Ajdovske novice, 46. številka

Page 1

Evropski teden zmanjševanja odpadkov od 21. do 29. 11.

Dvorana v Lokavcu se že greje ceneje

22

Poslovil se je Roman z Gore … 3

20, 21

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 46 • 19. november 2015, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Teo, najboljši skakalec med cicibani

Vinski hrami Vipavske doline vabijo

90 let prostovoljnega gasilstva v Ajdovščini

23

Živahno v Učnem centru Brje - sušili kaki 16

2

Vipavski tekači ponovno osvojili Ljubljanski maraton 6

Vipavski Križ se prebuja

6

V nedeljo po Vertovčevih poteh

12

!!!kmecka trznica.pdf 1 18.11.2015 11:17:06

24

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

12. december


2

Občina

Št. 46 • 19. november 2015

Spominsko priznanje Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ajdovščina ob 90-letnici Prostovoljno gasilsko društvo Ajdovščina je v petek, 30. oktobra, s slavnostno akademijo obeležilo 90. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti sta župan Tadej Beočanin in podžupan Alojzij Klemenčič društvu izročila Spominsko priznanje Občine Ajdovščina. Na svoji 10. seji so ajdovski občinski svetniki potrdili predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ajdovščina ob častitljivem jubileju podeli Spominsko priznanje Občine Ajdovščina. Na slavnostni akademiji ob 90-letnici društva sta župan Tadej Beočanin in podžupan Alojzij Klemenič izročila priznanje, sprejeli so ga predsednik Zdravko Rijavec, podpredsednik Izidor Peljhan in podpoveljnik Ivo Lokar. V svojem nagovoru je župan poudaril pomen gasilstva, ki se je znalo skozi čas prilagajati novim razmeram: »To se pozna še danes in tako si sodobnega sistema zaščite in reševanja brez prostovoljnih gasilcev

ni mogoče predstavljati – gasilci so v sistemu najbolj množično zastopani in so zato njegov temelj.« Društvu, ki šteje 200 članov, od katerih jih je najmanj 70 aktivnih, med njimi tudi ženska gasilska četa, je v bližnji prihodnosti obljubil nove prostore. Pomembni priznanji za dolgoletno aktivno delo v društvu sta iz rok namestnika predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika prejela tudi dva člana društva. Gasilski časnik in podpoveljnik društva Miloš Majeršič je prejel gasilsko plamenico tretje stopnje za 30 let prostovoljnega gasilskega dela. Dušan Batista pa je za 40 let aktivnega dela v prostovoljnem gasilstvu prejel plamenico druge stopnje.

Ob obletnici je izšel tudi zbornik, uredil ga je Artur Lipovž. Zbornik pripoveduje o nastanku in zgodo-

vini društva – PGD Ajdovščina je nastalo iz dveh društev, ki sta delovali vsak na svojem bregu Hublja …

Predvsem pa je Lipovž v zborniku opisal živahno zadnje desetletje ajdovskih prostovoljnih gasilcev.

mu gasilskemu društvu Ajdovščina, ob 90-letnici delovanja, podeljuje

Spominsko priznanje.

Obrazložitev Spominskega priznanja Občine Ajdovščina Prostovoljno gasilsko društvo Ajdovščina ob 90-letnici delovanja ter za pomoč ljudem v stiskah in nesrečah prejme Spominsko priznanje Občine Ajdovščina. Prostovoljno gasilsko društvo Ajdovščina letos praznuje 90-letnico obstoja. Ustanovni člani so prihajali tako iz Ajdovščine kot iz Šturij. Gasilstvo so gradili na zdravih temeljih, hoteli so združevati ljudi, delati z njimi in zanje. Že od vsega začetka so bili povezani s krajem. Brez med-

sebojnega zaupanja in sodelovanja ne bi dočakali tako visokega jubileja. So lahko zgled, iz katerega črpamo moč za danes in jutri. Vse te lastnosti pri svojem delovanju zasleduje tudi Občina Ajdovščina. Prostovoljne gasilce pa odlikujejo še druge lastnosti, kot so pogum, prostovoljnost, pomoč sočloveku in zagotovo je pri vsakemu gasilcu prisotna želja pomagati sočloveku v nesreči. Kako sicer razumeti, da človek pusti svoje delo, družino, svoje načrte in se

odzove klicu na pomoč, kadarkoli in kjerkoli. Tega ne zmore vsak, zato so gasilci še posebej lahko ponosni na poslanstvo, ki ga tako požrtvovalno opravljajo. Nanje pa smo lahko ponosni občani, ker vemo, da nam bodo priskočili na pomoč takrat, ko jih bomo najbolj potrebovali. V 90 letih delovanja se je nabralo veliko dogodkov in zgodb, ki so jih ustvarili člani društva in pripovedujejo o njihovem srčnem in predanem delovanju. Občina Ajdovščina Prostovoljne-

foto: Ljubo Žgavec

Delovno na sprejemu

Obvestilo – nov pravilnik za določanje obratovalnih časov gostincev Obveščamo vas, da bo občina Ajdovščina v mesecu novembru sprejela nov »Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega urnika gostinskih obratov.« Vsi gostinci, ki poslujejo v podaljšanem obratovalnem času morajo najkasneje do 15. decembra 2015 prijaviti urnik obratovanja gostinskega obrata za prihodnje leto na podlagi zgoraj navedenega pravilnika.

Holistic predstavljen Komisiji za požare v naravi Župan Tadej Beočanin je ob prvi obletnici mandata priredil sprejem za občinske svetnike in člane delovnih teles, predsednike krajevnih skupnosti, direktorje javnih zavodov in podjetja ter občinsko upravo. Potekal je v grajski kleti v Vipavskem Križu. Gostje, prvič zbrani skupaj v takem sestavu, so dogodek izkoristili za koristne, predvsem delovne pogo-

vore. Očaral pa jih je tudi prenovljeni Križ in priložnosti, ki se s prenovo ponujajo. Pohvale gredo izvajalkam kulturnega programa, glasbeno-pevski skupini deklet Srednje šole Veno Pilon, pod vodstvom prof. Nataše Fratnik Kobe, za izvrsten in očarljiv nastop.

Prenosni ultrazvok za ajdovski zdravstveni dom

Zdravstveni dom Ajdovščina ima novo opremo – prenosni digitalni ultrazvočni aparat je bil dobavljen v začetku novembra. Večji del sredstev je zagotovljen z uspešno kandidaturo na javnem razpisu zdravstvenega ministrstva. Odličen pripomoček za hitro diagnosticiranje bo uporabljala služba Nujne medicinske pomoči. Občina Ajdovščina se je avgusta prijavila na javni razpis Ministrstva za zdravje in pridobila 16.047 evrov za nabavo prenosnega ultrazvočnega aparata. Končna cena prenosnega ultrazvoka je 24.421 evrov. Občina Ajdovščina bo k nakupu primaknila 5.577 evrov, Občina Vipava 1.795, preostanek pa Zdravstveni dom Ajdovščina. Nova aparatura je že dobavljena. Uporablja jo služba Nujne medicinske pomoči in je neprecenljiva pri diagnosticiranju na terenu, uporabna pa je tudi v ambulanti. S prenosnim digitalnim ultrazvočnim aparatom je mogoče opravljati preglede srca, prsnega koša, pljuč, trebušne votline, ožilja, mehkih tkiv, mišic, žil … Vgrajena akumulatorska baterija omogoča najmanj 90 minut delovanja aparata, ki je tehnološko precej zmogljiv, pa tudi lahek za prenašanje.

V začetku novembra je v Gasilsko reševalnem centru Ajdovščina potekalo zasedanje Komisije za požare v naravi Gasilske zveze Slovenije. Poleg predsednika Komisije in namestnika poveljnika GZS Darka Muhiča se je zasedanja udeležil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Za kraj srečanja so si izbrali Ajdovščino, zaradi najnovejšega sistema za zgodnje odkrivanje požarov v naravi, samodejno alarmiranje in spremljanje požarov, razvitega in pridobljenega v sklopu projekta Holistic. V sklopu zasedanja so se člani Komisije podrobneje seznanili z nadzornim sistemom, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

in pripadajočo opremo. Koordinatorji projekta Holistic so skupaj z direktorjem poveljnikom GRC Ajdovščina Miho Ergaverjem ter poveljnikom Občinskega štaba civilne zaščite Igorjem Benkom predstavili delovanje nadzornega sistema, njegove funkcionalnosti, karakteristike nadzorne opreme, prednosti statičnih in mobilnih enot ter uporabnost infrardeče tehnologije za potrebe požarne varnosti. S krajšo simulacijo so si udeleženci lahko še praktično ogledali delovanje nadzornih enot ter se prepričali o uporabnosti in učinkovitosti sistema pri reagiranju na izbruh požara ter načrtovanju in vodenju intervencij. Nadzorne kamere, terensko vozilo in brezpilotno

letalo so si člani Komisije nato tudi pobliže ogledali. Udeleženci predstavitve so ocenili, da je nadzorni sistem, skupaj z opremo in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, izredna pridobitev, ne le za Občino Ajdovščina, temveč za celotno regijo. Sistem bo močno izboljšal požarno preventivo in neizmerno olajšal delo gasilskim enotam in pripadnikom civilne zaščite po celotni Sloveniji. af


Občina

Št. 46 • 19. november 2015

Kotlovnica na biomaso v Lokavcu poskusno že obratuje

Od začetka novembra se uporabniki Dvorane Edmunda Čibeja v Lokavcu grejejo ceneje – na sekance. Kotlovnica na biomaso, ki je preko poletja zrasla tik ob dvorani, je prvi tovrstni objekt, namenjen energetsko varčnemu ogrevanju javnih stavb v ajdovski občini. Gre za pilotno aktivnost evropskega projekta Holistic. Občina Ajdovščina je eden od 20 partnerjev v projektu Holistic, ki je sofinanciran iz Jadranskega čezmejnega programa IPA. Cilj projekta je hitrejše ukrepanje v primerih požarov v naravi, bolj učinkovite intervencije, zmanjšanje števila požarov v naravi ter omilitev njihovih posledic. Prav slednja dva cilja pa zasleduje projekt kotlovnice na sekance.

Redno čiščenje gozdov in odstranjevanje odpadnega lesa, ki je primeren samo za predelavo v sekance, zmanjša količino lahko in hitro gorljivih snovi v naravi ter bistveno pripomore k zmanjšanju tveganja izbruha in hitrega širjenja požara. Ker našo občino pokriva kar 70 % gozdov, je pomembnost projekta kotlovnice očitna. Zato projekt Holistic ob ostalih aktivnostih obsega tudi izgradnjo kotlovnice na sekance, pred časom pa je občina že pridobila nadzorni sistem z najnovejšo tehnologijo za zgodnje odkrivanje požarov. Prizidek ob Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu je gradbeno zaključen, oprema kotlovnice nameščena in že poskusno obratuje. Vrednost izgradnje objekta in nakupa opreme

je okroglih 100 tisočakov in davek. Gradbena dela je poravnala občina iz proračuna, medtem ko je kar 95% vrednosti opreme nove kotlovnice (okoli 73.000 evrov) prispevala Evropa. Dva poskusna meseca obratovanja bo kurivo – sekance – zagotavljal dobavitelj opreme, podjetje Biomasa d.o.o.. Za natančni izračun prihranka bo potrebnih nekaj dodatnih mesecev, glede na študijo izvedljivosti pa pričakujemo 82% letnega prihranka pri kurivu. V prihodnjem letu bo na nov ekonomsko varčnejši sistem ogrevanja z lesnimi sekanci priključena tudi bližnja podružnična šola v Lokavcu.

Javna razgrnitev osnutka OPN občine Ajdovščina zaključena V prostorih Občine Ajdovščina je konec oktobra potekala zadnja javna razprava dopolnjenega osnutka prostorskega načrta (OPN) občine Ajdovščina in okoljskega poročila. Javna razgrnitev pa se je zaključila 2. novembra. Po pričakovanjih prav velikega obiska ni bilo, saj je bila to že tretja javna razprava v času razgrnitve OPN-ja. Postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta ajdovske občine se je namreč precej zavlekel na račun dolgotrajnih usklajevanj na področju varstva okolja – predvsem naravne in kulturne dediščine. Občina je imela večje želje in je v nekaterih primerih morala popustiti – obrežje Vogrščka tako na primer ostaja rezervirano zgolj za kmetijstvo. Bo pa po sprejetju novega odloka mogoče tudi na kmetijskih zemljiščih graditi določene pomožne objekte. Največ in najteže uresničljive so želje in predlogi, ki se nanašajo na spremembo kmetijskega v stavbno

zemljišče. Nosilci urejanja prostora namreč zagovarjajo stališče, da dokler je znotraj naselij še dovolj stavbnih zemljišč, se kmetijskim površinam ne spreminja namembnosti. Predvsem pa na spreminjanje namembnosti nima vpliva Občina, to je v celoti domena kmetijskega ministrstva in ostalih nosilcev urejanja prostora. Župan Tadej Beočanin vidi vsaj delno rešitev tega problema v spodbujanju lastnikov stavbnih zemljišč k prodaji. Zanimivo dilemo je odprla predsednica krajevne skupnosti Črniče, spraševala je o strugah potokov, ki, sploh na pobočju Trnovske planote, radi spreminjajo smer. Zakonodaja namreč določa, da je voda last države. Kaj torej pomeni, če potok skrene in si utre novo pot preko zasebne parcele? Vodja oddelka za okolje in prostor na ajdovski občinski upravi Irena Raspor je pojasnila, da Zakon o vodah, ki določa tudi pogoje za nastanek in prenehanje vodnega

javnega dobra, velja tudi na zasebnih zemljiščih. To pomeni, da je potrebno za vsak poseg na vodno zemljišče pridobivati dovoljenja in soglasja Agencije RS za okolje (ARSO). Varovalni pas, oziroma zunanja meja priobalnega zemljišča manjšega potoka obsega 5 metrov na obe strani struge, pri večjem vodotoku (Vipava) varovalni pas obsega 15 metrov, če pa voda teče v krajini, je varovalni pas pri večjem vodotoku še obsežnejši, kar 40 metrov na obe strani struge. Vendar pa država še nima dovolj urejenih uradnih evidenc. Rasporjeva meni, da je to področje še slabše urejeno, kot kmetijsko. Občanke in občani lahko vsa vprašanja, ki se tičejo vodotokov, naslovite na ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Jadranskega morja, Oddelek za povodje reke Soče, Cankarjeva 62, Nova Gorica, tel.: 05/338 38 70, e-naslov: gp.arso-ng@gov.si. Javna razgrnitev se je iztekla 2. novembra. Izdelovalec ajdovskega OPN-ja, Katedra za prostorsko planiranje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, pripravlja še zadnja stališča do pripomb, ki jih sprejme župan. Sledi izdelava predloga, nato pa pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora. Po potrditvi okoljskega poročila s sklepom Ministrstva za okolje in prostor bo predlog OPN občine Ajdovščina obravnaval še občinski svet in sprejel potrebni odlok. sh

3

Bistvena je interdisciplinarnost

V četrtek, 12. novembra, popoldne, se je v prostorih Občine Ajdovščina odvil posvet o možnostih in zahtevah vključevanja kulturne dediščine in ohranjanja narave v razvojne programe in projekte do leta 2020. Posvet je vodilo Slovensko društvo evalvatorjev. Slovensko društvo evalvatorjev se ukvarja z vrednotenjem politik, programov in projektov. Občina Ajdovščina si je od društva obetala novih koristnih informacij na področju evropskih razpisov. Bistvenega po-

mena sta interdisciplinarnost in horizontalna pametna rast, kar pomeni, da mora vsak razvoj temeljiti na inovacijah in znanju. Tako kulturna dediščina, kot ohranjanje naravnih vrednot sta področji, ki ju je nujno povezati in vključevati v druge dejavnosti – turizmom, gospodarstvom, razvojem podeželja, družbenih dejavnosti … Številni udeleženci so po predstavitvi informacij aktivno sodelovali v razpravi.

Urejena pešpot ob Lokavščku Po nekaj drobnih korakih na poti k uresničevanju projekta Rekreacijske poti ob Hublju in Lokavščku je bil preko poletja storjen kar precejšen skok – urejena je pešpot ob Lokavščku, do zaselka Čohi. Projekt celostnega urejanja poti za sprehajalce in rekreativce ob Hublju in Lokavščku, v mestu in bližnji okolici, se kljub neuspehu na razpisu za evropska sredstva uresničuje. Bolj počasi, »po denarju«, pa zato z večjo zavzetostjo. Po trim napravah na poti ob Hublju in prenovljeni pešpoti od železnega do glavnega mosta v mestu je največji dosežek urejena pešpot ob Lokavščku. Pešpot je od nekdaj dobro »uhojena«, priljubljena je tako med sprehajalci, kot med rekreativci. Urejena bo še lepše služila vsem tem, hkrati pa ponuja tudi novo turistično doživetje, kakršnih mesto še kako potrebuje. Pot je urejena od mestnega kopališča do zaselka Čohi v Lokavcu, v celoti desno ob Lokavščku (nizvodno na levem bregu). Prvih 600 metrov obstoječe poti je bilo potrebno zgolj nasuti, kar 1,6 km poti, od bajerja naprej, pa je manjkalo. V tem delu so bili potrebni temeljitejši gradbeni posegi, preko dveh potokov, ki se

stekata v Lokavšček, pa sta zgrajeni brvi. K počitku ob poti vabijo zanimivo oblikovane klopi, štiri večje in prav toliko manjših. Pot je urejena po trasi, kjer je po katastru vrisana kot javna pot. Celotni strošek, ki ni presegel 20.000 evrov, je bil poravnan iz občinskega proračuna. Vrednost nove pridobitve pa je tako za meščane, kot za razvoj turizma, neprecenljiva. Dobro kaže tudi nadaljevanju celostnega projekta, saj bo še pred koncem leta urejen tudi drugi del mestne poti ob Hublju, od Rizzatove vile do obvoznice. sh


4

Gospodarstvo

Št. 46 • 19. november 2015

Priznanje Avgusta Kuharja tudi Marjanu Krašni

Od 19. do 23. oktobra je potekal Evropski teden varnosti. Evropski teden varnosti je vsakoletni zaključek kampanje, letošnja je potekala pod naslovom Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta. V ta namen je Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije organizirala v četrtek 22. in petek 23. oktobra v Novi Gorici simpozij z naslovom Varno in zdravo delo. V okviru dvodnevnega simpozija je potekala tudi 19. podelitev nagrad in priznanj Avgusta Kuharja za izjemne dosežke

v stroki varnosti in zdravja pri delu, s čimer želita Fundacija Avgusta Kuharja in Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije promovirati stroko ter njene izjemne dosežke. Med prejemniki priznanj je bil letos tudi Marjan Krašna, član Društva varnostnih inženirjev Severnoprimorske regije Marjan Krašna je zaposlen v Inštitutu za varnost Lozej d.o.o. v Ajdovščini, kjer vodi oddelek za varnostno svetovanje koordinacijo in izobraževanje. Poleg vodenja in or-

ganiziranja osnovnih usposabljanj za varno delu je tudi koordinator za varnost pri delu na gradbiščih. Svoje izkušnje in znanje v stroki z veseljem prenaša na sodelavce kot tudi na člane društva v okviru posvetov in seminarjev, ki jih društvo in zveza društev varnostnih inženirjev organizira. Marjan Krašna je že vrsto let aktiven član Društva varnostnih inženirjev Severnoprimorske regije in več mandatov tudi član izvršnega odbora društva. V letu 2014 pa je postal predsednik Društva varnostnih inženirjev Severnoprimorske regije. Občasno pogodbeno predava na Visoki šola za vinogradništvo in vinarstvo Univerzi v Novi gorici predmet Varnost pri delu in varnostni predpisi. Fundacija Avgusta Kuharja, imenovana po starosti slovenskih varnostnih tehnikov, ki ji predseduje mag. Miro Škufca, želi s podelitvijo vsakoletnih nagrad in priznanj promovirati stroko varnosti in zdravja pri delu. Svečane podelitev so se udeležili tudi predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije Stanko Ožbot, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu Janez Fabijan ter vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič.

več kot 600kg barve v 6 pastelnih odtenkih, ki so se v posameznem prostoru pojavile v različnih kombinacijah. Na ta način niso poskrbeli samo za pleskanje iz higienskega vidika, saj stene niso bile prepleskane že od ustanovitve porodnišnice, ampak naredili prostore prijetne za bivanje mamic in novorojenčkov. Pri pripravi delovišča in čiščenju je sodelovalo preko 40 prostovoljcev, predstavnikov Komune Srečanje, KS Nova Gorica, svetnikov Občine Šempeter-Vrtojba, modne agencije BKer, aktiva mestnih žena-Goričank, radia Robin, sveta zavo-

Sekcija kovinarjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina je izvedla teoretični in praktični prikaz mehkega in trdega lotanja. Na izobraževanje so se prijavili kandidati iz zelo različnih dejavnosti in poklicev: serviserji, krovci, strugarji, inštalaterji, projektanti, strojni inženirji, ekonomisti, komercialisti in drugi, tako da so nas z udeležbo več kot presenetili. Še najbolj pa nas veseli, da se je usposabljanja udeležilo 27 slušateljev, v glavnem mladi med 25. in 40. letom. Teoretični del, ki ga je odpredaval inženir Aron Mrmolja, je potekal v petek popoldan na OOZ Ajdovščina. Praktični prikaz pa je potekal v soboto dopoldan v prostorih podjetja Marmet d.o.o. Ajdovščina. Trdo lotanje z medenino in srebrovim lotom na stružnem nožu z vidia ploščico ter

lotanje vijakov na kovinsko-bakreno ploščico, je prikazal Florjan Bajc. Mehko lotanje na bakrenih ceveh in kolenih za toplovodne instalacije, pa je prikazal predsednik OOZ Ajdovščina David Pizzoni. Oba sta ostale prisotne izzvala, da so tudi sami poskusili izvesti spajkanje oz. lotanje s plinskim gorilnikom. Hkrati s praktičnim izvajanjem so potekale tudi teoretične razlage, tako o lotanju, kot o varnosti in zdravju pri delu. Prikazan je bil tudi električni induktivni aparat za segrevanje in lotanje. Ugotavljamo, da je bil program usposabljanja zanimiv za širok krog slušateljev, zato bi bilo smiselno to znanje predstaviti še na drugih lokacijah, na zelo preprost in vsakemu razumljiv način. Florjan Bajc

Ljudska univerza Ajdovščina napoveduje

Slikopleskarji ozaljšali porodnišnico

Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica je na pobudo vodstva šempetrske bolnišnice in porodnišnice v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Ajdovščina, Idrija in Tolmin, prevzela organizacijo humanitarne akcije »prepleskajmo porodnišnico«. Dela pod vodstvom Jerneja Goloba in Petra Batiča ter po grafični podobi Marka Vojvodića je izvajalo 36 slikopleskarjev, ki so prepleskali 1.500 m2 površin, poleg tega pa so zamenjali tudi dotrajano ograjo v prostorih porodnišnice. Pri pleskanju je bilo porabljenih

Željni tradicionalnih znanj

Začetni tečaj italijanščine, 26. november 2015 Naučili se boste sporazumevanja v italijanskem jeziku, izboljšali boste natančnost izražanja, obogatili in utrdili boste najpogostejše fraze, izboljšali besedni zaklad itd. Uporabne možnosti programa excel, 26. november in 3. december 2015 Osnovno poznavanje uporabnih funkcij v Excelu vam omogoča hitrejši dostop do podatkov, olajša njihov vnos in obdelavo.

da bolnišnice, mladinskega centra, makedonskega folklornega društva, zbornice, porodnišnice in ostali prostovoljci posamezniki. Barvo je zagotovilo podjetje Gramint v sodelovanju s proizvajalcem Caparol, sodelovali pa so še številni drugi donatorji, ki bodo zagotovili ostali potreben material in številne pripomočke od valjčkov, čopičev, rokavic, materiala za zaščito in čiščenje. Akcija je bila ena večjih tovrstnih humanitarnih akcij v našem okolju. MR

Teden medgeneracijskega učenja, od 23. do 27. novembra Za vas smo pripravili zanimiv program: Preverite svoje računalniško znanje, 23. november 2015, »Idrijski žlikrofi“ - priprava in izdelava, 23. november 2015, »Babica pripoveduje«, 27. november 2015 NPK predelovalec/predelovalka sadja na tradicionalen način, 3. december 2015 Ljudska univerza Ajdovščina in Občina Ajdovščina vas vabita v Učni center Brje na predstavitev različnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij s poudarkom na predstavitvi NPK PREDELOVALEC/PREDELOVALKA SADJA NA TRADICIONALEN NAČIN. Ogledali si boste prostore v učnem centru in foto/video utrinke iz dosedanjih praktičnih učnih delavnic (predelava sadja v sok, kuhanje marmelade, …), potekalo bo anketiranje zainteresiranih za usposabljanje in/ali pridobitev NPK. Možnost individualnega svetovanja glede odločitve za NPK Predelovalec/predelovalka sadja na tradicionalen način, ki je predvideno spomladi 2016. Napovedujemo: NLP in komunikacijske veščine za vsakogar Uvajanje družbene odgovornosti v podjetjih – nujna poslovna odločitev? Seminar: Kako soglasno razrešiti konfliktno situacijo? S sodobnim trženjem do učinkovite prodaje Koraki do učinkovite pisne komunikacije INFORMACIJE: Ljudska univerza Ajdovščina, T: 05 366 47 50, GSM: 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si, www.lu-ajdovscina.si


Družba

Št. 46 • 19. november 2015

V službi človekovega dostojanstva Teden karitas 23. 11. – 29. 11. 2015 V četrtek, 26.11. vabljeni v CenTeden karitas nosi naslov »V služ- ter karitas v Ajdovščino, Vipavska bi človekovega dostojanstva«. Sode- 11 na Dan odprtih vrat med 10.00 lavci karitas smo najprej poklicani, in 11.00 ter 15.00 in 18.00. Dan je da ohranjamo lastno dostojanstvo namenjen predstavitvi programov s pričevanjem identitete karitas, le Karitas tako posameznikom, kakor tako bomo lahko v službi vseh, ki tudi raznim skupinam. Popoldan jim je kršeno človekovo dostojan- bodo predstavitev spremljali otroci stvo. Papež Frančišek pravi: »Vsak iz programa Popoldan na cesti z izkristjan in vsaka skupnost sta pokli- delovanjem adventnih venčkov. cana, da sta Božje orodje za osvobo29.11. nedelja Karitas je namenjeditev in podporo ubogih tako, da se na predstavitvi dela Karitas po žubodo mogli popolnoma vključiti v pnijah. Nabirka te nedelje je namedružbo.« Vsak človek je vreden na- njena družinam in posameznikom v šega spoštovanja, v vsakem človeku stiski. je potrebno videti Kristusa, ki kliče, Na področju Karitas vipavske deda je lačen, žejen, osamljen, popo- kanije je več kot 400 družin in potnik, begunec, bolan in prosi za našo sameznikov, ki jim Karitas matematerialno in duhovno pomoč. rialno pomaga, najbolj ogroženim Nekateri dogodki: tudi s plačilom nujnih računov. Škofijska karitas Koper bo tudi letos Letos je pred začetkom šole prekot uvod v TK pripravila na dvorcu jelo pomoč 500 šolarjev. Izvajajo Zemono pri Vipavi v petek, 20.11. se tudi drugi programi nemateob 20. uri slovesno akademijo in rialne pomoči, kot so svetovanje, odprtje prodajne razstave likovnih spremljanje, učna pomoč in druge del, ki so nastala v 21. mednarodni dejavnosti otroke, pomoč ostaPrimarna izvedba, ko je logotip dovolza velik likovni koloniji Umetniki za kari- relim in bolnim ter zasvojenim in v manjših aplikacijah pa se primerno povečuje tas. Večer bo obogatil Komorni brezdomcem. dolžinozbor spodnjega podpisa - do berljivosti Limbar iz Moravč, vstopnine ni, proHvala lepa vsem, ki postovoljni prispevki bodo namenjeni magate in dobrodošli vsi, ki družinam v stiski. pomoč potrebujete. V sredo, 25.11. bo že tradicional- Jožica Ličen no romanje sodelavcev karitas na Ponikvo in Klic dobrote v Celje, ki bo letos v znamenju 25 letnice Slovenske karitas.

Svečana akademija na dvorcu Zemono

Vas in vaše prijatelje vljudno vabimo v petek, 20. novembra ob 20. uri na dvorec Zemono pri Vipavi, kjer se bo dogajala svečana akademija Škofijske karitas Koper z naslovom: »V službi človekovega dostojanstva« in odprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nastala v 21. mednarodni likovni koloniji Program: Nagovoripage ravnatelj ŠK Slavko Rebec, ajdovski župan Tadej Be37 Gombač, Gapro design, jan 2014 © Andrej očanin, vipavski župan Ivan Princes. S petjem bo večer obogatil komorni zbor Limbar iz Moravč. Razstavo bo odprl Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Izkupiček prodanih del bo namenjen skladu Bogdana Žorža za pomoč otrokom.

