novi obrazi

[9] še en PREBLISK NOVI OBRAZI

Alja Arih in Anavita Babič

PETRA TOMAŽIN: “Ja, karkoli je povezano s čokolado,”

nam je priznala Petra Tomažin. Danes dela kot profesorica športne vzgoje na Gimnaziji Želimlje. Je izvrstna na področju ročne akrobatike. V prostem času jo bomo zasledili v cirkusu Fuskabo. Kaj vas je pripeljalo v Želimlje?

Delam v Cirkusu Fuskabo, ki je v sklopu salezijancev. Na to mesto sem prišla za eno leto, ker je profesorica športne vzgoje šla na porodniško. Ali bi nam lahko povedali več?

Glavna enota je v nekdanji Glasbeni šoli Moste. Na začetku je bil cirkus dostopen samo otrokom iz socialno ogroženih družin. Zdaj pa so vrata odprta vsem.

Razigrana v cirkusu Fuskabo

[10] še en PREBLISK NOVI OBRAZI

Bližina in pogovor

Na katerem področju vas lahko najdemo v cirkusu?

Jaz se ukvarjam z zračno akrobatiko (svila, trapez, obroč in vrv).

Moč in eleganca

Ste že od malih nog želeli postati profesorica športne vzgoje?

V srednji šoli sem mislila, da bom šla študirat kemijo ali biokemijo. Tako sem na maturi imela fiziko in kemijo, zato sedaj delam kot laborantka. Nekaj mesecev pred vpisom na fakulteto sem si premislila in se vpisala na pedagoško fakulteto.

Naučena usklajenost Ste kdaj pomislili na to, da bi postali sodnica na gimnastičnih tekmah? (Nasmešek) Ne, profesionalno gotovo ne. Za kakšno šolsko tekmovanje bi pa bilo že bolj verjetno. Če bi morali izbrati samo en šport, katerega bi izbrali?

Verjetno bi izbrala estetske športe, kot sta gimnastika in drsanje. Plavanje me je tudi pritegnilo, zadnje čase sem tudi v plavalskih vodah.

Žongliranje z odbojkarskimi žogami

Pazite se je! Petra je močna!!!

[11] še en PREBLISK NOVI OBRAZI Med poletjem in tudi med letom delam kot učiteljica plavanja, letos pa ze drugo poletje delam kot reševalka iz vode na bazenu Sevnica. Katerega športa pa ne marate?

Najmanj spretna sem v nogometu. V osnovni in srednji šoli ga nismo igrali, šele sedaj na fakulteti; vendar mi postaja bližji. Rokomet tudi ni moja vrlina. Za športnike je značilno, da se zdravo prehranjujejo. Kateri je vaš nezdravi prigrizek, ki si ga včasih kljub temu privoščite? (Smeh) Ja, karkoli je povezano s čokolado.

Za konec pa še nekaj dilem:

Poletje ali zima?

Zagotovo poletje, sem bolj zmrzljiv človek.

Jutranja ptica ali večerna sova?

Če je treba kaj postoriti, sem bolj jutranja ptica. Pri učenju sem pa učinkovitejša zvečer. Tako da ne vem, oboje (nasmešek).

Petra ne pozna klancev

Športna ali elegantna oblačila?

Večinoma sem v športnih oblačilih. Rada se tudi lepše oblečem, vendar je takih priložnosti bolj malo.

Gimnastičarka ali cirkusantka?

Cirkusantka, zdi se mi bolj sproščeno. Gimnastika, pa ne samo gimnastika, skoraj večina športov je danes namenjena tekmovalnosti, kar me tudi včasih zmoti. Bi eno leto tekli neprestano ali bi samo sedeli (seveda bi lahko opravili najnujnejše opravke, vendar ne bi poznali rekreacije)?

Nič od tega (nasmešek). Sedela gotovo ne bi. Glede teka … ja, imela sem obdobje v srednji šoli, ko sem pretekla 10 km na dan, sedaj pa se nekako ne vidim v tej smeri.

