Glasilo društva upokojencev LI-PE 2017

GLASILO

DRUŠT VA UPOKOJENCEV LIMBUŠ - PEKRE FEBRUAR 2017

ŠT. 14, LE TO XIV

VABILO Vabimo vas na redni letni volilno-programski Zbor članstva Društva upokojencev Li-Pe, ki bo v ~etrtek, 23. marca 2017, ob 16. uri v DOMU KULTURE V PEKRAH. Barka naša v dalje plove in valove raznorazne reže, čaka zdaj še posadke sveže, da krmilo se s krmarjem novim zavrti, vkrcane pa vabimo veselo za prihodnje dni, da obiščete »kabine« raznovrstne, kjer se dejavnosti različne godijo prvovrstne, keglje je podirati veselo, je zanimivo tudi ročno delo, petja sliši se obilo, dobra volja je vodilo, šahovske figure na šahovnicah premikamo, v Srečevališču se ob kavici dobrikamo in na izlete občasno se podamo, z rekreacijo si duška damo, še likovnih umetnosti se vadimo, v društvu našem z veselostjo in prijateljstvom se hranimo!

(F. Š.)

Naša barka DU Li-Pe čaka novo posadko 2017-2021!

V TAJNIÅ TVU JE ZMERAJ @IVAHNO

ZA[^ITA KEGLJI[^A

SLIKE DOMA^IH DOGAJANJ STANKO TOMA@IN V SRE^EVALI[^U

SRE^EVALI[^E DOBIVA KON^NO PODOBO

2

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Uvodnik urednika

[TIRINAJSTO LETO GLASILO »Li-Pe« NAJ VAS ZVESELI.......................................... 3

KAZALO

VSEBINE

Iz vodstva dru{tva

DU Li-Pe - AKTIVNI DEJAVNIK KS LIMBU[ IN V KS PEKRE V OBDOBJU 2013-2017................................................................................................ 3 SKLIC IN DNEVNI RED REDNEGA LETNEGA VOLILNO-PROGRAMSKEGA ZBORA ^LANSTVA........................................................ 5 POSLOVNIK VOLILNEGA ZBORA ^LANOV DU LIMBU[-PEKRE.............................. 6 PORO^ILO O DELU DU LIMBU[-PEKRE V OBDOBJU 2013-2017............................ 6 PORO^ILO TAJNICE DU ZA LETO 2016....................................................................... 9 PREGLED DELA UPRAVNEGA ODBORA IN DRUGIH ORGANOV DU Li-Pe V LETU 2016............................................................... 10 FINAN^NO PORO^ILO DRU[TVA ZA LETO 2016..................................................... 13 PORO^ILO NADZORNEGA ODBORA DU Li-Pe......................................................... 14 KAJ VSE SMO V LETU 2016 UREDILI V "SRE^EVALI[^U"...................................... 15 PREDLOG KANDIDATOV ZA ORGANE DRU[TVA ZA MANDAT 2017-2021............ 15 PROGRAM DELA DU LIMBU[-PEKRE ZA LETO 2017.............................................. 16 PREDLOG FINAN^NEGA NA^RTA ZA LETO 2017..................................................... 16 KAKO SE KANI DU Li-Pe VKLJU^ITI V PRAZNOVANJE JUBILEJEV LIMBU[A V LETU 2017................................................................................................ 16 HIMNA DU Li-Pe............................................................................................................ 17

@ivljenje in delo društvenih sekcij v preteklem letu in na~rti

DEJAVNOST RO^NODELSKE SEKCIJE »SPOMIN^ICE« LIMBU[........................... 18 PEVKE LJUDSKIH PESMI »SPOMIN^ICE« V LETU 2016 IN NA^RT 2017............... 19 DELOVANJE RO^NODELSKE SEKCIJE PEKRE........................................................ 20 ME[ANI PEVSKI ZBOR DU LIMBU[-PEKRE (MePZ DU Li-Pe) GLASBA POVEZUJE IN ZDRU@UJE............................................................................ 21 SEKCIJA KEGLJANJA S KROGLO NA VRVICI............................................................ 22 REKREACIJSKA SEKCIJA – REKREACIJA ZA STAREJ[E TELOVADNA URA – PONEDELJEK............................................................................. 23 BILANCA REKREACIJSKE SEKCIJE LETA 2016........................................................ 23 REKREACIJA ZA STAREJ[E – PORO^ILO ZA 2016.................................................. 25 NA^RT REKREACIJSKE SEKCIJE ZA DELO V LETU 2017....................................... 25 AKTIVNOSTI [AHOVSKE SEKCIJE V LETU 2016...................................................... 25 LIKOVNA SEKCIJA V PRVEM CELOLETNEM DELOVANJU V LETU 2016................ 26 PORO^ILO IN NA^RT IZLETNI[KE SEKCIJE............................................................ 27 LITERARNO USTVARJANJE NA[IH UPOKOJENCEV................................................ 28

Samopomo~ ter prostovoljstvo v DU in v kraju za krajane

PORO^ILO O DELU V PROJEKTU »STAREJ[I ZA STAREJ[E« PROSTOVOLJCI DU LI-PE V LETU 2016.................................................................... 29 PAVLA BASKAR O PROJEKTU »STAREJ[I ZA STAREJ[E«...................................... 30 SKUPINA STARIH LJUDI ZA SAMOPOMO^ »POMLAD«........................................... 31

Usposabljanje in posebni dogodki

UPOKOJENCI SE U^IMO TUDI RA^UNALNI[TVA IN SOCIALNEGA MRE@ENJA... 32 DOGODKI V ZAVETJU »SRE^EVALI[^A DU Li-Pe« V LETU 2016........................... 32 V SRE^EVALI[^U UPOKOJENEC LAHKO SE DRU@I .............................................. 33 AKTIVNOSTI DU Li-Pe V ZGORNJEPODRAVSKI ZVEZI DU...................................... 34

Besede o ~lanstvu

IVO GABROVEC – ^ASTNI ^LAN DU Li-Pe................................................................ 34 LIZIKA [AUPERL – DOLGOLETNA AKTIVNA ^LANICA DU....................................... 36 ^LANI DU LIMBU[ - PEKRE V DOMOVIH STAREJ[IH.............................................. 37

Nasveti ~lanstvu

ZOBJE V STAROSTI..................................................................................................... 37 STAREJ[I POTREBUJEJO REDNO PATRONA@NO SPREMLJAVO.......................... 38 DENARNA POMO^ IN VARSTVENI DODATEK TER VRA^ILO PO NOVEM............. 39

Z vseh vetrov

MORDA NE VESTE:...................................................................................................... 40 SEDEM PREPROSTIH PRAVIL @IVLJENJA – POZITIVNE MISLI............................... 40 SEDEM ZLATIH PRAVIL ZA SRE^O............................................................................ 40 NASMEHNIMO SE SVOJI GENERACIJI...................................................................... 41 OBVESTILA DU ZA ^LANSTVO................................................................................... 41 ZAUPNIKI DRU[TVA.................................................................................................... 42

In memoriam

V LETU 2016 SMO SE POSLOVILI.............................................................................. 43 POSEBEN SPOMIN VELJA AKTIVNIM POKOJNIM ^LANOM DU Li-Pe..................... 44

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Uvodnik urednika

Š

3

[TIRINAJSTO LETO GLASILO »Li-Pe« NAJ VAS ZVESELI

tirinajsto leto glasilo LiPe prihaja med bralce, tokrat zopet tik pred ponovno menjavo posadke na »barki Li-Pe«, zato je prav, da lahko preberemo poročilo »glavnega krmarja«, kaj se je v društvu dogajalo in dogodilo v štiriletnem mandatu

2013−2017, »šefi, krmarji posameznih čolničkov« (vodje skupin znotraj društva v navezi z barko Li-Pe), pa poročajo o dosežkih leta in načrtujejo plovbo v letu 2017. Hkrati pa se trudimo dodati tudi kakšne »začimbe« v obliki nasvetov, spominov, šal ipd. In tako potuje barka v navezi s čolnički različnih velikosti ter hitrosti s spomini na udejanjeno in z načrti novemu obdobju naproti.

Da bi bilo članstvo kolikor toliko informirano že pred samim poročanjem na zboru članstva, se trudimo, da glasilo izdamo nekaj časa pred samim zborom, da imate člani čas zadevo v miru prebrati in se s konkretnimi stvarmi (vprašanji, predlogi, kritikami) pripraviti na razpravo na samem zboru.

Glasilo Lipe služi ne nazadnje tudi kakor ogledalo, v katerega se od časa do časa zazremo in nam kaže vse podrobnosti našega videnja. Za razliko od ogledala, pa je natisnjeno glasilo hkrati bogato gradivo za prihodnje rodove, ko bodo morda raziskovali dejavnosti, ki so se nekoč odvijale v kraju, kakor to počnemo danes mi, ko brskamo po starih zapisih in se razveselimo vsakega starega zgodovinsko pomembnega zapisa.

V tem smislu naj gre glasilo Li-Pe tudi tokrat v svojo bralno sredino ter v arhive, da opravi svojo večnamensko informativno nalogo. Naj se vam čita!

Franjo Šauperl, glavni urednik

Iz vodstva dru{tva

DU Li-Pe - AKTIVNI DEJAVNIK KS LIMBU[ IN V KS PEKRE V OBDOBJU 2013-2017

T

e dni minevajo štiri leta, odkar je sedanja vodstvena garnitura prijela v svoje roke vajeti DU in prepričan sem, da smo dobro krmarili med čermi – vsaj približno tako, kot nam je zaželel v članku naš član Franjo Šauperl pred štirimi leti. Zaznal sem le manjšo razliko od želj in realizacije želj in nalog, ki se nanašajo na krmarjenje in kapitanstvo naše ladje, ki jo vidim predvsem v tem, da gre priznanje celotni posadki našega društva, od poslednjega člana pa do članov Upravnega odbora, saj brez složnega in dobrega delovanja vseh članov bi ta barka sicer plula, vendar v zelo različnih smereh, predvsem pa zelo počasi, če se že ne bi razbila ob čereh.

Ob spremljanju dogajanj v naši državi in družbi nasploh, ugotavljamo težko ekonomsko, go-

spodarsko in socialno stanje, ki se zadnje čase sicer malo popravlja, vendar s tako malimi koraki, vsaj za nas upokojence, da je skoraj zanemarljivo. Prav gotovo se to stanje v zadnjih štirih letih še posebej odraža pri nas upokojencih, ki spadamo med najbolj ogrožene družbene skupine. Za zadnje leto lahko ugotovimo, da se stanje v ničemer ni spremenilo na bolje, nasprotno, na mnogih področjih je še slabše. Očitno smo upokojenci in tisti najbolj ogroženi člani družbe postali luknja, iz katere vsi zajemajo, kadar jim na bogati mizi zmanjka nekaj beličev.

Kakor pravi naslov tega članka, smo upokojenci ali bolje rečeno Društvo upokojencev v KS Limbuš in v KS Pekre pomemben in aktiven dejavnik. Na to kaže cela vrsta naših stal-

4

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

nih, občasnih ali pa tudi enkratnih aktivnosti.

Prepričan sem, da upokojenci v obeh KS nismo zgolj potniki, sopotniki ali naključni dejavniki, ampak smo aktivni soustvarjalci našega vsakdana v naših temeljnih bivalnih okoljih.

Tukaj se pojavljamo v vlogi tistih, ki najstarejši generaciji ponujamo drugačen vsakdan, druženje za skupno zadovoljevanje potreb po druženju in drugih aktivnostih. Prav z druženjem pa želimo zagotoviti vsem našim članom in tudi krajanom dobro počutje, ki pa je pogojeno, razen z druženjem, tudi z zagotavljanjem interesov in hotenj, ki jih naši člani pa tudi drugi krajani lahko uresničujejo pri nas − v našem društvu in naših sekcijah.

Ob vsem navedenem tudi dopolnjujemo življenje v krajevnih skupnostih, skrbimo za tiste krajane, ki bi drugače ostali pozabljeni in osamljeni in se družimo zato, ker smo prijatelji in imamo skupne interese. Nadalje zagotavljamo programske vsebine ob vseh priložnostih v obeh KS in bogatimo življenje v naših krajih. Ne nazadnje pa smo tudi tisti, ki ponujamo roko drugim generacijam, da bi z roko v roki obvladali vsakdan in doprinesli k našemu skupnemu boljšemu življenju.

V tem mandatnem obdobju (pa tudi v zadnjem letu) smo izvedli celo vrsto odmevnih, dobrih in potrebnih stvari. Naj samo naštejem, da smo postavili nadstrešnico – naše Srečevališče, da smo organizirali odmevni koncert naših pevk ljudskih pesmi ob njihovem srebrnem jubileju in da so le-te nastopile tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Nadalje smo končno uspeli ograditi kegljišče in s tem zaščititi kegljače pred neugodnimi vremenskimi vplivi, pripravili in izvedli smo celo vrsto bolj ali manj pomembnih in odmevnih tekmovanj in prireditev. Organizirali smo koncert, na katerem so nastopile vse skupine in zbori, ki v Pekrah in Limbušu pojejo, nastopili so še tamburaši in folklorna skupina iz Bistrice ob Dravi in ne nazadnje naj omenim še Godbo na pihala PGD Pekre. Organizirali in izvedli smo vrsto izletov, piknikov, martinovanj, pustovanj in silvestrovanj ter raznih tečajev.

Vse navedene aktivnosti so bile namenjene prebivalcem obeh krajevnih skupnosti in zato verjamem, da smo z njimi omogočili širokemu krogu prebivalcev udeležbo na dogodkih in aktivnostih, ki jih zanimajo. Na naših aktivnostih so bili prisotni tako člani DU, katerih število se giblje okoli 600, kakor tudi veliko drugih krajanov. Bili smo tudi prireditelji posameznih dogodkov za druga društva in organi-

zacije v kraju in za obe KS, kakor tudi ob praznikih obeh KS. Posebej želim tukaj omeniti Srečevališče, ki bi naj jutri postalo kraj, kjer bi se vsakodnevno, brez obveznosti, srečevali upokojenci pa tudi drugi krajani na kavici, ob družabnih igrah ali pa klepetu. Kot sem nekoč že omenil, vidim v tem Srečevališču zametek medgeneracijskega doma, pri izgradnji katerega aktivnosti popolnoma mirujejo in kakor spremljam, še dolgo tam ne bo bistvenih premikov za dokončanje tega potrebnega in pomembnega objekta za nas, krajane v obeh KS. Tukaj se mi zdi tudi primerno mesto, da se zahvalimo vsem tistim organizacijam, podjetjem in posameznikom, ki so nam s svojim delom, materialom ali financami pomagali, da smo kljub težavam zmogli in ostali ter širili našo pomembno dejavnost in opravili naše poslanstvo v obeh KS in tudi izven njiju. Če bi poskušal našteti in povedati, za kaj in čemu so nam naši darovalci namenili pomoč, se bojim, da bi moral samo temu članku nameniti celotno glasilo, zato mi dovolite, dragi prijatelji, da vam izrečem iskreno zahvalo in da vas naštejem po abecedi. Pomagali so nam: • Cvetličarna Lumija iz Limbuša, • Energija plus iz Maribora, • Eurotherm − D. Onič iz Limbuša, • KS Limbuš in Pekre • Lumar, • Mariborske lekarne Maribor, • Mens maior − zasebna zdr. ambulanta Limbuš − dr. Polh, • Pizzerija Magda iz Limbuša, • Porsche Maribor, • Prelog – Dental Limbuš, • Santra, • Tiskarna Uprint, • Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, • Zavarovalnica Maribor – zdaj Sava in še mnogo lokalnih darovalcev materiala, strojev, prostovoljnega dela in uslug iz obeh KS in iz našega društva, katerim smo izredno hvaležni in smo se jim že zahvalili vsako leto sproti.

Razen že naštetega pa želimo biti upokojenci tudi tista skupina in sila, ki bo spremljala dogajanja v naših krajih, delo v organih KS in s svojimi izkušnjami pomagala pri reševanju težav, opozarjala na probleme in seveda nestrankarsko doprinašala k temu, da se bomo vsi dobro počutili v naših krajih in urejali naše skupne probleme in težave.

Omeniti se mi tudi zdi potrebno, da je naše

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE društvo povsem nestrankarsko in nepolitično organizirano in upokojenci ne želimo postati utež na strankarskih skodelicah za njihovo medsebojno tekmovanje, bomo pa v prvi vrsti, z vsemi močmi in odločnostjo reagirali takrat, ko bodo predstavniki teh strank, združenih v Vladi ali pa Državnem zboru, hoteli poseči v naše zaslužene in ne podarjene pravice in pokojnine.

Verjamem in verjetno tudi vi bralci, da smo v našem društvu naredili mnogo, da se bomo vsi iz tretjega življenjskega obdobja dobro počutili v našem društvu in da boste vsi pri nas našli popestritev vašega vsakdana. Verjamem, da lahko najdejo pri nas svoje zadovoljstvo tudi nekaj mlajši ali pa zelo mladi. Zave-

5

damo pa se tudi, da se vsega ne da narediti.

K temu, da bi naredili čim več, težimo z našim vsakdanjim delom in seveda pričakujemo, da nam boste vi pri tem pomagali s svojimi idejami, nasveti in soustvarjanjem tako, da bomo skupaj dosegli cilje, ki so zastavljeni v programih DU in v naslovu tega teksta. Čeprav se bomo bolj podrobno predstavili v poročilu za preteklo obdobje, naj to moje razmišljanje končam s tem, da smo upokojenci v naših krajevnih skupnostih najmočnejša in najštevilčnejša organizirana skupina s skupnimi interesi za naše kakovostno in človeka vredno življenje.

Franc Ošljak, predsednik DU

SKLIC IN DNEVNI RED REDNEGA LETNEGA VOLILNO-PROGRAMSKEGA ZBORA ^LANSTVA

VABIMO VAS NA REDNI LETNI VOLILNO-PROGRAMSKI ZBOR ČLANSTVA DU Li - Pe Limbuš - Pekre, ki bo v četrtek, 23. 3. 2017, ob 16. uri v Domu kulture v Pekrah z naslednjim DNEVNIM REDOM: Kulturni program Zbor članstva 1. Otvoritev, pozdrav in sprejem Poslovnika 2. Izvolitev delovnega predsedstva 3. Potrditev dnevnega reda in izvolitev ostalih organov Zbora članstva (zapisničarka, overitelja zapisnika, verifikacijska komisija, volilna komisija) 4. Poročila o delu v tem mandatu in za leto 2016 5. Razprava po poročilih 6. Poročilo Verifikacijske komisije 7. Sprejem in potrditev poročil 8. Podelitev priznanj 9. Razrešitev dosedanjih organov društva 10. Poročilo in predlog Kandidacijske komisije 11. Razprava o kandidatih in izvolitev novih organov 12. Poročilo Volilne komisije o izvolitvi 13. Predstavitev, razprava in potrditev programa dela za naslednje mandatno obdobje in načrt financiranja za leto 2017 14. Razno Ključna gradiva za Zbor članov so podana v tem glasilu, da jih lahko v miru proučite in se pripravite na razpravo o poročilih in načrtih DU. Vabljeni!

6

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

POSLOVNIK VOLILNEGA ZBORA ^LANOV DU LIMBU[ - PEKRE 23. marec 2017 1. člen Zbor članov Društva upokojencev Limbuš − Pekre sklicuje na osnovi 27. člena Pravil društva predsednik društva na predlog UO društva.

2. člen Pravico do udeležbe na Zboru članov imajo vsi člani društva, zbor pa je sklepčen, ko je ob predvidenem začetku navzočih najmanj ena tretjina članov, če pa ni, se začetek preloži za 30 minut, nato je zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 odstotkov članov društva.

3. člen Zbor članov vodi predsedstvo v sestavi: predsednik, dva člana predsedstva, zapisnikar in drugi izvajalski organi zbora, ki jih izvoli Zbor članov z javnim glasovanjem.

4. člen V delu Zbora članov imajo pravico sodelovati in glasovati prisotni člani društva, sodelujejo pa lahko tudi gostje, vendar le-ti nimajo pravice glasovanja.

5. člen Član društva ali gost, ki želi razpravljati, se je dolžan predstaviti z imenom in priimkom ter napovedati temo svoje razprave. Razprava sme trajati 3 minute.

6. člen Sklepi, sprejeti na Zboru članov, so veljavni, če je zanje glasovalo več kot polovica navzočih članov (31. člen Pravil DU Li-Pe).

7. člen Volitve organov društva so praviloma tajne, razen če Zbor članov odloči drugače in predsedstvo objavi javne volitve.

8. člen Ko je izčrpan dnevni red Zbora članov, delovno predsedstvo zaključi Zbor članov.

9. člen Delovni predsednik po končanem Zboru članov skrbi za to, da se pripravi, podpiše in overi zapisnik Zbora članov.

10. člen Poslovnik o delu Zbora članov DU Li-Pe sprejmejo člani društva z javnim glasovanjem in to z večino glasov prisotnih članov društva.

PORO^ILO O DELU DU LIMBU[ - PEKRE V OBDOBJU 2013 - 2017

R

es je, da se v naših letih obrneš enkrat ali pa dvakrat in je leto naokoli. Tako se mi dozdeva, da smo komaj pred kratkim prijeli krmilo našega društva, pa po datumih ugotavljam, da je za nami celoten man-

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE dat. Dolgo sem se spraševal, čemu so tako hitro minili ti dnevi, ali je razlog v obilici dela ali v dobrem počutju med sodelavci in v društvu kot celoti. Po razmisleku verjamem, da je to kombinacija obeh razlogov in prav zaradi tega so nam ti dnevi minili tako hitro.