Projekt Wind Risk v polnem zagonu!

Dvoletni projekt Wind Risk (2014 - 2015), v katerem Občina Ajdovščina sodeluje z Univerzami iz Ljubljane, Dortmunda in Splita, je uspešno zakorakal proti polovici svoje delovne poti. Tako se, skladno z zastavljenimi projektnimi cilji, tudi v Občini Ajdovščina, ne samo intenzivno izpolnjujejo predvidene naloge, marveč tudi specifične aktivnosti vezane izključno na naše območje. V prvem obdobju delovanja projekta Wind Risk so bile izdelane analize in raziskovanja, vezana na pojavljanje močnega vetra na specifičnih

področjih projektnih partnerjev - Ajdovščine, Ljubljane (Slovenija), severnega Porenja-Vestfalije (Nemčija) in osrednje Dalmacije (Hrvaške). Poročila so se med drugim osredotočala na raziskovanje trendov pojavljanja močnega vetra in njegovih sunkov, oceno ogroženosti lokalnega prebivalstva, infrastrukture, tranzita, zgradb in gozdov ter vlog institucij, odgovornih za prostorsko načrtovanje, infrastrukturo in civilno zaščito. Potrjeno je bilo, da klimatske spremembe vplivajo na intenzivnost in pogostost pojavljanja naravnih nesreč vezanih z močnim

5

Na desetem regijskem dogodku mladi o odvisnostih

11. novembra je v Ajdovščini potekal deseti od dvanajstih regijskih dogodkov, ki jih na pobudo Urada RS za mladino prireja Mladinski svet Slovenije, v sodelovanju z mladinsko mrežo MaMa in zavodom Movit. Na svetovni dan boja proti odvisnostim je bil prav tej temi posvečen živahen strukturirani dialog osnovnošolcev s strokovnjaki in odločevalci. Ajdovski dogodek je pomagal or-

ganizirati Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina, ki z mnogimi mladim ponujenimi dejavnostmi prispeva svoj kos k preprečevanju odvisnosti, oziroma k vzgoji mladih v odgovorne ljudi. Osnovnošolci iz regije so na ajdovskem regijskem dogodku prisluhnili strokovnjakom in debatirali z odločevalci. Organizatorji so bili navdušeni nad odzivom, dogodka se je namreč udeležila

Stroka za sodelovanje

V novembru, posvečenem boju proti zasvojenosti, se je v Ajdovščini zvrstilo precej dogodkov na to temo, tudi srečanje predstavnikov lokalnih strokovnih služb, ki se zavedajo, da bi s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem lahko dosegle več. V Ajdovščini že vrsto let deluje informativno-svetovalna pisarna Zavoda Pelikan Karitas, v okviru katerega deluje tudi skupnost Srečanje, ki nudi pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Od tod je prišla pobuda in povabilo na posvet strokovnih delavcev, prostovoljcev in drugih, ki se srečujejo s problematiko odvisnosti. Posveta so se udeležili predstavniki vseh povabljenih organizacij, česar je bila še posebno vesela Elizabeta Kotar, strokovna sodelavka Pelikanove pisarne v Ajdovščini in organizatorka posveta. Problematika odvisnosti in drog je še posebej med mladimi zelo pereča in vsi prisotni so se strinjali, da bi ji bili skupaj laže

kos. Hud problem sodobnega časa so vedno nove sintetične droge, preprodajalci so z malenkostnimi spremembami kemijskih substanc vedno korak pred zakonom. Mladi pa po teh drogah posegajo nepremišljeno, saj so dostopne, celo prek interneta … Posebna problematika so kombinacije različnih odvisnosti – droge in računalniške igrice, motnje hranjenja in socialna omrežja … Zasvojenost je prikrita in staršem težko opazna tudi zaradi navad sodobnega časa. Mladi večino časa preživljajo doma, za računalnikom … Namen srečanja vseh, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko zasvojenosti, je bilo spoznati se med seboj in ugotoviti, kako lahko skupaj ukrepajo. Uvodni del posveta je spremljal tudi župan Tadej Beočanin ter podprl skupno delovanje, velik poudarek daje preventivnemu delovanju. »Zagotovo lahko pomagamo

vetrom in s tem posredno tudi na višino stroškov za odpravljanje njihovih posledic. Poleg tega je zanimivo tudi omeniti, da se trenutno izvaja vzpostavitev Wind Risk enotnega sistema za merjenje vetra, ki bo namenjen tudi neformalnemu opazovanju in opozarjanju lokalnih enot civilne zaščite pred nevarnostjo hudega vetra. Prikazoval bo tudi podatke o vetru iz merilne postaje na ajdovskem stadionu. Kljub temu, da škoda, ki jo povzroči močan veter, ne predstavlja samo velikega problema za pilotna ob-

močja, ki jih preučuje projekt Wind Risk, ampak tudi za celotno Evropo in širše, je raziskav, ki bi se osredotočale na to problematiko relativno malo. Tudi zato, je za boljšo pripravljenost ajdovskega območja za primere silovite burje, toliko bolj pomembno, da se vedenje in raziskova-

slaba stotnija mladih. O problematiki odvisnosti so govorili mnogi strokovnjaki. Uvodni pozdrav je pripadel Zorku Švoru iz Urada RS za mladino, sledila je predstavitev regijskih dogodkov predstavnika MSS Tina Kampla in Davida Banoviča z Mladinske mreže MaMa. Poslanstvo, delo in cilje svojih organizacij sta predstavila še Elizabeta Lakosil iz Movita in Matej Likar iz Hiše mladih. Dr. Viljem Ščuka pa je govoril o svojih dognanjih na področju preprečevanja odvisnosti. V popoldanskem delu pa so z mladimi debatirali tudi odločevalci – predstavnik Ministrstva za zdravje dr. Jože Hren, župan Tadej Beočanin in drugi. Skozi debato je ajdovska mladež podala kar nekaj predlogov, predvsem si želijo več možnosti za kakovostno druženje in zabavo. sh

s tem, da mladim zagotovimo čim več možnosti za ustvarjalno delo, da vidijo pred seboj jasne cilje, da se jih ne poloti malodušje, občutek brezizhodnosti. To lahko predstavljajo delovna mesta, stanovanja za mlade družine, še prej štipendiranje in šolanje, pa tudi pestrost prostočasnih dejavnosti. Zato še posebej podpiramo društva, ki znajo pritegniti že otroke, v šport in kulturo.« Zavod Pelikan je predstavil delovanje informativno-svetovalnih pisarn ter komune za zdravljenje odvisnikov v okviru Skupnosti Srečanje, o katerih je pripovedoval zazdravljen narkoman, danes zaposlen v skupnosti, Brane Miličevič. Posveta pa so se udeležili še direktorica in strokovna sodelavka Centra za socialno delo Ajdovščina, strokovna sodelavka oddelka za družbene zadeve uprave Občine Ajdovščina, predstavnika Policijske postaje Ajdovščina in PU Nova Gorica, direktorica in strokovna sodelavka Zdravstvenega doma Ajdovščina ter predstavniki Psihiatrične bolnišnice Idrija, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zasebne svetovalnice Novo upanje. Ustanove so na prvem tovrstnem srečanju predstavile vsaka svoje delo. Ugotavljajo, da so administrativne ovire, kot je na primer varstvo podatkov, (pre)velike – zaradi stroge zakonodaje informacije ne tečejo. Kljub temu pa je bil pogovor koristen in ga bodo v prihodnosti še ponovili. sh

nje o burji poglablja in nadaljuje. Wind Risk delovna skupina


Turizem na podeželju

Št. 46 • 19. november 2015

Od svežih plodov do slastnih sadnih prigrizkov

Na trgovskih policah je v moderni dobi sveže sadje na razpolago skozi vse leto, vendar je še posebej v zimskih dneh priporočljivo uživanje tudi suhega sadja. Sladki posušeni koščki sadja so prav tako bogat vir vlaknin, vitaminov in mineralov. Še bolj pa nam gre v slast suho sadje iz doma pridelanega in posušenega sadja. Prav osvajanju znanja o sušenju je bila namenjena četrtkova učna delavnica (6. novembra 2015) v Učnem centru Brje. Glavna tema so bili kakiji, nekoč hrana bogov, danes pa dokazano vitaminska bomba za vse sladokusce. Skoraj 40 udeležencev se je zbralo v predelovalnici Učnega centra, kjer je

Ivan Kodrič, specialist za sadjarstvo, v besedi in praksi predstavil različne načine sušenja kakija. Sušilna omara je bila napolnjena z 32 kilogrami svežih plodov sorte tipo, narezanih od krhljev do rezin različnih debelin ter celih plodov. Bolj mesnati, manj mesnati, olupljeni, neolupljeni, svetlejši zaradi predhodnega namakanja v raztopinah citronske, askorbinske kisline ali žvepla, pa temnejši koščki suhih kakijev so pokazali, kako je od načina priprave odvisen čas sušenja, okus in končni videz. Strokovna navodila in priporočila na to temo so prav gotovo osnova za kvaliteten izdelek tako za večje pridelovalce, ki svoje izdelke tudi tržijo, kot za manj-

še sadjarje ali gospodinje. Sušilnica sadja v predelovalnici Učnega centra Brje zaradi letošnje izredno dobre sezone kakijev deluje s polno paro, rezervacije pa segajo že daleč v december. Dejstvo, da se tehnološke opreme za različne vrste predelave sadja z veseljem poslužuje več kmetov, sadjarjev in gospodinj, govori v prid temu, da projekt izgradnje in ustanovitve Centra za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov že dosega svoj namen. V četrtek, 3. decembra 2015, ste vabljeni na brezplačno predstavitev različnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij s poudarkom na predstavitvi NPK Predelovalec/ predelovalka sadja na tradicionalen način, ki jo organizira Ljudska univerza Ajdovščina. Dogodek bo v učilnici Učnega centra Brje. Usposabljanje in potrjevanje neformalnih znanj vam namreč omogoča, da pridobite znanja in javnoveljavno listino za dodatne dejavnosti. Vabljeni ste vsi, ki vas zanima, kako skladno s potrebami kupca in zahtevami stroke ter trga predelati domače sadje v tradicionalne izdelke in jih uspešno tržiti. Ingrid Marc

RA ROD Ajdovščina v pripravah na oblikovanje Strategije Lokalnega Razvoja (SLR) Vipavske doline Jesenski čas je na Razvojni agenciji ROD Ajdovščina v znamenju oblikovanja Strategije Lokalnega Razvoja (SLR) Vipavske doline, ki bo osnovana na podlagi rezultatov analiz področja in usklajena z zahtevami EU. V začetku decembra se pričakuje tudi vzpostavitev Lokalne akcijske skupine Vipavska dolina, ki bo v novem finančnem obdobju eden od pomembnih gradnikov lokalnega razvoja. Obsegala bo območje občin Ajdovščina in Vipava, ki predstavlja zaokroženo celoto in je geografsko ter funkcionalno povezano in v celoti izpolnjuje pogoje za pridobitev slabega milijona sredstev za obdobje 2014-2020. Pomemben sestavni del priprav SLR je vzpostavitev LAS Vipavska dolina, ki bo v novem programskem obdobju ena od dejavnikov sodelovanja med ključnimi akterji lokalnega razvoja Vipavske doline. S načinom delovanja »od spodaj navzgor« odpira prostor, kjer se z namenom načrtovanega in trajnostnega razvoja Doline srečujejo akterji iz javnega, zasebnega in ekonomskega sektorja. Projektne ideje na tak način prihajajo iz realnih potreb okolja in skozi proces oblikovanja jim pogled nanje iz perspektive različnih sektorjev daje dodano vrednost. S tem omogoča realne rezultate z učinki, ki presegajo trajanje projekta in ustvarjajo pomembno dediščino projekta. To je vsekakor to, kar si vsi vključeni želimo in kar Evropska Unija kot sofinancerka projektov pričakuje v tem programskem obdobju. Prva delavnica za pripravo nove SLR 2014-2020 se je pod vodstvom zaposlenih RA ROD že zaključila v začetku meseca novembra. De-

lavnice se je udeležilo 25 oseb, ki so prisluhnili predstavitvi novega pristopa delovanja, predstavitvi dobrih praks iz prejšnjega obdobja in navodilom za izpolnitev Obrazcev za predložitev predlogov operacij (projektov). Do konca meseca novembra pričakujemo dodatno delavnico na kateri bo izvedena »SWOT analiza« (analiza prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) razvojnih potreb in potencialov območja občin Ajdovščina in Vipava ter bodo opredeljeni dolgoročni poglavitni cilji in prioritetna tematska področja ukrepanja. Razvojna agencija ROD Ajdovščina delo nadaljuje s pripravo vse potrebne dokumentacije in postopkov za Ustanovno skupščino LAS Vipavska dolina v prvi polovici meseca decembra. Vse, ki so že izrazili interes za včlanitve in vse ostale zainteresirane že sedaj vabimo da se dogodka udeležijo. O datumu delavnice in Skupščine bo Agencija obveščala preko spletne strani www.las-vipavskadolina.si in javnih glasilih. Prav tako vabimo vse zainteresirane k posredovanju svojih predlogov operacij (projektnih idej). Predlagatelji projektnih idej so lahko: fizične in pravne osebe registrirane v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, kmetje, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, osebe, ki imajo registrirano osebno dopolnilno delo, javne institucije/organizacije ter nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove). Projektno idejo je potrebno vnesti v obrazec »Obrazec za predložitev predlogov operacij za umestitev v Strategijo lokalnega razvoja 2014-2020«, ki je objavljen na spletni strani http://www.las-vipavskadoli-

na.si. Navodila za izpolnjevanje so del obrazca. Posamezni predlagatelj lahko poda en ali več predlogov operacij. Za vsak predlog operacije je potrebno izpolniti en obrazec. Rok za oddajo predlogov operacij je do vključno 23.11.2015. Predlogi operacij niso zavezujoči in prijaviteljev ne zavezujejo k realizaciji operacije. Posredovanje predloga ne pomeni tudi dejanske dodelitve finančnih sredstev! Predlogi operacij se bodo uporabili za pripravo analize razvojnih potreb in možnosti območja LAS ter oblikovanje ciljev SLR. Trenutno je izkazalo interes za včlanitev v LAS Vipavska dolina 63 institucij oz. posameznikov. Veseli smo tako številčnega odziva, kar kaže na to, da je lokalni razvoj postal prepoznan kot nekaj na kar lahko vplivamo najprej mi sami in je v prvi vrsti odvisen od nas samih. Včlanitev v LAS je možna do konca programskega obdobja, kajti javni poziv za vstop v partnerstvo LAS bo odprt do zaključka programskega obdobja 2014 – 2020, vendar pa je zaradi priprave aktov LAS in samega formiranja LAS zaželeno, da se čim več članov pridruži LAS že v tej ustanovni fazi. Več informacij lahko dobite na telefon 05 365 36 00, 05 365 36 04 ali e-mail meta.rustja@ ra-rod.si. Z željo po izdelavi Strategije lokalnega razvoja, ki bo odražala tako dejanske potrebe okolja, kakor tudi možnosti in sposobnosti, da jih realiziramo, vas vabimo, da se nam pridružite. Veselimo se skupnih aktivnosti z vami – le skupaj lahko naredimo bolje! Razvoja Agencija ROD Ajdovščina

Turistična destinacija Vipavska dolina Turizmu na Vipavskem se obetajo boljši časi. Pripravlja se strategija razvoja turizma za občini Ajdovščino in Vipavo, v izdelavi je tržna znamka Vipavska dolina, v pripravi je katalog ponudnikov Vipavske doline, hkrati pa se zaključuje tečaj za regijske turistične vodnike. Turizem je prioriteta gospodarskega razvoja na celotnem območju Vipavske doline, zato je skrajni čas, da se občine ob reki Vipavi povezujejo v skupno turistično območje. Krovna skupna blagovna znamka je že v izdelavi, iz nje bodo nastale 4 kolektivne podznamke, v prvi fazi dve - Turistična destinacija Vipavska dolina in Vipavska dolina kot izvorno območje produktov. Velik korak naprej je tudi izdelava skupne strategije za obe zgornje-vipavski občini – Ajdovščino in Vipavo, ki tvorita zaokroženo območje. Hkrati s pisanjem dokumenta potekajo delavnice, skozi katere se bodo oblikovale vsebinske smernice razvoja. Ob tem je v načrtu še izdelava kataloga ponudnikov Vipavske doline. Z vsemi temi aktivnostmi sovpa-

da tudi tečaj regijskih turističnih vodnikov, ki sicer sodi v geografsko širšo turistično zgodbo severno Primorske regije, vendar pa bo nova turistična moč več kot dobrodošla. Tečaja se namreč udeležuje okoli 50 bodočih regionalnih turističnih vodnikov, od tega jih je kar dober ducat iz Ajdovščine. Obvestilo ponudnikom Pripravlja se skupen katalog ponudnikov za geografsko zaokroženo območje Vipavske doline. Prva faza je evidentiranje čim večjega števila ponudnikov, kar bo osnova za izdelavo kataloga. Naprošamo ponudnike turističnih produktov in storitev, da se odzovejo na povabila razvojnih agencij, turističnih centrov ter občin in spremljajo obvestila v medijih. Za dodatne informacije se obrnite na Razvojno agencijo ROD Ajdovščina, in sicer preko telefonske številke 05 365 36 00 ali pišite na elektronski naslov ra.rod@siol.net.

V prenovljenem Vipavskem Križu tudi nova doživetja

Nedavno prenovljene ulice in trgi Vipavskega Križa dajejo majhnemu srednjeveškemu mestecu poseben čar, zato predstavljajo svojevrstno doživetje tudi dogodki, ki se znotraj obzidja odvijajo ob koncu leta. V sklopu prireditev Vinski hrami Vipavske doline med martinom in božičem bo letos svoja vrata odprla tudi grajska klet v Vipavskem Križu. V soboto, 28. novembra 2015, bo grajska klet nekoliko spominjala na čase, ko so v njej zbirali vinsko desetino, le da tokrat vina ne bodo zbirali in hranili ampak ga okušali. In kot se za take priložnosti spodobi, bo ta večer klet obiskala tudi grajska gspuda. Grof in grofica ter ostali obiskovalci bodo lahko v grajski kleti, na placu in v gasah pokušali vina, ki jih bodo predstavili vinarji iz Vipavskega Križa in okoliških vasi, Cesta, Lokavec, Skrilje, Dobravlje, Velike Žablje, Male Žablje in Plače. Ti so bili v množici številnih uspešnih vinarjev iz Vipavske doline morebiti kdaj spregledani ali manj opaženi. V skupnem sodelovanju Odprte hrame v Vipavskem Križu organizirajo Krajevna skupnost Vipavski

Križ, Turistično društvo Vipavski Križ in Zavod za turizem Vipavski Križ, ki z organizacijo različnih dogodkov skupaj oživljajo zgodbe Vipavskega Križa. Na oktobrski slavnostni prireditvi ob zaključku celovite okoljske prenove Vipavskega Križa je župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin v svojem prazničnem govoru med drugim dejal: ‚‘Dobra zgodba je bila tudi Božična zgodba, dokaz da lahko Križ obiskovalcu, od blizu ali pa daleč, ponudi veliko.‘‘ Dodamo lahko, da je Vipavski Križ majhno mesto velikih zgodb, zgodb iz preteklosti in današnjih dni, zgodb o gasah in placu, o ljudeh, stavbah, … pa tlakovcih, tistih, ki so jih dali postaviti Attemsi, in tistih, ki so jih postavili pred kratkim. Vse te in druge zgodbe dajejo majhnemu srednjeveškemu mestecu poseben čar in seveda priložnost za ustvarjanje različnih doživetij. Nekatere velike zgodbe letošnjega leta šele prihajajo. Tudi letos se bo v Vipavskem Križu odvijala Božična zgodba, kako presenečenje pa se obeta še v prihajajočem letu. ak

foto: Ljubo Žgavec

6


Kultura

Št. 46 • 19. november 2015

Vertovčeve poti so pripravljene

Prvo nedeljo po martinovi nedelji, letos bo to 22. novembra, bo potekal že 15. pohod po Vertovčevih poteh. Poti so urejene in pripravljene. Še posebej koristna pa je prenova poti med Tevčami in Uhanjami, ki dokončno rešuje tudi problem odvodnjavanja vasi. Društvo Matija Vertovec pri urejanju Vertovčevih poti sledi načelu, da so urejene do te mere, da jih lahko domačini – kmetje – uporabljajo tudi za svoje potrebe. To se je v veliko primerih izkazalo za dobro prakso, saj domačini te poti nato pomagajo vzdrževati – s tem, ko po njih vozijo, predvsem pa s čiščenjem odvodnih kanalov. Voda namreč na makadamskih poteh povzroča največ težav. Z občinsko investicijo, katere pobudnik je bilo prav Društvo Matija

Canta al mar

Vertovec, je dvojno zadovoljstvo. Z rešenim odvodnjavanjem velikega dela vasi Tevče je urejen tudi del trase Vertovčevih poti med Tevčami in Uhanjami. Gre za makadamsko vaško pot, ki povezuje zaselka dveh krajevnih skupnosti. Ker precej strma pot ni imela urejenega odvodnjavanja, jo je vsako močnejše deževje dodobra načelo, kar se je običajno saniralo tik pred Vertovčevim pohodom. Letošnji poseg pa bo za zmeraj rešil težave. Občina Ajdovščina je namreč investirala v celostno rešitev z izvedbo kanalizacije meteorne vode, ki je vkopana v pot do Uhanj, kjer se bo prosto zlivala proti reki Vipavi. Investicija je vredna okoli 20.000 evrov. Vabljeni na letošnji Vertovčev pohod!

foto: Jernej Rosa

Dokumentarec o Vertovcu napolnil dvorano

Avtorji in sodelujoči v filmu v družbi poslanca Jerneja Vrtovca in župana Tadeja Beočanina Premiera dokumentarnega filma Matija Vertovec – veliki um slovenskega naroda je do zadnjega kotička napolnila Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini ter na koncu ocenila delo avtorjev s spoštljivo dolgim aplavzom. Ponovil se je, ko je voditeljica programa Mateja Poljšak na oder poklicala avtorje - scenaristki Matejo Rosa in Marušo Prelesnik Zdešar ter režiserja Marka Naberšnika. Raziskovanja življenja in dela Matije Vertovca so se lotili na drugačen način, na pot so poslali tri mlade fante, bodoče duhovnike. Mnogi

sogovorniki Vertovca predstavljajo skozi različna področja njegovega delovanja in eden za drugim upravičujejo podnaslov dokumentarca. Z živahnim pristopom je avtorjem uspelo prikazati živahnega duha osebnosti, ki še danes močno živi med vipavskim ljudstvom in katerega nasveti so postali ljudska modrost. Predvsem pa je film odlična promocija Vipavske doline, njene lepe narave, prijaznih ljudi … Prvič bo na sporedu nacionalne televizije že za letošnje božične praznike.

Društvo Matija Vertovec se za pomoč pri organizaciji premiere dokumentarnega filma najlepše zahvaljuje Mateji Poljšak, ki je odlično vodila prireditev in predstavitev avtorjev. Hvala lepa Društvu gospodinj s Planine za nadvse lepo in okusno pogostitev. Hvala lepa tudi vinarjem, ki so ob tej priložnosti podarili svoj najboljši izdelek: Branko Furlan iz Zavina in Franc Premrn iz Orehovice sta predstavljala konzorcij Zelen. Svoja vina pa sta na pokušino ponudila tudi Darko Poljšak, Poljšakova brajda iz Šmarij in Tone Petrič iz Planine.

Mepz Duri zlati v Španiji V sredo, 21. oktobra, se je začela španska zgodba Mešanega pevskega zbora Duri. Najprej seveda v pevski sobi, kjer smo se nasmejanih in dobro naspanih obrazov zbrali, dorekli še zadnje in preverili, ali smo vsi pripravljeni za pot do treviškega letališča, kjer nas je čakalo letalo, ali bolje rečeno, smo počakali letalo za Barcelono. Izkušnja leta vsakemu potniku zaposli misli z najrazličnejšimi idejami in vprašanji, nekatere pa zaziblje v prav prijeten spanec. Potovanje je potekalo tako rekoč brez zapletov in prav kmalu smo že sedeli na skoraj pozabljenih avtobusnih sedežih in nestrpno pričakovali svojo končno postajo, prijazno in živahno mestece Calella. To katalonsko obmorsko letovišče je vse poletje priljubljen kraj mnogih dopustnikov in počitnikarjev z vsega sveta, ob koncu poletne sezone pa medkulturno središče, ki gosti mednarodno zborovsko tekmovanje Canta al mar. Na tekmovanje v sakralnem programu smo se prijavili s pesmimi Jubilate Deo, renesančnega skladatelja Orlanda di Lassa, O, salutaris hostia, romantičnega skladatelja Gioacchina Rossinija, in Bogoroditse Djevo iz cikla treh duhovnih spevov (Tri Dukhovniykh khora), mladega in uveljavljenega domačega skladatelja Andreja Makorja. Naš tekmovalni nastop je bil na sporedu v četrtek, in sicer v katalonski prestolnici Barceloni, kjer je v mogočni baziliki Santa Maria del Pi popoldne na tonski vaji zborovodkinja Veronika najprej preizkusila zborovo usklajenost in zvočnost v novem prostoru. Organizatorji tekmovanja so nas še dobro opremili z vsemi potrebnimi informaciji, potem pa se je začelo nestrpno, skorajda otroško pričakovanje in čakanje nastopa, ki je bil za nas predviden okrog pol desete ure. Čas smo prebili na ulicah in uličicah centra Barcelone, kjer smo z zadnjim upevanjem in ponovitvijo repertoarja poželi bučen aplavz vidno navdušenih mimoidočih. Vsekakor je prijetna in prisrčna spodbuda veselih sprehajalcev in trgovcev dobro dela vsem v zboru. Končno je prišel trenutek resnice. Mladenič iz preddverja nas je pospremil po zadnjih stopnicah in ozkih hodnikih, zborovodkinja Veronika nam je vlila še zadnje besede poguma in že smo strumno stopili pred petčlansko žirijo. Zborovodkinja Veronika Škedelj takole zaokroži svoje vtise in občutke o dogajanju: »Vsa nepričakovana sproščenost, ki

sem jo občutila v tekmovalnem dopoldnevu, se je razblinila v trenutku, ko sem vstopila v baziliko in zagledala žirijsko mizo s petimi stoli. Generalko sem začela z ogromnim cmokom v grlu, končala pa precej pomirjena, saj so bili pevci zadovoljni z akustiko, jaz pa z zvokom in odzivnostjo zbora. Po skoraj štiriurnem čakanju na tekmovalni nastop pa se je začelo znova. S spoznanjem, da gre tokrat zares, se je vrnil tudi občutek napetosti, ki pa je med čakanjem v predprostoru zaradi pozitivne energije in umirjenosti pevcev skoraj popolnoma izzvenel. Mislim, da je predvsem zdrava mera adrenalina v vseh nas pripomogla k temu, da smo na odru res dali vse od sebe. Verjetno lahko v imenu vseh rečem, da smo z odra odšli z dobrim občutkom in zelo zadovoljni, saj nam je uspelo to, kar smo si želeli – predstaviti se v najboljši možni luči.« Ritem časa je od tedaj mineval malo bolj umirjeno … V sproščanju na hotelskih terasah, ob sočasnem in pestrem poslušanju vaj bližnjih Severnih in zborov Daljnega vzhoda. Toplo sonce je vabilo tudi v bližino obale, kjer so si najbolj drzni privoščili hitro osvežitev v jesenskih temperaturah morja. Festival je preko dneva ponujal ogled in prisluh tekmovalnemu programu, ki se je v Calelli odvijal v cerkvi Device Marije in sv. Nikolaja oziroma Mozartovi dvorani, ter prijateljskim koncertom, ki so se v bolj sproščeni preobleki zibali na mestnih ulicah in trgih. Naš prijateljski koncert je potekal na trgu pred mestno hišo, kjer nas je skupaj z ženskim pevskim zborom Kammerkoor Solare iz Estonije in otroškim zborom Consonance iz Rusije toplo sprejelo domače občinstvo. Petkov večerni preplet sončnega zahoda in počasnega prižiganja mestnih luči je na ulicah pričaralo prav posebno atmosfero, ki so ji piko na i dale še ubrane melodije zborov, ki smo se pretežno predstavili z narodnimi in ljudskimi pesmimi. Sobotno dopoldne se je odvijalo v sproščenem vzdušju, popoldne pa že v stopnjujočem pričakovanju večerne razglasitve rezultatov, skupnega petja na ulicah Calelle in končne zabave na plaži. Dvorana, okrašena z zastavami nastopajočih zborov, se je začela polniti. Po prijetnem in spodbudnem uvodu direktorja festivala, Ralfa Eisenbeißa, in povabilu vseh zborovodij in predsednikov zborov je završalo. In takoj zatem, ob napovedi razglasitve, vse utihnilo. Na trnih smo dočakali svojo kategorijo in ob slišani besedni zvezi gold in Kulturno umetniško društvo Duri Col kar skočili kvišku. Dobili smo

7

zlato! Slovenska zastava je zaplapolala in tiho upanje je postalo glasno vriskanje. Veselje je bilo veliko. Naš trud in vse delo, ki smo ga tekom let, zelo zgoščeno pa zadnje mesece pred odhodom, vlagali v pesmi in medsebojne odnose, smo nagradili z zlatom. Lahko si mislite, da zabava za tak uspeh ni bila skromna ne kratka. Pisana druščina zborov z vsega sveta je v večernem mraku na stičiščih ulic težko dočakala, da je v zvoniku odbilo osmo uro in je po mestu zadonela skupna pesem Viva la musica. Calella se je razživela v soju luči in veselih obrazov pevcev, ki smo s pesmijo kar nadaljevali in nadaljevali. Zabava se je razživela še na plaži, kjer so gostoljubni organizatorji ponujali okusno paello, pečeno rižoto z morskimi sadeži ali zelenjavo, in priljubljeno špansko pijačo sangrijo. Ker pa smo se v bučni množici vsi že malo porazgubili in je bila noč še premlada za odhod v posteljo, smo počasi, po manjših gručicah, prikapljali še k našemu stricu Pepetu (Tio Pepe), ki se nas je prav stričevsko razveselil in nas pogostil, kot se za tak praznik spodobi. Počastili in prav prijetno pa so nas v nedeljo presenetili tudi doma. Vsi domači pevk in pevcev so nas pričakali pred zadružnim domom na Colu, nam izrekli čestitke in nas toplo stisnili v objem. Prisrčen sprejem in iskren ponos je povezala še nepogrešljiva pesem in prijeten klepet ob slavnostnem prigrizku. Španija je bila naš izziv, ki je prinesel mnogo prijetnih zgodb tako pred kot na samem tekmovanju. Mešani pevski zbor Duri smo preko vseh novih izkušenj postali zrelejši, bogatejši in še bolj povezani. Verjamemo, da je zlato priznanje odlična motivacija in velik zagon za novo delo, novo ustvarjanje in nove zmage. Barbara Koren


Kultura

Št. 46 • 19. november 2015

Castra ob mrzli reki

FotoBeležka iz Pilonove galerije

foto: Primož Brecelj

Med ‚krompirjevimi počitnicami‘ smo bili v galeriji portretisti, grafiki in kiparji jeseni ter modni oblikovalci Pilonovih protagonistov - enajst mladih in najmlajših ustvarjalcev se je udeležilo štiridnevnih tematskih delavnic.

