mladosti. Delo prostovoljca je zelo razgibano. Najprej obiščemo, popišemo oziroma anketiramo vse starejše od 69 let. Dogovorimo se o naših obiskih pri njih, ki so lahko polletni, letni ali po dogovoru. Seznanimo jih o aktivnostih v društvu, o zdravju, gibanju. Starejši želijo čimdalje preživeti v domačem okolju. Pojavljajo se tudi nasilja v družini, ki jih večina ne prijavi. Veliko zadev je, ko se prostovoljci pogovorimo in jim pomagamo predvsem z nasveti. Pri svojih upokojencih sem zmeraj sprejeta prijazno in v večini čutim njihovo veselje, da sem se oglasila na majhen klepet ali resno zadevo. Za delo v prostovoljstvu sem prejela društvena priznanja in Malo plaketo ZDUS-a leta 2017. Največje priznanje, ki ga prejmeš za svoje humano delo, pa je lesk v očeh, nasmeh in topel stisk roke starostnika, ko si ga obiskal. Ob koncu bi rada opisala samo en dogodek, ki se mi je vtisnil globoko v srce. Bil je lep spomladanski, sončen dan. Ptički so prepevali svojo pesem na domači jablani kot zahvalo, da sem jih vso zimo krmila. Obula sem copate, športna oblačila in se po poteh med vinogradi odpravila na obisk k starejši gospe na prečudovitem hribčku. Po daljšem srečanju, ko misli in pogovor že nanesejo na kuhalnico in mojstre z njo, gospo prešine misel in pravi: »Jožica, kaj ko bi zapeli eno staro, domačo, ljudsko pesem?« Ostala sem brez besed, srečna in vesela, da ji bom skrajšala trenutke osamljenosti. Rečem: »Pa dajva.« V kuhinji, kjer sva sedeli ob kmečki mizi, je zadonela stara ljudska pesem. Spogledali sva se in v njenih očeh sem opazila solzo sreče in željo, da bi še rada prepevala. Čas je bežal, dopoldan se je že prevesil v opoldanske ure, ko sem morala domov in pripraviti kosilo. Ja, kar nekaj čudovitih pesmi sva še prepevali, saj sem tudi sama pevka ljudskih pesmi. Polepšali sva si dan in si obljubili, da se kmalu srečava in ponovno zapojeva. Tudi to je poslanstvo prostovoljca in ponosna sem, da sem članica projekta »Starejši za starejše«. Jožica Koletnik, prostovoljka »Starejši za starejše«


30

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

DELOVNI DAN PATRONA@NE MEDICINSKE SESTRE

M

orda prvi znaki starosti in več kot štirideset let dela na terenu, ali pa samo bolečine zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice me prebudijo iz nočnega spanja. Pogledam na uro. Pol štirih, malo še lahko zaspim. Pa me prešine: včeraj zvečer so pri poročilih napovedali obilno sneženje preko noči. V hipu se povsem predramim in stopim do okna. Ni snega, hvala bogu so se vremenoslovci tokrat zmotili in z olajšanjem ležem nazaj. A misli mi ne pustijo spati in že preigravajo vse možne vremenske scenarije novega dne. Če so napovedali sneženje, bo zjutraj in dopoldne zagotovo snežilo. V mislih preletim planirane patronažne obiske za naslednji dan. Poskušam narediti načrt poti v primeru sneženja. Čim prej moram opraviti obiske, kjer je cesta že ob normalnih vremenskih razmerah strma in nevarna, obiske bližje glavni cesti bom lažje opravljala v večjem snegu. Kaj vse imam za danes planirano? Odvzem krvi, nova otročnica, paliativna obravnava, prvi obisk pacienta s stomo, kopanje novorojenčka, depo terapija pri psihiatrični bolnici, preveza obširne razjede zaradi pritiska, pa še za obisk nosečnice sem dogovorjena. Ne bo preprosto. Zaradi vsebine dela ne morem misliti samo na razmere na cesti. Kri moram oddati v laboratoriju do devete ure. Hčerka pacienta v paliativni obravnavi me je včeraj prosila, naj pridem čim prej, ker ima kasneje neodložljive opravke. K pacientki, ki ima razjedo, moram priti do desete ure, dokler je tam negovalka, ki mi jo bo pomagala obrniti. Težko bo. Če seveda ne bo še zjutraj kaj nepredvidenega. Iz ambulant še lahko pokličejo in naročijo obisk za isti dan. O vsem tem bom razmišljala zjutraj, zdaj lahko še skoraj dve uri spim, si rečem, se navidezno brezskrbno obrnem na drugo stran in v želji po spancu zaprem oči. Pa se misli naprej podijo po glavi in se kar same vrnejo na teren. Najprej k pacientu v paliativni obravnavi, pravzaprav k družini, ki se sooča s hudo boleznijo očeta. Pacient, star 70 let, si, bolj kot vse na svetu, želi umreti v krogu svojih najdražjih. Upam, da nima prebijajoče bolečine, da se je dihanje umirilo in da v tej noči vsi skupaj vsaj malo spijo. Prejšnji teden so me klicali zvečer, da si je izpulil iglico

od črpalke, po kateri mu teče tekočina proti bolečinam, ker mu tablete več ne pomagajo. Bali so se noči. V trenutku je bila dilema, ali naj grem na obisk in nastavim iglico ali naj jim rečem, da naj počaka do jutra? Seveda se odločim v dobro pacienta, ne glede na nedorečene formalnosti takšnih obiskov na klic. Ne vem več, kdo je v težjem položaju, pacient, njegovi najbližji ali jaz? Včasih se sprašujem, kdo me bolj čaka? Vsekakor upam, da se bo izteklo po željah pacienta in bomo lahko obvladali položaj do konca. Misel se že mudi pri nepomični pacientki, ki ji moram odvzeti kri. Glede na njeno zdravstveno stanje ima slabe žile in pogoste odvzeme, pa sploh ne vem, ali bom tokrat dobila kri. Svetloba v sobi je slaba, njen mož mi pomaga z baterijsko svetilko, katera neha svetiti, potem sva si pomagala s svetilko na mojem mobitelu. Ob nizki postelji sem morala klečati, kri je tokrat pritekla takoj. Večkrat sem jima prigovarjala, da bi zakonsko posteljo zamenjala za bolniško, vendar mož pravi, da si posteljo delita že petinštirideset let in da bi rada do konca ostala skupaj.


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Nekaj časa se premetavam po postelji, gledam na uro in se trudim še malo zaspati. Potem si priznam, da nima smisla. Vstanem in grem v pisarno urejat strokovno dokumentacijo za prejšnji dan, katero še vedno pišemo na roke. Za zdravstveno zavarovalnico vpisujem takoj po terenu v računalnik. Ostane še čas, da pogledam, kaj vse potrebujem od materiala za teren. Vidim, da imam že malo povojev, sterilnih setov, brizgalk itd. Na hitro naredim seznam, da pokličem dobavitelja, to bom morala narediti kasneje. Še dobro, da imam mobitel. Nekaj minut po sedmi krenem na teren. Narahlo naletava sneg, ki se že oprijema ceste, saj je videti spolzka. Natanko tri minute do devetih mi uspe kri prinesti v laboratorij. Odložim laboratorijsko torbo in še na hitro pogledam, če imam vse potrebno v torbi za zdravstveno nego. Še pogled v prtljažnik avtomobila. Ali so posode za odpadke na svojem mestu in pravilno označene? Le kdo si je izmislil to nesrečno zakonodajo glede ravnanja z odpadki na terenu? Gotovo nekdo, ki ne ve, da delo na terenu ne prenese tega, kar prenese papir. A za to se danes ne bom jezila. Zdravstveno inšpekcijo dobim v kratkem, ker pride na leto in pol. Napotim se do pacienta, pri katerem izvajam paliativno oskrbo. Opravim vse potrebne naročene intervencije, potem se v kuhinji še dolgo pogovarjam s hčerko in njenim možem. Vsak v družini po svoje sprejema in dojema očetovo bolezen in vsak po svoje tudi reagira, zato je v družini čutiti napetost, strah in negotovost. Na skrivaj pogledam na uro. Do desetih moram biti pri pacientki, ki jo obravnavam zaradi preveza na trtici zaradi rane od pritiska. Negovalka mi jo pomaga obrniti na bok, da lahko naredim prevez. Gospa živi sama, čaka na sosede, da ji pomagajo pri osnovnih življenjskih opravilih in kurjenju, kosilo ji pripeljejo iz doma upokojencev, to pa je tudi edina hrana za cel dan. Hčerka živi v Ljubljani, obišče jo enkrat tedensko. Pacientko s hčerko nagovarjava, da bi ji uredili domsko varstvo. Pravi, da nima dovolj pokojnine, hiša pa naj ostane hčerki. Zatrjuje, da je s takšnim življenjem zadovoljna. Po zasneženi cesti drvim do naslednjega obiska. Ups … srečanje z nasproti vozečim vozilom na ozki cesti. Skoraj sem bila malo prehitra. Uspe se mi zadržati na cesti, zahvaljujoč utrjeni bankini. Noga se mi narahlo zatrese, čutim močan utrip … Odlično sem jo odnesla.