[13] še en PREBLISK NOVI OBRAZI

Pasji prijatelj

Jožica Bec

Intervju z Urško Lampret

V letošnjem letu smo dobili novo profesorico za vero in kulturo Urško Lampret. Poznamo jo kot zelo komunikativno in iskreno osebo. Kaj pa vi pravite o sebi? Težko vprašanje. Želim si biti takšna, kot si napisala. Včasih seveda tudi ne uspe, ampak to nas potem dela takšne, kot smo. Verjamem v iskrenost vseh ljudi. Sem zelo zaupljiv človek, tako da me lahko kaj hitro prenesete okoli. Kraj bivanja? Sedaj živimo v Vodicah, kjer so doma iskreni, prijazni in nasploh čudoviti ljudje. Imamo lep razgled na Kočno, Grintovec ter druge gore Kamniško-Savinjskih Alp, na Stol in tudi na Triglav. Družina? Izhajam iz fantastične osemčlanske družine. Imam štiri brate in eno sestro. Prav vsak od nas je nekaj posebnega. Bernard je duhovnik in župnik, sestra študira in dela mo-

Vse se da, če se hoče

[14] še en PREBLISK NOVI OBRAZI Zmenek z možem zaike, Domen, ki je mimogrede tudi bil dijak Gimnazije Želimlje, je odličen v poznavanju mednarodne trgovine in transporta, David je fizioterapevt kolesarske ekipe, Janez pa mojster financ in ekonomije. In prav cela ta druščina, seveda z mami in očijem na čelu, je pripomogla k temu, da sem to, kar sem in zaradi česar sem spoznala svojega moža Branka in z njim ustvarila še bolj fantastično družino. Imava tri otroke – Niko, ki je stara 9 let, Jakoba, ki jih šteje 6, in Filipa, ki ima 5 let. Tako kot smo si različni z brati in sestrami, so tudi najini otroci neverjetno različni. Medtem ko je Nika zelo skrbna, odgovorna deklica, je Jakob pravi raziskovalec, tako kot ati (mož Branko). Če je na primer potrebno popraviti kakšno stvar, se bo takoj lotil, pa naj bo to raziskovanje peči, električne omarice ali pa kurjenje ognja in zbijanje lesa. Filip pa je po drugi strani zelo umetniška in sanjava duša in nam rad prireja večerne predstave. Šport, v katerem ste blesteli? V mladih letih sem se ukvarjala s smučarskimi skoki. Skupaj s Tanjo sva bili prvi ženski skakalki v Sloveniji. Moram reči, da je bilo kar zabavno. Kar nekaj let sem tekmovala skupaj s fanti. Potem pa so le organizirali tekme samo za dekleta in čez čas smo celo šle na celinski in FIS pokal. Na žalost sem si pri ogrevanju z nogometom na eni izmed Na oddihu z najdražjimi turnej poškodovala kolk in moje športno udejstvovanje v smučarskih skokih se je tako končalo s srednjo šolo. Nekaj časa sem se nato ukvarjala z alpinizmom in postala mlajša pripravnica, potem pa so prišli otroci in je tudi to za nekaj časa obstalo.