Do konca oktobra je bila na ogled Nova fotografija – Subjekt, razstava del dveh fotografinj, Maje Šivec in domačinke Polone Ipavec, ter fotografa Emila Jalovca.

foto: Primož Brecelj

Naš Pilon je odšel v Trst – s štirimi olji ter dvema fotografijama je zastopan na razstavi Svet je tu. Moderna umetnost v Trstu. 1910 – 1941 (Il mondo è là. Arte moderna a Trieste. 1910 – 1941) v prostorih novega mestnega razstavišča Magazzino delle Idee (Corso Cavour). Razstava v organizaciji Tržaške pokrajine (Provincia di Trieste) je na ogled do 6. januarja 2016.

foto: Primož Brecelj

V četrtek, 5. novembra, smo v galeriji odprli razstavo fotografij Danila Jejčiča z naslovom Prezrte reči, ki bo na ogled do nedelje, 6. decembra 2015. Toplo vabljeni na estetski sprehod med deli našega priznanega ustvarjalca!

Fotografsko društvo Veno Pilon vas vabi na prav posebno razstavo z naslovom Utrip mesta Ajdovščina jeseni 2015. Fotografije bodo namreč razstavljene po izložbah znotraj Castre, našega najlepšega mestnega središča. Vabljeni torej na sprehod po razstavi. Fotografsko društvo Veno Pilon iz Ajdovščine je razmeroma mlado društvo, ustanovljeno na pobudo skupine ljubiteljev fotografije iz Ajdovščine in okolice. Prav toliko kot nas je, pa je med nami različnih fotografov. Vsak ima svoje videnje, svojo vizijo želenega posnetka. Ustanovitelji so na ustanovni skupščini FD Veno Pilon 14. marca 2003 zapisali: »Fotografsko društvo, ki ga danes ustanavljamo, naj bi združevalo vse, ki imamo fotografijo radi. Naš namen je počutiti se dobro v družbi ljudi s podobnimi željami. Namen iniciatorjev tega društva je, da bo združevalo ljubitelje fotografije in tudi video dejavnosti. Sčasoma se bodo same organizirale skupinice enakih pogledov. Nekdo rad razstavlja, nekdo rad debatira, nekdo pa rad samo gleda in posluša. Naše društvo bo za vse . Z dobro voljo in malo truda verjamemo, da nam bo uspelo!« Društvo nosi ime po domačem umetniku, svetovno znanem slovenskem slikarju, grafiku, fotografu Venu Pilonu. Že od ustanovitve naprej uspešno sledi zadanim ciljem, za kar gre zahvala žal že pokojnemu dolgoletnemu predsedniku gospodu Jadranu Hreščaku.

V Pilonovi galeriji napovedujemo: Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2015 bomo v galeriji obeležili z dvema Srečanjema z umetnikom, na katera skupaj z umetnikom in razstavljavcem Danilom Jejčičem vabimo osnovnošolske otroke in dijake. Galerija bo na ta dan še posebno na široko odprla vrata obiskovalcem – ti bodo med ogledovanjem stalne zbirke ter občasne razstave lahko izbirali med katalogi in spominki po polovični ceni. Pridite, se bomo v teh skorajda ‚nekulturnih časih‘ skupaj veselili kulturnega dneva! Skozi poslednji mesec tega leta nas bodo popeljali Pilonovi barvni diapozitivi Ferrania iz šestdesetih let 20. stoletja. Razstava del, ki predstavljajo strokovno še ne ovrednoteno poglavje Pilonovega ustvarjalnega opusa, bo na ogled od 11. decembra do 14. februarja naslednjega leta. Pisec spremnega besedila v katalogu k razstavi je Brane Kovič.

Urnik: torek – petek: 9.00-18.00 sobota, nedelja: 15.00-18.00 ponedeljek in prazniki: zaprto

foto: Miran Krapež

8

Društvo danes šteje okoli 30 članov, dvakrat mesečno se srečujemo na društvenih sestankih, fotodelavnicah in fotoklepetalnicah, ko ob pogovoru in skupnem ogledu fotografij poglabljamo znanje o fotografiji, njeni sporočilnosti, tehniki itd … Običajno večkrat letno medse povabimo tudi fotografske strokovnjake, da nam predavajo o specifikah posamezne tematike, tehnike. Osvojeno znanje radi preizkusimo in prikažemo na vsakoletni skupinski društveni razstavi ter na samostojnih razstavah posameznih članov. Najboljši med nami se redno udeležujejo državnih in mednarodnih fotografskih natečajev, kjer pridno nabirajo številne nagrade. Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da smo uspešno sledili zadanim ciljem. Res je, da so bili naši prvi koraki negotovi in da smo si počasi začeli nabirati izkušnje, vendar nam zagnanosti ni manjkalo. Že prvo leto po ustanovitvi društva smo pripravili društveno razstavo, ki je odtlej tradicionalna majska prireditev v Ajdovščini. Hkrati smo zaorali ledino z organizacijo slovenskega fotografskega natečaja Trta in vino, ki se je leta 2004 preimenoval v Kruh in vino vse do leta 2007. Z izvedbo

teh natečajev se je ime našega društva kot odličnega organizatorja fotografskih natečajev uveljavilo na slovenskem fotografskem zemljevidu. Znanje, vedenje in izkušnje, ki smo jih pridobili z organizacijo, smo želeli nadgraditi, zato je foto natečaj Kruh in vino prerasel v uveljavljen in priznan mednarodni fotografski natečaj Med nebom in zemljo. Veseli nas, da smo brez težav pridobili pokroviteljstvo domače FZS pa tudi treh mednarodnih zvez, in sicer FIAP, PSA, in UPI. Za katalog, ki smo ga izdali, pa nam je FIAP podelil najvišjo oceno - pet zvezdic, kar nas zavezuje, da bodo tudi v bodoče naši katalogi na najvišji možni kakovostni ravni. Med naše večje dosežke štejemo tudi priznanje mednarodne fotografske zveze FIAP, ki nam je za naše dosežke na mednarodnih natečajev dodelila bronasto priznanje. Člani društva smo se odločili, da v novembru poživimo staro mestno središče. Prazne izložbe po Prešernovi ulici, vse do Lavričevega trga, bomo napolnili s fotografijami. Razstavo smo naslovili Utrip mesta Ajdovščina jeseni 2015. Vabljeni na sprehod med izložbami. Erna Furlan

Življenjske zgodbe v ozadju zgodovine V enoti Lavričeve knjižnice Ajdovščina v Vipavi je na ogled RAZSTAVA “ŽIVLJENJSKE ZGODBE V OZADJU ZGODOVINE”. Dvojezična razstava je rezultat raziskovanja skupine dijakov Škofijske gimnazije Vipava in dijakov Max-Beckmann-Oberschule iz Berlina. Dijaki so bili v šolskem letu 2014/15 povezani v okviru projekta Življenjske zgodbe v ozadju zgodovine (Life stories behind history), raziskovali pa so prisilo delo v nacistični Nemčiji. Mentorici vipavskih dijakov in dijakinj sta bili Nataša Sever in Martina P. Smrdel. Razstava je na ogled med delovnim časom knjižnice v Vipavi do začetka decembra 2015. Vabljeni k ogledu!


Lavričeva knjižnica

Št. 46 • 19. november 2015

Beremo (z) najmlajšim(i)

V začetku oktobra smo v Lavričevi knjižnici začeli že sedmo sezono študijskega krožka Beremo v naročju staršev. Namenjen je razvijanju družinske pismenosti, torej spoznavanju prvih korakov najmlajših v svet pravljic in slikanic, v glasbeni, likovni in gledališki svet. Zato so na srečanja krožka vabljeni tako mladi starši na starševskem dopustu kot tudi stari starši ali varuške, ki malčke v najzgodnejših letih varujejo. Kajti za razvoj dobre pismenosti je zelo pomembno, da imajo otroci takšno pomoč in podporo že od rojstva, za nekatere spretnosti celo že od spočetja naprej. Pomembno je tudi, da otrok že od zgodnjega otroštva postopoma pridobiva veščine, ki mu bodo pomagale, da se bo v šoli rad učil branja in pisanja. V okviru pro-

grama Z igro do pismenosti si ogledamo štiri krajše filme o razvijanju tistih spretnosti pri otroku, ki mu olajšajo vstop v šolo. Filme je kot didaktični komplet za izobraževanje za izobraževalce in starše zasnoval Andragoški center Republike Slovenije, ki študijski krožek preko pristojnega ministrstva tudi delno financira. Druga srečanja pa so bila namenjena različnim pedagoginjam, ki so tako razvoj otroka kot tudi kakšno pomoč jim lahko starši nudijo, prikazale vsaka s svojega področja. Polona Kunaver Ličen nam je v Lični hiši predstavila pomen barv v našem življenju, Silva Karim pa nas je seznanila z razvojem likovnega ustvarjanja pri otroku. O pomenu pravilnega govora pri otroku so se starši pogovarjali z logopedinjo Hermino Bavčar. Na

srečanjih dobijo mladi starši veliko praktičnih napotkov pa tudi odgovorov na vprašanja, ki se jim zastavljajo ob spremljanju razvoja svojega nadebudneža. Naš krožek pa je tudi priložnost za srečanja z drugimi starši, s katerimi boste lahko izmenjali izkušnje in spoznanja. Še vedno se nam lahko pridružite. V četrtek, 19. novembra, ob 10. uri, ste vabljeni na srečanje z glasbeno pedagoginjo Bernardo Paškvan, ki nam bo predstavila pomen glasbe za otroka, v četrtek 3. decembra, prav tako ob 10. uri, pa bo gledališka igralka Nataša Konc Lorenzutti spregovorila o prvih korakih otroka v gledališki svet. V Ajdovščini sta kar dva gledališka abonmaja namenjena najmlajšim, zato je prav, da spoznamo, kako otroka pripravimo na gledališko predstavo. Za zaključek študijskega krožka pa vas že v prazničnem mesecu, v četrtek, 17. decembra ob 18. uri, vabimo v knjižnico v Ajdovščino na literarno-glasbeni sprehod skozi pesmi, pravljice in uganke Svet je kakor ringaraja s pripovedovalko Anjo Štefan. Anja pravi, da so vabljeni vsi otroci od 3. leta dalje in njihovi odrasli: mamice, očki, babice, dedki, tete, strici… Kdor želi, lahko s seboj prinese Anjine knjige, da se bo vanje podpisala. Kakšno knjigo pa boste lahko tudi kupili. Veselimo se srečanja z vami!

ce in varujejo pridelke. Dogodek so sooblikovali otroci iz Otroškega vrtca Ajdovščina oziroma knjižnici najbližjega vrtca Ob Hublju. Otroci iz skupin Petelinčki, Pikapolonice, Medvedki, Čebelice, Metulji in Ribice so naredili lepe plakate s strašili, ki so še na ogled. Svoje so dodali odrasli, ki so izdelali prava strašila. Pravo čudenje žanjeta strašili v naravni velikosti, ki sta ju naredili Ivanka Ipavec iz Pod-

Potujoča knjižnica Ponedeljek, 30. november: Orehovica: 13.30 – 14.05, Podgrič: 14.15 – 14.40, Lozice: 14.50 – 16.30, Podraga: 16.45 – 17.45. Torek, 1. december: Vrtec Vrhpolje: 11.00 – 11.45, Sanabor: 13.00 – 13.30, Goče: 14.00 – 15.30, Kodreti: 15.40 – 16.25, Manče: 16.40 – 17.40, Lože: 17.45 – 18.15. Sreda, 2. december: Vrtec Vipavski Križ: 9.30 – 10.30, Vrtec Col: 10.50 – 11.45, Otlica: 12.15 – 14.00, Predmeja: 14.15 – 14.45, Male Žablje: 15.45 – 16.15, Velike Žablje: 16.20 – 17.30. Četrtek, 3. december: Fructal: 9.30 – 11.30, Vipavski Križ: 12.00 – 13.00, Duplje: 13.20 – 14.20, Vrhpolje: 14.30 – 15.20, Dolga Poljana: 15.30 – 16.40. Petek, 4. december: Vrtec Budanje: 8.00 – 8.50, Vrtec Vipava: 9.05 – 10.00, Vipava – klet: 10.05 – 10.25, Vipava CIRIUS: 10.30 – 11.15, Vipava VDC: 11.20 – 12.05, Vipava – Pristan: 13.00 – 13.30. Ponedeljek, 7. december: Podkraj: 9.00 – 11.15, Col – šola: 11.30 – 13.45, Col – Dom krajanov: 13.50 – 14.20, Lokavec – Na brodu: 15.00 – 15.45, Lokavec – šola: 15.50 – 16.30. Torek, 8. december: Vrtec Selo: 10.30 – 11.15, Črniče: 11.30 – 13.15, Ustje: 13.40 – 14.30, Slap: 14.50 – 15.45, Log: 15.55 – 16.55, Budanje: 17.00 – 17.50. Sreda, 9. december: Plače: 13.40 – 14.10, Gaberje: 14.45 – 16.10, Erzelj – šola: 16.25 – 17.00, Erzelj – Lenivec: 17.05 – 17.20, Planina: 17.35 – 18.20. Četrtek, 10. december: Vrtec Črniče: 10.30 – 11.00, Vrtovin: 12.00 – 13.00, Batuje: 13.15 – 14.15, Malovše: 14.30 – 15.30, Gojače: 15.40 – 16.30, Gojače – pravljica: 16.30 – 16.45, Dobravlje: 17.00 – 17.50. Ponedeljek, 14. december: Skrilje: 11.30 – 11.55, OŠ Dobravlje: 12.00 – 12.30, Cesta: 12.40 – 13.10, Selo: 14.00 – 15.50, Kamnje: 16.10 – 17.00, Kamnje – pravljica: 17.00 – 17.10, Stomaž: 17.25 – 17.50. Torek, 15. december: Vrtovče: 12.20 – 12.50, Šmarje: 13.10 – 14.15, Zavino: 14.30 – 15.20, Lisjaki: 15.30 – 16.00, Brje: 16.30 – 17.30. Sreda, 16. december: VDC Ajdovščina: 8.30 – 9.30, Vrtec Ribnik: 9.35 – 11.30, Bia Separations: 11.50 – 12.20, DSO Ajdovščina: 12.30 – 13.00, OŠ Lokavec: 13.15 – 14.00.

Zdenka Žigon

Obvestilo iz Lavričeve knjižnice

Jesenski dogodek za otroke

Lavričeva knjižnica Ajdovščina je že tretjič zapored pripravila tematski jesenski dogodek za otroke. Če so prvo leto v knjižnico pritegnile množico otrok in staršev ter starih staršev čarovnice, so jih lani razveselile buče. Letos so si knjižničarke Alenka Furlan, Jasmina Česnik Ušaj, Martina Zalar in Vera Božič zamislile spet nekaj novega: strašila, kakršna na poljih in vrtovih odganjajo nepovabljene ptičje obiskoval-

9

kraja in Alenka in Mirko Furlan iz Lokavca. Slednja sta izdelala še eno od dveh manjših strašil, ki pozdravita obiskovalca ob vhodu. Drugega sta izdelali družini Ušaj in Černigoj iz Plač in Ajdovščine. Čestitke vsem za izjemno izvedbo! Knjižnica je bila 5. novembra prepolna otrok, ki so najprej poslušali pravljico o ptičjem strašilu, nato pa so si – iz delov, ki so jih že prej skrbno pripravile knjižničarke – naredili vsak svoje imenitno strašilo za domov. Na koncu so vsi pokusili še dobrote, narejene iz pridelkov z vrta in s polja, ki so jih strašila varovala. Pravo čudo, kaj vse je mogoče narediti, speči, skuhati, zamešati! Še danes marsikdo ne more pozabiti dobrot, ki sta jih pripravili Marta Pipan s Planine in Pekarna Ježek iz Lokavca. Imenitno, izvirno, naravno, okusno in lepo za oko! Le kaj nam kuhajo v Lavričevi knjižnici za prihodnjo jesen? AL

Klepetalnica z Davidom Nabergojem V petek, 20. novembra 2015 ob 18.30. Ob Dnevu splošnih knjižnic tradicionalno povabimo v goste osebnost, ki uživa spoštovanje v domači skupnosti in je tudi širše prepoznavna. Lani se je vabilu odzval novoizvoljeni župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Letos pa je povabilo sprejel David Nabergoj, predsednik uprave Mlinotesta d.d. Ajdovščina. Naš gost se mora kot poslovnež seveda sproti seznanjati s strokovnim gradivom, rad pa poseže tudi po knjigah s področja družbenih znanosti – ob ekonomskih teorijah ga zanimajo zgodovina, sociologija, politologija, potopisi in druge. Bere leposlovje - posebej izpostavlja Gabriela Garico Marqueza, zanima ga film. Tudi kot poslovnež prepoznava moč knjige, ki ponese misel o drugačnem in boljšem življenju posameznika med ljudi. Tako je podprl izid knjige Narkoman nikoli. Mlinotest je z donacijo knjižnici omogočil nakup faksimila Žige Herbersteina, knjiga je na ogled v knjižnici v Vipavi. Razgovor, ki ga bo vodil Artur Lipovž, je priložnost, da se z Davidom Nabergojem seznanite tudi kot s človekom. Knjige, ki jih bo gost izpostavil v razgovoru, bomo v knjižnici ponudili v branje tudi drugim bralcem.

Uporabnike knjižnice obveščamo, da bo osrednja knjižnica v Ajdovščini v četrtek, 26. novembra zaprta zaradi usposabljanja zaposlenih. Hvala za razumevanje!

V Vipavi deluje prvi knjigomat V enoti Lavričeve knjižnice v Vipavi je začel delovati avtomat za izposojo in vračilo knjig – knjigomat. Knjigomate sicer že poznajo v številnih slovenskih osrednjih in tudi krajevnih knjižnicah, je pa vipavska pridobitev prva takšna na območju ajdovske in vipavske občine, kjer izvaja Lavričeva knjižnica svoje poslanstvo. Namestitev knjigomata je le vidni del načrta tehnološkega posodabljanja vipavske knjižnice s t.i. RFID tehnologijo. Projekt je začela Lavričeva knjižnica s podporo občine Vipava pred dvema letoma, ko je kupila delovne postaje in nalepke z radijskimi čipi, s katerimi so zaposleni opremili 25.000 enot gradiva. Vračanje in izposoja gradiva sta doslej tekla preko knjižničarja, zaradi česar so uporabniki pogosto stali v vrsti. Bralci poslej gradivo vračajo samostojno, sami si ga lahko tudi izposodijo. Samostojna izposoja je za marsikoga pomembna tudi iz osebnih razlogov. Knjigomat seveda ne nadomešča knjižničarja. Ga pa razbremenjuje, saj nova tehnologija skrajšuje postopke in omogoča hitrejše vračanje in izposojo. Knjižničar poslej bolj učinkovito pomaga obiskovalcem pri iskanju, izbiri in svetovanju. To je posebej pomembno za dijake ali študente, ki potrebujejo veliko gradiva, za pomoč pogosto zaprosijo starejši.

Knjigomat je uporabniku prijazen, vodi ga z jasnimi in enostavnimi navodili, je veliko bolj enostaven kot denimo avtomatska blagajna v nakupovalnem središču. Brez težav ga uporabljajo mladi, novost sprejemajo tudi starejši. Knjižnica je za nakup knjigomata v okviru sredstev za sofinanciranje informacijsko-komunikacijske (IKT) opreme uspešno kandidirala na sredstva Ministrstva za kulturo, ki je za avtomat zagotovilo 80 odstotkov denarja. Tako se je močno znižala tudi skupna višina vložka, ki je z nakupom čipov, delovnih postaj in knjigomata znašala 15.000 evrov. Posodobitev vipavske knjižnice bo povsem zaključena z nakupom zunanje enote, ki bi omogočala vračanje gradiva v času, ko knjižnica ni odprta. Lavričeva knjižnica je tudi ajdovski občini predlagala tehnološko posodobitev osrednje knjižnice, v enem samem koraku ali podobno kot v Vipavi v več etapah, in pripravila potrebne izračune. AL


10

20 let univerze

Št. 46 • 19. november 2015

20 let Univerze v Novi Gorici

Začetki Univerze v Novi Gorici segajo v leto 1995, ko je bila ustanovljena Fakulteta za znanosti o okolju – prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji, ki sta jo ustanovila Mestna občina Nova Gorica in Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. V samo treh letih se je zaradi uvedbe novih študijskih programov in širitve znanstvenoraziskovalne dejavnosti leta 1998 reorganizirala in preimenovala v Politehniko Nova Gorica. Leta 2005 je Senat Politehnike sprejel sklep, da Politehnika Nova Gorica spremeni status in se preimenuje v Univerzo v Novi Gorici. Ključna prelomnica pri nastanku četrte slovenske univerze se je zgodila 17. marca 2006, ko je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo potrdil nastanek četrte slovenske univerze – Univerze v Novi Gorici. Od tu naprej je razvoj stekel še hitreje tako na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti kot tudi študijskih programov. Univerza v Novi Gorici je raziskovalno usmerjena in mednarodno vpeta univerza z vrhunskimi raziskovalci in usposobljenimi pedagogi, ki svoje znanje študentom posredujejo v okviru študija na petih fakultetah in dveh visokih šolah, ki ponujajo izobraževanje na področju okolja, humanistike, fizike, umetno-

sti, vinogradništva in vinarstva ter gospodarskega inženiringa. Raziskovalna dejavnost na Univerzi poteka v šestih laboratorijih in šestih centrih, ki so opremljeni z vrhunsko raziskovalno opremo. Vključeni smo v manjše in večje mednarodne projekte ter sodelujejo z ustanovami z najvišjim ugledom. Kot primer lahko navedemo sodelovanje pri načrtovanju novega observatorija za gama astronomijo z imenom Polje Teleskopov Čerenkova oziroma Cherenkov Telescope Array (CTA) ter sodelovanje z ustanovami kot so International Centre for Genetic Engineering and Biotechnology, École polytechnique fédérale de Lausanne, Imperial College London, Elettra Sincrotrone Trieste, Deutsches Elektronen-Synchrotron, High Energy Accelerator Research Organization itd. Sodelovanje s raziskovalnimi centri, inštituti in univerzami na tujih tleh omogoča bogat pretok specifičnega znanja. S slednjim želimo na Univerzi v Novi Gorici omogočiti predvsem individualno rast posameznikov, ki bodo v prihodnosti nosilci temeljnih odločitev naše družbe. Poleg raziskovalnih in pedagoških enot ima univerza vzpostavljene vse spremljajoče dejavnosti in sicer študentsko pisarno, univerzitetno knjižnico, založbo, mednarodno pisarno, alumni klub, karierni center ter edino univerzitetno fundacijo v Sloveniji – Fundacijo Univerze v Novi Gorici. Posebnost ustanove se kaže v raznolikosti in sodobnosti raziskovalnih in študijskih programov, ki

so bili ustvarjeni v ozki navezanosti sodelovanja z industrijo in podjetniškimi potrebami iz regije. Poleg tega se lahko pohvalimo z izjemno vpetostjo v raziskovalne projekte in različne sheme študijskih izmenjav. Sporazume o sodelovanju imamo podpisane z več kot 250 raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami s celega sveta, poleg tega v zadnjem času narašča tudi število mednarodnih izmenjav profesorjev in študentov. Posebej smo ponosni tudi na dejstvo, da so naši podiplomski študijski programi zanimivi tudi za tuje študente s celega sveta, ki predstavljajo kar 50 % podiplomske študentske populacije. Tudi univerza sama postaja privlačno okolje za tuje znanstvenike in profesorje, zato število zaposlenih strokovnjakov iz drugih držav nenehno narašča in v tem trenutku dosega že 22 % števila vseh zaposlenih. Letošnji rezultati pri mednarodnem primerjanju univerz U-Multirank 2015 so pokazali, da Univerza v Novi Gorici v svetovnem merilu dosega visoko nadpovprečne rezultate. Posebej je bila prepoznana odličnost naše Univerze na področju raziskav, mednarodne usmerjenosti in regionalne vpetosti. Dobre rezultate izkazuje tudi na področju učenja in poučevanja. Med drugim je skupina zunanjih ekspertov ob mednarodni evalvaciji EUA Univerzo v Novi Gorici označila kot “mlado in dinamično univerzo s srečnimi in zadovoljnimi študenti”. Andreja Leban

Svečana akademija ob dvajsetletnici Univerze v Novi Gorici

Univerza v Novi Gorici bo ostala majhna, a drugačna, raziskovalna, mednarodna odprta Univerza Osrednja akademija ob dvajsetem jubileju Univerze v Novi Gorici je potekala v četrtek, 15. oktobra 2015, na dvorcu Zemono pri Vipavi. “Začetki Univerze v Novi Gorici segajo v leto 1994, ko je takratno vodstvo Instituta Jožef Stefan razmišljalo o bodočnosti te institucije in želelo začrtati pot transformacije našega največjega inštituta v Tehnično Univerzo ali kakor smo jo tedaj ambiciozno in po vzoru ameriškega MIT poimenovali SIT (Slovenski tehnološki inštitut). Kot vidite smo cilj zgrešili. Danes Slovenija nima Tehnične univerze ima pa Univerzo v Novi Gorici« s temi besedami je začel svoj govor rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik. V samo dvajsetih leti se je Univerza v Novi Gorici razvila v mlado in vitalno ter raziskovalno usmerjeno in mednarodno vpeto Univerzo, v okviru katere deluje pet fakultet, dve visoki šoli, šest laboratorijev in šest centrov. “V čem je Univerza v Novi Gorici drugačna od ostalih ustanov visokega šolstva v Sloveniji in širše? Ena od razlik je zagotovo naš status privatne ali bolje rečeno nedržavne univerze, kar nam omogoča večjo prožnost in dinamičnost pri izvajanju našega poslanstva. Drugi razlog je ta, da nismo nastali kot politični projekt. Univerzo v Novi Gorici smo ustanovili, snovali in gradili posamezniki, zaposleni, zunanji sodelavci in študentje. Zato do nje vsi, vključno s študentkami in študenti, čutimo izjemno pripadnost, jo čutimo kot

nekaj našega in smo se zanjo pripravljeni razdajati” je v svojem nagovoru poudaril prof. dr. Zavrtanik. Strateške usmeritve predvidevajo, da bo Univerza v Novi Gorici sicer ostala majhna, a drugačna, raziskovalna, mednarodno odprta univerza, ki bo ponudila vsem dostopno vrhunsko izobrazbo. Posebno slednje bo zahtevalo nove pristope tudi v organiziranosti univerze in morda celo v lastništvu oziroma ustanoviteljstvu. Le kot taka si bo zagotovila obstoj v mednarodnem okolju in še naprej prispevala k raznovrstnosti visokega šolstva v Sloveniji. Ob zaključku svojega nagovora je rektor Univerze v Novi Gorici čestital vsem, ki so prispevali k njenemu uspešnemu razvoju, zaposlenim, zunanjim sodelavcem in še posebej študentom, ki so nam zaupali in z nami preživeli tako prijetne kot težke trenutke. Na svečani akademiji je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil državno odlikovanje red za zasluge Univerzi v Novi Gorici za izjemno uspešen razvoj in dosežke, s katerimi je oplemenitila slovenski visokošolski prostor. Univerza v Novi Gorici pa je podelila dve priznanji častni doktorat Univerze v Novi Gorici in sicer prof. dr. Geraldu P. Schattnu in g. Miki Mustru, dve priznanji častni član Univerze v Novi Gorici in sicer prof. dr. Urški Vrhovšek in prof. dr. Chieu D. Tranu, priznanje zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Stanetu Grandi in priznanje zlata plaketa Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjanu Žekšu. Andreja Leban

Mladi arhitekti in krajinski arhitekti svetujejo v Novi Gorici

Univerza v Novi Gorici prejela državno odlikovanje red za zasluge Na svečani akademiji, ob dvajsetletnici Univerze v Novi Gorici, ki je 15. oktobra 2015 potekala na dvorcu Zemono pri Vipavi je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil državno odlikovanje red za zasluge Univerzi v Novi Gorici za izjemno uspešen razvoj in dosežke, s katerimi je oplemenitila slovenski visokošolski prostor. Odlikovanje je s strani Univerze v Novi Gorici sprejel rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik, ki se je Predsedniku Borutu

Pahorju zahvalil za izraženo čast. “To odlikovanje razumemo kot priznanje naši drugačnosti, v smislu dopolnitve slovenskega univerzitetnega prostora, v smislu odprtosti, mednarodnega delovanja in medkulturnega povezovanja”, je dejal rektor. Ob tem je spomnil na vse, ki jim je odlikovanje tudi namenjeno. “Univerza v Novi Gorici je plod velike želje in volje nekaj posameznikov, znanstvenikov, zaposlenih na univerzi in študentov, ki so verjeli in še vedno verjamejo in gradijo zgodbo Univerze v

Novi Gorici”, se je prof. dr. Zavrtanik zahvalil vsem, ki so v njenem snovanju in delovanju sodelovali. Andreja Leban

Prvi teden brezplačnih arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih svetovalnic. Pri vsakem večjem projektu, ki se ga lotimo, je pomoč dobrodošla, zato skupina arhitektov in krajinskih arhitektov zadnje leto in pol izvaja brezplačne arhitekturne in krajinskoarhitekturne svetovalnice po celotni Sloveniji. Po izredno uspešni vseslovenski septembrski turneji se mladi strokovnjaki vračajo na teren. V sklopu tedna brezplačnih svetovalnic bodo konec novembra obiskali 30 mest, v katerih bodo obiskovalcem nudili osnovno pomoč pri reševanju vseh vrst prostorskih zagat. Z izvajanjem tovrstnih svetovanj želijo opozoriti na pomembnost dobro in pametno oblikovanega prostora in nuditi vsaj osnovno pomoč pri vprašanjih v zvezi z gradnjo, prenovo, sanacijo, adaptacijo ter urejanjem okolice. Pridružite se jim na svetovalnici v Novi Gorici v sredo, 25. novembra, od 17:30 naprej v prostorih Mestne občine Nova Gorica, steklena dvorana, Trg Edvarda Kardelja 1. Rezervirajte si termin na arhnasvet.si/ svetovalnice/.


