Ajdovske novice, 41. številka by TIC Ajdovščina

V Plačah so z deli tik pred koncem 3

Županovo vino Vse o malih 2015 je Kavčičeva čistilnih barbera napravah 4

10,11

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 41 • 16. april 2015, 6500 izvodov, brezplačen izvod

5. maj 1945 – 5. maj 2015

Tekači v pripravah na bogat tekaški mesec

Škrat Ulala odkriva ajdovske znamenitosti

Osrednje praznovanje zgodovinskega dogodka bo v soboto, 2. maja

Odplesali novim, 70. obletnico zgodovinskega do obeležilo več dogodkov – podrobnejše informacije najdete na zadnji strani. Osrednje praznovanje pa bo potekalo v soboto, 2. maja, ves dan. življenjskim dogodivščinam 5. maja vabljeni na proslavo ob občinskem prazniku naproti

2, 24

Ob velikem praznovanju 2. maja bomo Ajdovke in Ajdovci tradicionalno praznovali tudi občinski praznik, v torek, 5. maja 2015, v Dvorani prve slovenske vlade.

Preživite letošnje prvomajske praznike – v Ajdovščini! 21

Ob vseh zanimivih dogodivščinah, ki se nam v naslednjih dneh, tednih mesecih, obetajo v Ajdovščini, ne bo časa za potepanje drugod. Ne spreglejte mnogih napovedi vsakovrstnih dogodkov in doživetij! In povabite še prijatelje!

Kmečka tržnica v Ajdovščini Sobota, 9. maj 2015 Trg 1. slovenske vlade

Praznujmo skupaj

Št. 41 • 16. april 2015

Praznujmo skupaj

Št. 41 • 16. april 2015

Voščilo župana ob praznikih Drage občanke, cenjeni občani!

Bliža se nam praznični paket, ki bo za našo občino tokrat še posebej imeniten. Dnevu upora poroti okupatorju bo sledil delavski prvi maj, drugega maja bomo na stežaj odprli Ajdovščino spominu na ustanovitev prve narodne vlade pred 70-imi leti, 5. maja bomo obletnico na občinski ravni praznovali še sami. Številni dogodki bodo praznično odzvanjali še skozi cel maj. Kresovanje v grajskem obzidju na predvečer prvega od majskih dni naj nas spomni na jutranje budnice, na zborovanja na Predmeji, ali če gre spomin dlje v zgodovino, na prizadevanja po boljših pogojih življenja izkoriščanega delavskega razreda. Prvi maj je včasih simboliziral boj

delavcev za svoje pravice, pravice iz dela. Danes se ljudje šele borijo za delo samo, mnogi so ga izgubili, ne po svoji krivdi, in stojijo v vrsti na zavodih, oropani človeškega dostojanstva. Drugi, in med temi je veliko mladih, šolanih ljudi, so na brezobzirnem trgu dela kot prekerni delavci, daleč od nekdaj že pridobljenih pravic. Na drugega maja dan bo v Ajdovščino prišel predsednik vlade. Srčno upam, da bo nam in celi državi razkril sveženj uresničljivih ukrepov, s katerimi bi se lahko končno osvobodili spon, ki nas kot državljane tiščijo in vežejo, da smo nezaupljivi drug do drugega, da se raje prerekamo kot pa se pogovarjamo in dogovarjamo za lepšo bodočnost. V bogatem spremljevalnem programu ob jubileju bo lahko premier spoznal, kako je pred 70-imi leti v osvobojeni Ajdovščini, toda še vedno v vojnem času, ustanovljena vlada zmogla toliko moči, da se je hipoma usposobila za velikansko nalogo, obnoviti Slovenijo. In naša občina s ponosom praznuje prav spomin na ustanovitev te ‚petomajske‘ vlade. Naj nam bo v navdih, da se tudi v težkih časih lahko sprošča dodatna energija, če se hotenja in želje združijo na poti do skupnega cilja. Zato moramo biti na preži za vsako razvojno priložnostjo,

ki se ponudi, doma, v državi, Evropi; odprti za vse nove ideje, pobude, poglede, za ustvarjalni nemir ... Če naj gradimo šole, kulturne hrame, ceste ali ... moramo najprej ustvariti delovna mesta – za mlade, ki prihajajo, in za starejše, ki so po zlomu nekdaj cvetoče industrije, ki so jo sami soustvarjali, ostali v kratkih rokavih. Zato denar na občini namenjamo spodbudam našim podjetnikom, da odprejo nova delovna mesta, in zato, da prepričamo vlagatelje od drugod, da se splača pri nas ustanavljati podjetja ali preseliti proizvodnjo, nekaj na račun teh ugodnosti, drugič pa za to, ker imamo ljudi, ki znajo in želijo delati. Ni v genskem zapisu vipavskega človeka, utrjenega od nenehnega boja z burjo, naravo, da bi pričakoval ali pomislil, da mu bo kaj podarjenega. In si tega niti ne želi. Sami si bomo morali vse izboriti, če si želimo prihodnost risati v bolj svetlih barvah. Prazniki pa so za to, da se vendarle otresemo vsakdanjih skrbi.

Zato vam, občanke in občani, voščim in kličem - doživite maj kot najlepši mesec v letu v najlepši dolini daleč naokrog! Župan Tadej Beočanin

Dom krajanov v Plačah je nared

Izgradnja in urejanje okolice novega doma krajanov v Plačah gre h koncu. Slovesno odprtje pomembne pridobitve bo potekalo v petek, 8. maja 2015, ob 18. uri. Nato pa bo že v nedeljo nov objekt na prvi pravi preizkušnji – v Plačah bo šagra. V Plačah je zrasel večnamenski objekt, ki bo namenjen tako druženju in potrebam prebivalcev Plač, kot tudi sosednjih vasi in društev. Predvsem pa bo služil ljubiteljem badmintona, lahko celo na širšem regijskem območju, saj v Plačah raste edina dvorana za badminton na Goriškem, ki ustreza vsem standardom za izvedbo tekmovanj. Ob dvorani in pripadajočih servisnih prostorih – garderobah, sanitarijah, hodnikih, shrambah v pritličju, so v nadstropju urejeni

prostori za potrebe krajevne skupnosti – sejna soba in čajna kuhinja. Objekt omogoča samostojen dostop in uporabo invalidnim osebam. Ureja se tudi okolica, ki ima novo dovozno pot do vstopa na severni strani, kjer bo urejeno parkirišče z dobrim ducatom parkirnih prostorov. Zunanja ureditev je prilagojena terenski konfiguraciji in je dvonivojska, med seboj povezana tudi s stopniščem do dvorišča pred glavnim vhodom na južni strani , kjer je glavni vhod v objekt. Investitor projekta izgradnje krajevnega doma v Plačah je Občina Ajdovščina, cena pa okoli 400.000 evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za sofinanciranje investicije po 21. členu ZFO prispevalo 69.572 evrov, preostanek

Vabljeni na proslavo ob občinskem prazniku V torek, 5. maja 2015, ob 18. uri, bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala Slavnostna seja ob prazniku občine, katere osrednje dejanje bo podelitev letošnjih najpomembnejših občinskih priznanj. Prejemniki priznanj bodo znani na 6. seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina, ki bo potekala v torek, 21. aprila 2015. Predlog letošnjih nagrajencev bo pripravila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko bo pregledala predloge, ki so prispeli na javni razpis.

Slavnostni govornik na tradicionalni proslavi ob občinskem prazniku bo župan Tadej Beočanin, kulturni program pa bodo sooblikovale pevke Komornega pevskega zbora Plejade. Spoštovane občanke in občani, vabljeni na proslavo ob občinskem prazniku, tako kot tudi na vsa ostala obeleževanja letošnje okrogle obletnice zgodovinskega dogodka – ustanovitve prve slovenske narodne vlade. Občina Ajdovščina

Dvorana prve slovenske vlade v prenovi

je načrtovan in v večjem delu tudi že poravnan iz občinskega proračuna. Z objektom pa bo poslej upravljala Krajevna skupnost, ki bo z nekaj malega podjetnosti eno redkih dvoran za badminton daleč naokoli lahko tudi dobro tržila. V petek, 8. maja 2015, ob 18. uri, bo slavnostno odprtje nove pridobitve. Občina in Krajevna skupnost vabita vse krajane, prebivalce okoliških krajevnih skupnosti in druge občane – predvsem ljubitelje badmintona, da si pridete ogledat novo pridobitev. Spregovorili bodo župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin, predsednik krajevne skupnosti Vipavski Križ Harij Bat, občinski svetnik Igor Česnik, za kulturni program bodo poskrbeli domači ustvarjalci. Sh

Praznovanja okrogle obletnice bo dvorana, v kateri je bila v izdihljajih druge svetovne vojne ustanovljena slovenska vlada in po kateri dvorana nosi ime, dočakala ‚osvežena‘ - med drugim bo dobila prepotreben nadstrešek pred vhodom, v okviru energetske sanacije avle pa bodo zamenjali tudi stekla. Prva slovenska vlada je bila ustanovljena v Bratinovi dvorani, kjer se je ajdovsko prebivalstvo mnoga desetletja »hranilo« s kulturo in odrsko umetnostjo. Leta 1965 je Bratinova dvorana doživela temeljito prenovo v takratno Kinodvorano, po načrtih priznanega domačega arhitekta Svetozarja Križaja. Zaradi avtorjevih specifičnih arhitekturnih detajlov danes predstavlja pomemben primer slovenske modernistične arhitekture 20. stoletja in je zaščiten kulturni spomenik. Objekt je bil nazadnje prenovljen

leta 2005, takrat s poudarkom na produkcijskem delu - dotlej kinodvorana je po žalostnem koncu DABS-a postala osrednja kulturna dvorana v občini. Trenutno poteka prenova zunanjosti, v manjšem obsegu, s poudarkom na toplotni izolaciji in povrnitvi avtentičnega izgleda stavbe. Tako bo novo podobo dobila fasada, v obnovljeno kovinsko konstrukcijo bodo vpeta sodobna toplotnoizolacijska stekla, zamenjane bodo poškodovane kamnite plošče na vhodnem tlaku. Največja in dobrodošla sprememba pa bo nadstrešek nad celotno vhodno steno dvorane. Izdelan bo po nikoli uresničenih in še ohranjenih načrtih Svetozarja Križaja iz leta 1980. Ob novem napisu bo urejenih še nekaj drugih lepotnih popravkov in Dvorana prve slovenske vlade bo praznovanje 70. obletnice ustoličenja vlade pričakala prenovljena po avtentičnih Križajevih zamislih, kot eden od biserov slovenske arhitekturne dediščine. Investitor prenove je Občina Ajdovščina, ki vse izvajalce kulturnih produkcij, ki so morali za svoje nastope in predstavitve iskati nadomestne prostore, prosi za razumevanje. Izvajalec del pa obljublja hitro in učinkovito, v roku opravljena dela. Prvi napovedan dogodek v prenovljeni dvorani bo 24. aprila – odprtje razstave fotografij, posnetih 5. maja 1945 – vabljeni! Sh