[15] še en PREBLISK NOVI OBRAZI

Knjige, filmi, risanke? Zanimivo vprašanje … Zelo rada berem kakšne zgodovinske knjige. Knjiga, ki mi je bila najbolj všeč, je Pot Nejca Zaplotnika. Filme običajno gledam za sprostitev, tako da je na sporedu predvsem kakšna akcija ali pa akcijska komedija. So mi pa všeč tudi filmi, pri katerih je potrebno razmišljati. Risanke – na prvi zmenek me je mož peljal gledat risanko V viša- »Sem deklica ve in ta je ostala moja najljubša. mlada, vesela …« Sicer pa sedaj z otroki pogledamo kar nekaj risank in še posebej so nam všeč risanke Divja brata Kratt in pa Nekoč je bilo življenje. Zakaj ste se odločili prav za študij teologije? Ste poleg teologije študirali še kaj drugega? V srednji šoli mi je bila matematika top in zato sem se najprej odločila za študij matematike. In to ne pedagoške smeri ali kaj podobnega, ampak teoretične matematike. Sam študij mi je bil zelo všeč. Ob kavici zjutraj sem na primer reševala težke matematične probleme ali pa na avtobusu. Ni pa bila matematika to, kar sem želela delati vse življenje. Kadarkoli smo bili skupaj s sošolci, smo se pogovarjali o matematičnih problemih. Nikoli ni nihče vprašal, kako si kaj ali kje si bil čez vikend. Vse se je vedno vrtelo okoli matematike. Morda je bila samo družba sošolcev takšna, ampak vse to je bil povod, da sem začela razmišljati o menjavi študija. Po uspešno zaključenem 1. letniku matematike sem se prepisala na teologijo. Zakaj teologijo … Iskreno, ne vem. Sem pa v času študija spoznala marsikaj, predvsem pa bila v letniku, ki ni bil samo letnik, ampak tudi skupnost.

[16] še en PREBLISK NOVI OBRAZI Kaj vam je bilo v času šolanja največji izziv? Ste imeli kakšen predmet, ki vam je šel na živce? Največji izziv mi je bilo preiti s srednješolskega pomnjenja na samostojno razmišljanje. Ne maram učenja na pamet, zato mi je bilo težko pri vseh predmetih, kjer se je bilo treba učiti na pamet, še posebej pri pravu. Kjer pa je bilo potrebno razmišljati, logično povezovati ali kaj izpeljati, pa je bila zame pravljica. Kaj vas je v otroštvu najbolj navduševalo? Sprva šport, ki mu je bil namenjen večji del mojega otroštva in tudi mladosti. Obenem pa je bilo kar nekaj mojih mladostniških let posvečenih animatorstvu, oratoriju. V župniji Predoslje smo namreč začeli z organizacijo oratorijev in tam sem se navdušila nad salezijansko karizmo, don Boskom. Tako me je navdušil, da sem postala trenerka oratorijskih voditeljev, bila v ZAO, pomagala pri raznih dogodkih. Najbolj me je navduševalo prav to, da sem na duhovnih vajah v Želimljah, na Uskovnici, pri delu z mladimi imela občutek, da spreminjamo svet. Imate vzornika? Seveda, in to ne enega. Vzornik je zame vsak, pri katerem vidim kaj, kar bi pomagalo izboljšati moje življenje in moj pogled na svet. Tako ste na primer moji vzorniki tudi vi, vaš optimizem, življenjska energija in vaša želja po izboljšanju sveta. Prav poseben pečat so pustili in še puščajo salezijanci in don Boskova karizma. Potem pa so tu še prijatelji, znanci, družina in vedno bolj tudi oči in mami. Kakšen je bil vaš prvi delovni teden na Gimnaziji Želimlje? Prvi teden v Želimljem je bil kar pester. Zaradi virusa smo morali dneve komunikacije prestaviti v drugi teden za tretješolce in v tretji teden za prvošolce, zato se je delo začelo s polno paro. Sprva mi je bilo malo nelagodno, nov poklic, novo okolje, novi ljudje, ampak že prvi korak skozi vrata gimnazije mi je povedal, da bo ob takih sodelavcih in takem vzdušju tudi to mala malica. Predvsem se moram zahvaliti ravnatelju, Špeli in profesorjem ter vzgojiteljem, ki so mi pomagali prebroditi ta ognjeni krst. Kje ste delali pred tem? Katera študentska dela ste opravljali? Spomini na študentska dela so prav simpatični. Delala sem na rent-a-caru na letališču Brnik, delala sem tudi v knjižnici Katoliškega inštituta. Preden sem prišla na Gimnazijo Želimlje, sem bila najprej mlada raziskovalka na teološki fakulteti, nato delala kot pomočnica direktorice na Ameriško-slovenski izobra-