Mladi

Št. 46 • 19. november 2015

Še en uspešen Zaposlitveni bazar

11

MC Hiša mladih napoveduje Galerija Hiša mladih: Klemen Bizjak - MURJE

V petek, 20 novembra 2015, ob 19h, vas vabimo v Galerijo Hiša mladih, na odprtje razstave fotografij domačega avtorja Klemna Bizjaka, z naslovom Murje. Avtor bo predstavil serijo fotografij morja s petimi različnimi tipi fotoaparatov. Razstava je del letošnjega Festivala Hiše mladih. Vabljeni! Razstava bo na ogled do 5. decembra 2015.

Koncert: NIET - Festival Hiše mladih 2015

Spet je čas za Festival Hiše mladih v Ajdovščini, ki s seboj vedno prinese kvalitetno glasbo na oder Bara Hiša mladih! Tokrat bodo za popoln večer poskrbeli legendarni NIET, ki bodo obenem prvič nastopili v ajdovski Hiši mladih! V soboto, 21. novembra 2015. VSTOPNINA: Prvih 100 vstopnic v predprodaji - 5€, Predprodaja - 7€, Na dan dogodka - 9€. Vstopnice v predprodaji v Baru Hiša mladih.

KAŠ KONCERT: MIKI SOLUS

Naravnost iz Zagreba prihaja na oder Bara Hiša mladih, vzhajajoča zvezda hrvaške glasbene scene, Miki Solus. Koncert, ki ga organizira Klub ajdovskih študentov bo v petek, 27. novembra 2015. Vabljeni. Drugi KAŠev koncert v letošnji koncertni sezoni bo v znamenju gangster jazz-a. 27.11. Na oder v Bar Hiša Mladih prihaja zagrebški MIKI SOLUS! Vstopnina kot običajno: 3EUR za člane KAŠ in 5EUR za nečlane.

Predavanje: Ayurveda, starodavni sistem zdravja in boljšega počutja

Odprli vrata tudi jesenskemu ustvarjanju ...

V mali dvorani KS Gojače-Malovše so se v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina med 28. in 30. oktobrom 2015 ponovno odvijale delavnice za otroke. Letošnje jesensko ustvarjanje je bilo barvito, tja do razsežnosti preostalih letnih časov. Otroci so ustvarjali prisrčne darilne torbice ter naredili nekaj svojevrstnih blazinic za bucike. Prav tako so čudovito uspeli izdelki iz das mase na temo živali. Otroci pa so uživali tudi v izdelovanju škratkovih hišic. Delavnice smo popestrili tudi s sproščanjem na bližnjih igralih in proti koncu se znotraj nas veselili že novoletnih delavnic, ko namesto metuljčkov cingljajo kraguljčki in ko jesensko listje tu pa tam odpre vrata ljubkim in igrivim snežinkam. Katja Krkoč

V četrtek, 26. novembra 2015, ob 18h, vas vabimo v MC Hiša mladih, ko bo na sporedu brezplačno predavanje o Ayurvedski medicini. Predavala bo ajurvedska zdravnica B.A.M.S. Monica Mohan, ki je opravila pet letni študij ajurvede na Sri Sri Ayurveda College of Science and Research v Bangaloreju, Indija. Na predavanju nam bo predavateljica predstavila korenine in osnove ajurvede. Poslušalcem bo prikazala glavne smernice zdravljenja po ajurvedi, kot so pravilna prehrana, ajurvedska zelišča, ajurvedske terapije, dihalne vaje in joga. Govorila bo tudi o načelih, ki nam pomagajo ohranjati zdravje in povrnejo izgubljeno ravnovesje. S prepoznavanjem naravnih zakonitosti lahko sami uravnotežimo svoje telo, um in čustva, živimo življenje bolj zdravo in se boljše počutimo. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku, se bo sproti prevajalo in bo trajalo približno 90 min. Organizator predavanja je Shankara Slovenija d.o.o., ki v Sloveniji že pet let širi znanje o ayurvedi in zdravem načinu življenja. Obvezna prijava na : 030 294 066 ali info@srisriayurveda.si

Predavanje: Spoznajte ACCESS BARS

Vabljeni da spoznate orodja, ki jih že 25 let uporablja preko 80.000 ljudi po celem svetu. Tehnika ACCESS BARS in telesni procese ACCESS CONSCIOUSNESS, ki ljudem pomagajo odpraviti stres, depresijo, bolezni, napačna prepričanja, omejitve, blokade ki nas ovirajo pri tem, da bi bili srečni in zdravi. V četrtek, 19. novembra 2015, ob 18h, v MC Hiša mladih Ajdovščina.


12

Maratonci

Št. 46 • 19. november 2015

Ljubljanski maraton 2015

Ljubljanski maraton, pod pokroviteljstvom Volkswagna in v organizaciji Mestne občine Ljubljana, je osrednja tekaška in športna prireditev v Sloveniji z udeleženci iz kar 47 držav. Na dvodnevni prireditvi so poleg samega maratona, to je teka na 42 km in 195 metrov, še polmaraton na pol krajši razdalji ter rekreativni tek na 10 km. V sklop prireditve pa sodijo tudi srednješolski in osnovnošolski tek, lumpi tek za najmlajše, zabavni fun tek ter tekma v disciplini handbike in z rolerji. Skupaj je bilo brez otroških in mladinskih tekov prijavljenih 19.330 tekačic in tekačev. Nastopilo jih je nekaj manj, še nekaj manj pa tudi končalo tek. Letošnja prireditev je bila v soboto 24.in v nedeljo 25.oktobra. Na njej so pustili viden pečat tudi tekači iz naših krajev. Športno društvo Tekači Vipavske doline je zopet organiziralo avtobus ter se ponovno namestilo v svojo bazo, ki je sedaj že tradicionalna, restavracijo Eksperiment v centru Ljubljane. Ta odločitev se zopet potrjuje kot odlična rešitev. Tekači in seveda tekačice, ki so v večini, tako nimajo problemov s parkiranjem ter iskanjem prevoza do starta. Širši center mesta je na ta dan namreč zaprt za promet. Restavracija je v neposredni bližini startno ciljnega prostora ter služi tudi kot garderoba. Na toplem lahko počakajo do segrevanja pred startom, po teku pa se v toplem prostoru preoblečejo in pojedo dogovorjeni obrok (enolončnico), na voljo pa so jim tudi druge usluge v lokalu. Letos je to rešitev z restavracijo Eksperiment izbralo kar 63 naših tekačev. Škoda pa je, da se ne pridružijo še drugi tekači iz našega okoliša. Ker je namreč prostora dovolj, Vipavski tekači gostijo v svoji bazi društvo Tekačev iz Obale. V nedeljo je bil najprej ob 8.30 start teka na 10 km. Hladnih 5 stopinj in velika množica udeležencev in udeleženk vseh starosti. Na cilj jih je uspešno priteklo 5.513. Kljub hladnemu vremenu in relativno zgodnji uri je bila na startu ogromna množica glasnih gledalcev. Zelo pohvalno pa je, da so gledalci in navijači razporejeni tudi po celi progi. Kmalu potem, ko so tudi zadnji udeleženci 10-ke prihajali v cilj, se je pričelo segrevanje za maratonce in polmaratonce. Pa ne samo segrevanje tekačev, ki se morajo pred nastopom temeljito razgibati in ogreti mišice. Na startnem prostoru so poleg napovedovalcev za temperaturo poskrbeli tudi člani Strojmaschine s svojimi bobni. Zbrala se je nepregledna množica ljudi, ki je ob 10.30 glasno pospremila start preko 10.000

tekačic in tekačev na obe najdaljši razdalji. Vreme se je otoplilo na za tek prijetnih 8 stopinj, posijalo je sonce in privabilo ob progo številne gledalce. Vzdušje je, poleg bobnov na startu, še dodatno dvigalo kar deset godb na pihala, drugih orkestrov in glasbenikov ter mažoretk. Do cilja na 21 km je prišlo 3.108 tekačic in 4.812 tekačev. Z 42 km pa je opravilo 412 tekačic in 1703 tekačev ali skupaj 2.115. V priloženi tabelici so uvrstitve vseh naših tekačev na maratonu in vidnejše uvrstitve na polmaratonu in 10 km. Tokratni Ljubljanski maraton je štel tudi za državno prvenstvo in poleg čestitk vsem, ki so končali katerokoli dolžino, si še poseben kompliment zaslužijo maratonci in največjega drugouvrščena v državnem prvenstvu – Petra Tratnik. Pred njo so bile samo štiri temnopolte tekačice in tokratna državna prvakinja Neža Mrevlje. Ocenjujem, da je iz naše širše okolice (zgornje Vipavske doline) tekmovalo vsaj 100 udeležencev in zato ne moremo objaviti vseh rezultatov. Poleg (upamo)vseh maratoncev še najboljše absolutno in po starostnih kategorijah. Na najkrajši razdalji 10 km tekmujejo vsi v eni kategoriji. Na polmaratonu in maratonu pa so tekmovalci razdeljeni še po starostnih kategorijah. Seveda se na primer nekdo, ki ima 50, 60 ali še več let, težko primerja z mladeničem 30 let. Na žalost pa ne poznamo vseh podatkov. Nekateri trenirajo in tečejo sami ali pa so člani drugih klubov ali ekip svojih delovnih sredin ter jih ni na seznamih naših društev . Doživeli pa smo tudi odklonilen in nerazumen odnos društva TKA, katerega predsednik Uroš Medvedec je zavrnil posredovanje podatkov o svojih članih s pojasnilom: »mi smo se odločili, da bomo poročali drugje in drugače«. Brez navedbe razloga. Škoda. Ljubljanski maraton je prireditev, ki jo je vredno doživeti. Tudi kot gledalec, še bolj pa seveda kot aktivni udeleženec. Velika večina jih prihaja na tek dobro pripravljenih. Zavedajo se, da so, razen onih iz elite, rekreativci, ter da jim je tek predvsem užitek. Seveda ima vsak svoj majhen ali velik cilj, željo in motiv. Morda je cilj samo brez hoje preteči 10km. Lahko je cilj izboljšati svoj rezultat ali premagati partnerja, kolega, preteči 10 km prej kot v eni uri ali 21 km prej kot v dveh urah. Velik in zahteven cilj je sploh preteči 42 km. Predvsem pa mora biti cilj tek končati z nasmehom in z dvignjenimi rokami v znak zmage in veselja. Na žalost se do-

gajajo tudi drugačne zgodbe. Letos zdravniške službe in redarji pravijo, da ni bilo veliko takih, ki so potrebovali pomoč ali, ki so omagali. Ja, elita. Tu je kar nekaj povabljenih profesionalnih temnopoltih tekačev, ki jim organizator plača stroške in se borijo za nagrade. Letos je bil izboljšan rekord in zmagovalec je dobil 25.000€ za rezultat 2:08:19. Zakaj jih sploh povabijo? Zato, do pridobivajo na »rejtingu«. Da ti privabijo še več tujih tekačev. Zato, da postaja Ljubljanski maraton velik evropski maraton. Sicer nikoli ne bo primerljiv z Berlinom, Londonom, Parizom, ki imajo po 40-50.000 udeležencev. Pa vendar. Dovolite mi da, kot pisec tega prispevka, dodam malo svoje zgodbe. Na našem avtobusu smo poleg tekačic in tekačev imeli tudi navijače, ki so res kvaliteno opravili »svojo dolžnost« . Na start so pospremili tako 10-ke, kot nas, ki smo izbrali 21 ali 42. Glede na hladno vreme smo jim lahko tik pred startom oddali odvečna oblačila, pričakali pa so nas tudi na cilju. In seveda glasno, zelo glasno, navijali za nas in mahali z zastavami Tekačev vipavske doline. Imel pa sem še eno boniteto. Naš Borut (Malavašič) je bil uradni narekovalec tempa za čas 3ure in pol na 42km. To pomeni, da ima na balonu, ki mu opleta nad glavo ter na tekmovalnem dresu napis 3:30. To je bil tudi moj optimistično zaželjeni čas na polmaratonu – 1:45. Tako so se obenj, poleg mene, postavili še nekateri kolegi ter smo nato skupaj v povprečnem tempu 4 minute in 55 sekund na kilometer tekli dobrih 20km. Nato smo polmaratonci zavili proti cilju, maratonci pa desno še dobrih 21km. Okrepčevalnice z vodo, napitki in bananami ter pomarančami, koščki čokolade ... so na 5 km. Mimo prve smo tekli brez zaustavljanja. Na 10 km sem napravil požirkec vode. Toliko, da sem osvežil usta. Na 15. kilometru mi je Borut odstopil požirek izotonika, na naslednji okrepčevalnici pa sem zopet posegel po vodi. Tu sem imel majhen incident, ko se je vame od zadaj zaletel sotekmovalec. Tako sem zaostal za kakih 15 m za Borutom in potem naslednji kilometer lovil priključek, kar mi je pobralo kar nekaj energije. Priznam, na 19. kilometru me je malo lomilo. Rekel sem si »še ta dva« in premagal krizico, ki je bila predvsem v glavi. Po dvajsetem kilometru , pred Filozofsko, pa naši prvi navijači: »Bravo Branko, še malo!« Kar poneslo me je. Par sto metrov pred ciljem, pred našo restavracijo, pa cela skupina naših navijačev in udeležencev 10ke. Takega navijanja še nisem doživel. Potem bi do cilja lahko tudi šprintal. Branko Lavrenčič

Petra Tratnik Drugo mesto na državnem prvenstvu v maratonu je velik dosežek. To je uspelo 27-letni Petri Tratnik iz Cola. Uspeh je še toliko večji, ker je bil to sploh prvi maraton, ki ga je pretekla. Prehitele so jo samo štiri temnopolte tekačice in slovenka Neža Mrevlje. Petra je bila do sedaj je predvsem gorska tekačica, tudi reprezentantka Slovenije in udeleženka septemberskega svetovnega prvenstva v angleškem Walesu. Na maratonu si je zadala cilj teči manj kot tri ure in petnajst minut. Ta čas je seveda izdatno presegla. Običajno imajo vrhunski tekači in tekačice spremstvo. Osebenega narekovalca tempa, ki skrbi tudi za tekočino in hrano na tekmi ter pazljivo spremlja počutje. Petra je tekla sama in pravi, da ni imela na progi prav nobenih problemov. Ali bi potem lahko tekla še hitreje? Skromno se nasmehne in reče, da ne ve, morda lahko ali pa tudi ne. Za dober rezultat je potrebna kombinacija več dejavnikov: temperatura, vreme, osebno počutje, proga, dober dan ... Koliko pa mora trenirati vrhunska tekačica? Pove, da nima nekih strogih planov. Trenira bolj po občutku. Šolanje na Visoki šoli za telesno kuturo in spremljanje literature ji daje strokovno podlago, služba maserke pa ji omogoča, da teče predvsem dopoldne in tako med tednom teče do pet krat 10 do 15 km. Ob nedeljah pa malo več – okoli 30 km. Sicer je Petra članica ŠD Nanos iz Podnanosa enako kot njen brat Marko, tudi vrhunski tekač. Kaj pa načrti? Morda olimpijske igre? »Ojoj,« pravi, »o tem pa res ne razmišljam, tečem zato, ker rada tečem«. Tek ji je predvsem užitek in

šele nato tekmovanje. Prav na to iztočnico sem jo vprašal še kaj svetuje rekreativnim tekačem. Predvsem dobro segrevanje pred tekom in še bolj raztezne vaje po teku. Glede samega teka pa čimveč raznovrstnosti, vaje za moč in vaje za stabilizacijo telesa. Tako bo možnost za poškodbe veliko manjša. Petra jih do sedaj še ni imela in naj bo tako še naprej. Prepričan sem, da ji lahko za vrhunski dosežek čestitam tudi v imenu bralcev Ajdovskih novic in upam, da nas bo še kdaj razveselila s podobnim rezultatom. Branko Lavrenčič

Semafor rezultatov Naša najboljša maratonka Petra Tratnik, čas: 3.00.25, skupno 6. mesto, v svoji kategoriji 4. mesto, DP 2. mesto! Maratonci Marko Tratnik, čas: 2:38:32, (skupno 20., kat 10., DP 7.) Urban Lavrenčič, čas: 2:52:18 (skupno 50., kat 10., DP 28.) Matej Vrtovec, čas: 3:28:24 (skupno 431., kat 80., DP 307.) Borut Malavašič, čas: 3:29:36 (skupno 460., kat 102., DP 327.) Jože Tomažič, čas: 3:40:06 (skupno 680., kat 30., DP 473.) Naše najboljše polmaratonke Aleksandra Fortin, 1.25.01 (skupno 6., kat 2.) Jana Bratina, 1.29.39 (skupno 11., kat 5.) Monika Bajc, 1:28:29 (skupno 15., kat 7.) Janja Božič Torkar, 1.34.01 (skupno 46., kat 2.) Ana Lulik, 1:45:25 (skupno 261., kat 35) Katja Premrn Krašna, 1:46:57 (skupno 314., kat 42) Urška Pegan, 1:49:19 (skupno 430., kat 76.) Kristina Božič Trošt, 1:53:22 (skupno 672., kat 99.)

Stanislava Batagelj, 1:54:14 (skupno 739., kat 4.) Naši najboljši polmaratonci Nejc Lokar, 1:14:24 (skupno 13., kat 8.) Sandi Furlan, 1:15:05 (skupno 18., kat 11.) Simon Alič, 1:15:34 (skupno 20., kat 2.) Simon Strnad, 1:16:37 (skupno 26., kat 2.) Klavdij Torkar, 1:25:48 (skupno 167., kat 8.) Iztok Kobol, 1:33:45 (skupno 583., kat 99.) Iztok Žgavc, 1:43:53 (skupno 1597., kat 196.) Branko Lavrenčič, 1:44:20 (skupno 1658., kat 5.) Najboljše na 10 km Sonja Premrn Žorž, 0:48:05, skupno 83. Karmen Kompara, 0:50:44, skupno 184. Tanja Sterle, 0:53:32, skupno 421. Najboljši na 10 km Ivan Sokol, 0:38:26, skupno 42. Janez Suša, 0:41:02, skupno 84. Andraž Furlan, 0:44:23, skupno 210.


Šport in šah

Št. 46 • 19. november 2015

Štefan HADALIN na pripravah reprezentance v Čilu

13

Najmočnejši šahovski turnir doslej

SMUČARSKI SEJEM Na Miklavžev vikend – to je od petka, 4. do nedelje 6. decembra – bo Sport klub DOL organiziral tradicionalni smučarski sejem , že šestintrideseti po vrsti. Sejem bo po tradiciji v prostorih Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini. V petek bomo začeli ob 17.

Letošnje poletno pripravljalno obdobje na snegu je član Sport kluba DOL pred sezono oplemenitil z reprezentančnimi pripravami na južni polobli. Moška reprezentanca je bila nastanjena v smučarskem središču La Parva, ki leži približno 60 km vzhodno od glavnega mesta Čila Santiaga. Priprave so v delu avgusta in delu septembra skupno trajale 30 dni in v tem času so imeli 23 smučarskih dni. To je sorazmerno veliko, ker moramo pri tem upoštevati, da je kar nekaj dni vzel transport.

Reprezentanti ocenjujejo, da je bil trening zelo učinkovit in dober. Nekaj dni jim je zagodlo tudi vreme. To je bil za Štefana prvi tovrstni trening na katerem se je naučil veliko novega in koristnega za naslednje tekmovalno obdobje. Pri tem je potrebno povedati, da je imel priložnost delati tudi z reprezentančnim trenerjem za hitre discipline , Petrom Penom . Trening z njim pa mu je omogočil tudi neposredno primerjavo z najboljšimi smukači svetovnega pokala kot so – Dominik Paris, Peter Fill,

Carlo Janka , … Iz tega izhaja, da je naredil zelo veliko količino hitrih treningov, ki jih bo poskušal unovčiti v prihajajoči smučarski sezoni. Poleg velike količine treninga so ga čakale tudi prve tekmovalne izkušnje. Tekmoval je na FIS tekmah in tekmah Južnoameriškega pokala, ki veljajo za tamkajšnje najmočnejše tekmovanje. Dvakrat se je uvrstil na stopničke in bil - v hudi mednarodni konkurenci - celo zmagovalec slaloma na Južnoameriškem pokalu. Pri tem pa je potrebno dodati, da je to njegova prva zmaga na katerem izmed celinskih pokalov. V celoti vzeto je potrebno dodati, da je bilo teh 26 dni - na nadmorski višini nad 3000 m - zelo napornih in utrujajočih. Pri tem pa tudi zelo ohrabrujočih , saj je bil trening zelo kvaliteten, rezultatski izkupiček odličen in kar tudi ni zanemarljivo – domov so se vrnili brez poškodb. Samo tako naprej ! Jože BIZJAK

Kaj vse se naučimo na treningu lokostrelstva

Lokostrelstvo je starodavna veščina streljanja puščice z lokom, nekoč nujna za preživetje in bojevanje, danes pa vedno bolj uveljavljena športna aktivnost. Je ena redkih športnih panog, ki je primerna za vse generacije, od sedmih, osmih let, pa vse do osemdesetih in lahko še dlje, če se človek dobro počuti. Osnove streljanja z lokom lahko pobliže spoznate na treningih v našem lokostrelskem klubu ŠKD Budanje, mlajši pa še dodatno pri krožkih v osnovnih šolah Dobravlje, Ajdovščina in Šturje. Kaj sploh počnemo na treningih? Veliko! Učimo se pravilnega in varnega rokovanja z lokom in puščicami, fizične in psihične priprave na streljanje, osnovnih potegov in nenazadnje discipline - lok je vendarle orožje! Spoznamo, kako se obnašamo na strelni liniji, kako gremo po puščice k tarčam, kako jih pravilno in varno izpulimo… V izogib nesrečam imamo lokostrelci na sebi kar nekaj različnih ščitnikov, kot so šči-

tnik za roko, ščitnik za prste in pri dekletih ščitnik za prsi. Pod organiziranim vodstvom vaditeljev vsak trening najprej začnemo z ogrevanjem . Dobro si moramo ogreti mišice ramenskega obroča in vratu, saj pri tem športu igrajo najpomembnejšo vlogo. Če nismo dovolj dobro ogreti, lahko tvegamo nastanek poškodb mišic, kar lahko čez čas pripelje do večjih težav in celo trajnih bolečin. Zato naši vaditelji ogrevanju namenjajo veliko pozornosti. Po dobrem ogrevanju sledi tisti del, ki ga ponavadi vsi najbolj čakamo. Streljanje! Vaditelji nas naučijo pravilne drže telesa, postavitve na strelni liniji, pravilne vstavitve puščice, prijema tetive, dviga loka, sidranja na obrazu, spusta in sledenja puščici in – veselja, ko po vztrajnem in vestnem treniranju vendarle zadeneš tarčo! Pa naj bo to prava tarča, ali pa kakšna zabavnejša, npr. kak napihnjen balon, trakec ali slika živali. Proti koncu treninga sledi še

raztezanje, oziroma ohlajanje mišic in celega telesa. Tudi za ta del obstajajo določene vaje. Čisto na koncu pa mora vsak lokostrelec poskrbeti, da pospravi svojo opremo tja, kjer je za to določen prostor, ali pa jo odnese domov, če ima že svojo. Čez poletje lokostrelci treniramo na zunanjem strelišču, kjer smo postavili več tarč na različne razdalje: od petih metrov za začetnike, pa vse do sedemdesetih, za že izkušene lokostrelce. Nekateri med nami se radi odpravimo tudi v okoliški gozd, kjer imamo postavljeni dve terenski progi. Eno arrowhead progo s črno-rumenimi tarčami in eno 3D progo s slikami živali v naravni velikosti. Razlika med streliščem in progama je, da moramo razdaljo do tarč v gozdu oceniti in določiti sami, na strelišču pa so vse razdalje znane. Budanjski lokostrelci imamo kar nekaj zavidljivih rezultatov, ki potrjujejo, da je naše delo in ves trud, ki ga vlagamo v to, naravnano v pravo smer. Naj omenimo samo nekaj tistih najboljših uvrstitev: imamo člansko in absolutno dvoransko državno prvakinjo v slogu goli lok; enako imamo v moški konkurenci ekip z golim lokom člansko drugo mesto in absolutnega državnega prvaka; ženska ekipa z ukrivljenim lokom je zaslužena nosilka absolutnega tretjega mesta; med mlajšimi dečki z ukrivljenim lokom imamo državnega prvaka in tudi podprvaka, med mlajšimi deklicami z ukrivljenim lokom pa podprvakinjo;