31

Vožnjo malo upočasnim. Ko se vračam, je bil kamion za pluženje v jarku, šofer je rekel, da se je izognil voznici, ki je bila prehitra. Peljem ga v dolino, da si bo poklical pomoč, ker mobitel nima signala. Na poti oddam plenice pacientki, katere ne obiskujem več, potrebuje jih več, ker ima občutljivo kožo. Ob skromni pokojnini jih težko kupuje. Dva paketa plenic sta ostala družini, katerih oče se je prejšnji mesec poslovil. Poklicali so me, naj jih pridem iskat, če jih kdo potrebuje. Med vožnjo pokličem Center za socialno delo, da se dogovorim za njihov obisk pri slabo pomičnem pacientu, da mu bodo uredili domsko varstvo, ker nima svojcev. Pokličem še dobavitelja za medicinski material, zagotovijo, da ga jutri dobim po pošti. V vse težjih razmerah na cesti se prebijam na drugi konec terena. Snežna odeja je prekrila strehe hiš, ki skrivajo vsaka svojo zgodbo. Težo mnogih zgodb predobro poznam, a nimam čarobne palice, da bi pričarala srečne konce. Sneženje postaja vse močnejše. Cesta je še za silo prevozna. Čakajo me še trije obiski: prvi obisk otročnice z novorojenčkom, pa zadnji babiški obisk s kopanjem novorojenčka in dogovorjeni preventivni obisk nosečnice. To so obiski, ki so manj stresni, saj se v njih skriva sporočilo novega življenja in upanja. Pa so kljub temu časovno in strokovno izredno zahtevni. Ne samo da bom zamenjala patronažno torbo, tudi misli bom morala preusmeriti od bolezni k zdravju. Pogledam na uro, ne bo se izšlo, čeprav nisem imela malice. Pokličem nosečnico in se dogovorim za nov termin. Nekaj minut čez tretjo sem izžeta, vendar popolnoma umirjena in zadovoljna peljem domov. Glede na pogoje, situacijo in razmere mi je uspelo odlično opraviti svoje delo, nad jutranjimi pričakovanji najboljše, kar zmorem in znam. Pravzaprav sem opravila dvojno delo. Bila sem medicinska sestra, ki je v skladu s strokovnim znanjem in kompetencami izvajala potrebne aktivnosti zdravstvene nege pri pacientih in njihovih družinah. Hkrati pa sem bila še zanesljiv šofer na zasneženi cesti. Ponosna sem, da še vedno uživam pri svojem delu in ga opravljam z zadovoljstvom in predanostjo, da v prvi vrsti ostajam človek v odnosu do sočloveka. Kljub velikim spremembam v vsebini in težavnosti dela bi, če bi morala izbirati še enkrat, znova izbrala to pot. Stanka Krajnc dipl. med. s., patronažna medicinska sestra


32

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

SKUPINA STARIH LJUDI ZA SAMOPOMO^ – SSLP "POMLAD" V LETU 2018

V

današnjem času smo priča spremembam demografske strukture prebivalstva, ki so nastale zaradi upadanja števila rojstev in daljšanja življenjske dobe, to pa ima za posledico naraščanje deleža starejših ljudi v celotni populaciji. Strategija varstva starejših poudarja potrebo po vzpostavitvi solidarnosti in sožitja med generacijami in ustreznih pogojev za kakovostno staranje in preživljanje tretjega življenjskega obdobja. SSLS je sad prostovoljnega dela, ki prispeva k večji kakovosti življenja starejših in zmanjšuje socialno izključenost tretje generacije. Je ena izmed najuspešnejših praks na področju skrbi za stare ljudi. Namen programa je omogočiti starim ljudem, da ohranijo in na novo vstopijo v socialno mrežo, ki jim zagotavlja socialno vključenost in sklepanja novih prijateljstev. In tako smo postali pravi prijatelji vsi člani naše skupine »POMLAD«: Klara, Truda, Tilčka, Marjan in George. Že od leta 2013 se srečujemo vsak torek ob 16. uri v prostorih KS Pekre. Imamo lep, dostopen prostor, ki je opremljen s sanitarijami in nam omogoča prijetna druženja. Smo tudi zelo dejavni. Trenutno izvajamo program »PAZI NASE IN (PO)SKRBI ZASE«. Z aktivnostmi programa želimo prispevati k upočasnitvi upada telesnih sposobnosti starejših odraslih in to s poudarkom na ohranjanju kostne in mišične mase ter zdrave prehrane. Namen programa je dose-

ganje zdravega življenjskega sloga in posledično kakovostnega staranja. Tako osvajamo nova znanja in telesne vaje. Vsako leto gremo na izlet po naši lepi Sloveniji. Lani smo si ogledali Muzej železnic v Šentjurju, Tovarno EMO v Celju, zaključili pa smo z ogledom in seveda pokušino piva iz fontane v Žalcu. Soočamo se tudi z žalostnimi dogodki. Konec lanskega leta je za vedno odšla naša draga članica in prijateljica Dora Vauda. Njen smeh in pozitivno energijo zelo pogrešamo. Za konec naj vam napišem še naš slogan: »Dober dan, pridružite se nam!« To je povabilo za vse, ki si želite našega druženja. Oglasite se v torek ob 16. uri v prostorih KS Pekre. Vesna Kolar in Vesna Ritonja, voditeljici skupine »Pomlad«

Vse`ivljensko izobra`evanje

STAREJ[I SE U^IMO RAZLI^NIH VE[^IN IN SPOZNANJ

P

artnerska organizacija DU Li-Pe je tudi Kolpingova družina Limbuš, ki deluje kot laiška organizacija v okviru limbuške župnije in je s svojim programom na področju vseživljenjskega izobraževanja gotovo najbolj obsežna v kraju. Ker je struktura članstva Kolpingove družine v veliki večini iz vrst upokojencev, je logična tudi partnerska povezava z DU Li-Pe. Kolpingova družina organizira mesečne izobraževalne večere

z najrazličnejšo tematiko s področja zgodovine, arheologije in zgodovinskih osebnosti, vere, politike, računalništva in digitalizacije, medgeneracijskih odnosov, solidarnosti, zdravstva, ekološkega vrtnarjenja in drugih aktualnih tem. Letno organizira v maju izobraževalni dan po Sloveniji. Skupaj z DU Li-Pe že več let organizira Kolpingova družina računalniški tečaj z elementi medgeneracijskega mreženja, člani DU Li-Pe pa so tudi udeleženi na tečajih


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE nemškega jezika. Lepo obiskane so medgeneracijske kulinarične delavnice. V letu 2018 je prisostvovalo na vseh različnih oblikah vseživljenjskega neformalnega izobraževanja v organizaciji Kolpingove družine Limbuš skupno 284 udeležencev, česar se udeležujejo v veliki večini upokojenci. Kolpingova družina slavi v letu 2019 svoj 25-letni jubilej delovanja, kar je bilo slovesno obeleženo 7. februarja 2019 na Ekološki kmetiji »Tikva« s kulturnim programom, prepeva-

33

njem Kolpingovega zbora, pregledom 25-letne zgodovine Kolpingove družine in njene izobraževalne vloge, osrednjim govornikom mag. Zdravkom Luketičem in pozdravnimi nagovori predstavnikov krovne organizacije Kolpingovega združenja Slovenije, Osnovne šole Limbuš, katere prostore koristi KD in partnerskega DU Li-Pe. Franjo Šauperl, dosedanji predsednik KD