[17] še en PREBLISK NOVI OBRAZI ževalni fundaciji in kot učiteljica na Britanski mednarodni šoli. Sedaj pa sem prišla v Želimlje. Kakšni se vam zdimo želimeljski dijaki? Kaj pa sodelavci? Med vami in ob takšnih sodelavcih se počutim kot doma. V službo grem z veseljem in domov pridem polna energije. Preko zooma so sicer občutki malo milejši, ampak še vedno komaj čakam, da se ura začne. Skupaj smo skupnost in ne zgolj skupek dijakov in to je tisto, kar me navdušuje. Želite kaj sporočiti? Odnosi, ki jih tkemo, naj temeljijo na iskrenosti, srčnosti, odprtosti, optimizmu in veselju, ker bomo tako zgradili svet, v katerem bomo radi živeli. Najboljši nasvet, kar ste jih kdaj dobili? Ni ravno nasvet, ampak bolj življenjsko vodilo: Ko si prišel tako daleč, da ne zmoreš niti koraka več, si prišel na pol poti, ki si jo sposoben prehoditi.

Stenska fotografija

[18] še en PREBLISK NOVI OBRAZI

V Narodni galeriji

Klara Šinkovec

Intervju s profesorjem

Profesor Jure Plavec poučuje likovno umetnost na Gimnaziji Želimlje. Z delom na naši gimnaziji je začel aprila lani, ko se je odprlo mesto likovnika. Da ga bolje spoznamo, smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Zakaj ste se odločili za tak študij in poučevanje? Ali je bila to vedno vaša želja? Kot osnovnošolec sem si dejal, da učitelj ne bom nikoli, želja po barvah in likovnem izražanju me je privedla do vpisa na umetniško gimnazijo na SŠOF v Ljubljani. Sprva sem razmišljal, da bi šel na likovno akademijo na študij ilustracije, vendar sta me okolje, v katerem sem odraščal, in želja po spoznavanju vseh Extempore Smlednik

[19] še en PREBLISK NOVI OBRAZI

področij umetnosti Ilustracije v sobiprivedla do študija likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti in mi odprla lepoto profesorskega poklica. Kakšna je bila vaša pot do profesorstva? Kako ste pristali na Gimnaziji Želimlje? Z Želimljami sem povezan preko salezijancev in različnih projektov. V mojih socialnih krogih se je znašlo precej prijateljev, ki so znanje pridobivali v Želimljah. Ko je izšel razpis za mesto likovnika v Želimljah, mi ga je nekaj prijateljev posredovalo. Priznam, da me v življenju On lepo usmerja, saj se je – glede moje poklicanosti – precej stvari poklopilo. Na primer kmalu po tem, ko sem zaključil z delom na osnovni šoli in dijaškem domu, smo se z želimeljskim vodstvom dogovorili za delo na gimnaziji. Ali bi nam lahko opisali prvi vtis na gimnaziji in kako se počutite Ilustracije za iskreni.net zdaj? Prvi vtis gimnazije je bil zelo topel. Kljub konferencam na daljavo sem aprila lani dobil občutek sprejetosti in domačnosti sodelavcev, ki so mi vedno znova pripravljeni priskočiti na pomoč. Nazadnje so me poučili, kako naj obarvam

[20] še en PREBLISK NOVI OBRAZI posamezno oceno. :) Z dijaki lani žal nismo imeli sreče, da bi lahko stopili v konkreten odnos in sem zato ta trenutek zelo, zelo vesel in hvaležen, da smo z letošnjimi prvimi letniki ta mesec v živo v šolskih klopeh. Brez izkušnje poučevanja na daljavo sicer ne bi razumel, kako dragocena sta poučevanje v živo in pristen stik.