V nedeljo, 18.10.2015 je v prostorih Mladinskega centra na Palah potekal šahovski turnir Ajdovščina open 2015. Turnirja se je udeležilo 35 šahistov iz cele Slovenije in celo Turčije. Med njimi je bil tudi velemojster Marko Tratar, mednarodna mojstra Leon Mazi in Burak Firat, ženska FIDE mojstrica Špela Orehek in več mojstrskih kandidatov. Tako močnega turnirja Ajdovščina še ni gostila. Tudi rezultati so bili temu primerni, saj je Leon Mazi zasedel prvo mesto, Burak Firat drugo, Marko Tratar pa tretje mesto. Od domačih igralcev se je najbolje odrezal Domagoj Bačič, ki je osvojil odlično sedmo mesto in

tako častno zastopal domače šahiste. Slavko Mikuž pa je bil med šahisti do 1800 ratinga najboljši. Turnirja so se udeležili tudi mladi šahisti ŠD Čaven, kjer sta se dobro odrezala Tej Skomina in Teo Stupar. Seveda ne smemo pozabiti, da so turnir in privlačne nagrade omogočili donatorji, ki jih v zahvalo in reklamo posebej navajamo: T.A.X.A d.o.o., INCOM d.o.o., Europrint d.o.o., Občina Ajdovščina, Ars Casttrum, Graverstvo ŠINKOVEC ,HIŠA MLADIH – mladinski center in hotel Ajdovščina in Okrepčevalnica PIKA . VDJ

Gorski tek na Tabor

Gorski tek na Tabor bo potekal v nedeljo, 29. novembra 2015, start ob 10. uri v Gaberjah. Tek na Tabor je prvi tek v sklopu PGT za leto 2016, po teku pa bo potekala tudi zaključna prireditev PGT 2015. Info: www.td-burja. com oz. info@td-burja.com. TD Burja Vipava

dva naša mladinca sta se letos sijajno odrezala v tujini, na t.i. CEC-u (Central European Cup), kjer sta v končni razvrstitvi dosegla tretje in četrto mesto; imamo pa tudi osvojene kar štiri državne pokale in sicer Slovenski dvoranski pokal, Slovenski 3D pokal in kar dva sta v svojih kategorijah osvojila Slovenski AH pokal. Razlogov torej, za vpis v naše vrste, je kar nekaj. Mirno lahko rečemo, da smo klub z izdelano vizijo prihodnosti, ki jo sicer počasi, vendar vztrajno uresničujemo. Vedno se nam nekaj dogaja, vedno nekaj delamo in dopolnjujemo in vedno z enim samim ciljem - da si zagotovimo še boljše pogoje za uspešno delo. Seveda nam brez izdatnega prostovoljnega dela ter finančne pomoči občine Ajdovščina, Fundacije za šport in Športne zveze Ajdovščina, vse to ne bi tako hitro uspevalo. Vsako prejeto dona-

cijo pametno in preudarno porabimo za razvoj kluba in njegovih tekmovalcev. Nenazadnje smo še vedno mlad klub, ki pa se zelo hitro širi in oblikuje. V mesecu novembru pa se Budanjski lokostrelci selimo v dvorano, saj se začenja nova dvoranska sezona. Zato vabimo vse, ki bi si želeli ta šport ogledati pobliže in se v njem tudi preizkusiti, da se le opogumite in pridete do nas. Opremo in vse potrebno za začetek vam priskrbimo mi, vi potrebujete le pogum za prvi korak. Treningi za mlajše in odrasle začetnike bodo letos potekali ob sredah in petkih, od 16.45 do 18.00, v športni dvorani osnovne šole v Budanjah. Mi vas že pričakujemo! Pridružite se nam! Vse v zlato! Budanjski lokostrelci


14

Šport

Št. 46 • 19. november 2015

Take in drugačne tace

Od začetka skupnih gibalnih uric je minil že cel mesec in že so vidni sadovi skupnega truda. Otroci v telovadnicah se učijo novih gibalnih znanj in utrjujejo že poznane. Ob prijetnem vzdušju, za katerega poskrbi usposobljen učitelj Športa, se razvijajo telesne sposobnosti – temelj za starost. Z oponašanjem gibanja različnih živali skrbimo za izbolj-

šanje koordinacije med deli telesa, povečujemo splošno moč, urimo se v vajah za razvoj ravnotežja, z vrsto zanimivih iger pa vplivamo na vzdržljivost otroka. Skupina Umazanih tac preko gibanja spoznava živo in neživo naravo v okolici Škola, ki postaja njihov ponedeljkov dom. Med skupno uro spoznavamo čas med dnevom in nočjo in njegov vpliv

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

na naše čute. Ob svetlobi je narava živahna in taki smo v njej tudi mi, ob trenutkih v katerih dan prehaja v noč, pa se živali v gozdu umirijo in prav tako mi, no razen kakšnega vreščanja, ki nas spomni na to, da smo ljudje že skoraj pozabili na življenje v naravi. Vsi prijatelji Migetalnice smo bili tudi deležni humanitarnega dejanja, saj smo v kratkem času strnili svoje moči in zbrali obilo oblačil tako za otroke in odrasle – utrujene begunce, ki so prestopili v Slovenijo. Zato se v tem sporočilu zahvaljujem vsem, ki ste se odzvali povabilu naše organizacije in Rdečega Križa Ajdovščina. Če želite izvedeti več o naših dejavnostih nam pišite na mail (migetalnica@gmail.com) ali obiščite naš facebook profil. MV

Športamo … V Klubu Šport-ani želimo pri otrocih oblikovati pozitiven odnos do gibanja in športa. Vse od ustanovitve vlagamo v strokovnost in izobraževanje, kar dokazujejo pridobljeni certifikati. S pedagoškim pristopom motiviramo otroke k vadbi in aktivno spremljamo njihov napredek. V klubu poudarjamo individualnost, zato se trudimo oblikovati primerne skupine, kjer se lahko učitelj posveti vsakemu otroku. Izvajamo številne aktivnosti; sezonske (smučanje, rolanje) in pa dve celoletni vadbi, ki ju vpeljujemo prvič v letošnjem letu in to sta Atletika in Šport od A do Ž ter vadba ob drogu. Pri prvem (Atletika in Šport od A do Ž) želimo otrokom približati atletiko in različne športe, saj verjamemo, da se otroci do 10 leta oblikujejo in šele iščejo šport v katerem bi lahko blesteli. Ker pa je atletika (teki, poskoki, meti...) osnova vseh športov, je primarni del vadbe namenjen prav piljenju teh spretnosti, tako se vsak torek učimo atletike, ob četrtkih pa spoznavamo različne športe. Do sedaj smo se učili gimnastike in košarke. Tekom vadbe se bomo srečevali tako s skupinskimi športi (rokomet, nogomet ...) kot tudi individualnimi (gimnastika, atleti-

ka, smučanje). Verjamemo, da smo oblikovali drugačen progam, ki bo v veselje otrok in pri katerem jim ne bo nikoli dolgčas. Kot drugo novost pa vpeljujemo vadbo ob drogu za otroke in odrasle, kjer gre za kombinacijo gimnastike, fitnesa ter plesa. Pri vadbi ob drogu je pomembna gibčnost, zato so vaje namenjene raztezanju mišic in prožnosti celotnega telesa in temeljijo na elementih gimnastike. Moč vzdržujemo skozi plezanje (kolikokrat ste vi splezali na drevo?) in vrtenje. Ples pa omehča ozračje in prispeva k dobri motivaciji. Zaradi načina dela sestavljamo majhne skupine, vztrajamo na individualnemu pristopu, saj imajo otroci različna izhodišča; nekateri so „drobceni suhci“ pri katerih je potrebno graditi na moči, drugi so bolj „atletsko močni“ in jim primanjkuje elastičnosti in mehko-

be. Vadba ob drogu je odlična popotnica otrokom za kasnejše vključevanje v druge športe. Kljub temu, da je klub šele na začetku svojega delovanja, verjamemo, da smo uspešni, saj imamo zveste obiskovalce naših (različnih) programov. Vseh aktivnosti pa ne bi bilo brez podpore Občine Ajdovščina, ki je sofinancirala naše dejavnosti skozi Letni program športa 2015. K prepoznavnosti kluba je pripomogla tudi promocija v okviru Tedna mobilnosti, na mini olimpijadi ter izvedba MiniWOTR-a. Več o programih in dogajanju lahko spremljate na naši spletni strani klubsportani.weebly.com in plesobdrogu.weebly.com ali pa nam pišete na klubsportani@gmail.com. Zahvaljujemo se vsem podpornikom in zvestim članom našega kluba. Se vidimo! 23

Pleši, športaj ter daruj z nami Organizatorji bodo prvih 50 prijavljenih obdarili z majicami!

Dobrodelni prispevek: 8€ s predhodno prijavo, 10€ na dan dogodka. foto: Iris Batista

Dobrodelni zumba maraton Udeležite se dobrodelnega Zumba maratona ter postanite eden/ena izmed mnogih, ki bodo naredili nekaj za svoje dobro počutje in s tem pomagali drugim v stiski. Na prireditvi bodo sodelovali priznani Zumba inštruktorji, kateri nam bodo z latinskoameriškimi ritmi ustvarili energično vzdušje. Datum in kraj izvedbe dogodka: Športni center Ajdovščina-Sobota 19 december od 17h do 20h. Rok prijave: torek 15. december do 12. ure Način prijave: Preko spletnega mesta www.zs-ajdovscina.si

Pokriti bazen - Urnik: od ponedeljka do petka med 16. in 21. uro; ob sredah organizirane skupine; sobota od 14. do 21. ure. Rekreativno plavanje: pokriti bazen Športnega centra Ajdovščina je za rekreativne plavalce odprt ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 12:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra. Rezervacija prostega termina: sreda med 20. in 21. uro; torek, četrtek med 6.10 in 7.10, sobota med 12. in 13. uro ali med 13. in 14. uro. SAVNE – urnik: Ponedeljek – petek od 10. do 14. ure in od 16. do 21. ure, sobota od 14. do 21. ure. VODENE VADBE Fit-skupinska vadba: Zabavna in preprosta vadba, namenjena oblikovanju celotnega telesa poteka ob torkih od 19:00 do 20:00 ure. Pri uri se izvajajo krepilne vaje za vse mišične skupine. Telo krepimo z lastno obremenitvijo ali s pomočjo rekvizitov. Namenjena je tako moški kot ženski populaciji. Piloxing: Nova vadba, ki združuje pilates, boks ter ju poveže z elegantnimi plesnimi gibi poteka ob sredah med 19:30 in 20:30 Aerobika step-TNZ: Vadba, katere sestavljajo specifični aerobni del na stepu ter skrbno izbrane vaje za krepitev določenih mišičnih poteka ob petkih med 18:00 in 19:00 uro. Zumba: Latino ritmom z dinamično plesno vadbo se lahko pridružite ob ponedeljkih med 10 in 11 uro ter sredah med 18.30 in 19:30 Terapevstka vadba: Terapevtska vadba je namenjen ljudem, ki želijo s strokovno vodeno vadbo premagati posledice, ki nam jih prinaša hitri način življenja. Program poteka ob torkih med 20:30 in 21.30 Cenik vadb: 1 X obisk 5€, mesečna vstopnica 18€ Skupinska vadba na kolesih: Vadbo na kolesih ob spremljavi glasbe namenjeno tako rekreativcem kot vrhunskim športnikom lahko obiščete v ponedeljek in sredo od 20:00 do 20:45, petek od 19:15 do 20:00. Cenik: 1 obisk 6€, mesečna vstopnica enkrat tedensko 18€, mesečna vstopnica dvakrat tedensko 32€. Praznovanja rojstnih dni Naj bo rojstni dan zabaven ter obarvan s športnimi dejavnostmi. V Športnem centru Ajdovščina bodo za vašega otroka poskrbeli izkušeni animatorji, ki bodo skupino popeljali skozi program plavanja v bazenu, pogostitev s torto ter animacijo v športnih dvoranah. Zlata kartica Ste redni uporabnik športnega centra ali to želite postati? Kupite zlato kartico, katera vam omogoča neomejen obisk objektov ter programov Zavoda za šport Ajdovščina Odrasli: 350€. V ceno za sezono 15/16 je vključeno; udeležba na vadbah; Piloxinga, FIT skupinski vadbi, Aerobiki STEP-TNZ, Zumbi, Terapevtski vadbi, Skupinski vadbi na kolesih ter obisku notranjega bazena, savn, letnega kopališča, uporaba igrišča za badminton ter namizni tenis za obdobje enega leta od datuma nakupa kartice. (Kartica ni prenosljiva). Otroci od 6 do 18 let: 140€. V ceno je vključeno (obisk notranjega in zunanjega bazena,) za obdobje enega leta od datuma nakupa kartice (kartica ni prenosljiva). Športna kartica Ker želimo uporabnikom športnega centra ponuditi različne vsebine športnih programov smo v Zavodu za šport oblikovali ponudbo, ki zajema neomejen mesečni obisk vodenih vadb in sicer Piloxing, FIT skupinska vadba, Aerobika STEP-TNZ, Zumba, Terapevtska vadba ter Skupinska vadba na kolesih. Nakup kartice velja za tekoči mesec (kartica ni prenosljiva) Cena: 45€/mesec Namizni tenis, badminton Badminton je primeren tako za moške kot ženske vseh starosti. Igralci badmintona so dobrodošli na treh igriščih v mali dvorani Športnega centra Ajdovščina. Za uporabo igrišče je potrebna predhodna rezervacija katera je možna ob sredah od 20:30 do 21:30 in od 21:00 do 22:00 ure. Cena: igrišče/8,5€/ura DDV je vključen v ceno Ljubitelji namiznega tenisa lahko mize najamete od pon do petka od 16. do 21., ob sobotah pa od 13. do 21. ure. Plezanje v Športnem centru Ajdovščina Plezalna stena se nahaja neposredno ob vhodu v športni center. Opremljena je z blazinami ter s številnimi oprimki različnih zahtevnostnih stopenj. Omogoča kvaliteteno vadbo, tako za manj izkušene kot izkušene plezalce. Zasedenost plezalne stene za člane Planinskega društva Ajdovščina je ob ponedeljkih in sredah med 17 in 20 uro. Ostali ljubitelji plezanja lahko plezalno steno koristijo izven rezerviranih terminov od ponedeljka do petka od 16h do 22 ure ob sobotah pa med 9 in 22 uro


Šolsko

Št. 46 • 19. november 2015

15

Pester začetek šolskega leta v programih s prilagojenim programom na OŠ Danila Lokarja

Šolsko leto smo začeli s polno paro. Poleg rednega pouka imamo v programu tudi športne, kulturne, tehniške in naravoslovne dneve. Tovrstni dnevi so tako za učence kot učitelje nekaj posebnega. Močno so povezani z življenjskimi primeri, izkušnjami, preizkušnjami, delom … To so dnevi, ki si jih še posebej vtisnemo v spomin. Že drugi šolski dan smo preživeli aktivno – športno. Sprehod po naravi, pripovedovanje počitniških zgodb, nato pa igre v bazenu. Plavanja in vodnih iger se vedno zelo veselimo.

V naslednjih dneh nas je čakala trgatev. Skupaj z drugimi razredi smo se odpravili na Planino, kjer so nas pričakali Ličnovi in nas prijazno vodili skozi brajde. Nabrali smo kar precej grozdja, ga stisnili v grozdni sok in si ogledali vinske sode – od znotraj in zunaj. V tednu Zlate knjige smo učiteljice pripravile poseben kulturni dan. Obiskala nas je šolska knjižničarka, ki nam je prebrala odlomek iz Bevkovih knjig Tonček ter Pastirci. Za trenutek smo se tako v mislih preselili v našo preteklost in spoznali, kako je potekal pouk v času naših

KAŠev izlet v Krakov V četrtek, 15. oktobra, smo se ob 23. uri, vsi še polni energije, počasi le zložili v avtobus in se odpravili v prav posebno smer - Krakov! Klub ajdovskih študentov in dijakov je namreč za vso vipavsko študentarijo organiziral jesenski izlet v zgodovinsko čudovito ohranjeno poljsko mesto, ki smo ga obogatili še z obiskom Auschwitza, največjega koncentracijskega taborišča. Pot je bila dolgotrajna, a nič kaj dolgočasna, saj smo se ob zvokih kitare in našega (ne)ubranega petja zabavali vse do Poljske. Najprej smo se zapeljali do Auschwitza in si s pomočjo vodiča ogledali koncentracijsko taborišče, ki hrani največjo ohranjeno zbirko iz časa holokavsta. Ogled se nas je močno dotaknil, saj muzej ponudi pretresljiv vpogled v takratno dogajanje. Po Auschwitzu smo si ogledali še njegov poznejši dodatek, taborišče Birkenau, ter se nato odpeljali proti hostlu, ki se nahaja v samem središču Krakova. Ker je bil že večer, smo hitro razpakirali in se podali na raziskovanje krako-

vskega nočnega življenja. Pričakali so nas povsem napolnjeni pubi, diskoteke in pivnice, ki po večini ponujajo glasbo v živo. Pohajkovanje se je zavleklo do poznih jutranjih ur, spanec pa je bil sladek, a kratek, saj smo v soboto ob 10. uri že začeli z uradnim ogledom mesta. Prikupna vodička nam je na hudomušen način predstavila vse glavne znamenitosti Krakova, od judovske četrti, univerze, ostankov protiturškega obzidja in trdnjave do katedrale na Wawelskem griču, kjer smo se lahko naužili prekrasnega razgleda nad celotnim mestom. Ogledovanje se je raztegnilo malodane čez ves dan, zaključili smo ga s tradicionalno poljsko večerjo, kjer ni manjkalo cmočkov pierogov, polnjenih bodisi z mesom bodisi s sadjem, golabkov, v zelje zavitega riža in mletega mesa, paradižnikove juhe in slastnih jabolčnih palačink. Polni trebuhi pa nas vendarle niso zaustavili, da se nebi še zadnjič odpravili na potep po nočnih ulicah in se dodobra naužili krakovskega duha.

prastaršev ter kaj so otroci počeli v svojem »prostem času«. Nato pa je v razred vstopila »učiteljica iz leta 1900« – bila je stroga, s šibo, brez nasmeha, po vrhu vsega pa je govorila še italijansko. Ob njenem prihodu smo morali vstati, jo jasno in glasno pozdraviti, pokazati roke in tisti, ki je imel vsaj malo umazane, je moral klečati na koruzo. Po razredu je hodila s šibo in če ni bilo tišine, je s palico udarila po mizi iz zakričala: »Silenzio!« Zelo smo se jo bali. Ko je odšla, smo si kar oddahnili in si priznali, da nikoli ne bi želeli imeti take učiteljice in ne bi si želeli hoditi v tako šolo, kot so nekoč hodili Tonček iz Bevkove povesti in mnogi drugi otroci. V sklopu izbirnega predmeta kmetijska dela smo se z učenci odpravili na Benčinovo kmetijo v Lože. Seznanili smo se z različnimi dejavnostmi na kmetiji: obirali jabolka, kaki, pobirali krompir, ružili fižol, si ogledali pridelavo vina, spoznali veliko strojne mehanizacije. Učenci so si sami organizirali potek dela, bili močno povezani z naravo, aktivno preživljali svoj prosti čas ter dokazali, kako pomembno je med seboj sodelovati in si pomagati. Obiskali smo tudi Fructal in si ogledali njihovo proizvodnjo sokov

V nedeljo smo se tako še vsi zaspani ob 10. uri privlekli do avtobusa in se med spanjem, klepetanjem in gledanjem filmov naposled le prepeljali čez mejo in si na bencinski črpalki oči odpočili na ljubi slovenski besedi. V Ajdovščino smo prispeli prav kmalu po začetku ponedeljka. Izlet je predstavljal izvrstno uravnoteženo mešanico zgodovinsko kulturnega izobraževanja in zabave, ki je zadovoljila še tako izbirčnega popotnika. KAŠ se vsem popotnikom zahvaljuje za udeležbo in hkrati vabi, da se nam pridružite tudi na silvestrovanju – destinacija bo znana kmalu, zato nas le spremljajte na naši uradni FB-strani! KAŠ

ter druge predelave sadja. Kar nismo se mogli načuditi, koliko strojev in robotov je potrebnih, da vse teče, kot je treba. Aktivni smo tudi na področju umetnosti. V okviru izbirnega predmeta gledališki klub smo skupaj s sedmošolci obiskali našo osrednjo televizijsko hišo – RTV Slovenija. V kletnih prostorih smo si ogledali prostore z različnimi rekviziti, oblekami, scenami in med njimi takoj prepoznali scene določenih oddaj. Spoznali smo njihove montažne studije, glavne snemalne studije, se čudili številnim reflektorjem in kameram ter se preizkusili za pultom oddaje »Odmevi«. Še vedno pa je ostala želja, da bi sodelovali v oddaji v živo. Uspešni smo bili tudi na likovnem področju. Drugega oktobra so se izbrani učenci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina udeležili 25. ex tempora OŠ Šempas. Med njimi so bili tudi naši učenci OŠPP, ki so se v objemu šempaške arhitekturne dediščine spopadli s slikanjem po opazovanju in svetlenjem ter temnenjem barv. Ob tednu otroka pa je ZPMS, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina, povabilo določene učence in učenke vseh osnovnih šol ajdovske občine, med drugimi tudi naše učence, na likovno ustvarjanje

v Piran. Letošnja tema ex tempora je bila Nekaj ti moram povedati. Tik pred počitnicami pa smo učiteljice PP NIS in učitelji 3. razredov pripravili kratko dramatizacijo, s katero smo želeli učencem na preprost način razložiti pomen dneva reformacije za Slovence. Za kratek čas smo se tako prestavili v obdobje predreformacije in reformacije. Spoznavali smo, kako je bilo, ko so ljudje poslušali latinski jezik v cerkvah, ko niso znali brati, niso imeli slovenskih knjig. Temu je naredil konec Primož Trubar. Dovolj mu je bilo tuje besede, zato je napisal prvi slovenski knjigi (Katekizem in Abecednik), s pomočjo katerih se je lahko preprost, neuk slovenski narod naučil brati, pisati in moliti v slovenskem jeziku. Dejavnosti je bilo veliko. V novembru in skozi šolsko leto nas čaka še veliko tovrstnih dnevov, ki se jih še posebej veselimo. Priznati pa je potrebno, da smo se veliko novega naučili tudi pri pouku, ki je občasno potekal skozi igro, praktično delo, izkušnjami v naravi, seveda pa tudi v šolski klopi s peresom in zvezkom v rokah. Darja Benčina, Tina Bizjak, Damjana Urh

ADC Halloween party za najmlajše

Plesni klub ADC iz Ajdovščine je v torek 27. oktobra, v Krajevni dvorani Dobravlje, pričaral prav posebno zabavo za najmlajše na temo » Noč čarovnic«. Otroci so se z Alice, Brigito in Anjo podali na lov za čarobni zaklad, do katerega so morali priti

preko posebnih nalog. Po najdenem zakladu je sledilo plesno rajanje in druženje. Uživali so vsi, tako otroci, kot tudi njihovi starši. Čarovniške prijateljice so že napovedale zabavo tudi v naslednjem letu. Alice

Dve prvi mesti na mednarodnem likovnem natečaju

Demiray Cetin in Selin Šabani, učenca Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina, sta v petek, 23. 10. 2015, na 20. jubilejnem mednarodnem li-

kovnem natečaju revije Likovni svet v Celju osvojila 1. mesti v starosti do deset let. Mednarodni likovni natečaj, ki ga

že vsa leta vodi Mihailo Lišanin, je eden od treh najbolj priznanih v Evropi in eden od desetih najbolj priznanih v svetovnem merilu. Letos je potekalo ustvarjanje na temo etno oblačila in plesi mojega naroda. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali akademski slikarji iz Bolgarije in Srbije, je pregledala likovna dela, ki so prispela iz 33 držav. Med petnajstimi likovnimi deli, ki jih je komisija nagradila s prvim mestom (v treh starostnih kategorijah), sta kar dve, ki prihajata iz OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Vseh petnajst nagrajenih likovnih del in enainosemdeset drugouvrščenih je na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Celju. A.G.


16

Aktivni

Št. 46 • 19. november 2015

Srečanje vodnikov MDO Posočja

Letošnje, že tradicionalno srečanje vodnikov MDO Posočja, je potekalo v soboto, 24. oktobra 2015, v organizaciji Planinskega društva Ajdovščina. Ob 8. uri se nas je na Predmeji zbralo 20 vodnikov. Z uvodnim pozdravom so nas pričakali ajdovski vodniki, načelnik in predsednik PD. Srečanje smo začeli s pohodom od Predmeje proti Čavnu. Po uri lahke hoje smo v koči Antona Bavčerja dobro pozajtrkovali, ostalo je še časa za fotografiranje. Dan je bil prijetno topel in čudovito jasen, videlo se je daleč naokrog. Hojo smo nadaljevali proti Golakom, kjer se nam je pridružilo še nekaj vodnikov in načelnik vodniške komisije pri PZS Franci Gričar. Letos smo pogrešali pred-

sednika MDO, ki je bil opravičeno odsoten. Na uradnem delu srečanja je načelnica VO MDO Posočja poudarila pomembnost nas, vodnikov, v društvenih sredinah in pohvalila naše delo. Posebej se je spomnila vodnika Rudija Raucha, ki letos beleži že 40 let vodenja pohodnikov na različnih poteh in je praznoval 80. življenjski jubilej. Povedala je, da je v MDO Posočje v letu 2015 registriranih 83 vodnikov iz 14 društev. Žal so nekatera društva brez njih, v nekaterih pa ti ne obnavljajo licenc. Izrazila je zaskrbljenost nad tem, ker s tem društva veliko tvegajo. Z vodniki in načelnikom PZS je potekal pogovor o vodenju večdnevnih izletov, o uvedbi davč-

SOS balinarski turnir Ajdovščina 2015

21. oktobra je v Ajdovščini potekal balinarski turnir, ki sodi v sklop Specialne olimpijade Slovenije, v organizaciji VDC Ajdovščina – Vipava. Balinanje je na Primorskem priljubljen šport in tudi varovanci VDC vsak teden z veseljem trenirajo v dvorani v Palah. Veselijo pa se tudi tekmovanja in srečanja s kolegi iz drugih krajev. Letošnji turnir je potekal na balinišču v Palah za ekipno tekmovanje in v balinarski dvorani na Planini, kjer so se tekmovalci merili v bližanju. Udeležilo se ga je kar 20 ekip iz raznih socialnih ustanov, osnovnih šol in društev iz Slovenije

Prvak Teo Krivec Tik pred prvim sneženjem in zimsko sezono bodo slovenski smučarski skakalci slovesno potegnili črto tudi pod poletno sezono. Nastopali so v pokalu Cockta, razglasitev pa bo v petek v Ljubnem ob Savinji. Po trem najboljšim v vsaki kategoriji skakalk, skakalcev in kombinatorcev bodo podelili priznanja. Med dobitniki pokalov bo denimo Petru Prevcu delal družbo tudi Teo Krivec z Otlice. Še več, medalja mladega skakalca z Gore se bo svetila še bolj kot Prevčeva. Teo je namreč osvojil med cicibani do 9 let največ točk in bo poskočil na najvišjo stopnico,

nih blagajn, o pridobivanju mladega kadra. Prav mladih vodnikov je sedaj žal premalo. O uvedbi davčnih blagajn je bilo veliko pripomb. Končna misel in apel načelniku VK PZS sta bila, da naj PZS uredi odnos z državo o profitnem in neprofitnem delu. Planinski vodniki in tudi vsi drugi volonterji v Sloveniji najbrž ne bomo več dolgo zdržali nenehnih pritiskov in predpisov. Vodnik opravi že dovolj, da vlaga svoj čas, energijo in pogum v dobro izvedbo planinske ture, ki ni profitna, temveč pokriva samo stroške. Kako se bo ohranilo družbeno koristno delo in pridobivalo nove mlade kadre, je ostalo žal nerešeno vprašanje. Določen je bil datum za srečanje v letu 2016 in izbran je bil organizator. Sledilo je dobro kosilo, ki je s pestro in izjemno hrano ter postrežbo dopolnilo naše druženje. A to še ni bilo vse. Harmonikar iz bližnje okolice je poskrbel za našo dobro voljo. Ni kaj, Ajdovci so se odlično odrezali, dobri organizatorji so. Iskrena hvala v imenu vseh udeleženih vodnikov. Lidija Vončina

in zamejstva. Vseh tekmovalcev in spremljevalcev je bilo tokrat preko 200. Na otvoritvi je vse prisotne pozdravil direktor VDC Roman Velikonja. Športnih uspehov jim je v svojem nagovoru zaželel tekmovalcem župan Tadej Beočanin. Vzpodbudo za dobre rezultate sta jim podali tudi podpredsednica SOS Tanja Princes in predsednica Zveze Sožitje Katja Vadnal. Veselo vzdušje je podkrepil glasbenik Mauro Deferri s harmoniko in ljudski ples plesnih parov iz folklorne skupine Burko iz našega VDC.