Sodelovanje v Zgornjepodravski zvezi DU

DU Li-Pe V ZGORNJEPODRAVSKI ZVEZI DU

Z

DUS – Zveza društev upokojencev Slovenije − deluje že od leta 1946 in je po številu (230.000) upokojencev ena največjih nevladnih organizacij v Sloveniji. V njej deluje 13 Pokrajinskih zvez. Zgornjepodravska zveza DU je samostojno, prostovoljno, interesno, nepridobitno in humanitarno združenje, v katerega so neposredno vključena društva upokojencev, klubi in aktivi. Naša PZDU združuje 63 društev upokojencev in 1 klub z več kot 24.000 upokojenci. Leto 2018 je bilo za našo Zvezo volilno leto. 10. aprila 2018 se je v Domu Lizike Jančar v Mariboru zbralo 50 predsednikov DU na Volilnem zboru članov. Na zboru smo podali razrešnico predsedniku, UO, NO in ostalim organom PZDU. Za vzorno in kvalitetno delo v predhodnem mandatu smo se jim iskreno zahvalili. Posebna zahvala je veljala predsedniku PZDU Maribor, g. Francu Lobniku, ki je kar dva mandata odgovorno in z veliko mero čuta do upokojencev in dela v društvih vodil našo veliko družino. Za novega predsednika sta na razpisno komisijo prispeli dve vlogi, in sicer: a) Edi Sever, predsednik DU Zg. Kungota in b) Franc Slavinec, predsednik DU Maribor-Tabor. Po tajnem glasovanju je bil izvoljen za novega predsednika Zg. PZDU g. Edi SEVER. Ob izvolitvi smo mu iskreno čestitali in si zaželeli dobrega in kvalitetnega sodelovanja. Predlagani kandidati za člane UO, NO, in častno razsodišče so bili soglasno izvoljeni. Delo in naloge v Zvezi DU teče nemoteno dalje. Člani DU Limbuš - Pekre z gospodom Edijem Severjem zelo dobro sodelujemo. V organih in komisijah PZDU imamo tudi svoje člane, in sicer: v Komisiji za zdravstvo in socialne zadeve je predsednica ga. Anka Onič, v Komisiji

za šport je članica ga. Zlatka Tibaut, v Komisiji za kulturo je član g. Drago Koletnik. 8. junija 2018 je bilo v organizaciji PZDU Maribor in DU Li-Pe v Domu kulture v Pekrah srečanje in pogovor z evropskim poslancem dr. Igorjem Šoltesom. Na srečanju so bili predvsem prostovoljci in prostovoljke projekta »Starejši za starejše« iz PZDU. V kulturnem programu so nastopile Pevke ljudskih pesmi »Spominčice« iz DU Limbuš - Pekre. Gospod Šoltes je spregovoril o področju oskrbe in nege starostnikov, tudi z vidika predlaganega Zakona o dolgotrajni oskrbi pri nas in nekaterih drugih članicah EU. Spregovoril je tudi o evropskem programu »Starejši za starejše« ter socialnem stanju starejših in drugih aktualnih vprašanjih. Srečanja in razgovora se je udeležila tudi vodja projekta ga. Rožca Šonc in predsednik Zg. PZDU, gospod Edi Sever. V zahvalo in priznanje velikemu prispevku na področju projekta »Starejši za starejše« je predsednik DU Li-Pe, Drago Koletnik, podaril g. Igorju Šoltesu in ge. Rožci Šonc zbornika "Limbuš in Pekre v ogledalu časa" ter "Odsevi Limbuša in Peker v ogledalu časa". 13. 09. 2018 je bil sestanek vseh predsednikov društev upokojencev, združenih v Zgornjepodravski pokrajinski zvezi društev upokojencev Maribor. Sestanek je bil v Hotelu Delfin v Izoli. Zbralo se nas je preko 50 predsednikov. Preživeli smo lep dan, ki je bil namenjen delu in medsebojnemu spoznavanju ter sodelovanju. Imeli pa smo tudi izčrpen dnevni red, saj smo razpravljali o aktualnih aktivnostih v društvih, izobraževanju blagajničark ter organizatorjev izletov in o novelah na tem področju. ZPZDU je 28. septembra 2018 za svoje člane organizirala Srečanje upokojencev na Sne-


34

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

žnem stadionu pod Pohorjem. Zaradi premajhnega zanimanja je srečanje žal odpadlo in smo ga prestavili v leto 2019. Naši člani so v PZDU zelo aktivni na več športnih in kulturnih področjih: • moška in ženska ekipa kegljačev s kroglo na vrvici tekmuje v 2. ligi Zg. PZDU; • šahisti so zelo aktivni in tekmujejo v ligi Zg. PZDU; • MePZ je nastopil na reviji pevskih zborov 22. maja 2018 v Unionski dvorani; • g. Franjo Šauperl se je udeležil Literarno glasbenega večera v Mestni hiši Maribor; • Ročnodelska sekcija »Spominčice« se je udeležila oktobra razstave ročnih del v Razvanju; • Pevke Ljudskih pesmi »Spominčice« se že tradicionalno udeležijo Večera ljudskih pesmi in glasbe, in sicer 13. oktobra v Lenartu.

In še nekaj zanimivosti: predsednik PZDU Maribor je Edi Sever, podpredsednik za šport, tehnično kulturo in stanovanjsko komisijo je Franc Slavinec, podpredsednik za DU, ki gravitirajo na področje Sl. Bistrica je Gabrijel Cintauer, tajnica Erika Valentan (tel. 02/251-0891 ali GSM 040/660-863). Naslov: Zgornjepodravska pokrajinska zveza društev upokojencev Maribor, Slomškov trg 5, 2000 Maribor Uradne ure: v ponedeljek, torek in četrtek med 9. in 12. uro na sedežu Zveze, Slomškov trg 5, Maribor e-naslov: zgornjepodravska.p.z.d.u.@siol.net, spletna stran: www/PZDU Maribor-google sites Drago Koletnik, predsednik DU Li-Pe

PREDSTAVNIK DU Li-Pe NA LITERARNEM VE^ERU ZPZDU MARIBOR

K

omisija za kulturo pri PZDU Maribor prireja vsako leto literarni večer, na katerem se predstavljajo predstavniki posameznih DU, vključenih v PZDU. V lanskem letu je bil literarni večer 29. novembra v Mestni hiši v svečani dvorani na Rotovškem trgu. Prijavljenih je bilo večje število nastopajočih in dvorana je bila polna poslušalcev. Nagovor ob dogodku je imel predsednik PZDU, dogajanje pa je v fotografski aparat zajemal predsednik DU Li-Pe Drago Koletnik. DU Li-Pe je zastopal član Franjo Šauperl, ki je iz svoje pesniške zbirke »Prgišče zrnja« predstavil svoje pesmi, in sicer: Nasprotij nesmisel, Živa voda – vir življenja, Radi vino bi krstili, Zanamcem

in Pri delu pesmi domače ni čuti. Ker je doslej večkrat v imenu DU Li-Pe na literarnih večerih ZPZDU nastopala s svojimi literarnimi stvaritvami naša članica Angela Fujs, ki je umrla v septembru 2018, je Franjo Šauperl k svojim pesmim dodal še naslednji, njej posvečen kratek posthumni spominski prispevek. V okviru Literarno glasbenih večerov upokojencev je v tej dvorani v imenu DU Limbuš Pekre večkrat nastopala naša članica ANGELA FUJS, od katere smo se letos poslovili v začetku oktobra z veličastno spominsko prireditvijo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Angeli posvečam posthumno moj naslednji akrostih: Angelce so stvaritve literarne umetnost njena, Na razumljiv način nam poglede na življenje stresa, Goric slovenskih zgodbe iz mladosti opisuje, Enkratne njene milozvočne pesmi piše in haikuje snuje, Literarna njena jesen življenja je obsežna in bogata, Cvetlica neminljiva je knjiga njena vsaka kot pozlata, Iskrena za življenje in stvaritve ji velja večnostna nagrada.

Naj v miru počiva!


