__MAIN_TEXT__

Page 1

GLASILO

DRUŠT VA UPOKOJENCEV LIMBUŠ - PEKRE MAREC 2018

ŠT. 15, LE TO XV

VABILO Vabimo vas na redni letni programski Zbor članov Društva upokojencev Li-Pe, ki bo v ~etrtek, 5. aprila 2018, ob 16. uri v DOMU KULTURE V PEKRAH. Barka Li-Pe v dalje plove, radovoljno na krov svoj potnike sprejema nove, a z žalostjo slovo opravi, ko se potniku kateremu življenja pot ustavi. Na krovu posadka vselej poskrbi, da dejavnosti obilo se godi. Je za potrebe prav različne poskrbljeno, talentom raznovrstnim prilagojeno, vsakdo lahko najde zase kaj, ob praznovanjih barka je kot raj. Zatorej srčno vabljen upokojenec je vsak, pridi, bodi z nami tudi ti enak. Pestra je pri nas jesen življenja, izpolnjena so mnoga hrepenenja. (F. Š.)

Od Srečevališča do kegljišča barka Li-Pe plove, pristane še obišče mnoge z novo posadko!


Predsednik Sveta KS Limbuš na obisku pri Ročnodelski sekciji Spominčice

Prejemniki priznanj na Zboru članov DU

DOMA IN DRUGJE

Slike župnijske cerkve ob 870 letnici Limbuša

Starejši za starejše v Celju


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

1

Glasilo Društva upokojencev Li-Pe, Limbuš - Pekre, Ob Blažovnici 41, 2341 Limbuš, Tel.: 02/613-44-00, e-mail: lipe.tajnistvo@gmail.com, www.du-lipe.si

KOLOFON

V preteklih letih je bilo izdanih 5 številk glasila z imenom Čiv-Čiv (2004 do 2008) in 9 številk z imenom Li-Pe (od 2009 do 2017). Glasilo 2018 beleži številko 15 in leto XV. Uredniški odbor: Drago Koletnik, odgovorni urednik, Franjo Šauperl, glavni urednik, Mira Novak in Zlatka Tibaut, članici Jezikovni pregled: Vilma Majerle Fotografije: Drago Koletnik idr. Oblikovanje in tisk: UPRINT d. o. o., Limbuš Naklada: 500 izvodov Glasilo je za člane brezplačno. Prostovoljne prispevke lahko nakažete na TRR pri NKBM: SI56 0451 5000 2632 409.


2

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

KAZALO

VSEBINE

Uvodnik urednika......................................................................................................... 3

PETNAJSTI LETNIK GLASILA »Lipe« V ROKE NAJ SE SPREJME............................. 3 Iz vodstva društva....................................................................................................... 3 DU Li-Pe – ORGANIZATOR AKTIVNOSTI UPOKOJENCEV V KS LIMBUŠ IN V KS PEKRE...................................................................................... 3 SKLIC IN DNEVNI RED REDNEGA LETNEGA PROGRAMSKEGA ZBORA ^LANSTVA........................................................................ 4 POSLOVNIK PROGRAMSKEGA ZBORA ^LANOV DU LIMBU[-PEKRE (5. april 2018).............................................................................. 5 PORO^ILO PREDSEDNIKA O DELOVANJU DU LIMBU[ - PEKRE V LETU 2017..... 5 PORO^ILO TAJNICE DU ZA LETO 2017...................................................................... 7 PREGLED DELA UO IN DRUGIH ORGANOV DU Li-Pe V LETU 2017........................ 8 FINAN^NO PORO^ILO DRU[TVA ZA LETO 2017.................................................... 11 PORO^ILO NADZORNEGA ODBORA DU Li-Pe........................................................ 13 NA^RT DELA DU LIMBU[-PEKRE ZA LETO 2018.................................................... 13 PREDLOG FINAN^NEGA NA^RTA ZA LETO 2018.................................................... 14 Življenje, delo in načrti društvenih sekcij v letu 2017....................................... 14 DEJAVNOST RO^NODELSKE SEKCIJE »SPOMIN^ICE« LIMBU[.......................... 14 PEVKE LJUDSKIH PESMI »SPOMIN^ICE«˝Poro~ilo za leto 2017............................ 15 DEJAVNOST RO^NODELSKE SEKCIJE »RO@ICE« PEKRE.................................... 17 ME[ANI PEVSKI ZBOR DU Li-Pe – NASTOPI IN DOSE@KI V LETU 2017............... 17 KEGLJA[KA SEKCIJA – POSTAL SEM KEGLJA^..................................................... 19 REKREACIJSKA SEKCIJA – REKREACIJA ZA STAREJ[E ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU............................................................................ 20 LETO ODHAJA............................................................................................................. 20 [AHOVSKA SEKCIJA – [AH SKOZI LETA................................................................. 21 LIKOVNA SEKCIJA – NA[A DEJAVNOST V LETU 2017............................................ 21 IZLETNI[KA SEKCIJA – IZLETI UPOKOJENCEV V LETU 2017................................ 22 LITERARNO USTVARJANJE NA[IH UPOKOJENCEV............................................... 22 UPOKOJENEC SE @IVLJENJA VESELI...................................................................... 23 ZGODBA IZ OTRO[KIH DNI UPOKOJENKE – KAKOR BI BILO V^ERAJ................ 23 Samopomoč ter prostovoljstvo v DU in v kraju za krajane............................. 24 PORO^ILO O DELU PROSTOVOLJK IN PROSTOVOLJCEV V PROJEKTU ................ "STAREJ[I ZA STAREJ[E" V LETU 2017................................................................... 24 BILO JE LEPO SON^NO POPOLDNE........................................................................ 26 SKUPINA STARIH LJUDI ZA SAMOPOMO^ »POMLAD« V LETU 2017.................... 27 Vse življenjsko izobraževanje................................................................................. 27 STAREJ[I SE U^IMO Z RA^UNALNIKOM................................................................. 27 RA^UNALNI[KI TE^AJ ZA STAREJ[E...................................................................... 28 Sodelovanje v Zgornjepodravski zvezi DU.......................................................... 29 AKTIVNOSTI DU Li-Pe V ZGORNJEPODRAVSKI ZVEZI DU..................................... 29 Besede o članih.......................................................................................................... 30 NA OBISKU PRI BORISU ONI^U................................................................................ 30 VESELINKA JAUK........................................................................................................ 31 Zaupniki - vez med društvom in člani................................................................... 32 PREDSTAVITEV ZAUPNIKOV DRU[TVA................................................................... 32 ^LANI DU LIMBU[ - PEKRE V DOMOVIH STAREJ[IH........................................... 33 Nasveti upokojencem............................................................................................... 34 KO POZABLJIVOST POSTANE BOLEZEN................................................................. 34 Raznovrstno................................................................................................................ 36 NEKAJ ZAPISOV O SRE^I.......................................................................................... 36 DU Li-Pe V SREDSTVIH JAVNEGA OBVE[^ANJA.................................................... 36 NASMEHNIMO SE SVOJI GENERACIJI..................................................................... 36 OBVESTILA DU ZA ^LANSTVO.................................................................................. 37 In memoriam............................................................................................................... 38 V LETU 2017 SMO SE ZA VSELEJ POSLOVILI......................................................... 38 POSEBEN SPOMIN VELJA AKTIVNIM POKOJNIM ^LANOM DU Li-Pe.................... 38


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Uvodnik urednika

3

PETNAJSTI LETNIK GLASILA »Lipe« V ROKE NAJ SE SPREJME

P

etnajsto leto bogati Društvo upokojencev Limbuš - Pekre, poleg mnogih dejavnosti za članstvo in za domače kraje ter izven tega okolja, še društveno glasilo Lipe, kot ogledalo vseh dejavnosti in aktivnosti društva ter sekcij, načrtov, praktičnih podukov, besed članstva, literarnih stvaritev, upokojenskih šal, obvestil in žal tudi slovesov od članstva. Urejanje takega glasila pomeni snovanje vsebine, odobritev vsebine s strani UO DU, zadolžitve potencialnih piscev člankov, kar opravi tajnica

društva. Temu sledi postopno sprejemanje člankov, preko tajništva ali neposredno, na elektronski naslov glavnega urednika, ki članke pregleda, uredi v enotni oblikovni, črkovni in velikostni zapis, popravi kakšno vsebinsko ali jezikovno stvar in doda prispevke, za katere je po vsebinski plati tudi sam zadolžen. Tako počasi, kakšen mesec do mesec in pol, nastaja tekstualni del, ki je potreben še jezikovnega pregleda. Sočasno s tem se izvaja zbiranje in urejanje posebne datoteke s slikovnim gradivom. Ko je vse to zaključeno, celotno zasnovo glasila pregleda in potrdi Uredniški odbor in se na USB ključku preda izbranemu tiskarju, da vse skupaj uredi v računalniški prelom in tudi tega posreduje v pregled ter potrditev glavnemu uredniku. Ko le-ta postavitev potrdi, se v tiskarni pripravi vse potrebno za tiskarski stroj, ki »izvrže« prve poskusne izvode. Tiskar jih pregleda, in če je vse tako kot mora biti, tiskarski stroj požene in natisne zahtevano količino notranjih strani glasila.

Posebej se natisne še ovitek. Potem pa vezava in priprava za predajo naročniku, kar opravijo na terenu naši zaupniki, tajništvo pa poskrbi, da pošlje na ustrezna mesta tudi obvezne izvode, da je glasilo na razpolago za goste na Zboru članov našega društva in pa posreduje še izvode za simpatizerje ter upokojensko društveno nadgradnjo. Ta opis dajem bralcem v vednost, da se seznanite, koliko vam nevidnih postopkov se dogaja, preden lahko vzamete glasilo v roke in ga, tako upam, z veseljem in zanimanjem preberete, saj je to najbolj naše skupno glasilo in glasnik našega aktivnega delovanja v lokalnem okolju. Hvala vsem, ki kakorkoli prispevate k temu, da lahko imamo enkrat letno na razpolago v obliki glasila zrcalo našega skupnega udejstvovanja. Glasilo je po izidu fizičnih izvodov na voljo tudi na spletu društva in s tem dostopno najširši javnosti. Franjo Šauperl, glavni urednik

Iz vodstva dru{tva

DU Li-Pe – ORGANIZATOR AKTIVNOSTI UPOKOJENCEV V KS LIMBUŠ IN V KS PEKRE

Z

DUS svoje aktivnosti usmerja v pomembne naloge, ki se dotikajo upokojenske srenje. Gre za gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdravstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice in bivalni standard

ter stalni nadzor človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših (predsednik ZDUS-a Janez Sušnik). Društvo upokojencev Limbuš - Pekre gravitira na dve krajevni skupnosti, in sicer KS

Limbuš ter KS Pekre. Sam kraj brez prebivalcev ne pomeni ničesar. Ena izmed osnovnih pravic upokojencev je, da se združujejo v društva. DU Li-Pe je eno izmed večjih društev, saj šteje okoli 500 članov. V njem imamo


4

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

veliko sekcij, kjer lahko vsakdo najde prostor za uresničevanje svojih želja in potreb. Samo društvo nima svojih lastnih prostorov. Za svoje dejavnosti uporabljamo prostore v KS Limbuš in KS Pekre ter v OŠ Rada Robiča. Kraj s svojimi prebivalci lahko zaživi le takrat, ko so mu dane možnosti za ustvarjanje, prebivalci pa s svojim delom in aktivnostjo dajo kraju »dušo«. Veseli in ponosni smo, da lahko z ostalimi društvi organiziramo razne aktivnosti. Naš Mešani pevski zbor in Pevke ljudskih pesmi »Spominčice« redno nastopajo na vseh proslavah in prireditvah v Limbušu in Pekrah. Naštel bi jih samo nekaj: Prešernova proslava, zaključek prireditev ob praznovanju Krajevnih praznikov KS Limbuš in KS Pekre, redno so prisotni na srečanjih starejših krajanov, Rdečega križa v obeh KS, na zborih članov, komemoraciji ob spomeniku padlih. Pripravili smo že več odmevnih koncertov, nazadnje Večer ljudskih pesmi in glasbe. V čast praznikov obeh KS vsako leto organiziramo meddruštveni kegljaški turnir v Pekrah. Ročnodelke »Spominčice« iz Limbuša in »Rožice« iz Peker meseca maja razstavljajo svoje umetnine in jih prikažejo svojim krajanom in množici ljubiteljev ročnih spretnosti od blizu

in daleč. Šahisti organizirajo turnir v kraljevski igri, likovniki pa razstavljajo svoja dela. Veliko naših upokojencev je aktivno vključenih tudi v druga društva naših krajev. Imamo dobre gledališke igralce v Kulturnem društvu Pekre - Limbuš, izredno delavni so na več področjih, in sicer v TD Limbuš in TD Pekre, ZB, ZRSS, pri tabornikih in še bi lahko našteval, kje vse so prisotni in aktivni naši člani. Na koncu naj dodam, da je najpomembnejše, da so ljudje v zrelih letih življenja, ko jim moči še služijo, aktivni. Potrebno je veliko gibanja v naravi, petje, recitiranje, igranje, umetniško ustvarjanje. Medsebojno druženje nam daje moč in voljo za prihodnost. Od naših predstavnikov ZDUS-a in predsednika Janeza Sušnika pričakujemo in želimo, da se bodo borili za naše cilje in ideale. V bližajočih se volitvah naj podprejo tiste stranke in posameznike, ki se bodo resnično borili za malega človeka in njegovo dostojanstvo ter človeka vredno življenje. Le tako bomo lahko svoje sladke skrbi združevali v vseh drobnih stvareh, ki nas veselijo. Drago Koletnik, predsednik DU

SKLIC IN DNEVNI RED REDNEGA LETNEGA PROGRAMSKEGA ZBORA ^LANSTVA VABIMO VAS NA REDNI LETNI PROGRAMSKI ZBOR ČLANSTVA DU Li - Pe Limbuš - Pekre, ki bo v četrtek, 5. aprila 2018, ob 16. uri v Domu kulture v Pekrah z naslednjim DNEVNIM REDOM: Kulturni program Zbor članov DU Li-Pe (v nadaljevanju Zbor članov): 1. Otvoritev, pozdrav in sprejem Poslovnika 2. Izvolitev delovnega predsedstva 3. Potrditev dnevnega reda in izvolitev ostalih organov Zbora članov – zapisnikarice, overiteljev zapisnika in verifikacijske komisije 4. Poročilo o delu DU za leto 2017 5. Razprava po poročilih 6. Poročilo verifikacijske komisije 7. Sprejem in potrditev poročil 8. Podelitev priznanj 9. Predstavitev, razprava in potrditev programa dela, ter načrt financiranja za leto 2018 10. Razno Ključna gradiva za Zbor članov so podana v tem glasilu, da jih lahko v miru proučite in se pripravite na razpravo o poročilih in načrtih DU. Vabljeni!


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

5

POSLOVNIK PROGRAMSKEGA ZBORA ^LANOV DU LIMBU[-PEKRE (5. april 2018) 1. člen Zbor članov Društva upokojencev Limbuš - Pekre sklicuje na osnovi 27. člena Pravil društva predsednik društva na predlog UO društva. 2. člen Pravico do udeležbe na Zboru članov imajo vsi člani društva, zbor pa je sklepčen, ko je ob predvidenem začetku navzočih najmanj ena tretjina članov, če pa ni, se začetek preloži za 30 minut, nato je zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 odstotkov članov društva. 3. člen Zbor članov vodi predsedstvo v sestavi: predsednik, dva člana predsedstva, zapisnikar in drugi izvajalski organi zbora, ki jih izvoli Zbor članov z javnim glasovanjem. 4. člen V delu Zbora članov imajo pravico sodelovati in glasovati prisotni člani društva, sodelujejo pa lahko tudi gostje, vendar le-ti nimajo pravice glasovanja. 5. člen Član društva ali gost, ki želi razpravljati, se je dolžan predstaviti z imenom in priimkom ter napovedati temo svoje razprave. Razprava sme trajati 3 minute. 6. člen Sklepi, sprejeti na Zboru članov, so veljavni, če je zanje glasovalo več kot polovica navzočih članov (31. člen Pravil DU Li-Pe). 7. člen Ko je izčrpan dnevni red Zbora članov, delovno predsedstvo zaključi Zbor članov. 8. člen Predsednik delovnega predsedstva po končanem Zboru članov skrbi za to, da se pripravi, podpiše in overi zapisnik Zbora članov. 9. člen Poslovnik o delu Zbora članov DU Li-Pe sprejmejo člani društva z javnim glasovanjem in to z večino glasov prisotnih članov društva.

PORO^ILO PREDSEDNIKA O DELOVANJU DU LIMBU[ - PEKRE V LETU 2017

U

pokojitev je prehod iz srednjih let v tretje življenjsko obdobje. Po treh ali štirih desetletjih službe, ko smo vse življenje podredili delu, ustvarjanju dobrin, starševstvu, karieri, pride čas, ko z upokojitvijo naredimo obračun o dotedanjem življenju. Nekaj časa po upokojitvi večinoma uživaš kot lep, dolg dopust. Ta čas običajno hitro mine in pride do notranje praznine. Z upokojitvijo se življenje


6

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

drastično spremeni. V veliki meri so to nizke pokojnine, zdravstvene težave, mačehovski odnos države do malega človeka. Veliko nas ostane na starost osamljenih in slej ko prej v breme družini ali državi. Vendar pa vse le ni tako črno. V Društvu upokojencev so velike možnosti za vsakega posameznika. Z včlanitvijo postaneš član velike družine, z možnostjo delovanja v raznih sekcijah in organih društva. V DU potrebujemo ljudi vseh poklicev in izobrazbe. Leta bežijo hitreje kot bi si želeli. Komaj smo obrnili prvi list na koledarju, že bežijo dnevi in dogodki z neverjetno hitrostjo. Sedaj je čas za obračun našega dela v preteklem letu. 23. marca 2017 sem s svojo ekipo, v kateri sta tudi podpredsednika Jože Černelč iz Peker in Ivan Cafuta iz Limbuša, prevzel krmilo naše barke. Delo v organih našega društva mi ni bilo tuje, saj sem v predhodnem mandatu bil podpredsednik društva in prevzel veliko bremen pri njegovem delovanju. V svojem predstavitvenem nagovoru sem podal program dela za leto 2017. Ko sedaj prebiram program in njegovo realizacijo, vidim, da smo bili zelo uspešni. UO se je sestal 6-krat, največ zaradi financ, ki so za društvo najbolj delikatne. Mislim, da smo dosegli vse začrtane naloge in cilje. S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo, smo racionalno poslovali. Za nemoteno delovanje sekcij smo namenili 3.000 €, potrošili pa 2.500 €, kar je 12 % manj od načrtovanih. Vedeti je treba, da je plan zelo subjektiven, saj pri določenih sekcijah ne moreš vplivati na porabo. Npr. pri MePZ, kjer pokrijemo le prevozne stroške pevovodje, sami pa si iz svojih sredstev nabavijo note itd., hkrati pa so si tudi doplačali 200 € za prevoz na nastop na F3ŽO v Ljubljani. Rekreacijska sekcija plača 500 € za uporabo telovadnice, od tega ji krije društvo 300 €, v preteklem letu pa so same zbrale še 500 € za doplačilo pri nabavi nove peči za ogrevanje. V imenu UO se obema sekcijama za geste iskreno zahvaljujemo in sta vzor za vse. Vsi se moramo zavedati, da denarna sredstva trošimo kot dobri gospodarji. V preteklem letu smo kljub nižjemu planu od leta 2016 dosegli, da so nam planirana sredstva sekcijam ostala in ni bil potreben rebalans plana. Zavedati se tudi moramo, da so društvene dejavnosti velik aparat in moramo biti pazljivi in pravični do vseh članov.