Razmere v družbi in državi v tem obdobju niso bile dobre. Standard in kakovost življenja nas upokojencev sta iz leta v leto padala. V zadnjem letu tega obdobja so bili sicer malenkostni premiki na bolje, vendar tako majhni, da jih skoraj ne velja omeniti. Omenil bi le dvig najnižjih minimalnih pokojnin, ki je v pripravi, in regres, ki pa bi, da bi si zaslužil to ime, moral postati dodatek za rekreacijo upokojencev – vsaj tako visok, da bi si upokojenec lahko privoščil deset dni oddiha na morju ali v zdravilišču in ne socialni dodatek, kar je bil v preteklih letih. Prav tako smo beležili v teh letih realen padec zbranih in dobljenih finančnih sredstev v društvu, ki so sicer nominalno, ne pa realno, nekaj zrasla.

Ob navedenih problemih in težavah pa smo vendar uspeli izvesti vse načrtovane naloge, ki so bile odvisne od delovanja društva kot celote. Nekaj manjših problemov oz. neizvršenih nalog se nanaša le na obrobne aktivnosti, ki pa bistveno niso vplivale na delovanje društva kot celote.

Ob že navedenih težavah ugotavljamo, da smo ohranili dobro delovanje društva, da smo obdržali vse aktivnosti, ki smo jih izvajali v preteklosti, ne samo to, tudi nekatera nova področja delovanja smo odprli. Nadaljevali smo delo na našem Srečevališču in ga zaprli z vseh strani, tako da je prostor uporaben tudi v hladnejših dnevih. Po vsem, kar smo storili do sedaj, verjamemo, da bo ta projekt končan do konca leta 2017 in bomo s tem oživili Klub upokojencev in druženje drugih krajanov ter generacij v našem Srečevališču.

Ustanovili smo Likovno sekcijo, pripravili smo vse osnove za ustanovitev Kluba upokojencev, kakor tudi za ustanovitev Pikado sekcije.

V preteklem obdobju smo se posvetili tudi zapiranju kegljišča v Pekrah, tako da so kegljači sedaj zaščiteni proti vetru in dežju.

V tem obdobju smo se v veliki meri posvečali članstvu, tudi širjenju števila članstva, kjer smo zabeležili nižje rezultate, kot smo pričakovali in še vedno nismo zadovoljni, saj število naših članov ostaja podobno kot skozi vsa leta. Skrbi nas dejstvo, da ne uspemo prodreti do novih mladih upokojencev v naših treh krajih in dveh naseljih, kljub temu da smo povečali aktivnosti pri delu z zaupniki. V tem času

7

smo s pomočjo zaupnikov tudi razdelili po terenu letak, ki ga je v osnovi pripravil naš član, s katerim predstavljamo naše delo in vabimo nove mlade upokojence k vstopu v naše društvo.

Veliko energije smo vložili v informiranje in seznanjanje članstva, kar smo počeli na več načinov in tudi z uvedbo oglasnih desk, kjer smo objavljali vse zapisnike organov DU in aktualnosti v društvu, nadalje smo oblikovali in redno izdajali naše glasilo, kjer smo poleg splošnih vsebin objavljali vsa poročila, načrte in skrajšane zapisnike sej naših organov, redno smo sklicevali zaupnike in o vseh aktualnostih preko njih seznanjali članstvo – še posebej pomembno pa je, da smo preko zaupnikov zagotavljali neposreden in oseben stik z našimi člani, čemur bo potrebno v bodoče posvečati še več pozornosti.

Skozi celoten mandat smo posvečali veliko časa delovanju znotraj obeh KS, kjer smo bili po naši oceni zelo uspešni, enako velja tudi za druga društva in dejavnike v obeh krajevnih skupnostih. V teh letih smo skupno z drugimi dejavniki izvedli v omenjenih sredinah kar nekaj aktivnosti in nalog, kot so bila usposabljanja in informiranja starejših voznikov z novejšimi cestnoprometnimi predpisi ter načini vožnje v krožiščih in bontonom v prometu, tečaj fotografije in podobno. Še posebej smo ponosni na to, da smo organizirali prireditve v Domu kulture v Pekrah ob jubileju naših Pevk ljudskih pesmi “Spominčice” in prireditev pod naslovom ”V Limbušu in Pekrah pojemo”. Posebej pomembno je, da smo na prvo prireditev uspeli povabiti veliko skupin iz ZPPZ DU Maribor, na drugi prireditvi smo združili vse pevske skupine iz naših KS in tudi godbo na pihala GD Pekre, ob tem pa smo na to prireditev privabili tudi pevce, tamburaše in folkloriste iz sosednje Bistrice ob Dravi.

V teh letih smo gojili in negovali sodelovanje s prijateljskim DU iz Mislinje in skupaj pripravili nekaj aktivnosti, kot so izleti, druženja ob jubilejih v enem ali drugem društvu ter drugih pomembnih aktivnostih v Mislinji ali pa pri nas.

Ob povezovanju v naših krajih z vsemi generacijami pa želim tukaj omeniti tečaje računalništva, ki smo jih organizirali vsako leto, večinoma skupaj s Kolpingovo družino Limbuš in enkrat v lastni režiji. V zadnjem letu smo naredili na tem področju tudi korak naprej, saj letos teče poleg osnovnega tudi nadaljevalni tečaj računalništva, kjer posredujemo tečajnikom že poglobljeno uporabo več orodij.

Sekcije so delovale skozi celotno mandatno

8

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

obdobje po sprejetih letnih programih in načrtih ter seveda v skladu s finančnimi zmožnostmi. Dovolite mi, da v naslednjih vrsticah pregledno predstavim delo sekcij: Izletniška sekcija je s svojimi načrti dela pripravila celo vrsto zanimivih in tematsko različnih izletov, ki pa žal niso bili vsi realizirani – zaradi različnih razlogov. Po temeljitih ocenah in analizah smo prišli do nekaj zaključkov, ki opredeljujejo težave na tem področju. Med prvimi razlogi je prav gotovo to, da se je povprečna starost naših članov v teh letih povišala, naslednji razlog je, da je zaradi smrti in starosti razpadlo močno jedro, ki je tvorilo večino izletnikov in ne nazadnje je velik razlog tudi poslabšanje ekonomskih zmožnosti upokojencev. Najboljše rezultate smo dosegli pri pripravah in organizaciji silvestrovanj, martinovanj, pustovanj in raznih piknikov.

Kegljaška sekcija je izvajala celo vrsto aktivnosti, tako sta ženska in moška ekipa kegljali v 1. in 2. ligi ZPPZ DU Maribor. Ženska ekipa je osvojila nekaj odmevnih uvrstitev. V ženski kategoriji smo bili enkrat ekipni in dvakrat posamični državni prvaki. Pri urejanju kegljišč in prostorov sekcije so opravili ogromno ur prostovoljnega dela in ob tem še celo vrsto drugih nalog in aktivnosti. V preteklem letu pa so uspeli s prostovoljnimi prispevki in prihranki iz prejšnjih let zapreti kegljišče in s tem zaščititi kegljače pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Tukaj velja omeniti tudi vsakoletno organizacijo turnirja ob praznikih obeh KS, udeležbo na drugih turnirjih in seveda organizacijo priložnostnih tekem za druga društva iz naših KS. Likovna sekcija je bila ustanovljena septembra 2015 in deluje že dve leti. V sekciji deluje približno 10 članov. Posebej želim tukaj omeniti mentorja, g. Bojana Valha, profesorja na Likovni akademiji, ki mentorstvo opravlja ljubiteljsko in brez kakršnegakoli honorarja. Naši likovniki so ob svojem rednem delu sodelovali še pri poslikavi posod za smeti in pri izdelavi novoletnih čestitk za potrebe društva.

Mešani pevski zbor je kljub težavam s pevci in pevkami – premalo zanimanja − opravil in izpeljal širok in kakovosten program nastopov. V preteklem obdobju smo zaznali velik napredek v kakovosti, o čemer govorijo tudi ocene z vsakoletnih revij pevskih zborov iz ZP ZDU, kjer so sodelovali vsako leto. 2014. in 2016. leta so sodelovali tudi na Odprtem odru v Cankarjevem domu. Nastopili pa so seveda

ob različnih priložnostih, kot so proslave, obeležitve dogodkov in dobrodelne prireditve. Še posebej je potrebno omeniti nastop na prireditvi “Limbuš in Pekre pojejo”. Prav zaradi množice nastopov so morali včasih tudi kakšnega odpovedati, saj so se le-ti terminsko pokrivali z že prej dogovorjenimi.

Pevke ljudskih pesmi »Spominčice« so bile v tem obdobju med najaktivnejšimi skupinami našega društva. Posebej želim omeniti njihov nastop na festivalu v Pekrah ob njihovem jubileju, na prireditvi “Limbuš in Pekre pojejo” in na reviji v Rušah – pregledni prireditvi ZPPZ DU za pevke ljudskih pesmi. Omeniti moram tudi nastop naših pevk leta 2014 na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Naše pevke že 2 leti uspešno sodelujejo s tamburaši in folklorno skupino iz Bistrice ob Dravi. V tem obdobju je po dolgoletnem vodenju te sekcije predala žezlo gospa Nada Ramšak. Od nje pa je vodstvo prevzela gospa Anka Onič.

Projekt Starejši za starejše – »Starejši za boljšo kakovost življenja doma«: V naših krajih je okrog 1000 krajanov, ki so starejši od 69 let.

Prostovoljke in prostovoljci so vsakega takega krajana obiskali vsak enkrat letno, mnoge, ki pa so potrebovali več pozornosti in nege, pa tudi večkrat. Vsi prostovoljci so se udeleževali rednih in posebnih usposabljanj in tudi izvajali usposabljanja za druge prostovoljce in skupine v drugih DU. Usposabljanja sta vodili gospa Marjana Perklič iz DU Lovrenc na Pohorju in gospa Anka Onič iz naši vrst. Naši prostovoljci stalno in dobro sodelujejo z ostalimi organizacijami in društvi, Mestno občino Maribor in njeno socialno službo ter Zgornjepodravsko pokrajinsko zvezo. Vse te aktivnosti so izvajali prostovoljno in brez kakršnih koli nadomestil, razen da smo jih pogostili ob koncu leta z večerjo in prijetnim druženjem.

Rekreacijska sekcija: V sekcijo je vključenih okoli 30 članic (med njimi je tudi 1 član) iz Peker, Limbuša in Laznice. Vsa leta se dobivajo dvakrat tedensko. Vadba poteka v stari telovadnici tako imenovanega Sokolskega doma. Članice izvajajo vaje za razgibavanje, za raztezanje in za moč. Posebnost vaj so tibetanske vaje, ki poleg naštetega vsebujejo osnove dihanja in psihe. Članice so izredno marljive in dosledne pri udeležbi na aktivnostih, kakor tudi pri izvajanju vaj. Za najem telovadnice članice sekcije prispevajo tudi del

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE lastnih sredstev. Znotraj sekcije se je oblikovala manjša skupina pohodnic, ki redno, poleg že obstoječih oblik rekreacije, izvajajo tudi vsakodnevno pohodništvo.

Ročnodelska sekcija Pekre: Vanjo je včlanjenih 14 članic in imajo svoj prostor v Domu kulture v Pekrah. Izvajale so naloge, ki so si jih vsako leto zadale na začetku leta. Ob vsakoletni razstavi vključujejo tudi krajanke, ki sicer niso članice DU, vendar zelo popestrijo njihove razstave – še posebej ob krajevnem prazniku KS Pekre. Obiskovale so tudi razstave drugih društev, in sicer v Limbušu, Rušah, na Pobrežju, v Lovrencu na Pohorju in Selnici ob Dravi Ročnodelska sekcija »Spominčice« je najstarejša sekcija v našem društvu. Od začetnih 30 in več članic jih je sedaj v sekciji še 18. V preteklosti so izvedle vrsto odmevnih razstav in tudi delavnic. Osnovni namen njihovih srečanj je druženje ter medsebojna izmenjava znanja in tehnik izdelave. Značilnost ročnodelskih razstav je medsebojno obiskovanje in s tem spoznavanje novih tehnik in izdelkov, s katerimi ohranjamo kulturno dediščino za naše zanamce. V zahvalo za uporabo prostorov KS Limbuš vsako leto okrasijo praznično drevesce v sejni sobi KS.

9

Šahovska sekcija: Šahisti DU Li-Pe so zelo dejavni, saj so vsako leto v celoti izpolnili načrt dela. Sodelovali so na turnirjih DU Maribor kot ekipa in posamezno. Udeleževali so se tekem v ligaškem sistemu v okviru Zgornjepodravske regije. Udeleževali pa so se tudi drugih posebnih turnirjev in tekmovanj v ZP zvezi DU Maribor. Posebej velja povedati, da so naši šahisti organizirali turnir za regijsko prvenstvo DU Zgornjepodravske pokrajinske zveze Maribor, ki je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za udeležbo na državnem prvenstvu. Vsako leto so organizirali šahovski turnir v počastitev praznikov obeh KS. Posamezniki so se udeleževali tudi hitropoteznih turnirjev društev upokojencev v Mariboru.

V celotnem obdobju smo gospodarno ravnali s finančnimi sredstvi in to dokazujeta tudi izgradnja Srečevališča in zaprtje kegljišča v Pekrah.

Na koncu tega poročila želim izreči posebno zahvalo vsem sodelavcem v organih društva in še posebej zaupnikom, ki so opravili velik delež pri informiranju in aktiviranju naših članov.

Franc Ošljak, predsednik DU

PORO^ILO TAJNICE DU ZA LETO 2016

Z

di se, da ni tako daleč nazaj, ko sem se vam predstavila kot »nova tajnica«. A minila so 4 leta!

Dogajalo se je marsikaj lepega, zanimivega, posnemanja vrednega, a tudi žalostnega kdaj pa kdaj.

Kar nekajkrat sem slišala stavek: »Ja kaj pa mi društvo

da? Plačam 9 EUR na leto in kaj dobim za to?« VELIKO ali pa NIČ! Kolikor pač vsak posameznik želi ali zmore. Razne sekcije, razne akcije, ali pa samo in predvsem občutek, da nisi sam, da si član neke skupine, ki ti lahko priskoči na pomoč, ko to potrebuješ, pa čeprav samo z besedo, nasmehom, predlogom. Kako mislite, da delujejo sekcije? Kako se izboljšujejo pogoji dela? Za 9 EUR letno (75 centov mesečno) torej lahko »dobimo« veliko: rišemo, slikamo, telovadimo, naučimo se uporabljati računalnik, kegljamo, igramo šah, pletemo, kvačkamo, pojemo, igramo, klepetamo, se

smejemo, tudi zjočemo in potožimo – seveda le, če to hočemo.

Pomislimo na vse to, ko z jezo članom vodstva ali zaupnikom postavimo zgornje vprašanje. Ljudje, ki predstavljajo vodstvo društva (sami jih izvolimo!) in zaupniki, ki vas informirajo in obiščejo, če to potrebujete, so prav tako upokojenci, a s to razliko, da so pripravljeni podariti svoj prosti čas za skupno dobro. Kritika je vedno dobrodošla, vendar le, če je njen namen dobrohoten, z željo, da se stvari v delovanju društva izboljšajo.

Nikakor pa ne gre, da vse in vsakogar kritiziraš, ko pa te poprosijo, da za društvo tudi

10

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

sam kaj storiš ali žrtvuješ, pa nočeš niti slišati.

Tako, povedala sem to, kar mi je ležalo na duši, zdaj pa raje poglejmo, kaj se je dogajalo v tem letu na področju tajniškega poslovanja.

V letu 2016 se je naše društvo povečalo za 17 članov. Poslovili smo se od 18-tih članov.

Društvo torej šteje na dan 31. 12. 2016 521 članov, od tega je 178 moških in 343 žensk.

V Vzajemni sklad in Solidarnostni posmrtninski sklad je včlanjenih 245 (243 in 2) članov.

Iz članstva DU sta izstopila 2 člana. Vse vas, ki ste pozabili na članarino, ali je iz kakršnih koli vzrokov še niste poravnali, vabimo in prosimo, da to storite sedaj, ko boste prišli urejat zadeve za to leto.

V tem obdobju smo prejeli in odposlali veliko število dopisov (323). Med prejetimi so bili meddruštveni dopisi, finančno poslovanje ter dopisi, vezani na poslovanje društva. Odposlana pošta pa je zajemala vabila na seje, različne vloge za donacije društvu, zahvale, rojstnodnevne čestitke članom, starim 70 let (22 voščilnic), 80 in več let (161 voščilnic) ter članom UO (8 voščilnic), sožalne vizitke družinam umrlih članov (18 sožalnic), različne sklepe, božično-novoletna voščila, različna poročila, zapisnike, sezname ... V delovodniku ne vodimo številne pošte reklamnega značaja ter različnih ponudb gostinskih in turističnih organizacij.

V letu 2016 smo imeli 7 sej UO ter 4 seje zaupnikov in 2 seji vodij sekcij. Vse sklepe, ki pričajo o tem, kaj smo postorili v tem letu, lahko preberete v prispevku z naslovom »PREGLED DELA UPRAVNEGA ODBORA in drugih organov DU Li-Pe. Zapisniki slehernega sestanka oz. seje pa so bili dostopni na ogla-

snih deskah društva v Pekrah in v Limbušu, vedno pa jih lahko pregledate na sedežu društva.

Pa še nekaj statistike za vsa 4 leta: • imeli smo 22 sej UO in 4 seje IO, • sklicali smo 9 sej za zaupnike in 6 sej za vodje sekcij, • sprejeli smo 68 novih članov, • prejeli in odposlali smo 1.495 izvodov pošte, • poslali smo 658 voščilnic (članom, ki so dopolnili 70 let, članom, ki imajo 80 in več let in članom UO) ter 67 sožalnic.

Ob tej priložnosti bi vas tudi prosili, da nam sporočite (osebno, po telefonu 613 44 00 ali elektronski pošti lipe.tajnistvo@gmail.com) spremembe naslovov, odhode v domove upokojencev ali (česar si res ne želimo) podatek o umrlem članu, saj mnogokrat iz časopisa ne izvemo tega.

Najbolj od vsega pa si želimo, da pridete ob SREDAH med 9. in 12. uro v prostore društva, kjer bomo prisluhnili vašim predlogom, morebitnim kritikam oziroma čisto preprosto poklepetali o tem in onem.

Namesto voščila in pozdrava ob odhodu pa del Šifrerjeve pesmi: Za prijatelje si je treba čas vzet', se poveselit' in kdaj znat' potrpet'.

Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol' še, saj za prijatelje je dobro le najboljše.

SREČNO 2017!

Vilma Majerle, tajnica društva

PREGLED DELA UPRAVNEGA ODBORA IN DRUGIH ORGANOV DU Li-Pe V LETU 2016

V

letu 2016 smo bili člani UO in drugih organov društva precej dejavni, saj smo imeli 6 sej UO, 2 seji vodij sekcij in 2 seji zaupnikov, na katerih smo razpravljali o pomembnih vprašanjih za izboljšanje dela in dobrobit vseh članov. O čem smo razpravljali in kaj smo sklenili, lahko vidite v izvlečkih iz zapisnikov.

17. seja UO − 10. 2. 2016 Dnevni red: 1. Občni zbor – dnevni red

2. Predlog sprememb Pravil DU 3. Razno Sklep št. 1: Dnevni red OZ je soglasno sprejet.

Sklep št. 2: Počastitev 30. obletnice društva bo povezoval g. Franjo Šauperl.

Sklep št. 3: Drago Koletnik, Janez Karničnik in Ivo Gabrovec se sestanejo in pregledajo Zakon o društvih in prilagoditve Pravil društva v zvezi s členi, ki jih je potrebno spremeniti. Dobijo se 12. 2. 2016 ob 10.00 in pripravijo Predlog sprememb Pravil DU. Sklep št. 4: Osebna vabila dobijo vsi bivši

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE predsedniki DU, častni član, prejemniki priznanj, predstavniki krajevnih organizacij obeh KS, prijateljska DU. 18. seja UO − 06. 04. 2016 Dnevni red: 1. Pregled sklepov zadnje seje 2. Analiza glasila 3. Ocena in analiza praznovanja 30-letnice društva 4. Analiza in potrditev zapisnika ZČ 5. Predlogi za priznanja KS 6. Razno • Potrditev vodje Izletniške sekcije • Informacija o sodelovanju ob praznovanju krajevnega praznika obeh KS Sklep št. 1: Vloge za donacije bodo brez cenika, v zahvalo za donirana sredstva pa bomo objavili seznam donatorjev oziroma njihov oglas.

Sklep št. 2: Himno društva mora potrditi ZČ.

Pri izvajanju le-te se vedno navede avtorica.

Sklep št. 3: V tem letu nimamo predloga za priznanja KS. Sklep št. 4: Marijan Lahovič je bil soglasno potrjen kot vodja Izletniške sekcije.

Sklep št. 5: Naše DU se bo usmerilo v pokriti prostor (srečevališče), ga usposobilo za uporabo tudi v hladnih dneh in se maksimalno angažiralo za to, da damo temu prostoru vsebino (medgeneracijsko). Povezali se bomo s TOTI DCA in ugotovili, če so kakšne možnosti povezave.

Sklep št. 6: Stroški zakuske Zbora članov, v višini 275,01 EUR, so bili potrjeni.

Sklep št. 7: Ponudbo za Banovce in Moravce bomo dali na oglasno desko.

19. seja UO − 06. 07. 2016 Dnevni red: 7. Pregled sklepov zadnje seje 8. Informacija o Pravilih društva 9. Potrditev inventure 10. Dogovor o delu v dopustniškem času 11. Razno Sklep št. 1: Zapisnik prejšnje seje je soglasno potrjen.