Vinsko ocenjevanje

Št. 41 • 16. april 2015

Občinsko ocenjevanje vin 2015

V torek, 7. aprila, je v prostorih hotela Gold Club potekalo občinsko ocenjevanje vin za leto 2015. Ocenjevalna komisija v sestavi Tamara Rusjan, predsednica, Andreja Škvarč, Mojca Mavrič Štrukelj, Ivan Žežlina, Matjaž Lemut je ocenila 34 poslanih vzorcev. Nad kakovostjo vin je bila komisija navdušena, saj so prav vsa vina zadostila strogim kriterijem, velik odstotek vin pa je prejel tudi vrhunske ocene. Po mnenju predsednice Rusjanove so visoke ocene pričakovane, saj je v občini veliko odličnih vinarjev, ki so na ocenjevanje za županovo vino poslali najboljše iz svojih kleti. Nekoliko nižje ocene so prejela bela vina lanskega letnika, kar je po mnenju komisije tudi logično, saj letnik 2014 zaradi muhavosti vremena ne bo šel v zgodovino kot posebno dober. „Zato so se morali vinarji še toliko bolj potruditi, uporabiti vse svoje znanje in izkušnje, da so pridelali tako dobra vina,“ je še dodala predsednica Tamara Rusjan. Listine odličnosti so na letošnjem ocenjevanju prejeli: 1. kategorija - domače sorte (pinela, zelen, klarnica …): Vinska klet Koron, Brje 73a, pinela

2014, ocena 18,10; Domačija Božič, Planina 32, rose 2014, ocena 18,10. 4. kategorija - bela macerirana ali barikirana vina: Komisija v tej kategoriji ni podelila listin odličnosti 5. kategorija - rdeča vina: Miran Kavčič, Brje 84, barbera 2011, ocena 18,50; Družina Stegovec, Brje 121, rdeča zvrst 2011, ocena 18,40. Najvišjo oceno med vsemi vini je torej prejela barbera Mirana Kavčiča, za katero je Rusjanova povedala, da je bila pridelana iz tehnološko zelo zrelega grozdja: „Nosi karakteristike barbere, z zelo gosto, intenzivno rubinasto barvo, tipičnim sortnim vonjem po rdečih sadežih, dopolnjenih z dozorelimi notami, polnim ekstraktno bogatim telesom s prijetno barberino kislino, ki pa se zelo dobro ukomponira v to ekstraktno telo. Daje zelo dolg in mehak, žameten okus in pookus, z dolgim zatonom … Spomin nanjo ne zbledi prehitro,“ je še dodala Rusjanova.

2014, ocena 17,80; Posestvo Štokelj, Planina 9, pinela 2014, ocena 17.76; Ferjančič Peter, Planina 73, zelen 2014, ocena 17,60. 2. kategorija - ostala bela sveža vina zadnjega ali predzadnjega letnika: Ferjančič Peter, Planina 73, sauvignon 2014, ocena 18,13; Kmetija Kobal, Budanje 30, laški rizling 2013, ocena 18.10; Kmetija Kobal, Budanje 30, beli pinot 2014, ocena 17,76. 3. kategorija – rose vina: Družina Stegovec, Brje 121, rose

foto: Marijan Močivnik

Predstavitev Vipavske doline v Slovenski hiši v Celovcu

Vipavska dolina se je v četrtek, 9. aprila 2015, predstavljala v slovenski hiši v Celovcu, v okviru tradicionalnih umetniško-turističnih večerov. Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin ter ob tej priložnosti koroškemu deželnemu glavarju Petru Kajzerju, znanemu rekreativnemu športniku, izročil štartno številko za Ultra trail Vipavska dolina. Na lanski predstavitvi na sejmu Intervino je generalna konzulka RS v Celovcu, Dragica Urtelj, povabila Vipavce k predstavitvi v celovški slovenski hiši. Slovenski konzulat

v Celovcu tovrstne, že uveljavljene dogodke, pripravlja v sodelovanju z Zvezo društev likovnih umetnikov in SPIRIT Slovenija, ter vključujejo odprtje umetniške razstave in predstavitev turističnega območja. Umetniški del dogodka sta zastopala akademski slikar mag. Janez Kovačič in kiparka Jana Mihelj. Nato pa se je predstavila Vipavska dolina, z bogastvom okusov vrhunskih vin in kulinarike iz vinskih in kulinaričnih hiš Vina Ferjančič, Majerija, Vina Sveti Martin, Vina Saksida, Domačija Čebron, Faladur, Lepa Vida in Hrastnjak. Za promocijo so

poskrbeli še Studio Ajd, revija Vino, turistično informativni centri iz Ajdovščine, Vipave in Nove Gorice, Kompas Ajdovščina in Razvojna agencija ROD Ajdovščina. Skupaj z županom Občine Ajdovščina Tadejem Beočaninom so se umetniško-promocijskega dogodka v Celovcu udeležili še župan Občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk ter Jožko Andlovic in Stojan Cotič, podžupana Vipave ter Mirna – Kostanjevice. Predstavitev Vipavske doline si je ogledalo preko 150 predstavnikov koroškega gospodarstva, kulture in politike, med njimi tudi koroški deželni glavar Peter Kaiser. Ajdovski župan Tadej Beočanin je ob tej priložnosti deželnega glavarja povabil na tradicionalni vinsko-kulinarični dogodek Okusi Vipavske, ki bo potekal sredi maja na dvorcu Zemono, ter mu izročil štartno številko za 100 Ultra trail Vipavska dolina – gospod Kaiser je namreč znan rekreativec. Vipavska dolina je po uspešnem umetniško-turističnem družabnem večeru svojo promocijo nadaljevala še na sejmu Freizeit, ki je prav tiste dni potekal v Celovcu. Sh

Županovo vino 2015 je Kavčičeva barbera 2011

Občinsko ocenjevanje vina takoj po velikonočnih praznikih je svoj vrhunec doživelo v petek, 10. aprila, z izborom županovega vina 2015 in podelitvijo listin odličnosti. Med desetimi vinskimi izbranci je župana Tadeja Beočanina najbolj očarala barbera 2011, pridelana v vinogradih Mirana Kavčiča, na Brjah na Vipavskem. Ocenjevalna komisija Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je svoje delo opravila v torek, 7. aprila in med 34 vzorci izbrala 10 najboljših. Dobitniki listin odličnosti so

le. Rubinasta barva, vonj po ne prekislih drobnih rdečih sadežih, narejena iz dobro zrelega grozdja, pusti dober pookus … skratka vino, ki ga bo župan lahko podarjal s ponosom in bo kot protokolarno darilo odlično zastopalo vipavsko vinogradništvo. Predsednica komisije Tamara Rusjan pa je poudarila, da je barbera značilna domača, vipavska vinska sorta, kar le še potrjuje dober županov izbor. Zaključni dogodek letošnjega vinskega ocenjevanja sta povezala občinski piarovec Edo Pelicon in šefi-

bili razkriti takoj po ocenjevanju, v petek, 10. aprila zvečer, pa sta jim župan Tadej Beočanin in Vipavska vinska kraljica Anja Kodele listine odličnosti tudi izročila. Nato pa je župan razkril še svojega favorita – županovo vino Občine Ajdovščina za leto 2015 je tako postala barbera letnika 2011, pridelal jo je Miran Kavčič, v vinogradih na sončnih pobočjih na Brjah na Vipavskem. Prav to vino je na ocenjevanju prejelo tudi najvišjo oceno. Karakteristike vina je na prireditvi predstavila šefinja kuhinje hotela Gold Club, someljejka Alenka Kode-

nja hotela Gold Club Marjana Remiaš, pel je, tokrat „sekstet“ Castrum, ki je tudi v nekoliko okrnjeni zasedbi zvenel odlično. Letošnje občinsko vinsko ocenjevanje je prvič potekalo v sodelovanju s hotelom Gold Club, osrednjo turistično hišo v Ajdovščini, ki ima v svoji ponudbi že sicer bogat nabor vipavskih vin. S tovrstnim sodelovanjem pa je povezava med ajdovskimi vinarji in hotelom še tesnejša ter vipavsko vino še bliže obiskovalcem naših krajev. Sh

Občina

Št. 41 • 16. april 2015

Javni poziv za uporabo šotora v občini Ajdovščina za leto 2015

Občina Ajdovščina se je za zagotavljanje boljših in nemotenih pogojev izvajanja različnih prireditev v mesecu maju 2015, v Ajdovščini, odločila za celomesečni najem velikega prireditvenega šotora, ki bo stal v grajskem vrtu v Ajdovščini. Občina Ajdovščina želi s tem ukrepom povečati število prireditev v mestu ter olajšati njihovo izvajanje. Namen tega je, pripomoči k oživljanju starega mestnega jedra ter v Ajdovščino privabiti večje število obiskovalcev / turistov. PREDMET POZIVA: Predmet javnega poziva je oddaja montažnega šotora, v velikosti 20m x 60m, skupaj z lesenim podom ter odrom v velikosti 40,5m2 ter dvema pagodama 5x5 m. Šotor bo postavljen v grajskem vrtu v Ajdovščini. POGOJI ZA PRIJAVO: Na poziv se lahko prijavijo fizične ali pravne osebe, ki imajo v mesecu maju v središču mesta Ajdovščina namen organizirati svoje dogodke.