Ste v času karantene naleteli na kakšno oviro pri poučevanju in kako ste jo premagali? Največjo oviro dela na daljavo je predstavljala komunikacija, ki je včasih oslabljena, včasih je ni bilo. Na Pedagoški fakulteti Druga ovira je priprava dovolj zanimive ter razumljive ure z materiali, ki jih imajo/ imate dijaki doma in pa motivacija. Veliko je na samoiniciativnosti dijaka samega in potrpežljivosti z obeh strani. Nekaj ovir smo rešili s postavljanjem dodatnih Slikanje doma vprašanj dijakov, prilagajanjem ustvarjanja glede na stanje, v katerem smo se znašli, in podobno. Katera zvrst likovne umetnosti vam je najbližja in zakaj? To vprašanje mi je zelo všeč, od vseh umetnosti mi je najbližja ilustracija, ki se je sicer ne dojema kot umetnost, ampak bolj kot obrt. Ta mora biti razumljiva in osvetljevati mora tisto, česar besedilo ne pokaže. Krivca za ljubezen do ilustracije vidim v svojih starših, ki sta poslikala

[21] še en PREBLISK NOVI OBRAZI stene domačih sob s prizori iz knjig. Na Uskovnici s salezijanci Na to ljubezen je vplivalo tudi branje zgodb in babica, ki je, kadar sem prišel na obisk v mlajših letih, prirejala razstave mojih slik po kuhinji, na hladilniku, po stenah in nad štedilnikom. Še vedno rad kaj naskiciram, primem čopič v roke, naslikam ilustracijo, včasih pa kupim kakšno slikanico, grem na festival kamišibaja v Piran in podobno. Zdi se mi prav, da se ljudje obdajamo z lepoto, ki nas navdušuje. Sodelovali ste tudi pri grafičnem oblikovanju za Stično mladih. Kako vas je pot vodila do tja? Ali nam lahko poveste, kako izgleda postopek ustvarjanja, kaj ste počeli? Pri festivalu Stična mladih sem bil prostovoljec 6 let in sistem se je tekom let precej spremenil. Sprva smo v ekipi (takrat smo se imenovali) Podoba iskali predvsem entuziaste in vsako leto se je zbralo dobrih 10 članov v ekipi. Glede na poslanico posamezne Stične mladih smo nato napravili brainstorm idej v besedi in risbi. Na koncu smo se odločili, Stična mladih 2015 kateri simbol in barve bi najbolj nagovorile mladega človeka. Nato je sledil tisk na majice, oblikovanje vsebin za socialna omrežja, promocijski material, na licu mesta smo tudi slikali s čopiči in valjčki, kjer smo pripravili sceno

[22] še en PREBLISK NOVI OBRAZI za na oder ... Vedno nas je lovil začetek Stične mladih in to je bil prijeten pritisk, saj smo si vedno pomagali in se spodbujali. Včasih je bilo naše delo bolj in včasih manj uspešno. Le pravila „manj je več“ se je potrebno večkrat držati in pa „preveč babic – kilavo dete“. :) Lani sem se poslovil od Stične in so mesto prevzeli le tisti, ki študirajo dizajn na visoki šoli NTF. Tukaj vidim en velik minus za vse laike, ki bi si želeli razvijati to področje oblikovanja in to izkušnjo, ki sem jo doživel tudi sam. En plus pa bo, upam, v še bolj kvalitetni grafiki. Če se slučajno kaj spremeni tako, kot je bilo, pa priporočam oblikovalsko izkušnjo Stične mladih prav vsem, ki se nad oblikovanjem in ustvarjanjem navdušujejo. Ali vas v prostem času navdušuje še kaj poleg umetnosti? Čemu posvečate največ časa? Prosti čas najraje porabim za hobije in hitro se lahko zgodi, da si jih najdem preveč. Navdušen sem nad družabnimi igrami, hribovskimi podvigi in visokogorjem, precej časa namenjam glasbi in upam, da mi uspe do konca junija opraviti izpite za prva dva letnika solopetja. Na moji to-do listi je tudi iskanje divje gline, oblikovanje keramike, digitalna ilustracija in odprtje strani na socialnih omrežjih z ilustracijami, supanje, učenje kitare, nekoč morda klavirja ... vendar kaj, ko imamo le 24 ur v dnevu.