Sklep št. 2: Odprli bomo novo inventarno knjigo, ki jo bomo vodili računalniško, staro inventarno knjigo pa bomo arhivirali.

Sklep št. 3: Društvo (predsedstvo) bo delovalo čez poletje nemoteno. Člani odbora se o prisotnosti vsaj enega člana dogovarjajo sproti.

Sklep št. 4: Do konca septembra bomo pripra-

11

vili seznam/program prireditev, predavanj, dogodkov v Srečevališču.

Sklep št. 5: Predsednik in podpredsednik opravita razgovor s članom Marjanom Lahovičem za namestnika praporščaka.

20. seja UO − 19. 10. 2016 Dnevni red: 12. Pregled sklepov zadnje seje 13. Priprava poročil za leto 2016 in za celoten mandat 14. Časopis 15. Razno: • sestanek zaupnikov in kostanjev piknik • voščilnice (kdo, koliko, cena) • razpis FIHO • naloge »dežurnega« • komemoracija • kegljišče • vrata − srečevališče Sklep št. 1: Zapisnik prejšnje seje je z dodatnimi pojasnili soglasno potrjen.

Sklep št. 2: Letošnje poročilo bo zajemalo pregled dela za 4 leta in za leto 2016. Program dela za 2017 pa bo vseboval le osnovne usmeritve.

Sklep št. 3: Oddaja prispevkov za glasilo 2017 je 31. januar 2017, izid glasila pa prvi teden marca 2017.

Sklep št. 4: Za izdelavo voščilnic bomo poprosili Likovno sekcijo, ki ji bo društvo povrnilo izdatke za material. Z vodjo sekcije se bo povezal D. Koletnik.

Sklep št. 5: V akcijo se aktivno vključi g. Marko Kotnik in s skupino krajanov iz njegove soseščine pripravi zahtevo Svetu KS za postavitev oglasne table. Društvo pa bo pripravilo dopis, v katerem bomo seznanili Svet KS o razmišljanjih krajanov.

21. seja UO − 16. 11. 2016 Dnevni red: 1. Pregled sklepov zadnje seje 2. Kadrovska problematika 3. Razno Sklep št. 1: Zapisnik prejšnje seje je soglasno potrjen.

Sklep št. 2: Člani UO so soglasno potrdili javni razpis za (manjkajoče) kadre v naslednjem mandatu.

Predpraznična (22.) seja razširjenega UO − 21. 12. 2016 Dnevni red: 1. Poročila oziroma prispevki za časopis

12

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

2. Prazniki in zaključek leta Sklep: Tudi v letu 2017 se bomo maksimalno angažirali na vseh področjih za dobro delovanje društva.

Sestanek zaupnikov − 07. 03. 2016 Dnevni red: 1. Manifest ZDUS 2. Razdelitev glasil 3. Razno – dogovor glede razdelitve glasila Posebnih sklepov ni bilo.

Sestanek zaupnikov − 21. 09. 2016 Dnevni red: 4. Pregled zapisnika prejšnje seje 5. Informacije za jesensko obdobje in dogovor o delu 6. Andragoški zavod – organiziranje tečajev tujih jezikov 7. Energija plus – akcija sponzorstvo (predstavitev) 8. Računalniški tečaj 9. Kostanjev piknik in letovanje v Izoli 10. Razno Sklep št. 1: Vodstvo bo pripravilo pisna navodila za dežurstvo v klubu. Čez 14 dni ga dobite v društvu.

Sklep št. 2: 5. 10. 2016 ob 10.00 lahko dobijo člani društva v naših prostorih informacije o tečajih.

Sestanek vodij sekcij − 13. 4. 2016 Dnevni red: 1. Pregled dogajanja v društvu in ocena teh dejavnosti 2. F inančno poročilo posameznih sekcij (sredstva, ki so jih imele na voljo; koliko so jih porabile)

3. F inančni načrt sekcij za leto 2016 (opredelite, koliko sredstev načrtujete za izvedbo planiranih dejavnosti) 4. Razno Sklep št. 1: Komuniciranje (vabila, poročila, zapisniki ipd.) z vodji sekcij bo potekalo po elektronski pošti.

Sklep št. 2: Za delo sekcij v 2016 smo namenili 3.510 EUR in sicer: Kegljaška sekcija 1.300 EUR Šahovska sekcija 300 EUR MePZ 700 EUR Rekreacijska sekcija 320 EUR Izletniška sekcija 200 EUR Ročnodelska Limbuš 270 EUR Ročnodelska Pekre 120 EUR Ljudske pevke 150 EUR Likovna sekcija 150 EUR Sestanek vodij sekcij − 26. 10. 2016 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika prejšnje seje in zapisnika sestanka UO 2. Poročilo o delu sekcij 3. Program dela sekcij za leto 2017 4. Razno Sklep št. 1: Poročilo vsake sekcije bo eno, in sicer v osnovi naj zajema 4-letni pregled dela s poudarki na zadnjem letu. Poročila in programe dela je potrebno oddati do konca decembra.

Sklep št. 2: Preden se odločimo o prireditvi »Silvestrovanje«, naj g. M. Lahovič pridobi podatke o možnostih pogodbe s SAZAS-om za predvajanje glasbe.

Izvlečke iz zapisnikov pripravila Vilma Majerle

ORGANI DRUŠTVA SO KOT ORGANI ČLOVEKA: Upravni odbor – srce društva, ki snuje, usmerja in vodi celotno dejavnost; Nadzorni odbor – živčevje društva za zaznavanja morebitnih napak; Disciplinsko razsodišče – žolč društva, ki omili in izloča nepravilnosti članstva; Zaupniki – ožilje društva, ki skrbi za povezanost društva s članstvom; Sekcije – roke in noge društva, ki udejanjajo interesne dejavnosti; Članstvo – telo društva, ki izkazuje pripadnost in se bogati s programskimi aktivnostmi.

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

13

FINAN^NO PORO^ILO DRU[TVA ZA LETO 2016 PRIHODKI Stanje sredstev blagajne 1. 1. 2016 Stanje sredstev na TRR 1. 1. 2016 SKUPAJ Članarina za leto 2016 (423 članov) Članarina za leto 2015 (13 članov) Članarina in VS v 2016 za leto 2017 Nove izkaznice (21 x) Članarina Vzajemne samopomoč (232 članov) Donacije, sredstva MOM, drugi prihodki Obresti na TRR Priliv sredstev Projekt "Starejši za starejše"

v eur ODHODKI 92,85 Poraba fin. sred sekcij Povračilo stroškov članom − 632,61 kilometrina 725,46 Revije, glasilo 3.807,00 Pisarniški material, znamke, kuverte 117,00 PTT stroški - 75,00 Provizija PBS 21,00 Stroški zbora članov 2.320,00 Vzdrževanje »Srečevališča« 3.674,71 Drugi materialni stroški 0,02 Izdelava bilance 873,75 Drugi stroški

Nakazilo VS (232 članov) Odliv sredstev Projekt »Starejši za starejše« Obiski starejših občanov Nakazilo ZDUS in ZPPZDU (400 članov) SKUPAJ PRIHODKI 11.491,74 SKUPAJ ODHODKI Razlika med prihodki in odhodki znaša + 876,03 €

Stanje denarnih sredstev DU Li-Pe na dan 31.

12. 2016: na TRR je 703,77 € in v blagajni 172,76 € oziroma skupaj 876,03 €.

OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA POROČILA DRUŠTVA ZA LETO 2016 Obrazložitev PRIHODKOV: • Iz finančnega poročila je razvidno, da je članarino za leto 2016 plačalo 423 članov in 13 članov za leto 2015, 3 člani so že plačali za leto 2017.

• Novih članskih izkaznic smo izdali 21.

• Članarino vzajemne samopomoči je plačalo 232 članov za 2016 in 2 člana za leto 2017.

• V letu 2016 smo prejeli donacije, in sicer: MENS MAIOR – 50,00 €, PRELOG DENTAL – 50,00 €, EUROTHERM – 50,00 €,

v eur 3.021,38 951,70 929,20 456,66 78,07 246.83 334,95 350,00 30,63 224,00 262,24 2.250,40 797,64 262,01 400,00 10.615,71

ZAVAROVALNICA MARIBOR – 800,00 €, VZAJEMNA – 100,00 €, MESTNA OBČINA MARIBOR – po javnem razpisu 1.926,00 eur. SPONZORSTVO – ELEKTRO MARIBOR – Energija plus 300,00 €.

• Ob tem smo prejeli še od ZPPZ DU MARIBOR 46,00 € za povračilo stroškov udeležbe na dramskih delavnicah v Izoli – udeleženec DRAGO KOLETNIK. REKREACIJSKA SEKCIJA je doplačala strošek uporabe telovadnice – razliko med dodeljenimi sredstvi in dejanskim računom v višini 200,00 eur. Prav tako je Projekt Starejši za starejše poravnal uporabo telefona za 6 mesecev v višini 76,11 €, kar vse skupaj znaša 3.674,71 €.

• Vsem donatorjem, sponzorjem in ostalim, ki so naše društvo finančno podprli, se iskreno zahvaljujemo.

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

14

Obrazložitev ODHODKOV: • Od predlagane dodelitve finančnih sredstev sekcijam društva za leto 2016 so bila le-ta izkoriščena 86 %, kar pomeni, da so člani sekcije svoja sredstva koristili racionalno.

• Povračilo stroškov članom – kilometrina, predstavlja povračilo udeležencem na sestankih drugih društev, večinoma udeležbo na njihovih zborih članov, udeležbo na izobraževanjih, prireditvah in seveda tudi poti v zvezi z delovanjem društva (pošta, banka, nabava pis. materiala ipd.).

• Enkrat letno naše društvo izda glasilo in to ob letnem zboru članov, prav tako smo naročeni na revijo VZAJEMNOST, skupni strošek je razviden iz fin. poročila.

• Za nemoteno delo društva in sekcij je potrebno zagotoviti pis. material, znamke, kuverte voščilnice in sožalnice.

• Strošek uporabe telefona se deli med Projektom Starejši za starejše in društvom, vsak poravna račun za 6 mesecev. Tak način plačila je dogovorjen in v veljavi že vrsto let.

• Na višino obračunanih stroškov provizije (do 1/10-2016 PBS – nato NKBM – združitev bank) nimamo vpliva, višino določajo njihovi interni predpisi.

• Stroški Zbora članov so bili ob skrbnem načrtovanju realizirani v mejah predvidene porabe.

• Pri planiranih sredstvih za vzdrževanje Srečevališča smo od sponzorja Elektro Maribor – Energija plus prejeli namenska

• •

•

•

•

sredstva v višini 300 €, 50 € pa je bil strošek društva. Nabavili in montirali smo vrata v ta prostor.

Drugi materialni stroški zajemajo nakup ključavnice in ključa, vitražne palice, lesenega okvirja.

V postavki drugi stroški so zajeti stroški za nastop MPZ v Ljubljani 28/9-2016. Po iskanju ponudb za prevoz zbora je bila ugotovitev, da je najcenejši najem dveh kombijev, vsak za ceno 50 € in nakup dejansko porabljenega goriva, kar je skupaj znašalo 146,16 €. V tej postavki so še zajeti stroški vzdrževanja računalniške opreme in njihova posodobitev, in sicer skladno s pogodbami o vzdrževanju.

Tudi v letu 2016 smo s skromnimi darili obdarili starejše občane in to v sodelovanju s KO RK LIMBUŠ in KO RK PEKRE. Strošek KO RK LIMBUŠ je znašal 161,20 eur, KO RK PEKRE pa v višini 100,81 €.

V skladu s sprejetimi določili ZDUS LJUBLJANA in ZPPZ DU MARIBOR moramo vsako leto odvesti del članarine, in sicer 0,50 € po članu. Nakazali smo za 400 članov, vsakemu po 200 €. Za vse, ki bodo zaostalo članarino plačali v tem letu, se bo opravil dokončen obračun in nakazala razlika.

Vsi odhodki društva so bili skladni s sklepi sej UO društva in tudi sekcij in to na osnovi verodostojnih listin, predvsem pa na osnovi razpoložljivih finančnih sredstev.

Mira Novak, blagajničarka

PORO^ILO NADZORNEGA ODBORA DU Li-Pe

S

kladno s 37. členom PRAVIL DU LI-PE LIMBUŠ − PEKRE, se je 18. 1. 2017 ob 11. uri v društvenih prostorih v KS Limbuš, Ob Blažovnici 41, Limbuš sestal Nadzorni odbor v naslednji sestavi: Valter Onič – predsednik, Alojz Zorec – član in Hedvika Grdadolnik – članica. Opravljen je bil pregled finančnega poslovanja društva za leto 2016.

Ugotovitve NO so naslednje: Blagajniško poslovanje je bilo pregledano na dan 27. 12. 2016.

Saldo blagajne na ta dan je znašal 172,26 eur.

Blagajniško dokumentacijo smo pregledali na preskok, kjer pri prejemkih in izdatkih s priloženo dokumentacijo ni bilo ugotovljenih odstopanj oz. nepravilnosti.

Pri primerjavi vknjižb bančnih izpiskov in prilog prav tako ni bilo ugotovljenih odstopanj.

Saldo na transakcijskem računu na dan 31.

12. 2016 je znašal 703,77 eur.

Finančni servis BREGANT sestavi končni obračun za leto 2016, ki se po zakonu dostavi AJPES-u do 31. 3. 2017. Razlika med prihodki in odhodki znaša 876,03 eur v dobro društva.

Poslovanje je zaključeno pozitivno. Opravljen je bil tudi letni inventurni popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki se vodi v knjigi osnovnih sredstev. Tudi tu ni bilo odstopanj med knjižnim in dejanskim stanjem.

Poslovanje društva se vodi v smislu dvostavnega knjigovodstva, kjer se vsi poslovni dogodki knjižijo kronološko. Ob koncu obra-

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

15

čunskega obdobja se na osnovi podatkov v kartoteki sestavi končni letni obračun društva.

Nadzorni odbor se za kakovostno in vzorno opravljeno delo finančnega poslovanja v društvu ge. Miri Novak najlepše zahvaljuje.

Valter Onič, predsednik NO

KAJ VSE SMO V LETU 2016 UREDILI V "SRE^EVALI[^U"

V

lanskem glasilu LIPE sem precej nazorno opisal naše začetke izgradnje SREČEVALIŠČA, prav tako tudi potek dela.

Za društvo s tako majhnimi sredstvi je to ogromen zalogaj. Še sreča, da imamo dobrosrčne donatorje, strokovnjake, ki nam priskočijo na pomoč s svojim znanjem in izkušnjami, predvsem pa zlate roke naših upokojencev.

Spominjam se besed tasta, ki mi je ob neki priložnosti dejal: »Začetek gradnje hiše je fizično težak. Z denarnico lahko greš v trgovino in kupiš za kamion gradbenega materiala.

Ko je hiša pod streho in se prične finalizacija, pa bi moral imeti aktovko denarja za razne instalacije, vodovod, gretje itd.« Nekaj podobnega je tudi pri nas.

V letu 2014 smo postavili čudovit nadstrešek, ki je že od daleč viden biser za potrebe naših krajanov. V letu 2016 smo planirali objekt izolirati in montirati vrata, da se objekt zapre

in pripravi za uporabo v vseh vremenskih priložnostih. Konec leta 2016 nam je uspelo, da smo s sponzorskimi sredstvi vgradili dvokrilna vrata in s tem prostor tudi zaprli. Žal nam zaradi pomanjkanja denarja objekta ni uspelo izolirati. Sam objekt smo zaščitili z barvno lazuro. Franc Ošljak in Marijan Lahovič sta s pomočjo KS Pekre z nakupom pralnih plošč in peska položila tlakovce od ceste do objekta.

Vidno vlogo pri urejanju Srečevališča sta imela tudi, žal umrli, Stanko Tomažin, ki je opravljal vsa drobna popravila v društvu, skrbel za košnjo zelenice in urejenost objekta ter Ludvik Tibaut, ki lepo in strokovno skrbi za ureditev žive meje.

V letu 2017 nas čaka še veliko dela. Želeli bi dokončati izolacijo prostora in končno usposobiti prostor, ki bo uporaben za vse člane in tudi druge krajane.

Drago Koletnik, podpredsednik DU Li-Pe

PREDLOG KANDIDATOV ZA ORGANE DRU[TVA ZA MANDAT 2017-2021 Upravni odbor: • Drago Koletnik predsednik, • Jože Černelč podpredsednik, • Vinko Cafuta podpredsednik, • Zlatka Tibaut tajnica, • Mira Novak blagajničarka, • Marko Kotnik član, • Jože Kokol član.

Nadzorni odbor: Valter Onič predsednik, Hedvika Grdadolnik članica, Alojz Zorec član; ter Cvetka Jaunik, Leopold Masar in Jože Podpečnik namestniki članov.

Častno razsodišče: Ivo Gabrovec predsednik, Tilčka Možič članica, Vilma Majerle članica; Ivan Šalamon, Pavel Požarnik in Drago Tarkuš namestniki.

Gospodar: Vojko Smolar Opomba: Kandidacijska lista je zaprta.

16

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

PROGRAM DELA DU LIMBU[ - PEKRE ZA LETO 2017

V

programu dela vam želimo predstaviti vsebinske rešitve in predloge za naše delo v letu 2017. Podrobno opredelitev in načrtovanje nalog bomo v UO društva opredelili v Načrtu dela, ki ga bomo izdelali do konca aprila 2017, objavili pa na naših oglasnih deskah in s pomočjo zaupnikov seznanili članstvo.

Vsebine, ki so sestavni del programa za leto 2017, so: • skrb za članstvo – največ pozornosti bomo namenili informiranju in pridobivanju novih upokojencev v obeh KS, • nadaljnje delo in aktivnosti zaupnikov, ki jih moramo usmeriti na še bolj oseben stik s članstvom ter novimi upokojenci v njihovih okoljih, • delovanje sekcij ter začetek delovanja Kluba upokojencev in Sekcije za pikado, • sodelovanje s subjekti in dejavniki v obeh

• •

• • •

KS, z ZPZ DU Maribor, ZDUS, MOM ter drugimi organizacijami in društvi, nadaljevali bomo z rednim in vsebinsko bogatim informiranjem članstva ter subjektov v obeh KS, sodelovali in vključevali se bomo v vse oblike mreženja za starejše, še posebej pri projektu “Starejši za starejše” in drugih oblikah skrbi za starejše krajane, skrbeli bomo za pridobivanje in gospodarno rabo finančnih sredstev ter negovali in vzdrževali bomo sodelovanje s prijateljskim DU Mislinja.

Posebno pozornost bomo še naprej posvečali pravočasnemu načrtovanju in seznanjanju članov z aktivnostmi v našem društvu.

Franc Ošljak in Drago Koletnik

PREDLOG FINAN^NEGA NA^RTA ZA LETO 2017 Predlog prihodkov Saldo sredstev 1. 1. 2017 Članarina cca. 500 članov Dotacije, donacije, sponzorstvo Sredstva po javnem razpisu MOM SKUPAJ PRIHODKI

Vrednost € 876,03 4.500,00 1.600,00 2.100,00 9.076,03

Predlog odhodkov Stroški delovanja društva Dotacije sekcijam Vzdrževanje Srečevališča Nepredvideni stroški SKUPAJ ODHODKI

Vrednost € 4.500,00 3.500,00 400,00 676,03 9.076,03

Za izvrševanje nalog za delo društva v letu 2017 bomo s pričakovanimi finančnimi sredstvi ravnali izjemno skrbno, sekcije racionalno kot doslej, morebitne nepredvidene odhodke, ki bi se med letom pojavili, pa bomo proučili in podali UO društva v dokončno potrditev, toda le v okviru finančnih zmožnosti.

Mira Novak, blagajničarka

KAKO SE KANI DU Li-Pe VKLJU^ITI V PRAZNOVANJE JUBILEJEV LIMBU[A V LETU 2017

L

imbuš praznuje v letu 2017 več okroglih jubilejev, med katerimi sta najpomembnejša dva, in sicer 870. obletnica prve pisne omembe kraja v davnem letu 1147 in 170. obletnica ustanovitve Družbe za branje slovenskih

bukvic v Lembahi leta 1847, ki jo je ustanovil takratni limbuški župnik Anton Lah. Vsa društva in ustanove v kraju so s strani KS pozvane, da v svoje letne načrte vnesejo tudi aktivnosti za sodelovanje v proslavljanju teh jubilejev.

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Društvo upokojencev se lahko tako s svojimi sekcijami aktivno vključi v akcije obeležitve jubilejev kraja v letu 2017.

Nekaj možnih idej: • Organizacija bralnega ali literarnega večera v Srečevališču • Izvedba odseka igre »Dravska Roža« • Nastop MePZ DU Li-Pe s priredbo na prostem »Fantje na vasi« • Ročnodelska razstava s poudarkom na starih vzorcih ročnih del • Slikarska razstava Likovne sekcije na te-

17

mo "Davna preteklost Limbuša" • Šahovski turnir v spomin na limbuških 870 zapisanih let • Kegljaški turnir v spomin limbuških 870 zapisanih let To je nekaj idej, ki jih bo vodstvo DU operacionaliziralo in organiziralo.

Franjo Šauperl, pobudnik obeležitve jubilejev 870 in 170 v Limbušu

HIMNA DU Li-Pe

H

imna (tudi hvalnica) je neke vrsta oda.

Lahko je spesnjena v antičnih umetnih kiticah, dostikrat tudi v ambrozijanskih.