Ne bi želel pisati o vsaki sekciji posebej, ker se v glasilu Lipe s svojim delom in uspehih predstavijo same. Z vodji sekcij smo se v tekočem letu sestali 3-krat. Razpravljali smo o njihovem delovanju, uspehih in problemih. Sočasno pa redno komuniciramo v uradnih urah društva, odzivamo pa se tudi na njihova povabila in druženja. Enotnega mnenja smo, da s sekcijami oziroma z njihovimi člani in delom promoviramo naše društvo Li-Pe v kraju in navzven, saj je delovanje v sekciji za vsakega upokojenca velika čast. V letu 2016 je umrl praporščak g. Franc Prevorčič, hkrati pa se je odpovedal vlogi praporščaka g. Vlado Muršić. Ostali smo brez praporščaka, ki je za nas velikega pomena, saj s svojim praporom izkazujemo čast in naše ime na vseh prireditvah. Najpomembnejša naloga praporščaka pa je, da se dostojno poslovimo od vsakega našega člana in ga pospremimo na zadnji poti. Kljub prošnjam in pozivom še nismo uspeli najti človeka, ki bi z veseljem opravljal to častno nalogo. V tem trenutku bi se iskreno zahvalil PGD Pekre in gospodu Branku Mlakerju za nesebično pomoč pri nošenju prapora. Posebej bi želel izpostaviti projekt »Starejši za starejše«, čigar člani delajo v dobro vseh starejših, bolnih in pomoči potrebnih. S Kolpingovo družino Limbuš smo pripravili računalniški tečaj, ki se ga je udeležilo 12 članov našega društva in Kolpingove družine. Dr. Andrej Flogie nas je, tako kot zna le on, popeljal v računalništvo in internetne povezave. Že vrsto let deluje naša spletna stran www. du-lipe.si, ki jo skrbno in ažurno ureja njen skrbnik g. Janez Karničnik. Zavedamo se, da moramo stran osvežiti, to pa lahko dosežemo le z vašimi prispevki, mnenji, kritikami in pohvalami. Prispevke lahko pošljete tudi na njegov e-mail: janezk27@gmail.com Izgradnja našega Srečevališča se počasi bliža koncu. V letu 2017 so največ dela opravili g. Oto Bedrač, g. Ivan Javernik in človek, brez katerega si enostavno ne bi mogli zamisliti Srečevališča, to je g. Milan Robnik, ki ga je bolezen prikovala na posteljo in se je 8. januarja 2018 poslovil od nas. Posebna zahvala DU Li-Pe in njegovih sekcij gre Svetu KS Limbuš in Svetu KS Pekre, ki


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE nam omogočijo nemoteno delovanje v njihovih prostorih. Posebna zahvala za vsestransko pomoč in razumevanje pa velja tajnici KS Limbuš, ge. Karolini Merc in tajnici KS Pekre, ge. Jelki Kapun. Prav tako velja posebna zahvala našemu članu, častnemu krajanu, snovalcu in povezovalcu vseh kulturnih dogodkov − g. Franju Šauperlu. Franjo je tudi naš piarovec in skrbi, da se o delu našega društva vidi in sliši tudi izven meja našega kraja. Hkrati je Franjo še glavni urednik našega glasila, ki ga upokojenci z veseljem prebirajo. Na koncu svojega poročila bi se iz srca zahvalil vsem svojim sodelavcem, članom UO, vodjem sekcij in vsem članom društva, ki s svojim znanjem, delom in prisotnostjo prispevajo, da naša barka mirno pluje, kot slikovito reče naš Franjo. Zahvala velja tudi Vilmi Majerle, ki skrbi za lepo slovensko besedo. Brez prijaznih donatorjev, ki so nam v letu 2017 pomagali z denarjem ali materialnimi dobrinami, marsičesa ne bi izpeljali. Prav zato vsakemu posebej iskrena hvala in prošnja za naprej. To so: Avtoličarstvo Murko s. p. Laznica, Cvetličarna Lumija Limbuš, Gostilna in picerija Magda – Črnko Uroš s. p., Dr. Jelka Polh – zasebna ambulanta splošne medicine, Prelog – Dental, d. o. o. Limbuš, Zavarovalnica SAVA d. d., Mariborski vodovod, javno podjetje d. d., KS Limbuš in Superkem d. o. o.

7

Po dobrem kosilu pride tudi desert in ravno 6. Večer ljudske pesmi in glasbe, v organizaciji PZDU Maribor in DU Li-Pe, hkrati pa obeležitev 870. obletnice prve pisne omembe Limbuša, je bil za naše društvo največji izziv. Priprave so bile naporne, saj smo želeli, da vsi nastopajoči odidejo od nas z najlepšimi vtisi in dobre volje. Moderator prireditve, »grajski pisar« pri graščaku Leopoldu Lembahu leta 1147 (g. Franjo Šauperl), nas je popeljal skozi zgodovino Limbuša. Pevci in godci so s svojimi čudovitimi pevskimi in glasbenimi vložki pripravili nepozaben večer ljudske pesmi. Nastopali so ljudski pevci in godci iz Društev upokojencev Ceršak, Črešnjevec, VGC Duplek, Hoče, Limbuš, Malečnik, Maribor-Center, Pernica, Pesnica, Pragersko Gaj, Ruše, Selnica ob Dravi in Zgornja Velka. Bilo je okrog 130 nastopajočih. Polna dvorana in zadovoljstvo obiskovalcev ter nastopajočih je dalo svojstven pečat enkratnemu dogodku. Prireditve sta se udeležila tudi predsednik PZDU Maribor, g. Franc Lobnik in podžupan MOM, g. mag. Zdravko Luketič. Spoštovani upokojenci, ko boste prebirali naše glasilo Lipe, naj bo to spodbuda, da se včlanite v naše društvo. Pravijo, da se za vsako zdravilo rož‘ca najde, sam pa pravim, za vsakega upokojenca je pri nas prostor in si lahko najde dejavnost, ki ga veseli − morda ustanovimo še kakšno novo sekcijo. Drago Koletnik, predsednik DU Li-Pe

PORO^ILO TAJNICE DU ZA LETO 2017

N

ajprej se želim predstaviti. Sem Zlatka Tibaut, tajnica DU Li-Pe v mandatu 2017–2021. Delo tajnice sem prevzela od ge. Vilme Majerle in vem, da se bom morala zelo potruditi, da bom zadostila zahtevam in željam naših upokojencev, saj se ljudje v takšni starosti navadijo na določene ljudi in težko sprejmejo spremembe. Po skoraj desetih mesecih dela v tajništvu društva mi marsikdo še vedno reče, da sem tako podobna Vilmi, da bi me skoraj zamenjal! Ampak osebe se med seboj razlikujemo. Nama je skupno to, da se obe ukvarjava z rekreacijo v društvu, da sta najina partnerja šahista v društvu in obe sva predani babici najinim vnukom (mogoče pa še kaj). Toliko o moji zasebnosti ter iskrena hvala Vilmi za pomoč pri predaji poslov.


8

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

V tem kratkem času dela v društvu se moram pridružiti mnenju prejšnjega vodstva, da marsikdo izreče kritične besede na delo posameznikov, sam pa ničesar ne prispeva, da bi se karkoli izboljšalo. Vedno mora nekdo voditi neko ustanovo, društvo … in vedno se najde kdo, ki kritizira določene postopke, dejanja ipd. Vsi vemo, da je kritika dobrodošla, ampak po drugi strani pa mora vsak nekaj prispevati k temu, da se stvari popravijo in izboljšajo. Da pa ne bo moj prispevek izpadel kot »eno samo kritiziranje«, POZIVAM vse člane društva upokojencev Li-Pe, da se ob SREDAH med 9. in 12. uro oglasite v prostorih društva, kjer bomo prisluhnili vašim željam, pripombam, predlogom ipd. oz. da bomo pač »kakšno rekli«! Sedaj pa nekaj informacij oz. podatkov o samem društvu: V letu 2017 se je društvu pridružilo 11 novih članov, poslovili smo se od 17-tih članov, iz društva pa sta izstopila 2 člana. Društvo torej šteje na dan 31. 12. 2017 skupno 493 članov, od tega je moških 167 in 326 žensk. V Vzajemni sklad je plačalo članarino 234 članov. Članarino je do konca leta 2017 plačalo 383 članov, dolžnikov pa je 100. Vse vas, ki ste pozabili na članarino oziroma je iz kakršnihkoli vzrokov še niste poravnali, vabimo in prosimo, da to storite sedaj, ko boste urejali zadeve za tekoče leto. V letu 2017 smo prejeli in odposlali veliko število dopisov (327). V glavnem so to meddruštveni dopisi, dopisi glede finančnega poslovanja, sponzorstva, razne pogodbe, razna

V

vabila na sestanke, zahvale, poslane voščilnice za rojstne dneve (za 80 let in več 157 oseb, za 70 let 23 oseb), sožalne vizitke družinam umrlih članov (16), božično-novoletna voščila, različna poročila, zapisniki, seznami ipd. V delovodniku društva pa nikakor ne beležimo reklamnih sporočil in različne gostinske in turistične ponudbe. V letu 2017 smo imeli 8 sej UO, 2 sestanka vodij sekcij, 1 sestanek zaupnikov in 1 sestanek kandidacijske komisije. Vse sklepe, ki so bili sprejeti na teh sestankih, lahko preberete v prispevku z naslovom »PREGLED DELA UPRAVNEGA ODBORA IN DRUGIH ORGANOV DU Li-Pe«. Zapisniki teh organov so bili na vpogled na oglasnih deskah v Limbušu in Pekrah ter na sedežu društva. Prav tako so bili z njihovo vsebino seznanjeni tudi vodje sekcij in zaupniki. V kolikor imajo člani društva željo, da so sklepi na vpogled tudi drugje, nam, prosim, to sporočite na društvo. Na koncu bi želeli, da nam sporočite vsako spremembo naslova, odhoda v domove upokojencev ali podatek o umrlem članu društva (žal, tudi to se dogaja), in sicer osebno, po telefonu 02/613 44 00 ali po elektronski pošti lipe.tajnistvo@gmail.com, saj se bomo le tako lahko izognili marsikateri neprijetni zadevi. Vsem članom želim, da se čim aktivneje vključijo v naše sekcije, da poskrbijo za svojo dušo, saj stari rek pravi: »Drevo se na drevo naslanja, človek pa na človeka«! Zlatka Tibaut, tajnica društva

PREGLED DELA UPRAVNEGA ODBORA IN DRUGIH ORGANOV DU Li-Pe V LETU 2017

letu 2017 so organi društva opravili precej dela, da bi delovanje društva čimbolj približali ostalim članom in izboljšali informiranje navzven. Imeli smo osem (8) sej UO, dva (2) sestanka vodij sekcij, en (1) sestanek zaupnikov in 1 (en) sestanek kandidacijske komisije. O čem se je razpravljalo na teh sejah, se lah-

ko vidi iz izvlečkov zapisnikov, ki so v nadaljevanju navedeni. 23. seja UO – 1. 2. 2017 Dnevni red: 1. Potrditev poročil dela za 2016 in planov dela za 2017 2. Potrditev dnevnega reda za Zbor članov


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE 3. P otrditev Poslovnika za Zbor članov 4. Glasilo – F. Šauperl 5. Potrditev malih nagrad v projektu »Starejši za starejše« 6. Razno Sklep št. 1: Poročila o delu za 2016 in Načrti dela za 2017 so bili soglasno potrjeni. Sklep št. 2: Dnevni red Zbora članov je bil soglasno potrjen. Sklep št. 3: Poslovnik za Zbor članov je bil soglasno potrjen. Sklep št. 4: Soglasno smo potrdili izplačilo 25 € štirinajstim (14) prostovoljcem iz sredstev projekta »Starejši za starejše«. 24. seja UO – 22. 3. 2017 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika prejšnje seje 2. Zbor članov društva: kandidacijska lista, priznanja 3. Razno Sklep št. 1: Zapisnik prejšnje seje je bil z dopolnitvijo (točka 4/a – himna društva) soglasno potrjen. Sklep št. 2: Kandidacijska lista je bila soglasno potrjena. Sklep št. 3: Predlogi za priznanja so bili soglasno potrjeni. S prvim dnem po Zboru članov, to je 24. 3. 2017, je začel z delom novi UO in s tem se zaporedne številke sej začnejo s številko ena (1). 1. seja UO – 12. 4. 2017 Dnevni red: 1. Pozdrav in uvodne misli predsednika Društva upokojencev Li-Pe 2. Konstituiranje UO DU Li-Pe 3. Razno Sklep št. 1: V skladu s 16. členom Pravil društva se za primere odsotnosti predsednika društva določi sopodpisnika za potrebe delovanja društva (bančna vplačila, vabila, zapisniki ipd.), in sicer je to podpredsednik g. Vinko CAFUTA. Pooblastilo velja za mandatno obdobje 4 let. Sklep št. 2: Vsi vodje sekcij do 26. aprila 2017 pripravijo za svojo sekcijo terminski in finančni plan za leto 2017, ki ga bo UO obravnaval na svoji seji 3. 5. 2017. Vsi vodje sekcij morajo dobiti Pravila društva in se po njih tudi ravnati. 2. seja UO – 3. 5. 2017 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 1. seje UO (12. 4. 2017)

9

2. Pregled vlog posameznih sekcij – finančni in terminski plan 3. Razno Sklep št. 3: Potrdi se zapisnik 1. seje UO Sklep št. 4: UO je seznanjen z vlogami posameznih sekcij društva za odobritev finančnih sredstev za svoje delovanje v letu 2017, vendar ni sprejel dokončnega sklepa, ampak usmeritev, da bodo sekcije dobile finančna sredstva v okviru razpoložljivih sredstev društva. Odločitev bo UO sprejel na svoji seji 17. 5. 2017. 3. seja UO – 17. 5. 2017 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 2. seje (3. 5. 2017) 2. Tekoče zadeve 3. Nadaljevanje obravnave predlogov za delitev sredstev sekcijam društva Sklep št. 5: Potrdi se zapisnik 2. seje UO društva, ki je bila 3. 5. 2017. Sklep št. 6: UO društva je obravnaval pobudo RK za podelitev priznanja g. Franju Šauperlu, ki ga daje MO Maribor. S pobudo se strinja in jo posreduje Svetu KS, ki bo o tem odločal in oblikoval dokončni predlog. Sklep št. 7: Obvestilo Komisije za turizem, izletništvo in prireditve pri PZDU Maribor o organizaciji srečanja vseh DU na področju Zgornjega Podravja, ki bo 26. maja 2017 v Staršah, se izobesi na vseh 7 oglasnih deskah na lokaciji Limbuša in Peker. Sklep št. 8: UO društva bo dokončni sklep o delitvi finančnih sredstev posameznim sekcijam društva za svoje delovanje v letu 2017 sprejel na naslednji seji, ki bo 24. maja 2017. Na seji mora biti obvezno prisoten predsednik NO g. Valter Onič. 4. seja UO – 24. 5. 2017 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 3. seje (17. 5. 2017) 2. Razdelitev finančnih sredstev sekcijam društva 3. Razno Sklep št. 9: Potrdi se zapisnik 3. seje UO društva, ki je bila 17. 5. 2017. Sklep št. 10: Sestanke UO bomo sklicevali po potrebi in jih časovno usklajevali s člani UO. Sklep št. 11: Po razpravi članov UO je bilo potrjeno, da se v bodoče startnina in stroški turnirjev krijejo izključno preko TRR in na osnovi Pravil društva. Sklep št. 12: UO društva je obravnaval prošnje oz. vloge posameznih sekcij društva za dodelitev finančnih sredstev za svoje delova-