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Besede o ~lanih

35

NA OBISKU PRI VIKTORIJI STÖGER

13. 1. 1937 se je v Laznici pri Limbušu rodila Viktorija Stőger, rojena Šauperl, kot drugi otrok v devetčlanski družini. Iz Laznice so se pozneje preselili v Limbuš, v Ulico Jožeta Korošca, kjer še danes živi brat Leon z družino. Osnovno šolo je obiskovala v Limbušu. Na ta leta šolanja ima lepe spomine, predvsem na takratnega ravnatelja Franja Kavčiča. Igrala je na harmoniko, nastopala na proslavah, recitirala, telovadila, izdelovala plakate, skrbela za okrasitev razredov ob raznih prireditvah. Skupaj z drugimi harmonikarji je pod vodstvom gospoda Matjašiča nastopala v Beogradu pred tovarišem Titom za njegov rojstni dan. Že takrat je nakazovala talente, ki jih je pozneje v življenju samo še razvijala. A možnosti za nadaljnje šolanje v številni družini ni bilo. Želela je postati šivilja, a ji je ravnatelj Kavčič svetoval, da nadaljuje šolanje v Srednji tekstilni šoli v Kranju, daleč od doma. Finančnih sredstev za šolanje starši niso premogli, saj je bil zaposlen samo oče. Gospod Leon Skrlovnik iz Peker ji je omogočil delo v tovarni TOBI v Bistrici. Delala je v proizvodnji in se ob delu izobraževala za tehnično risarko. V tovarni TOBI je delala pet let kot prva risarka. Tam je spoznala svojega bodočega moža Francija in ljubezen je vzplamtela. Kot uspešno tehnično risarko so jo zvabili v tovarno Dušika Ruše, kjer je prav tako postala prva risarka. S Francijem sta se kmalu poročila in si našla stanovanje v vili Urbas v Viltušu, kjer sta živela deset let. Družina se je povečala za sina Boruta, ki pa je na veliko žalost staršev umrl star komaj dve leti za težko boleznijo. Pa je vseeno posijal žarek sreče v družino ob rojstvu hčerk Viktorije in Blanke. V Selnici sta skupaj z možem delovala v Telovadnem društvu Partizan. Franci je bil predsednik društva, Vikica, tako jo kličemo, pa načelnica. V športnem duhu sta vzgajala pionirje, mladince in člane. Pridno so vadili vse leto in se udeleževali nastopov po Sloveniji. Leta 1957 jih je sto dvajset odšlo na letni nastop v Ljubljano. Peljali so se z vlakom. Njihov nastop je spremljal tudi tovariš Tito, saj so nastop s še drugimi društvi namenili prav njemu. Na stadion Bežigrad je pritekla tudi skupina mladincev, ki je spremljala nosilca štafetne palice, ki jo je nosil njen mož Franci. Vikica mi je pokazala časopis Nedeljski dnevnik, ki je izšel 30. januarja 2019. V rubriki Spomini je na strani

18 objavljena slika nosilcev štafete in na njej med mladimi na čelu Franci Stőger. Leta 1960 sta začela graditi hišo v Domadenikovi ulici v Limbušu in se leta 1965 vanjo preselila. Takoj sta se vključila v Telovadno društvo Partizan v Limbušu. Nadaljevala sta delo z mladimi, Vikica pa je postala tudi tajnica društva. Hčerki Viktorija in Blanka sta postali uspešni telovadki in pod vodstvom vodnice Jadvige Bedrač nastopali na telovadnih akademijah, tudi v Beogradu. Za delo v telovadnem društvu je prejela kar nekaj priznanj, med njimi tudi priznanje Partizana Slovenije za zasluge na področju telesne dejavnosti. Delala pa je tudi v organizaciji Rdečega križa in pri tabornikih, kjer je tudi prevzela mesto tajnice. Mož Franci je postal vodja ekipe, ki je skrbela za postavitev šotorov in vikend hišic v Kaštelih pri Splitu, kamor so leta in leta odhajali na letovanje limbuški taborniki. Vikica je prevzela mesto vodje tabora, kadar so tam letovali taborniki iz Selnice, Ruš in Ptuja. Dolga leta je vodila ročnodelski krožek pri Turističnem društvu Limbuš. Pod njenim vodstvom so njene članice razstavljale svoja dela tudi v drugih krajih v okolici Maribora. V domačem kraju pa so vsako leto na dan državnosti pripravile razstavo svojih del v Osnovni šoli Rada Robiča v Limbušu. Preko Trgovske zbornice Mari-


36

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

bor so bile izbrane, da za promocijo Slovenije razstavijo svoje izdelke 5. in 6. aprila 2002 v Italiji, v mestu Milanu. Predstavile so 94 različnih prtičkov vseh velikosti in tehnik, 52 različnih rož in dva večja šopka. Za prispevek k promoviranju ročnih del in nastopov je Vikica prejela vrsto priznanj tudi od Turističnega društva Limbuš. Delo v krožku je zaradi starosti in bolezni članic počasi usahnilo. A še vedno se občasno zberejo ter ob kavici obujajo spomine na njihova druženja. Tudi o bolezni nanese pogovor in nasvetih, kako je treba ravnati, da bolezen lažje premaguješ. Vikica pravi, da ji

kljub težavam z zdravjem ni dolgčas. Zaposli se z vsakdanjimi opravili, delom na vrtu, branjem časopisov, revij, knjig in tudi zdravniških nasvetov. Vesela je obiska hčerke Viktorije, ki živi v Ljubljani. S hčerko Blanko, s katero živita skupaj, pa sta se razveselili rojstva male Eve, ki se je rodila točno na rojstni dan svoje prababice Vikice. To jo je neizmerno osrečilo. Že je spletla copatke za malo Evo in verjetno bo še kaj, dokler ji bo zdravje to dopuščalo. Naj še dolgo uživa v tej sreči! Danila Vozelj

Zaupniki vez med dru{tvom in ~lani

ZAUPNIKI DRU[TVA

Z

aupniki društva vzdržujejo neposredne stike s člani, obiščejo jih na domu, seznanjajo jih z aktivnostmi društva, prinašajo jim razna obvestila, vabila, glasilo itd. Preko njih lahko tudi izražajo svoje želje, predloge in tudi pohvale. Člani, ki so starejši in bolni, lahko preko njih tudi poravnajo svoje letne obveznosti do društva. Da bi ta medsebojna povezava potekala nemoteno, vas v nadaljevanju seznanjamo, kateri zaupniki so letos pristojni za določeno območje, ki ga pokriva naše društvo. Naši zaupniki na terenu:

LIMBUŠ, VRHOV DOL, HRASTJE – v KS Limbuš Območje, katerega pokriva zaupnik – nanj se obrnete za informacije in pomoč - dogovorite se tudi za način kontaktiranja (telefon) Karničnik Janez, Robičeva 44 Ul. Pod klancem, Robičeva ul., Strma ul., Šolska ul. Lackova c. 210-267, Ul. Na Kosmate, Kovačič Marjeta, Ul. Drine Gorišek, Ul. Lackovega odreda, Ul. M. Zidanška 24 Ul. Mihe Zidanška, Pri pošti Limbuška c., Ob Blažovnici 12-43, Pod Gričem, Simonič Nada, Šolska ul. 9 Ul. Antona Godca Mavsar Leopold, Ob Blažovnici 88 Ob Blažovnici 48-125, Podgornikova ul. Hrastje 84, 85/a, Limbuška graba, Vrhov Dol, Prevorčič Vera, Vrhov Dol 18 Vrhovdolska pot Šalamon Magda, Hrovatova ul., Krambergerjeva, Srednja ul., Krambergerjeva 4 Ul. Jožeta Korošca, Vornikova ul., Vrunčeva ul. Cesta k Dravi, Domadenikova ul., Drevenškova ul., Hojnik Ida, Drevenškova ul. 14 Ul. Erbežnikovih, Ul. Kobaletovih, Za postajo Zaupnik in njegov naslov

LAZNICA Možič Tilčka, Deržaničeva pot 16

Deržaničeva pot, Šumenjakova ul., Ul. Alojzije Marinšek, Laznica 22-122, Ob Lazniškem potoku


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE PEKRE, HRASTJE – v KS Pekre Božič Franc, Ob plantaži 13 Lajnšček Zofija, Ob plantaži 12 Kek Kristina, Bezjakova 85 Hojnik Brigita, Hrastje 60 Riedl Tone, Na gorco 21 Virt Marija, Bezjakova 87