Dogodki se morajo zaključiti najkasneje do 23. ure. ROKI IN NAČIN PRIJAVE: Vsi uporabniki morajo svojo prijavo (skenirano podpisano, žigosano) za uporabo šotora oddati najkasneje do srede, 29. 04. 2015 na elektronski naslov obcina@ajdovscina.si s pripisom sporočila »Vloga za uporabo šotora«. Poziv in vloga bosta objavljena tudi na spletni strani Občine Ajdovščina, www. ajdovscina.si. V kolikor do 29. 4. 2015 vsi termini ne bodo zapolnjeni, bomo rok prijave podaljšali. KONČNE DOLOČBE Občina Ajdovščina bo na podlagi pravočasno prispelih vlog naredila rezervacije. Izbrane bodo vloge, ki po mnenju Občine Ajdovščina vsebinsko najbolj ustrezajo k dopolnitvi ostalega dogajanja v Ajdovščini meseca maja. V primeru, da bosta potrebovala šotor na isti dan dve fizični ali pravni osebi se da šotor

uporabniku z bolj primerno vsebino. Organizatorji prireditev / dogodkov bodo oproščeni najemnine šotora, pokriti pa bodo morali vse ostale stroške povezane z organizacijo svojega dogodka (čiščenje po dogodku, varnost, ozvočenje,…). Z vsemi uporabniki se pred uporabo sklene pogodba o uporabi šotora. INFORMACIJE Ob objavi javnega poziva so za oddajo šotora prosti termini: • od 4.5.2015 do 14.5.2015, • od 18.5.2015 do 21.5.2015, • od 25.5.2015 do 28.5.2015. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom dobijo zainteresirani na tel.št.: 05/365-91-59, mail janja.jazbar@ajdovscina.si (Janja Jazbar). Številka: 351-9/2015 Datum: 09.04.2015 ŽUPAN Tadej BEOČANIN

Okusi Vipavske 2015 in kulinarični mesec

S pomladjo na Vipavsko prihaja festival posebnih okusov, pred nami je namreč že 9. festival Okusi Vipavske, ki tudi letos nastaja pod okriljem Razvojne agencije ROD v sodelovanju z vipavskimi vinarji. Drugi vikend v maju, natančneje v nedeljo 10. in v ponedeljek, 11. maja 2015 bo slikovito okolje renesančnega dvorca Zemono spet postalo kraj tisočerih okusov, priložnost za ljubitelje izjemnih vin in slastnih kulinaričnih doživetij. Zgodbo Okusi Vipavske vodijo vipavski vinarji, kar 36 se jih bo letos predstavilo na festivalu. Obiskovalcem bodo v okušanje ponudili več kot 100 različnih vrst vina, ki so ga vzgojili v svojih kleteh. Tudi tokrat pa se bodo na festivalu predstavili gostje, to bodo Štajerci s svojimi vini, kulinarično ponudbo in izdelki, ki jih bodo predstavili na tržnici. Ja, tudi letos bo pod arkadami dišeča in slastna tržnica z domačimi izdelki in pridelki, siri, mesninami, medom,

oljčnim oljem in pekovskimi izdelki. Sam festival pa bo pravzaprav le vrhunec dogajanja, saj so si organizatorji letos zamislili kar cel kulinarični mesec. Od 17. aprila do 17. maja bo 21 restavracij vzdolž Vipavske doline, od Vipave do Nove Gorice pripravljalo posebne festivalske menije. V slogu vipavskih dobrot bo to ponudba, ki najbolje predstavlja območje v kulinaričnem pogledu. To pomeni, da bodo na krožnikih jedi, ki so pripravljene iz domačih pridelkov in izdelkov, iz tistega, kar radodarno ponuja naša dolina na svoji zemlji in tistega, kar znajo pridne roke iz vseh danosti izdelati. Tako ne bodo manjkale obvezne vipavske zelenjavne mineštre, tudi jota, njoki, frtalje, mesne dobrote na tisoč in en način, znameniti vipavski štruklji in še in še. Enaindvajset restavracij bo v kulinaričnem mesecu pripravljajo te posebne festivalske menije, kar pomeni enaindvajset šefov in prav toliko različnih pogledov

na to, kaj in kako je mogoče te dobrote pripraviti in ponuditi. Vedno pa na način, ki pomeni vrhunsko doživetje za vsakega sladokusca. Med vsemi, ki so se odločili sodelovati in prispevati svoj košček v tem strastnem mozaiku so tudi že priznani in poznani šefi, kot je Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu na Zemonu, Matej Tomažič iz Majerije na Slapu pri Vipavi, Tomaž Škvarč Lisjak iz Restavracije Mark, Alenka Kodele iz restavracije Gold Club v Ajdovščini in mnogi drugi. Morda je prav to priložnost, da jih na novo ali spet spoznate v njihovem najbolj ustvarjalnem pogledu. Del festivala Okusi Vipavske je vedno namenjen spajanju hrane z vinom in tudi v mesecu kulinaričnih doživetij bo enako. Ob hrani, ki jo bodo ponujali v izbranih restavracijah, boste lahko okušali tudi vipavska vina, ki jih bodo domači vinarji predstavili na letošnjem festivalu. Vabljeni, torej, na kulinarični mesec, posebej pa na festival Okusi Vipavske na Zemono 10. in 11. maja. Vstopnina na festival bo 15 evrov, 5 evrov bo kavcija za kozarec, ob tem pa moramo posebej poudariti, da bodo imeli študentje in sommelierji poseben popust. Velja pa še obvestilo: svoj avtomobil lahko parkirate ob vojašnici v Vipavi, od koder vas bodo prijazno prepeljali na Zemono in nazaj. Dobrodošli.

Slovenija v malem v središču Milana Med 21. in 22. marcem 2015 so se slovenske turistične regije predstavile na promocijskem dogodku

EXPO GATE v središču Milana, ki napoveduje udeležbo Slovenije na svetovni razstavi Expo 2015. Goriška regija se je kot turistična destinacija Smaragdna pot predstavila s kuharskim šovom regionalnih jedi na odru, s prikazom klekljanja idrijske čipke, obiskovalci so lahko na naši stojnici poskusili sir in pr-

šut ter našli veliko informativnega gradiva o regiji. Milančanom smo predstavili našo turistično ponudbo ter jih povabili na Expo, ko se bomo v slovenskem paviljonu, ki ga je arhitekturno zasnovalo ajdovsko podjetje Sono arhitekti, predstavili v drugi polovici maja. TIC Ajdovščina

Tadej Beočanin v predsedstvu Skupnosti občin Slovenije Na volilni skupščini Skupnosti občin Slovenije so županje in župani izbrali novo vodstvo za naslednja mandatna štiri leta. V novem predsedstvu bo tudi župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Vodenje Skupnosti slovenskih občin bo po novem prevzela ‚trojka‘ predsednikov sekcij, ki si bo štiriletni mandat razdelila. V sekciji mestnih občin je bil za predsednika izvoljen

Bojan Kontič (MO Velenje), sekcijo občin s sedežem upravnih enot (v tej je tudi Ajdovščina) bo vodil Ivan Žagar (Slovenska Bistrica), za predsednika ostalih občin pa je bil izvoljen Branko Ledinek (Rače – Fram). Skupščina je obravnavala in sprejela poročilo o delu 2014, načrt dela 2015, finančno poročilo, finančni načrt in druge dokumente.

Brez provizije še položnice krajevnih skupnosti Občani s pridom uporabljajo sistem javne blagajne, ki ga za občino Ajdovščina opravlja Hranilnica Vipava v svoji poslovalnici v C3 v Ajdovščini. Brez provizije se lahko plačujejo položnice Komunalno stanovanjske družbe in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Ajdovščina. Občinski svet pa je na svoji zadnji seji še razširil ta nabor in sicer na vse tiste krajevne skupnosti, ki izdajajo položnice. To so Ajdovščina,

Batuje, Brje, Budanje, Col, Črniče, Dolga Poljana, Gaberje, Kamnje – Potoče, Lokavec, Otlica – Kovk, Planina, Podkraj, Predmeja, Selo, Stomaž, Velike Žablje, Vrtovin, Žapuže, Vipavski Križ. Običajno se položnice nanašajo na grobnino, vodarino, pa tudi na najemnino za uporabo različnih prostorov. Dodatna sredstva, ki bodo za ta sklep potrebna, bo občina zagotovila z rebalansom proračuna za leto 2015.

Prvih dvanajst občinskih štipendij Občina Ajdovščina bo letos prvič razpisala občinske štipendije. Z njimi želi mladim omogočiti takšno izobrazbo, ki jim bo omogočala lažji vstop na trg dela in jih spodbuditi k šolanju za poklice, ki jih v občini primanjkuje. Septembra bo tako razpisala najmanj 12 štipendij. Aktivno vključevanje občine v štipendijsko politiko izhaja iz izvedbenega načrta strategije za mlade, ki ga je občinski svet sprejel februarja letos. Prvi dve štipendiji se nanašata na študij deficitarnih poklicev. Na osnovi pravilnika o štipendiranju sta Odbor za družbene zadeve in Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe kot lokalno pomembne ali deficitarne poklice

določila logopeda (kliničnega logopeda, logopeda za individualno govorno terapijo), zdravnika (specialista družinske medicine) in zobozdravnika. Ena štipendija bo namenjena za poklic logopeda, druga za zdravnika ali zobozdravnika. Poleg tega bo občina podelila še deset štipendij dijakom in študentom iz socialno in ekonomsko šibkejših družin. Z njimi želi občina vzpostaviti enake možnosti do izobraževanja za vse mlade. Dodatno spodbudo pa želi občina dati šolajoči mladini še z nagradami za izjemne uspehe dijakov in študentov. Za prvo leto so predvidene štiri nagrade. Razpis zanje bo prav tako objavljen septembra.

Javni zavodi bodo ‚dobiček‘ pretopili v obnovo in opremo Občinski svet Občine Ajdovščina je na peti redni seji med drugim obravnaval poročila o poslovanju sedmih javnih zavodov. Šest zavodov je ustvarilo več prihodkov, kot so imeli odhodkov, le Pilonova galerija je leto 2014 končala v rdečih številkah. Svetniki so na seji zavodom dajali soglasja, za kaj lahko uporabijo presežke. Naslednji defibrilator v Šmarje Po običaju najvišje presežke ustvari Lekarna Ajdovščina, tudi lani je bilo tako - skupaj jih je bilo za 139 tisoč evrov. Porabili jih bodo za posodobitev ogrevanja v lekarni v Ajdovščini in novo kotlovnico v Vipavi, kjer bodo tudi preuredili vhod za lažjo dostavo zdravil. V Ajdovščini pa bodo preuredili materialko in naba-

vili avtomatiziran lekarniški sistem. Lekarna bo tudi donirala za nabavo defibrilatorjev po bolj oddaljenih vaseh. Prve bodo na vrsto prišle Šmarje. Zdravstveni dom Ajdovščina bo presežek prihodkov (22.500 €) prihranil za prihodnje leto, ko bodo nadomestili sedanje reševalno vozilo. Zavod za šport bo del presežkov (skupno 24.500 €) vključil v finančno konstrukcijo prenove letnega bazena. Z naložbo v skupni vrednosti 33.600 € že sicer kandidira na razpisu Fundacije za šport. Lavričeva knjižnica bo presežke (4.500 €) namenila za računalniško opremo, denimo bralnik e-knjig, pa tudi za prenosno ozvočenje, ki bo prišlo prav pri številnih dogodkih.