10

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

nje v letu 2017 in z ozirom na razpoložljiva sredstva sklenil, da se razdelijo, kot sledi: • Kegljaška sekcija 850,00 € • Šahovska sekcija 250,00 € • MePZ 700,00 € • Rekreacijska sekcija 300,00 € • Izletniška sekcija 100,00 € • Ročnodelska sekcija Limbuš 300,00 € • Ročnodelska sekcija Pekre 150,00 € • Ljudske pevke 200,00 € • Likovna sekcija 150,00 € Vse vodje sekcij se ponovno opozori, da naj delujejo v skladu s Pravili društva ter da ves plačilni promet poteka samo preko TRR društva. Sklene se tripartitna pogodba med DU Li-Pe, Rekreacijsko sekcijo in TVD Partizan glede donacije za nakup oz. obnovo peči za centralno kurjavo. Za naslednje leto in tudi za vnaprej se različne prošnje za sofinanciranje raznim sekcijam društva posredujejo tudi na KS Pekre. Odobrena sredstva se morajo posredovati na društvo, ne pa na sekcije direktno. 5. seja UO – 27. 9. 2017 Dnevni red: 1. Informacija o organizaciji 6. Večera ljudskih pesmi in glasbe 2. Razno. Sklep št. 13: Glede na idejo Izletniške sekcije, da se organizira »kostanjev piknik« ter na Pravila društva, je UO odločil, da se pridobi informacija o organiziranju določenih aktivnosti v okviru te sekcije, in sicer v izogib nepravilnostim, ki bi lahko nastale. 6. seja UO – 11. 10. 2017 Dnevni red: 1. Poročilo o izvedbi 6. Večera ljudskih pesmi in glasbe ter obeležja 870. obletnice prve pisne omembe Limbuša 2. Razno Sklep št. 14: Na oglasno desko društva se izobesijo naslednja povabila in razpisi: a) razpis za osvežitev varnosti; b) povabilo Kolpingove družine Limbuš na računalniški tečaj; c) povabilo na ročnodelsko razstavo v Koreno; d) razpis za fotografsko razstavo na temo »Jesenski razgledi«. Sklep št. 15: MePZ se prispeva znesek 90,00 € iz sredstev društva za delno kritje stroškov prevoza v Ljubljano – Cankarjev dom (udeležba na Festivalu za 3. življenjsko obdobje). Sklep št. 16: UO je obravnaval Izjavo g. Ma-

rijana Lahoviča o nepreklicnem odstopu od nalog vodje izletniške dejavnosti ter jo je soglasno sprejel. 1. sestanek vodij sekcij – 6. 7. 2017 Dnevni red: 1. Program DU in sekcij v letu 2017 ter delitev sredstev za njihovo delovanje 2. Razno Na prvem sestanku vodij sekcij je predsednik društva predstavil novo vodstvo društva, obvestil jih je o sprejetem sklepu UO o delitvi sredstev posameznim sekcijam ter o opravljenih aktivnostih do tega obdobja, nato pa so posamezni vodje predstavili delo svojih sekcij. 2. sestanek vodij sekcij – 19. 10. 2017 Dnevni red: 1. Pregled sklepov oz. seznanitev o 1. sestanku vodij sekcij 2. Obravnava poročila o finančnem stanju društva za prvih devet mesecev t. l. 3. Obravnava poročil vodij sekcij o njihovih aktivnostih ter poraba njihovih sredstev. Na drugem sestanku je blagajničarka predstavila poročilo o stanju društva za prvih devet mesecev, ki je sestavljeno iz štirih poglavij, na kar ni bilo pripomb. Vodje sekcij pa so poročali o svojem delovanju ter o problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Sestanek zaupnikov – 21. 9. 2017 Dnevni red: 1. Delovanje društva v obdobju marec–september 2017 2. Informacija o 6. Večeru ljudskih pesmi in glasbe Podana je bila informacija o delu društva v času od marca do septembra t. l. (aktivnosti, dogodki …) ter o pripravah na 6. Večer ljudskih pesmi in glasbe. Posebnih sklepov ni bilo. Sestanek Kandidacijske komisije – 22. 2. 2017 Dnevni red: 1. Dopolnitev kadrovskih predlogov in priprava končnega predloga kandidatov za organe društva za mandat 2017–2021 2. Razno Na tem sestanku je bil sprejet dokončen Predlog kandidacijske liste za organe društva za obdobje 2017–2021 in predlagan Zboru članov DU Li-Pe v potrditev. Izvlečke iz zapisnikov pripravila Zlatka Tibaut, tajnica društva


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

11

FINAN^NO PORO^ILO DRU[TVA ZA LETO 2017 PRIHODKI

v eur

Prenos sredstev iz leta 2016

876,03

SKUPAJ PRENOS

876,03

PRIHODKI Članarina za leto 2017 (383 članov) Članarina za leto 2016 (23 članov)

3.447,00 207,00

Članarina in VS ZDUS (203 člani)

2.030,00

Nove izkaznice (23 članov) Donacije, dotacije, sponzorstvo Rekreac. sekcija – doplač. telovadnice Rekreac. sekcija – donacija servisa peči CK Mešani PZ – doplačilo za prevoz v LJ Projekt "Starejši za starejše" - priliv

SKUPAJ PRIHODKI

23,00 4.714,07 200,00

ODHODKI Povračilo stroškov članom (kilometrina) Pisarniški material, znamke, voščilnice PTT stroški Bančni stroški Glasilo, revije 6. Večer ljudskih pesmi in glasbe + 870 let Limbuša Izdelava bilance Vzdrževanje računalniške opreme Potrošni material

500,00 Drugi stroški

v eur 845,30 429,64 148,31 342,76 922,65 457,17 292,80 70,08 39,80 149,97

Nakazilo VS ZDUS 2017 + 2016 1794,50 (185 član.) 1.199,16 Stroški Zbora članov 468,97 Nakazilo članarine ZDUS+ZPPZ 381,00 (381 član.) Prednovoletni obiski starejših RK 77,29 Limbuš Prednovoletni obiski starejših RK 50,57 Pekre Vzdrževanje Srečevališča 126,20 Poraba finančnih sredstev sekcij 2.479,42 Nakazilo TVD Partizan – donacija 500,00 rekreacijske sekcije Doplačilo rekreacijske sekcije za 200,00 uporabo telovadnice Projekt »Starejši za starejše« 1.199,16 - odliv Plačilo avtobusnega prevoza 290,00 MePZ v Ljubljano 13.396,26 SKUPAJ ODHODKI 11.265,59 200,00

Razlika med prihodki in odhodki znaša + 2.130,67 € Stanje denarnih sredstev DU Li-Pe na dan 31. 12. 2017: na TRR je 2.023,13 € in v blagajni 107,54 € oziroma skupaj 2.130,67 €.


12

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA POROČILA DRUŠTVA ZA LETO 2017 Obrazložitev prihodkov: Finančnih sredstev iz leta 2017 smo v leto 2018 prenesli skupaj 2.130,67 EUR. Članarino je v letu 2017 plačalo 383 članov, 23 članov pa za leto 2016. Članarino vzajemne samopomoči, ki jo nakazujemo ZDUS-u, so plačali 203 člani, novih članskih izkaznic smo izdali 23, tako novim članom kot tudi tistim, ki so jih bodisi založili ali pa so bile dosedanje polne. V letu 2017 je društvo sprejelo donacije, in sicer od: • MENS MAIOR v višini 100,00 EUR, PRELOG DENTAL v višini 70,00 EUR, MARIBORSKI VODOVOD 100,00 EUR, ZAVAROVALNICA SAVA 800,00 EUR, KRAJEVNA SKUPNOST LIMBUŠ 300,00 EUR, SUPERKEM 59,89 EUR v materialu. • Sponzorstvo – AVTOLIČARSTVO MURKO 30,00 EUR. • Dotacijo po javnem razpisu smo prejeli od MO MARIBOR v višini 2.093,00 EUR. • Prav tako smo se prijavili na razpis JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI – Območna izpostava Maribor, prijavili dva projekta in bili pri tem uspešni − prejeli smo 564,00 EUR. • ZPPZ nam je povrnil stroške izvedbe 6. VEČERA LJUDSKIH PESMI IN GLASBE, hkrati s tem pa smo še obeležili 870-letnico prve pisne omembe kraja Limbuš in prejeli 397,18 EUR. Prav tako nam je ZPPZ dvakrat donirala po 100,00 EUR za izvedbo programa društva. • Ob tem pa velja pohvaliti člane Rekreacijske sekcije, saj so prostovoljno zbrali finančna sredstva v višini 200,00 EUR za doplačilo uporabe telovadnice – razliko med dodeljenimi finančnimi sredstvi in dejanskim računom. Prav tako so člani te sekcije prostovoljno zbrali 500,00 EUR kot njihov prispevek za popravilo peči za centralno ogrevanje telovadnice. Sklenjena je bila tudi pogodba med TVD Partizan in DU Li-Pe, kjer se je točno določil namen in poraba, kot tudi določilo v primeru nespoštovanja pogodbe. • Mešani pevski zbor DU Li-Pe je bil povabljen na Festival za 3ŽVO v Cankarjev dom, toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za stroške prevoza so se odločili, da sami zberejo denar − 200,00 EUR.

Obrazložitev odhodkov Povračilo stroškov članom (kilometrina) predstavlja povračilo udeležencem na sestankih drugih društev, večinoma udeležbo na njihovih zborih članov, udeležbo na izobraževanjih, prireditvah in seveda za poti v zvezi z delovanjem društva (pošta, banka, nabava pisarniškega materiala). Za nemoteno delovanje društva in sekcij je potrebno zagotoviti pisarniški material, znamke, kuverte in tudi voščilnice. Strošek uporabe telefona se deli med projektom »Starejši za starejše«, in sicer tako, da vsak poravna račun za 6 mesecev. Ta dogovor in način plačila je v veljavi že vrsto let. Na stroške bančnega poslovanja kot njihovi komitenti nimamo vpliva, saj višino le-teh določajo njihovi interni predpisi. Enkrat letno društvo izda glasilo in to ob letnem zboru članov, prav tako smo tudi naročeni na revijo Vzajemnost, skupni strošek je razviden iz poročila. V letu 2017 smo izvedli zelo odmeven 6. VEČER LJUDSKIH PESMI IN GLASBE, hkrati pa tudi obeležili 870-letnico prve pisne omembe kraja Limbuš – strošek izvedbe le-tega je znašal 457,17 EUR, vendar nam je ZPPZ DU povrnila stroške v višini 397,18 EUR. Pri porabi planiranih sredstev za vzdrževanje Srečevališča je bilo porabljeno manj, nabavil se je predvsem izolacijski material, žeblji, mreže, podložke. V postavki »drugi stroški« so zajeti odobreni stroški UO, ki je na seji 11. 10. 2017 sprejel sklep, da se odobri 90,00 EUR za prevoz MePZ na koncert v Ljubljano, celoten strošek prevoza je znašal 290,00 EUR. V tej postavki so zajeti stroški za nabavo škarij za živo mejo in uničevalec dokumentov. S skromnimi darili smo tudi letos obdarili starejše občane, in sicer v sodelovanju s KO RK Limbuš in KO RK Pekre – strošek je razviden iz finančnega poročila. Poudariti moramo, da je bilo od predlagane delitve finančnih sredstev sekcijam društva za leto 2017 porabljenih le 82 %, saj so člani sekcij dodeljena finančna sredstva koristili zelo skrbno in racionalno. Proti koncu vsakega leta moramo ZDUS-u in ZPPZ nakazati del pobrane članarine, in sicer 0,50 eur po članu, tudi to smo storili in nakazali za 381 članov. Vsi odhodki društva so bili skladni s sklepi sej UO društva in tudi sekcij, kot tudi na osnovi verodostojnih listin, predvsem pa so temeljili na osnovi razpoložljivih finančnih sredstev. Finančno poročilo sestavila: Mira Novak, blagajničarka


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

13

PORO^ILO NADZORNEGA ODBORA DU Li-Pe

N

a osnovi 37. člena Pravilnika DU Li-Pe se je 15. 1. 2018 ob 10. uri v društvenih prostorih v KS Limbuš, Ob Blažovnici 41, sestal Nadzorni odbor v sestavi: Valter Onič – predsednik, Alojz Zorec – član in Hedvika Grdadolnik – članica. Opravljen je bil pregled finančnega poslovanja društva za leto 2017. Ugotovitve nadzornega odbora so sledeče: • blagajniško poslovanje je bilo pregledano na dan 27. 12. 2017. Saldo blagajne na ta dan je znašal 107,54 €. Blagajniško poslovanje smo pregledali na preskok, kjer pri prejemkih in izdatkih s priloženo dokumentacijo ni bilo ugotovljenih nepravilnosti oz. odstopanj, prav tako ni bilo ugotovljenih odstopanj pri primerjavi knjižb bančnih izpisov in prilog; • saldo na TRR na dan 29. 12. 2017 je znašal 2.023,13 €; • razlika med prihodki in odhodki znaša 2.130,67 € v prid društva; • finančni servis Bregant sestavi končni ob-

račun za leto 2017, ki se mora po zakonu dostaviti AJPES-u do 31. 3. 2018. Opravljen je bil tudi letni inventurni popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki se vodi v knjigi osnovnih sredstev. Odstopanj med knjižnim in dejanskim stanjem ni bilo. Pri pregledu zapisnika inventurne komisije Nadzorni odbor predlaga Upravnemu odboru DU, naj sprejme sklep, da se predlagani odpis pokalov, priznanja, diplome in plakete vodijo evidenčno. Poslovanje društva se vodi v smislu dvostavnega knjigovodstva, kjer se vsi poslovni dogodki vknjižijo kronološko. Ob koncu obračunskega obdobja se na osnovi podatkov v kartoteki sestavi končni letni obračun društva. Nadzorni odbor se za kvalitetno in vzorno opravljeno delo finančnega poslovanja v DU ge. Miri Novak najlepše zahvaljuje. Valter Onič, predsednik NO

NA^RT DELA DU LIMBU[-PEKRE ZA LETO 2018

P

ri programu dela za leto 2018 bi želel izpostaviti predvsem vsebinske rešitve in predloge za naše delovanje v letu 2018. Vsebina dela je osnova oziroma sestavni del programa. Naštel bi najpomembnejše: • skrb za članstvo in pridobivanje novih članov, • večji poudarek na delu zaupnikov, • širitev in delovanje sekcij, • redno informiranje članstva o delu društva ter tudi obeh KS, • redno in kakovostno sodelovanje s subjekti v obeh KS, PZDU Maribor, ZDUS, MOM ter z ostalimi društvi in organizacijami, • razvijanje in negovanje sodelovanja s prijateljskim DU Mislinja, • delovanje na projektu »Starejši za starejše« in iskanje možnosti pridobitve medgeneracijskega doma, • skrbeli bomo za pridobivanje sredstev za delovanje DU in njihovo gospodarno rabo. Podrobno opredelitev in načrtovanje nalog bomo obravnavali na UO v mesecu aprilu 2018. Morda bi nanizal vsaj nekaj nalog, o katerih

bomo razpravljali in sprejeli sklepe na UO : • organizacija bralnega in literarnega večera v Srečevališču ali novih kletnih prostorih KS, • izvedba kmečkih iger ali nastop pevskih skupin z nazivom »Fantje na vasi«, • izvedba razstave in obeležitev 30. obletnice delovanja Ročnodelske sekcije »Spominčice«, • samostojna slikarska razstava Likovne sekcije DU Li-Pe v KS Limbuš, • razstava ročnodelske sekcije »Rožice« iz Peker v čast krajevnih praznikov obeh KS, • kegljaški turnir v čast praznovanj obeh KS, • šahovski turnir v čast praznovanj krajevnih praznikov Limbuša in Peker, • nastopi Pevk ljudskih pesmi »Spominčice« in MePZ na prireditvah doma in v širši okolici, • sodelovanje z OŠ Rada Robiča, • predavanja z zdravstvenega in socialnega področja, • ureditev skupnega prostora »Srečevališče« in njegovo odprtje za delovanje sek-


14

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

cij ter druženja upokojencev, • vsakoletni obiski upokojencev, starih nad 90 let, ob njihovem jubileju, • s skupnimi močmi oživiti izletništvo in mu povrniti njegov nekdanji sijaj, • poiskati trajno rešitev za praporščaka.

Želimo si, da ne bi bili samo naši pasivni člani, temveč da aktivno delujete na vseh področjih, ki vas veselijo. Prav zato pričakujemo vaše predloge, ki jih bomo z veseljem upoštevali.

To so naše zamisli, vse pa je odvisno predvsem od sodelovanja vseh vas, dragi člani.

Drago Koletnik, predsednik DU

PREDLOG FINAN^NEGA NA^RTA ZA LETO 2018 Predlog PRIHODKOV Saldo sredstev 1/1-2018 Članarina za cca. 500 članov Dotacije, donac., sponzorstvo Sred. po javnem razpisu MOM SKUPAJ PRIHODKI

Znesek 2.130,00 4.500,00 1.700,00 2.100.00 10.430,00

Predlog ODHODKOV Stroški delovanja društva Dotacije sekcijam Vzdrževanje Srečevališča Nepredvideni stroški SKUPAJ ODHODKI

Znesek 5.500,00 3.200,00 400,00 1.330,00 10.430,00

Mira Novak, blagajničarka @ivljenje, delo in na~rti dru{tvenih sekcij v letu 2017

DEJAVNOST RO^NODELSKE SEKCIJE »SPOMIN^ICE« LIMBU[

S

edim ob praznem listu papirja in razmišljam, o čem naj pišem, da bo prispevek o naši dejavnosti imel svoj smisel. Ne bi se rada ponavljala, vendar moram ponovno povedati, da začetek delovanja sekcije sega v leto 1988, ko smo se prvič predstavile s svojimi deli krajanom Limbuša in Peker. Začetki našega ročnodelskega krožka segajo v obdobje, ko še ni bilo toliko medijskih pripomočkov, kot so TV, radio, internet, facebook … Ženske so svoj prosti čas izkoristile za medsebojno druženje, zabavo, izdelavo izdelkov in tako spodbudile ročne spretnosti ter obudile izdelavo ročnih del, ki so zaradi izredno hitrega naraščanja tovarniških izdelkov izgubila svoj pomen. Leta 1999 so se preimenovale v Ročnodelsko sekcijo »Spominčice«. Letos obeležujemo 30. obletnico delovanja. Od začetnih 30 in več članic nas je aktivnih še 15 članic, saj nam z leti počasi moči pešajo in je tudi ročnodelk zmeraj manj. Kljub temu, da nas tare starost telesa in mladost srca, se ne damo. S skupino Pevk ljudskih pesmi, ki so združene

v Ročnodelsko sekcijo »Spominčice«, si torek časovno delimo na dva dela. Najprej eno uro kvačkamo, pletemo in ustvarjamo umetnine po svojih najboljših močeh. V drugem delu termina pa naša dekleta, ki se jim pridruži še nekaj gospa in gospod, veselo prepevajo in igrajo. Skozi vse leto se pripravljamo na razstavo ročnih del, ko svoje izdelke v mesecu maju razstavimo v čast krajevnih praznikov KS

Ročnodelke »Spominčice« ob razstavi


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

15

Limbuš in KS Pekre. Veseli smo, da se lahko predstavimo obiskovalcem v lepih in svetlih prostorih Doma krajanov Limbuš. V veliko pomoč pri naših aktivnostih nam je tajnica KS Limbuš, Karolina Merc, za kar se ji iz srca zahvaljujemo.

starost ne izbirata. Avgusta smo se na limbuškem pokopališču poslovili od naše ustanoviteljice krožka in dobitnice Male plakete PZDU Maribor, gospe Ide Knaflič, decembra pa žal še od ročnodelke, pevke in harmonikarice ge. Erne Hozjan.