37

Apostlova ul., Cotičeva ul., Stegenškova ul., Ul. Jožeta Godca, Ul. Jožeta Mlakarja, Ul. Vlada Žigerja Bezjakova ul., Ipavčeva ul., Ul. Jelenčevih, Mirkova ul. Ob plantaži, Pirnatova ul., Pod izviri, Rožnodolska ul. Hrastje 14c-83, Ul. 30. maja Kaličeva ul., Na gorco, Raiserjeva ul., Škilanova ul. Cesta Graške gore, Gačnikova ul., Lackova c. 99-197

Zanesljivo spoznajte naše zaupnike, saj lahko le na ta način pričakujemo še trdnejšo povezavo med člani društva in vodstvom društva. Zlatka Tibaut, tajnica društva

^LANI DU LIMBU[ - PEKRE V DOMOVIH STAREJ[IH Po stanju na dan 31. 12. 2018 so v domovih upokojencev, tako v Sloveniji kot tudi izven države, naslednji naši člani: Nastanitev

Naslov

Dom »Danice Vogrinec« Maribor-Pobrežje

Čufarjeva 9, Maribor

Dom »Danice Vogrinec« Maribor ‒ Enota Tabor

Veselova ul. 3, Maribor

Dom pod Gorco

Pekrska cesta 56, Maribor

Dom pod gorco – sklop varovanih stanovanj Dom »Idila« Dom Svete Ane, Babinac Dom starijih »Novi život«

Pekrska cesta 56, Maribor

Člani DU Li-Pe ALOJZ KIDRIČ ANTON PONGRAČIČ PAVEL POŽARNIK ANICA PŠUNDER JOLANKA CVIKL JOŽEF JANEŽIČ JADVIGA BEDRAČ ZDRAVKA GALUN NEŽA PETREJ

Vukovski Dol 30, 2221 Jarenina MARIJA OPAKA Varaždinska ul., Babinac Hrvaška FRANČIŠKA MUSIL Varaždinska ul. 4, 42208 Cestica, ELIZABETA ŠEŠERKO Hrvaška

Nasveti upokojencem

PREGLED UPORABE ZDRAVIL (PUZ)

L

judje se premalo zavedamo, kako pomembno je za potek zdravljenja pravilno jemanje zdravil. Zato smo v Lekarnah Maribor, po vzoru predvsem lekarn iz Velike Britanije, uvedli novo lekarniško storitev, ki se imenuje Pregled uporabe zdravil (PUZ). Gre za osebni pogovor med magistrom farmacije in bolnikom o njegovih zdravilih. Bistvo pogovora je preverjanje razumevanja bolnikovega zdravljenja z zdravili, prepoznavanje

morebitnih težav kot posledici napačne uporabe zdravil, predlaganje ustreznih ukrepov ter svetovanje o zdravi prehrani in življenjskem slogu. Pregled uporabe zdravil je namenjen vsem, ki za lajšanje zdravstvenih težav uporabljajo zdravila na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila, zeliščne pripravke. Še posebej je storitev priporočljiva ljudem, ki: • uporabljajo več zdravil,


38

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

• imajo več različnih bolezni, • imajo vprašanja in težave, povezane z zdravili, • imajo predpisano novo zdravilo, • imajo zamenjano eno ali več zdravil, • so bili pred kratkim odpuščeni iz bolnišnice. Pogovor med bolnikom in magistrom farmacije poteka v lekarni, individualno v prostoru za svetovanje, običajno traja 20 do 30 minut ter se plača 27,54 EUR. Za pogovor se je treba predhodno naročiti. Na koncu dobi bolnik še osebno kartico zdravil, na kateri je seznam vseh zdravil in drugih pripravkov, informacije o namenu uporabe in odmerjanju ter ostali nasveti za ohranjanje zdravja. Z osebno kartico zdravil bo tudi vsak obisk vašega zdravnika, dežurnega zdravnika ali zdravnika specialista potekal bistveno preprosteje. Primer opravljenega pregleda uporabe zdravil iz prakse: V lekarno je prišel 63-letni gospod po svoja zdravila na obnovljiv recept. Predpisanih je imel osem zdravil, in sicer: za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, zdravljenje povišanega krvnega tlaka, zdravljenje povišanih krvnih maščob ter zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Zraven si je kupil še zdravilo za lajšanje bolečin. Zdravila gospod jemlje že več let in je prepričan, da vse pozna, vendar se zadnje čase slabše počuti. Glede na to, da je imel predpisanih več zdravil in že dalj časa ni bil pri zdravniku, smo mu predstavili storitev Pregled uporabe zdravil. Gospodu se je zdela storitev zanimiva in tako smo se dogovorili za termin čez nekaj dni, da je magister farmacije temeljito pregledal lastnosti zdravil in njihovo medsebojno delovanje in ujemanje. Pogovor je potekal v prostoru za svetovanje, in sicer tako, da je gospod najprej povedal, kako zdravila jemlje od jutra do večera, kdaj jih vzame, kako glede na obroke hrane in za zdravljenje ter za katere bolezni so namenjena. Tako smo

pridobili informacije o bolnikovem poznavanju zdravil in ustreznosti jemanja. Izmerjen mu je bil tudi krvni tlak, bolnik pa je imel s seboj tudi svoje tabele o meritvah krvnega sladkorja. Med pogovorom smo ugotovili, da bolnik jemlje eno od zdravil za sladkor na prazen želodec, namesto po obroku. Zaradi tega mu je čez dan slabo in se slabo počuti. Občasno se mu zgodi, da katero od zdravil tudi pozabi vzeti. Prav tako smo ugotovili, da ima bolnik pogosto bolečine v mišicah, predvsem v nogah. To bi lahko bil izražen stranski učinek zdravila za zniževanje krvnih maščob. Svetovali smo mu, da zdravilo za zniževanje krvnega sladkorja vzame po obroku, da v izogib pozabljenim odmerkom vzame zdravila s pomočjo rutinskih dnevnih opravil (npr. ob knjigi, ki jo bere pred spanjem …). Glede bolečin v mišicah smo mu svetovali obisk pri zdravniku, ki bo poskušal ugotoviti, ali so bolečine posledica jemanja zdravila in mogoče spremenil terapijo. Bolniku smo dali nasvete glede pomembnosti telesne dejavnosti, ustrezna pisna priporočila za diete za zmanjšan vnos sladkorjev in maščob s hrano. Pripravili smo mu tudi osebno kartico zdravil z zdravili, ki jih uporablja, in potrebnimi informacijami o jemanju le-teh. Čez čas je bolnik ponovno obiskal lekarno in nam povedal, da mu je Pregled uporabe zdravil zelo koristil, saj se, odkar jemlje zdravila skladno z navodili, veliko bolje počuti, bolečine so se mu tudi zmanjšale, ker mu je zdravnik predpisal drugo zdravilo za zniževanje krvnih maščob. Pregled uporabe zdravil je storitev, s katero želimo izboljšati bolnikovo poznavanje in pravilno uporabo njegovih zdravil, s tem pa zmanjšati težave, povezane z jemanjem zdravil. Tomaž Zadravec, mag. farm.

DNEVNO VARSTVO – DEMENCI PRIJAZNA TO^KA

L

judje z demenco so v današnji družbi še vedno stigmatizirani, sama bolezen demenca pa predstavlja dolgoleten izziv na področju zdravstva in sociale. Opažamo, da demenca v širši družbi ni dobro poznana, znaki so neprepoznani, veliko je zanikanja in celo sramu in skrivanja. Stiske iz lokalnega okolja

so bile vse izrazitejše in prepoznana potreba po ustanovitvi Demenci prijazne točke. Demenci prijazna točka (DPT) je torej točka, namenjena osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim v Domu, kot tudi zaposlenim v lokalnem okolju, katerim nudimo informacije, predvsem pa jih seznanimo z načini


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE in postopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov. Zaposleni DPT imajo ustrezna znanja in podajo: • informacije: kaj je demenca, kakšni so prvi znaki, kako jih prepoznamo, kako in kam po diagnozo, kako se sporazumevati z osebami z demenco ter predvsem, kako strukturirati dan osebi z demenco; • pomoč in podporo: informacije o tem, kako pomagati, ko je oseba v stiski, ustrezen pristop, sporazumevanje in na kakšen način reševati nastale težave in stiske; • usmeritve: informirati in usmerjati, kam po nadaljnjo pomoč (specialist – psihiater, CSD – urejanje skrbništva za poseben primer, ZPIZ – urejanje dodatka za pomoč in postrežbo, potreba po dnevnem varstvu, po pomoči na domu, namestitvi v dom …); • informativno gradivo: zloženke o demenci, glasilo Spominčica … V letu 2018 smo šli še korak dlje in okoliški skupnosti ponudili storitev dnevno varstvo: • gre za obliko institucionalnega varstva starejših, ki omogoča starostnikom, da s pomočjo dnevnega varstva ostanejo čim dlje v domačem okolju in tako lažje premostijo spremembo, ki pomeni vključitev v domsko institucionalno varstvo za starejše; • starostniki so tako vključeni v bivanje v Raznovrstno