V novejšem času ima tako kakor oda navadno predpisano vsebino. Himne so lahko nabožne ali posvetne. Nabožne dajejo duška religioznemu čustvovanju in imajo značaj molitve, posvetne budijo narodna in domoljubna čustva. Oboje so napisane za množico, namenjene so zborovskemu petju in od nekdaj so jih peli stoje. V novejšem času so se zlasti razširile državne in narodne himne. Vsaka država in vsak narod jo ima. Take himne opevajo domoljubje in vdanost domovini in državi. Vča-

sih nastane himna kot izraz pripadnosti kakemu skupinskemu gibanju. Tudi društva imajo svoje himne in zato je že v začetku predsedovanja Teje Pavkovič, po melodiji Šumijo gozdovi domači, po njeni zamisli nastalo besedilo, prirejeno za DU Li-Pe, ki jo že nekaj časa prepeva Mešani zbor DU Li-Pe. Sedanje vodstvo pa se je odločilo, da to besedilo in izbrana melodija Šumijo gozdovi domači postane uradna himna našega društva. Uradno himno mora potrditi Zbor članstva, zato besedilo objavljamo, da bi ga na Zboru članstva v letu 2017 lahko potrdili.

Himna DU Li-Pe (predlog za sprejem na Zboru ~lanstva) Med Pohorjem in reko Dravo prelepa dolina blesti, v dolinci tri lepe vasice Laznica, Limbuš in Pekre leži.

Aktivni smo kar vsi po vrsti, saj družimo radi se mi, telovadba, pletenje, izleti in petje so naše strasti.

Prijazni v njih so krajani, skrbijo za svoj lepi kraj, saj vsi njihovi so domovi kot najlepši zemeljski raj.

Največje pa nam je veselje, ko športniki zberemo se in krogla podira nam keglje, kegljači smo, saj to se ve.

V kraju ima svoje mesto veliko starejših ljudi, vsi člani so našega društva, ki »Li-Pe« mu rečejo vsi.

Želimo si mnogo uspehov, doseči pa jih je težko, vztrajnost in volja in sloga pa zmorejo tudi vse to.

Teja Pavkovič,

avtorica besedila na melodijo »Šumijo gozdovi domači«, v Laznici, 15. 8. 2004.

18

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

@ivljenje in delo dru{tvenih sekcij v preteklem letu in na~rti

DEJAVNOST RO^NODELSKE SEKCIJE »SPOMIN^ICE« LIMBU[

O

pisovati dejavnost ročnodelske sekcije je podobno kvačkanju ali pletenju izdelka. Model, ki smo si ga zamislile, mora imeti vzorec, po katerem delamo. Vse niti morajo iti natančno po vzorcu, saj bi sicer nastalo nekaj abstraktnega. Vsaka izmed nas dela predvsem to, kar jo veseli. Nekatere so odlične pletilje, druga ustvarja v papirni tehniki in izdeluje suho cvetje. Spet tretja izdeluje čudovite prtičke, slika na platno ali steklo.

Da, vse to so naša dekleta, ki že 28 let pridno delajo in ustvarjajo male in velike umetnine. Mislim, da bo prav zanimivo, ko bodo ljudje čez desetletje ali dve videli, da se v času največjega razcveta elektronike in robotizacije še najdejo ljudje, ki imajo voljo in željo ohraniti bogato kulturno dediščino.

Vsako leto nas je manj, saj upokojenke postajajo starejše, marsikatera tudi onemogla in bolna.

Sestajamo se ob torkih v sejni sobi doma krajanov, kjer za nas člani sveta KS ter tajnici KS, ga. Karolina in ga. Jelka, skrbijo, da nam je lepo in se dobro počutimo. Za vse smo jim iskreno hvaležne.

Januarja si pripravimo plan dela, se pogovorimo o minulem delu in preberemo vsa novoletna voščila, ki smo jih dobile od naših prijateljev, ki jih obiskujemo. Spomladanske mesece se pripravljamo za vsakoletno razstavo ročnih del. Letos je bila razstava v čast krajevnih praznikov Limbuša in Peker, to je 14. in 15. maja. Po pisnih odzivih v knjigi vtisov, kakor tudi osebnih, je bila razstava, vključno s kulturnim programom naših pevk ljudskih pe-

Razstava ročnodelk "Spominčice"

smi, izredno lepo in kakovostno pripravljena.

Razstavo si je ogledalo veliko število domačinov, predvsem pa prijateljev iz raznih krajev naše domovine.

Tudi same smo se udeleževale razstav ročnih del ostalih društev, in sicer v 21 krajih. Ob ogledih razstav smo pridobile ogromno znanja in usvojile nove tehnike, ki jih bomo z veseljem prenesle v naše ustvarjanje.

Na razstavi PZDU

Junija smo se odpravile na kratek potep, na katerem smo si nabrale novih moči in zalogo jagod za zimske dni. Nabavile smo si nova pregrinjala, ki popestrijo razstavljene izdelke.

Hvaležne in vesele smo in se hkrati zahvaljujemo vsem donatorjem za darila za srečelov.

V današnjih izredno težkih časih smo hvaležne za vsak evro, ki ga pridobimo in porabimo za delovanje naše sekcije.

Po poletnih počitnicah smo se spet vrnile in že snovale ideje za naprej. Praznovale smo tudi rojstne dneve in zaključile leto v veselem razpoloženju pri gospe Marici, ki nas je zmeraj vesela.

Od 21. do 23. oktobra 2016 smo se udeležile tudi tradicionalne razstave ročnih del, ki jo prireja PZDU Maribor in je bila tokrat organizirana v Loki – Starše. Bila je prava paša za oči. Čas hitro beži in ga komaj dohajamo. Dokler bo še moč, predvsem pa volja, bomo še ustvarjale in razstavljale v veselje vseh, ki občudujejo kulturno dediščino. Res je, da se dobivamo samo enkrat tedensko, toda naša pe-

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE sem in športni duh se nadaljujeta doma, kjer ure in ure presedimo in delamo, da vas razveselimo, dragi prijatelji ročnih del.

In načrti leto 2017? Pripravljamo se na vsakoletno razstavo ročnih del v maju. Z go. Mikšo iz Dornave bomo spomladi pripravile delavnico za izdelavo rožic iz krep papirja.

Počasi že zbiramo gradivo in izdelke za 30. obletnico sekcije v letu 2018. Obiskale bomo

19

več razstav ročnih del in s tem širile svoja obzorja.

Predvsem pa bi rade poudarile, da iščemo in prisrčno vabimo medse »sveže« − mlajše moči, ker je kar nekaj članic prenehalo delovati zaradi bolezni in starosti.

Jožica Koletnik, vodja Ročnodelske sekcije »Spominčice«

PEVKE LJUDSKIH PESMI »SPOMIN^ICE« V LETU 2016 IN NA^RT 2017

P

ogosto slišimo, da so vsebine in melodije ljudskih pesmi žalostne. V preteklosti so se pesmi pele predvsem ob delu na podeželju. Vsebina pesmi je opevala takratno življenje, trpljenje, naravo, običaje in šege.

Danes je prav tako, vendar sta melos in besedilo nekoliko drugačna. Pesem, ki jo poje Boris Kopitar − »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi«, je motivacija, da z ljudskim petjem nadaljujemo.

Trudimo se tudi, da upoštevamo želje naših krajanov, saj radi slišijo kakšno novo ponarodelo pesem s spremljavo harmonike in doma narejenimi glasbili.

V letu 2016 smo nastopale na raznih prireditvah in to 14-krat. Nekaj nastopov smo odpovedale zaradi bolezni. Število pevk nam hitro upada, novih pa ni. Prav zato smo pogosto primorane prositi za sodelovanje pevke iz naše okolice, ki se naši prošnji vedno prijazno odzovejo.

Leto je naokoli in pogled na opravljeno delo v letu 2016 nam pove, da je bilo kar pestro.

Pevke "Spominčice"

Nastopi v letu 2016: Občni zbor DU Li-Pe, Turistično društvo Limbuš, Občni zbor ZB Limbuš − Pekre, otvoritev ročnodelske razstave − Limbuš, nastop ob za-

ključku krajevnega praznika Limbuša in Peker, srečanje starejših krajanov − RK Pekre, srečanje starejših krajanov − RK Limbuš, nastop na Večeru ljudskih pesmi in glasbe v Oplotnici, Srečanje ljudskih godcev in pevcev − proslava je bila posvečena mednarodnemu dnevu turizma, komemoracija ob spomeniku padlim v Limbušu, nastop ob svečanem prižiganju lučk na novoletni smrečici v Limbušu, zaključek leta − silvestrovanje, kjer smo peli skupaj s krajani.

Ob koncu se zahvaljujemo vsem tistim, ki opravljajo prevoze na naše nastope.

Velika zahvala gre ge. Aniti Polak in ge. Sandri Koletnik za pomoč pri izbiri in izvedbi pesmi ob nastopih.

Hvala tudi ansamblu "Šaljivci" za opravljena ozvočenja.

Zahvala je namenjena vsem pevkam, ki z velikim trudom želijo nadaljevati tradicijo »Spominčic«, saj nas poznajo kar daleč naokoli.

Zahvala pa tudi vodji naše Ročnodelske sekcije g. Jožici Koletnik, saj je zaradi vaj petja ob torkih prikrajšano ročno delo.

Vabljeni k nam prav vsi, ki radi zapojete našo lepo slovensko pesem.

Program dela Pevk ljudskih pesmi »Spominčice« za leto 2017 Ključne naloge za načrt dela po dosedanjih aktivnostih: 1. Skrb za pridobitev novih članic, ki imajo veselje do ljudske in domoljubne pesmi.

2. Delo bi potekalo po dosedanjem vrstnem redu: • Sodelovanje na tekmovanjih ljudskih pevcev in godcev − Turistično društvo Glas • Nastopi ljudskih pevcev z ZPPZ • Udeležba na nastopih ljudskih pevk in pevcev v Oplotnici • Sodelovanje v kulturnih programih prire-

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

20

ditev v Limbušu in Pekrah • Medgeneracijsko sodelovanje z Osnovno šolo Rada Robiča v Limbušu • Dopolnitev in izdelava domačih (ljudskih) glasbenih instrumentov • Dopolnitev oblačil (ureditev enotnih oblačil za vse pevke)

Anka Onič, vodja Pevk ljudskih pesmi »Spominčice«

DELOVANJE RO^NODELSKE SEKCIJE PEKRE

U

pravičeno in z veseljem ugotavljamo, da smo tudi lani, to je v letu 2016, naše poslanstvo opravile tako, kot smo si ga začrtale v začetku leta. Torej, naše poslanstvo je ljubiteljsko izdelovanje ročnih del oziroma izdelkov in tedensko druženje, kjer se srečujemo, si izmenjujemo izkušnje in poklepetamo. To nam veliko pomeni, saj se tako vsaj malo odmaknemo od vsakodnevnih obveznosti ter se prepustimo domišljiji naših rok.

Izdelke pa nato na vsakoletnih razstavah prikažemo obiskovalcem. Na povabilo knjižnice Pekre smo tudi tam organizirali razstavo prtičkov, da so si obiskovalci knjižnice ogledali naše izdelke. Ponosne smo, da tako vztrajamo že vrsto let in upamo, da nam bosta zdravje in volja do dela omogočila to še v prihodnje.

Zadnja štiri leta se naš koncept dela ni bistveno spremenil, želimo si le, da bi se naše vrste malce okrepile z novimi članicami, morda

Ročnodelska razstava Pekre

pa tudi s člani.

Prav tako kot doslej, pričakujemo tudi v prihodnje vsestransko podporo DU LI-PE, katerega sekcija smo.

Lea Dominikovič, vodja Ročnodelske sekcije Pekre

V po~astitev 25-letnice Ro~nodelske sekcije Pekre Naš ročnodelski krožek deluje že 25 let, vse, kar ustvarimo, je na ogled, rade šivamo, kvačkamo, se veliko igramo, delamo pač to, kar znamo.

Enkrat na teden se v Pekrah dobimo, malo poklepetamo, se poveselimo, potem se vsaka v svoje delo poglobi, vsaka dela to, kar želi.

Zveste članice prihajajo od vsepovsod, iz Peker, Limbuša in tudi od drugod, ne vprašajte nas za mladost, bolj si star, večja je modrost.

Nas zanima veliko stvari, za vsako se odgovor tukaj dobi, recepti domači so pravi hit, izkušnje si z nami moraš delit'.

To sta dokazali FANIKA in DORA, ki jima starost ni nobena mora, štejeta že pravih 90 let in sta naš ponos in vzgled.

Veliko pozornost pa si zaslužiš, če prideš k nam in se nam pridružiš.

Lea Dominikovič

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

21

ME[ANI PEVSKI ZBOR DU LIMBU[ - PEKRE (MePZ DU Li-Pe) GLASBA POVEZUJE IN ZDRU@UJE

S

sloganom »Glasba povezuje in združuje« smo se letos v Mariboru posvetili 170-letnici zborovskega petja v Mariboru, ko je bil 29. novembra 1846 ustanovljen prvi odmevnejši moški zbor Maennergesangverein. Temu pa so sledili, ali so bili že med letom izvedeni, mnogi koncerti različnih zborovskih zasedb.

Po tradiciji je že od leta 1990 drugo nedeljo v decembru svetovni dan zborovskega petja.

Vsi nastopi se ne morejo izvajati na isti dan, zato se njihove aktivnosti dogajajo skozi vse leto. Vsekakor ni naključje, da je tudi zborovstvo dobilo svoj dan, saj je petje v zborih ena najbolj priljubljenih ljubiteljskih dejavnosti za vse generacije − od najmlajših pa do najstarejših, to je upokojenskih skupin. Prav zato lahko mirno trdimo, da petje združuje ljudi različnih statusov, različnih poklicev, generacij, narodnosti in še bi lahko naštevali. Pevci, še posebej pa tisti iz upokojenskih društev, se še kako zavedamo, da je pevsko udejstvovanje zelo koristna izraba prostega časa. S petjem treniramo naše umske sposobnosti, izboljša se način dihanja in se tako poveča celična oskrba s kisikom. Naš organizem tako bolje deluje.

Tudi naš zborček MePZ DU Li-Pe, ki premore komaj 14 do 16 pevcev, je prispeval kanček k tem dogodkom s svojimi nastopi, ki jih je izvajal v letu 2016.

Nastopi so se vrstili v naslednjem časovnem zaporedju: 1. 5. 2. − Proslava za kulturni praznik v Domu kulture Pekre 2. 25. 3. − Koncert v Domu pod gorco 3. 29. 3. − 30. obletnica DU Li-Pe in redni letni občni zbor v Domu kulture Pekre 4. 24. 5. − Revija pevskih zborov DU Zgornjepodravske regije v Unionski dvorani Maribor 5. 27. 5. − Proslava ob krajevnem prazniku KS Pekre in KS Limbuš 6. 29. 9. − Nastop na odprtem odru na F3ŽO v Cankarjevem domu v Ljubljani 7. 28. 10. − Komemoracija pred Spomenikom padlim v NOB pred KS Limbuš 8. 9. 11. − Koncert v Domu za starejše Danice Vogrinec, enota Tabor 9. 26. 11. − Nastop ob prižiganju lučk na novoletni smreki pred KS Limbuš

Zbor je sicer maloštevilen, vendar pa tisti, ki pojemo tu, pojemo z dušo, se družimo, včasih pa organiziramo tudi kakšno srečanje izven lokacije, kjer vadimo. Zelo radi se bomo spominjali nastopa v Cankarjevem domu na F3ŽO. Vzdušje je bilo enkratno, sproščeno in v veselem razpoloženju. Nastop smo izvedli zelo suvereno, kar so nam potrdili tudi poslušalci z bučnim aplavzom. Na poti nazaj v Maribor smo si ogledali pivsko fontano Zeleno zlato v Žalcu, kjer smo se dokaj aktivno vključili v degustacijo 5 vrst piva. Marsikdo je sam ne bi obiskal, izkoristili pa smo ponujeno priložnost za ogled te znamenitosti.

Kot že nekaj let nazaj, tudi letos apeliram na vse, ki imajo veselje do petja, vsaj malo posluha, predvsem pa voljo, da se nam pridružijo. Program našega petja ni preveč zahteven, zato tudi ni potrebno poznati not, dobro pa je, če ima pevec dober glas. Veseli bomo vsakogar. Prijavite se lahko na telefon 031/252 764.

Vaje imamo vsako delovno sredo v glasbeni učilnici OŠ Rada Robiča Limbuš ob 18. uri in trajajo dve šolski uri. Zbor vodi priljubljeni pevovodja Emil Vezjak. Je zelo potrpežljiv, z močnimi živci in ima smisel za delo z ljudmi, tudi takšnimi kot smo mi.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem pevovodji Emilu Vezjaku, moderatorju na naših koncertih Franju Šauperlu, vodstvu OŠ Rada Robiča za odstopljen prostor, vodstvu DU Li-Pe in vsem, ki nas kakor koli podpirajo in spodbujajo pri našem delu.

Pa še nekaj o načrtih za leto 2017 Delo za leto 2017 načrtujemo na osnovi 6-letnih izkušenj delovanja zbora. Povprečno smo

22

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

imeli v preteklih letih 7 do 8 nastopov letno.

Nastopi se ob določenih družabnih dogodkih stalno ponavljajo ob približno enakem času in na isti lokaciji. Za leto 2017 načrtujemo naslednje aktivnosti: 1. Sodelovanje pri vseh aktivnostih DU Li-Pe z našimi nastopi (Zbor članstva DU, srečanje starejših občanov, ob raznih športnih prireditvah, ki jih organizira DU, 8. marec ipd.)

2. Nastop na reviji pevskih zborov DU Zgornjepodravske regije 3. Sodelovanje na proslavi ob praznovanju KS Limbuš in KS Pekre 4. Nastop na proslavi ob kulturnem prazniku v mesecu februarju 5. Koncert v vsaj enem domu za starostnike na mariborskem območju 6. Nastop na komemoraciji pri Spomeniku padlim v NOB pred KS Limbuš za dan mrtvih

7. Sodelovanje na vseh drugih dogajanjih v Limbušu, Pekrah in tudi drugod, kamor bomo povabljeni Število nastopov je odvisno med drugim tudi od razpoložljivih finančnih sredstev in števila ter zasedbe pevcev v zboru.

Prizadevali si bomo med naše vrste privabiti nove pevce. Razmišljamo o posodobitvi pevskih uniform (za moške enotne kravate in enotne srajce, pevke pa potrebujejo vsaj enotne bluze ali mogoče kakšne šale, če si že popolnih oblek za njih ne upamo omisliti). Vse to pa bo izvedljivo, če nam bo uspelo pridobiti kakšnega sponzorja. Naš program zajema 26 pesmi, želja vseh pevcev pa je, da se čim prej približamo številki 30.

Jože Podpečnik, predsednik zbora

SEKCIJA KEGLJANJA S KROGLO NA VRVICI

D

elovanje sekcije v letu 2016 Ker je bilo v slabih vremenskih razmerah zelo težko tekmovati, smo sklenili, da bomo ogradili nadstrešek s kegljiščem, kar smo naredili v decembru. Predsednik DU Franc Ošljak je povabil k sodelovanju mizarja Zvonka, ki nas je oskrbel z lesom in idejno zasnovo, Franc Germ, Mirko Fekonja,Vojko Smolar in Ljubo Finžgar pa so poskrbeli za izvedbo. Les so pobarvali Franc Božič,Tončka Božič, Rezika Riedl in Tone Riedl, ki sem poskrbel tudi za finančno kritje. Iskrena hvala vsem naštetim.

vabili vse aktivne kegljače in kegljačice in pa seveda vse, ki so zaradi starosti ali drugih razlogov prenehali s kegljanjem, tako da se nas je zbralo 45. Veseli, da se ponovno srečamo, smo ob kozarčku in dobri malici obujali spomine na prehojeno skupno pot, lepa doživetja in dosežene uspehe. Manjkalo tudi ni predlogov za delo v prihodnosti. Skratka, zelo prijetno je bilo. Hvala vsem za udeležbo. Vabljeni tudi vsi upokojenci in upokojenke, ki vas mika kegljanje, da se nam pridružite in tako poskrbite za lastno rekreacijo in skupno dobro razpoloženje. Sicer pa slike povedo vse.

15 let uspehov in druženja kegljačev V letu 2016 smo kegljači s kroglo na vrvici proslavili 15 let delovanja. Na srečanje smo po-

Delovanje Sekcije kegljačev s kroglo na vrvici minula 4 leta

Ekipa kegljačev

Treninge smo imeli 3-krat tedensko po 2 uri.

Moška ekipa je odigrala po 16 tekem, ženska ekipa pa po 14 tekem v ligi ZPPZ DU Mb vsako leto. Vsako leto smo se udeležili 12 turnirjev, ki so jih pripravljala druga DU. Vsako leto smo se udeležili izbirnih tekem za sodelovanje na državnem prvenstvu, kjer je ženska ekipa osvojila 1. mesto in so tako postale državne prvakinje za leto 2013. Vsa leta smo organizirali turnir v čast krajevnega praznika KS Pekre in KS Limbuš v mesecu maju. Povprečna udeležba na turnirju je bila 170 kegljačic in kegljačev. Tudi uspehi niso izostali, saj smo osvojili preko 100 pokalov in priznanj.

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Vzorno smo skrbeli za kegljišča: nakup talnih oblog, kegljev, tend, polic za pokale, barv za pleskanje, razne potrebne opreme in tekmovalnih oblačil z emblemi DU LI-PE. Pričeli smo z zapiranjem zunanjih kegljišč za zaščito pred slabim vremenom ob tekmovanjih. Zraven društvenih prispevkov in dotacij KS Pekre, smo ogromno denarja vložili člani sekcije sami. Vsa dela so opravili člani sek-

23

cije prostovoljno. Naj še posebej izpostavim pridne roke F. Germa, M. Fekonje, V. Smolarja, L. Finžgarja, F. Božiča, T. Božiča, A. Rudolfa, R. Riedla, F. Ošljaka (preds. DU) in T. Riedla.