Na Triglavu

[23] še en PREBLISK NOVI OBRAZI

Jakob

Neža Govekar

JAKOB NEMŠKI

V letošnjem letu smo imeli privilegij, da smo lahko znanje nemščine utrjevali v pogovorih z Jakobom. K nam je iz Nemčije pripotoval z vlakom (ne z letalom) ter popestril naše ure. Kdo sploh je Jakob? Če želiš vedeti več, se udobno namesti in beri dalje ter naj vas nemški vložki ne pustijo zmesti. Predstavitev Jakob Haslbeck je osemnajstletni Nemec, ki zelo rad riše, je zelo umweltbewusst (beri: okoljsko ozaveščen), predvsem pa zase pravi, da je Mensch für andere (človek za druge). V letu 2020 je končal maturo in se odločil, da bo s študijem še počakal. Zakaj? V želji po spoznavanju novih kultur in jezikov ter po izboljšanju angleščine in

Z dijaki v Izoli

[24] še en PREBLISK NOVI OBRAZI francoščine. Pri tej Pri pouku odločitvi je igralo pomembno vlogo tudi dejstvo, da je maturo zaključil leto mlajši kot sovrstniki. Študija si ni želel pričeti v koronskem času, saj bo kasneje gotovo lažje spoznaval ljudi ter užival tako, kot se za študenta Jakob na drevesu spodobi. Slovenija in Jakob V začetku je želel odpotovati v Afriko, a zaradi otežene situacije s korono to ni bilo mogoče. Tako je pristal na sončni strani Alp, ki je toplejša, kot je pričako- Z dijaki 3. a val. Kljub napačnemu pričakovanju je v Sloveniji bil že dvakrat. Prvič je vandral po Karavankah, drugič je šel s prijatelji na morje na Hrvaško in se za teden dni ustavil tudi v naših krajih. Takrat je že obiskal Ljubljano in dolino reke Soče. Slovenci smo ga najbolj presenetili po količini mesa, ki ga naj bi vsakodnevno pojedli precej. Poleg tega tudi ni pričakoval toliko sprehodov in izletov v gore. Čeprav bi

[25] še en PREBLISK NOVI OBRAZI

lahko rekli, da je to lahko tudi specifično želimeljsko. Prav želimeljski dijaki pa se mu zdimo še posebej odprti in pozitivni. Na začetku je dobil občutek, da se ga malo bojimo, a se je to kaj hitro spremenilo in pravi, da smo ga sprejeli za svojega. Ein paar Informationen über Jakob Lieblingsfarbe: Rot.

Würdest du noch einmal nach

Slowenien kommen? Auf jeden Fall. Lieblingswetter: Sonnig und warm. Hunde oder Katze: Nichts.

Na Jezerskem

WÖRTERBUCH:

Museen in Deutschland sehen/

probieren: Im Süden Deutschlands Brezel probieren. Lieblingsschulfächer: Kunst, Mathe und Chemie.

Ein schönes Erlebnis in Slowenien: Nach Izola gehen und im Meer schwimmen.

Lieblingsspezialität aus Slowenien:

Kremšnita.

Berge oder Meer: Meer, aber nur wenn es warm ist.