39

domu za starejše samo preko dneva in se popoldne vračajo k svojim družinam, v svoj dom in svoje domače okolje. Namenjeno je starejšim od 65 let, ki živijo doma in kateri: • potrebujejo pomoč pri organizaciji dneva in varstvo; • potrebujejo več oskrbe in nege zaradi različnih bolezni, tudi demence; • ob odsotnosti svojcev ne zmorejo več poskrbeti zase ali opravljati vsakodnevnih opravil; • si želijo družbe in bi želeli preživeti svoj čas aktivno in razgibano; • se pripravljajo na prehod v domsko institucionalno varstvo. Ponosni smo, da spremljamo potrebe starejših ljudi in jim zagotavljamo ustrezno pomoč. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo v Socialni službi DOMA POD GORCO. Pekrska cesta 56, 2000 Maribor, telefon 02/480-56-25 ali 02/480-56-70, fax 02/48057-11, e-mail: sociala@dompodgorco.si in spletna stran www.dompodgorco.si V sožitju prijetnih, prijaznih in srčnih ljudi je moj Dom pod gorco.

NEKAJ ZAPISOV O SRE^I

"Sreča ne izhaja samo ali predvsem iz človeških odnosov. Bog je srečo postavil vsepovsod, je v vsaki izkušnji. Samo dovolj pogumni moramo biti, da se upremo starim navadam in se podamo na nekonvencionalno pot." Alex McCandless "Ljudje pogosto spregledajo lastno srečo, tuje nikoli." Pierre Danninos "Človek ni nikoli tako srečen ali nesrečen kot si predstavlja." Francois de La Rochefoucauld "Človek je nesrečen, ker ne ve, da je srečen." Fjodor Mihajlovič Dostojevski "Če želiš biti srečen vse življenje − pomagaj naslednji generaciji." Kitajski pregovor "Dolžnost je ena sama: biti srečen." Denis Diderot "Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel." Mihailo Pupin "Nobene dolžnosti ne podcenjujemo toliko kot dolžnost, da smo srečni." Robert Louis Stevenson "Sreča je dišava, ki je ne moreš izliti na druge, ne da bi poškropila tudi tebe." Neznan avtor "Sreča je negotova in minljiva, dolžnost pa je gotova in večna." Neznan avtor (vir: http://www.pregovor.com/kategorije/sreca.html)


40

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

DU Li-Pe V SREDSTVIH JAVNEGA OBVE[^ANJA

D

ruštvo upokojencev Limbuš - Pekre svojo dejavnost prikazuje tudi v sredstvih javnega obveščanja, da se širi vedenje o društvenih aktivnostih. Tako so bili v letu 2018 zapisi o našem društvu najprej v našem obsežnem društvenem glasilu Lipe in na spletnih straneh DU Li-Pe. V eksternih glasi-

lih so bili članki o DU Li-Pe objavljeni v glasilih KS Limbuš »Naš kraj« ter v glasilih ZDUS, Vzajemna in Vzajemnost. Naj se širi glas o DU Li-Pe po slovenskem prostoru! Franjo Šauperl, referent za javno obveščanje

NASMEHNIMO SE SVOJI GENERACIJI Neverjetno, kako zeleni smo bili: Na blagajni Mercatorja je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje. Gospa se je opravičila in mladenki razložila: ˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝ Blagajničarka ji je odgovorila: ˝Zato je danes to naš problem, problem mladih. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije!˝ Imela je prav - naša, starejša generacija, ni imela te zelene miselnosti v starih časih. Razvojne faze neke ljubezni: 1. romantična, 2. erotična, 3. nevrotična, 4. sklerotična. Življenje je kot trifazni tok: 1. faza – otroštvo 2. faza – mladost 3. faza – zrela leta, penzija je nula, sledi ozemljitev ... Dobro sliši: "Ali vaš ded po operaciji sluhovodov kaj bolje sliši?" "Seveda. Včeraj je treščilo k sosedu in je glasno rekel: 'Naprej'." Trije naglušni: Prijeten dan v aprilu … trije hudo naglušni upokojenci igrajo golf. Eden zgreši in reče: »Tole je pa beda, ali ne?« Kolega takoj povzame: »Neee, ni sreda. Petek je. Včasih si pa res zabit.« Tretji »sliši« in navdušeno zavpije: »Pit? Jaz sem za! Sta za vinček ali za pir?« Smejal sem se debelim pa sem se zredil ... Smejal sem se plešastim, lasje so mi začeli izpadati ... Zdaj se smejem le še bogatim ... Med drage kamne spadajo: diamanti, rubini, safirji ter žolčni in ledvični (če nimaš zdravstvenega zavarovanja). Na nogah: " Moj ortoped mi je lani obljubil, da me bo v dveh tednih postavil na noge." "In? Mu je uspelo?" "Ja, pa še kako! Ko sem dobil račun za zdravljenje, sem moral prodati avto in sedaj hodim peš." Prehitra mamka: Policaj ustavi 83-letno mamko: "Gospa, ali veste, da ste vozili neprimerno hitreje od dovoljene hitrosti?" "Seveda vem, gospod policaj, a moram voziti hitro, preden pozabim, kam sem sploh namenjena!" Sklanjaj dedka: Kako se sklanja dedek? Dedek se ne more sklanjati, ker je preveč star. (Vir: spletne strani)


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

41

OBVESTILA DU ZA ^LANSTVO • Uradne ure v pisarni DU Li-Pe (v Domu krajanov Limbuš, Ob Blažovnici 41) so vsako SREDO od 9. do 12. ure. V tem času je dobrodošel vsak član, posebej pa bomo veseli vsakega novega člana. • Za vsa vprašanja, želje ali dobronamerne kritike smo poleg osebnega stika na voljo tudi na telefonski številki 02/613-44-00 ali preko elektronske pošte: lipe.tajnistvo@gmail.com. • Članarina za leto 2019 je ostala enaka, to je 9,00 € letno. Tudi članarina za Vzajemni posmrtninski sklad za leto 2019 ostaja 12,00 € letno. Po sklepu Upravnega odbora ZDUS Ljubljana z dne 18. 12. 2018 pa s 01. 01. 2019 stopi v veljavno ENOTNO izplačilo posmrtnine, to je 180,00 € ne glede na leta vplačevanja. Pomembni podatki članstva VPS: • član VPS ne more postati oseba, ki je starejša od 70 let; • član je dolžan plačati letno članarino do konca maja tekočega leta, v izjemnih primerih pa najkasneje do julija tekočega leta; • posmrtnina se izplača tisti osebi, ki jo je član VPS določil kot upravičenca (le-to je potrebno urediti v tajništvu društva); Upravičenec do izplačila posmrtnine mora predložiti naslednje dokumente: • fotokopijo mrliškega lista umrlega člana • fotokopijo svojega osebnega dokumen-

ta (izkaznice, potnega lista) −obojestransko • fotokopijo svoje davčne številke in • fotokopijo svoje številke tekočega računa – obojestransko. • Vse člane, ki članarine za lansko leto še niste poravnali, prosimo, da to storite, kajti sedaj poteka že plačilo za tekoče leto. V kolikor tega ne morete storiti sami, se obrnite na naše zaupnike ali pa naj za vas to stori katera druga oseba v vašem imenu. Ne pozabite pa jim dati s seboj vaše članske izkaznice. Posebna prošnja: svojce naših članov lepo prosimo, da nas obvestijo o smrti družinskega člana, ki je bil član DU Li-Pe, saj se le tako lahko od njih dostojno poslovimo. Prav tako vas takrat lahko seznanimo o izplačilu VPS, če jo je pokojni plačeval. Prav tako prosimo svojce, da nas obvestijo o morebitni premestitvi člana društva v katerikoli dom starejših. Članom, ki so starejši od 80 let, redno pošiljamo rojstnodnevne čestitke, katerih so zelo veseli in prepričani, da se jih še spomnimo. OO RK Maribor organizira v dogovoru s KO RK Limbuš meritve krvnega pritiska, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja, o čemer krajane obveščamo z obvestili na oglasnih deskah. Zlatka Tibaut, tajnica društva