Hvala vsem in uspešno naprej!

Tone Riedl, vodja sekcije

REKREACIJSKA SEKCIJA – REKREACIJA ZA STAREJ[E TELOVADNA URA – PONEDELJEK

U

ra je 17.00, vzamem nahrbtnik s telovadno opremo in z avtom oddrvim v Limbuš, do naše telovadnice. Tam je že naša vodnica Marta, ki prezračuje telovadnico.

Medtem se telovadke že zbiramo. V prenapolnjeni garderobi s pohištvom se nas nabere že kar nekaj, saj rade pridemo nekoliko prej, da še malo "počvekamo". Pogovarjamo se o vsakdanjih stvareh, ob 17.40 pa gremo v telovadnico.

Marta začne takole: "Za ogrevanje dva kroga teka, nato eno minuto poskoki na mestu."

Sledijo vaje za ogrevanje celega telesa, in sicer: glava, ramena, kolki, kolena, nato še vaje s trakovi in vaje na tleh, na blazinah. Tukaj pa se že pojavijo težave. Starostni razpon nas telovadk, tudi enega moškega imamo, je od 59 do 84 let, torej je razumljivo, da ene "trga" v križu, druge bolijo kolena, problem je tudi koordinacija. Marta pa reče: "Delajte, kolikor zmorete."

Na vrsti so "tibetančki". Število ponovitev smo zaradi težavnosti vaj malo znižali. Sledijo vaje za hrbtenico, gležnje, tudi za moč in vzdržljivost. Marta pa je posebno ponosna na nas, ker zmoremo zdržati težko vajo "deska", vse dokler ne prešteje do 20. Vaje končujemo s prstnimi igrami. Na koncu vaj pa se nam Marta celo zahvali za naše sodelovanje.

Med vadbo smo tihe in marljive kot mravljice, ko pa Marta reče, da pospravimo orodje, postanemo spet zgovorne. Nagnetemo se v garderobi, se preobujemo in s pozdravom odhitimo vsak na svoj dom. Pred odhodom nam Marta reče: "Se vidimo v četrtek!"

Vsi, telovadke in telovadec, smo zelo ponosni, da vaje zmoremo, predvsem pa, da smo postali ena velika rekreacijska družina. Še enkrat se zahvaljujem Marti za vztrajnost pri štetju, opazovanju naših napak in njeni dobri volji.

Telovadka Janja Cigit

BILANCA REKREACIJSKE SEKCIJE LETA 2016 Danes bom malo drugače začela, malo bolj za šalo bom zapela, prosim, vsega ne vzemite zgolj za res, čist' sigurno je prišlo kaj vmes.

MAGDA je prav lepa sivolaska, njej gibanje koristi, ji prinese »haska«, ona vedno telovadi z zaprtimi očmi, mogoče skrbno pazi, da se ji ne stemni.

TONČKA »ful« rada se namaka, zato toplice in morje komaj čaka, dostikrat obišče še kegljišče, tam je njen dom in njeno svetišče.

MAJDA (Cvetanovski) zelo poredko pride, verjetno kam drugam na sestanek odide, če se bo odločila bolj za nas, bo prava telovadka, ne samo okras.

JANJA, to je res nemirna duša, rada telovadi in prav malo »fuša«, njen konjiček so pohodi in planine, kadar ima čas, tja v višine rine.

Več stvari pa LEO mika, dostikrat na sprehod jo popiha, rada šiva, kvačka, dosti nakupuje, slab zrak in veter ji precej škoduje.

24

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE V Damiševem naselju JUSTIKA stanuje, večkrat pravljico o svojem vnuku snuje, dosti ima težav s kolenom, zato pride k telovadbi kar z namenom.

FRANČKO vedno čaka delo, rada bi, da bi vse cvetelo, vedno k telovadbi prihiti, še bolj se ji domov mudi.

Vikend vleče MAJDO (Germ) dol na morje, tam res počuti se najbolje, včasih je k telovadbi ni, zato se drugič bolj spoti.

KLARA je naša najstarejša dama, vedno je kdo z njo, ni rada sama, redno telovadi, plete pa tako lepo, da je nekaj tudi na razstavo šlo.

Kdo pri nas je dolg kot prekla, jaz že vem, kaj bo družba rekla, to je CVETKA, velikan, rada hodi k telovadbi, ne drugam.

TILČKA pridna je kot mravljica, pravi, da je življenje skoraj pravljica, njeni rešiljeji so za deset, vsakdo želel bi jih imet'.

Kam pogledaš, povsod je hoja in nogomet, babe, gremo gor v hribe se znoret, tja KRISTA z ekipo vsak dan hodi, to je zdravo, to so res pohodi.

Ja, MARIJA, telovadba je ta prava stvar, to ni loto, ne denar, lepo počasi izvajaj vaje, dolgo, dolgo to naj traje.

Mlada ZOFKA je igrala rokomet, branila je za super pet, zdaj pa se pri telovadbi trudi, da je ne bolijo udi.

TEA je razpeta na več strani, tako da je včasih tudi k telovadbi ni, ko pa pride in se zažene, takrat zadrege ni nobene.

Sonce sije, tudi naša SAŠA, v smehu skoraj vse prekaša, rekreacija jo »ful« zanima, njej je vedno vroče, njej nikol' ni zima.

VERONA, to ne gre mi prav z jezika, dosti bolj me VERA mika, to je glavna naša duša, pravzaprav bankir, večkrat reče: prinesite denar, da bo mir.

VILMA je bolj mlada telovadka, njo že žicam: zberi kaj podmladka, rada govori, posebno šteje, ker ji to gre pač najhitreje.

Dobro to si ILONKA storila, da si v naše vrste pristopila, lepo poskrbi zase in za svoj dizajn, pa boš videla, da pri nas je vedno »fajn«.

SLAVICA kar vztrajno telovadi, v tuje kraje rada se odpravi, za svoje vnuke lepo skrbi, škoda, da vse tako hitro odleti.

SLAVICA (Pipuš) v skupino zadnja je prispela, na začetku malo je težav imela, zdaj se trudi in poti, zgleda, da poti nazaj več ni.

FRANČEK je najboljša »faca«, včasih telovadi bolj, včasih le koraca, vztrajnost naj ga gor drži, pa bomo zadovoljni tudi mi.

Zdaj na koncu, ko sem vse obrala, sem samo še jaz ostala, jaz tako sem izven konkurence, pa čeprav sem skoraj brez licence.

Telovadbe se pač kar nalezeš, z njo živiš, enostavno ji podležeš.

JULKA vaje naše dobro obvlada, to je ponavljanje, to ni razvada, ko pa ji dopuščalo bo zdravje, bo prišla, pa čeprav samo na slavje.

VLADKA, športnica od vraga, tenis, golf, pa še telovadbo si nalaga, Mala Nedelja ji delo da, kaj v Biotermah ne bo nič namakanja?

Oho, IVANKA bi se rada let znebila, a se bo prekleto oznojila, zato je pri telovadbi pridna, vneta, ne glede na njena leta.

ANICO je včasih telovadba bolj zagnala, tudi vse tegobe je spoznala, vnukinja Alenka jo gor drži, Anica, malo pa moraš imeti skrbi.

Rada bi vam rekla le še to, delo z vami je užitek, večkrat paše tudi kak počitek, uživajte in telovadite močno, pa nam bo koristno in lepo.

Naj bo zanimivo leto, ki prihaja, vseskozi naj zdravja obilo oddaja, prinese uspehov naj zvrhano vrečo, skupaj z ljubeznijo ustvari naj srečo.

Srečno in zdravo leto vam želim!

Vaša »TRŠICA«

Marta Hamer

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

25

REKREACIJA ZA STAREJ[E – PORO^ILO ZA 2016

R

ekreacijska sekcija v Limbušu deluje že približno 30 let. Vrsto let se z vajami dobro razgibamo, dobro se počutimo, predvsem pa skrbimo za svoje zdravje.

Delo je potekalo po urniku: vsak ponedeljek in četrtek od 17.45 do 18.45. Imamo dober in stalen program.

V sekcijo je bilo vpisanih 27 članov, ki prihajajo iz Limbuša, Peker, Radvanja in Maribora.

Vadba je bila redna, in sicer od 1. januarja do sredine junija, sledile so počitnice, nato pa drugo polletje od 1. septembra in do konca decembra. Po vsakem zaključe-

nem polletju je sledilo veselo druženje izven telovadnice.

Bilo je odlično.

Naša blagajničarka Vera je v roku poravnala račun za telo-

vadnico. DU Li-Pe se najlepše zahvaljujemo za prispevek.

Marta Hamer, vodja Rekreacijske sekcije

NA^RT REKREACIJSKE SEKCIJE ZA DELO V LETU 2017

P

LAN: Tudi letos bo v kraju delovala Rekreacijska sekcija. V programu imamo vaje za starejšo populacijo, torej za 3. življenjsko obdobje. Nadaljevali bomo z zahtevnejšimi tibetanskimi vajami, na katere smo tudi zelo ponosni. V vadbo bodo vključene še druge vaje, ki bodo temeljile na ogrevanju, razgibavanju, raztezanju, na moči, koordinaciji gibov in tudi sproščanju. Mislim, da s tem ohranjamo zdravje, gibljivost, moč in dobro počutje.

DELO: poteka po urniku in ustaljenem programu.

Prvo polletje traja od 1. januarja 2017 do konca junija. Drugo polletje pa začnemo 1. septembra

in ga zaključimo z novoletnim praznovanjem. ČAS VADBE: vsak ponedeljek in četrtek od 17.45 do 18.45 v stari limbuški telovadnici. ČLANSTVO: vpisanih je 28 članov iz Peker, Limbuša, Radvanja in Maribora.

FINANČNO OVREDNOTENJE: sekcija plačuje samo telovadnico, drugih stroškov nima.

Lani je društvo k računu za prostor, ki je znašal 500 €, prispevalo 200 €, ostalo smo plačali sami. Prav tako sami poskrbimo za rekvizite, ki jih pri vadbi uporabljamo. Še enkrat HVALA društvu za dotacijo in se priporočamo še naprej.

Marta Hamer, vodja Rekreacijske sekcije

AKTIVNOSTI [AHOVSKE SEKCIJE V LETU 2016

Š

ah, miselna igra na 64 črno-belih poljih, se je po priljubljenosti dodobra ¨prijela¨ v društvu in v kraju. Osnovni namen (prijetno s koristnim) po družabnosti je dose-

žen, še več, sekcija je svoje poslanstvo razširila med druga društva, s katerimi sodeluje v prijateljskem in tekmovalnem duhu.

Tekmovanja so potekala po dveh vzporedni-

26

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

cah, ekipno in posamezno. Če omenim samo največja ekipna tekmovanja sekcije, je ekipa igrala na celoletnem turnirju Podravske regije, na turnirju ob krajevnem prazniku KS Limbuš, kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo, na turnirju v mesecu starejših občanov, na jubilejnem ekipnem turnirju v počastitev 70. obletnice DU Center.

Organizirani turnirji za posameznike so se odvijali vzporedno z ekipnimi turnirji. Naši člani sekcije so se udeležili tekmovanj na nivoju Podravske regije, jubilejnih turnirjev, turnirja v mesecu starejših občanov, društvenega turnirja Maksa Perca - MNZ, prvenstva Ruš - turnir samostojnosti, Štefanov turnir, itd. Na povabilo družbe DEM sta se dva naša člana udeležila simultanke, to je igrati proti svetovno znanemu velemojstru A. Mihaljčišinu. Nasproti mu je sedelo 22 igralcev, katere je premagal z rezultatom 20 : 1. Doseženi sta bili dve neodločeni partiji, remi pa si je po veliki borbi priboril avtor članka.

Ob omenjenih tekmovanjih se je v društvu skozi leto (40 tednov) igral društveni turnir za prvega šahista društva. Tekmovanja se je udeležilo 14 članov društva, ki so v borbenih partijah prikazali prav lepe posamezne partije, kar pomeni spodbudni napredek igralcev.

Končni vrstni red: 1. Šalamon − 275 osvojenih točk, 2. Kovačič – 235 točk, 3. Vehovar – 159 točk, 4. Brišnik – 149 točk, 5. Dobaj – 132 točk, 6. Zakeršnik – 104 točke, 7. Črnko – 87 točk, 8. Tibaut − 51 točk, 9. Majerle − 36 točk itd.

Šahovski turnir v Srečevališču

Čestitke vsem sodelujočim za dosežene rezultate in prijetno druženje. Posebno je potrebno pohvaliti redne igralce-tekmovalce, ki so nosili glavno breme za uspešne tekmovalne rezultate. To so Kovačič, Dobaj, Brišnik, Zakeršnik in še kdo.

Za uspešno delovanje sekcije je bila med drugim realizirana pridobitev ugodnejših pogojev dela, za kar se je zavzelo društvo. Novi pridobljeni prostor omogoča, da se sekciji še pridružijo novi člani, ljubitelji kraljeve igre in prijetnega druženja.

Sekcija ima urnik igranja vsak torek ob 18. uri v prostorih KS Pekre.

VABLJENI. Ivan Šalamon, vodja Šahovske sekcije

LIKOVNA SEKCIJA V PRVEM CELOLETNEM DELOVANJU V LETU 2016

L

eto 2016 je bilo za našo sekcijo uspešno. Slikali smo na zabojnike za smeti na tematiko »Zgodbe iz zgodovine našega kraja«. Delali smo na pobudo ge. Marije Lončarič in podjetja Snaga. Prvo, to je obstojno barvo je na zabojnike nanesla Snaga.

Dobili smo tudi akrilno barvo in čopiče. V zabojnike so potem nasadili cvetje in jih postavili na določena mesta v našem kraju.

Za potrebe našega društva pa smo delali voščilnice in to pod budnim očesom mentorja g.

Bojana Valha. Pri tem delu smo spoznali tudi novo tehniko izdelovanja. Člani sekcije smo: Jožica Koletnik, Vera Robnik, Nevenka Dominko, Marjana Šket, Sonja Šantl, Ivan Šalamon, Majda Šeruga

in naš mentor Bojan Valh.

Majda Šeruga, vodja Likovne sekcije

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

27

PORO^ILO IN NA^RT IZLETNI[KE SEKCIJE

K

ljub težavam, ki smo jih imeli v letu 2015, ni nič drugače v letu 2016.

Naši člani povprašujejo po izletih, a je pogosto žal premalo prijavljenih, da bi se izleti lahko realizirali.

V letu 2017 bomo izpeljali izlet tudi pri manjšem številu prijavljenih (npr. osem članov – kombi). Do sedaj smo se trudili pridobiti čim večje število potnikov, da smo napolnili sedeže avtobusa (55 sedežev).

Opažam tudi preslabo informiranost med člani. Menim, da plakatiranje ni zadostno, ker večina plakatov sploh ne opazi. Predlagam, da se informiranost izvaja po pošti ali preko e-mail naslovov (marijanlahovic@gmail.com) oziroma po telefonu (041/ 250959 ).

Pa poglejmo, kaj se je dogajalo v letu 2016: 8. februarja smo planirali seniorsko pustovanje na Ptuju, in sicer v šotoru z upokojenci iz celotne Slovenije.

Prijav ni bilo dovolj, posamezniki so kritizirali prostor prireditve (dogajanje v šotoru).

Dobil pa sem informacije iz drugih društev, da je bila prireditev fantastična. V letu 2017 ponovno planiramo seniorsko pustovanje na Ptuju.

9. junija organiziran izlet na Pohorje na predlog nekaterih članov. Izlet je odpadel, vzrok temu so bili razni komentarji, da smo tu tako ali tako doma, da imamo Pohorja čez glavo, saj poznamo vsako drevo. Izlet bi bil voden. Z vodičem bi se z avtobusom popeljali od

Silvestrovanje pri "Tikvi" v Limbušu

Areha do Bellevueja.

10. septembra smo načrtovali izlet v Gradec, ki je spet odpadel. Tokrat so bile pripombe, zakaj tujina, če pa je doma toliko lepega in tako blizu, vsak od nas pa je že tako bil v Gradcu. Prijavilo se nas je samo 6 članov.

11. oktobra je bil kostanjev piknik. Na veliko presenečenje se je odzvalo zelo veliko število naših članov. Gasilci iz Peker so nam posodili šotor, v katerem smo se kljub hladnemu vremenu družili vse do 19. ure. Razšli smo se izredno dobre volje in si obljubili, da se vidimo na zadnjem srečanju v decembru. Valterju Dobaju pa se zahvaljujem za pomoč pri peki kostanjev.

15. decembra smo izvedli silvestrovanje na turistični kmetiji TIKVA v Limbušu. Od 17. ure dalje se je veselilo in plesalo. Obiskal nas je tradicionalni ŠKRAT BOLFENK, za presenečenje pa je zra-

ven pripeljal še BOŽIČKA. Ob tej priliki se zahvaljujem podpredsedniku Dragu Koletniku za izjemno predstavo. Zabava je trajala do poznih večernih ur.

Plan dela za leto 2017: • s eniorsko pustovanje v Rušah • izlet v Logarsko dolino s pokušino savinjskega želodca • izlet v Varaždin z okolico • kostanjev ali kakšen drug piknik • silvestrovanje Za izvajanje aktivnosti v letu 2017 bi prosil vodstvo DU LI-PE, da primakne kakšen evro za izletništvo in s tem omogoči določene ugodnosti.

ZADOVOLJEN ČLAN JE DOBER ČLAN − to je moj moto.

Marijan Lahovič, vodja Izletniške sekcije

28

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

LITERARNO USTVARJANJE NA[IH UPOKOJENCEV

K

ot glavni urednik in sokreator literarnih stvaritev sem presenečen nad literarnimi prispevki, ki so prispeli na urednikovo mizo in so vključeni med tekste tokratnega glasila, kot je bilo to že tudi v preteklosti.

Zato se ponuja razmislek, da bi lahko bila v nizu sekcij DU Li-Pe tudi literarna sekcija. Z literarno dejavnostjo sta se med našimi upokojenci, kot predstavnika DU Li-Pe, na javnih nastopih Zgornjepodravske zveze DU, doslej pojavljala s svojimi literarnimi stvaritvami Angelca Fujs in Franjo Šauperl, v našem glasilu pa še »šefica« rekreativk Marta Hamer, Tone Riedl z akrostihom o kegljačih, Vilma Majerle idr., tokrat pa še Kristina Lenc z opisom zgodbe iz otroštva in še »pekrska« ročnodelka z opisom njihovega dela, zagotovo pa je skritih literarnih ustvarjalcev med našimi upokojenci še več. Razmislimo!

Za pokušino objavljamo, poleg treh pesnitev med drugimi tokratnimi teksti, še zgodbo Kristine Lenc: KAKO LEPO JE BITI OTROK

Bilo je davnega leta 1955, ko je naša stara mama Uršula iz Sel pri Ptuju prinesla v cekarju denar na Studence, v Ciril-Metodovo ulico 8. Takrat se je naše življenje začelo spreminjati.

Bolj kot mojo mamo je denar mučil našega Toneka. »Kupil si bom konje!« je nekega dne izbruhnilo iz njega. Mama je bila huda: »Kaj boš s konji, če te zapuščajo oči!« Kajti ne le v rudniku Zabukovica, tudi težko otroštvo je pripomoglo k temu, da je kmalu po 40 letu popolnoma oslepel.

Doma smo imeli naročen časopis Večer. Čeprav je moral v začetku Tonek nositi bolj temna očala, je toliko še videl, da je prebral, da nekdo prodaja hiško z malo zemlje. S tem pa se je v našem malem podstrešnem stanovanju zopet vnel prepir. »Kaj boš s posestvom zdaj, ko si bolan,« je bila ponovno huda mama.

Neko nedeljo po jutranji maši, ko je skuhala kosilo, pomila posodo in se preoblekla, je rekla: »Da bo mir pri hiši!« Ah, kako sem poskočila v zrak.

Mimo Bele zastave, mimo studenškega pokopališča, pod Pekrsko gorco in še naprej. »Že vem, kam gremo,« sem rekla. Sončna nedelja, bila je odjuga, toda izpod Pohorja je pihal rahel veter, nič hujšega sicer, sonce pa je prijetno grelo.

Z mamo sva našli hiško, o kateri je pisalo v Večeru. Mož in žena, že starejša, gospa je bila bolna. Gospod je skuhal čaj in nama gostoljubno postregel bel kruh z rozinami. Kaj hitro, ko sem spila čaj, sem jo mahnila na dvorišče, kjer je bila pod brajdami miza s klopjo. Sedem na klop, sneg se topi in teče s strehe. Moj pogled se ustavi pred neko veliko planino. Stečem k mami in rečem: »Mama, kaj je to tisto Pohorje, ki ga gledamo mi na Studencih?« Seveda je to tisto Pohorje. Vidiš, kako je blizu.« Vrnem se na klop in razmišljam: »Če bo mama kupila to hiško, bom lahko šla na Pohorje po borovnice in jagode, tudi drva bomo lahko nabrali za zimo …« Pekre so bile takrat zelo redko naseljene, tu in tam kakšna kmetija, vse drugo pa travniki in hribčki. Razmišljala sem tudi o tem, da tukaj nimajo šole in trgovine. Ubogi ljudje.