Dein Moto: »Was ich wichtig finde, ist, dass man im Leben nicht nur Sachen nimmt, sondern auch Sachen zurückgibt.« Lieblingswort auf Slowenisch: Čmrlj. Lieblings- = najljubša/e würde .. kommen = bi prišel r Hund, -e = pes e Katze, -n = mačka müssen = morati probieren = poskusiti r Süden = jug e Kunst = umetnost s Erlebnis, -se = doživetje r Berg, -e = gora s Meer = morje aber = ampak nur = samo wenn = ko wichtig = pomembno finden = najti s Leben = življenje e Sache, -n = stvar nehmen = vzeti/jemati zurück|geben = dati nazaj s Wort, Wörter = beseda

[26] še en PREBLISK RAZVEDRILOPr'jave

Prof. Svetina: »Kvartarni alkohol ne obstaja za gimnazijo.«

Neža: »A drugače pa obstaja?«

Prof. Svetina: »Ne.«

Prof. T. Šlajpah: »Danes gremo na novo državo, Nemčijo. Ali slučajno kdo ve, koliko jih je?« Meta: »Kot Rusov!«

Prof. Novak: »Beno, was ist dir in einer Freundschaft wichtig?« Beno: »Am wichtigsten ist Ehrlichkeit und ich finde es auch sehr wichtig, dass Freunde eine gute Frisur haben.«

Prof. Emeršič (sredi razlage): » … ki je bil ... imam polna usta teh nitk od maske, pa bi jih pljunil ven, samo ne smem zdaj pljuvati.«

Prof. Križman: »Ravno zdaj me je zadela ena misel. Pa mi je že ušla. Počakajte, prosim, da jo ujamem nazaj.«

Izračunamo nenavaden rezultat. Prof. P. Šlajpah: »Te količine so nepredstavljive! A si predstavljate!« Prof. Križman: »Ste popoldan iskali in poslušali kakšne pesmi?« Klara Š.: »Jaz sem prinesla pesmarico.« (V rokah drži Od strune do lune) Prof. Križman (navdušeno): »Oo! Prešerna?«

potovanja

Prof. Križman: »Dobro vem, da od spominov bolj otožno se živi … Veste, čigava pesem je to?« Beno: »Čuki.«

Prof. P. Šlajpah: »Tukaj je magnetno polje, tukaj ga pa ni. Sicer to ne obstaja, ampak narišem pa lahko!«

Prof. Križman (po testu): »Skladnja vam je šla?« Razred pokaže dvignjene palce. Prof. Križman: »Upam, da to ni ocena, kar kažete.«

Prof. Tomažič (sredi ure pride v razred): »Dober dan, a sem slučajno tukaj pozabil mobitel?« Prof. Emeršič: »Nisem ga videl ...« Prof. Tomažič: »Evo, našel sem ga. Hvala.« Prof. Emeršič: » Pa ravno sem ga hotel zapleniti!«

Pr'jave

Prof. Bavec Flotta: »¿Elijas, has estudio mucho?« Elijas: »Prosim?« Prof. Bavec Flotta: »Ali si se veliko učil?« Elijas: »Ja.« Prof. Bavec Flotta: »Se vidi. Tu has escrito cinco.« Elijas: »OK.« Prof. Bavec Flotta: »Excelente. Por prima vez has escrito cinco.« Elijas: »Prosim?« Prof. Bavec Flotta: »Pri španščini si prvič pisal pet.« Elijas: »A pet sem pisal?« Prof. Bavec Flotta: »Pa kaj je danes z vami? Kako da ne znate številk? ... A se tega še nismo učili?« Mi: »Ne.« Prof. Bavec Flotta: »Oh.«

Prof. Bavec Flotta: »¿Qué comen los alemanes?« Luka: »Kaj?« Prof. Bavec Flotta: »Por favor se reče. »¿Qué comen los alemanes?« Luka: »A od kod prihajajo moji prijatelji? ... Aja, kaj jejo Nemci. Ja, tega ne vem, vem pa, da pijejo pir.«

[27] še en PREBLISK potovanja