Mladi

Št. 41 • 16. april 2015

Na Univerzi v Novi Gorici smo gostili Pipistrelovega razvojnega inženirja dr. Tineta Tomažiča

V okviru znanstvenih večerov Univerze v Novi Gorici, ki enkrat mesečno potekajo v dvorcu Lanthieri v Vipavi, smo v mesecu marcu gostili dr. Tineta Tomažiča, mladega in uspešnega razvojnega inženirja iz podjetja Pipistrel d. o. o.. Dr. Tine Tomažič nam je predaval o tem »Zakaj je elektroletenje pomembno«. Uvodoma nam je predstavil kaj sploh pomeni elektroletenje. Kot pravi sam, »lahko o elektroletenju govorimo pri letalih, ki imajo v svojem pogonskem sistemu na nekem mestu za prenos moči, energije uporabljeno električno energijo«. V nadaljevanju predavanja nam je dr. Tomažič prikazal izdelavo električnih letal v podjetju Pipistrel med leti 2007 in 2014. Zgodovina elektroletenja se je začela leta 1973 v Avstriji, leta 2007 pa so v podjetju Pipistrel izdelali prvo dvosedežno letalo Taurus electro. Kako se področje električnih letal hitro razvija je dokaz, da je le pet let pozneje, leta 2012, sledilo letalo Taurus G2, pri katerem so moč motorja povečali za 30 odstotkov, precej znižali težo letala, skrajšali njegov vzlet, izboljšali vzpenjanje in za 2,5-krat povečali višino letenja. Pomemben projekt za Pipistrel je v letu 2011 predstavljalo letalo Taurus G4, kjer so spojili dva Taurusa skupaj, uporabili najmočnejši elektromotor, ki je kadarkoli letel, in hkrati tudi največji baterijski sistem. Zma-

gali so na Nasinem tekmovanju za energetsko najbolj učinkovito letalo. Lani so izdelali letalo WATTsUP z izmenljivim baterijskim sistemom. Vgrajen ima tudi poseben tip propelerja, ki pri spuščanju omogoča polnjenje baterij. Letalo je namenjeno letalskim šolam, saj se bo v naslednjih letih moralo izobraziti od 100 do 150 tisoč novih pilotov. V čem je težava elektroletenja in zakaj se s tem ne ukvarja več ljudi? Veliko težavo predstavlja trajanje poleta ter energija, ki jo je zelo težko spraviti na tako majhen in lahek nivo. Prav tako pa električna letala še vedno dosegajo hitrost le med 100 in 200 kilometri na uro, kar je za premagovanje velikih razdalj precej neuporabno. Kot primerjava, potniška letala letijo kar od 700 do 900 kilometrov na uro. Za prihodnost električnih letal dr. Tomažič napoveduje, da se bo oblika letala priredila električnemu pogonu. Letala bodo začela spreminjati obliko na zelo razburljive načine. Kako bi bilo videti potovanje brez letališč oziroma kaj bi lahko bil ustreznik zračnega taksija? Daljnovidni razvojniki odgovor vidijo v prevoznem sredstvu na električni pogon za enega človeka, ki bi lahko pristajalo tako kot helikopter in letelo kot letalo, vzletalo kjerkoli in letelo kamorkoli, v zraku pa bi lahko ostajalo približno pol ure in pri tem

preletelo razdaljo 100 kilometrov. »Mogoče je to tisto kar bo spremenilo način kako mi potujemo, ne iz velikih letališč, ampak lahko bi jim rekli mikroletališče«, je svoje predavanje sklenil dr. Tomažič. Predavanju je sledil zanimiv pogovor med predavateljem in poslušalci, ki ga je moderiral prof. dr. Gregor Veble, izredni profesor za področje fizike na Univerzi v Novi Gorici in vodja raziskav v podjetju Pipistrel. Vrstila so se številna vprašanja. Na vprašanje, ali bo mogoče sesti na popolnoma električno potniško letalo, je dr. Tomažič odgovoril: »Mislim, da nikoli, če bo gnano z baterijami. S hibridnim pogonskim sistemom v roku petnajstih let.« Pohvalil je Slovenijo, ki je na letalskem področju poznana kot »Meka« električnega letenja. Ali je prihodnost elektroletenja na strani majhnih podjetij, ali imamo možnost poseči po vidnejših rezultatih pa odgovarja: »Da, v smislu, da znanje, ki smo ga pridobili, predamo večjim, ki ga bodo lahko boljše unovčili, kot bi ga lahko mi z našo infrastrukturo kadar koli zmogli. To ne pomeni, da bomo poraženi, to pomeni, da bomo lahko ponosni na to, da smo soustvarjalci bodočnosti neke tehnologije.« Kaj pa o tem, ali so v elektroletenju glavne ideje že predstavljene ali smo še čisto na začetku, pravi razvojni inženir iz podjetja Pipistrel: »Snovalci letal se šele začenjajo zavedati, kaj električni pogonski sistemi omogočajo. Trajalo bo par let, deset let, da se bodo začeli zanimati za prednosti, ki jih električni pogonski sistem omogoča in dobili dovolj poguma to tudi preizkusiti«. S svojim predavanjem je navdušil številne goste znanstvenega večera. Dr. Tomažiču se lepo zahvaljujemo in mu želimo veliko uspehov tudi v prihodnje. Lepo vabljeni tudi na naslednji znanstveni večer, ki bo potekal 23. aprila. Prof. dr. Lawrence Banks nam bo predaval o virusih HPV (Humani papilomski virus). Andreja Leban

Stanovanjske kooperative v Ajdovščini

Ajdovščina, 26. marec 2015; Mladinski svet Ajdovščina je v četrtek, 26. marca 2015, v baru Hiša mladih širši javnosti, predvsem pa mladim, predstavil stanovanjske kooperative, kot eno od možnosti rešitve stanovanjskega problema. Na samem dogodku sta bili predstavljeni dve iniciativi, ki se s stanovanjskimi kooperativami v Sloveniji že ukvarjata. Hribec.si, medgeneracijska stano-

vanjska kooperativa, ki deluje na območju Severne primorske in nam jo je predstavila gospa Lilijana Brajlih in Zavod Tovarna iz Novega mesta, ki je preučeval švicarski model stanovanjskih kooperativ, ki nam jih je predstavil gospod Blaž Habjan, koordinator delovne skupine za stanovanjsko politiko pri mreži za prostor. Na dogodku pa je tekla beseda tudi o zadrugah in zadružništvu na splošno, z gostjo gospo Jadranko Vesel iz Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo iz Postojne. Mladinski svet Ajdovščina bo v letu 2015, na podlagi Strategije za mlade, ki je bila sprejeta v januarju 2013 in obravnava tudi stanovanjsko problematiko mladih, preučil možnosti vzpostavitve stanovanjske kooperative v Ajdovščini. Kooperativa ali zadruga je skupnost, v katero

se združujejo ljudje z istim ciljem, zagotoviti si najemniško stanovanje po ugodni najemniški ceni. Ampak tu ne gre samo za rešitev stanovanjskega problema, temveč za način življenja v skupnosti, za katero se ljudje odločijo, za skupne prostore in aktivnosti, ki potegnejo za seboj veliko usklajevanja in dnevno interakcijo med člani kooperative. S tem pa lahko pridemo do kvalitetnejšega življenja in ob enem stroškovno ugodnejšega bivanja. Spodbujena je raznolikost ljudi v posameznih bivanjskih okoljih, ki pomembno prispeva k skladnemu družabnemu življenju, ki si ga v takih širših skupnostih tudi želimo. Spodbujanje socialnega življenja je sprejeto načelo številnih kooperativ. Stanovanjska kooperativa v Sloveniji še ne obstaja, razlogov za to

VABILO Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imel

prof. dr. Lawrence Banks

(vodja raziskovalne skupine Tumorska virologija na Mednarodnem centru za genetski inženiring in biotehnologijo - ICGEB) z naslovom

Humani virusi papiloma: od infekcije do nastanka raka Predavanje v okviru cikla »Znanstveni večeri« bo potekalo v četrtek, 23. aprila 2015, ob 19. uri v dvorcu Lanthieri v Vipavi. Sledil bo razgovor s predavateljem, ki ga bo moderirala dr. Martina Bergant, docentka za področje molekularne in celične biologije na Univerzi v Novi Gorici. Znanstveni večer bo potekal v angleščini. Vljudno vabljeni!

www.ung.si

Dodatne informacije: Andreja Leban, Stiki z javnostmi, T: 05 3315 397, E: andreja.leban@ung.si

je najverjetneje več, od zakonodaje, stanovanjske politike, do ljudi samih. Obstaja pa več iniciativ, ki preučujejo možnosti in se trudijo za vzpostavitev stanovanjskih kooperativ v Sloveniji. Ena izmed njih je tudi Hribec.si, medgeneracijska stanovanjska kooperativa, ki deluje na območju Severne primorske in preučuje različne možnosti vzpostavitve stanovanjskih kooperativ, tudi na način povezovanja zapuščenih posesti in kmetij, praznih objektov v regiji ali na način gradnje novih stanovanj oziroma sosesk. Njihova dodana vrednost je povezovanje starejše z mlajšo generacijo, izmenjava izkušenj in delovanje v sožitju. ‚‘Do realizacije stanovanjske kooperative še ni prišlo,‘‘ je povedala gospa Lilijana Brajlih, ki nam je Hribca predstavljala. ‚‘Kot velik uspeh pa lahko štejemo, da nam je uspelo našo iniciativo uvrstiti med prednostne projekte naše regije v Regionalnem razvojnem programu Severne primorske 2014-2020, ki so bili na Seji sveta regij potrjeni.‘‘ je še povedala, kar pomeni večjo možnost za pridobitev finančnih sredstev za zagon projekta. Na predstavitvi nam je Blaž Habjan predstavil švicarski model stanovanjskih kooperativ, po vzoru katerega bi lahko stanovanjske kooperative zrasle v Sloveniji, vendar bi bilo prej potrebno preko nešteto ovir, ki otežujejo vzpostavitev stanovanjskih kooperativ v Sloveniji. ‚‘V Švici so te kooperative del stanovanjskega načrta kantona in poudarjajo prednosti življenja v skupnosti, znotraj katere se kooperativa gradi, kot so manj razpršena gradnja, manj sive ekonomije, večja mobilnost, lažje izvajanje stanovanjske politike in sinergija,‘‘ je poudaril. V Sloveniji pa velik problem predstavlja najemniška politika in visok procent lastni-