V letu 2017 smo si ogledale 22 razstav ročnih del v različnih krajih domovine. Z ogledi si prenašamo znanje o uporabi različnih tehnik in materialov. Delovanje sekcije se odvija po principu »šolskega leta«. Ob koncu smo si še privoščile zaključni izlet. Z našimi botricami iz Lovrenca na Pohorju smo šle v Prekmurje. V Lendavi smo se povzpele na znameniti stolp Vinarium, si ogledale znamenitosti Prekmurja in hkrati obiskale razstavi ročnih del v Račah in Gorišnici.

V jeseni smo začele pripravljati novoletne voščilnice in se hkrati pripravljati na 30. obletnico naše sekcije v maju 2018.

Kot sem omenila že v začetku, bolezen in

Vztrajale bomo na začrtani poti, se trudile in na nek način pripomogle k ohranjanju kulturne dediščine naših prednikov. Vljudno prosimo in vabimo vse ljudi dobre volje in z željo po izdelovanju izdelkov različnih tehnik, da se nam pridružijo. Veseli vas bomo. Jožica Koletnik, vodja Ročnodelske sekcije »Spominčice«

PEVKE LJUDSKIH PESMI »SPOMIN^ICE« Poro~ilo za leto 2017

P

evke ljudskih pesmi »Spominčice« delujemo skupaj z Ročnodelsko sekcijo »Spominčice« − torej pod skupnim imenom. Vaje imamo vsak torek eno uro (od 17. do 18. ure), potekajo pa v Domu krajanov Limbuš. Skupina šteje 12 pevk in enega pevca. Pesmi, ki jih pojemo, izbiramo tako, da so primerne letnemu času, zahtevam programa in namenu. Pogosto smo izbrale tudi novejše pesmi, ki so že kar ponarodele. Pri igranju uporabljamo doma narejene instrumente. Ob zahtevnejših nastopih so nam pomagali bistriški Tamburaši, ki jih vodi gospa Anita Polak. V zgled medgeneracijskega sodelovanja se je vključil v program tudi Otroški pevski zbor Osnovne šole Rada Robiča. V letu 2017 smo imeli 14 nastopov. Eden od teh nastopov je bil v sosednji Avstriji,

Pevke ljudskih pesmi »Spominčice«

v Pliberku. Prav tako smo se z veseljem odzvale povabilu zdravnikov in medicinskih sester ob njihovem svečanem zaključku strokovnega srečanja Otroške bolnišnice – UKC Maribor, kjer smo skupaj s tamburaši in pevko Anito Po-

lak zapeli in zaigrali nekaj pesmi. Naj predstavim nastope s pregledom odpetih pesmi Pevk ljudskih pesmi »Spominčice« v letu 2017:


16 Datum

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Prireditev

Lokacija

Odpete pesmi Pohorje zeleno, Ne bom se možila, Kadar boš na rajžo šel, Moje dekle je še mlado, Golica Daleč v kraju tujem, Hvala, Kje so tiste stezice Daleč, daleč v kraju tujem, Na oknu glej obrazek bled, Hvala, Nocoj je ena luštna noč, recitacija Samo milijon nas je

17. 2. 2017

Zbor članov TD Limbuš

OŠ Limbuš

23. 3. 2017

Zbor članov DU Li-Pe

Dom kulture Pekre

07. 4. 2017

Zbor članov KO Zveze borcev

OŠ Limbuš

23. 4. 2017

Dobrodelni koncert za otroke iz Limbuša

OŠ Limbuš

Hvala

23. 4. 2017

Turistično humanitarno društvo »Glas« Maribor

Vrt Gostilne in picerije Vijolica, Limbuška 52, Studenci

Na gori je moj dom, Daleč, daleč v kraju tujem

Pohorje zeleno, Hvala, Daleč, daleč v kraju tujem, Golica Rožic ne bom trgala, V dolini tihi, Daleč, daleč v kra18. 5. 2017 Zbor članov RK Limbuš OŠ Limbuš ju tujem, Hvala, Nocoj je ena luštna noč Rožic ne bom trgala, No25. 5. 2017 Zbor članov RK Pekre Gasilski dom Pekre coj je ena luštna noč, Hvala, V dolini tihi Krajevni praznik KS Limbuš in Telovadnica OŠ LimHvala, Jaz bi rad cigajnar 26. 5. 2017 KS Pekre buš bil, Golica Slovensko društvo upokojenPohorje zeleno, Kje je 28. 8. 2017 Prireditveni šotor cev v Pliberku v Avstriji sonce, Golica Hvala − ob spremljavi Minaržikova dvorana hotela UKC Maribor za Pedia22. 9. 2017 tamburašev iz Bistrice ob Habakuk trično kliniko Dravi THD Maribor − Srečanje ljud- Vrt Gostilne in picerije Nekdaj v starih časih, Pa24. 9. 2017 skih pevcev in godcev ob Vijolica, Limbuška 52, stirče mlado mednarodnem dnevu turizma Studenci Kje je sonce, Nekdaj v staZPZDU in DU Li-Pe ob 870-lerih časih − ob spremljavi 29. 9. 2017 Dom kulture Pekre tnici Limbuša tamburašev iz Bistrice ob Dravi in harmonike Komemoracija ob SpomeniŠivala je deklica zvezdo, 27. 10. 2017 Center Limbuša ku NOB Temna noč Silvestrski poljub, 2. 12. 2017 Prižig luči na praznični smreki Center Limbuša Sveta noč 13. 5. 2017

Razstava Ročnodelske sekcije Limbuš

Dom krajanov Limbuš

Hvala pevkam »SPOMINČICE« za trud in vztrajnost ob želji, da pojemo še naprej in razveselimo tiste, ki radi poslušajo lepo ljudsko in ponarodelo pesem. Program dela za leto 2018 Naša velika želja je, da pridobimo nekaj dodatnih pevk. Sodelovale bomo še naprej z vsemi, ki si bodo želeli našega petja in igranja.

Želimo, da realiziramo vabilo ljudskih pevk iz sosednje Hrvaške. Na povabilo ansambla »Šaljivci« iz Limbuša se bomo z našim petjem in igranjem predstavili tudi v Ljubljani. Seveda pa je vse odvisno od finančnih sredstev. Anka Onič, vodja Pevk ljudskih pesmi »Spominčice«


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

17

DEJAVNOST RO^NODELSKE SEKCIJE »RO@ICE« PEKRE

N

aša sekcija že 26 let deluje v okviru DU Li-Pe. V letu 2017 pa smo praznovale 25. obletnico aktivnega delovanja. Glede na našo aktivnost smo v letu 2017 prejele: Priznanje PZDU Maribor in Malo plaketo KS Pekre. V sekcijo je vključenih 11 članic, imamo pa tudi prostor, ki nam ga je omogočila KS Pekre v njihovem Domu kulture. V začetku vsakega leta si zastavimo naloge, ki jih nato med letom izvajamo. Ob vsakoletni razstavi naših izdelkov (v mesecu maju) vključujemo tudi krajanke, ki sicer niso naše članice, vendar s svojimi izdelki zelo popestrijo razstavo. V sekciji članice izdelujemo to, kar znamo (pletemo, kvačkamo), izmenjujemo si razne vzorce, vmes pa tudi rade poklepetamo. Članice prihajajo od povsod – iz Limbuša, Radvanja in seveda iz Peker. Nekatere pa prihajajo le zaradi druženja, saj zaradi starosti in zdravstvenih težav ne zmorejo več tako aktivno sodelovati kot nekoč. Njihovih obiskov

Ročnodelke »Rožice« Pekre

smo vesele, saj nam popestrijo naša vsakotedenska srečanja. Kot sem že omenila, družimo se enkrat tedensko po dve uri in priznati moram, da ta čas neizmerno hitro mine. Kot opažamo v naši sekciji, članstvo počasi upada in to iz objektivnih razlogov (starost, bolezen), zato vse, ki imate veselje do ročnega dela in željo po druženju, z veseljem vabimo v našo sredino, kjer ste prisrčno dobrodošle. Lea Dominikovič, vodja Ročnodelske sekcije »Rožice« Pekre

ME[ANI PEVSKI ZBOR DU Li-Pe – NASTOPI IN DOSE@KI V LETU 2017

K

Poročilo predsednika

o pregledamo bilanco delovanja zbora v preteklem letu 2017, ugotovimo, da je bilo, kljub nenehni fluktuaciji pevcev (število se spreminja od 12 do 16) zaradi bolezni in drugih obveznost nekaterih članov zbora, dokaj uspešno. Če je bilo v preteklih letih povprečno 8 nastopov v sezoni, smo se lani predstavili občinstvu kar 12-krat. Nastopi so se vrstili v naslednjem zaporedju: 1. 30. 01. Nastop v Domu za starostnike pod Gorco 2. 08. 02. Proslava za kulturni praznik v Pekrah 3. 23. 03. Nastop na Zboru članov DU Li-Pe v Pekrah

4. 16. 05. Revija pevskih zborov DU Zgornjepodravske regije v Unionski dvorani Maribor 5. 19. 05. Nastop na 25. obletnici ročnodelk Pekre in kegljaškem turnirju v Pekrah 6. 26. 05. Proslava KS Limbuš in KS Pekre v Limbušu 7. 22. 06. Koncert v Domu Danice Vogrinec na Pobrežju 8. 27. 09. Nastop na Odprtem odru v Cankarjevem domu Ljubljana 9. 29. 09. Večer ljudskih pesmi in glasbe v Pekrah 10. 27. 10. Komemoracija pred Spomenikom padlim v NOB pred KS Limbuš 11. 25. 11. Božični bazar in prižiganje lučk na


18

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

novoletni smreki pred KS Limbuš 12. 9. 12. Nastop na dobrodelni prireditvi v Naskovem dvorcu Maribor za Rotary klub Maribor Zaradi prekrivanja terminov in drugih obveznosti zbora smo morali dva nastopa zavrniti. Nekih večjih dosežkov zbora (prenizko število pevcev in starostna struktura) nismo zaznali. Je pa za nas največji dosežek že to, da smo postali prepoznavni in to ne samo v okolju, kjer delujemo, ampak tudi v širši okolici, od koder nas občasno pokličejo in povabijo k sodelovanju. Trenutno nas je 12 aktivnih pevcev. Naša želja pa je, da se to število poveča. V naše vrste vabimo nove pevce, tudi mlajše, ki imajo veselje do petja. Javijo se naj v Društvu upokojencev Li-Pe Limbuš, Ob Blažovnici 41, telefon 02/614 4 400 ali na GSM 031/252 764. Jože Podpečnik, predsednik zbora Zborovodja preteklo leto s pevci Mešanega pevskega zbora Li-Pe

Kako hitro čas beži, se zavem vedno znova, ko me v zboru prosijo, da tudi sam kaj napišem o minulem letu. Zdi se mi, da sem v teh letih, odkar se družimo, že vse povedal. Res pa je tudi, da bi veliko raje in bolje pel, kot pa pisal. No, potrudil se bom, po svojih najboljših močeh, nekaj misli o našem skupnem »vandranju« spraviti na papir. Vsako sredo se z velikim veseljem odpravim v Limbuš, v glasbeno učilnico, skrito v dno tega hrama učenosti. Zdi se mi, da je že prostor tako sramežljivo skrit v prostorih šole, kot smo velikokrat tudi mi pevci, ki se tukaj družimo. Skromnost pevcev želim dvigniti in jim pokazati, kako s skupnimi močmi zmoremo zapeti

pesmi, da so nam vsem v ponos. Trudim se, da bi vsem pevcem približal zborovsko petje s kar najbolj mehkim in prijateljskim pristopom. Skladbe izbiram premišljeno, saj se zavedam glasovnih zmožnosti pevcev, zato marsikatero skladbo tudi priredim, da jo pevci v primernem času osvojijo in jo lahko predstavimo občinstvu. Zavedam se tudi problematike vseh upokojenskih pevskih zborov. Starejša generacija ima določene omejitve v glasovnem razponu, težje si zapomnijo melodijo in besedilo pesmi in tudi pevska kondicija je že nekoliko zmanjšana. Zato sem toliko bolj vesel, ko uspemo in naš program vsako leto povečamo s kakšno novo pesmijo. Smo upokojenski pevski zbor in menim, da moramo ostati zvesti svojemu imenu, kar pa se predvsem na reviji pri mnogih zborih izkaže za neutemeljeno. Za tako pomemben nastop, kot je revija, si namreč priskrbijo okrepitev z mlajšimi pevci. Sami tega ne delamo. Menim, da bi morali biti ponosni na svoj stanovski status in vsem mlajšim za vzor. Seveda pa bi bili nadvse veseli, če bi se nam pridružil kak nov član. Tako v svoje vrste kličemo, vabimo vse »nove mlajše« upokojence, da se nam pridružijo. Zagotovimo jim lahko, da se bodo med nami dobro počutili, da bodo veliko peli, se zabavali, se smejali, potovali po bližnjih krajih in sploh spoznali, da je petje in druženje dobro za telo, um in dušo. Na koncu bi se rad zahvalil vsem članom zbora, da me sprejemajo takšnega kot sem, z vsemi hibami in pomanjkljivostmi. Želim si, da še naprej vztrajajo kot pevci in kot člani zbora. V zboru namreč deluje vzajemnost. Kolikor dajem pevcem, toliko tudi prejemam. Hvala vam za to. Emil Vezjak, zborovodja


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

19

KEGLJA[KA SEKCIJA – POSTAL SEM KEGLJA^

Ž

ena je že več kot eno leto odhajala v Pekre na treninge in tekmovanja Kegljaške sekcije. Vedno, ko je prišla domov, je beseda tekla samo o kegljanju in o tem, koliko kegljev je padlo ter očitek, da bi tudi jaz lahko šel kegljat, saj doma tako nimam kaj početi. Nekega dne sva bila z ženo po opravkih v mestu in zaradi tega bi skoraj zamudila trening, če je ne bi peljal v Pekre. Ko sem jo odložil in hotel oditi domov, sem za-

slišal kegljače: »Ja kaj nas pa ne boš nič prišel pogledat, da vidiš, kako potekajo treningi kegljanja?!« In od takrat sem postal član Kegljaške sekcije Li-Pe. Od tega je minilo že 15 let. Kegljaška sekcija je bila ustanovljena leta 2001 in v tem času je v sekciji prišlo do tega, da so kegljači prihajali in tudi odhajali. Povedati pa moram, da je še vedno z nami gospod, ki je dal pobudo za ustanovitev te sekcije. Če še ne veste, govorim o gospodu

Ženska ekipa

Moška ekipa

Alojzu Zorcu, ki bo letos praznoval svoj 87. rojstni dan in je še vedno aktiven kegljač. Kegljaška sekcija ima dve tekmovalni ekipi – moško in žensko. Obe tekmujeta v ligi, katere ustanovitelj je Zgornjepodravska pokrajinska zveza DU Maribor. Povedati moram, da smo, tako ženske kot tudi moški, dosegali druga in tretja mesta, ženske so bile tudi državne prvakinje. Tudi turnirjev se radi udeležujemo, če nas druga društva povabijo. Na njih se predvsem tekmuje, radi pa se tudi družimo, »kakšno rečemo« in tudi zapojemo. Kegljaška sekcija razpolaga s tremi igrišči, ki so lepo urejena, za kar se trudimo po svojih najboljših močeh. Malo preglavic nam povzroča ureditev zaščite zunanjih dveh igrišč, saj delamo v lastni režiji in z lastnimi sredstvi. Tukaj bi izkoristil priložnost in se zahvalil vsem, ki so nam kakor koli pomagali, predvsem pa KS Pekre. Na koncu naj povem, da naj vsak, ki ne ve, kaj početi s svojim prostim časom, pride k nam. Vsak bo dobrodošel! Najdete nas v Pekrah pri KS, ob ponedeljkih in sredah, ali pa se oglasite na sedežu društva, in sicer ob sredah od 9. do 12. ure. Naredili boste nekaj dobrega za svoje telo, spoznali nove prijatelje, se družili z vrstniki iz drugih sekcij, sklepali prijateljstva in nikoli vam ne bo dolgčas. Nekje je nekdo napisal: »Če nimate kam, pridite k nam!« Vojko Smolar, vodja Kegljaške sekcije


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

20

REKREACIJSKA SEKCIJA – REKREACIJA ZA STAREJ[E

ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU

V

našem društvu upokojencev že dolgo vrsto let obstaja telovadna sekcija, ki jo vodi ga. Marta Hamer. Da dober glas seže v deveto vas, drži, saj je v sekciji vedno več telovadk. Prihajamo iz Hoč, Nove vasi, Radvanja, Maribora, Peker in Limbuša. Vse telovadke smo odločene, da z rednimi vajami dvakrat tedensko poskrbimo zase, za zdravo telo. Gospa Marta si neprestano izmišljuje nove vaje. Ena izmed telovadk je pripomnila: »Če smo malo nedisciplinirane, dobimo naslednjič težje vaje.« Vaditeljica skrbi, da vaje izvajamo pravilno, ne le tako, da jih samo izvajamo. Skrbi, da med vajami pravilno dihamo, izvajamo tudi dihalne vaje, celotno telo razgibavamo še s pomočjo uteži. Intenzivno delamo tudi vaje na blazinah – od tibetanskih, raztezalnih, do vaj za moč … Za zdrav duh pa poskrbimo tudi pred vadbo, saj prihajamo nekatere prej, v tem času pa se pogovarjamo o vsakodnevnih dogodkih, o aktualnih temah in tudi smeha ne manjka. Dvakrat letno – pred novim letom in ob zaključku šolskega leta − pa se dobimo v bližnji piceriji. Nekatere poskrbijo za sladke dobrote,

Rekreativna ekipa

druge pa za zabavo in smeh. Sicer pa, zdravo telo – tega se držimo in ne pretiravamo s hrano, še manj s pijačo. Ob zaključku šolskega leta si zaželimo prijetne počitnice, obilo hoje ter druge rekreacije do naslednjega srečanja v telovadnici. V upanju, da nas bo gospa Marta še dolgo vodila in skrbela za nas, želim vsem našim članicam in članom mnogo zdravja in dobre volje. Janja Cigit, članica Rekreacijske sekcije

LETO ODHAJA Hitro teče h kraju leto, včasih zaskrbljeno, včasih v srečo odeto, staro leto že vzdihuje, novo pa spet načrte kuje. Vsak torek in četrtek se dobimo, da kosti in mišice okrepimo, veliko za svoje zdravje postorimo, veste, to ni hec, to je res fino. Najprej se po telovadnici razporedimo, potlej malo se spotimo, zatem so na vrsti konkretne vaje, mislim, da te izvajamo najraje. Pri naših vajah nikoli samo ne stojimo, tudi klečimo in ležimo, in če kaj pozabimo, drugič postorimo in to med nami ustvarja dobro klimo.