Pri izvedbi tekmovanj so v Palah pomagali prostovoljci, člani balinarske sekcije DU Ajdovščina - Vipava in DI Ajdovščina - Vipava. Pri pripravah in ozvočenju so nam pomagali mnogi naši prijatelji, ki spremljajo naše delo in življenje v VDC. Prijazno so nas sprejeli tudi v Balinarskem klubu Petrič in omogočili tekmovanje v njihovi balinarski dvorani na Planini. Na tem tekmovališču so zavzeto merili učenci OŠ Šturje, ki so presenetili s prizadevnostjo in natančnostjo izmer. Vsi tekmovalci so takoj po tekmovanju na obeh baliniščih z navdušenjem spremljali podelitev medalj in priznanj. Dobro voljo je ob koncu turnirja ustvarjala tudi Lajna, hišni ansambel VDC, ki vedno zaigra glasbo za srce in pete. Zaključek je bil sproščen in vesel za vse sodelujoče. Z donacijami so nam pomagal tudi podjetje Fructal in podjetje Leone. Sladki priboljški so tekmovalcem polepšali dan, tisti iz oddaljenih krajev pa so za spomin s seboj odnesli tudi promocijski material o Ajdovščini in Vipavski dolini, da jo še bolje spoznajo.

medtem ko bo Prevc 'le' na tretjo. Član novega skakalnega društva POK z Gore (iz kratic tamkajšnjih naselji - Predmeja, Otlica, Kovk) je letos izjemno napredoval in je bil čez poletje praktično nepremagljiv. Na reviji skokov na Mostecu je bil sicer peti, potem pa si je na vseh nastopih priskakal stopničke, praviloma najvišje. Zmagal je na mednarodnem tednu skokov v Kranju in na dveh tekmah za pokal Cockta, v pokalu je bil tretji, za konec pa se je oktobra okitil še z naslovom državnega prvaka. Zbral je največ točk tako v pokalu Cockta kot v skupnem seštevku poletne sezone. Teo je pogum in talent nakazal že

na odprtju skakalnice, ki jo je za hišo na Otlici zgradil nono Zlatko. Pod vodstvom očeta Damijana kot vaditelja in trenerja Mitje Velikonje je Teo hitro osvojil tehniko skokov in se začel udeleževati uradnih tekem s svojimi vrstniki in jih v letošnji sezoni povsem zasenčil. Cicibani praviloma skačejo na napravah s kritično točko do 15 metrov, Otlica pa trenutno premore 13 metrsko skakalnico (tudi s plastično snovjo). Društvo POK, ki ga vodi Igor Polanc, skakalec zlate dobe gorjanske smučarije, pa ima namen zgraditi na Kovku, nedaleč od znamenitih škrapelj v Binčovšu, kar tri skakalnice (K 15, 25 in 38 m).

Talenti v gostilni in obisk tete jesen

Ajdovski taborniki smo si med jesenskimi počitnicami in teden pozneje vzeli čas, da preživimo nekaj skupnih dni na Kovku, kjer smo z zabavnim in poučnim programom proslavili prihod jeseni in bližanje noči čarovnic, oziroma sami postali del dveh oddaj v enem – Slovenija ima talent ter Gostilna išče šefa. Prvo jesenovanje, kot ga radi kličemo, je za najmlajše potekalo od 25. do 27. oktobra, lotilo pa se je s kostanjevim piknikom, ki je bil namenjen tudi staršem. Nato pa so otroci dve noči s sovrstniki in vodniki zavzeli Kovk, raziskovali so naravo, ki jih je obdajala, nabirali jesensko listje in plodove. Zvečer niso pozabili na večerni ogenj, kjer so se zabavali z igricami, tu pa so tudi predstavili

svoje lutke in strašila, saj je bila noč čarovnic že pred vrati. Vikend med 6. in 8. novembrom je bil namenjen še preostalim, starejšim tabornikom. Takoj po prihodu v taborniško hišo so začeli z zanimivim programom, letos pa je bila novost še, da so si morali kuhati sami, s pomočjo vodnika, tako so se namreč vključili v kuharsko tekmovanje in dokazovali sebi in vodnikom, da so lahko dobri kuharji. V soboto zvečer so se odpravili na nočno orientacijo in zaradi lepega vremena je bil razgled, ki so ga dočakali na Robu, še lepši kot po navadi. Tako smo letošnjo jesen začeli na najlepši način – z lepim vremenom, najboljšo družbo in nepozabnimi spomini.

Športni programi za vse generacije Kondicijska vadba z Davidom Korenom: PRVI OBISK JE BREZPLAČEN! Vadba poteka ob četrtkih med 19. in 20. uro, v Domu krajanov Ajdovščina. Šola plavanja za otroke: Vabljeni otroci od 4 do 12 let. Vadba poteka enkrat, dvakrat ali trikrat tedensko v zimskem bazenu ŠC Ajdovščina: ponedeljek od 16. do 17. ure, sreda od 17. do 18. ure, petek od 16. do 17. ure. Mix aerobika: Mogoča kombinacija s fitnesom. PRVI OBISK JE BREZPLAČEN! Vadba poteka enkrat ali dvakrat tedensko. Ajdovščina - večnamenska učilnica SŠ Veno Pilon, ponedeljki od 19. do 20. ure; srede od 19.30 do 20.30 ure; dvorana Doma krajanov Ajdovščina, torki od 9. do 10. ure (Obvezne predhodne prijave!); Črniče - šolska dvorana, četrtki od 19. do 20. ure; Gaberje – Dom krajanov, ponedeljki od 19.30 do 20.30 ure. Vadba v zrelih letih: PRVI OBISK JE BREZPLAČEN! Vadba poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30, v Domu krajanov Ajdovščina. *člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec, *člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec. Rekreativno plavanje za odrasle: Začetni ali nadaljevalni tečaj, traja 16 ur, poteka dvakrat tedensko – ob torkih med 16. in 17. uro ter ob četrtkih med 16. in 17. uro, v bazenu ŠC Ajdovščina. 1. termin: od 19. oktobra do 10. decembra 2015, 2. termin: od 18. januarja do 10. marca 2016. *člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta, *člani Društva MIDS imajo 10eur popusta. Izposoja smučarske opreme: !!! AKCIJSKE CENE IZPOSOJE IN REZERVACIJE OPREME V NOVEMBRU IN DECEMBRU !!! Nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko izposodite kadarkoli po predhodnem naročilu (izposoja za en ali več dni, vikend, šole v naravi, tečaje smučanja,…) Smučanje za otroke 6-12 let: ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO! Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic (organiziran prevoz). Termin: 15. 2. - 19. 2. 2016; zrajanje: 9.00-13.00 (ure vadbe na smučišču); kraj: Smučišče SKI BOR Črni Vrh. Vikend tečaji smučanja 4-6 let: Trajanje: sobota in nedelja (otroke pripeljejo starši); termin: 30. 1. - 31. 1. 2016 (dopoldan med 9:00 - 12:00); 30. 1. - 31. 1. 2016 (popoldanski termin 13:00 – 16:00); 6. 2. – 7. 2. 2016 (dopoldanski termin 9:00 - 12:00); 6. 2. – 7. 2. 2016 (popoldanski termin 13:00 – 16:00). Trajanje: 900-1200 (ure vadbe na smučišču). Kraj: Smučišče SKI BOR Črni Vrh. INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu; PRIJAVE: rekreativcek@gmail. com ali 041 472 128.


Od tu in tam

Št. 46 • 19. november 2015

Izobraževanje za vzgojitelje na letovanjih

V Medobčinskem društvu prijateljev mladine vsako leto poskrbimo za izobraževanje naših prostovoljcev in honorarnih sodelavcev, ki vodijo ali se na kakršenkoli način vključujejo v programe za otroke in mladi-

no. 6. in 7. novembra se je skupina naših prostovoljcev - vzgojiteljev in vodij letovanj udeležila seminarja za vodenje letovanj in izvajanje animacij za otroke, ki je potekalo v otro-

škem letovišču Pacug pri Portorožu. Seminar je potekal v organizaciji mreže ZPMS z vrsto predavateljev iz sociološke in pedagoške stroke. Na predavanjih so se udeleženci obogatili z znanjem na teme medvrstniškega nasilja, psihologije najstnikov, motnje hranjenja ipd. ter izmenjali mnenja, izkušnje in dobre prakse njihovega dosedanjega dela. Z vključevanjem v izobraževalne vsebine, vezane na delo z otroki in mladostniki, ki potekajo večkrat letno, skrbimo za dodatno strokovno usposabljanje naših sodelavcev in zagotavljanje čim bolj kvalitetno izvedenih letovanj, zimovanj ter drugih prostočasnih aktivnosti za mlade. Maša Čibej

Zahvalna nedelja, zahvala za družine

Že več kot dvajset let na zahvalno nedeljo Župnijska karitas Svetokriške župnije zbere pri skupni sveti maši zakonske pare, ki v tistem letu praznujejo 5, 10, 20, 25, 30, 40, 50 in več let skupnega življenja. Zahvalna nedelja ni le dan, ko se Bogu zahvaljujemo za stvari, ki smo jih dobili ali kupili, temveč in predvsem to, da se zahvalimo za človeka; za moža, za ženo, za otroke, za starše. To se je v Vipavskem Križu dogajalo tudi

letos. 68 parov iz celotne župnija, ki obsega Vipavski Križ, Cesto, Dobravlje, Male Žablje in Plače je prejelo čestitke in povabilo. Prišlo jih je več kot polovica; morda zanimivost v primerjavi s preteklimi leti, je bilo med pari – jubilanti veliko mladih, ki so s seboj pripeljali tudi otroke. Prav otroški živ žav je dal smisel celotnemu praznovanju. Po sveti maši, ki jo je daroval župnik br. Vlado, je sledila skupna fotografija na stopni-

Teden otroka v CIRIUS Vipava

Tudi letošnji teden otroka z geslom »Nekaj ti moram povedati« je sovpadel z lokalnim tednom štirinožnega prijatelja. V tem tednu se nam je v CIRIUS Vipava dogajalo. In res moramo tudi vam povedati, kaj vse smo doživeli. V lanskem šolskem letu pa tudi letos nam Ambasadorji nasmeha nudijo terapije s pomočjo psa. Nam že dobro znani terapevtski par, Primož in psička Vita, nas je obiskal v ponedeljek, ko smo dan posvetili psom.

Ogledali smo si tudi film Sreča na vrvici. Torek in sreda sta bila posvečena različnim delavnicam: kuharska, likovna, fotografska, glasbena delavnica, pripovedovanje pravljic, skrb za konja in jahanje kar na našem dvorišču. Posebno doživetje je predstavljal ravno obisk Barbare Lemut s ponico Piko in Kristine Naglost s konjem Pikom. Četrtek sta nam polepšali dve zvezdici Stella in Star, ki sta nam skozi sproščenost in smeh marsikaj lepega povedali. Naše

šču, ki vodi v cerkev, nato pa družabno srečanje v župnijskem domu. In sporočilo: živ dokaz, da se splača vztrajat v težavah in sreči je bila, med drugimi, tudi družina, v kateri sta sin in hčerka ter njuni starši praznovali skupaj kar sto let zakonskega življenja. Še enkrat čestitke in dobre želje vsem!

IX. Literarni maraton Rdeča jabolka

»Na vozu moški podaja snope, pod drevesom leži jabolko. Naslonim se na steber kozolca. Otrok sem. In tako se vse ponavlja v zgodbi, ki jo pišem. Oče, pogrešam te«. /Dragica Čuk-Novak, Jabolko/ V okviru dvodnevnega Literarnega maratona RDEČA JABOLKA, organizator Društvo Norma7, je v torek, 27. oktobra v Avli Prve slovenske vlade Ajdovščina potekal letošnji maratonski program ljubiteljev literature. Svoja pesniška in kratka prozna dela so v prvem delu maratona predstavili literati in deklamatorji, člani bralnih skupin invalidskih in drugih društev Slovenije ter drugi gostje. Drugi del maratona pa je bil namenjen projektu Pišimo skupaj: PISMO MOJEMU OČETU- javnemu natečaju, ki ga je Društvo Norma7 objavilo spomladi in v katerem je sodelovalo 64 avtorjev vseh starostnih skupin (22 avtorjev predstavlja skupino učencev osnovnih in srednjih šol; 15 avtorjev prebiva in ustvarja v domovih za starejše občane). Večina prispelih zgodb ni nastala zgolj iz same literarne ambicije, temveč iz intimne, notranje potrebe napisati in tako glasno spregovoriti, priznati ali obrazložiti, obtožiti, se opravičiti,

odpustiti. Komisija je izbrala in nagradila tri, med seboj enakovredne zapise: zgodba KAPITAN avtorice Kristina PERHAVEC, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna; zgodba JABOLKO avtorice Dragica Čuk NOVAK, Vipava; pesem PISMO MOJEMU OČETU avtorice Sara REMŽGAR, Nova Gorica. Posebno zahvalo in priznanje za dolgoletno sodelovanje je Društvo Norma7 dodelilo literatki Ljubici Jančar, ki je sodelovala že na prvem maratonu leta 2007 v nekdanji šoli na Brjah, in pesnici Darinki Slanovec, neutrudni oblikovalki vsakoletnih maratonskih vsebin in nepogrešljivi bralki maratonskih sporočil. Maratonsko dogajanje so dopolnjevali: slikarka Polona Kresal Bizaj – slika z usti, iz Ljubljane; motiv slikanja: Moj oče, čebelar; pevca ljudskih pesmi Nives in Vojteh Ferjančič iz Ajdovščine, harmonikaš Aljaž Drofenik iz Plač in razstavna predstavitev slik Ivana Novaka in Elvisa Dugića iz SVZ Dutovlje. Vse pesniške in prozne pripovedi udeležencev natečaja je Društvo Norma7 združilo v posebni številki maratonskega glasila PISMO MOJEMU OČETU.

JL

terapevtke pa so pripravile družabno igro tombola in vanjo na primeren način vključile vse otroke in mladostnike. Zmagovalci so bili bogato nagrajeni. V petek nas je Konjeniško društvo Sveti Štefan Vipavska dolina po Vipavi popeljalo s kočijami s konjsko vprego. Na dveh konjih pa smo lahko tudi jahali. Kaj vse nam lahko pove prijetno guganje v ritmu in melodiji kopit! Cel teden smo se otroci in zaposleni igrali igro Skriti prijatelj. Svojemu prijatelju smo pošiljali darilca in pisemca preko panoja in košare v avli našega centra. Od ponedeljka dalje smo si povedali marsikaj lepega, se tako še bolj povezali in igro pošteno podaljšali še v naslednji teden, ko smo jo slavnostno zaključili in obljubili, da jo še ponovimo. Imeli smo se čudovito in hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali. Cirius Vipava

17

SVETOVALNICA ZA OSEBE BREZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Če ste oseba, ki iz kakršnegakoli razloga nima urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja in potrebujete glede tega svetovanje in ustrezne informacije, vas vabimo, da se oglasite v Svetovalnici za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Hiši Sadeži družbe v Vipavi. Trg Pavla Rušta 6, 5271 Vipava

Kontaktna oseba: Anja Mislej Telefon: 08 205 33 05 E- pošta: anja.mislej@filantropija.org Delovni čas: vsak prvi in tretji ponedeljek od 8.00 do 11.00

Vljudno vabljeni! Info: 082053305 ali

Hiša Sadeži družbe Vipava


18

Tretje življenjsko obdobje

Št. 46 • 19. november 2015

Prostovoljstvo v Društvu upokojencev Ajdovščina

7 kg do sreče

Mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj ali krajše Mednarodni dan prostovoljstva je razglasila Organizacija združenih narodov na 40. zasedanju generalne skupščine z resolucijo A/ RES/40/212 17. decembra 1985. Od takrat se vlade, Združeni narodi in civilnodružbene organizacije pridružujejo prostovoljkam in prostovoljcem iz vsega sveta pri praznovanju 5. decembra, mednarodnega dneva prostovoljstva. Mednarodni dan prostovoljstva omogoča organizacijam, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce/ prostovoljke, ter posameznim prostovoljkam in prostovoljcem, da pokažejo javnosti, kaj so prispevali s prostovoljskim delom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja.

V Centru za tretje življenjsko obdobje v Ajdovščini smo prisluhnili Maji Gal Štromar, ki je predstavila svoj novi roman »7 kg DO SREČE«. Sproščen pogovor je vodil Bojan Bizjak, ki se je temeljito pripravil in profesionalno speljal dogodek. Nizala sta detajle iz romana, pa tudi spomine iz življenja pisateljice. Bojan Bizjak je dejal, da si ob kon-

Prostovoljstvo deluje na različnih področjih - socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (na primer gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi ljudje in otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev. DU Ajdovščina ima dobro organizirano, aktivno in zelo uspešno ekipo prostovoljk in prostovoljcev. Vodita jih koordinatorki Irena Vidmar in Dragica Ergaver, z veliko podporo Metke Marušič predsednice društva. Društvo organizira vsakoletna redna usposabljanja za nove člane. Letos se je pridružilo pet novih prostovoljk. V Ajdovščini je potekalo tudi za DU

Vsi različni, vsi enaki 2010- 2015

Letos je bila dobrodelna prireditev že petič po vrsti in tudi uspešno izpeljana. Na žalost je bolezen preprečila nastop dvema skupinama, a se gotovo zopet pridružijo naslednje

leto. Prireditev je začela Plesna skupina Burko iz VDC Ajdovščina Vipava, z venčkom plesov. Spremljal jih je harmonikar Mauro Deferri. Mihaela

Fotografi DUA Ajdovščina

Vipava. Članom so predstavili projekt, Starejši za starejše, predstavitev prostovoljstva, prvi obisk na domu in delo v skupinah. Redno letno usposabljanje je letos za Društva upokojencev Severno primorske regije vodila izobraževalka Metka Marušič. Tema izobraževanj je bila Prvi stik s starejšimi in Samopodoba prostovoljca. Potekala so štiri začetna in štiri nadaljevalna izobraževanja; v Ajdovščini, Tolminu, Idriji, Renčah, za vsa Društva upokojencev v Severnoprimorski regiji. Letošnje srečanje ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva bo v Desklah, kjer se bodo srečali in izmenjali izkušnje severno primorski prostovoljci in prostovoljke. Čestitke in zahvala vsem za njihov nesebičen prispevek družbi. Nevenka Vidmar

M. Tihelj, ki se je pred 30 leti preselila v Vipavsko dolino iz meglene Ljubljane, je prebrala nekaj pesmi iz svojih štirih pesniških zbirk. Dramski del skupine Zarja, se je predstavil z šaljivim skečem »SKLEROZA« Koliko tegob prinese ta bolezen, sta prepričljivo odigrali Ana Žgavec in Liljana Slejko. Bojan Bizjak, ki je do sedaj napisal in izdal 11 romanov, 7 zbirk kratke proze, je iz svojih sedmih pesniških zbirk izbral in prebral sedem pesmic. Predstavil se je še pevski del Zarje, z venčkom slovenskih ljudskih pesmic. Milojka Dobovšek je prireditev pripravila in vodila. Veseli obrazi nastopajočih in gostov so povedali vse. Da, še kako različni, na tem našem svetu in vendar smo vsi enaki. Nevenka Vidmar

Jesenska razstava fotografov nosi naslov Fotografski utrinki in je postavljena v CTŽO–ju še do sredine novembra. Fotografije prikazujejo različne zgodbe in detajle, katere so v objektiv ujeli društveni fotografi v poletnih dneh. Pravkar pa se končuje foto delavnica, ki bo v sklopu Pokrajinske zveze DU Severne Primorske, Primorski škljoc, pripravila razstavo v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Razstava nosi delovni naslov, Lipica in barve Krasa. Nevenka Vidmar

Odtisi besed in glasbe, literarno-glasbeni večer

Torek, 24. novembra 2015 ob 18.30, Lavričeva knjižnica Ajdovščina .

10. rojstni dan Dramsko pevske skupine Zarja

Večer sledi prispevkom otrok in mladostnikov, ki jih je prinašalo polnih 40 let njihovo glasilo Studenček. Razmišljanja in besede mladih so sledi in odtis časa, v katerem so nastajali, pa tudi odraz njihovih posebnosti, tako v govoru kot v razmišljanju in pisanju. Pri ustvarjanju besedil so mladim pomagali mentorji, toda glavne misli in zapisi ostajajo njihovi. Večer bodo oblikovali učenci in sodelavci centra CIRIUS iz Vipave, Tanja B. Vatovec in Martina Kocjančič, besedila bosta brali Lara Batič in Darja Benčina.

Kakšen spoštljiv in srčen sprejem v Ajdovščini ob predstavitvi knjige 7kg do sreče. Društvo upokojencev in zbor Zarja. Hvala Nevenka Vidmar za organizacijo in Bojan Bizjak za poglobljeno analizo, vrhunsko pripravljenost in nadvse simpatično vodenje večera. Hvala vsem. Pot domov je bila na krilih! Ne, nismo še izgubljeni! Maja Gal Štromar

Dramsko pevska skupina Zarja vas vabi na praznovanje 10. rojstnega dne, v soboto, 21. novembra ob 19. uri, v Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini.

cu večera,nobeden ne bo želel, brez knjige domov. In je imel prav. Da sta se govorca med pogovorom malce oddahnila, so poskrbele pevke DPS Zarja, z lepo slovensko pesmijo. Večer se je nadaljeval v sproščenem klepetu in druženju. Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica, igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, gledališka pedagoginja. Sicer diplomirana romanistka je diplomantka Mednarodne

šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. V gledališču je tako doma, kot v tujini odigrala več kot 37 vlog, posnela več kot 23 filmov. Izdala je 10 avtorskih knjig od tega 4 pesniške zbirke. Piše gledališka besedila za otroške predstave, radijske igre za odrasle in mladinske igrane igre v več delih. Leta 1991 je prejela Severjevo nagrado za igralske dosežke. Nevenka Vidmar

Že PZ Večernica na poti v Bruselj Pevke ŽePZ Večernica se pod vodstvom zborovodja Mirana Rustje pospešeno pripravljajo na obisk Bruslja in Evropskega parlamenta. Od Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju je prišlo vabilo za gostovanje zbora v Belgiji. 4. decembra zbor odpotuje v Bruselj. Oblikuje nedeljsko mašo in po maši nastopi s koncertnim programom. Naslednji

dan je predviden koncert na Slovenskem veleposlaništvu in v torek še v Evropskem parlamentu. Tako so pevke v CTŽO – ju že predstavile svoj program za turnejo, ob 21. rojstnem dnevu in vse, kot se spodobi za rojstni dan, tudi pogostile. Predstavile pa se bodo še v novem Domu krajanov v Plačah, 27. novembra, pred odhodom v Bruselj.


Tretje življenjsko obdobje

Št. 46 • 19. november 2015

MOST – Univerza za tretje življenjsko obdobje V uredništvu Ajdovskih novic smo se odločili, da malo podrobneje predstavimo Društvo Most - Univerzo za tretje življenjsko obdobje, kratko Most - UTŽO Ajdovščina. V prejšnji številki smo spoznali novo predsednico gospo Doro Furlan, plesno skupino Ajda in kamnoseke ter poročali o srečanju s prijateljskim društvom Unitre iz Krmina. V društvu delujeta kar dve kamnoseški skupini. Poleg že obravnavane skupine, ki ima delavnico v Mančah in jih vodi animatorka Aljoša Jerkič, so

tudi kamnoseki, ki imajo delavnico v Vrhpolju, pod vodstvom Danila Rovana. V tokratni številki se bomo posvetili pohodništvu in še dvema vrstama plesa – folklori in plesom v paru. Seveda ne moremo mimo odmevne zmage Ajde na tekmovanju na Krku in razstave v Štanjelu. V okvirčku pa je tudi poziv na ustvarjalno druženje. Ljudje smo družabna bitja, vendar je na žalost veliko osamljenih, ki pogrešajo družbo, druženje in klepet o čemerkoli že. Če pa je zraven še kaj

ustvarjalnega še toliko bolje. Pridite na prvo srečanje in če vam bo všeč postanite stalni član tega druženja. Seveda pa bo vsebina in kvaliteta odvisna predvsem od vas. Vse informacije o delu društva Most lahko zainteresirani dobite vsak ponedeljek v uradnih urah in sicer od 9,00 do 10,00 ure v Centru Tretje življensko obdobje - prvo nadstopje, vhod iz Lavričevega trga ali pa na e-naslov: most.u3@gmail.com . Branko Lavrenčič

Pohodništvo Pohodništvo je ena od najbolje obiskanih dejavnosti društva Most. Že šesto leto jo vodita Mija in Silvester Čotar, ki skrbita, da so poti zanimive in nenaporne. Na leto organizirata 10 do 11 pohodov, to je povprečno enkrat mesečno, v vseh teh letih pa že 48 pohodov. Kaj pravzaprav se imenuje pohod? Zjutraj se pohodniki vsedejo na avtobus na kar se odpeljejo do začetne točke hoje, ki je oddaljena od kakih 30 do dobrih 100 km. Hoja traja običajno 4-5 ur z vmesno malico iz nahrbtnika. Seveda pohodniki poskrbijo, da imajo s sabo tudi pijačo, nekateri tudi nekaj močnega, čokoladico, kavo ali suho sadje. Na zaključku poti je običajno lokalno obarvana enolončnica. Tudi smeha in dobre volje ne manjka. S pohodi se ne vključujejo v organizirane lokalne pohode, ker želijo obdržati povezanost in druženje skupine. Slovenija je s svojo naravno raznolikostjo prepletena z gorskimi in pohodniškimi potmi. Tudi zaradi hitre dostopnosti, je pohodništvo tako priljubljena aktivnost. Na izbiro imamo od lahkotnejših sprehodov po dolinah in gričevju sredogorja do zahtevnejših poti v visokogorju Alp in Karavank. Slovenija meri dobrih 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, po njej pa je speljanih skoraj 10 tisoč kilometrov označenih poti. Za odločitev, kam se odpraviti, moramo le prisluhniti željam, potrebam in kondicijski zmožnosti pohodnikov pravi Silvo. Vsak mora najti nekaj zase. Številne poti so dobro označene in bolj ali manj redno vzdrževane. Prepletajo se planinske, pohodne in učne poti, ki omogočajo

doživljanje naravnih lepot, spoznati kulturne in zgodovinske znamenitosti krajev in življenja ljudi. Pohodne poti so speljane po krajinskih parkih, gozdnih rezervatih, po gričih, kjer nas spomladi čakajo cvetoči travniki, jeseni slikovite barve gozdov sredogorja, dolenjski in primorski vinogradi,…. Poti so namenjene vsem ljubiteljem pohodništva in tistim, ki jih navdušuje prelepi razgledi in dobra družba. Hoja, ki je človeku prirojeno gibanje, je ena izmed najbolj zdravih oblik gibanja. Poleg izgubljanja kalorij, krepi mišice in sprošča telo. Poleti se držimo senčnih gozdov in gorskih dolin Gorenjske, Štajerske in Dolenjske, pozimi pa sončne Istre in Krasa. Pri odhodu na pohod se priporoča ustrezna obutev in pohodne palice. Pozornost je potrebno posvetiti, glede na napovedane vremenske razmere, tudi oblačilom. Pohodna skupina društva Most ima prijavljenih preko 150 pohodnikov, ki v »tretjem« življenjskem obdobju želijo obdržati svež korak in odkriti še kakšen nov predel Slovenije. Enkrat mesečno poskušajo nadgraditi svojo aktivnost še z neka-

jurno hojo in druženjem v naravi po manj poznanih poteh in zanimivih doživetjih ob srečanjih z ljudmi na poti. Pohodov se udeležuje običajno 50 do 60 pohodnikov, pa tudi čakalne vrste niso redkost. Nekateri pa se pohodu, zaradi raznih obveznosti ali zdravja, le redko pridružijo. Pohodi potekajo po razgibani, lahki ali srednje težki poti, poskušajo se izogibati asfalta, pretiranih strmin in spustov. Po potrebi se povežejo različne označene ali tudi neoznačene poti, ki jih svetujejo domačini. Tako se poskuša pripraviti program, ki se prilagaja kondicijski strukturi pohodnikov. Pohodniki dobijo na avtobusu kot po poti informacije o območju, ki ga obiščemo, zgodovino in geografske ter etnološke posebnosti kraja, o kulturnih in zgodovinskih objektih ter znamenitostih. V obvestilih se podrobno opiše pot pohoda in njegovo zahtevnost. Naslednji pohod je v soboto 21. novembra z odhodom ob 7,00 izpred avtobusne postaje v Ajdovščini. Ime pohoda je: »Po dolinah in gričih dolenjskega Škocjana« Branko Lavrenčič

Razstava v Storževi galeriji v Štanjelu Društvo MOST- Univerza za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina, 2. likovna skupina, pod vodstvom mentorice Julijane Božič, je pripravila razstavo likovnih del v Storževi galeriji v Štanjelu, z naslovom Jesen - čas plodov. Razstava je bila odprta v petek , 6. 11. 2015, ob 16. uri. Razstavljajo: Amadeja Kranjc, Bojan Kovač, Joško Vodopivec, Klara Bratina, Mojca Janežič, Nataša Ferjančič, Radica Semenič in Vesna Černe, gostiteljica – gostilna pri Stanarjevih. Na odprtju razstave smo se zbrali razstavljavci in prijatelji ter ljubitelji likovne dejavnosti in prisluhnili ani-

matorki skupine, Nataši Ferjančič, ki se je v svojem nagovoru zahvalila gospodu Černetu za postavitev razstave v enkratnem ambientu Štanjela, ki s svojo monumentalnostjo kar vabi k predstavitvi likovnih del. Ko v tem prostoru ogleduješ slike, si spočiješ oči in duha in te fantazija ponese v preteklost, v svet narave, ko so se ljudje veselili darov narave. Ker pa v Društvu MOST deluje tudi krožek ustvarjalnega pisanja in smo med sabo zelo povezani, smo slišali tudi pesem Jesen, samo za to priložnost napisano, prebrala jo je avtorica Vanda Žvanut. Izzvenela je pojoče