In memoriam

V LETU 2018 SMO SE ZA VSELEJ POSLOVILI

V

letu 2018 so naše vrste za vselej zapustili naslednji člani/-ice, ki so vsak na svoj način prispevali k delovanju društva in se jih bomo s spoštovanjem spominjali, in sicer: Januarja: Robnik Milan, Vujačič Majda, Brdnik Terezija, Roškar Frančiška in Gabrovec Marija Februarja: Riedl Franc, Novak Ivan, Lep Marta Marca: Dominikovič Stipe Aprila: Kozar Rozalija, Drozg Viktorija Maja: Baukman Karolina, Ifko Martin Junija: Soršak Radica,

Prišenk Elizabeta, Novak Franc Julija: Javernik Zofija, Artiček Rado Avgusta: Jaunik Ljudmila Septembra: Šerc Marija, Adam Stanislav, Rihter Berta, Fujs Angela, Ferlež Anamarija Oktobra: Petrej Rudolf, Bajs Danica, Kos Anton, Mikl Martin Novembra: Čeh Anica, Novak Marija-Katarina Decembra: Majerič Franc, Vauda Dora in Pongračič Jožefa. Zlatka Tibaut, tajnica društva


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

42

POSEBEN SPOMIN VELJA AKTIVNIM POKOJNIM ^LANOM DU Li-Pe RADO ARTIČEK

Rado Artiček, krajan Limbuša, je bil v času dolgoletnega bivanja med nami nadvse angažiran krajan, za kar so mu bile dane posebne sposobnosti. Na prvem mestu je bilo zanj, poleg mnogih obveznosti doma in v službi, vsekakor prepevanje. S svojim odličnim pevskim glasom je prepeval v Oktetu Marles, katerega pobudnik in ustanovitelj je bil, v Mešanem pevskem zboru DPD Svoboda Pekre, v KD Oktet TD Limbuš, v Moškem pevskem zboru TD Limbuš, Kulturnem društvu Limbuš, Moškem pevskem zboru NKBM in priložnostno tudi v neformalnih manjših pevskih skupinah, še posebej na zabavnih prireditvah v organizaciji Turističnega društva Limbuš. Petje mu je pomenilo zelo veliko in v njem je videl svoj umetniški, družabni in veseli del življenja. Njegov pevski glas je ohranjen še posebej na zvočni kaseti Okteta Marles. Bil je ustanovni član in prvi predsednik Turističnega društva Limbuš v obdobju 1987– 1992 in je dajal ton začetnemu delovanju, prvim množičnim prireditvam in razvoju tega društva v startnem obdobju prvih štirih let de-

lovanja. V času njegovega predsedovanja je društvo pridobilo v najem svoj prostor za prireditve na Limbuškem nabrežju, kjer so se odvijale mnoge množične prireditve za krajane in obiskovalce naših krajev. Tudi po prenehanju predsedniškega mandata, pa vse dokler je mogel, je bil aktivno vpet v delovanje TD Limbuš s svojimi idejami ter pobudami. Njegovo delo je trajno vgrajeno v zgodovino TD, kjer se je posebej zrcalilo z njegovim delovanjem v Iniciativnem odboru za ustanovitev TD Limbuš, avtorstvom ustanovnih dokumentov nastajajočega TD, v prevzemu začetnega mandata predsednika TD, v mnogem udarniškem delu pri nastajanju Doma KS in TD Nabrežje ter v njegovih zapisanih spominih v Zborniku ob 25. obletnici TD Limbuš. V dneh njegove jeseni življenja smo ga videvali na sprehodih skozi našo vas. Poslovil se je tiho in sedaj v miru počiva na našem limbuškem pokopališču. Hvala mu za vse storjeno za naš kraj, neštevilne pevske nastope in za ustanovitev ter začetni razvoj dela Turističnega društva Limbuš, kakor tudi za članstvo v DU Li-Pe. Franjo Šauperl TEREZIJA BRDNIK


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE V začetku leta 2018 se je od nas za vedno poslovila tovarišica Terezija Brdnik. Njena življenjska pot se je začela v Limbušu na domačiji Pšunder. Osnovno šolo je obiskovala v Limbušu, nato meščansko šolo v Mariboru ter po štirih letih še Hermesov tečaj za uradnike. Kot mladinka se je vključila v Telovadno društvo Sokol v Limbušu, kjer se je takrat zbirala napredna mladina. Poročila se je s tovarišem Deržaničem in kmalu položila v zibelko malo Tinko. A usoda je hotela, da sta izgubili moža in očeta, ki je kot zaveden partizan padel v borbi v Savinjski dolini. Terezija je bila nenehno nadzorovana in podvržena zasliševanjem gestapa. Po osvoboditvi je opravila tečaj za učiteljico in poučevala v nižjem razredu osnovne šole v Staršah. Tam je spoznala svojega drugega moža Rudija Brdnika, s katerim sta si po večkratnih selitvah zgradila hišo na domači zemlji v Limbušu. Družina se jima je povečala za hčerko Majdo ter sinova Bojana in Rudka. A usoda je zopet posegla v njeno življenje in ji povzročila neizmerno žalost ob smrti hčerke Majde, ki je klonila pod težko boleznijo. Poleg službe in skrbi za družino je Terezija našla čas za vključitev v Krajevno organizacijo ZB NOB Limbuš - Pekre. Bila je dolgoletna članica odbora. Vključila se je tudi v Telovadno društvo Partizan v Limbušu, Turistično društvo Limbuš in v taborniško organizacijo. Sodelovala je pri ustanovitvi ročnodelskega krožka. Njena čudovito izdelana ročna dela krasijo njen dom in domove vseh, ki jim je podarila svoje izdelke. Zelo je bila ponosna na svoj kraj in se veselila vsakega njegovega napredka ter se rada sprehodila po njem, dokler ji je zdravje to dopuščalo. Za svoje delo je prejela Medaljo zaslug za narod in več pisnih priznanj. Na njo je ostal večen spomin v srcih njenih najdražjih in vseh, ki so jo spoštovali in imeli radi. Danila Vozelj ANGELA FUJS

Angela FUJS, rojena Kuntner (*1937, Zgornja Velka v Slovenskih goricah – † 2018, Maribor), je sestra priznanega pesnika Toneta Kuntnerja. Osnovno šolo je obiskovala najprej v avstrijskem Murecku in po vojni na Zgornji Velki. Po šoli je morala ostati doma na posestvu. Ustvarila si je družino, se naselila v Bistrici ob Dravi in se ob delu izučila za slikopleskarko. O tem času so nastale tudi zgodbe Namalaj mi modro nebo. Do upokojitve je opravljala poklic pisarniške uslužbenke, za kar se je usposabljala na različnih oblikah do-

43

datnega izobraževanja. Bila je soustanoviteljica Društva za kreativni samorazvoj VED, za urejeno okolje pa je leta 2000 prejela najvišje priznanje Hortikulturnega društva Maribor, zlato vrtnico. Leta 2009 se je preselila v Dom Danice Vogrinec, enota Tabor. Bila je članica seniorske literarne delavnice pri Mariborski literarni družbi. Pisati je začela pred petimi leti, predvsem prozo, pisala je pa tudi pesmi in haikuje. Objavljala je v reviji Haiku (tudi prevod v angleščino), Kmečkem glasu, Vzajemni, Radiu Slovenske gorice, Radiu Slovenija, Program Ars, Locutio. S svojimi besedili je nastopila na več kot dvajsetih literarnih večerih in prireditvah. Vključila se je v domsko skupino, ki sodeluje z ekipo Projekt »MED« - OBLIVION na Drugi gimnaziji Maribor, sodelovala je v literarni in dramski sekciji doma, ki jo vodijo prof. Gašper Bohinec, Drago Meglič in prof. Romana Fekonja. V domu je opravila tečaj za starejše v okviru mednarodnega projekta − PRIMER ICT. Vsak tretji četrtek je imela literarno urico s sostanovalci v domski knjižnici. Njene avtorske publikacije so: ŠOLSKA POT. Maribor: Unigrafika, 2002; DOMAČIJA. Maribor: Unigrafika, 2002; NAMALAJ MI MODRO NEBO, kratka proza. Ruše: Lira, 2005; ZRELA PŠENICA, pesniška zbirka. Ruše: Lira, 2005; PANOVA PESEM NAD TOLMUNOM, pesniška zbirka. Maribor: samozaložba, 2012; TRIJE VZDIHI OB SVEČAH, zbirka kratkih zgodb. Maribor: Mariborska literarna družba, 2008 in 2018. (vir: prirejeno po spletnem zapisu https://www.locutio.si/)