Zdaj smo v vadbo dodali še ročke, tako da se razgibamo do vsake točke, mi smo resni, mi smo točni, včasih močni, včasih bočni, vedno pa zagnani in odločni. »Tibetančke« dobro vsi poznamo, saj energijo vso od sebe damo, jih je treba delati pravilno, zato imamo vztrajnosti res obilno. Torej, mi smo kaveljci in korenine, in ne moremo verjeti, da čas tako hitro mine. Zato za konec naj bo zapeto: ŽELIM VAM SREČNO NOVO LETO! Marta Hamer,

vodja, Rekreacijske sekcije


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

21

[AHOVSKA SEKCIJA – [AH SKOZI LETA

Š

ahovska sekcija DU Li-Pe že osmo leto orje ledino med sorodnimi sekcijami v Mestni občini Maribor. Vsa ta leta je organizirano delovala na raznih uradnih moštvenih in posamičnih tekmovanjih. Dosegala je uspehe, na katere so igralci in društvo upravičeno ponosni, saj so zraven rezultatskih uspehov sklepali še dodatna poznanstva in prijateljstva. Doživetja v tem kratkem obdobju so bila lepa − ob preigranih uricah in dnevih ter družabnih srečanjih, kar je bil namen za dosego načrtovanega cilja. Pripadnost ljubiteljstva kraljeve igre v sekciji ostaja, saj se igranje šaha izvaja vsak torek skozi vse leto, kar daje končni rezultat, to je najboljšega šahista v društvu. Vrstni red za leto 2017 je: 1. Šalamon − 250 točk, 2. Kovačič – 240 točk, 3. Dobaj – 185 točk, 4. Zakeršnik − 118 osvojenih točk, itd. Čestitamo! Ob omenjenih doseženih uspehih pa sekcija

Šahovska sekcija

doživlja prostorsko problematiko, za katero pa se že jasnijo vremena. Ivan Šalamon, vodja Šahovske sekcije

LIKOVNA SEKCIJA – NA[A DEJAVNOST V LETU 2017

R

isba predstavlja izdelek likovne umetnosti s pomočjo risalnih pripomočkov. To so: grafitni svinčnik, peresa, črnilo, oglje, pasteli, čopiči … Umetnik, ki dela ali uporablja risbo, je risar. Tehnike, ki se uporabljajo pri ustvarjanju risbe, imenujemo risarske tehnike. Poznamo risbe glede na opazovanje in risbe glede na domišljijo. Pri risanju uporabljamo v glavnem materiale, kot so: tempere – akril, pastel, voščenke, oljne barve … Smo najmlajša sekcija našega društva. V njej deluje 7 članic in mentor g. Bojan Valh. Zbrale smo se članice, ki se želimo s pomočjo mentorja naučiti likovnih tehnik in kot popolne amaterke ustvarjati slike, ki bodo krasile naš dom in morda razveselile tudi najbližje. V letu 2017 smo dali poseben poudarek na 870. obletnico prve pisne omembe Limbuša. Po fotografijah, ki jih je naredil mentor g. Bojan Valh, je vsaka članica iz svojega zornega kota narisala mogočno Cerkev svetega Jakoba v Limbušu. Čudovite slike v akrilu smo razstavile sočasno z razstavo Ročnodelske sekcije »Spominčice« v mesecu maju. Slike smo

planirale razstaviti tudi v cerkvi, a žal ni bilo pravega posluha. Za potrebe DU Li-Pe smo ponovno pripravile novoletne voščilnice. Društvo nam je nabavilo mini stojala za poslikavo platen in slik. V letu 2017 smo želeli imeti likovno kolonijo, a se zaradi finančnih sredstev na žalost ni izšlo. V letu 2018 si želimo s skupnimi močmi pripraviti svojo lastno razstavo, saj imamo že kar obširno zbirko svojih del. Želimo si ustvarjati tudi na likovni koloniji. Majda Šeruga, vodja Likovne sekcije


22

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

IZLETNI[KA SEKCIJA – IZLETI UPOKOJENCEV V LETU 2017

I

zletniška sekcija je najstarejša sekcija našega društva, saj obstaja že od ustanovitve DU Li-Pe v letu 1985. Bili so časi, ko smo upokojence popeljali na izlete in zabave vsak mesec. Včasih nas je bilo tudi za dva avtobusa. Veselili smo se druženja in ogledov krajev v domovini in tujini. O izletništvu sem se večkrat pogovarjal tudi z bivšimi vodji sekcije, kot so gospod Alojz Zorec, gospa Dora Vauda, ga. Zvonka Bezenšek in še kdo. Bili so časi, ko je vodja izletništva, g. Edi Pšunder, hitel s kolesom od hiše do hiše in vabil ljudi na izlete. Tudi sam sem kar nekaj let aktivno vodil izletništvo. Bili so tudi časi, ko še ni bilo gospodarske krize, ko je naš denar še nekaj veljal in nisi čutil pomanjkanja, če si šel na izlet. Žal se časi spreminjajo. Za 30 € danes skoraj ne moreš več organizirati izleta niti v bližnje kraje. Skoraj za vsak izlet moraš imeti vsaj lokalnega vodiča, hkrati pa zadostiti vsem zakonskim zahtevam. V letu 2017 je Izletniško sekcijo prevzel g. Marjan Lahovič, ki se je trudil po svojih najboljših močeh. Organizirani so bili naslednji izleti: 1. 22. februarja 2017 je bilo organizirano pustovanje v hotelu Veter v Rušah. Zaradi premalo prijavljenih je pustovanje odpadlo. 2. 6. junija 2017 je bil organiziran izlet v Savinjsko dolino. Udeležilo se ga je 28 članov.

Izletniki na Hrvaškem

3. 9. septembra 2017 so se izletniki podali na Hrvaško, v Varaždin. 15. oktobra 2017 je bil planiran kostanjev piknik v Limbušu, vendar je 11. 10. 2017 gospod Marjan Lahovič, vodja Izletniške sekcije, podal izjavo o nepreklicnem odstopu s funkcije vodje izletništva. Glede na to, da je bil zaradi tega tudi prekratek čas za organiziranje silvestrovanja, smo se silvestrovanju odpovedali. Do izbire novega vodje bomo izletništvo vodili kolektivno in se tudi povezali z bližnjimi društvi upokojencev. Drago Koletnik

LITERARNO USTVARJANJE NA[IH UPOKOJENCEV

N

a različne načine smo dejavni upokojenci tudi na področju literature, eni bolj, drugi manj intenzivno. Že med prispevki za naše glasilo se znajde kakšna pesem. Med nami so pa tudi ustvarjalci obsežnejših literarnih del. Tako je poseben prispevek k zapisom krajevne zgodovine gotovo zbornik »Odsevi Limbuša in Peker v ogledalu časa«, natisnjen v letošnjem januarju, kot nadgradnja prvega zbornika, izdanega leta 2009, z novimi zgodovinskimi zapisi našega širšega krajevnega območja.

Ključni del zbornika so večinsko moji obširni zapisi. K posamičnim zapisom sem pritegnil nekaj delovno aktivnih ljudi in nekaj iz vrst naših in drugih upokojencev. Med pisci soavtorskih prispevkov je pet upokojencev, med pričevalci pa kar 14 upokojencev, od tega pet iz naših dveh KS. Zbornik, katerega izdajatelj je KS Limbuš, je natisnjen v 500 izvodih in počasi prehaja na javna mesta in med posameznike ter kot protokolarno darilo obeh KS in naših društev. V lanskem letu je izšla dopolnjena knjiga »Tri-


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE je vzdihi ob svečah« naše članice Angele Fujs. Na literarnih prireditvah v organizaciji ZPZDU nastopata s predstavitvijo svojih stvaritev dva člana našega DU. Literarni zapisi naših članov pa se najdejo tudi v krajevnem glasilu ter v glasilih društev (DU Li-Pe, Pekrski gasilec, Turistični informator TD

23

Limbuš in še kje). Zagotovo je med nami še več pisanja veščih članov, zato bi bilo prav, da se, če se še ne pojavljajo v javnosti, okorajžijo in kaj svojega literarnega objavijo v našem glasilu Lipe. Naj, kot v večino preteklih glasil Lipe, dodam tudi tokrat eno svojo novo pesem, posvečeno upokojencem.

UPOKOJENEC SE @IVLJENJA VESELI Upokojenec se življenja veseli, ko so odložene službene skrbi, in ko časa zase več lahko prebije, v društvenih dejavnostih zasije.

Naslovnica zbornika

Se stanovsko povezuje, po talentih svojih sodeluje in se življenja veseli, naj traja dolgo, si želi. Več kot vsa zdravila je veselja in radosti sila, v družbi se pozabijo skrbi, in če v telesu kaj boli. Če upokojenec se veseliti zna, živahen vselej je utrip srca, kar zmore, pokaže srčno rad, in da v srcu je še vedno mlad. Naj se upokojenec življenja vselej veseli, ko tečejo jeseni leta in ko prehudih ni skrbi, licu naj smehljaji vselej bodo kot okras, srce pa srečno in vesel od jutra do večera glas. Franjo Šauperl

ZGODBA IZ OTRO[KIH DNI UPOKOJENKE – KAKOR BI BILO V^ERAJ

B

ilo je po Miklavžu, tik pred Božičem. Snežilo je vse bolj. Moja birmanska botrica je pekla kekse. Kot vselej sem ob tem takoj stekla po stopnicah in povedala moji mami: »Mama, mama, mama, botrica peče kekse. Tonček bo 'prišo'.« Toda takrat se to ni zgodilo. Na podstrešju sem imela svoj kotiček, kjer sem se igrala s pupo in kasneje pisala domačo nalogo. Globoko v sebi sem razmišljala, kaj če bi šla Tončku naproti. Nikomur nisem nič rekla, tiho sem odšla po stopnicah

in smuknila za vogal hiše in na Koroški kolodvor. Seveda takrat kot otrok nisem vedela, da obstaja še en kolodvor. Torej na Koroškem kolodvoru na Studencih. Posedam v čakalnici in skrbno pazim, ko pripelje vlak, da vidim Tončka. Pa ga ni bilo in ga ni bilo. Pride k meni železničar in me vpraša: »Punčka, koga pa ti čakaš?« »Ja 'Tončeka', 'Tončeka' od botrice.« »Kje pa stanuješ?« nadaljuje železničar. »V Ciril Metodovi ul. 8, zraven šole,« sem ostro odrezala. »Mi daš roki-


24

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

co?« Šla sva najprej v pisarno - telefoniral je najbrž na policijo. Nato me je prijel zopet za roko in šla sva skozi vrata na cesto proti mojemu domu. Seveda, ker sem poznala vsako hišo in ograjo, sem vedela, da me vodi domov. Jaz sem pa kot iz škafa začela jokati. Solze lijejo … Kaj pa Tonček? Ko sva prišla v stanovanje, me je moja ljuba mama objela in stisnila k sebi. »Ja kje mi hodiš, otrok moj, v snegu pred Božičem?« Mama se je železničarju zahvalila. Ko je odšel, je bilo moje prvo vprašanje: »Mama, me ne boš natepla? Pa če ni 'Tončeka', šla sem 'Tončeka' čakat!« »Ja pa Tonček se ne pripelje z vlakom na Koroški kolodvor,« mi je vsa prestrašena razložila mama. »Ja kam pa pride?« nisem odnehala. Ko bova šli v mesto, ti bom pokazala, kje je tisti

vlak, s katerim se Tonček pripelje iz Ljubljane. Seveda sta mama in botrica med tem zagnali vik in krik, saj je bil med tem časom Tonček že doma. Drugo jutro sem globoko žalostna tiho odprla pri botrici vrata, sedla na »kolnkišto« in jokala. Naenkrat se odpro sobna vrata in skoznje stopi Tonček. Zapodila sem se k njemu, se oklenila njegovih nog in jokala. Vzel me je v naročje, sedel na stol in me potolažil. Prinesel mi je bonbone. Po kosilu sva šla na sprehod na studenško pokopališče. Solze so se posušile. Spet pa so tekle, ko sem ga po šestinšestdesetih letih ponovno našla v Ljubljani. December 1950 … december 2016. Kristina Lenc, članica »Spominčic«

Samopomo~ ter prostovoljstvo v DU in v kraju za krajane

PORO^ILO O DELU PROSTOVOLJK IN PROSTOVOLJCEV V PROJEKTU »STAREJ[I ZA STAREJ[E« V LETU 2017

P

oslovilo se je leto 2017, stopili smo naproti novemu letu 2018. In ko pogledam nazaj v precej razgibano leto, je prav enako kot takrat, ko smo bili mladi in je bilo dovolj, da si bil upoštevan, preskrbljen in ljubljen. Ko imaš družino, si srečen, če lahko v njej živiš brez vsakodnevnih težav, problemov z bivanjem, s prehrano, z izobraževanjem, delom, s kakovostnim preživljanjem prostega časa, če živiš svobodno, nobenemu v breme. In kje smo danes z našo starostjo? Takšni so pogosto pogovori ob obiskih pri naših krajanih. To so bile naše sanje in te sanje radi obujamo. Pogovori, ki prihajajo kar sami od sebe na dan, so pogovori nekoč srečnih in nasmejanih ljudi. Prostovoljci kar hitro poskrbimo, da včasih žalostnim zgodbam prisluhnemo in s svojo intuicijo preusmerimo pogovor na pozitivno stran. Živimo v lepem, zelenem kraju, kjer se res dosti dogaja. Naloga prostovoljcev je, da predstavimo vse aktivnosti v kraju in krajane povabimo medse. In ko vse naštejemo, dobimo pogosto odgovor ˝sem že prestar ali prestara˝. Pogosto opazimo v očeh bolnih in starejših ljudi strah. Strah pred samoto in boleznijo. Seveda niso vsi obiski enaki. Saj tudi življenje obiskanih ni enako. V kraju imamo čudovite ljudi, ki gojijo prijazne in srčno dobre medsosedske odnose. Med seboj so solidarni,

kar pomeni, da beseda solidarnost sega daleč nazaj in je naši generaciji zelo znana. Solidarnostni čut do sočloveka je bil vedno samoumeven. Druga polovica leta 2017 je bila zelo zahtevna, stresna in odgovorna. Potrebno je bilo pomagati krajanom, ki so bili v stiski zaradi bolezni sebe ali svojcev, čemur niso bili sami kos. Iskanje pomoči na domu smo pri vseh zahtevnih situacijah v celoti pokrili. Potrebne so bile povezave, kot so: Center za socialno delo, patronaža, laična nega na domu, povezovanje s svojci itd. Težko je – manjkajo nam negovalni domovi, saj je pri nekaterih družinah nujna pomoč tudi do 3-krat dnevno. Še vedno pa je vprašanje, kdaj bomo uredili pomoč tudi za nočno nego na domu. V Limbušu in Pekrah se za starejše ljudi ni naredilo od obljubljenega prav nič. Mi pa moramo biti zadovoljni z odgovorom, da ni denarja.