ških stanovanj, česar tudi Nacionalni stanovanjski program, ki je trenutno v procesu usklajevanja in sprejemanja ne bo bistveno spremenil. Na sami predstavitvi je beseda tekla tudi o zadrugah in zadružništvu, ki nam ga je predstavila gospa Jadranka Vesel in izrazila zaskrbljenost nerazvitosti, nedovzetnosti in nizke zaposlenosti v zadružnem sektorju na splošno v Sloveniji. Vzroke je moč iskati v več različnih smereh, v zakonodaji, pri odločevalcih (Občinah in državi), ki so nedovzetni in neodzivni, ter v samih ljudeh, med katerimi tako težko prihaja do sodelovanja in povezovanja. Slovenija ima namreč med 22.000 in 24.000 praznih stanovanj, ki jih DUTB verjetno ne bo imela komu prodati. ‚‘In tu se odpira prostor za razmislek,‘‘ je prepričana Jadranka Vesel, ‚‘vendar mora biti ta hiter in učinkovit saj so ta stanovanja vsako leto bolj degradirana.‘‘ Na voljo je sicer več možnosti, pravi, je pa nujno združevanje ljudi in pritisk na javno sfero, Občine in državo. Vsi prisotni na dogodku pa so si bili enotni, da je povezovanje ključnega pomena, delovanje skupaj in za skupno dobro, ker le tako nam bo uspelo. Vsi trije namreč opažajo, da ne znamo sodelovati med seboj. Potrebno pa bo še veliko dela, da se bo spremenila tudi miselnost ljudi. In prav to želi Mladinski svet Ajdovščina, povezati skupino ljudi, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in si želijo živeti v skupnosti, kot so stanovanjske kooperative ter s pomočjo Občine v prihodnje vzpostaviti stanovanjsko kooperativo v Ajdovščini, ki bo nudila dom in življenje v skupnosti skupini, ki je v taki skupnosti pripravljena živeti. Torej vabljeni, da nam pišete na e-mail naslov: helena.harej@ msa.si. Mladinski svet Ajdovščina

Podjetno

Št. 41 • 16. april 2015

Zavihali hlačnice, pa tudi rokave

»Ta pa je rojen športnik« Tomaž Bizjak

V podjetju Pipistrel predvsem razmišljajo o letenju, svojevrstno naključje pa je njihove strokovnjake spustilo tudi na trdna tla. Postavljeni so bili namreč pred poseben izziv – na Pipistrel se je obrnil Matej Vidmar, ki je na vojaških vajah na Blokah stopil na mino ter ostal brez večjega dela stopala. Pomagal si je na različne načine, lani pa je po naključju prišel do informacije o izdelovalcih silikonskih stopal. Standardno nadomestno stopalo mu je precej izboljšalo kvaliteto hoje, še vedno pa ni bilo najudobnejše. Zato se je obrnil na Pipistrel z željo, da bi mu s pomočjo 3d tiskalnika izdelali kopijo zdrave noge, ki bi mu bila popolnoma prav. Pipistrel za načrtovanje in izdelavo

letal uporablja najsodobnejšo tehnologijo na področju hitrega prototipiranja ter povratnega inženirstva. S 3d skeniranjem s pomočjo laserskega 3D brskalnika so Pipistrelovi razvojni inženirji posneli stopalo, ga zrcalno obrnili in pripravili za nadaljnjo grafično obdelavo. Pipistrelov razvojni oddelek je vešč vseh vrst 3D modeliranja v različnih programih. Sodobni 3D tiskalnik pa oblikuje do milimetra natančno in izdela ali izreže tudi do 7 metrov velike prototipe ali kalupe. Vse te storitve podjetje izvaja tudi za trg. Po uspešno opravljeni nalogi pa je prišlo še povabilo Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF, ob 4. aprilu, mednarodnem dnevu boja proti minam, za sodelovanje v

kampanji Posodi svojo nogo. ITF je podjetju postavila nov izziv – zbrati celoten kolektiv za fotografijo z dvignjenimi hlačnicami, v znak podpore akciji. Še eno naključje je hotelo, da so ravno v tem času izdelali jubilejno 700. letalo, ki je na fotografiji pred kolektivom z zavihanimi hlačnicami. Imajo pa na Pipistrelu v teh dneh pošteno zavihane rokave – tovarna letal v Gorici vidno raste. Podjetje je ob vseh ostalih uspehih in priznanjih postalo eno do »petdeset veličastnih«, po izboru bonitetnih hiš i in Dun Bradstreet, ki sta tudi letos objavili seznam 50 najbolje ocenjenih slovenskih družb.

Prihodnost podjetništva je v globalnih idejah V Mladinskem centru Hiša mladih Ajdovščina se je od marca letos zvrstilo že kar lepo število dogodkov v vrsti dejavnosti, ki potekajo pod pomenljivim naslovom Džob – Obesi brezposelnost na klin. Dogodki, pri katerih pomaga tudi razvojna agencija ROD, imajo skupen cilj: preko sproščenih pogovornih večerov in atraktivnih delavnic pomagati mladim, ki se odločajo za samostojno pot v podjetništvu. Končna postaja projekta Džob pa je odprtje coworking prostorov v Hiši mladih v mesecu aprilu, torej prostora, kjer se bodo lahko srečevali ter skupaj so-delovali različni mladi podjetniki. Med zanimivimi dogodki je potrebno izpostaviti pogovorni večer na temo Kickstarter projektov ZenEgg ter Hexapad. Dva zanimiva gosta, Gašper Premože, idejni oče »zen jajčka« ter Tomaž Jug, podpisan pod heksagonalno računalniško tablico, sta obiskovalcem razkrila marsikateri pogled na dogodivščino, imenovano crowdfunding oz. množično financiranje ali kar množicanje. Slednje je trenutno v globalnem razma-

hu, sicer pa je to sistem, ki omogoča manjšim podjetjem, inovatorjem, lastnikom zagonskih podjetij, ipd., da svoj produkt preko medijskih portalov, namenjenih množičnemu financiranju, predstavijo svetu ter upajo, da njihova ideja zbere dovolj sredstev za uresničitev. Kickstarter deluje po striktnem sistemu »vse ali nič«, kar pomeni, da si mora projekt najprej določiti zahtevano višino zbranih sredstev, v primeru, da te ne doseže, pa ne dobi ničesar. Tudi kampanja, ki oglašuje izdelek na platformi za množično financiranje, je skrbno pripravljen sistem, ki zelo natančno predvideva marketinške cilje. Še tako dober izdelek se brez izjemne predstavitve ne bo prodal, ljudje pa vedno radi kupujejo dobro zgodbo, ki se plete okoli izdelka. Navadno je priprava trdo delo, ki zahteva mesece priprav in raziskav trga. Včasih kampanja doseže svoj cilj in nekateri projekti dosežejo zahtevana sredstva nenavadno hitro, po podatkih iz leta 2013 pa je uspešnih le 44% idej. Uspešna zgodba, ki je vzklila in do-

segla svoj cilj brez pomoči množičnega financiranja, pa je zgodba sistema Carlock. Tega je razvil Matej Peršolja, po izobrazbi inženir računalništva iz Vrtovina, ki je skupaj s sošolci s faksa ustanovil zagonsko podjetje, ki je razvilo sistem za spremljanje osebnega vozila preko telefonske aplikacije. Svojo idejo je predstavil tudi v silicijevi dolini, domovanju največjih tehnoloških podjetij na svetu, kot so Google, Twitter, Adobe, HP in drugi. Sedaj je na lovu za investitorji. Pravi, da slednje prepriča dobra ideja, pa tudi energija tistega, ki jo predstavlja. Sicer se udejstvuje tudi kot podjetniški mentor na dogodku Startup vikend, kjer ga še posebno veseli spremljanje mladih idej, ki se lahko razvijejo v potencialno zelo uspešne podjetniške zgodbe. Pravi, da je prihodnost gotovo v globalnih idejah, na svojih poteh med Združenimi državami, Anglijo in Slovenijo pa nikoli ne pozabi omeniti, da prihaja iz Vrtovina. Hana Karim