Ker se je sonce že nagibalo k zatonu, je mama rekla, da greva domov. »Danes je bilo lepo,« sem ji rekla, »užitek, da ga iščeš!« Po stopnicah sem zdirjala Toneku v naročje: »Z mamo sva kupili hiško, brajde so pred hišo, miza in klop. Pa Pohorje je blizu! Če boš kupil konje, se bodo lahko pasli na Pohorju.« Naslednjo nedeljo in še nekajkrat se je zgodba ponovila. Toda načrte je preprečila Tonekova bolezen. Moral je v bolnico, zato je nakup hiše padel v vodo.

Ostal pa je lep spomin na otroška leta, ki me povrne v mladost, ko zagledam Pekre in Pohorje.

Kristina Lenc

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

29

Samopomo~ ter prostovoljstvo v DU in v kraju za krajane

PORO^ILO O DELU V PROJEKTU »STAREJ[I ZA STAREJ[E« PROSTOVOLJCI DU LI-PE V LETU 2016

V

letu 2016 je bilo delo v prostovoljstvu pestro in naporno. Sam projekt ponuja nov pristop k skrbi za naše krajane, stare nad 69 let, ki so potrebni pomoči. Po Limbušu in Pekrah so krajane obiskovali naši prostovoljci in prostovoljke projekta »Starejši za starejše«. Med nami je tudi prostovoljka, ki opravlja še svoje redno delo.

Dosežen je premik v gledanju na generacijo, ki zmore v marsičem poskrbeti zase in sodelovati v programih medsebojne pomoči »Starejši za starejše«.

Vse bolj se v ospredje postavlja družina, zlasti še, če je večgeneracijska ali vsaj nekako povezana med seboj tudi na daljavo. Namen projekta je, da starostnik ostane čim dalje doma, s posebnim poudarkom na kakovosti življenja doma. Seveda pa se srečamo tudi s krajani, ki naše obiske odklanjajo. V našem DU imamo možnost ponuditi starejšim različne vrste pomoči, kot so: potrebe po svetovanju (pravna pomoč), izobraževanju (računalništvo, razna predavanja), posredovanja informacij (preko časopisja – Naš kraj, Lipe), organiziran prevoz k zdravniku, pomoč pri nakupih po trgovinah (teh uslug se poslužujejo predvsem invalidne osebe), nega in pomoč v gospodinjstvu, ki je prehodnega značaja. Kot koordinatorka projekta sem dosegljiva krajanom vsako sredo od 9. ure do 12. ure.

Ko bodo vremenske prilike dovoljevale, se bomo posluževali Srečevališča DU, kjer se bomo srečevali s krajani naših krajev. Pogovori bodo individualni in pod vodstvom prostovoljcev ali vodij sekcij.

Skrbi nas tudi hitro odpuščanje bolnih ljudi iz bolnišnic. Tako smo prostovoljke pogosto postavljene pred dejstvo, kako organizirati nekoga, ki bo pod nujno človeku pomagal (pri negi in prehrani) doma. V letu 2016 smo bile pri tem delu kot prostovoljke kar uspešne. Uradna pomoč na domu je namreč prezasedena in negovalnega kadra je premalo. Vedno bolj prihajamo do spoznanja, da potrebujemo negovalne bolnišnice, s katerimi bi bile težave pri težjih bolnikih marsikateri družini prikrajšane.

Predavanje "Starejši za starejše"

Pogled v delo prostovoljstva v Limbušu in Pekrah: • Število prebivalcev, starejših od 69 let v tekočem letu je 950 • Število vključenih v projekt v času od vstopa društva v projekt: 1.318 • Število predvidenih obiskov v tekočem letu: 500 • Število dejansko opravljenih obiskov v tekočem letu: 552 (110 %) • Število umrlih v tekočem letu: 18 • Število preseljenih: 3 • Število premeščenih v domove za starejše: 7 • Število obiskov, kjer niso želeli odgovarjati na vprašalnik: 11 • Število opravljenih obiskov – prvič: 37 • Število opravljenih ponovnih obiskov: 503 • Odstotek obiskanih krajanov glede na število načrtovanih obiskov: 108,2 % • Odstotek načrtovane ciljne skupine (starejših nad 69 let v kraju): 74,51 % • Število obiskanih oseb z nudeno pomočjo: 16 • Opravljeni prevozi: 9 • Prijave drugim organizacijam (RK, KARITAS, CSD, PATRONAŽA):13 • Nudena pomoč pri hišnih opravilih: 6 • Opravljen je bil poseben priklop varnostnih kamer preko Telekoma: 1 • Opravljeno je bilo predavanje za krajane (novo) o vsebini našega projekta, preda-

30

• • • • •

•

•

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

vanje je vodila Anka Onič Strokovno izobraževanje koordinatorice – v Ljubljani in Izoli: 1 Strokovno izobraževanje tajnice projekta in vnašalke v računalnik: 1 Teme predavanj: Asertivna komunikacija, Predsodki, zamere, jeza, strahovi pri starejših Izobraževanje nove prostovoljke v Dupleku: 1 Letno izobraževanje prostovoljk iz Limbuša za leto 2016 je bilo v mesecu januarju 2017; predavala je koordinatorka iz Sv. Trojice, ga. Škof Milica; tema – Asertivna komunikacija, komuniciranje Zaključek prostovoljstva za leto 2016 je bilo opravljeno v Cerkvenjaku, udeležili so se ga vsi prostovoljci Zgornjega Podravja, srečanje je vodila ga. Perklič Marjana iz Lovrenca na Pohorju Prostovoljke in prostovoljci DU Limbuš − Pekre smo imeli zaključek pri Jelki v Pekrah.

Predlog programa v projektu »Starejši za starejše za leto 2017 • Skrbeti za krajane našega kraja, najti osamljene, bolne in pomoči potrebne ter preprečiti osamljenost • Skrbeti za strokovnost prostovoljstva v

• • • •

• • • •

kraju, udeležba na izobraževanju v Izoli in Ljubljani Pomagati tudi prostovoljcem v stiski Še naprej vzpodbujati gradnjo

medgeneracijskega doma Sodelovati z OŠ Rada Robiča v Limbušu Sodelovati z Območno enoto RK Limbuš, Karitas, s Centrom za socialno delo, s socialno službo v kraju, Občino Maribor in KS Limbuš S odelovanje s Centrom za oskrbo na domu Sodelovanje z vsemi domovi za starostnike S odelovanje s socialno službo UKC Maribor Sodelovanje s pravno službo v DU Limbuš – Pekre

Na koncu zapisa želim prav vsem krajankam in krajanom vse dobro v letu 2017, da bi bili predvsem zdravi, srečni in da bi imeli čim manj težav in problemov, ki nam jih prinaša staranje. Kadar ste v težavah, ali se želite s kom pogovoriti, pokličite svojo prostovoljko ali prostovoljca. Verjemite, radi vam bodo prisluhnili in pomagali.

Vsem lep pozdrav.

Anka Onič, koordinatorica projekta

PAVLA BASKAR O PROJEKTU »STAREJ[I ZA STAREJ[E«

V

okviru Društva upokojencev Limbuš − Pekre deluje poleg različnih sekcij za aktivno življenje upokojencev tudi projekt Starejši za starejše, v katerem prostovoljno sodeluje kar nekaj krajanov. Koordinatorka tega projekta je prizadevna gospa Anka Onič. Delovanja tega projekta sem bila in sem še deležna tudi jaz. Tako me je na primer v času moje bolezni večkrat obiskala gospa Anica, ki mi je bila v veliko podporo pri premagovanju le-te. Zelo sem ji hvaležna za vsako njeno spodbudno besedo, podporo, nasvet in po-

moč. Posvetovala se je tudi z mojo zdravnico in sestro v bolnici ter prispevala h kakovostnejši obravnavi moje bolezni in lajšanju bolečin pred operacijo. Večkrat me tudi pokliče in se pozanima, kako je z mano, če potrebujem pomoč, me pozitivno spodbuja in mi daje nasvete.

Sicer pa me kot starejšo krajanko redno obiskuje tudi prostovoljec gospod Vlado, kateremu sem tudi hvaležna za njegovo prizadevnost in pomoč.

Moram priznati, da mi je boleče poslušati nekatere mlajše osebe, češ da smo starej-

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE ši breme družbe. Pozabljajo, da smo tudi mi veliko prispevali k temu, da je njihovo življenje lepše in kakovostnejše, kakor je bilo naše. V času druge svetovne vojne in leta po njenem koncu smo doživljali veliko težkih in bolečih trenutkov. Med drugim je bilo veliko pomanjkanje hrane in drugih osnovnih dobrin. Sama sem v vojni izgubila tri brate, ki so se aktivno borili proti okupatorju, sodelovala sem v delovni brigadi Slave Klavore pri obnovi porušene domovine in zato dobila priznanje, na kar sem zelo ponosna.

Mislim, da bi se morali tisti, ki mislijo, da smo

31

starejši v breme družbe, zavedati, da bodo tudi oni enkrat starejši in bodo potrebovali pomoč, kakor jo potrebujemo mi sedaj. Veseli pa me, da je vedno več tistih, ki se tega zavedajo in se vključujejo v različne projekte, podobne zgoraj omenjenemu.

Na koncu bi se rada še enkrat zahvalila gospe Anki Onič, odlični koordinatorki v našem Društvu upokojencev ter celotni ekipi prostovoljcev za humano in požrtvovalno delo v projektu Starejši za starejše.

Pavla Baskar, upokojena krajanka

SKUPINA STARIH LJUDI ZA SAMOPOMO^ »POMLAD«

P

rvi sestanek SSLS »POMLAD« smo imeli v torek, 17. 9. 2013, ob 16. uri v KS PEKRE, kjer se sestajamo še danes ob istem dnevu in ob istem času.

Tako naša skupina deluje že četrto leto.

V skupini se redno sestajamo člani in obe voditeljici, kjer skozi pogovor in izmenjavo mnenj oblikujemo prijateljsko skupino, v kateri se člani spoštujemo in si zaupamo. Naša skupina šteje 5 članic, to smo Albina, Klara, Dora, Fanika in Truda ter 3 člane: Marjan, Konrad in George. V teh letih našega delovanja smo žal izgubili 2 člana, Romano leta 2015 in Mirka leta 2016. Ze-

Na Vinariumu

lo ju pogrešamo in se ju spominjamo.

V lanskem letu smo v naši skupini izvajali program z var-

Zmigaj se

nim gibanjem in primerno prehrano za zdravje starostnikov – kratek naslov (Z)migaj se!

Ta program predstavlja sklop aktivnosti s področja krepitve zdravega življenjskega sloga in je namenjen starostnikom, članom SSLS. Meseca junija 2016 je MDS DRAVA, katerega članica je tudi naša skupina POMLAD, organizirala izlet v Lendavo na stolp Vinarium. Ogledali smo si še tudi Evropsko vas štorkelj v Veliki in Mali Polani ter domačijo pisatelja Miška Kranjca. Na poti domov smo se ustavili v vrtnariji, kjer pridelujejo paradižnik LUŠT. Druženje je bilo zelo poučno

32

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE in prijetno.

Naša članica Dora je 02. 09.

2016 dopolnila 90 let in nas je povabila domov na prijetno praznovanje.

Dorinih 90

Voditeljici Vesna in Vesna zagotavljava svoj čas in energijo za tiste starostnike, ki si tovrstnega druženja želijo in jim je vzpostavljanje novih osebnih povezav z drugimi osebami izziv.

To bi bil kratek povzetek na-

ših aktivnosti v letu 2016. Če si želite druženja z nami, se nam lahko pridružite na naših rednih torkovih srečanjih ob kavi, kjer je vedno pestro in zanimivo.

Z lepimi pozdravi Vesna KOLAR in Vesna RITONJA, voditeljici skupine »Pomlad«

Usposabljanje in posebni dogodki

UPOKOJENCI SE U^IMO TUDI RA^UNALNI[TVA IN SOCIALNEGA MRE@ENJA

K

olpingova družina Limbuš in Društvo upokojencev Limbuš – Pekre so nam tudi letos omogočili brezplačen začetni in nadaljevalni tečaj računalništva. V začetnem tečaju je bilo 15 članov, v nadaljevalnem pa 9 članov našega društva.

Ga. Karmen Gričnik, mentorica začetnega tečaja, je začetnike naučila uporabljati operacijski sistem Windows, oblikovati pisave, shranjevati datoteke, ustvariti in pošiljati svojo elektronsko pošto.

Ga. Andreja Cvetko, mentorica nadaljevalnega tečaja, nas je naučila prenašati slike iz mobilnih telefonov in fotoaparatov na računalnik.

Pisali smo novoletne voščilnice, kreirali smo slike in besedila, jih iskali na internetu (neskončne možnosti) itd. Začeli smo tudi ustvarjati svojo facebook stran.

V prihodnje bi si želeli še več možnosti za prijavo na takšno vrsto tečaja, saj združuje prije-

tno s koristnim. Hvala mentoricama Karmen in Andreji za odlično izpeljan tečaj.

Marijan Lahovič, udeleženec izobraževanja

DOGODKI V ZAVETJU »SRE^EVALI[^A DU Li-Pe« V LETU 2016

V

sak prostor, vsak objekt, vsako dvorišče mora imeti svojo »dušo», kot radi slikovito rečemo.

Naše »SREČEVALIŠČE« je trenutno aktualno predvsem v letnem času, ko so tempera-

ture še primerne za bivanje in delovanje, da se lahko sprostimo in uživamo v zavetju našega bisera.

Na veliko sestankih z zaupniki, na UO, kakor tudi na občnih zborih in v glasilih Lipe pro-

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

Dogodek v »Srečevališču«

simo in iščemo upokojence, ki bi bili pripravljeni žrtvovati tedensko ali celo mesečno nekaj uric za »dežurne«. Njihova naloga bi bila predvsem nadzor, izdajanje rekvizitov (igralne karte, revije, pikado, šahi …) in druženje z našimi člani predvidoma med 10. uro in 16. uro.

Pripravili smo tudi kavomat za kavo in tople napitke. Popoldanski čas je namenjen predvsem delovanju sekcij, predavanjem, kulturnemu programu in druženju. Čeprav objekt še ni dokončan in opremljen, se v njem že marsikaj dogaja. Izredno aktivni so šahisti, ki še v poznih večernih urah igrajo kraljevsko igro na 64 poljih. Pohvaliti moram naše likovnike, ki prav tako na svežem zraku

33

še pozno v jesen ustvarjajo svoje umetnine. V letu 2016 so bili ponos društvu, saj so skupaj s KS Limbuš in TD Limbuš sodelovali pri projektu »Polepšajmo zabojnike« z motivi in slikami, značilnimi za zaselke v Limbušu.

Tudi naše marljive ročnodelke in pevke »Spominčice« rade ustvarjajo in ubrano zapojejo v »Srečevališču«. Že drugo leto zapored so imele tu otvoritev razstave s kulturnim programom in pogostitev obiskovalcev, ki so jih v opisih v knjigi vtisov zelo pohvalili za to pridobitev. Tudi projekt Starejši za starejše s svojimi prostovoljci uporablja prostor za svoje dejavnosti. Kar nekaj prireditev so že imeli v »Srečevališču«.

Ob sredah, ko imamo uradne ure, je v »Srečevališču« zelo živahno, saj poskušamo upokojencem pokazati našo pridobitev in z njimi radi poklepetamo, spijemo kavico ter poslušamo njihova mnenja in komentarje.

Sedaj, ko smo končno z vrati zaprli »Srečevališče« in ga bomo še malce dodelali, upam in želim, da bo še več dejavnosti. Naša naloga je obveščanje upokojencev, da smo prostor zgradili predvsem za njih in bomo veseli ter srečni, ko bo »Srečevališče« dobilo svoje stalne goste in »dušo».

Drago Koletnik, podpredsednik DU Li-Pe

V SRE^EVALI[^U UPOKOJENEC LAHKO SE DRU@I Ko človek z delom dolgoletnim zasluži si penz'jon, ni rečeno, niti zdravo, da zapreti mora se v svoj dom, tedaj se čas odpre za druženje, ki prej ga ni bilo, zato vsakogar vabi Društvo Li-Pe v srečevališče prav lepo.

Ni še sicer vse nared, a marsikaj se da storiti, poklepetati s prijatelji in kavico iz avtomata spiti ogledati si slike dejavnosti iz društva mnogotere, še družbene razmere pokritizirati brez zamere.

Tu lahko se igra kakšna zaigra, vrže karte, če jih kdo s seboj ima, postreže kakšna šala, ki je smeha vzrok, ali pa obuja se preteklosti obok.

Poleti lahko bi pod streho trdno kaj zapeli, po zimi, ko zaprto bo, lahko bi marsikaj počeli, v vseh letnih časih druženje bo možno, če se članstvo v interesih najde složno.

Naj nam srečevališče druženja bo kraj, medgeneracijski tudi to lahko je raj, idej rodi se naj obilo, kaj tam početi, da v prijateljstvu hodimo proti srčni sreči.

Franjo Šauperl

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

34

AKTIVNOSTI DU Li-Pe V ZGORNJEPODRAVSKI ZVEZI DU

D

ruštva upokojencev se povezujejo v pokrajinske zveze društev upokojencev, ki so povezovalni člen med DU in Zvezo društev upokojencev Slovenije. Teh je 13.

ZPZDU Maribor združuje 55 društev upokojencev s približno 21.400 člani. Njen predsednik je že nekaj let g. Franc Lobnik, ki s svojimi sodelavci kakovostno in z veliko mero občutka vodi veliko družino članov naše regije. V organih zveze je kar nekaj komisij. Med najpomembnejšimi so: kadrovska komisija in stanovanjska komisija, komisija za kulturo (organizira Revijo pevskih zborov, Večer ljudskih pesmi in godcev, Literarno glasbeni večer, sodelovanje naših članov na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani), komisija za tehnično kulturo (organizira regijsko razstavo ročnih del, fotografsko razstavo, razne tečaje in seminarje o cestnem prometu, fotografski tečaj, o demenci, domače začimbe in zelišča ipd.),komisija za šport organizira tekmovanja v kegljanju z vrvico, streljanju, balinanju, komisija za izletništvo, turizem in prireditve (organizirali so že več prireditev, predvsem srečanje prostovoljcev projekta Starejši za starejše, fotografsko razstavo idr.).

Naše društvo je v PZDU zelo aktivno. V njenih komisijah imamo tudi svoje člane: Drago Koletnik je že 2. mandat član Komisije za kulturo, Tone Riedl je član Komisije za šport, Franc Ošljak pa je član Komisije za tehnično kulturo. Člani našega društva so tudi sicer zelo aktivni na področju PZDU. Redno se udeležujemo večine prireditev, ki jih organizirajo, in sicer: • naša člana, g. Franjo Šauperl in ga. Ange-

•

•

•

•

•

la Fujs, se s svojimi prispevki redno udeležujeta Literarno glasbenega večera, nazadnje 07. 04. 2016 v mariborskem Rotovžu; MePZ se je 24. 05. 2016 udeležil Revije pevskih zborov v Unionski dvorani v Mariboru. Udeležili so se tudi koncerta na odprtem odru F 3ŽO septembra 2016; Pevke ljudskih pesmi in godke »SPOMINČICE« so 20. 10. 2016 nastopile na odmevnem koncertu Večer ljudskih pevcev in godcev v Oplotnici; Ročnodelska sekcija »SPOMINČICE» že vrsto let razstavlja svoja dela v krajih, ki organizirajo razstavo za ZPZDU Maribor, od 21. 10. do 23. 10. 2016 so razstavljale v DU Loka−Starše; Kegljači s kroglo na vrvici aktivno sodelujejo na raznih tekmovanjih in z vidnimi rezultati zastopajo naše društvo v ligaškem tekmovanju; člani našega društva sodelujejo tudi v ekspertnih skupinah: Franc Ošljak ter Anka Onič, ki deluje v Komisiji za zdravstveno varstvo in duševno zdravje starejših v ZDUS.

Za svoja prizadevanja in aktivno delo v našem društvu in PZDU so naši člani prejeli več priznanj ter malih in velikih plaket PZDU. Prepričan sem, da bomo tudi naprej delovali aktivno ter tako pripomogli k čim lepši jeseni našega življenja.

Podpredsednik DU Li-Pe: Drago Koletnik

Besede o ~lanstvu

IVO GABROVEC – ^ASTNI ^LAN DU Li-Pe

I

vo Gabrovec se je rodil 1933. leta v številčni in revni vaški družini v Šturmovcu – Vidmu pri Ptuju, kjer je bilo več otrok kot kosov kruha na dan za te otroke. V svojem življenju je naredil dolgo pot od domačega pastirčka pa do tega, da je postal pravnik in vodilni delavec v več podjetjih in v lokalni skupnosti Maribor.

Iz svojega Šturmovca je odšel v Stol Kamnik,

kjer se je izučil za mizarja, nato delal kot mizar v Stolu, Tovarni pohištva v Mariboru, Marlesu, v MK ZKS Maribor in svojo službeno kariero končal v TMI Košaki. Ob svojem službovanju je končal tehniško šolo in Višjo pravno šolo Maribor. V službeni karieri je bil mizar, vodja, direktor komerciale, izvršni sekretar in sekretar podjetja. To je samo kratek pregled dela in

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

nalog, ki jih je Ivo opravljal v svojem življenju.

Tudi za našega Iva velja običajna človeška zgodba, ki jo na kratko lahko strnemo v naslednje vrstice − ko postaneš upokojenec in opustiš dolgoletno aktivno službeno, strokovno, družbeno politično in še kakšno drugo neomenjeno dolžnost, ki si jih vse odgovorno opravljal in se naenkrat znajdeš na križišču, kjer se zaveš, da si upokojenec in ti preostane možnost, da se zapreš vase in rečeš: »No, pa smo na koncu poti v življenju, sedaj bom živel v miru in počitku.« Lahko pa tudi rečeš: »Joj, sedaj sem v položaju, da sam razpolagam s svojim časom in počel bom vse to, za kar prej ni bilo časa, predvsem pa bom več in veliko časa posvetil domu, ženi, hiši in njeni okolici, sokrajanom in prispevku za boljše življenje v naši lokalni skupnosti.« Predvidevam, da so tako tekle misli našemu častnemu članu Ivu Gabrovcu, ko se je znašel na tem razpotju in se odločil za drugo pot.