Prostovoljke »Starejši za starejše«


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

25

Pregled aktivnosti v prostovoljstvu za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017

Število prebivalcev, starejših od 69 let v tekočem letu Število vključenih v projekt v času od vstopa društva v projekt (2006) Število predvidenih obiskov v tekočem letu Število opravljenih obiskov v tekočem letu Število aktivnih prostovoljcev Število umrlih Število preseljenih Število premeščenih v domove Število prvič obiskanih Število ponovno obiskanih Odstotek obiskanih glede na število načrtovanih obiskov Odstotek zajete ciljne skupine (starejših od 69 let) Število obiskanih oseb Število obiskanih oseb s pomočmi Rdeči križ Humanitarni paketi Denarna pomoč Karitas Humanitarni paket Patronaža – prijava Drugo Zdravstvena oskrba Pomoč pri hišnih opravilih Dostava iz trgovine Organizirano varstvo v različnih obdobjih Dosegljivi klici krajanov po telefonu Prisotnost koordinatorice ali namestnice vsako sredo Sestanki prostovoljcev – 1-krat mesečno ob četrtkih skozi vse leto Izjema sta meseca julij in avgust, ko se opravlja le dežurstvo za vse 3 kraje, to je Laznico, Limbuš in Pekre. Za program dela v projektu se dogovarjamo mesečno sproti. Vnašanja podatkov v računalnik opravljata prostovoljka Magda Šalamon in prostovoljec Janez Karničnik. Delata družno in vzorno. V mesecu juniju smo se podale z vlakom na izlet v Celje, kjer smo si ogledale mesto in Stari celjski grad. Srečanje prostovoljcev Zgornjega Podravja 1 in 2 je bilo v Selnici ob Dravi, v Hramu kulture, kjer je potekala radijska delavnica, ki jo je vodil g. Anton Petelinšek. Srečanje je organizirala Zgornjepodravska pokrajinska zveza. Vodili sta jo koordinatorici Marjana Perklič in Zden-

950 1001 500 622 15 31 5 6 46 546 122,2 % 77,09 % 458 59 41 38 3 34 34 6 5 3 3 4 2 Čas neomejen 9.30 – 12.00 9.00 – 10.00

ka Gajzer. Gostje so bili: Rožca Šonc, Ivo Vajgl, Vera Pečnik, Joško Hudl in Jurij Lep. Na srečanju je sledil kratek opis priznanja prostovoljstvu z nazivom » DRŽAVLJAN EVROPE«. Ko sem pred dvema letoma odšla v Bruselj, skupaj z ostalimi koordinatorji iz celotne Slovenije, z gospo dr. Matejo Kožuh in gospo Šončevo, nismo pričakovali, da bodo parlamentarci EU naš projekt tako temeljito preučili in mu dali tako veliko noto. Priznanje je prikaz odgovornega dela nas vseh, ki delamo v tem projektu. Seveda pa velja velika zahvala pobudnikoma nagrade g. Ivu Vajglu in dr. Igorju Šoltesu. Besede, ki jih je podal g. Vajgl: ˝Bolj ko sem se seznanjal s podrobnostmi in zavidanja vredno kakovostjo programa, bolj sem


26

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

bil navdušen nad izjemno srčnostjo in življenjsko energijo, ki jo imajo ti predani prostovoljci in prostovoljke.˝ Izrečene besede dr. Šoltesa: »Žal takšni programi kažejo tudi na to, da ljudje, ki se znajdejo v različnih stiskah, ne morejo računati na državo. Naloge, ki jih opravlja že dolga leta ta projekt, bi morala opravljati visoko razvita socialna država. A žal sta socialna politika in sočutje do sočloveka pogosto potisnjena na stran. Zato so takšni programi še toliko bolj dragoceni. In tako je bila sprejeta odločitev, da program STAREJŠI ZA STAREJŠE dobi nagrado Evropskega parlamenta 'DRŽAVLJAN EVROPE'.« Podam še besede naše vodje projekta, gospe ROŽCE ŠONC: »Ponosni smo na nagrado, ki pripada prav vsakemu izmed 3.500 prostovoljcev, vsem DU, vključenim v program in vodstvu ZDUS, ki projektu zagotavlja delovanje in mu utira pot. V program je vključenih 170.000 starejših krajanov, starih nad 69 let. Opravljenih je bilo 885.000 obiskov. Iskrene čestitke vsem!« Delo, ki smo ga sprejeli kot prostovoljke in prostovoljci, se dopolnjevali, izobraževali, skratka

smo nekako dozoreli v ljudi z velikim srcem, je zapisano z besedo »PROSTOVOLJSTVO«. Naše delo budno spremlja tudi ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE. V mesecu novembru je potekalo strokovno izobraževanje naših prostovoljcev in prostovoljk v prostorih KS Pekre. To je bilo 9. 11. 2017. Letošnja tema je bila »Ključni elementi uspešne komunikacije«. Pohvala, hvala in hvaležnost! Predavanje je opravila gospa Milica Škof, koordinatorica DU Sv. Trojica. Beseda HVALA je preprosta in lepa beseda, ki jo premalokrat izrečemo. Ima neverjetno moč, ampak pogosto zgleda tako, kot da je izgubila pravico in dostojno mesto v naši komunikaciji. Potrebno jo je samo preprosto uporabljati. (Povzeto iz gradiva – Izobraževanje; ga. Marinka Lampreht). Ob koncu želja, da bi bili zdravi vi in vaši domači. Med nami pa naj ostane še naprej medsebojno prijateljstvo in spoštovanje! Anka Onič, koordinatorica projekta »Starejši za starejše«

BILO JE LEPO SON^NO POPOLDNE

B

il je lep poletni dan, ko me je obiskala moja prijateljica Mira. Kot prostovoljka je bila namenjena k mojemu možu. V rokah je držala modro mapo. Na vprašanje, kaj imaš v rokah, mi je kot vedno z nasmehom odgovorila: »Veš, danes prihajam na pogovor k tvojemu možu.« A tako. Prisluhnila sem zanimivim vprašanjem, ki jih je prostovoljka Mira postavljala možu. Res, bilo je zanimivo, saj so vprašanja napisana razumljivo (o zdravju, kakovosti življenja, družabništvu, športu itd.). Ob koncu pogovora z možem mi je povedala, da obiskuje krajane, stare nad 69 let. To je projekt, ki ga je sprejelo naše društvo upokojencev pred 11-imi leti. Imenuje se projekt »Starejši za starejše«. Vse sem pozorno poslušala in razmišljala, da bi tudi sama postala prostovoljka. Mira me je prepričala in mi razložila, kako zadeva poteka. To delo sem res tudi sprejela in ga z veseljem opravljam že štiri leta. Spoznavam, kako živijo ljudje v moji okolici, ali jim je morda potrebna zdravstvena, denarna ali fizična pomoč, npr. pomoč pri hišnih opravilih. Pogovorov včasih kar ni konec. Smejimo se, tarnamo, izmenjujemo si recepte. Vendar vedno ni tako.

Ko partnerju umre življenjska sopotnica ali obratno, se ta pogosto počuti osamljenega, posebno če nima ob sebi otrok, sorodnikov, prijateljev. V domu za starejše redno obiskujem nepokretno prijateljico Ljudmilo in takrat se spomnim tudi naših krajank. O problematiki mesečno poročam naši koordinatorici Anki Onič, ki zadeve ugodno reši. Z obiski imam dobre izkušnje, saj mnogi želijo, da jih obiščem večkrat. Včasih pa se zgodi, da ne odprejo vrat, saj mislijo, da kaj prodajam. Ko zvedo, kakšno je moje poslanstvo, so prijazni in sčasoma postanemo prijatelji. Starostna meja se dviga, starih ljudi je vedno več, s tem pa narašča problematika, predvsem oskrba in nega doma. Zato je vedno večja potreba po prostovoljcih. Vesela bi bila, če bi se naši zelo prijetni skupini prostovoljk in dvema prostovoljcema pridružila še kakšna oseba, ki bi rada delala z ostarelimi ljudmi. Na koncu prispevka želim vsem krajanom, da bi bili zdravi in naj se čim več družijo in veselijo vsakega dne. Vaša prostovoljka Helena


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

27

SKUPINA STARIH LJUDI ZA SAMOPOMO^ »POMLAD« V LETU 2017

S

SLS »POMLAD« deluje že peto leto. V KS Pekre se sestajamo vsak torek ob 16. uri. Naša skupina šteje 5 članic, in sicer: Albina, Klara, Dora, Truda in Fanika ter 3 člane, ki so: Marjan, Georg in Konrad. Žal je SSLS »POMLAD« v letu 2017 izgubila našega zvestega in aktivnega člana g. Konrada Breznika. Zelo ga pogrešamo in se ga v skupini velikokrat spominjamo. 16. 5. 2017 sta našo skupino »POMLAD« obiskali predsednica MDS DRAVA, ga. Blanka Kositer in tajnica, ga. Nada Žiberna. Kot je že znano, SSLS »POMLAD« spada v MDS DRAVA. Prilagamo skupno fotografijo naše skupine POMLAD in nekaj besed, katere je namenila skupini ga. Blanka. Pozdravljene članice in člani skupine Pomlad!

V spomin na naše torkovo druženje vam pošiljava slike, za vsakega eno. V skupini sva se počutili izredno dobro, sproščeno in predvsem sprejeto. Ste nekaj prav posebnega, ker je prisotna tudi »moška« energija. Začutili sva, da se med seboj lepo razumete, da si zaupate in se imate radi. Saj ne more biti drugače, če pa sta voditeljici pravi perli. Telovadba za telo, vaje za možgane, lepe misli za dušo in nekaj vicev za dobro voljo je na srečanju pregnalo kakšno bolečino ali slabo misel. V skupini ste ob sočloveku, ste drug ob drugem. Krasni ste! Želiva vam še naprej tako sproščeno druženje. Ponovno se vidimo v Celju. Blanka in Nada

Refleksija dogodka

Kot nas je pozvala predsednica MDS DRAVA, ga. Blanka Kositer, smo se videli 1. junija 2017 v Celju, v dvorani Golovec. Tako smo se s člani naše skupine udeležili 30-letnice delovanja programa Skupine starih ljudi za samopomoč. Častni pokrovitelj tega dogodka je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Bilo nam je zelo prijetno, saj smo videli pester program, prijetno smo se družili in spoznali še ostale SSLS, ki delujejo v drugih krajih po Sloveniji. To bi bil kratek povzetek aktivnosti v letu 2017. Če si želite druženja z nami, se nam lahko pridružite na naših rednih torkovih srečanjih ob kavi, kjer je vedno pestro in zanimivo. Lep pozdrav in vse dobro! Vesna Kolar in Vesna Ritonja, voditeljici skupine »Pomlad«

Vse `ivljenjsko izobra`evanje

STAREJ[I SE U^IMO Z RA^UNALNIKOM

Š

tevilne trditve o zmanjšanju sposobnosti in storilnosti starejših ljudi so plod predsodkov in stereotipov. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju so telesno in duševno v večini enako sposobni kakor mlajši ozi-

roma jih celo prekašajo. Res je, da si starejši človek teže kot šestnajstletnik zapomni neko nepomembno telefonsko številko. Tudi novega dela se ne loti tako nestrpno in zagnano. Zato pa ima več znanja, izkušenj, razsodno-


28

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

sti in zdrave previdnosti. S temi in podobnimi lastnostmi se odtehta ali nadomesti morebitne posamezne primanjkljaje. Po prvih raziskavah sodeč, po letu 1920, začne splošna inteligentnost po določenem življenjskem obdobju najprej postopno, pozneje pa vedno hitreje upadati. Te raziskave so pozneje pogosto kritizirali in z drugimi dokazi utemeljevali, da so najvišje mojstrovine rojene prav v tretjem življenjskem obdobju (Pahor, dr. Trstenjak, Handel, Bach, Beethoven, Wagner, Leonardo da Vinci, Rembrandt, Michelangelo, Schubert, Mozart, Schuman itd.). Danes velja, da je inteligentnost sestavljena iz posameznih funkcij, da se te funkcije neenakomerno razvijajo in oblikujejo ter dosežejo svoj najvišji razvoj v različnem času. Posplošena trditev o upadu z leti staranja se danes kaže kot površna, neznanstvena in enostranska. Posamezne intelektualne funkcije se različno razvijajo in različno hitro upadajo. Na primer trditev, da si starejši ljudje novo snov teže zapomnijo in hitreje pozabijo kot mlajši, velja samo za nesmiselno snov. Povsem drugače je s smiselno snovjo. Pri učenju smiselne snovi se pomnjenje pri 70-ih letih, v primerjavi z učinkom učenja iste snovi pri 15-ih letih, zmanjša le za 10 odstotkov. Enako je z učinkom počasnejšega mišljenja. Tudi to je predsodek. Če primerjamo skupino ljudi, starih 20 let, s skupino ljudi, starih 60 let, vidimo, da le-ti samo za 15 procentov počasneje mislijo. Velik del te razlike je mogoče pripisati temu, da starejši ljudje bolj premislijo, preden kaj rečejo ali naredijo. Podobne zakonitosti veljajo za učenje dela z računalnikom v tretjem življenjskem obdobju. Naši možgani se stalno spreminjajo, če jih uporabljamo. Zaznavanje, mišljenje, čutenje, doživljanje stalno puščajo za seboj spominske sledi. Na osnovi sodobne nevrologije lahko napravimo te procese za vidne. Sinapse, kot plastično spreminjajoča stična mesta

med živčnimi celicami, se v aktivnostih utrjujejo. Torej med učenjem se spreminjajo in povezujejo. S svojimi možnostmi je računalnik nov medij in tudi starejšim omogoča neomejen dostop do številnih novih vsebin, razpetih čez ves svet. Enako kot pri treningu mišic je z našimi možgani. Pri intenzivni rabi se impulzi po živčnih vlaknih prenašajo z ene na drugo živčno celico, na koncu katere so sinapse, ki se debelijo, če se uporabljajo in zakrnijo, če niso v rabi. Zaradi umske dejavnosti, kot je učenje z računalnikom, naše doživljanje, čutenje, mišljenje, dejanja puščajo v možganih spominske sledi. Ko električni impulzi tečejo po živčnih povezavah (sinapsah), se le-te spreminjajo, krepijo in vse bolje povezujejo. Povečuje se nevroplastičnost. Preprosto in staro spoznanje je: kdor se je v svojem življenju mnogo učil, ima v možganih mnogo sledi, ki omogočajo, da se v svetu bolje znajde in bolj učinkovito ravna. Po domače pravimo, da je umsko v dobri kondiciji. Torej, seniorji v tretjem življenjskem obdobju, vabljeni k pogumnemu učenju z računalnikom. Ne bojte se! Dr. Ivan Ferbežer, udeleženec računalniškega tečaja Pripis urednika glasila Lipe: DU Li-Pe je že nekajkrat s svojimi člani in članicami soudeleženo v izvedbi računalniškega izobraževanja na začetni in nadaljevalni stopnji ter v socialnem mreženju v sodelovanju s Kolpingovo družino Limbuš, ki preko Kolpingovega združenja Slovenije to tematiko prijavlja in uspešno izvaja v sodelovanju z Osnovno šolo Rada Robiča Limbuš, kot izobraževalni projekt za starejše po razpisih MOM.

RA^UNALNI[KI TE^AJ ZA STAREJ[E

D

anašnji čas zahteva, ne le pri mladini, temveč tudi pri starejših ljudeh, obvladovanje računalniških procesov in obvladanje osebnega računalnika. Učenje osnovnih načinov uporabe računalnika poteka za starejše občane v Limbušu že skoraj tri leta v računalniški učilnici Osnovne šole Rada Robiča.

Omenjeno brezplačno učenje računalništva je pričela izvajati Kolpingova zveza Slovenije s Kolpingovo družino Limbuš, kar je pritegnilo tudi udeležence iz Društva upokojencev Limbuš - Pekre. Mentorsko in izvajalsko delo je letos vestno opravil dr. Andrej Flogie. Kljub razlikam v predznanju smo vsi tečajniki na dobri poti do


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

Računalniški tečaj

končnega cilja, to je učinkovite uporabe osebnega računalnika v vsakdanjem življenju. Mestoma učenje prehaja v seminarsko medsebojno izmenjavo informacij in posamezniku prilagojeno praktično delo. Glede na predhodno znanje posameznikov smo razdeljeni v

29

dva nivoja, kjer osvajamo Okolje Windows, ki vsebuje učenje od prvih korakov, do dela z okni, datotekami in mapami. Izdelava in oblikovanje besedil v Wordu vsebuje prav tako prve korake, nato oblikovanje pisave ter oblikovanje dokumenta, izris tabel, vstavljanje slik in izrezkov. Največ zanimanja pa je za uporabo interneta, ki ponuja ogromno storitev. Svetovni splet, spletne strani, bančništvo, elektronska pošta in še kaj so znanja, ki jih tukaj osvajamo. Izdelali smo spletno mesto za Društvo upokojencev Limbuš - Pekre, kjer bodo predstavljene vse dejavnosti društva. Razen povsem resnega in uporabnega učenja se upokojenci vidimo tudi v drugačnem učenju, to je v medsebojnem druženju in komuniciranju. Tudi to je svojstven namig za bogatenje v tretjem življenjskem obdobju. Marjana Ferbežer, udeleženka tečaja

Sodelovanje v Zgornjepodravski zvezi DU

AKTIVNOSTI DU Li-Pe V ZGORNJEPODRAVSKI ZVEZI DU

P

red seboj imam osnutek Statuta Zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev. V 1. členu Temeljnih načel piše: Pokrajinska zveza društev upokojencev Maribor je samostojno, prostovoljno, interesno. nepridobitno in humanitarno združenje (PZDU), v katerega so neposredno vključena društva upokojencev, klubi in aktivi (DU), registrirani po Zakonu o društvih na območju mestne občine Maribor in občin Hoče - Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Rače - Fram, Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole, Oplotnica, Duplek, Pesnica, Šentilj, Kungota, Selnica ob Dravi, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Lenart, Sveta Trojica, Sveta Ana, Cerkvenjak, Benedikt, Sveti Jurij v Slovenskih goricah... PZDU je članica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Naštel bom samo nekaj ciljev PZDU: razvija kulturne, športno-rekreacijske aktivnosti, tehnično kulturo, socialno humanitarne, družabne in druge dejavnosti, v katerih lahko upokojenci delajo po svojih hotenjih in sposobnostih. Preko DU in njihovega članstva ter v sodelo-

vanju z ZDUS in drugimi ustreznimi dejavniki si prizadeva za organizirano urejanje gmotnih, zdravstvenih, stanovanjskih, socialnih in drugih vprašanj upokojencev. Člani našega društva sodelujemo s PZDU na več področjih. V njenih komisijah imamo tudi svoje člane. Tone Riedl je član Komisije za šport, Franc Ošljak član Komisije za tehnično kulturo, Drago Koletnik je že 2. mandat član Komisije za kulturo, Anka Onič je postala zelo aktivna v Zdravstveni komisiji. Tudi sicer se čuti utrip delovanja naših upokojencev, ki so na področju PZDU zelo aktivni: • Franjo Šauperl in Angela Fujs se s svojimi prispevki redno udeležujeta Literarno-glasbenega večera; • MePZ redno nastopa na Reviji pevskih zborov v Unionski dvorani, udeležili so se tudi koncerta na odprtem odru F3ŽO v Ljubljani; • ročnodelke »Spominčice« se udeležujejo razstav ročnih del; • likovniki so razstavljali svoje slike v jedilnici Doma Danice Vogrinec;


30

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

• kegljači s kroglo na vrvici z vidnimi rezultati zastopajo naše društvo v ligaškem tekmovanju; • sodelujemo v ekspertnih komisijah za zdravstveno varstvo in duševno zdravje starejših v ZDUS; • vključno s PZDU smo organizirali zelo odmeven 6. Večer ljudskih pesmi in glasbe in hkrati obeležili 870. obletnico Limbuša. Za svoja prizadevanja in uspehe smo v letu 2017 prejeli več priznanj in plaket PZDU, in sicer: • Ročnodelska sekcija »Rožice« je prejela Priznanje PZDU ob 25. obletnici delovanja; • Tone Riedl, Franc Ošljak in Drago Koletnik so prejeli Male palete PZDU;