Ste kdaj slišali za rojene umetnike in športnike? Rodimo se z določenimi genskimi zasnovami, ki nam omogočajo, da smo boljši od drugih. Nekateri vidijo bolje, drugi imajo boljši posluh, tretji so hitrejši in imajo boljšo koordinacijo. Vse to drži. Ampak ali nas to tudi zaznamuje do te mere, da si ne bi uspeli izbrati lastne karierne poti? Namenoma sem izbral to vprašanje, da izpostavim drugo, zelo podobno: so podjetniki rojeni ali narejeni? Če brskamo po spletnih medijih, ki so preplavljeni z vsebinami o podjetništvu, naletimo na članke, ki opisuje lastnosti podjetnikov. Včasih na isti spletni strani najdemo celo nasprotujoče si ugotovitve: 25 skupnih karakteristik podjetnikov, 5 ključnih karakteristik, ki jih imajo podjetniki, 7 vrlin podjetnikov, 5 skupnih karakteristik uspešnih podjetnikov; vse to so naslovi, ki skušajo definirati podjetnika. Strast je ključna. Omogoča nam, da prehodimo »dodatni kilometer«. Da po 8 urah dela vzamemo knjigo, ki govori o isti temi in znanje nadgradimo. Da se usedemo za računalnik in napišemo nekaj dodatnih vrstic programske kode in poskušamo izboljšati program. In ob vsem tem verjamemo, da bomo dosegli nekaj več; lahko celo verjamemo v to, da bomo izboljšali svet! Zakaj pa ne? Strast nam pomaga preko težkih trenutkov; pa naj bo to finančni primanjkljaj ali preprosto jutranje vstajanje. Strast rodi vztrajnost. In lahko trdimo, da ima vsak izmed nas določeno strast; do hrane, do starih razglednic, do potovanj, do robotov ali fotografije in je pripravljen vztrajati, dokler ne najde pravega recepta, pravega trenutka za fotografijo. Vizija. Ko lahko vidimo tisto, česar še ni. Podjetniki morajo imeti vizijo, da si lahko predstavljajo, kakšno bo njihovo podjetje v prihodnosti. Kaj bodo ljudje potrebovali? Kakšno bo preživljanja aktivnega časa v prihodnosti in kako razvijati produkte, da bodo temu ustrezali? Kršenje (preseganje) pravil (ne zakonov): podjetniki se soočajo s konvencionalno miselnostjo. Z nečim ustaljenim - tako smo delali prej in tako bomo delali zdaj. Pa je to prav v času sprememb? Družba postaja bolj ozaveščena o zdravi prehrani. Temu so se proizvajalci prilagodili in dajejo več poudarka na razvoj in tudi oglaševanje živil, ki lahko doprinesejo k zdravju. In s kršenjem (preseganjem) ustaljenih norm se srečujemo iz dneva v dan. Naš način oblačenja je drugačen, ko se odpravimo »v mesto«. Tudi v trenerki je danes še sprejemljivo. Pa leta nazaj ni bilo. Bolj skrbno ravnanje z viri: podjetnik nima neomejenih sredstev. Tu mislim finančne, pa tudi preostale kot je infrastruktura, sodelavci ipd.. Znati mora oceniti, kaj lahko naredi s tem, kar ima. Koliko denarja bo prejel po opravljeni storitvi ali prodanem produktu in koliko ga bo porabil, da bo posel lahko živel in se razvijal? In ta »proračun« ima vsak izmed nas. Koliko bomo porabili za ogrevanje, kakšen računalnik bomo lahko kupili in kakšen bo naš naslednji avto, da bomo lahko zanj plačali zavarovanje, gorivo, vzdrževanje? Biti všečen, sprejemljiv: z ljudmi je treba znati. To so podjetnikovi poslovni partnerji, finančniki, stranke. Zaupanje pridobimo s časom, a ga z nespametno potezo hitro izgubimo. Če želimo, da se naše stranke vrnejo, moramo nuditi dobro storitev. Samo enkrat bomo nekomu prodali »slabo robo« in posledično mnogo manj, saj se slab glas hitro širi. V življenju se vsi trudimo biti všečni: v službi, šolskih klopeh, na ulici. Nihče ne želi biti nepriljubljen. Prilagodljivost. Včasih preprosto ne gre. Vlagali smo čas, sredstva in ostale vire v nekaj, kar na trgu ni uspelo. Nekateri izumi so takšni, da omogočajo hiter razvoj v drugo smer. So osnova, ki jo potrebujemo za končen produkt. So kot temelji, na katerih lahko zgradimo hišo, garažo ali postavimo tržnico. Kar se pač bolj izplača. In prilagodljivi smo vsi. Ko pada dež, se temu primerno oblečemo - odpovemo se najboljšim čevljem, petkov večer obtičimo doma. Sposobnost načrtovanja, sposobnost vpijanja novih spoznanj, iniciativnost, osredotočenost na rezultate, sposobnost načrtovanja in analiziranja, vodstvene sposobnosti, močan karakter in še bi lahko naštevali. Vse te značilnosti lahko najdemo tudi v nas samih. Potrebne so prave okoliščine. Menim, da »se podjetniki naredijo«, ustvarijo pa jih okoliščine. Če nas vzgaja podjetnik, je večja verjetnost, da bomo imeli bolj izrazite značilnosti in miselnost, ki bo poskrbela za poklicno pot podjetnika. In ta vzorec je opazen. Toda, če nas ne vzgaja podjetnik, to še ne pomeni, da sami nismo tega sposobni. Le okoliščine morajo biti prave, da vzbudijo vrline. Določene genske zasnove olajšajo pot, a same po sebi še niso dovolj.

Občina Ajdovščina z evropsko nagrado GENiYOUTH

Mreža lokalnih oblasti za jugo – vzhodno Evropo (NALAS) nagrade podeljuje za primere dobrih praks vključevanja mladih in žensk v lokalno politiko v tem delu Evrope. Ajdovska občina je nagrado prejela za Lokalno strategijo za mlade. Komisija je v obrazložitvi zapisala, da je občini skozi pobudo uspelo ustvariti trajnostno podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinske dejavnosti, ki se jih financira skozi občinski proračun in imajo konkretne rezultate. Skozi ukrepe je občini Ajdovščina uspelo motivirati in vključiti mlade za vključevanje v oblikovanje lokalnih politik, za soodločanje in izboljšanje postopkov tako, da so občinske politike merodajno oblikovanje v podporo mladim. Občina Ajdovščina je skozi implementacijo strategije izkazala številne merljive rezultate. Uvrstitev med prejemnike nagrad omogoča širitev primerov dobre prakse tudi na druga okolja po Evropi in pridobivanje sponzorskih sredstev. Poleg Ajdovščine so nagrado prejele še Mestna občina Maribor, Elbasan iz Albanije, Petrovo iz BiH in Konferenca občin iz Srbije.

Iz naših krajev

Št. 41 • 16. april 2015

Sredi maja vabljeni med šmarenske griče

V Šmarjah na Vipavskem sredi maja tradicionalno pripravljamo praznik Med šmarenskimi griči, ki bo spomeniško zaščiteno jedro vasi tudi letos odel v razstavo Ekstempora med šmarenskimi griči, se sprehodil z osličkom Sivkom Čez Školj in Tibot, okušal najboljša domača vina na vinski degustaciji in se zabaval na kmečkih igrah. Šmarenske gase najbolj omamno zadišijo meseca maja, ko zacvetijo glicinije. Tedaj se tudi odenejo v najlepše barve, zato tedaj prav posebej vabijo k prijetnim sprehodom. To je le eden od razlogov, da vas sredi maja že šesto leto vabimo med šmarenske griče, ki skrivajo toliko lepega. Letošnji praznik Med šmarenskimi griči pripravljamo 8. in 10. maja. V petek, 8. maja, ob 19. uri bomo v strnjenem delu vasi Šmarje ob vaški cerkvi Marijinega imena najprej odprli

edinstveno umetniško razstavo del, nastalih na 5. Ekstemporu med šmarenskimi griči, sledila pa bo vinska degustacija nagrajenih domačih vin, ocenjenih s strani strokovne enološke komisije. V nedeljo, 10. maja, vas vabimo, da se skupaj z nami in osličkom Sivkom podate na pot Čez Školj in Tibot. Letos bo start šestega pohoda ob 9. uri zjutraj pri turistično-informativni točki v Šmarjah, od koder se boste pohodniki odpravili na pohod po trasi med šmarenskimi tolmuni na potoku Rakelč čez lesen most po stari poti do zaselka Hrastje. Tam bo sledil prvi postanek s sladkimi dobrotami domačih gospodinj na kmetiji Simončič, kjer še vedno uporabljajo štirno iz leta 1800. Nato vas bo pot peljala do zaselka Jakulini, kjer si bo mogoče ogledati rojstno hišo in klet duhovnika in strokovnega pisca Matije Vertovca. Sledil bo

spust med vinogradi do zaselka Potok in postanek ob domačem kruhu, nato pa zopet vzpon na Tibot, kjer bo ob 11. uri potekala sveta maša na prostem na ostankih cerkvice sv. Teobalda. Sledil bo spust do Vrtovč s slastnim postankom pri članicah TD Vrtovče, nato pa še vzpon na najvišji vrh pohoda- Školj, ki s 418-imi metri nadmorske višine nudi prečudovit razgled na Vipavsko dolino in čez Kras vse do morja. Od tam se boste pohodniki skozi spomeniško zaščiteno jedro vasi Šmarje, kjer si boste lahko ogledali razstavo na prostem 5. Ekstempore med šmarenskimi griči, vrnili na izhodišče pohoda. Tam bo v prostorih podružnične šole na ogled še razstava o zgodovini šole, ob izhodišču pohoda pa bo pohodnike čakala tržnica z domačimi izdelki. Ob 14. uri za gasilskim domom v Šmarjah pripravljamo zabavne kmečke igre, na katerih se bodo pomerile ekipe iz sosednjih vasi in skrbele za smeh in dobro voljo preko popoldneva. Pohod bomo člani TD Vinoreja Šmarje pripravili v vsakem vremenu, otvoritev razstave pa bomo v primeru dežja prestavili. Vabimo vas, da se nam pridružite in z nami podoživite pomlad med šmarenskimi griči. Več o dogajanju lahko spremljate na naši spletni strani http://vinoreja-smarje.nvoplanota.si ali na naši facebook strani https://sl-si.facebook.com/TuristicnoDrustvoVinorejaSmarje

Mala gora prekrita s pohodniki

Po vetrovni in deževni veliki noči je velikonočni ponedeljek radodarno postregel s soncem. Malo goro so prekrili pohodniki, ki so se tja

zgrinjali z vseh smeri, največ prav z izhodišča v Kamnjah. 18. velikonočni pohod na Malo goro je minil v krasnem sončnem

vremenu, razgledi so segli daleč, vse do morja. Organizatorji – planinska sekcija Kamnje – pa so poskrbeli še za odlično vzdušje ter postregli s tradicionalno malico – polento s košenino in kislim mlekom. Pohodnike so pozdravili predsednik sekcije Kamnje, pa predsednik PD Ajdovščina in predstavniki mnogih planinskih društev, ki se že vrsto let udeležujejo pohoda. Za kulturni program so poskrbeli oktet Castrum in domači harmonikaši. Nagrajena sta bila najmlajša in najstarejši udeleženec pohoda. Nagrada za vse, ki so po obilju velikonočnih praznikov zlezli na Malo goro, pa je bilo resnično odlično vzdušje in lepo vreme.

22. rally starodobnih vozil Vipavska dolina 2015 V soboto, 9. Maja, se bodo po cestah Vipavske doline in obronkih ponovno zapodili starodobniki, na že 22. rallyu starodobnih vozil Vipavska doline. Ljubitelji avtomobilske tehnične dediščine boste svojo radovednost lahko najbolje potešili na startnem mestu, ki bo letos na parkirišču za starim mlinom v Ajdovščini. Tu se bodo starodobniki zbirali vse od 8. ure naprej, ob 10. uri pa bo start turističnega rallya. Udeleženci dirke bodo nato uživali na 35-kilometrski panoramski vožnji skozi podeželje

Vipavske doline in njenih obronkov, s krajšimi postanki in ogledi znamenitosti. Okoli 14. ure pa se bodo

vrnili nazaj v Ajdovščino, pred hotel Gold Club, kjer bo potekalo zaključno srečanje.