Poleg delovanja v organih KS, kjer je že dolga leta našel svoj prostor, se je odlo-

čil za aktivno udejstvovanje v Društvu upokojencev Limbuš − Pekre. V našem društvu je opravljal celo vrsto dolžnosti. Bil je član mnogih organov društva in med drugim tudi predsednik društva.

Za svoje delovanje v aktivnem obdobju v podjetjih, v mariborski skupnosti, v naši krajevni skupnosti in v Društvu upokojencev KS Limbuš in KS Pekre je Ivo dobil celo vrsto priznanj, od državnih, občinskih, priznanj Krajevne skupnosti pa vse do naših upokojenskih priznanj na ravni ZDUS, ZPZDU Maribor in društvenih priznanj.

V dolgih letih članstva je med drugim na pobudo našega člana Alojza Škodnika pričel z aktivnostmi za pobratenje z DU Mislinja. Bil je gonilna sila pri izgradnji pokritega kegljišča za kegljanje s kroglo na vrvici, ki smo ga dokončali prav z njegovimi osebnimi poznanstvi in vezmi iz časa, ko še ni bil upokojenec. V času njegovega predsednikovanja se je z vso vnemo angažiral za izgradnjo medgeneracijskega doma na prostoru obeh krajevnih skupnosti. Kot pravnik je deloval in pripravil ve-

35

čino pravnih aktov in pravilnikov, ki so potrebni za nemoteno delovanje društva.

S svojo prisotnostjo in aktivnim delovanjem pa ni prenehal niti potem, ko mu je potekel predsedniški mandat. V preteklem letu je bil tudi pobudnik, da proti neugodnim vremenskim vplivom zaščitimo in ob straneh zapremo naše kegljišče. Zaradi vsega tega mu je društvo leta 2016 podelilo najvišje priznanje – naziv Častni član.

Ko se večkrat pogovarjava o našem društvu upokojencev, se vedno strinja z menoj, da je to stanovska nepolitična organizacija, katere bistvo je v povezovanju starejših v njihovi občutljivosti, težavah, izgubah svojih dragih in ki bistveno prispeva k blaženju mnogih problemov starosti.

Vedno še daje nasvete starejšim in članom DU, ko pravi, da naj z delom poskušamo čim dalj časa obdržati delovno sposobnost, saj gibanje ter psihična in fizična aktivnost ohranja ljudi pri življenju daleč v starostne dni in leta.

Ob koncu tega kratkega pregleda dela in aktivnosti našega častnega člana pa naj dodam še svoje mnenje, ki ga delim z mnogimi člani društva. Ivo je kljub svojim 83-im letom neverjetno vitalen − tako umsko kot telesno, kar je prav gotovo posledica njegovega načina dela in pogleda na svet in življenje. Predvsem pa želim tukaj omeniti njegovo poštenost in odkritost, ki sta tako značilni zanj in njegov odnos do sosedov in prijateljev.

Prav zaradi vsega, kar sem navedel, želimo tebi, Ivo, še mnogo let udejstvovanja med nami in seveda sreče v družinskem okolju.

Franc Ošljak

36

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

LIZIKA [AUPERL – DOLGOLETNA AKTIVNA ^LANICA DU

V

hiši ob Blažovnici 84 v Limbušu živi super prababica Elizabeta Šauperl – Lizika. Tako jo kličemo vsi. Zakaj super prababica?

Ima že šestnajst pravnukov.

Njena življenjska pot se je začela 17. 10. 1931 v Voličini v Slovenskih goricah. Bila je najstarejša izmed sedmih otrok. Osnovno šolo je končala v Voličini. V številni družini je pomagala pri domačih opravilih in varovanju mlajših bratcev in sestric, zato šolanja ni nadaljevala, saj za to ni imela možnosti. S starši se je zaradi očetove službe pogosto selila iz kraja v kraj in se nazadnje skupaj z njimi leta 1948 preselila v Limbuš. Oče se je zaposlil v takratni Zadrugi, prav tako mama in Lizika, takrat sedemnajstletno dekle.

Veseli so bili, da imajo delo in se v bližnjih sadovnjakih in vinogradih trudili, da je bilo v jeseni obilo sadja in grozdja.

V Zadrugi je delal tudi mlad fant Tonček in iskrica ljubezni je preskočila med Liziko in Tončkom. Mlada zaljubljenca sta se po poroki preselila v Ruše, kjer se je rodil njun prvi sin Ivan. Tonček je moral k vojakom in Lizika se je preselila nazaj k staršem v Limbuš.

Maja 1955 sta se preselila k Tončkovim staršem, dokler niso dobili stanovanja v hiši Benediktincev, Ob Blažovnici 82. Družina se je večala in na svet so prihajali Tonček, Olga, Zdenka in Sonja. Zaradi številne družine sta z možem pričela razmišljati o gradnji večjega doma. Pričela sta z dozidavo stare hiše v bližini in se leta 1980 odločila za novogradnjo. Nastala je veli-

ka, lepa hiša, v kateri je bilo dovolj prostora za starše ter družini hčera Zdenke in Sonje. Ivan,Tonček in Olga so se že prej, kot ptički iz gnezda, preselili v svoje domove in si ustvarili družine. Lizika je ob smrti moža doživela še dva tragična dogodka. Najstarejši sin Ivan je zaradi zastoja srca umrl na dopustovanju v Črni Gori, zet Ivan pa v tragični nesreči z avtom v Limbušu. Pravijo, da čas celi rane, zaceli pa jih nikoli. Le družina ostaja še bolj povezana med seboj in pripravljena pomagati.

V uvodu sem zapisala, da je Lizika super prababica. Njenih pet otrok je poskrbelo za štiri vnuke in šest vnukinj, ti pa za šestnajst pravnukov, koliko je fantkov in punčk pa sva že težko prešteli. Lahko si mislite, kako je živahno v njenem domu, kadar jo obiščejo.

Ko se želijo zbrati, pa morajo poiskati večji prostor v bližnjih lokalih, ki jih v Limbušu ne manjka.

Liziko sem bolje spoznala, ko se je vključila v krožek ročnih del »Spominčice« pri DU Li-

-Pe. Njene modre oči vsakič zasijejo, ko nam pripoveduje o svojih vnukih in pravnukih, predvsem tistih dveh, ki stanujeta skupaj z njo in ji vsak dan pokažeta kaj novega.

Njuna babica Sonja je zaposlena, tako jih tudi prababica čuva, kadar staršev ni doma.

Ob rojstvu pravnukov nas je prababica vsakič počastila s prigrizkom in kapljico vina iz vinograda njenih otrok. Njene spretne roke so ustvarile mnogo vezenih prtov raznih tehnik, gobelinov in kvačkanih izdelkov, ki smo jih občudovali na razstavah vsako leto v mesecu maju. Vedno si izbere kaj novega in tudi za letošnjo razstavo nam pripravlja presenečenje. Rada se ukvarja z ročnimi deli, predvsem v dolgih zimskih dneh in slabem vremenu. Pravi, da jo to pomirja. Vesela je, ko svoje izdelke pokloni najbližjim, saj znajo ceniti njen trud. Želim ji še trdnega zdravja, da bi še dolgo uživala v krogu svojih najdražjih. In tudi z nami, »Spominčicami«.

Danila Vozelj

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

37

^LANI DU LIMBU[ - PEKRE V DOMOVIH STAREJ[IH Po stanju na dan 31. 12. 2016 so v domovih upokojencev naslednji naši člani: Nastanitev

Naslov

Dom »Danice Vogrinec« Maribor-Pobrežje

Čufarjeva 9, Maribor

Dom »Danice Vogrinec« Maribor - Enota Tabor

Veselova ul. 3, Maribor

Pekrska cesta 56, Maribor Varovana stanovanja v sklopu Pekrska cesta 56, Doma pod gorco Maribor Koroška c. 67/a, Dom za starejše občane Radlje ob Dravi Radlje ob Dravi Šentjanž pri Dom Sveta Ana Dravogradu

Dom pod Gorco

Člani DU Li-Pe - Hilda Hren - Alojz Kidrič - Marija Marin - Angela Fujs - Ana Marija Pšunder - Rozika Verlič - Matilda Tučič - Viktorija Drozg - Terezija Brdnik - Jadviga Bedrač - Rudolf Petrej - Neža Petrej - Ana Žnidarič - Majda Vujačič

Spoštovani člani Društva upokojencev Limbuš - Pekre v domovih starejših v Mariboru, Radljah ob Dravi in v Lenartu, naj vam bo, kljub tegobam, ki so spremljevalke ostarelosti, prijetno in varno. V mislih in lepih spominih na skupno preživete čase smo z vami!

Tajništvo DU Li-Pe Nasveti ~lanstvu

M

ZOBJE V STAROSTI

ed ljudmi je uveljavljeno splošno prepričanje, da s starostjo izgubimo zobe.

Ta mit velja za napačnega, saj z redno ustno higieno lahko zdrave zobe obdržimo do visoke starosti. Skrb za zobe je danes veliko bolj razširjena, kot je bila v preteklosti.

V starosti se lahko pojavljajo tudi bolezni, povezane z zobmi in tudi s protezami. Z leti zobje postanejo občutljivejši na dražljaje, pride do umika dlesni od zob. Izpostavljeni zobni vratovi povzročajo bolečine pri uživanju vročih in hladnih pijač, vdihavanju mrzlega zraka ali okušanju sladkih ali kislih jedi.

Ključna je temeljitejša ustna higiena v souporabi z zobno pasto za občutljive zobe in ustno vodo, ki bo uničila bakterije v ustih. Prav tako je nujna skrb za dlesni, saj lahko ob nezdravljenem gingivitisu (vnetje dlesni) v mlajših le-

tih v starosti pride do razvite parodontalne bolezni in zobje lahko izpadejo.

Idealno je nadomestiti vsak izgubljeni zob v čim krajšem času. Vsako izgubo zoba namreč spremlja postopna izguba obzobnih tkiv, dlesni in kostnine. Tako je nadomeščanje težje, zamudnejše, dražje. Izgubljene zobe nadomeščamo z zobnimi prevlekami, mostički, zobnimi vsadki (implantati), delno ali totalno protezo.

Zdrav življenjski slog, skrb za zobe in dlesni ter redni pregledi pri zobozdravniku so ključnega pomena za ohranjanje zdrave ustne votline.

Zvonko Prelog, dr. dent. med.

38

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

STAREJ[I POTREBUJEJO REDNO PATRONA@NO SPREMLJAVO

V

Limbušu delam že vrsto let in spremljam krajane od rojstva do smrti. Obiskujem nosečnice, otročnice, novorojenčke, dojenčke, male otroke, opravljam obiske po naročilu zdravnika za zdravstveno nego. Obseg dela predstavlja delo s starejšimi zdravimi in bolnimi, največji poudarek pa je na osamljenih in socialno ogroženih, to so tako imenovani preventivni obiski.

Zdravstvena nega je strokovno področje dela medicinskih sester. Za načrtovanje, organizacijo in nadzor zdravstvene in babiške nege je odgovorna in pristojna diplomirana medicinska sestra, ki je nosilka zdravstvene in babiške nege: • ugotavlja bolnikove potrebe po zdravstveni negi na domu; • načrtuje, organizira, izvaja zdravstveno nego po delovnem nalogu osebnega zdravnika in specialistov; • na timskem sestanku z družinskimi zdravniki poroča o stanju bolnika; • svetuje o ortopedskih pripomočkih, katere lahko predpiše zdravnik na naročilnico za izposojo; • svetuje o pripomočkih za zdravstveno nego; • svetuje o pravicah, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja, kot je Dodatek za tujo nego in pomoč; • zdravstveno vzgaja bolnike in njihove svojce; • se povezuje z drugimi dejavnostmi (krajevni RK in KARITAS ter Društvo HOSPIC); • skrbi za neprekinjeno delo tudi med vikendi.

Pri številu obiskov in pri izbiri le-teh se moramo patronažne medicinske sestre držati pravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je naš plačnik (na primer 2 obiska letno pri kroničnih bolnikih, kateri so osamljeni in socialno ogroženi itd.).

V svetu in tudi pri nas se je pojavila težnja, da bi ljudje umirali doma med svojci. Tudi v Lim-

bušu opažam, da se vse več krajanov odloča, da bodo zadnje ure življenja preživeli s svojimi dragimi, ki se poslavljajo. Umirajoči si želijo ostati v domačem okolju, obdani s strani domačih, čeprav nekateri svojci zaradi strahu tega ne zmorejo.

Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim.

Družinski zdravnik napiše delovni nalog za patronažno medicinsko sestro in v sodelovanju nudimo paliativno nego, pomoč bolniku, svojcem in pomagamo reševati razne dileme in vprašanja, ki se pojavljajo bolniku in svojcem.

V zadnjih dnevih življenja telo začne zavračati hrano in pijačo in svojce skrbi, da bo bolnik umrl od lakote.

Obravnava mora potekati neprekinjeno, ne glede na to, kje je bolnik oskrbovan, le v 20 % so potrebni postopki, ki zahtevajo obravnavo v okviru bolnišnice. Osnovni namen paliativne oskrbe je izboljšati kakovost življenja bolnika z ukrepi, s katerimi zagotovimo ustrezno prepoznavo, oceno in tudi obravnavo bolnih, če svojci želijo, vključimo še Hospic.

Patronažne medicinske sestre opravljamo tudi preventivne obiske pri starejših. Namen teh obiskov je ugotavljanje njihovega zdravstvenega stanja, ugotavljanje njihovih potreb, postavljanje ciljev in načrtovanje posegov.

Ugotavljam, da so naši krajani zaprti za svoje stene, mnogokrat ne odprejo vrat in neradi sprejemajo obiske ter rečejo, da ne potrebujejo ničesar. Po prigovarjanju pa popustijo in ugotovimo, da imajo mnogo vprašanj in rešimo marsikatero zagato.

Skupina za samopomoč trenutno ne deluje, ker so nekatere članice umrle, ena je zaradi bolezni nameščena v domu upokojencev, ostale pa se zaradi starosti in bolezni niso sposobne udeleževati.

Patronažna medicinska sestra Stanka Krajnc, dipl. med. s.

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

39

DENARNA POMO^ IN VARSTVENI DODATEK TER VRA^ILO PO NOVEM

V

zadnjem času smo že v javnih občilih brali o noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je najbrž prinesla veliko olajšanja za lastnike nepremičnin, za katere se izkaže, da so kljub temu potrebni socialne pomoči za preživetje. Na kratko bom poskušala povzeti najbolj bistveno, kar sem uspela izluščiti iz vsega objavljenega in prebranega.

Z zgoraj navedeno novelo, ki je začela veljati s 1. 1. 2017 oz. 3. 1. 2017, se je bistveno omilil 128 čl. Zakona o dedovanju, po katerem so dediči prejemnikov socialno varstvenih prejemkov dolžni povrniti denarno socialno pomoč oz. varstveni dodatek, ki ga je prejel zapustnik. V čem je tako odmevna omilitev, ki jo prinaša spremenjeni zakon? Tiče se primerov, ko ima državljan svojo hišo ali stanovanje, ki mu nudi streho nad glavo in kljub temu z dohodki, ki jih ima, ne more dostojno preživeti in je odvisen od denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka in socialnih pomoči nasploh. Pred temi spremembami se je veliko število pomoči potrebnih odreklo varstvenemu dodatku oz. denarni socialni pomoči iz strahu, da dediči denarnih pomoči ne bodo zmožni povrniti in bo dediščina prešla v last države oz. občine. Rajši so sprejeli bedno življenje ob pomanjkanju sredstev za preživetje, kot da bi dedičem, po domače rečeno, pojedli pričakovano dediščino in to seveda dedičem, ki so več ali manj sami pomoči potrebni. Po novem denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka, ki ga je prejemal pokojni lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, kjer je sam tudi bival, in ki ne presega vrednosti 120.000 evrov, dedičem ne bo potrebno vrniti. Tudi vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve v korist izplačevalca denarnih pomoči v zemljiško knjigo za te nepremičnine ne bo.

Kaj pa tisti, ki imajo stanovanjsko hišo, ki presega gornjo vrednost? Lastništvo stanovanjske hiše, v kateri prosilec za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek stanuje, sploh ni ovira za priznanje pravice do socialnega prejemka, tudi če je hiša, v kateri prosilec prebiva, ocenjena na več kot 120.000 evrov. Če hiša, vredna več kot to in lastniku, ki v njej biva, glede na okoliščine, ki jih ugotovi

Center za socialno delo, ne nudi dohodka za preživetje, je tudi upravičen do socialno varstvene pomoči, pri tem pa se za to nepremičnino ob določenih pogojih v soglasju z lastnikom vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve za državo RS. Ko nastopi dedovanje, so dediči dolžni povrniti 2/3 prejete socialne pomoči prednika, če pa so sami socialno ogroženi, obstaja tudi možnost znižanja ali celo odpustitve dolga. Vse je odvisno od okoliščin primera, o čemer pa odloča Center za socialno delo. Če je omenjeni zapustnik prejemal socialno pomoč manj kot eno leto, dedičem izplačane pomoči sploh ni treba vrniti.

Sploh pa ni treba vračati izredne pomoči samski osebi ali družini, posebne oblike socialne pomoči po smrti družinskega člana in posebne oblike denarne pomoči pri stroških pogreba družinskega člana. Pripomnim, da iz vseh pojasnil v zvezi z navedenimi spremembami izhaja, da gre samo za lastništvo nepremičnin, ki predstavljajo stanovanja kot posamezni del zgradbe in stanovanjske hiše, v katerih prejemniki socialne pomoči tudi stanujejo, po mojem tudi za kmečka gospodarstva, kmetije, ki so stalno bivališče prejemnikov socialnih denarnih pomoči. Žal pa bo treba dedičem prejemnika socialno varstvenih pomoči, ki je pomoč prejemal še po starem zakonu, ta dolg vrniti tako ali drugače, če bodo hoteli neokrnjeno dediščino.

Kakor izhaja iz sedanjega zakona o dedovanju, ni izključeno, da se tudi tu upošteva socialni položaj dediča. Bomo videli, kaj bo prinesla praksa.

Glede na to, da smo v situaciji, ko se starejši ne moremo zanašati na pomoč otrok, ker so ti mnogokrat tudi s svojimi dohodki komaj kos skrbeti zase in za mlado družino, ali pa celo ne morejo najti plačanega dela, ne smemo imeti predsodkov prositi za socialno pomoč ali varstveni dodatek, zlasti ne za izredno denarno pomoč, ko na primer dotraja štedilnik ali peč, pa ni denarja za nadomestilo. Čez noč se nam lahko zruši socialna varnost in imamo polovico manj dohodkov. Če smo v stiski, kar pogumno na Center za socialno delo in tam bodo presodili, če smo in do kakšne višine smo

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

40

upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ali do izredne socialne pomoči, tudi če imamo svojo hišo ali stanovanje. Končno hiše in stanovanja ne moremo jesti in samo od sebe se tudi ne ogreva.

Adela Kancler Lešnik, pravnica v pokoju Z vseh vetrov

MORDA NE VESTE:

• d a je DU Li-Pe najmnožičnejše društvo v naših dveh KS, saj zajema članstvo dobrih 6 % vseh krajanov obeh KS; • da ima naše DU za generacijo v tretjem življenjskem obdobju številne aktivnosti na rekreacijskem, kulturnem, družabnem, izletniškem ter drugih področjih in sicer za upokojence ter za zainteresirane krajane, za stanovalce domov za ostarele in druge, pa tudi vrsto nastopov pevk ljudskih pesmi »Spominčice« ter Mešanega pevskega zbora Li-Pe; • da se še vedno ureja »Srečevališče«, tako da bi bila možna njegova uporaba skozi vse leto, da iščemo dežurne za redno delovanje tega nadomestka za neuresničen medgeneracijski dom v Limbušu; • da o delovanju DU Li-Pe obveščamo tudi javnost preko sredstev javnega obveščanja, kot sta osrednji slovenski upokojenski glasili Vzajemnost in Vzajemna, krajevno glasilo naših dveh krajevnih skupnosti, na spletnih straneh društva ter preko zaupnikov, najobširnejše informiranje članstva ter simpatizerjev pa se dogaja prek našega glasila Li-Pe; • da DU Limbuš − Pekre že nekaj časa uspešno sodeluje s Kolpingovo družino Limbuš na področju računalniškega usposabljanja starejših in socialnega medgeneracijskega mreženja, ki ga organizira v sodelovanju z Osnovno šolo Kolpingova družina, DU Li-Pe pa zagotavlja del udeležencev in tako sta tudi pred koncem lanskega leta potekala dva tečaja (začetni in nadaljevalni) s skupno 24 udeleženci iz vrst članstva obeh organizacij; • da je v organizaciji KS Limbuš obnovljen in na notranjost zahodnega pokopališkega zidu nameščen nagrobnik Antona Godca, učitelja z najdaljšim stažem na naši šoli, znanstvenika, ornitologa in ustanovitelja hranilnice v Limbušu ter njegove žene Marije, prve učiteljice, kulturne in družbenopolitične delavke ter popisovalke krajevnih geografskih poimenovanj.