• Anka Onič, Lea Dominikovič in Jožica Koletnik Male plakete ZDUS za delo v projektu »Starejši za starejše«. Vse številke in besede bi bile kot nepopisan list, če ne bi za njimi stali ljudje. V prvi vrsti se moram zahvaliti predsedniku PZDU, g. Francu Lobniku, ki je imel za nas posluh in priskočil na pomoč, kadar smo to potrebovali. Rad se je odzval na naša povabila in s tem dokazal, da spoštuje naše delo in rezultate. Prav tako hvala predsednikom komisij za šport, tehnično kulturo, kulturo in vsem, ki nam priskočijo na pomoč in z nami sodelujejo. Tudi v bodoče si želimo aktivno sodelovanje v dobro naših upokojencev. Drago Koletnik, predsednik DU Li-Pe

Besede o ~lanih

NA OBISKU PRI BORISU ONI^U

O

biskala sem gospoda Borisa Oniča, našega znanega režiserja in igralca v Dramski sekciji društva DPD Svoboda Pekre - Limbuš. Poslušala sem njegovo življenjsko zgodbo, ki je bila tako polna doživetij doma in na delu v tujini, da sem se zbala, pa tudi Boris, da bom kaj pomešala, ko bom zapisala najin pogovor. In mi je napisal tole: »Sem Boris Onič,

rojen 23. 11. 1931 v Pakracu na Hrvaškem. Moj rod izhaja iz Limbuša. Deda in babica sta imela sina Ivana, mojega očeta, ki sta ga dala v uk za ključavničarja na »železnico«. Tam je končal šolo za strojevodje v Mariboru. Na delo so ga premestili na Hrvaško, kjer je delal do upokojitve. Tam se je tudi poročil in rodil sem se jaz. Izučil sem se za ključavničarja. Kot otrok sem veliko nastopal z mamo na raznih prireditvah. Ko je oče šel v pokoj, so me dali v Železniški internat v Virovitici, kjer se je po šolanju začelo moje gledališko delo. Pustil sem delo na železnici in šel delat v gledališče kot igralec. Do služenja vojske sem imel še dve leti in pol. V gledališču sem se naučil dramskega igranja. K vojakom sem šel v Maribor, tako da sem bil doma. Vojaščino sem služil tri leta na Tržaški cesti v Mariboru in opravil Podoficirsko šolo. Zaposlil sem se pri Hidromontaži. Obenem sem začel dela-

ti v dramski sekciji v Pekrah. Postal sem tudi gasilec v Pekrah. V dramski skupini smo bili zelo aktivni. Vsako leto smo naštudirali dve igri in Veseli večer. Jaz sem igral in režiral, kar je bilo zelo naporno. Zaradi službe sem moral pustiti mesto predsednika društva in režiserja. Leta 1974 sem moral na delo v Avstralijo, nato v Papuo Novo Gvinejo in na koncu v Irak. Tri leta sem bil zdoma. S prihodom Toneta Partljiča pa sem spet začel igrati.« Vem, da bi Boris še igral, če bi mu zdravje to dopuščalo. Zato pa družinsko tradicijo nadaljuje njegova hčerka Ksenija, ki je igralski talent podedovala po očetu in babici. Sedaj v igrah, ki jih režira Tone Partljič, uresničuje svojo dolgoletno željo po igranju. Je tudi uspešna igralka in vem, da je ata Boris ponosen nanjo. Mogoče pa Borisa še kdaj zvabi na odrske deske naš režiser Tone Partljič. Danila Vozelj


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

31

VESELINKA JAUK

V

Domu Danice Vogrinec - DE Tabor sem obiskala učiteljico Veselinko Jauk. Rodila se je 1. 4. 1929 v Kumanovem v Makedoniji. V družini jih je bilo osem: mama, oče, dva sinova in tri hčerke. Oče je bil trgovec, dokler ni zaradi davkov, ki jih je zahtevala država, raje kupil zemljo v bližini Kumanovega in pričel pridelovati zelenjavo. Mama je skrbela za dom in delavce, ki so jim pomagali pri delu. Otroci so pomagali po svojih močeh, saj so obiskovali šolo, se izučili in si ustvarili družine. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je Veselinka obiskovala v Bolgariji, ker je Hitler dodelil Makedonijo Bolgariji. V strahu pred bombardiranjem so imeli pouk po hišah. Po drugi svetovni vojni je oče poslal Veselinko v Skopje, kjer je obiskovala Učiteljišče in postala učiteljica. Zaposlila se je v Strumici in poučevala egejske otroke iz Makedonije, ki so bili v varstvu Rdečega križa. Nato so jo s skupino mladih učiteljev poslali v visoke gore daleč od Strumice. Prevoznih sredstev ni bilo. Srečo je imela, da jo je nekaj poti peljal prijazni

šofer s kamionom, naprej pa še prijazen kmet s kmečkim vozom. Delila je usodo številnih učiteljic, ki so jih poslali na delo v oddaljene kraje. Bilo jo je strah, saj je slišala zgodbe, kako so ljudi napadale divje hijene, ki so živele v tamkajšnjih gozdovih. A srečo je imela, da je tam ostala samo en dan. Od tam so zbrane mlade učitelje in učiteljice poslali na delo po vsej Jugoslaviji. Veselinka je odšla na delo v Crikvenico na Hrvaškem. Bila je vesela, saj je prišla v lepo mesto ob morju. Pogrešala je svoje domače, a se je sprijaznila, kajti dobila je službo in pričela skrbeti sama zase. Tu je spoznala svojega moža, ki je delal v podjetju Hidromontaža. Gradili so elektrarno. Z njim se je preselila v Limbuš na njegovo domačijo. Poročila sta se in si ustvarila družino. Sin Danilo in hčerka Mojca sta jima lepšala dneve s svojim odraščanjem. Ker je po vojni bilo veliko pomanjkanje učiteljev, je Veselinka dobila službo v limbuški osnovni šoli. Sprejel jo je ravnatelj Kavčič. Za Veselinko ni bilo lahko, saj se je morala naučiti slovenskega jezika. Vztrajna, prizadevna in delovna kot je bila, je redno poslušala poročila po radiu in kasneje po televiziji. Hitro je osvojila govorico in pisanje v slovenščini. Vedela je, da mora uspeti, ker je le tako lahko poučevala. Bile so težave in tudi napake, vendar vedno manjše. Bila je zelo redoljubna, zato ji je bil dan, v skrbi za dom, odraščajoča otroka in moža, kar prekratek. Iz majhnega stanovanja na moževi domačiji so se preselili v učiteljski blok v Limbušu.

Tam pa se je porodila želja po gradnji hiše. Veselinka pravi, da se je mož odločil za gradnjo na željo svoje ljubljenke, hčerke Mojce. To so bili težki in zahtevni časi za družino. Marsičemu se je bilo potrebno odreči, zato pa je bilo veselje toliko večje, ko so se preselili na svoje. Za Veselinko pa je bilo tudi težje. Delo v hiši in na vrtu je zahtevalo še dodatne napore. Veselinke kot učiteljice se spominjajo številne generacije limbuških šolarjev, saj je na šoli poučevala petintrideset let v drugem in prvem razredu. Meni je bila prva mentorica in svetovalka na začetku mojega poučevanja na šoli. Lepo sva se razumeli in druga drugi pomagali vse do njenega odhoda v pokoj. Odlikovala jo je izredno lepa pisava − pravo lepopisje na tabli. Jaz sem se morala kar potruditi, da sem se temu približala. V njenem življenju so bili veseli in žalostni trenutki. Njena trdna narava in vztrajnost sta ji dali moč, da je vse premagala. Doletela jo je težka operacija in dolgo okrevanje. A želja, da nadaljuje z delom v šoli, jo je vrnila nazaj v razred. Ni ji bilo lahko, a vztrajala je še pet let do upokojitve. Rada se spominja lepih trenutkov v času svojega službovanja. Bili so tudi grenki trenutki, zato je bila vesela, da je dočakala zasluženi pokoj. Za dom in družino je tako imela več časa, čeprav je delo zaradi njene bolezni opravljala vse težje. Moči so ji pešale in Veselinka se je, po pogovoru z otrokoma, odločila za odhod v Dom Danice Vogrinec - Enota Tabor. Je zadovoljna in srečna, saj ima v domu vso oskr-


32

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

bo in varnost. Pa tudi hčerki Mojci je lažje, saj je ne skrbi več, kako je z mamo, ko je v službi. V začetku bivanja v domu se je Veselinka vključevala v razne skupinske dejavnosti. Veliko je brala, gledala televizijo, odšla v park ob domu. Zdaj pa se bolj zadržuje v sobici, saj ni več stabilna v hoji. Tudi padla je že večkrat. Tu in tam še kaj prebere in gleda televizijo, če je kaj zanimivega. Pravi, da je osebje v domu, ki skrbi za varovance, prijazno. Pravi, da moraš tudi sam biti prijazen, če hočeš, da so dru-

gi takšni do tebe. Kadar ji je bilo hudo, se je vedno tolažila z mislijo, da tako pač mora biti. Otroka jo redno obiskujeta, posebno hči Mojca, ki ji večkrat prinese kakšen priboljšek. Ko sem se poslovila od Veselinke, sem ji zaželela zdravja in ji obljubila, da jo še obiščem. Zahvalila se mi je in povedala, da se veseli mojega obiska. Z njo je prijetno obujati spomine na najino sodelovanje, ker je še zelo bistrega duha, čeprav hiti že proti devetdesetim. Danila Vozelj

Zaupniki - vez med dru{tvom in ~lani

PREDSTAVITEV ZAUPNIKOV DRU[TVA

V

si, ki ste že nekaj let člani našega društva, veste, da so zaupniki društva najdragocenejša in nepogrešljiva vez med organi društva in člani. Vse, ki ste se pa pred kratkim vključili v naše društvo, s tem prispevkom seznanjamo o tem. Zaupniki društva vzdržujejo neposredne stike s člani, obiščejo jih na domu, seznanjajo jih z aktivnostmi društva, prinašajo jim razna obvestila, vabila, glasilo itd. Preko njih lahko člani društva izražajo svoje želje, predloge in tudi pohvale. Člani, ki so starejši in bolni, lahko preko njih tudi poravnajo svoje letne obveznosti do društva. Da bi ta medsebojna povezava potekala nemoteno, vas v nadaljevanju seznanjamo, kateri zaupniki so pristojni za določeno območje, ki ga pokriva naše društvo. Naši zaupniki na terenu so: LIMBUŠ, VRHOV DOL, HRASTJE – v KS Limbuš Območje, katerega pokriva zaupnik – nanj se obrnete za informacije in pomoč - dogovorite se tudi za način kontaktiranja (telefon) Karničnik Janez, Robičeva 44 Ul. Pod klancem, Robičeva ul., Strma ul., Šolska ul. Lackova c. 210-267, Ul. Na Kosmate, Kovačič Marjeta, Ul. Drine Gorišek, Ul. Lackovega odreda, Ul. M. Zidanška 24 Ul. Mihe Zidanška, Pri pošti Limbuška c., Ob Blažovnici 12-43, Pod Gričem, Simonič Nada, Šolska ul. 9 Ul. Antona Godca Mavsar Leopold, Ob Blažovnici 88 Ob Blažovnici 48-125, Podgornikova ul. Hrastje 84, 85/a, Limbuška graba, Vrhov Dol, Prevorčič Vera, Vrhov Dol 18 Vrhovdolska pot Šalamon Magda, Hrovatova ul., Krambergerjeva, Srednja ul., Krambergerjeva 4 Ul. Jožeta Korošca, Vornikova ul., Vrunčeva ul. Cesta k Dravi, Domadenikova ul., Drevenškova ul., Hojnik Ida, Drevenškova ul. 14 Ul. Erbežnikovih, Ul. Kobaletovih, Za postajo Zaupnik in njegov naslov

LAZNICA Možič Tilčka, Deržaničeva pot 16

Deržaničeva pot, Šumenjakova ul., Ul. Alojzije Marinšek, Laznica 22-122, Ob Lazniškem potoku


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE PEKRE, HRASTJE – v KS Pekre Božič Franc, Ob plantaži 13 Lajnšček Zofija, Ob plantaži 12 Kek Kristina, Bezjakova 85 Kokol Jože, Ob plantaži 11 Riedl Tone, Na gorco 21 Virt Marija, Bezjakova 87

33

Apostlova ul., Cotičeva ul., Stegenškova ul., Ul. Jožeta Godca, Ul. Jožeta Mlakarja, Ul. Vlada Žigerja Bezjakova ul., Ipavčeva ul., Ul. Jelenčevih, Mirkova ul. Ob plantaži, Pirnatova ul., Pod izviri, Rožnodolska ul. Hrastje 14c-83, Ul. 30. maja Kaličeva ul., Na gorco, Raiserjeva ul., Škilanova ul. Cesta Graške gore, Gačnikova ul., Lackova c. 99-197

Zanesljivo poznate naše zaupnike in veseli bomo, če se bo ta medsebojna vez še utrdila in obrodila sadove, da se bodo člani vključili v katerokoli aktivnost društva. Zlatka Tibaut, tajnica društva

^LANI DU LIMBU[ - PEKRE V DOMOVIH STAREJ[IH Po stanju na dan 1. 1. 2018 so v domovih upokojencev naslednji naši člani: Nastanitev Dom »Danice Vogrinec« Maribor-Pobrežje Dom »Danice Vogrinec« Maribor - Enota Tabor

Naslov Čufarjeva 9, Maribor Veselova ul. 3, Maribor

Člani DU Li-Pe - Alojz Kidrič - Majda Vujačič* - Angela Fujs - Veselinka Jauk - Ana Marija Pšunder - Viktorija Drozg - Terezija Brdnik* - Jadviga Bedrač - Zdravka Galun - Rudolf Petrej - Neža Petrej

Pekrska cesta 56, Maribor Varovana stanovanja v sklopu Pekrska cesta 56, Doma pod gorco Maribor Koroška c. 67/a, Dom za starejše občane Radlje ob Dravi - Ana Žnidarič Radlje ob Dravi Varaždinska ul., BabiDom Svete Ane, Babinac - Frančiška Musil nac Hrvaška

Dom pod Gorco

Opomba: evidenca je narejena na stanje 31. 12. 2017. Članici, označeni z zvezdico, sta umrli januarja 2018. Spoštovanim članom in članicam Društva upokojencev Limbuš - Pekre, ki so v domovih starejših, želimo prijetno in varno bivanje, z mislijo, da kljub tegobam, ki jih spremljajo, preživijo starost med prijatelji! Tajništvo DU Li-Pe


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

34 Nasveti upokojencem

D

KO POZABLJIVOST POSTANE BOLEZEN

ružba postaja dolgoživa. Leta boljšega življenja in vse boljši načini zdravljenja so prebivalcem Slovenije prinesli znatno daljšo pričakovano življenjsko dobo: 84 let za ženske in 78 let za moške, kar je tudi povprečje EU. Staranje prebivalstva v Sloveniji postaja resen problem tudi zaradi padca rodnosti. Spremenjena starostna struktura zahteva spremembe in nove rešitve, s čimer se ukvarja politika. Eden izmed razvojnih ciljev strategije je ohranjanje in izboljšanje telesnega in duševnega zdravja v pozno starost. V dolgoživi družbi postaja resen izziv pojavljanje in napredovanje nenalezljivih degenerativnih obolenj, med katerimi je tudi demenca. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Pojav bolezni s starostjo narašča. V Sloveniji je obolelih za demenco že več kot 30.000 oseb, po napovedih pa bo leta 2050 že 100.000 bolnih. Podatki kažejo, da ima v starosti nad 65 let demenco že vsak peti, v starosti nad 80 let pa vsak tretji prebivalec. Če te podatke prenesemo na starostno strukturo prebivalcev KS Pekre in KS Limbuš, kjer živi okrog 600 ljudi, starejših od 75 let, je med njimi cca. 150 obolelih za demenco. Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Ta bolezen je stara kot je staro človeštvo. Vendar včasih ni bila tako pogosta, ker ljudje niso dočakali takšne starosti kot danes. Bolezen traja v povprečju od 10 do 15 let. V domačem okolju živi 80 % bolnikov, 20 % pa v domski oskrbi. Psihiatri ocenjujejo, da je v starosti nad 80 let več kot tretjina ljudi že zbolela za demenco, ki je v različnih fazah – od začetne do močno napredovane. Kako se demenca prepozna na bolnikovem domu? Sam bolnik je ne prepozna, pozorni morajo biti svojci. Prvi znaki so, da bolnik veliko časa nekaj išče, da odlaga stvari na neobičajna mesta in jih potem ne najde, krivi svojce, da so mu stvari vzeli, je nejevoljen, sumničav, včasih agresiven, jokav. V enem stavku se lahko de-

menca opiše: ko pozabi, da pozabi. Prepoznavanje naštetih zgodnjih znakov demence je zelo pomembno, saj je potrebno takšnega bolnika čimprej privesti k osebnemu zdravniku, da ga ta napoti k psihiatru ali nevrologu, kjer se na ambulantni način izpelje ustrezna diagnostika in uvede terapija, ki jo v nadaljevanju lahko predpisuje osebni zdravnik. Ker so čakalne dobe rak rana slovenskega zdravstva, je nedopustno, da se mora čakati na prvi pregled pri psihiatru ali nevrologu skoraj eno leto. Ker pravočasno zdravljenje zgodnjih oblik demence upočasni potek bolezni, je pa ne ozdravi, je dobra novica ta, da bomo v kratkem lahko začeli demenco diagnosticirati in zdraviti tudi splošni in družinski zdravniki. Referenčna ambulanta, ki bo kmalu začela delati v sklopu ambulante v Limbušu in bo v njej zaposlena diplomirana medicinska sestra, ki se bo ukvarjala s preventivo, se bo posvečala tudi odkrivanju demence pri starih nad 65 let. Kljub zdravljenju, ki upočasni napredovanje bolezni, se simptomi demence slabšajo. Oboleli lahko imajo težave pri opravljanju vsakdanjih opravil (kuhanje, čiščenje), lahko se začnejo nenavadno vesti, pogosto tavajo, imajo halucinacije (prividi in prisluhi), pojavi se moteče vedenje, razburjenje, vznemirjenost, nespečnost in celo nasilnost. V končni fazi bolezni so v ospredju telesni simptomi, kot so nezmožnost hoje in motnje hranjenja. Ob tem so svojci izpostavljeni hudim psihičnim, fizičnim in finančnim obremenitvam. Zato so tudi negovalci obolelih sami pogosto žrtve duševnih motenj (tesnoba, depresija). Če upoštevamo, da za vsakega dementnega bolnika skrbijo 3 svojci, postane to še večji javnozdravstveni in socialni problem. Vzroka demence ne poznamo, vemo pa, kaj lahko odloži začetek bolezni in upočasni njeno napredovanje. To so: redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, kakovostno spanje, pozitivna miselna in čustvena naravnanost, smeh, meditacija, religija, hobiji, lepi medosebni odnosi, odpuščanje zamer in druženje. V vašem kraju ste upokojenci izjemno aktivni in kreativni ter imate organizirane različne društvene dejavnosti, kar nedvomno preprečuje ali vsaj upočasnjuje zbolevanje. Jelka Polh, dr. med.