44

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

Imela je več literarnih večerov v KD Bistrica ob Dravi, Rušah, na Zg. Velki, Šentilju, Lenartu, Sladkem Vrhu, OŠ Toneta Čufarja, Jesenice, v domovih upokojencev, v psihiatrični bolnišnici, v župnišču Limbuš, KD Slivnici, v Skomarski hiši na Skomarju in na raznih razstavah in prireditvah.« (vir: http://www.danica-vogrinec.si/) Skupaj z bratom Tonetom Kuntnerjem je nastopala s svojimi literarnimi stvaritvami tudi v Limbušu in v okviru literarnih večerov v Skomarju nad Zrečami. Prav tako je nastopala na prireditvah Kolpingove družine Limbuš, njene pesmi pa so bile večkrat objavljane v glasilu Kolpingov bilten Kolpingovega združenja Slovenije. Večkrat je zastopala DU Li-Pe na Literarno glasbenih večerih upokojencev ZPZDU Maribor v Rotovški slavnostni dvorani. Angelci veljajo besede zahvale za vse, kar je v svojem življenju ustvarjala in za članstvo ter nastope v imenu DU Li-Pe. Franjo Šauperl DORA VAUDA

Pridejo trenutki, ko se je treba posloviti od ljudi, ki smo jih cenili, spoštovali in jih imeli preprosto radi. Zbrali smo se na žalni seji in zadnjem slovesu na limbuškem pokopališču, da ji še zadnjič izkažemo zahvalo ter hvaležnost za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli z Doro Vauda. Sam sem pristopil v Društvo upokojencev Lim-

buš - Pekre leta 2002, ko je že bila na vrhuncu svojega društvenega poslanstva. Upokojila se je leta 1983 in tako dopolnila polnih 35 let delovanja v DU. Bila je človek, ki ni rinil v ospredje, pa vendar je z dejanji dokazala svojo humanitarnost, predvsem pa skrb za malega človeka. Veliko let je bila članica UO DU in leta 1997 prevzela od predsednice Marte Šparl krmilo – predsednikovanje našega društva. Ko sem tako brskal po arhivu, sem šele dojel Dorine sposobnosti in ljubezen do sočloveka. V njenem obdobju predsednikovanja so skrbeli predvsem za ostarele v domovih za starejše in jih ob velikih praznikih obiskovali in tudi obdarili z nogavicami, ki so jih spletle naše ročnodelke, predvsem pa z lepo besedo in pesmijo naših pevk. V času njenega predsedovanja je bilo v društvu 462 članov, delovale so sekcije, kot so: dve ročnodelski, dve pevski, rekreacijska, gobarska, predvsem pa izletniška sekcija, ki jo je vodil g. Alojz Zorec. Kot prava mama se je s svojo veliko družino redno udeleževala izletov po domovini in tujini. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so prirejali srečelove in na ta način pridobljena sredstva koristno uporabili za potrebe društva, tudi za obisk in obdaritev starostnikov nad 80 let ob veliki noči in božiču. V obdobju njenega predsedovanja se je čutila njena milina in materinski čut do upokojencev. Leta 2001 je svoje mesto predala gospodu Radu Artičku, ki jo je zaradi njenih vodstvenih sposobnosti predlagal za svetnico v UO DU, ki usmerja in svetuje v smeri dobrega dela v DU in koordinira med upokojenci in UO. Kot skromna in tiha gospa se je počasi umaknila iz upravljanja v odborih društva ter se aktivno vključila v Ročnodelsko sekcijo Pekre, kjer je delovala do zadnjih trenutkov svojega bogatega življenja. Nekaj let je bila tudi njihova vodja. Ni več tvojih prijaznih besed in ročnodelskih spretnosti, ki so nas navduševale. Ostal bo lep spomin nate in večna hvaležnost, da si bila pomemben člen naših ročnodelk, poudarjajo njene »štrikarce«. Draga Dora, naj se ti še zadnjič poklonim in se v imenu vseh članov DU Li-Pe, kakor tudi UO in v svojem imenu, iskreno zahvalim za vse, kar si naredila za nas. S svojimi deli boš večno z nami! Naj ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo tako ljubila! Drago Koletnik, predsednik DU Li-Pe


E


Bezjakova 6, 2341 Limbuš Tel.: 02/ 61 32 850

SONČNI DOM, družba za storitve d.o.o.

SONČNI DOM, družba zaMaribor storitve d.o.o. Železnikova ulica 10, SI-2000 Tel.: 02/ 471 64 00, fax: 02/ 471 64 13 Železnikova ulica 10, SI-2000 Maribor e-pošta: info@soncnidom.si, www.soncnidom.si Tel.:02/471 64 00, fax; 02/471 64 13 SOCIALNO VARSTVENE STORITVE V SONČNEM DOMU e-pošta: info@soncnidom.si, Kontakt: Socialna služba: 02/471 64 06, e-pošta: vida.anzel@soncnidom.si http://www.soncnidom.si OSEBNA POMOČ STARIM LJUDEM NA DOMU V OBČINI RUŠE IN SELNICA OB DRAVI

SOCIALNO VARSTVENE STORITVE V SONČNEM DOMU Kontakt Socialna OSEBNA POMOČslužba: NA DOMU 02/471 VSEBUJE: 64 06 pomoč e-pošta:- gospodinjsko vida.anzel@soncnidom.si

Če Vi ali Vaš svojec potrebujete katero od oblik pomoči, nas pokličite Kontakt: Tel.: 02/471 64 06, Mob.: 051 301 369 e-pošta: marina.dzogazovic@soncnidom.si

- pomoč pri vzdrževanju osebne higiene - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov

SONČNI DOM OPRAVLJA POMOČ NA OS SONČNIOSEBNO DOM OPRAVLJA OSNOVI PODELJENE KONCESIJE OBČIN RUŠE KONCESIJE OBČIN IN SELNICE OB DRAVI.


ZASEBNA AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE LIMBUŠ

Jelka Polh, Lackova c. 269, 2341 Limbu{ tel.: 02/ 614 02 96

DR. MED. Delovni čas: Pon.: 7-13.30 Tor.: 13-19.30 Sre.: 13-19.30 Čet.: 7-13.30 Pet.: 7-13.30

POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV MARIBOR


Smo družinsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo barv, lakov, lazurnih premazov, ter fasadnih in ostalih materialov, ki se uporabljajo v slikopleskarski dejavnosti. Naša dejavnost je trgovina na debelo in drobno, odlikujeta nas predvsem strokovni pristop in dolga poslovna tradicija. Pri nas najdete blago znanih proizvajalcev, kot so HELIOS, JUB, CAPAROL, RÖFIX, STANDOX, na področju slikopleskarskega pribora, vam lahko ponudimo obsežno izbiro kvalitetnih artiklov blagovne znamke SCHULLER EH’KLAR. Razen tega zastopamo tudi znano blagovno znamko WAGNER, črpalke za strojni nanos barv, lepil in ometov.


Likovnice razstavljale ob otvoritvi Salona TD Limbuš

Ekipa in keglji pripravljeni za borbo

V SEKCIJAH SMO DEJAVNI

Ročnodelke Spominčice pri delu

Vaje za vitko telo


Spominčice ob koncu šolskega leta na Meranovem

DRU@ENJE IN VESELJE

Prostovoljci na zasluženem izletu

Srečanje botric Pisani nagel iz Ruš in Spominčice

Zaupniki

Predsedniki Zg. Kungota, Ruše in Limbuš voščijo Novo leto

Božički v Srečevališču

Profile for Andrej Flogie

Glasilo DU-LiPe 2019  

Glasilo DU-LiPe 2019  

Advertisement