SEDEM PREPROSTIH PRAVIL @IVLJENJA – POZITIVNE MISLI 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

klenite mir s svojo preteklostjo, da vam ne bo pokvarila sedanjosti.

S Kaj si drugi mislijo o vas, ni pomembno. Čas zdravi skoraj vse. Dajte času čas.

Nihče, razen vas samih, ni odgovoren za vašo srečo.

Ne primerjajte svojega življenja z življenji drugih. Ne poznate njihovih poti.

Ne razmišljajte preveč! Včasih je dobro, da ne poznamo vseh odgovorov!

Nasmehnite se. Nimate vseh težav, ki obstajajo na svetu. (vir: http://pozitivne misli.com)

SEDEM ZLATIH PRAVIL ZA SRE^O 1. Nikoli ne sovraži!

2. Ne skrbi!

3. Živi enostavno!

4. Pričakuj malo!

5. Daj veliko!

6. Pogosto se nasmej!

7. Imej velikega prijatelja!

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

41

NASMEHNIMO SE SVOJI GENERACIJI Življenje je kot trofazni tok: 1. faza – otroštvo, 2. faza − mladost, 3. faza – zrela leta, penzija je nula, sledi ozemljitev …

Zdravniške z upokojenci: Nikoli ne zaupajte zdravniku, ki za pritrditev srčnega spodbujevalnika uporablja sekundno lepilo.

Zavarovalni načrt – Nov program za upokojence: Ste starejši občan in vlada pravi, da za vas, na žalost, ni na voljo prostega mesta v domu za upokojence. Kaj naredite? Naš načrt je, da vsakemu, ki je star 65 let ali več, damo pištolo in 4 naboje. Dovoljeno vam je ustreliti 4 politike! Seveda to pomeni, da vas bodo poslali v zapor, kjer boste dobili 3 tople obroke na dan, streho nad glavo, kabelsko televizijo, centralno ogrevanje, klimatsko napravo in zdravstveno oskrbo, ki jo potrebujete. Potrebujete nove zobe? Ni problema! Potrebujete nova očala? Ni problema! Potrebujete nov kolk, koleno, ledvico, pljuča ali srce? Za vse je poskrbljeno. In kot dodaten bonus vas vaši otroci lahko pridejo obiskat kolikokrat želijo, tako kot zdaj. In kdo bo plačal za vse to?

Plačala bo ista vlada, ki vam je pravkar rekla, da za vas ni prostora v domu za upokojence. Istočasno pa smo se še znebili 4-ih nesposobnih politikov. In še najboljša stran tega programa ... zdaj ko ste zapornik, vam več ni potrebno plačevati davka.

Zlata poroka: Zjutraj se novoporočeni ženin poreže pri britju in kri obriše v rjuho. Sobarica vidi kri na rjuhi, misli da je bila nevesta nedolžna in pove šefu. Šef pravi mladoporočencema: »To je velika redkost in za naš hotel čast.

Za nagrado bosta lahko noč po zlati poroki,

čez 50 let, brezplačno prespala pri nas.« Čez 50 let dedek in babica res prideta in prespita v isti sobi. Zjutraj babica, precej prehlajena, izpiha nos v rjuho. »Kaj pa delaš?« pravi dedek, babica pa odgovori: »Pred 50 leti si ti meni dvignil ugled, zdaj ga bom pa jaz tebi.« Upokojenci na golfu: Penzionisti so igrali golf. Vsi so se pritoževali... "Igrišče je predolgo!" je rekel prvi. "Jame so preveč globoke!" je rekel drugi. "Vzpetine so previsoke!" se je oglasil tretji. Nato pa se je oglasil še najstarejši, osemdesetletni Tine: "Če pogledamo vso zadevo še z druge plati, je dobro vsaj to, da smo pri naših letih še vedno na gornji strani trave!"

Pogovor dveh upokojencev v parku: Se pogovarjata dva upokojenca v parku: A ti uživaš v penziji? Glih ne. Bolijo me kosti, boli me hrbet, bolijo me noge, bolijo me roke... a ti? Jaz pa, kot da sem se ponovno rodil. Kako to misliš? Nimam las, nimam zob, zjutraj sem se pa še polulal v hlače.

Brez tveganja: Na Pogrebnem podjetju vprašajo zeta, ki mu je umrla tašča: "Naj taščo pokopljemo, balzamiramo ali kremiramo?" "Vse troje! Nočem tveganja!" odgovori zet.

V nebesih: Nekaj mesecev po moževi smrti umre še žena in pride v nebesa. Ko zagleda moža, vesela steče k njemu: »Ljubi, kako sem vesela, da sva spet skupaj!« Mož pa: »Oprosti, ampak pri poroki je bilo jasno povedano: Dokler vaju smrt ne loči.« (Vir: spletne strani)

OBVESTILA DU ZA ^LANSTVO radne ure v pisarni DU Li-Pe (v Domu krajanov Limbuš, Ob Blažovnici 41) so vsako SRE• U DO od 9. do 12. ure. Veseli bomo vsakogar, ki nas bo obiskal, posebej pa novih članov.

• Za vsa vprašanja, želje ali dobronamerne kritike smo poleg osebnega stika na voljo tudi na telefonski številki 613 44 00 ali preko elektronske pošte lipe.tajnistvo@gmail.com.

• Članarina je 9 € letno, članarina za Vzajemno samopomoč je pa 10 € letno.

• Znesek izplačila posmrtnine sklada Vzajemne samopomoči znaša 205 €.

• Ne pozabite: neplačilo članarine v Vzajemnem skladu pomeni izgubo pravice do izplačila posmrtnine.

• Dokumenti, ki jih potrebujete za uveljavljanje izplačila vzajemne samopomoči, so:

42 - - - -

-

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

fotokopija mrliškega lista umrlega člana, fotokopija osebne izkaznice svojca, ki je upravičenec do »posmrtnine«, obojestransko fotokopija davčne številke svojca, ki je upravičenec do »posmrtnine«, fotokopija številke tekočega računa (obojestransko, če je to bančna kartica) svojca, ki je upravičenec do »posmrtnine«., ali hranilne knjižice (prvi strani, kjer so vidni podatki ime- tnika in številka hranilne knjige) če upravičenec do izplačila ni določen, dobi izplačilo svojec (ali kdo drug), ki z računi izkaže, da je poskrbel za pogreb.

se člane, ki članarine za lansko leto še niste poravnali, prosimo, da to storite. Zakon o • V društvih narekuje izbris iz članstva za tiste člane, ki imajo dolg.

• Naj vas spomnimo, da že poteka zbiranje članarine za letošnje leto, zato vas prosimo, da se čim prej oglasite v času uradnih ur v društvu. Upravni odbor PZDU Maribor je sprejel sklep, da nalepk za plačano članarino za leto 2017 NE bo. Ob plačilu članarine se potrditev plačila opravi kot doslej z žigom, vpisom datuma plačila in podpisom.

• Če sami tega iz različnih razlogov ne morete opraviti, se obrnite na vaše zaupnike, ki bodo to z velikim veseljem storili za vas.

• V primeru potrebe po pravni pomoči lahko pokličete našo pravno svetovalko go. Adelo Kancler Lešnik na telefon 02/613 31 48 in se dogovorite za osebno srečanje.

• Svojce naših članov lepo prosimo, da o smrti družinskega člana, ki je bil član DU Li-Pe, obvestite tudi naše društvo (osebno, telefon, e-pošta), saj se le tako lahko od njih poslovimo z društvenim praporom. Prav tako vas takrat lahko seznanimo o načinu izplačila vzajemne samopomoči (pogrebnine).

• OO RK Maribor organizira v dogovoru s KO RK Limbuš vsake tri mesece meritve krvnega pritiska, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja, o čemer bodo krajani obveščeni po radiu in z obvestili na oglasnih deskah.

Vilma Majerle, tajnica društva

ZAUPNIKI DRU[TVA Se sprašujete, kdo so zaupniki? To so najbolj dragoceni sodelavci društva!

Zaupniki so nepogrešljiva vez med vodstvom društva in članstvom. Vzdržujejo neposredne stike s člani, člane obiščejo na domu, jih seznanjajo z aktivnostmi društva, članom prinašajo obvestila, vabila, glasilo itd. Preko zaupnikov lahko člani sporočijo svoje želje in predloge ter ne nazadnje – starejši in bolni lahko preko njih poravnajo letne obveznosti do društva.

Da bi bila ta vez trdna in da bi vsak upokojenec kot član ali interesent za vključitev v DU vedel, na koga se lahko obrne, podajamo v nadaljevanju ponovno pregled vseh zaupnikov in območij, za katera je kdo od zaupnikov pristojen. Povežite se z njimi in jih poprosite za telefonsko številko.

Naši zaupniki na terenu so: LIMBUŠ, VRHOV DOL, HRASTJE – v KS Limbuš Območje, katerega pokriva zaupnik – nanj se obrnete za informacije in pomoč - dogovorite se tudi za način kontaktiranja (telefon) Karničnik Janez, Robičeva 44 Ul. Pod klancem, Robičeva ul., Strma ul., Šolska ul.

Lackova c. 210-267, Ul. Na Kosmate, Kovačič Marjeta, Ul. Drine Gorišek, Ul. Lackovega odreda, Ul. M. Zidanška 24 Ul. Mihe Zidanška, Pri pošti Limbuška c., Ob Blažovnici 12-43, Pod Gričem, Simonič Nada, Šolska ul. 9 Ul. Antona Godca Mavsar Leopold, Ob Blažovnici 88 Ob Blažovnici 48-125, Podgornikova ul.

Zaupnik in njegov naslov

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE Prevorčič Vera, Vrhov Dol 18 Šalamon Magda, Krambergerjeva 4 Hojnik Ida, Drevenškova ul. 14 (prej M. Šauperl) LAZNICA Holcman Danica, Laznica 24 Možič Tilčka, Deržaničeva pot 16 (prej T. Pavkovič)

43

Hrastje 84, 85/a, Limbuška graba, Vrhov Dol, Vrhovdolska pot Hrovatova ul., Krambergerjeva, Srednja ul., Ul. Jožeta Korošca, Vornikova ul., Vrunčeva ul.

Cesta k Dravi, Domadenikova ul., Drevenškova ul., Ul. Erbežnikovih, Ul. Kobaletovih, Za postajo

Laznica 22-122, Ob Lazniškem potoku Deržaničeva pot, Šumenjakova ul., Ul. Alojzije Marinšek

PEKRE, HRASTJE – v KS Pekre Božič Franc, Ob plantaži 13 Lajnšček Zofija, Ob plantaži 12 Kek Kristina, Bezjakova 85 Kokol Jože, Ob plantaži 11 Riedl Tone, Na gorco 21 Virt Marija, Bezjakova 87

Apostlova ul., Cotičeva ul., Stegenškova ul., Ul. Jožeta Godca, Ul. Jožeta Mlakarja, Ul. Vlada Žigerja Bezjakova ul., Ipavčeva ul., Ul. Jelenčevih, Mirkova ul.

Ob plantaži, Pirnatova ul., Pod izviri, Rožnodolska ul.

Hrastje 14c-83, Ul. 30. maja Kaličeva ul., Na gorco, Raiserjeva ul., Škilanova ul.

Cesta Graške gore, Gačnikova ul., Lackova c. 99-197

Prav gotovo jih poznate! Če vas karkoli zanima v zvezi z društvom, če imate kakšen predlog za izboljšanje dela društva, morda pa tudi dobronamerno kritiko, pokličite svojega zaupnika in se pogovorite z njim.

Veseli bomo vaših pobud, predvsem pa vključitve v katerokoli aktivnost društva.

Vilma Majerle, tajnica In memoriam

V LETU 2016 SMO SE POSLOVILI

K

ot v jeseni odpada orumenelo listje z dreves, tako se žal od nas poslavljajo tudi naši člani, ki so vsak na svoj način pustili med nami svoj pečat.

V letu 2016 so naše vrste zapustili naslednji umrli člani in članice: v februarju Franc Tarča in Štefka Mikunda, v marcu Štefan Hojnik in Štefanija Maroh, aprila Simon Jamnikar, junija Franc Štiberc, julija Stanko Tomažin, Ivan Dominko in Alojz Pohorec, avgusta Julijana Vrtačnik, Marija Marin in Helena Riedl, v septembru Mihael Šoštarić in Bogomir

Uran, v novembru Franc Prevorčič, Ilija Vujačič in Vili Grdadolnik ter v decembru Jože Babšek.

Spominjali se jih bomo s hvaležnostjo!

V letu 2016 pa je bilo tudi par prepisov v drugo društvo, in sicer: Ivan Ferbežer – 25. 5. v DU Ruše, Karel Vajda – 17. 8. 2016 v DU Tabor in Marija Valič – 31. 12. 2016 v DU Center.

Naj bodo dejavni tudi v novih društvenih okoljih!

Tajništvo

44

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE

POSEBEN SPOMIN VELJA AKTIVNIM POKOJNIM ^LANOM DU Li-Pe JOŽE BABŠEK – PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA V MANDATU 2009−2013

ga odbora, v mandatu 2013 do prerane smrti pa podpredsednik Nadzornega odbora. Gotovo je njegovo znanje obrtnika na področju financ vplivalo tudi na to, da je lahko funkcijo nadzora v društveni dejavnosti opravljal zavzeto, strokovno in odgovorno.

Njegov pogreb na limbuškem pokopališču je bil v znamenju lovstva, k zadnjemu počitku ga je pospremilo tudi članstvo DU Li-Pe. Hvaležni za njegov prispevek v delovanju našega društva mu tudi prek spominskega zapisa izrekamo izraze hvaležnosti.

Franjo Šauperl FRANC PREVORČIČ – ZAUPNIK IN PRAPORŠČAK DU Li-Pe

Jože Babšek, dolgoletni limbuški podjetnik od avtomehanike do ključavničarstva, lovec, aktivni krajan in od upokojitve dalje redni in zavzeti član Društva upokojencev Limbuš − Pekre. V Društvo upokojencev je vstopil v letu 1999 in tako beleži njegovo članstvo polnih 17 let.

Bil je obrtnik, ki je vseskozi sodeloval tudi s krajevnimi društvi in jih podpiral. Kakor je bil dosleden do sebe, tako je bil dosleden tudi v svojem okolju. Zanimivo je, da je bil obrtnik s čevljarsko delavnico dolga leta že njegov oče.

Zasebni obrti se je zelo zgodaj zapisal tudi sam in se prilagajal razmeram na trgu ter prehajal iz avtomehanske dejavnosti v ključavničarsko dejavnost. Njegove peči za centralno kurjavo so ogrevale mnoge domove. Gotovo pa je imel določen vpliv ali vzor na to, da sta se podjetništva navzela tudi sina Danilo in Marko, ki uspešno nadaljujeta obrtno dejavnost Babškovih v tretji rod.

Jože, ali Pepček kot smo ga klicali bližnji, je bil je tudi velik ljubitelj narave in zato dolga leta predan lovstvu v najžlahtnejšem pomenu.

Poleg tega, da je bil redni član Društva upokojencev Li-Pe, je v našem društvu prevzemal tudi naloge v organih društva. Tako je bil v mandatu 2009–2013 predsednik Nadzorne-

Franc Prevorčič, vse življenje krajan Vrhovega Dola, aktiven udeleženec vseh komunalnih akcij v Vrhovem Dolu, aktiven v organih KS Limbuš, v Turističnem društvu Limbuš in še posebej v Združenju slovenskih častnikov, kjer je imel častno funkcijo praporščaka in s tem praporom se je z veliko mero entuziazma, časti do prapora in ljubezni do domovine ter njene samostojnosti kot države, iz leta v leto podajal na Triglav in ga tam slovesno ponesel do Aljaževega stolpa. V Društvo upokojencev Limbuš − Pekre se je vključil takoj po upokojitvi in kot povsod tudi tu postal takoj aktivno vpet v delovanje našega društva. Postal

DRU[TVO UPOKOJENCEV LIMBU[ - PEKRE je poverjenik za domači okoliš, še več, brez pomisleka je prevzel tudi častno vlogo praporščaka ter s ponosom nosil prapor DU Li-Pe. S praporom se je udeleževal vseh društvenih slovesnosti in z njim je ob poslednjih slovesih naših umrlih članov, kjerkoli že je slovo bilo, poskrbel za spoštljivo poslovitev od pokojnih s poslednjim pozdravom − s praporom nad gomilo v imenu Društva Li-Pe. Ko je lani še načrtoval pohod na Triglav skupaj z našim krajanom Ivom Gradiškom, je poklicna bolezen v njem že tako napredovala, da se je moral pohodu odreči. Od tedaj naprej je vse bolj potreboval bolnišnično oskrbo, dokler ni v lanskem novembru klonil in za vselej zaspal. Z vojaškimi častmi so se od njega poslovili Slovenski častniki ob številni udeležbi krajanov, članov našega in drugih društev, kjer je aktivno deloval. Položen je bil v poslednje bivališče na našem pokopališču, da bi prek njegovega groba pihljali blagi pohorski vetrovi, kakor so ga božali na njegovem domovanju tik pod Pohorjem in naj mu dolgo v prihodnji, njemu neskončni čas, prinašajo objeme v zahvalo in blag spomin.

Franjo Šauperl STANKO TOMAŽIN – PROSTOVOLJEC PRI IZGRADNJI SREČEVALIŠČA

45

čavničarja. Leta 1965 se je poročil z izvoljenko Danico. Hitro po poroki sta se leta 1966 preselila v Limbuš, kjer sta si zgradila topel dom.

Rodila sta se jima sin in hčerka, imata pa tudi 4 vnuke. Stanko je bil vse življenje predan svojemu delu in mnoga leta pred upokojitvijo je delal kot ključavničarski mojster pri Cestnem podjetju v Mariboru. V DU Li-Pe se je vključil leta 2008. Zmeraj si je želel aktivno delovati v našem društvu. Nekako ni našel prave poti, da bi se vključil v naše aktivnosti.

Leta 2014 smo pričeli z izgradnjo nadstrešnice. Iz stare garaže in nefunkcionalnega prostora smo pričeli graditi svoj prostor kot neko nadomestilo za medgeneracijski center. Bilo je veliko fizičnega in strokovnega dela. Gospoda Stanka se spominjam, ko je tiho in skromno prihajal preko ceste, kjer je živel in mirno opazoval dela na objektu. Videlo se je, da si želi delati in pomagati. Bili smo veseli vsake pomoči. Ko smo videli, da smo pridobili prostovoljca, ki je voljan delati, predvsem pa, da je velik strokovnjak v ključavničarski stroki, smo bili srečni in ponosni. Iz začetnih drobnih in majhnih zadev je postal nepogrešljiv »mojster« našega društva. Prevzel je delo gospodarja, urejal je zelenico, objekt, skrbel za red in urejenost doma. Vsako sredo smo ga komaj čakali, saj je zmeraj kaj manjkalo: zlomljena ključavnica, vrata, podboj, skratka neprestano kakšna opravila. Velikokrat ga je morala žena klicati in prositi, da je prišel na malico, saj je moral paziti na zdravje zaradi sladkorne bolezni. Leta 2016 smo se mu v DU LI-PE tudi zahvalili za njegovo delovanje s posebno ZAHVALO. Kadar ni delal, se je z ženo rad odpeljal na krajše izlete po domovini. Malo je krajev v Sloveniji, ki jih ne bi poznal. Z ženo sta zadnja leta, ko sta bila sama, veliko kartala, se pogovarjala in obujala spomine.

Gospod Stanko Tomažin se je rodil 27. 11.

1939 v Straži pri Raki na Dolenjskem, bil med vojno kot otrok s starši izgnan v Nemčijo, se po vojni vrnil v domovino, končal osnovno šolo in kasneje poklicno šolo za strojnega klju-

Žal je bila bolezen močnejša. Počasi ga je kljuvala, začel je hujšati in ko so mu dejali, da naj le gre k zdravniku, je dejal, da ne ve, zakaj. Omagal je in klonil pod težo bolezni 11. julija 2016, ko smo se od njega tudi poslovili.

Hvaležni smo ti, da si bil del nas in do zadnjega dne deloval tudi za društvo.

Drago Koletnik, podpredsednik DU Li-Pe

TOKRATNO IZDAJO GLASILA SO PODPRLI: Avtoličarstvo Murko s. p. Laznica Cvetličarna Lumija Limbuš Gostilna Magda, Črnko Uroš s.p.

Dr. Jelka Polh – zasebna ambulanta splošne medicine Limbuš Eurotherm d. o. o. Limbuš Prelog-Dental, d. o. o. Limbuš Tiskarna Uprint d. o. o. Limbuš Zavarovalnica Sava d.d.

Mariborski vodovod, javno podjetje d.d.

ZASEBNA AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE LIMBUŠ Jelka Polh,

DR. MED.

Lackova c. 269, 2341 Limbu{ tel.: 02/ 614 02 96

Delovni čas: Pon.: 7-13.30 Tor.: 13-19.30 Sre.: 13-19.30 Čet.: 7-13.30 Pet.: 7-13.30

POKALI KEGLJA^EV

PEVKE LJUDSKIH PESMI “SPOMIN^ICE”

MePZ NA PRE[ERNOVI PROSLAVI

V SEKCIJAH SMO DEJAVNI LIKOVNA SEKCIJA

RO^NODELKE PEKRE - RAZSTAVA

[AHISTI - PODELITEV POKALOV 31. 1. 2017

STAREJ[I ZA STAREJ[E V CERKVENJAKU

MALA PLAKETA ZA IDO KNAFLI^

DRU@ENJE IN VESELJE AKTIVNA ^LANA DU NA KULTURNEM PODRO^JU

KOSTANJEV PIKNIK

VESELJE V DRU@BI

SILVESTROVANJE