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

35


36

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

Raznovrstno

NEKAJ ZAPISOV O SRE^I • • • • • • • • • •

"Tisti, ki jemljejo, po navadi niso srečni, srečni so tisti, ki dajejo." Charles H. Burr "Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo je potreben pogum." Neznan avtor "Živi danes! Smej se danes! Danes bodi srečen!" Phil Bosmans "Samo srečen človek lahko osrečuje druge ljudi." Phil Bosmans "Zdrav um v zdravem telesu je kratek, a celovit opis človeka, ki je na tem svetu srečen." John Locke "Kadar sledite svoji sreči ... se vam bodo odprla vrata tam, koder ste mislili, da jih sploh ni; in koder tudi ni vrat za nikogar drugega." Joseph Campbell "Kdor je srečen, bo osrečil tudi druge." Mark Twain "Življenje vam bo samo po sebi prineslo bolečino, vaša odgovornost pa je, da porajate radost." Dr. Milton Erickson "Sreča obstaja v tem, da varuješ samega sebe." Benedict de Spinoza "Brez sreče bi bilo življenje kakor juha brez kosti." Heinz G. Konsalik (vir: http://www.pregovor.com/kategorije/sreca.html)

DU Li-Pe V SREDSTVIH JAVNEGA OBVE[^ANJA Posebne društvene aktivnosti je potrebno predstaviti tudi širši javnosti, za kar imamo vrsto možnosti. DU Li-Pe ima svojo spletno stran, kjer je možen vpogled v naše pomembne aktivnosti. Občasno se DU Li-Pe pojavlja tudi v raznih tiskanih medijih. Tako so bili prispevki našega društva v letu 2017 objavljeni v upokojenskih glasilih Vzajemnost, Vzajemna in ZDUS, s čimer smo širšo slovensko upokojensko javnost seznanjali z našimi posebnimi akcijami. Franjo Šauperl, referent za javno obveščanje

NASMEHNIMO SE SVOJI GENERACIJI DEJAVNOST »MAMA d. o. o.«: redna priprava toplih in hladnih jedil, vse vrste čiščenja, nasveti o šolanju, partnerstvu, življenjskih vprašanjih itd. Delovni čas od 00 do 24. PITJE: Če se zgodi kaj slabega, piješ, da pozabiš – če se zgodi nekaj lepega, piješ, da proslaviš, a če se nič ne dogaja, piješ, da bi se nekaj dogajalo. (Charles Bukowski) TELEFONIRANJE MED VOŽNJO: Voznik policistu: »Kako mi morete pisati kazen zaradi uporabe telefona med vožnjo, ko nisem spregovoril niti besede?! Žena govori, jaz samo poslušam«. IZLET DU PO SLOVENIJI: Po delu poti pride babica k vozniku avtobusa in mu ponudi: "Boste orehe?" Šofer jih vzame in se zahvali. Čez pol ure se pripeti enako. Upokojenka šoferju ponudi orehe, ta jih vzame, se zahvali in poje. Ko mu že tretjič prinese orehe, jo šofer vpraša: "Babi, od kod pa imate te orehe?" "Ah, veste, me prijateljice sedimo tam zadaj in jemo Ferrero Rocher, ampak orehi so pa za nas pretrdi." ŽENA MARJETKA: Stari Miha pride na obisk k vrstniku Poldetu. Nekaj časa sedita za mizo in obujata spomine, nato je pa Polde vprašal Miho: "Ali se še spominjaš, kako se imenuje tista roža, ki ima bele lističe, znotraj je pa rumena?" "Verjetno misliš marjetico?" "Ja, točno! Marjetica! Marjetka, bodi tako dobra in nama skuhaj kavo!" je dejal Polde proti kuhinji.


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

37

TRDNI RAZLOG: »Veš, Micka, res ne vem, zakaj se v mladih letih nisem poročil s teboj!« je rekel postarani Lojze. "Lojze, saj imava vendar še vedno čas, da se poročiva!" je veselo rekla Micka. "Čas že, toda zdaj nimam več nobenega trdnega razloga!" POGOVOR SAMEGA S SEBOJ: Stari oče se je pričel pogovarjati sam s seboj, hči pa ga je odpeljala k zdravniku, kjer je potožil: "Prvič v življenju se pogovarjam s pametnim človekom, domači pa vsi pravijo, da sem nor!" POGOVOR DVEH UPOKOJENCEV: "A si včeraj umrl ti al' tvoj brat?" "Menda jaz. Brata sem včeraj še videl!" BABIČINA SLIKA: Naredi babica nekaj »selfi« slik z mobijem, jih objavi na facebook-u in doda navodilo: Slika, ki bo imela največ klikov (»lajkov«), naj bo uporabljena na mojem nagrobnem spomeniku. (Vir: spletne strani)

OBVESTILA DU ZA ^LANSTVO • Uradne ure v pisarni DU Li-Pe (v Domu krajanov Limbuš, Ob Blažovnici 41) so vsako SREDO od 9. do 12. ure. V tem času je dobrodošel vsak član, posebej pa bomo veseli vsakega novega člana društva. • Za vsa vprašanja, želje ali dobronamerne kritike smo poleg osebnega stika na voljo tudi na telefonski številki 02/613-44-00 ali preko elektronske pošte: lipe.tajnistvo@gmail.com. • Članarina za leto 2018 je ostala enaka, 9,00 € letno, medtem ko se je članarina Vzajemnega posmrtninskega sklada za leto 2018 (po sklepu Zbora članov ZDUS z dne 15. 12. 2017) zvišala od 10,00 € na 12,00 € letno za člana. Z letom 2018 stopi v veljavo tudi lestvica različnih vrednosti izplačil posmrtnine glede na dobo vplačevanja, in sicer: Doba vplačevanja članarine do 9 let od 10 do 19 let od 20 do 29 let nad 29 let

Vrednost izplačila posmrtnine 190,00 EUR 195,00 EUR 200,00 EUR 205,00 EUR

• P omemben podatek: neplačilo članarine v Vzajemnem skladu pomeni izgubo pravice do izplačila posmrtnine. • Dokumenti, ki jih potrebujete za uveljavljanje izplačila vzajemne samopomoči, so: - fotokopija mrliškega lista umrlega člana; - fotokopija osebne izkaznice svojca, ki je upravičenec do »posmrtnine« (obojestransko); - fotokopija davčne številke svojca, ki je upravičenec do »posmrtnine«; - fotokopija številke tekočega računa svojca (obojestransko, če je to bančna kartica), ki je upravičenec do »posmrtnine« ali hranilne knjižice (prvi strani, kjer so vidni podatki imetnika in številka hranilne knjige). • Če upravičenec do izplačila ni določen, dobi izplačilo svojec (ali kdo drug), ki z računi izkaže, da je poskrbel za pogreb. • Vse člane, ki članarine za lansko leto še niste poravnali, prosimo, da to storite. Zakon o društvih narekuje izbris iz članstva za tiste člane, ki imajo dolg. • Spomnimo vas, da plačilo članarine za letošnje leto že poteka, in sicer v času uradnih ur. V kolikor osebno iz kakršnihkoli razlogov tega ne morete opraviti, se obrnite na vaše zaupnike ali pa tudi druge osebe, ki bodo v vašem imenu plačali članarino. Ne pozabite jim dati s seboj članske izkaznice! • Svojce naših članov lepo prosimo, da o smrti družinskega člana, ki je bil član DU Li-Pe, obvestite tudi naše društvo (osebno, telefon, e-pošta), saj se le tako lahko od njih dostoj-


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

38

no poslovimo (društveni prapor). Prav tako vas takrat lahko seznanimo o načinu izplačila vzajemne samopomoči − pogrebnine. • Še ena prošnja za svojce naših članov: v kolikor se član društva iz domačega okolja premesti v katerikoli dom starejših, nas o naslovu novega bivanja obvestite, ker vsem članom društva, ki so starejši od 80 let, pošiljamo rojstnodnevne čestitke, katerih so nekateri zelo veseli, saj to pomeni, da se na njih še spomnimo. • OO RK Maribor organizira v dogovoru s KO RK Limbuš meritve krvnega pritiska, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja, o čemer krajane obveščamo z obvestili na oglasnih deskah in tudi po radiu. Zlatka Tibaut, tajnica društva In memoriam

V LETU 2017 SMO SE ZA VSELEJ POSLOVILI

T

ako kot v jeseni odpada orumenelo listje z dreves, tako se žal od nas poslavljajo tudi naši člani, ki so vsak na svoj način obeležili svoje delo v društvu in katerih se bomo s spoštovanjem spominjali. V letu 2017 so naše vrste zapustili naslednji člani/-ce: V januarju – Ciril Kocutar; v februarju – Matilda Tučič in Stanislav Kovaček; aprila − Alojz Rebernak; maja – Rozalija Verlič; junija – Pa-

vla Slaček; julija – Konrad Breznik in Franc Gjerkeš; avgusta – Milan Mravlja, Ida Knaflič in Hilda Hren; septembra – Frančiška Auguštin; oktobra – Marija Kolenko, Nedeljko Munišić in Stanislav Rep ter v decembru – Dragica Pavalec in Erna Hozjan. V letu 2017 sta se dva (2) člana iz osebnih razlogov izpisala iz društva. Tajništvo

POSEBEN SPOMIN VELJA AKTIVNIM POKOJNIM ^LANOM DU Li-Pe SPOMIN NA AKTIVNO ČLANICO ROČNODELSKE SEKCIJE » SPOMINČICE« − IDO KNAFLIČ

Pisalo se je leto 1988, ko je na pobudo tovarišice IDE KNAFLIČ Upravni odbor Društva upokojencev Limbuš - Pekre na svoji redni seji z navdušenjem sprejel pobudo in tako potrdil ustanovitev Ročnodelskega krožka. V letu 1988 je tedanji krožek štel 31 članic. Učile so se kvačkanja, pletenja, šivanja, vezenja. Pletle so nogavice za ostarele v domu upokojencev, urejale pokopališče in sodelovale na vseh področjih krajevne skupnosti. To so bili časi, ko je začela svojo dolgoletno pot delovanja v krožku tudi naša IDA KNAFLIČ. Rodila se je 2. 4. 1934 v Hočah, dolga leta živela in ustvarjala v Limbušu, kjer je s svojo skromnostjo, srčno milino in dobroto dala velik pečat delovanju naše sekcije. Kasneje je


DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE funkcijo predala Tončki Hrastnik, sama pa še vrsto let vodila interno blagajniško knjigo sekcije. Bila je zelo natančna. Ko gledam njene blagajniške zvezke, bi se lahko marsikdo zgledoval po njenem delu. Vsa leta je redno prihajala na naša srečanja. Bila je naš sonček. Mirna, tiha, a vendar zmeraj pripravljena priskočiti na pomoč. Leta 2015 smo se poslovili od naših začetnic delovanja krožka: Tončke Hrastnik, Jožice Hriberšek in Teje Pavkovič. 7. avgusta 2017 nas je presenetila novica, da se poslavljamo od naše drage prijateljice IDE KNAFLIČ. Za svoje usluge in delo je preje-

39

la več priznanj in plaketo. Prejela je Priznanje DU Li-Pe, Listino sekcije »SPOMINČICE«, Zlato Maroltovo značko, Malo plaketo PZDU Maribor in še kaj. V velikem številu in s častno stražo v poslovilni vežici na limbuškem pokopališču smo se poslovili od naše IDE. Hvala ti za vse drobne trenutke, ki si jih delila z nami. Hvala za vse, kar si prispevala za naš kraj – tvoje SPOMINČICE. Jožica Koletnik, vodja Sekcije »Spominčice« stor, ki bo namenjen vsem krajanom, predvsem pa upokojencem za njihove aktivnosti. Ker smo te poznali, da si bil aktiven in poznan na vseh področjih, smo te prosili za pomoč pri izvedbi tega objekta. Ni besed, s katerimi bi lahko opisal, s kako predanostjo, znanjem in srcem si se lotil obnove objekta. Namesto medgeneracijskega doma smo pridobili naše Srečevališče, ki počasi dobiva končno podobo. Veliko sodelavcev, upokojencev, KS in donatorjev si pripeljal, da smo lahko končali začeto delo. Ne morem dojeti, da je življenje tako kruto in vzame človeka, ki se brez pomisleka razdaja za dobrobit vseh nas. Milan, naj se ti še zadnjič poklonim in se v imenu vseh članov DU Li-Pe, kakor tudi Upravnega odbora in v svojem imenu, iskreno zahvalim za vse, kar si naredil za nas.

MILANU ROBNIKU V SLOVO

Pridejo trenutki, ko se je treba posloviti od ljudi, ki smo jih imeli radi. Dragi Milan, spominjam se te že vrsto let, ko si svoje moči in delo vpel v delovanje kraja in Turističnega društva. Velikokrat si me prosil, da sem

poslikal kakšen dogodek ali prireditev. Bil sem zelo vesel, da sem lahko sodeloval s teboj in bil tvoj prijatelj.

S svojimi deli boš ostal večno z nami. Naj Ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo tako ljubil.

Leta 2013 smo s predsednikom Francem Ošljakom prevzeli delovanje DU Limbuš - Pekre. Prioriteta našega mandata je bila urediti pro-

Žalna seja, Limbuš, 11. januar 2018. Predsednik DU Li-Pe: Drago Koletnik


40

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

SPOMIN NA AKTIVNO ČLANICO ROČNODELSKE SEKCIJE »SPOMINČICE” − ERNO HOZJAN

»Spominčice« je nastopala na številnih prireditvah v društvu in kraju ter okolici. Pri igranju na harmoniko je bila zelo vztrajna. Prav zato si je leta 2016 nabavila novo harmoniko, na katero je bila zelo ponosna. Bili so trenutki, ko se ni najbolje počutila, a je kljub temu rada prihajala na vaje in igrala ter pela. Za svoje delo je prejela več Priznanj DU Li-Pe za društvene dejavnosti in sekcijske (ob 25. obletnici Ročnodelske sekcije, 25. obletnici Pevk ljudskih pesmi in Zlato Maroltovo priznanje 2014). Nekje v njej je bila bol, a zamahnila je z roko, češ zmogla bom – močnejša sem, a vendar ni bilo tako.

Nemo strmim v fotografijo naše prijateljice, ročnodelke, pevke in harmonikarice ERNE HOZJAN. Razmišljam, kaj naj povem prvi dan našega delovanja v letu 2018. Nimam besed, s katerimi bi lahko izrazila svojo bolečino ob izgubi naše Erne. Rodila se je 17. julija 1942 in veliko let svojega bogatega življenja preživela v Limbušu. Hitro po upokojitvi se je leta 1996 včlanila v DU Limbuš - Pekre in se pridružila Ročnodelskemu krožku, kasneje Ročnodelski sekciji »SPOMINČICE«. Bila je čudovita oseba, spretna v vezenju, kvačkanju, pletenju. Z velikim veseljem se spominjam njenih čudovitih prtičkov in otroških pletenin, s katerimi je popestrila naše razstave. Svoje umetnine je velikokrat podarila ljudem, ki jih je imela rada. Mnogo otroških puloverčkov je spletla za naš srečelov in tako razveselila mnogo otrok. Posebna ljubezen ji je bila ljudska pesem in igranje harmonike. S Pevkami ljudskih pesmi

Prve dni decembra nas je prišla pozdravit. Bila je vidno utrujena. Zaželeli smo ji, da se pozdravi in se čim hitreje vrne med nas. Zvedeli smo, da je morala v bolnišnico na preiskave. 19. decembra 2017 smo se pri Potočnikovih poveselili in si voščili vesele praznike in preko Danile Vozelj poslali pozdrave in lepe želje tudi Erni. Upali in želeli smo, da se hitro pozdravi. A že v petek, 22. decembra, smo izvedeli kruto resnico, da je zatisnila svoje trudne oči in nas za vedno zapustila. V velikem številu in s častno stražo v poslovilni vežici na limbuškem pokopališču smo se poslovili od naše ERNE. Hvala ti za vse drobne trenutke, ki si jih delila z nami, hvala za vse, kar si prispevala za našo sekcijo in kraj. Počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo tako ljubila. Tvoje »SPOMINČICE«. Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. Jožica Koletnik, vodja Ročnodelske sekcije »SPOMINČICE«


Bezjakova 6, 2341 LimbuĹĄ Tel.: 02/ 61 32 850


TF - Logo+Simbol 2017_with_dates.pdf

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

POKRAJINSKA ZVEZA DRUÅ TEV UPOKOJENCEV MARIBOR

1

23. 0


ZASEBNA AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE LIMBUŠ

Jelka Polh,

DR. MED.

Lackova c. 269, 2341 Limbu{ tel.: 02/ 614 02 96 Delovni čas: Pon.: 7-13.30 Tor.: 13-19.30 Sre.: 13-19.30 Čet.: 7-13.30 Pet.: 7-13.30


Pevke ljudskih pesmi nastop Pod brajdami

Razstava Ročnodelske sekcije Spominčice

V SEKCIJAH SMO DEJAVNI

Šahisti s pokali

Člani Likovne sekcije

Voščilnice Likovne sekcije

Predavanje Starejši za starejše


Spominčice na stolpu Vinarium

Priznanje TD Limbuš pevkam ljudskih pesmi Spominčice

DRU@ENJE IN VESELJE Člani kegljaške sekcije

Ekipa DU za dobrote

MePz DU v Domu pod gorco

Kurenti v Vrhovem Dolu

Profile for Andrej Flogie

Glasilo DU-LIPE marec 2018  

Glasilo DU-LIPE marec 2018  

Advertisement