Pinele v dobri družbi foto: Matic Slemič

Na Planini je na velikonočni ponedeljek že desetič potekalo Druženje s pinelo, ki je tudi letos navdušilo z raznolikostjo okusov. V uvodnem delu je obiskovalce pozdravila in nagovorila Vipavska vinska kraljica ga. Anja Kodele, za strokoven uvod v druženje s to domačo vipavsko sorto pa sta poskrbeli sodelavki Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Ga. Mojca Mavrič Štrukelj je spregovorila o značilnostih sorte pinela, vinski letnik 2014 in z njim tudi sorto pinela pa je orisala ga. Tamara Rusjan in tako pripravila odlično podlago za degustacijo pinel šestnajstih pridelovalcev iz celotne Vipavske doline. Vinarji so ponudili več kot dvajset pinel različnih letnikov in načinov pridelave, ki so obiskovalce navdušile z intenzivno cvetico

in prijetno svežino. V kulinarični delavnici so udeleženci spoznavali in odkrivali domače okuse. Planinske pinele so tokrat spremljale domače, tradicionalne planinske jedi, ki so jih pripravile članice Društva gospodinj s Planine. Spomladansko obarvane jedi, ki so jih gospodinje pripravile po starih receptih in jim dodale sodobni pridih, so skupaj s pinelami ustvarile novo zanimivo harmonijo okusov. Za vse obiskovalce in ljubitelje pinel pa so članice Društva gospodinj s Planine pripravile tudi pogostitev, domačo posebnost bleke s pečenko. In tako se je ob prijetni glasbi, odlični kulinariki in s pinelo v kozarcu zaključilo še eno lepo druženje na Planini. Špela Štokelj

Na šalam pohodu od Soteske do Školja Na sončno nedeljo, 29. marca 2015, sem se s prijateljico Marijo udeležila pohoda Od soteske do Školja ali kot ga domačini imenujejo Šalam pohod. Na startnem mestu v Črničah so pohodnike domačini postregli s čajem, sokom in seveda so za pokušino rezali tudi šalam. Salame so pohodniki lahko tudi kupili. Pot se vije po malo znani in še manj obiskani naravni soteski, skozi katero teče hudournik Ravenščak. Ima slikovite slapove in kaskade, manjše in večje tolmunčke. Najvišji slap je visok skoraj 10 m. Iz Tabora (375 m) se lepo vidi Vipavska dolina, z lepo ureje-

nimi vinogradi in polji ter akumulacijsko jezero Vogršček. Vlasta Ferjančič

POZOR!

Št. 41 • 16. april 2015

Pazite pri kurjenju!

Okrogla miza: Vloga lovskih družin in lastnikov gozdov pri zagotavljanju požarne varnosti

Požar v Budanjah, 5. april 2015, tega dne je bila zaradi premočne burje zaprta celo avtocesta, gasilci pa so imeli s krotenjem ognja nemalo preglavic. Pred nami je kresni večer, opozorila v nadaljevanju pa veljajo tudi za spomladanska čiščenja in kurjenja v naravi. Pazite pri kurjenju! Spomladansko sonce je močno osušilo naravo! Če boste o svojih namenih predhodno obvestili gasilce, vam bodo hvaležni, saj poznajo moč ognja in razumejo njegovo delovanje. Pri kurjenju se držite vseh varnostnih navodil in ne odhajajte od ognja, dokler se ne prepričate, da je zares ugasnil! Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju v 3. členu predpisuje ureditev kurišč v naravnem okolju. Ta morajo biti obdana z negorljivim materialom, oziroma vsaj meter od zunanjega roba očiščena

vseh gorljivih snovi. Kurišče mora biti ves čas trajanja kurjenja nadzorovano s strani polnoletne osebe, po končanem kurjenju pa je treba ogenj popolnoma pogasiti. Ob vetru z močjo 20 km/h, oziroma sunkih z močjo 40 km/h, je treba s kurjenjem takoj prenehati. 4. člen te uredbe navaja prepovedi, med katerimi je med ostalimi dobro znanimi prepovedmi (požiganje, odmetavanje gorečih predmetov, uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi), pod 2. točko navedeno tudi, da je v posebej ogroženih gozdovih prepovedano uporabljati odprt ogenj. Nikoli torej ne kurite v kraških gozdovih, prav tako ne kurite odpadkov.

Matija Vertovec aktualno o burji

V sklopu projekta Wind Risk, v katerem poleg Univerze v Ljubljani, Splitu in Dortmundu sodeluje tudi občina Ajdovščina, se bo med drugim ocenilo ogroženost pred hudim vetrom z različnih vidikov tveganj za lokalno prebivalstvo, promet, objekte, gozdove… Sestavni del ocene bo tudi pregled zgodovine pojavljanja vetra na območjih projektnih partnerjev: občine Ajdovščina, osrednje Dalmacije in severnega Porenja-Vestfalije. Ko govorimo o zgodovinskih podatkih o burji v Vipavski dolini, je vsekakor potrebno osvetiti pisanje lokalnega veljaka Matija Vertovca. Njegov prispevek »Ipavska bórja« iz leta 1852, objavljen v Slovenskem berilu za drugi gimnazijalni razred,

je nastal na podlagi »42 letnih skušinj« 1. Vertovec že v uvodu nazorno prikaže vlogo burje v naši dolini: »Ipavsko dolino so od nekdaj čislali raj krajnske dežele. Da bi se pa njeni prebivavci, vživajoči take rajske sladnosti, ne prevzeli in posvetne minljivosti se spomnili, jih borja večkrat hladi.« 2 Vertovec, sredi 19. stoletja, opisuje tveganja s katerimi se sooča lokalno prebivalstvo, ob pojavu hude burje na sledeč način: »Če je pa zelo huda, se primeri, da razmeče kamnje s korci vred, in ko bi kaj tackega človeku na glavo priletelo, bi utegnil na mestu mertev ostati«3 ali »popotnik, preveč na lahko oblečen, bi utegnil, ako ga huda borja naglama zadene, zmrzniti.«4 O problemih, ki jih burja povzroča v prometu, dalje piše: »Nar več nesreč se primeri pa po cestah in vozeh, zakaj ni ga tako velicega in težkega voza, da bi si ga borja, ako ji je na čelu, ne upala zverniti.«5 in »Če pa iz zastave bolj sneži, pometa borja po več dolininih krajih sneg do čistega, ga spravlja v zatišje, napravlja iz njega velike zamete, kteri se na cestah ne dajo nikakor skidati, dokler borja 1

Matija Vertovec, »Ipavska bórja«, v Slovenskem berilu

za drugi gimnazialni razred (Ljubljana, 1852), 114.

Če ste si za vaše kresovanje zagotovili požarno stražo, potem se lahko prepustite magičnemu uživanju ob ognju. Vsi ostali pa pazite, da ne boste pametnejši od ognja! Preventivno pa le sporočite na GRC, 05 3662 482, kje in kdaj nameravate kuriti – nikoli ne veste, kdaj takšna informacija lahko reši večjo katastrofo. In – če menite, da je morebitna kazen največje zlo, ki vas lahko doleti, pomislite na posledice ognja, ki vse prehitro lahko uide, kar ima lahko zelo tragične posledice. Previdno torej z ognjem, da bo užitek ob kresu , ali pa ob lepo očiščeni parcelici, popoln.

terpi.«6 Vertovec podaja lep primer tipične škode na objektih, izpostavljenih močni burji: »Prek cerkvenih oken beži kakšenkrat s tako naglostjo, da… šipe izpahne in jih zdrobi.«7 Vertovec opisuje gozdove oz. drevja, ki so izpostavljeni hudi burji: »… vse drevje… je proti jugozahodu obernjeno; hrast…, je od borje uvit – ima pokice po lesu, da ni priden za doge, je mlinčast ali vetrenčast kot plenjivo železo.«8 Posebno pozornost Vertovec posveča tudi sami naravi pojavljanja burje in škodi v kmetijstvu, ki jo povzroča. V nazornih in prav sodobnih navedbah, starih več kot 150. let, Vertovec opozarja na problem pojava burje in njegove posledice. Prav tako projekt Wind Risk opozarja na potrebo po boljšem poznavanju narave pojavljanja burje, vse z namenom učinkovitejše preventive.

»With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union«

Vertovec, 114.

Vertovec, 116.

Vertovec, 115.

Vertovec, 116.

Vertovec, 117.

Vabimo vas na okroglo mizo na temo požarne varnosti, ki bo potekala v sredo, 22.4.2015, ob 17:00 v veliki sejni sobi na sedežu Občine Ajdovščina. Občina Ajdovščina je partnerica v projektu Holistic, ki ga sofinancira Jadranski čezmejni program IPA 2007-2013. V projektu je združenih 20 partnerjev iz 8 držav Jadranske regije. Glavni cilj projekta je zmanjšati število in omiliti posledice gozdnih požarov, zaščititi ljudi, njihovo premoženje in okolje ter izboljšati ozaveščenost o pomembnosti preventive na področju požarne varnosti. V okviru projekta Holistic bo Občina Ajdovščina izvedla več izobraževanj, konferenc in okroglih miz. Prva izmed teh bo obravnavala vlogo lovskih družin in lastnikov gozdov pri preprečevanju in obvladovanju požarov v naravi in bo potekala v sredo, 22.4.2015, ob 17:00 v veliki sejni sobi na sedežu Občine Ajdovščina.

Posebej vabimo vse predstavnike lovskih družin in lastnike gozdov, da se okrogle mize udeležijo, saj so ključni akterji pri zagotavljanju požarne varnosti in uspešnem preprečevanju požarov v naravi. Za več informacij o okrogli mizi in projektu Holistic pišite na e-naslov holistic@ajdovscina.si ali pokličite na telefonsko številko 05 365 91 13.