»v slikovito, raznobarvno, bogato jesen, za umetnika najlepši čas, ko so mu vse barve jeseni na voljo za ustvarjanje«. Še dolgo v večer smo se zadržali pri Stanarjevih in se imeli prijetno. Hvala vsem, ki ste nam omogočili ta večer. Razstava bo odprta še do 22.11. Pokličite na tel. 05/7691 007 ali 031 389 621

19

Ajdicam največji aplavz in zmagovalni pokal

„Z Ajdicami je vedno žur“ pove vedno nasmejana plesna učiteljica Alice Stojko Salu. Če bi ne vedeli kdo so Ajdice, bi kar hitro sklepali da so „mulke“. Pa niso. Vsaj po letih ne. Po energiji in volji do življenja, ki jo izžarevajo povsod kjer se prikažejo, pa nam najbrž tudi „mulk“ ne bi zamerile. Plesna skupina Ajda iz Ajdovščine, ki deluje v okviru Društva MOST Univerze za 3. življenjsko obdobje, je prva tovrstna pri nas. Dame, večinoma upokojenke, plešejo že 13. leto in zažigajo po celi Vipavski dolini. Kaj Vipavski dolini, po celi Sloveniji širijo svojo miselnost, da za ples nikoli ni prepozno. Da pa v sebi skrivajo še veliko več elana, volje in (ja, seveda) tudi tekmovalnosti, so dokazale s so-

Ples v parih Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene običaje, z razvojem kultur je postal še oblika zabave sprva majhnih skupin, kasneje pa način preživljanja prostega časa velikih množic (Wikipedija). Lepo je videti eleganter par, kako se lahkotno vrti po plesišču. Plesalci skupin »ples v parih II in III » se vsak ponedeljek zvečer zberejo na plesne vaje. Na žalost vsako leto kakšen par preneha. Tako so skupine vedno manjše, nove pare pa je kar težko vključiti tudi zato, ker različni učitelji različno podajajo plesne figure ter je potem nadaljevanje v drugi skupini težje. Začetniška skupina pa, kljub vsakoletnemu razpisu, nekako ne zaživi. Plesno skupino III vodi Stanko Kodelja. V tekočem šolskem letu ima pet parov, ki plešejo in vadijo pod vodstvom plesnega učitelja v dvorani KS Ajdovščina. Skupaj plešejo že 10 let. Plesna skupina II je skupaj malo manj časa. Vodi jo Mija Čotar, od letos pa vadi v dvorani Centra tretje življenjsko obdo-

delovanjem na mednarodnem tekmovanju Dance fest open na Krku, konec oktobra. Dober mesec so trenirale 3-4 krat na teden in zasluženo dvignile zmagovalni pokal v kategoriji senior. »Res sem bila ponosna,« pravi njihova učiteljica Alice in dodaja: »Bile so najstarejše plesalke v konkurenci in jo zmagale, razturale. Dobile so točke, zaradi tega žara, ki ga ima Ajda.« Zmaga da zagon in željo po še. Dala ga je tudi plesalkam plesne skupine Ajda, a njihova učiteljica hitro pojasni: »Če bo kakšna zanimiva priložnost, da vse spet združimo v paket in da bo tekma pika na i. Naš cilj ni, da se usmerimo v tekmovalnost.« Branko Lavrenčič

bje (center TŽO). Skupina ima šest parov in je ubrala malo svojo pot. Najprej jo je doletela zamenjava učitelja, nato pa je tudi nova učiteljica, iz osebnih razlogov, začasno odpovedala. Skupina se je odločila, da bo do nadaljnega vadila sama. Pisec tega članka skrbi za glasbo in malo popazi na izvedbo, običajno pa kar popravljajo eden drugega. Tudi brez učitelja osvajajo nove figure in utrjujejo stare. Sicer pa vse druži veselje do plesa, druženja in prijateljstva in ne nazadnje je ples tudi dobra telovadba. Plesni pari se občasno odpravijo na plesno prireditev skupaj. Ob enem takih večerov v hotelu Sabotin so prišli do zanimive ugotovitve. Plesati znajo celo vrsto plesov, ki pa jih hotelski ansambli izvajajo bolj poredko. Nobeden od teh plesov namreč ne ustreza na primer večini dalmatinske glasbe, ki pa je, vsaj v tem lokalu, prevladovala. Tako so pričeli z učenjem še dodatnega plesa – swinga. Sicer pa je učenje plesa »nikoli dokončana zgodba«. Poleg nekih osnovnih ali bolj poznanih plesov jih obstaja še cela vrsta , ki so popularni v določenem obdobju ali na določenem področju. Plesni skupini Mosta vadijo in plešejo standardne in latinskoameriške plese: angleški valček, dunajski valček, foxtrot, rumba, samba, jive, discohasel, tango, ča ča ča in sedaj še swing. Seveda pa znajo tudi polko, nekateri plešejo blues in mazurko, včasih so plesali tržačana pa račke, ... Branko Lavrenčič


20

Popotovanja

Št. 46 • 19. november 2015

Folklora

Roman z Gore

Naša skupina deluje sedmo leto. Letos nas je osem parov. Tako delujemo v naslednji sestavi: Majda in Miro Gorup, Hermina in Mirko Šterman, Hilda in Stanko Marc, Danica in Drago Lavrenčič, Vido Mislej in Helena Premrl, Nada in Vinko Kovač, Ljudmila in Bojan Kovač ter Bernarda in Iztok Kompara. Vadimo ob torkih v Centru za 3. življenjsko obdobje na Stritarjevi ulici. Vsi se trudimo, da ne manjkamo na vajah, vendar je tudi v tem študijskem letu med nami kar veliko bolezni. Mentorica Silvana Bajc in Danica Lavrenčič še nista povsem zdravi za naporne vaje in tudi razne viroze kar zmanjšujejo število prisotnih na vajah. Trudimo se po svojih močeh, da bi čim več osvojili. Vaje se vedno začenjajo z razgibavanjem, da ne bi prišlo do poškodb in jih izvaja mentorica Silvana Bajc, v njeni odsotnosti pa prevzame to vlogo kdorkoli od skupine. Pri tem smo disciplinirani, saj si ne moremo privoščiti poškodb. Plesni pari poskrbimo, da se ob tem še nasmejemo, kar gotovo koristi zdravju in hkrati omogoči boljšo motivacijo za resno delo s sprotno analizo posameznih elementov. Že na intenzivnih vajah na Braču (avgusta 2015) smo »pilili« četrti in peti splet, ki mu je še veliko manjkalo in tudi ponavljali vse ostale splete, nato pa smo redne vaje imeli tudi že v septembru, da bi lažje načrtovali naše nastope v tem študijskem letu.

V letošnjem oktobru je umrl Roman Blaško s Predmeje, ki smo ga poznali kot Romana z Gore ...

Skupina je povezana med seboj in vsi se radi srečujemo tudi izven rednih vaj in nastopov. Lahko rečem, da smo postali pravi prijatelji. V tem študijskem letu bomo posegli po še enem spletu primorskih plesov, nato se bomo poizkusili v rezijanskih plesih in seveda se oziramo tudi po plesih drugih slovenskih pokrajin. In kje vse smo nastopali v preteklem študijskem letu? 11.10. 2014 Večer primorskih plesov ob 5-letnici folklorne skupine v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini - celovečerna samostojna prireditev; 6. 12. 2014 - sodelovanje na prireditvi Planinskega društva Slovenije v dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini organizator- PD Ajdovščina; 18. 12. 2014 - v Domu starejših občanov Ajdovščina; 20. 12. 2014 - na košarkarski tekmi v Dvorani OŠ Šturje; 9. 3. 2015 - na otvoritvi razstave UNITRI Nova Gorica – MOST- UTŽO Ajdovščina v Frnaži; 6. 4. 2015 - na 20. letnici Folklorne skupine Vipava

v Vipavi v kulturnem domu, 17. 4. 2015 - na otvoritvi razstave MOST-UTŽO Ajdovščina - UNITRE Krmin; 2. 5. 2015 - na prireditvi ob 70. letnici ustanovitve 1. slovenske vlade v Ajdovščini; 10. 5. 2015 - na prireditvi »Med šmarenskimi griči« v Šmarjah na Vipavskem; 22. 5. 2015 - na PARADI UČENJA v Ajdovščini, usklajevala LU Ajdovščina; 22. 5. 2015 - na etnološki prireditvi v Lokavcu; 24. 5. 2015 - na družinski prireditvi v Mokronogu; 5. 6. 2015 - na lokalni prireditvi »Pohod po češnjevih nasadih« v Lokavcu; 14. 6. 2015 - na vseslovenskem srečanju ledvičnih bolnikov v Šempetru pri Gorici. Pred seboj pa imamo še kar nekaj načrtov. Želimo si le, da bi nam služilo zdravje in da bi se le opogumil še kakšen plesni par , ki bi se nam pridružil. Plesno ljudsko izročilo je namreč tudi pomembno za našo slovensko identiteto in mi se trudimo, da bi bilo to izročilo živo med nami. Ljudmila Kovač

Zgodba o beli vrbi ob Hublju

Bela vrba – Salix alba Včasih je bila velika vrba ob sprehajalni poti ob Hublju, na zelenici v bližini Lavričeve knjižnice, veličastno drevo – tako v višino in debelino, kot zelo razvejano krošnjo vej. Tam pod vrbo je bila tudi zelena klopca, kjer smo jaz in še marsikdo drug radi posedeli, poklepetali s prijatelji v prijetnem šumenju Hublja. Potem pa nekega dne klopce ni bilo več, namesto nje je bila postavljena lepa lesena tabla z napisom: Izjemna drevesa Severne Primorske, BELA VRBA OB HUBLJU, Premer 194 cm, višina 13 m. Velikokrat sem občudovala to izjemno lepo drevo, saj sem vsak dan hodila tod mimo in niti nisem vedela, kako se pravzaprav imenuje. Potem sem v knjigi Izjemna drevesa

Severne Primorske prebrala, da je vrba dobila ime po značilni beli barvi spodnjega dela listov, ki so prekriti z gostimi svilnatimi dlačicami, da je pri vrbah starost nad 60 let že precejšnja, le redke pa dočakajo 100 let. Glede na njeno slabo vitalnost je tudi naša vrba blizu te starosti. Vendar glede na njene dimenzije ji je rastišče v bližini vode očitno zelo ustrezalo in naša bela vrba ob Hublju je tako ena debelejših v Sloveniji. Potem pa je prišel september 2010, ko je po velikem deževju Hubelj zelo narasel in podivjal ter odnesel brežino in del poti v bližini vrbe. Ko so delavci na novo utrjevali brežino z ogromnimi skalami in urejali pot, so morali vrbi požagati veliki veji… Še dobro, da je fotografski aparat moj večni spremljevalec in sem lahko to tudi fotografirala. Ob pogledu na ob-

rezano vrbo me je bolelo srce. Zelo rada imam stara drevesa. Zdi se mi, da je po tem vrba počasi začela propadati, izgubljala je svojo vitalnost, ostale veje so se počasi začele sušiti in so štrlele v zrak kot okostnjaki. Silovita burja v začetku novembra je opravila svoje in polomila suhe veje. Ostalo so dokončali delavci. Tako naša nekdaj lepa bela vrba ob Hublju ni več izjemno drevo Severne Primorske, na to mogoče spominja samo še deblo, ki pa je s severo-vzhodne strani precej poškodovano. Tudi letos so deblo in veje, ki so bile močno obrasle z bršljanom, ponovno krasile rumene gobe, imenovane žvepleni lepoluknjičar (leatipurus sulphureus), ki je pogojno tudi užiten, vendar mora biti zelo mlad. Da je nekoč bila naša vrba izjemno drevo spominja samo še tabla. Vlasta Ferjančič

Kdo ga ni poznal – prešernega, glasnega in nasmejanega, polnega dobre energije, ki jo je razdajal malodušnim! Ljudskega pevca, osebnega prijatelja in častilca Avsenikov in Beneških fantov! Humorista, ki je nastopal na mnogih javnih prireditvah in v zaključenih družbah, dostikrat skupaj s Tamalim Slakom – Viktorjem Rupnikom, ljudskim godcem s Črnovrškega! Kdo ni vedel zanj, športnika, tekmovalca na mnogih domačih in tujih tekmah – smučarja po starem, oblečenega po lovsko, z obvezno vejico rododendrona za klobukom, ki mu je po gorjansko rekel ‚žiženpajn‘! Tako opravljen je predstavljal Filipa Keinradla, zmagovalca prve smučarske tekme v Srednji Evropi, ki je bila v Trnovskem gozdu! Le malokdo ve, da je Roman tekmoval na vseh devetnajstih Filipovih tekih, imenovanih prav po tem možu. Na prvem Filipovem teku je eden redkih pretekel celotno progo s Predmeje do Smrekove drage in nazaj in prišel v cilj s krvjo v starih muzejskih čevljih! Kdo ga ni srečal na cesti, voznika kamiona z zaščitnim znakom slončka na ceradi, s katerim je po vsej Sloveniji dolga desetletja razvažal poljedelsko in drugo železno orodje! Bil je borec za samostojno Slovenijo, izpostavljen letalskim izstrelkom pri varovanju televizijskega stolpa na Nanosu in po tej poti zaslužen veteran! In – bil je lovec, po duši in dejansko, v Lovski družini Trnovski gozd, krvni brat doslej največjega uplenjenega medveda v Trnovskem gozdu in daleč naokoli! Poleg drugih odlikovanj in priznanj je zasluženo nosil Zlati znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije! Tedaj: naj nam Roman s svoje samotne Gore spregovori sam … (F. Č.)

Roman in žena Frida, smučarski teki Avtoelektrike, Lokve, 1987 (Arhiv: Emil Velikonja) Roman Blaško Sol je sladka1 … Veter rahlo ziblje borovko. Kamen je bel kot sneg. Iznad njega prideš kot strela z jasnega, ti, črnuhar moj! Veter ti razpihava kožuh, ko se zbudim ... Tako sem poln moči in veselja, da sploh ne občutim poznojesenske 1

Prvič objavljeno v: Lovec, 1999/11

utrujenosti. Mrzla voda me še poživi. Še v trdni temi se odpeljem. Predmejo se vpišem v vpisno knjigo in že vozim mimo Vókave bajte in Staniša, skozi Porodáno, Smrekavo drago, nad Smrekavo dolino, mimo Kamina, čez Hudo polje in Mrzlo Rupo, mimo Omivnkarja in Čuka, nad Sedejčkom in čez most nad vodo Trebušco … Ves čas si prepevam Avsenikove pesmi. Vmes pa si mislim: »Kako lépo je življenje!« Ustavim se. Lovski nahrbtnik, puška, dvogled, klobuk – in že previdno stopam skozi temo, s svetilko v roki, dol po strmi, kamniti, z grmovjem skoraj preraščeni stečini do Trebušce. Osvetim tiste tri kamne, ki so malo nad vodo, in z enega na drugega na drugi breg! Močno se oprimem božjega drevca2 in nizkih smrečic in že sem pri kamnu, poraščenim z mahom, kjer je vklesana tromeja lovskih družin. Zdaj se začne vzpon. Najprej čez kamnito grapo, po kateri ob nalivih dere voda. Vsak korak naredim premišljeno in trdno se oprijemam izruvanega drevja. Bogve kateri vihar ga je iztrgal iz strmine … Še nekaj oprijemov po skalovju in že sem nad prvo steno. Svetlikanje na nebu oznanja skorajšnji dan. Strmo pod mano, Pri Brusu, od koder izhajajo tudi moji predniki, zakikirika petelin. Ugasnem svetilko. Tako sem srečen in vesel! Vase me jemljejo, ta svet, poln lepote, oster čist zrak, divja in nedotaknjena narava ... Bolj in bolj se dani in povzpnem se do večjega travnatega pobočja v strmini. Od tu naprej pa le še po gamsjih stečinah! Preplezam Sedejčkavo grapo in na začetku Čukave grape se ozrem navzgor. Kamena glava skalnega osamelca je že obsijana. Pazljivo gledam po robéh in poslušam. Nič… Naprej v strmadno, mimo strešnic, kjer se gamsi skrivajo pred nevihtami in kdaj pa kdaj tudi prenočijo. Sveže stopnje gamsov … Previdno plezam proti vrhu kamnitega grebena, poraščenega z borovko, in že sem na robu Šinkovcove kamnite police. Ogledam si okolico in se spustim le nekaj metrov niže, med rododendron. Žižn pajn, mu pravimo Gorjani. Bogve zakaj … Kako si ti lep! Temno zeleni lističi, močne vejice, polne življenja. Tu sonce nate nikoli ne posije. Pozimi je nad tabo debel sneg, izpostavljen si hudournikom in plazovom, suši in vročini. Bolj kot imaš trdo življenje, lepši si … Povzpnem se nazaj na greben in zaslišim pod sabo šum. Gams! Beži navzgor, se ustavlja in žvižga. Kakih 150 metrov proč se ustavi. A, ti si tisti, ki te že dolgo poznam! Danes se srečujeva devetindvajsetič. Vedno sem si rekel – bo že še čas! Tako si ves svatovski, nabit z močjo! Srce mi hitreje utripa. Ura je še precej zgodnja. Mislim in si rečem – ne, ne bom te še uplenil! Dan je še dolg. Pojdi in oplodi kakšno svojo kozo! Zdaj je čas za to! Nad gamsom se sproži plaz kamenja. Kaj se je tako zagnal gor v žleb? Aha, mlajšega tekmeca odganja! In 2

božje drevce – ileks; zimzeleni listavec z

bleščeče rdečimi plodovi


Popotovanja

Št. 46 • 19. november 2015

Roman in žiženpajn … (Iz družinskega arhiva) že izgineta v Porobánovcavo grapo. Odločim se – za njima grem! Spuščam se. Opazi me koza vodnica, zažvižga in ves trop, ki se je skrival med skalovjem, zbeži. Strmo pod sabo zagledam gamsa, ki beži navzdol, se ustavi, gleda proti meni in se mi počasi skrije med borovko. Čakam … Več kot uro se ne premaknem z mesta. Potlej nad sabo spet zaslišim krušenje kamenja. Med gostim ruševjem opazim črnuharja, ki prha, se pači, gre nekaj metrov naprej, se otrese ter z roglji drgne po deblu borovke. Za trenutek se ustavi in že stopa naprej. Za njim, gor, po levi strani Porobanovcave grape! Plezam čez kamnite police. Korak za korakom se vzpenjam. Nad mano je senca – več 100 metrov poševno dvigajoča se skalna pečina. Tako majhnega se počutim! Že droben kamen, ki bi se okrušil s stene, bi mi lahko spremenil življenje … A jaz sem prepričan vase. Čutim, da sem tudi jaz košček narave, zato sem zelo sproščen. Nekaj časa stojim na mestu, poslušam in opazujem. Popolna tišina, prava divjina ... Še na marsikateri kamen tu, v Govcih, ni stopila človeška noga. V srcu se počutim zelo bogatega. Že več let zahajam sem in vsakokrat odkrijem kakšno novo gamsjo stečino. Nad mano je skoraj neprehoden skalnat svet, zato se obrnem nazaj, po grapi navzdol. Preskakujem s kamna na kamen. V dobre pol ure sem že nazaj na obronku Šinkovcave grape. Še nekaj metrov in v tesni strugi s peskom in kamni zajezim studenček. Pijem in si umijem še obraz. Kako si dobra, voda, lepa in čista! Kristalna in živa. Pesek in kamenje razgrebem nazaj, da stečeš veslo naprej. Spet se vzpenjam. Kamen je zelo krušljiv in skoraj me odnese kamnit plaz, ki sem ga sprožil sam. Velika skala se mi je utrgala pod nogo, a

sem se čvrsto ulovil za drugi kamen. Še dolgo je bobnela in se prekucavala, velika skala, dokler se ni ustavila globoko v grapi. Po nekaj trdnih oprijemih se potegnem na greben, poraščen s travo in borom. Visoko nad mano spet opazim gamsa, ki zelo hitro, strmo navzdol, beži iz borovke in s kamnitih polic. Ustavi se kakih dvesto metrov pod mano, v Čukavi grapi. Skrivajo ga visoke skale, obraščene z rododendronom, smrdeliko in drugim senčnim rastjem. Gams miruje. Tudi jaz sem popolnoma pri miru. Slišim ga, kako prha in vabi na boj drugega gamsa. Oglasim se mu in mirno čakam, da ga zagledam. Zdaj pa zdaj zaprha, zaslišim par stopinj in spet tišina. Popoldne je že pozno in odločim se za tihi zalaz po travi, med skalami, kakih dvajset metrov naprej. Ustavim se zraven bora in že zaslišim, kako gams beži navzgor. Zagledam ga dobrih šestdeset metrov više, ko se ustavi vrh skale in prha proti meni. Dvogled k očem in spoznam ga! Ves črn in svatovski, z visokimi roglji ponosno stoji vrh skale. Odločim se … V meni se prebudi čustvo, ki ga nosim v sebi še od prastarih očetov, ki so plenili za preživetje. Tudi jaz imam v sebi kri in sem del narave. Pokleknem k boru in pomerim. Borove vejice so mi napoti. Lepo ga prosim z mislijo, daj, pomakni se še dva metra nižje, na spodnjo kamnito polico! Moja misel je zelo močna in gams me uboga. Pokaže mi svoje gamsje telo. Umirim se, odprem varovalko na puški, potegnem zadnji sprožilec … Dobro in točno ga imam v sredini puščice daljnogleda, za prednjo nogo. Kazalec desne roke na prednjem sprožilcu se stiska in odjekne strel. Trenutek, ki ne traja niti sekundo. Gams stoji, potlej gre počasi, s težkimi koraki, še deset metrov navzdol in skrije ga skala. Tišina, globoka tišina ... Kaj se

Foto govci: Govci … za njimi dolina Trebuše, še dlje Julijske Alpe s Triglavom … (Foto: Darko Krapež)

je zgodilo? Saj sem dobro pomeril! Puško ponovno napolnim in čakam, če bi gams zbežal pod mano navzdol, v grapo. Nič, popoln mir in tudi nebo izgublja svoj lesk. Kmalu se bo zmračilo … Po petih minutah se odpravim proti nastrelu, na kamnito polico, a še prej si označim bor, odkoder sem streljal. Čez dve manjši grapi in podrte bore priplezam do mesta, kjer je stal gams. Pregledam vsak kamen in bližnjo okolico, a nobenega sledu. Šele čez nekaj metrov opazim v pesku in zemlji črnici stopnje. Kažejo strmo navzdol, čez kamne, v poraščeno strmino. Označim nastrel in pričnem z iskanjem. Z leve proti desni strani strmega pobočja, sto metrov navzdol, v manjšo grapo. Nič … Spet pazljivo navzgor po naslednji grapi, na nastrel. Spet nič. Skoraj je že tema. Visoke kamnite police, prepadi, šumenje vode v daljavi, vse bolj temna borovka nad mano, kamnite police in previsi pod mano, rododendron, smrdelika, vse se ovija v noč in tišino. Rečem si, še tretjo grapo pregledam! In grem … Lovim se po skalovju, se ustavljam, vse pregledam, spet nič … Nikoli ne obupam, zato grem še enkrat, čeprav že v temi, po strmini navzgor, proti nastrelu. Plezam kakih dvajset metrov in – glej ga, komaj dva metra pred mano čez podrt viharnik leži moj gams, z glavo, obrnjeno navzdol. Zagrabim ga za roglje, ušesa mu postavim pokonci in ga poljubim na čelo. Odtržem dve vejici rododendrona ter mu z vsem spoštovanjem dam v gobček zadnji grižljaj. Sam orosim drugo vejico z gamsovo krvjo, stopim na njegovo levo stran in si jo zataknem za klobuk. V mislih se zahvalim boginji Diani za bogat in pošten plen. Odložim puško in nahrbtnik, postavim gamsa nazaj za kamen in ga občudujem! Pravi si in vesel sem te, črnuhar z dolgo dlako po hrbtu, z rumenimi lisami okrog oči in že nekoliko belim podbradkom! Primem ga za roglje in noge ter ga potegnem nekaj metrov nižje. V hudi strmini ga z roglji obesim za vejo viharnika. Iz žepa vzamem nož. Luč si denem med zobe, tako da imam proste roke pri iztrebljanju. Nahrbtnik držim z nogo, a se mi preobrne in zdrsne po strmem pobočju. Odvezan je, zato iz njega skoraj vse izgubim. Grem ponj in iztrebljenega gamsa naložim vanj. Takoj ko si ga oprtam na rame, se mi odtrže vrvica in spet ga dam na tla. Luč mi pade iz ust in se kotali kakih trideset metrov navzdol. Vidim, da še sveti. Previdno grem ponjo in si mislim, da je sama sreča, da mi ni pregorela. Ko pridem nazaj, poiščem novo vrvico, gamsa čvrsto privežem na nahrbtnik ter si ga oprtam. Puško dam čez nahrbtnik, vzamem luč v roko ter grem nekaj metrov više. Tu je zelo velika strmina, poraščena s travo in polna odpadlih iglic. Napravim prvi korak, drugi korak, a pri tretjem mi zdrsne. Že drsim po strmem pobočju z zmeraj večjo hitrostjo, z nogami naprej, prebijam veje, luč je še zmeraj v roki! Po kakih dvajsetih metrih pristanem z mojimi močnimi nogami na prvih skalah. Najprej ugotovim, da se razen nekaj polomljenih nohtov na roki nisem poškodoval. Gams je

nedotaknjen in puška je tudi cela. Razveselim se, saj sem tudi časovno pridobil nekaj minut. Vedno nosim s seboj nekaj soli. Tako si jo želim in sedaj jo najbolj potrebujem. Zaužijem jo, telo jo tako rabi, da sploh ne občutim, da je slana, temveč je sladka. Sol preprečuje krče in pomaga, da ostaneš bister … Zdaj pa dalje po kamenju, čez grapo! Po petih metrih sem že niže, na gamsjih stečinah. Tu se prične vzpon proti vrhu Sedejčkave grape. Tik preden prilezem vrh grape pod Zelenim robom, si denem svetilko med zobe in se z močnim oprijemom potegnem na previsno skalo. Telo je pod pritiskom teže tako napeto, da se mi zaradi premočnega ugriza v svetilko odlomi zob sekalec. Počivam samo nekaj sekund, saj je moja nocojšnja usoda v svetilki. Če mi bo dovolj časa svetila, bom prišel nocoj domov, če mi pregori, bom noč prebil v skalah. Korak za korakom plezam med skalovjem navzdol. Svetilka mi vedno manj sveti. Hodim že tri ure in za počitek si skoraj ne smem vzeti časa. Obremenitev je zelo velika in spet zaužijem nekaj zrnc soli. Skoz in skoz sem moker od znoja, zaradi spusta so noge zelo obremenjene. Ustavim se, štejem do pet in spet nadaljujem pot. Zdaj sem že skoraj nad dnom grape, a strmina je tu največja. Svetilka mi le še rahlo sveti in rečem ji, moraš zdržati! Stopam, se oprijemam, večkrat s čevljem udarim v strmino, si napravim stopnjo in že zaslišim šumenje Trebušce. Ugasnem svetilko in po ravnem nadaljujem pot do reke. Spet se zberem in po kamnih preskačem deročo vodo. Zdaj pa le še zadnji tridesetmetrski vzpon. Trdna tema, svetilka le še prav rahlo sveti. A jaz sem že

21

bolj sproščen. Z rokami in nogami se oprijemam za majhna bukova drevesa. Teža na hrbtu je zelo velika. Pokleknem. Z rokami se potegujem po centimetrih. Gorjan sem. Prav nič se ne bom razvajal. Vem, da je v meni dovolj moči in volje, zato moram samo naprej in naprej, čeprav strmo navzgor. V glavi se mi od napora bliska. Boli me zlomljeni zob, bolijo me polomljeni nohti, obleka je raztrgana, a jaz se ne dam, ker hočem in zmorem. Še zadnji korak in po kolenih in rokah priplezam na vrh, na cesto. Postavim se na noge, še dvajset metrov in že sem pri avtu. Odložim nahrbtnik z gamsom in globoko zajamem čisti zrak. Popijem liter in pol bezgovega soka. Pot mi zaliva oči, a jaz sem srečen in vesel. Jutri bo 1. november, pomislim. Nobena stvar na svetu nikoli popolnoma ne umre. Vedno znova se rojeva novo življenje! A ne, gams ti moj… Usedem se v avto in vključim Avsenikovo kaseto … Ura se že bliža polnoči, ko pridem domov. Na pragu me čakata žena Frida in hčerka Mateja. »Kakšen pa si!« se zavzameta. Pogledam se v ogledalo. Po obrazu sem umazan od zemlje, listja in potu, med umazanijo je razmazana kri. Ne vem, ali moja ali gamsova. Obrišem se z roko in se jima s škrbastim zobom široko zasmejim … Življenje je toliko vredno, kolikor se zanj potrudimo. Spominov nam nobeden ne vzame. Naši so in z njimi živimo. Vsaka prava preizkušnja nas napravi še bolj močne in življenje je še lepše. Franc Černigoj

