strip

[74] še en PREBLISK STRIP

[75] še en PREBLISK STRIP

[76] še en PREBLISK RAZVEDRILOPr'jave

Pri slovenščini prof. Vrbovšek pokliče dvojčici, da prebereta naslednjo nalogo.

Prof. Vrbovšek: »No, naslednji primer pa pove soseda.«

Druga dvojčica: »A jaz?«

Pri slovenščini pridemo do primerne izbire besed glede na okoliščine sporočanja. Eden od primerov se glasi: ‘Učenci ravnatelju na vprašanje, kako so zadovoljni z malico, odgovorijo: »Nismo glih. Knedlci so trdi, solata ni frišna, beštek pa je usran.«' Prof. Vrbovšek: »No, dajmo zdaj tole razvozlati. Kaj so knedlci?« Velika večina dijakov pove svojo verzijo razumevanja knedljev, cmokov, njokov in svaljkov ter razliko med njimi. Prof. Vrbovšek po dolgi razpravi: »No, bomo pustili vsakemu svoje veselje, da si knedlce razlaga po svoje.«

Pri slovenščini pridemo do slogovno zaznamovanih in nezaznamovanih besed ter pomanjševalnic. Prvi primer se glasi dedek. Prof. Vrbovšek: »No, kako naredimo nemanjšega in neljubkega dedka?« Pri slovenščini ugotavljamo, kako bi z drugo besedo poimenovali podivjano množico. Prof. Vrbovšek: »Kaj dobimo, če damo več barab skupaj?« Nekdo: »Drhal!«

Pri slovenščini se pogovarjamo o prevzemanju besed v slovenski jezik. Prof. Vrbovšek: »Kako bi drugače rekli smetnjaku?« Krištof: »Zabojnik.« Prof. Vrbovšek: »Aaa, vidiš, Krištof pozna take reči, je eko ozaveščen.«

Pri slovenščini popravljamo pravopisne napake. Ko pridemo do primera z rodilnikom, prof. Vrbovšek pripomni: »Tudi Kopitar ni znal uporabljati rodilnika; zato se ga naučite, drugače vas bomo zafrkavali v pesmih.«

Pri zgodovini prof. Vrbovška na posnetku velikokrat prekine in ‚cukne‘. Pri uri zgodovine nam pojasni: »Nič se bat, da bi me kdo takrat štihnil v hrbet; ko sem posnetek urejal, sem se tam izrezal.«

potovanja

Pr'jave

Pri slovenščini debata nanese na Butalce. Prof. Vrbovšek: »Res jih morate prebrati, res so dobri. Pa še veliko resnic skrivajo med vrsticami.« Prof. Vrbovšek se zamisli za nekaj časa. Prof. Vrbovšek: »Na primer: če učitelji česa ne znajo, naj pa vsaj učijo!«

Pri slovenščini se pogovarjamo o pravilni izgovorjavi kočljivih besed. Prof. Vrbovšek: »Ne reče se [pes], ampak [ps] – čeprav vsi lajajo.«

Za domačo nalogo pri slovenščini dobimo opis sošolca. Prof. Vrbovšek: »No, zdaj sem vam pa dal izgovor za randi, fantje!«

Pri slovenščini beseda nanese na rekordne besede našega jezika. Prof. Vrbovšek: »Ali kdo ve, katera je najdaljša beseda v slovenščini brez samoglasnikov?« Lev: »Sntntn.« Prof. Vrbovšek: »Ampak veste, ko sem bil jaz vaših let, še ni bilo sntntnov. Takrat smo pločevinke odpirali drugače – možno, da ste v kakem muzeju videli to napravo poleg kakega nagačenega profesorja.« Prof. Vrbovšek se zamisli in po premisleku izjavi: »To zdaj zveni, kot da sem zelooo star.«

V razredu se razvije debata o načinih odpiranja pločevink brez sntntna. Marko: »Saj z nožem se tudi da.« Prof. Vrbovšek: »Da, če si obupan, se je pač lotiš z nožem. Če ti pa ne uspe, jo poješ kar celo.«

Pri slovenščini se pogovarjamo o prebujajoči se naravi. Prof. Vrbovšek: »Če jaz prav vem, so prve rože, ki pokukajo iz zemlje, tudi strupene.« Prof. Vrbovšek se zamisli in doda: »Le zakaj, le zakaj … «

Pri slovenščini se pogovarjamo o trojanski vojni. Prof. Vrbovšek: »Slovenci imamo trojanskega konja … in krofe tudi.«

[77] še en PREBLISK potovanja