Roman z vnukom Urhom … (Iz družinskega arhiva)


22

Podjetno

Št. 46 • 19. november 2015

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 13.11.2015) (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem delodajalci za šolsko/študijsko leto 2015/2016

Zavod RS za zaposlovanje

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

Projekt Tvoja prva zaposlitev EURES / Your first EURES job

Upravičenci

iskalci prve zaposlitve v tujini (EURES), stari med 18 in 36 let delodajalci, ki iščejo mladega iskalca zaposlitve iz druge države članice EU, Norveške ali Islandije

gospodarske družbe in druge pravne osebe; Javni poziv za kreditiranje samostojni podjetniki okoljskih naložb 53PO15 in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih občine skupnosti 54LS15 Javni poziv 29SUBOB15 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih občani

Rok za predložitev vlog 31. 3. 2016 oziroma do porabe sredstev

vloge za finančno podporo lahko mladi iskalci zaposlitve in delodajalci oddajo predvidoma do januarja 2017, dokler traja projekt

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije http://www.sklad-kadri. si/si/razpisi-in-objave/ naslovnica/razpis/n/ sofinanciranjekadrovskih-stipendijdelodajalcem-203-jr/ http://www.ess.gov. si/eures/tvoja_prva_ zaposlitev_eures#Iskalci_ zaposlitve http://www.ess.gov. si/eures/tvoja_prva_ zaposlitev_eures/iskalci_ zaposlitve http://www.ess.gov. si/eures/tvoja_prva_ zaposlitev_eures/ delodajalci

https://www.ekosklad. do porabe sredstev oz. si/razpisi/prikazi/ najkasneje do 30.04.2016 tenderID=37 https://www.ekosklad. do porabe sredstev oz. si/razpisi/prikazi/ najkasneje do 30.04.2016 tenderID=39

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

https://www.ekosklad. si/razpisi/prikazi/ tenderID=41

občani

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

https://www.ekosklad. si/razpisi/prikazi/ tenderID=43 https://www.ekosklad. si/razpisi/prikazi/ tenderID=33

virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 30SUB-OB15 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 31SUB-EVOB15 Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila

občani

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 32SUB-EVPO15 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za električna vozila

gospodarske družbe in druge pravne osebe; samostojni podjetniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

https://www.ekosklad. si/razpisi/prikazi/ tenderID=35

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov občani 51OB14

31.12.2015 (ponovno podaljšan rok)

https://www.ekosklad. si/razpisi/prikazi/ tenderID=11 http://www.regionalnisklad. si/uploads/datoteke/1_jr_ ub_2015_25092015_%C4%8Dist. pdf http://www.regionalnisklad. si/podjetnistvo/podjetnistvo%E2%80%93-ugodna-posojilnasredstva

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila podjetniškim projektom v letu 2015

SID Banka (Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

samostojni podjetniki in MSP, ki imajo po Financiranje samostojnih metodologiji Banke podjetnikov/obrtnikov Slovenije bonitetno oceno ter mikro, malih in B ali slabšo, in potrebujejo srednje velikih podjetij sredstva za financiranje naložbenih projektov ali tekočega poslovanja

http://www.sid.si/ financiranje/financiranjeposredno/financiranje-spin-msp

Program OBZORJE 2020 (HORIZON 2020) »MSP Instrument« (SME Instrument)

mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

http://www.podjetniskiportal.si/o-podjetnistvu/ horizon-2020 http://ec.europa. eu/programmes/ horizon2020/en http://ec.europa.eu/ research/participants/ portal/desktop/en/ opportunities/index.html

Program COSME 2014 -2020

Različno (odvisno od tematike/področja) (program za konkurenčnost MSP)

http://ec.europa.eu/ growth/smes/cosme/ index_en.htm http://ec.europa.eu/ growth/contracts-grants/ calls-for-proposals/ index_en.htm

Evropska Komisija

Evropska Komisija

podjetja

26.11.2015 (drugi rok)

različno

Razvojna agencija ROD Ajdovščina

subjekti javnega sektorja (občine, javni zavodi in druge javne inštitucije); ekonomskega sektorja (gospodarske družbe, Javni poziv za vstop v samostojni podjetniki partnerstvo Lokalne posamezniki, kmetje akcijske skupine Vipavske podjetniki, zadruge in drugi odprto gospodarski subjekti) ter doline zasebnega sektorja (nevladne organizacije, društva, zveze društev in druge organizacije civilne družbe ter kmetje in drugi posamezniki)

www.ra-rod.si

Razvojna agencija ROD Ajdovščina

NAJAVA Javni razpis ugodnih kreditov in garancij za mikro, mala in srednje velika podjetja v okviru Regijske garancijske sheme v Goriški regiji

predvidena objava v Uradnem listu RS in na spletni strani izvajalca RGS (www.ra-rod.si ) je konec novembra 2015

mikro, mala in srednje velika podjetja

predvidoma odprt od konca novembra 2015 do maja 2018 oz. do porabe sredstev

Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) organizira Evropska komisija s podporo programa LIFE+ že od leta 2009. Akcija nameni pozornost vsako leto drugi temi v okviru promocije zmanjševanja odpadkov, ponovne uporabe izdelkov in recikliranja materialov. Letošnja tema je dematerializacija. Kako ravnati, da odpadkov sploh ne bi proizvedli oziroma, da bi jih proizvedli čim manj, torej ravnati po vodilu – narediti več z manj. Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina bo v tednu zmanjševanja odpadkov izvedla več aktivnosti. RAZSTAVA: Predelava in ponovna uporaba ločeno zbranih odpadkov Razstava bo na ogled od 21. do 29. novembra 2015 v Mercator centru Ajdovščina. Razstavljena gradiva vas bodo seznanila s potjo odpadka od zbirnega centra do novega izdelka. Ker so naravni viri surovin omejeni, je ponovna uporaba odpadkov nujna. V času vse večje proizvodnje in potrošnje moramo z njimi ravnati varčno in reciklirati čim več odpadkov. DELAVNICA - Obnova starega pohištva V soboto 28.11.2015 pripravljamo z MC Hišo mladih, delavnico obnove starega pohištva. Udeleženci se bodo seznanili z različnimi možnostmi in tehnikami obnove starih kosov pohištva. Na ogled bo postavljeno tudi že obnovljeno pohištvo, da dobijo udeleženci čim več idej za obnovo pohištva doma. Če pa doma že obnavljate in potrebujete nasvet strokovnjaka, vam bodo tukaj z veseljem pomagali. Delavnica bo potekala v MC Hiši mladih z začetkom ob 14:00. IZMENJAVA OBLAČIL IN MODNIH DODATKOV Če vas obnova pohištva ne zanima, se lahko prav tako v soboto 28.11.2015 udeležite izmenjave oblačil in modnih dodatkov. Izmenjavo bomo pripravili v MC Hiši mladih skupaj z Mladinskim svetom Ajdovščina in trgovino Mevita second hand shop iz Ajdovščine. Potekala bo od 14:00 do 18:00. Velja pravilo, kolikor kosov prineseš, toliko jih lahko tudi odneseš. Če pa želite oblačila le oddati v menjavo, lahko to storite že v četrtek ali petek od 10:00 do 18:00 v MC Hiši mladih. V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov želimo posebej poudariti, da posamezniki spreminjamo svet. S svojim obnašanjem dajemo zgled otrokom, prijateljem in sosedom. Z nakupovalnimi navadami vplivamo na količino nastalih odpadkov, z ločevanjem pa na njihovo ponovno uporabo. Da bi količino odpadne embalaže zmanjšali, kupujmo svežo hrano, nepakirano, kupujmo koncentrate in večja pakiranja. Nakupovalno vrečko prinesimo s seboj. Ločujmo odpadke, da jih bomo lahko reciklirali. Recikliranje je zaključeno šele, ko recikliran proizvod uporabimo.

BREZ BESED ...

Ajdovščina, 9. november 2015. Iz enega od zabojnikov za organske odpadke ... (Foto: F. Č.)


Koledar

Št. 46 • 19. november 2015

STALNE ZBIRKE:

Koledar prireditev za NOVEMBER 2015 sreda, 18. november

ob 18:00 Klub Baza Ajdovščina

petek, 20. november

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

petek, 20. november

ob 21:00 Klub Baza Ajdovščina

od petka, 20., do nedelje, 29. novembra

Selo 2a, Črniče

sobota, 21. november

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

sobota, 21. november

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

sobota, 21. november

ob 19:00 Črniče 91

sobota, 21. november

ob 20:00 Klub Baza Ajdovščina

sobota, 21. november

ob 22:00 Goriška cesta 75, Ajdovščina od 7:00 dalje, izhodišče in cilj pri hrastu pred vasjo Ustje ob 18:00 Dvorana Športnega centra Zavoda za šport Ajdovščina

Brezplačna delavnica: Osnovne vaje iz kiropraktike za hrbtenico, info: Jana Kržišnik Makovec, verjemi.je@gmail.com Pogovorni večer: Klepetalnica z Davidom Nabergojem Esc life (Indie Rock/Zagreb), info: 051 717 902, www.klub-baza.com Vinski hrami Vipavske doline 2015: Osmica - Vina Štrukelj, info: Tomo Štrukelj, 041 790 741, vino. strukelj@gmail.com 180. Bolšja tržnica, info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon) Praznovanje 10 - letnice DPS Zarja, prost vstop, DU Ajdovščina, 05 36 613 83. Vinski hrami Vipavske doline 2015: Martinovanje - Turistična kmetija Arkade, info: 041 614 708, arkade.cigoj@siol.net Mono Beat večer v Klubu Baza, info: 051 717 902, www.klub-baza.com

četrtek, 26. november

Otvoritev sezone 2015/2016 v diskoteki Vertigo Disco Club Ajdovščina 15. Pohod po Vertovčevih poteh, info: Društvo Matija Vertovec, 041 632 133, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net Povratna tekma Women`s Challenge Cup 2015/2016: ŽRK Mlinotest - RK Danilovgrad Črna Gora Teden medgeneracijskega učenja: Preverite svoje ob 8:00 računalniško znanje, Ljudska univerza Ajdovščina info in prijave: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si Teden medgeneracijskega učenja: Idrijski žlikrofi ob 10:00 - priprava in izdelava, Center za tretje življenjsko obdobje info in prijave: 05 366 47 50, 041 437 785, v Ajdovščini info@lu-ajdovscina.si ob 18:30 Predstavitev knjige Štefana Kociančiča Vipava, Lavričeva knjižnica ob 18:30 Literarno glasbeni večer: Odtisi besed in glasbe Lavričeva knjižnica Ajdovščina 20:00 Gledališki abonma 2015/2016: Maček v žaklju, Dvorana prve slovenske vlade vstopnina 10 €, info: ZKD Ajdovščina 05 36 43 072, Ajdovščina 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com. Začetni tečaj italijanščine, info in prijave do 20. novembra: 05 366 47 50, Ljudska univerza Ajdovščina 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si Študijski krožek - Beremo v naročju staršev, ob 10:00 info: www.ajd.sik.si Lavričeva knjižnica Ajdovščina

četrtek, 26. november

17:00 Ljudska univerza Ajdovščina

nedelja, 22. november nedelja, 22. november ponedeljek, 23. november ponedeljek, 23. november ponedeljek, 23. november torek, 24. november sreda, 25. november četrtek, 26. november

od petka, 27., novembra do nedelje, 6. decembra

Gradišče pri Vipavi 39

petek, 27. november

ob 18:00 Prostori KS v Kamnjah

petek, 27. november

ob 19:00 Vinoteka Vipava

petek, 27. november

ob 20:00 Lokavec, dvorana Edmunda Čibeja

petek, 27. november

ob 22:00 MC Bar Hiša mladih Ajdovščina

sobota, 28. november

ob 9:00 Učilnica RK v Centru za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina

sobota, 28. november

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

sobota, 28. november

ob 16:00 Hrami na Slapu

sobota, 28. november

ob 18:00 Vipavski Križ

sobota, 28. november

ob 20:00 Studio Maxim Ajdovščina

nedelja, 29. november

ob 17:00 Podkraj, cerkev sv. Marjete

Tečaj: Uporabne možnosti programa Excel, info in prijave: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si Vinski hrami Vipavske doline 2015: Osmica Avin, Gradišče pri Vipavi, Info: 05 366 53 45, 040 166 040 (David), 040 368 878 (Angelika), avin@siol.net Teden medgeneracijskega učenja: Babica pripoveduje, info in prijave: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si Vinski večer: »Modri pinot, v Sloveniji premalo poznana sorta«, info in rezervacije: 05 36 87 041 Dobrodelni koncert: Glasbeni zadetek, vstopnina 5 €, osnovnošolci 2,5 €, info: 040 383 168 (B. Kompara), bkompar@gmail.com KAŠ Koncert: Miki Solus, info: 05 90 14 291, 051 654 002, 041 654 002, info@ kas.s Tečaj: Reiki za življenje, za vsak dan, cena 35 €, info in prijave: Jana Kržišnik Makovec, verjemi.je@ gmail.com Škratkov abonma 2015/2016 in za izven: Ena ena tri, vstopnina 5 €, info: ZKD Ajdovščina 05 36 43 072, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com Vinski hrami Vipavske doline 2015: Dan odprtih vrat – Slap, info: 041 653 595 (Peter) Vinski hrami Vipavske doline 2015: Martinovanje v Grajski kleti v Vipavskem Križu, vstopnina za dobrote 8 €, info: 041 660 445 (Ljubo) Plesni večeri Maxim, info: 070 548 750 (Cigoj), plesnivecerivipava@ gmail.com Glasba na Gori - Trobilni kvintet TrobiNOVA, vstop prost, info: 040 158 897 (Tamara), info@ gdnova.si, www.gdnova.si

Koledar prireditev za DECEMBER 2015 četrtek, 3. december četrtek, 3. december

ob 14:00 Ajdovščina, prostori RK v Centru za tretje življenjsko obdobje ob 17:00 Ljudska univerza Ajdovščina

petek, 4. december

ob 16:00 Potoče 41, Dobravlje

od petka, 4., do petka, 11. decembra sobota, 5. december

Selo 2a, Črniče ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

sobota, 5. december

ob 14:00 Hrami na Planini

torek, 8. december

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

od petka, 11., do nedelje, 20. Lokavec 76 b decembra sobota, 12. ob 8:00 december Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina sobota, 12. december sobota, 12. december

ob 15:00 Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi 11a ob 20:00 Studio Maxim Ajdovščina

nedelja, 13. december

ob 17:00 Športni center Ajdovščina

23

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi, brezplačno, prostovoljni prispevek, info: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si Tečaj: Uporabne možnosti programa Excel, info in prijave: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si Vinski hrami Vipavske doline: Pokušina vin Posestva Tilia estate, info: 031 399 748, 040 431 151, contact@tiliapremiumwines.com Vinski hrami Vipavske doline 2015: Osmica - Vina Štrukelj, info: Tomo Štrukelj, 041 790 741, vino. strukelj@gmail.com Ostržkov abonma 2015/2016: Skoraj najboljši cirkus, info: ZKD Ajdovščina, 05 36 43 072 ali 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com Vinski hrami Vipavske doline 2015: Dan odprtih vrat – Planina, info: 041 483 777 (Damjan), www.vas-planina.si Predavanje: 5 za vzgojo; Borut Kožuh - Kako vzgojiti motiviranega otroka?, vstopnina: 5 €, info in prijave: www.e-center.si Vinski hrami Vipavske doline 2015: Osmica na kmetiji Černigoj - pri Lovrinčkovih, info: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail.com Kmečka tržnica, prijave do 8.decembra, cena stojnice 6 €, info: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net Vinski hrami Vipavske doline 2015: Domačija Vipavske vinske kraljice, info: 040 540 499, ferjancic2@gmail.com Plesni večeri Maxim, info: 070-548-750 (Cigoj), plesnivecerivipava@ gmail.com Muzikal Mamma mia, cena 29 €, na prodajnih mestih Eventima

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015. ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

RAZSTAVE:

Fotografska razstava - Danilo Jejčič do nedelje, 6. decembra v Pilonovi galeriji Ajdovščina. Razstava – Danilo Lokar in velika vojna do torka, 15. decembra v Lavričevi knjižnici Ajdovščina. Razstava fotografij - društveni fotografi DUA do ponedeljka, 23. novembra v avli Centra za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina. Razstava fotografij - Ciril Velkovrh do ponedeljka, 16. novembra v MC Hiša mladih Ajdovščina. Fotografska razstava - Marjan Cigoj do petka, 20. novembra v avli Mercator centra Ajdovščina. Slikarska razstava Žive Agrež - Svetloba in barve Toskane do nedelje, 29. novembra v Galeriji Dom krajanov Vipavski Križ. Razstava izbranih avtorjev mednarodnega nagradnega natečaja sodobne umetnosti LYNX 2015 do petka, 27. novembra v Lokarjevi galeriji Ajdovščina. Fotografska razstava: Utrip mesta Ajdovščina jeseni 2015, Fotografsko društvo Veno Pilon do četrtka, 31. decembra v vitrinah v starem mestnem središču Castra. Razstava Taše Turk: Red do sobote, 5. decembra ob četrtkih, petkih in sobotah od 19:00 do 21:00 v Klubu Baza, Galerija Cow, Ajdovščina.

datum

kraj

dogajanje

20. - 29.11. 2015

Selo

sobota 21.11.2015

Črniče

Osmica na kmetiji Štrukelj, Selo 2/a, Informacije: Tomo Štrukelj, tel.: 041 790 741, vino. strukelj@gmail.com 19.00: Turistična kmetija Arkade, Črniče 91: Pripravili vam bomo izvrstne martinove jedi, degustirali boste lahko odlična vina iz našega hrama. Vabljeni v prijetno domačo družbo! Informacije in rezervacije tel.: 041 614 708 ali e-pošta:

petek 27.11.2015

Vipava

pinot, v Sloveniji premalo poznana sorta«. Večer bo vodil Matjaž Lemut. Cena 10,00 €/ osebo. Zaželena rezervacija na tel.: 05

27.11. – 6.12.2015

Gradišče pri Vipavi

sobota 28.11.2015

Vipavski Križ

sobota 28.11.2015

Slap

Informacije tel.: 040 368 878 (Angelika), avin@siol.com. 18.00-22.00: Grajska klet: Vabimo vas v prijetno družbo na pokušino mladih vin okoliških vinarjev ter okušanje vipavskih dobrot. V družbi turističnega vodnika boste spoznali lepote Vipavskega Križa. Za vas bodo vrata svojih hramov odprli tudi: - Vina Valič, Cesta 34, tel. 031 850 283 (Denis), - Vina Kovač, Vipavski Križ 25, tel. 041 491 352 (Milojka). Organizator prireditve: Zavod za turizem Vipavski Križ. Informacije tel.: 041 660 445 (Ljubo). 16.00 - 20.00: Za vas bodo vrata svojih hramov odprli: - Vinska klet Žorž, Slap 13, tel.: 05 36 45 735 - Posestvo Rouna, Slap 15, tel.: 05 36 45 783 - Srečko Marc, Slap 24, tel.: 05 36 445 643 - Kmetija Rondič, Slap 48, tel.: 041 653 595 - Kmetija Pregeljc, Slap 52, tel.: 05 36 45 734 - Izidor Petrič, Slap 54/A, tel.: 05 36 45 755 - Kmetija Trošt, Slap 72, tel.: 05 36 45 722 708 Večje skupine naprošamo za predhodno najavo tel.:

petek 4.12.2015

Potoče

041 653 595 (Peter). 16.00 – 22.00: Pokušina vin Posestvo Tilia estate, Matjaž in Melita Lemut, Potoče 41, Informacije tel.: 031 399 748 in 040 431 151, contact@tiliapremiumwines.

4.12. – 11.12.2015

Selo

sobota 5.12.2015

Planina

PD AJDOVŠČINA Izlet PD Ajdovščina: Lijak-Skozno-Ravne, nedelja, 13. december Info: PD Ajdovščina, 051 245 159 (Ožbej Marc), www.pd-ajdovscina.si,

Ponedeljek, 23.11.2015 ob 15.00 uri, OOZ Ajdovščina Od 1.1.2016 bodo morali vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvezna socialna zavarovanja urejati prek sistema e-Vem. Predstavili bomo najpomembnejše novosti v zvezi z oddajo elektronskih M obrazcev preko sistema e-VEM. Kotizacija: za člane OOZ Ajdovščina s poravnano članarino in pri njih zaposlene 10€ + DDV/osebo, za ostale 40€+DDV/ osebo. Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali tea.gruden@ozs.si.

36 87 041 Osmica Avin, Gradišče pri Vipavi 39,

- Turistična kmetija Na hribu, Slap 93, tel.: 05 36 45

OBVESTILA:

Urejanje obveznih socialnih zavarovanj prek e-vem državnega portala za podjetja in podjetnike

arkade.cigoj@siol.net 19.00: Vinoteka VIPAVA: VINSKI VEČER »Modri

12.12. 2015

Gradišče pri Vipavi

11. - 20.12. 2015

Lokavec

com Osmica na kmetiji Štrukelj, Selo 2/a, Informacije tel.: 041 790 741 (Tomo), vino.strukelj@ gmail.com 14.00 – 20.00: Za vas bodo vrata svojih hramov odprli: - Posestvo Štokelj, Planina 9, tel.: 041 483 777, info@ stokelj.si - Vinarstvo Štrancar, Planina 20a, tel.: 041 901 228, strancar.maja@gmail.com - Domačija Božič, Planina 32, tel.: 05 364 25 29, domacijabozic@gmail.com - Kletarstvo Petrič, Planina 56a, tel.: 040 501 348, kletarstvo.petric@gmail.com - Vinogradništvo in vinarstvo Pipan, Planina 62, tel.: 041 810 398 - Kmetija Ferjančič, Planina 73, tel.: 041 834 013, peter.ferjancic@siol.net - Hram Franja Marca, Planina 77, tel.: 05 36 42 838 - Kmetija Martina Marca, Planina 82, tel.: 051 226 057, marc.barbara1@gmail.com - Fortunatov hram, Planina 96, tel.: 05 36 80 400 Degustacijski kozarec boste lahko kupili v stari šoli pri cerkvi. Za pogostitev obiskovalcev bo poskrbljeno. Večje skupine naprošamo za predhodno najavo na tel.: 041 483 777 (Damjan). Več info.: http://www.vasplanina.si 15.00 – 22.00: Domačija Vipavske vinske kraljice Nataše Ferjančič, Gradišče pri Vipavi 11a, tel.: 040 540 499, ferjancic2@gmail.com Osmica na Kmetiji Černigoj 'Pri Lovrinčkovih', Lokavec 76 b, Informacije in rezervacije: 040 217 192 (Dragica) in 040 239 189 (Jože).

Novosti na področju Poslovnega registra Slovenije (PRS) Vsakdo lahko v Poslovnem registru Slovenije (ePRS) od avgusta dalje na strani http://www.ajpes.si/prs/default_osebe.asp brezplačno in enostavno ugotovi, ali je določena pravna ali fizična oseba ustanovitelj ali družbenik oziroma zastopnik ali član organa nadzora v poslovnem subjektu in v katerem poslovnem subjektu nastopa v tej vlogi. Iskanje je omogočeno po kombinacijah podatkov, in sicer imenu in priimku in davčni številki ali imenu in priimku in EMŠO ali imenu in priimku in naslovu za fizične osebe oziroma po firmi ali matični ali davčni številki za pravne osebe.


24

Zadnja plat

Št. 46 • 19. november 2015

V nedeljo na 15. pohod po Vertovčevih poteh Obvestilo o zapori cest v okviru Vertovčevega pohoda Obveščamo vas, da bo v okviru 15. pohoda po Vertovčevih poteh, v nedeljo, 22. novembra 2015, potekala zapora dveh cest v okolici Ustij, na območju izhodišča pohodne poti. Med 7. in 16. uro bo v celoti zaprta cesta od »Marije v koraku« do hrasta pred vasjo Ustje. Med 7. in 16. uro bo polovična zapora ceste od »Marije v koraku« proti Dolenjam. Prebivalce vasi Ustje, Dolenje, Uhanje in ostalih povezanih zaselkov ter vse, ki imate na pohodno nedeljo vožnje v okolici izhodišča Vertovčevih poti, naprošamo za razumevanje in strpnost. V nedeljo, 22. novembra 2015, bo potekal 15. pohod po Vertovčevih poteh. Izhodišče pohoda je pod mogočnim hrastom pred vasjo Ustje.

Od tod pelje pot skozi Dolenje, mimo Sv. Marjete na Planino, od tam proti Ojstremu vrhu, pa skozi Potok v Jakuline, nato naprej v Šmarje – tu bo osrednji postanek na poti, nato na Vrtovče, skozi Lisjake proti Tevčam, sledi spust do Uhanj in ob Vipavi proti Ustjam, do izhodišča poti, kjer bo pohodnike pričakala bogato obložena kmečka tržnica. Cerkvica sv. Marjete bo odprta, v stari šoli na Planini bo na ogled razstava domačih ustvarjalcev, v Jakulinih postojte pri novi tabli in se poučite o življenju in delu Matije Vertovca. Osrednji postanek na poti bo v Šmarjah, kjer bo mogoče nekaj toplega pomalicati. Ob 11. uri bo maša v cerkvi Marijinega imena, opoldne pa proslava pred spomenikom Matiji Vertovcu pod cerkvijo – govorniki: župan Tadej Beočanin, predsednik Društva Matija Vertovec

Marijan Lozej, predsednik Turističnega društva Vinoreja Šmarje Darko Poljšak. VREME BO – pohod bo potekal v vsakem vremenu, poti so dobro utrjene in dovolj široke, v primeru slabih vremenskih napovedi pa bo na ključnih mestih poskrbljeno tudi za streho. Hvala vsem, ki pomagate pri organizaciji Društvo Matija Vertovec se zahvaljuje vsem, ki pomagate pri organizaciji pohoda. Še posebej hvaležni smo Turističnemu društvu Vinoreja Šmarje, ki vsako leto poskrbi, da se pohodniki v Šmarjah, na osrednji točki pohoda, počutijo dobrodošli. Velika in lepa hvala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvo Col in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmarje za pomoč pri organiza-

ciji parkiranja in rediteljski službi na trasi pohoda. Neprecenljiva je pomoč ajdovske skupine gorskih reševalcev GRS Tolmin in ekipe Prve pomoči RK Ajdovščina, ki skrbijo

za varnost pohodnikov na poti. Hvala pa tudi vsem posameznikom – prijateljem društva, ponudnikom na poteh, domačinom – ki sodelujete pri pripravah.

SENČILA RUS – zaupajte kvaliteti ! Uživajte na svoji terasi/balkonu skozi celo leto

Vertikalne tende s prozorno Crystal folijo ustvarijo funkcionalno zunanjo teraso ali balkon,s čimer poletno sezono podaljšamo na celo leto. Omogočajo poljubno zaprtost prostora. Nudimo celovite rešitve senčenja zunaj in znotraj prostora. Tende,pergole,roloji,pliseji,žaluzije,panelne in lamelne zavese,komarniki NA VSE IZDELEKE V MESECU NOVEMBRU NUDIMO 20% POPUST! INFO: 040 186 860 ALJOŠA

NEDELJA,

13. 12. 2015 OB 17.00.

ŠPORTNA DVORANA POLICE AJDOVŠČINA

VSTOPNICE: EVENTIM, PETROL www.mammamia-muzikal.si

KOLOFON: 11/11/15 Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Tadej Beočanin. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

OGLAS 101 X 95.indd 1

Na Planini pri Ajdovščini bomo v nedeljo, 29.11.2015, sprejeli prve turiste na kmetiji. Kateri napovedani in nenapovedani gostje nas bodo obiskali, boste izvedeli v komediji »Turizem na kmetiji«. Ker člani kmetije skrbimo za svojo promocijo, vam bomo ponudili kmečki koledar z domačimi semeni rastlin, značilnih za Vipavsko dolino. Svoje znanje in izkušnje, kako pridobiti semena in iz njih vzgojiti rastline oz. pridelati plodove, želimo posredovati mladim rodovom. Dogajanje bo popestril domač Ženski pevski zbor. Društvo gospodinj in dramska skupina Planina vas pričakuje 29. 11. 2015 ob 16.00 uri v Domu krajanov Planina in 6. 12. 2015 ob 16.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

09:03


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.