Priporočila ob čistilnih akcijah

S pomladjo prihaja čas vsakovrstnega pomladanskega čiščenja. Ponovno bomo čistili tudi svojo okolico. Za vse, ki se bomo lotili čiščenja v naravi, na igriščih, poteh, sami okrog svojega doma, ali pa se bomo udeležili organizirane čistilne akcije, navajamo nekaj priporočil: najpomembnejša je naša varnost, zato se primerno oblečemo in obujemo ter zaščitimo roke s primernimi rokavicami; priporočljive so usnjene delovne rokavice ali rokavice iz čvrstejšega blaga, ojačane z gumo ali usnjem; - pri pobiranju odpadkov lahko naletimo na ostre predmete (npr. odprte pločevinke, razbito steklo...), s katerimi ravnamo še toliko bolj previdno, da preprečimo vreznine ali vbode; - če naletimo na injekcijsko iglo, jo z orokavičeno roko previdno poberemo in odložimo v plastenko iz trde plastike. Plastenko nato dobro zapremo s pokrovčkom. Oddamo jo organizatorju čistilne akcije. Če čistimo sami, zaprto plastenko oddamo pooblaščenemu zbiralcu. Če je poleg igle tudi tulec, v nobenem primeru igle ne poskušamo pokrivati s tulcem. Otroke poučimo, da se odvrženih igel ne dotikajo in da o najdbi obvestijo odrasle. Če bi prišlo do vboda, iztiskamo kri ob vbodu in pustimo, da kri teče. Rane ne sesamo. Če imamo možnost, izpiramo z mlačno teko-

čo vodo ali s fiziološko raztopino vsaj 10 minut, nato vbodeno mesto prelijemo ali obrišemo z alkoholnim razkužilom za kožo, ki naj učinkuje, dokler se ne posuši (2 do 3 minute). Rano sterilno obvežemo in odidemo do osebnega zdravnika; - če naletimo na nevarne odpadke, kot so posode s kemikalijami, posode ali steklenice z neznano vsebino ali kakršnekoli druge odpadke, ki bi lahko bili nevarni, upoštevamo navodila organizatorja čistilne akcije. Če čistimo sami, jih oddamo pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov. Če ocenimo, da bi bilo premeščanje takih odpadkov nevarno, kraj le označimo in o tem sporočimo organizatorju. Če čistimo sami, sporočimo pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov; Azbestnih odpadkov (salonitne plošče, kosi azbestno cementnih cevi, vinaz plošče, azbestne opeke, fasadne plošče, azbestni izolacijski materiali ...) ne pobiramo, niti manjših količin, če nismo posebej ustrezno opremljeni. Azbestna vlakna so rakotvorna, njihovo vdihavanje predstavlja veliko nevarnost za zdravje; - med delom ne kadimo in ne uživamo hrane; - priporočljivo je, da smo cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu; - upoštevamo tudi ostala navodila organizatorja čistilne akcije.

Razpis

Št. 41 • 16. april 2015

Občina Ajdovščina na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/2014) in Pravilnika o subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 70/2014) objavlja

Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini Ajdovščina v letu 2015 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NOSILCA JAVNEGA RAZPISA OBČINA AJDOVŠČINA, Cesta 5.maja 6a, 5270 Ajdovščina II.PRAVNA PODLAGA ZA IZVEDBO JAVNEGA RAZPISA: Odlok o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/2014) in Pravilnik o subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 70/2014)v nadaljevanju Pravilnik. III. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev subvencije - nepovratnih finančnih sredstev - za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE v Občini Ajdovščina (v nadaljevanju: MKČN), ki so bile izgrajene od 1.1.2014 do 30.09.2015. Predmet podpore: izgradnja MKČN za enostanovanjsko stavbo ali skupna MKČN za več stanovanjskih objektov v velikosti do 50 PE. Namen razpisa: • spodbujanje varstva okolja z zmanjševanjem onesnaženja s komunalnimi odpadnimi vodami; • pospeševanje izgradnje MKČN s kapaciteto do 50 PE, in sicer na območjih izven aglomeracij znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije; • urejanje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. IV. POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM RAZPISU 1. Prosilec mora biti lastnik: a) enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe (v nadaljevanju: stavba), za katero se dobavi in vgradi MKČN, in leži na naslednjih območjih aglomeracij Občine Ajdovščina, določenih v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode Občine Ajdovščina št. 353-87/03 z dne 10.02.2006, katerih skupna obremenitev ne presega 150 PE, oziroma je gostota skupne obremenitve PE manjša od 10 PE/

ha: • Žagolič (št. aglomeracije 1410), • Predmeja (št. aglomeracije 1333, 1395, 1393), • Otlica (št. aglomeracije 1348), • Višnje (št. aglomeracije 1431), • Zavino (št. aglomeracije 1248), • Vrtovče (št. aglomeracije 1295), • Skrilje (št. aglomeracije 1337), • Tevče (št. aglomeracije 1292), • Ravne (št. aglomeracije 1331), • Podkraj – Hrušica (št. aglomeracije 1434); ali b) enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe, za katero se dobavi in vgradi MKČN, ki leži izven območij aglomeracij Občine Ajdovščina, ki so naštete v točki a) in te stavbe ni mogoče priklopiti na obstoječi oziroma planirani javni kanalizacijski sistem v štiriletnem obdobju. Potrdilo o tem izda občinska uprava. 3. Stavba, za katero se dobavi in vgradi MKČN, ima veljavno gradbeno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ali ima na podlagi določil prvega odstavka 197. člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB, 14/05 - popr., 92/05 ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr in 110/13) uporabno dovoljenje; 4. Prosilci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN. V. POGOJI ZA IZPLAČILO SUBVENCIJE 1. MKČN mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja; 2. MKČN mora imeti pridobljeno izjavo o skladnosti izdelka, da ustreza standardom iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) - v nadaljevanju: Uredba, in je izdana v skladu s predpisom, ki ureja po-

trjevanje skladnosti in označevanje gradbenih proizvodov; 3. Za MKČN mora biti s strani izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda izdelana pozitivna ocena obratovanja, iz katere mora biti razvidno, da je njeno obratovanje v skladu z določbami Uredbe, ki jo mora upravičenec dostaviti v roku 6 mesecev po vgraditvi MKČN; 4. Čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi določili Uredbe; 5. Upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem, na katerem se načrtuje postavitev MKČN; 6. Lokacija postavitve MKČN mora omogočati neoviran dostop za vzdrževanje naprave in odvoz blata. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po Pravilniku za naslednji dve leti. VI. RAZPOLOŽLJIVA VIŠINA SREDSTEV V proračunu Občine Ajdovščina za leto 2015 so na proračunski postavki »15024 - Izgradnja malih čistilnih naprav« zagotovljena sredstva v višini 30.000,00 EUR. VII. VIŠINA SOFINANCIRANJA IN UPRAVIČENI STROŠKI Višina subvencije za MKČN je do 30% upravičenih stroškov, oziroma največ 1.000,00 EUR za posamezno enostanovanjsko stavbo. Višina subvencije za MKČN je do 30% upravičenih stroškov, oziroma največ 1.500,00 EUR za večstanovanjsko stavbo. V primeru dobave in vgradnje MKČN za več stanovanjskih objektov različnih upravičencev so do subvencije upravičeni vsi upravičenci skupaj v višini do 30% upravičenih stroškov, vendar največ 2.000,00 EUR za posamezno MKČN. Upravičeni stroški so stroški dobave in vgradnje MKČN. DDV in stro-

ški izdelave pozitivne ocene obratovanja niso upravičeni stroški. VIII. ROK IN NASLOV VLOŽITVE VLOG Vloge se pošlje ali osebno odda na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5.maja 6a, 5270 Ajdovščina. Rok za oddajo vlog je do 30.09.2015. Vloge morajo biti oddane v zaprtih kuvertah, s pripisom »Ne odpiraj razpis MKČN 2015«. Šteje se, da je vloga pravočasna, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog osebno v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina ali oddana priporočeno po pošti na dan 30.09.2015. IX. ODPIRANJE IN ROK, V KATEREM BODO UPRAVIČENCI OBVEŠČENI O IZIDU Odpiranja in formalni pregled vlog, ki bodo prispele na Občino Ajdovščina, bodo: 29.5.2015 24.6.2015 30.7.2015 31.8.2015 02.10.2015 Pri vsaki prejeti vlogi se ugotovi: • ali vsebina vloge ustreza namenu razpisa, • ali je vloga popolna. Občina Ajdovščina bo po vsakem vsebinskem in formalnem pregledu vlog sestavila časovno listo formalno popolnih vlog. Časovna lista formalno popolnih vlog bo sestavljena po vrstnem redu od najprej oddane formalno popolne vloge in naprej po časovni vrsti oddaje formalno popolne vloge (od prej do kasneje oddane formalno popolne vloge) do datuma odpiranja vlog. Na časovno listo formalno popolnih vlog se bodo tako formalno popolne vloge razvrščale po letu, dnevu, uri in minuti oddaje vloge na vložišču Občine Ajdovščina. Vloge, ki bodo pozvane k formalni dopolnitvi, se bodo na časovno listo formalno popolnih vlog uvrstile glede na datum, uro in minuto oddaje formalne dopolnitve vloge, ob pogoju, da bo po dopolnitvi vloga formalno popolna.

Vsi prijavitelji bodo o izidu obveščeni v roku 30 dni po oddaji formalno popolne vloge. X. MERILA ZA VREDNOTENJE PRISPELIH VLOG Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Sredstva se razdelijo med upravičence do porabe razpoložljivih finančnih sredstev v proračunu za leto 2015. Merilo za vrednotenje prispelih vlog: datum, ura in minuta prejetja oddane formalno popolne vloge na vložišču Občine Ajdovščina. Razpis se lahko zaključi predčasno v primeru porabe višine sredstev za ta javni razpis. XI. ODOBRITEV SUBVENCIJE O dodelitvi sredstev upravičencem odloča župan s sklepom. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom nepovratnih finančnih sredstev se uredijo s pogodbo. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (kopija računa, situacije), • podpisano pogodbo in • potrjeno pozitivno oceno obratovanja MKČN, ki jo mora vlagatelj predložiti najkasneje v roku 6 mesecev po vgradnji MKČN. XII. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Upravičenci lahko pridobijo razpisno dokumentacijo na vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina ali na spletnem naslovu www.ajdovscina.si do zaključka razpisa. Vse ostale informacije lahko dobijo na Oddelku za investicije, gospodarstvo in gospodarske javne službe, kontaktna oseba Peter Kete, tel. (05) 365-91-31 ali Alenka Čadež Kobol, tel. (05) 365-91-29, v času uradnih ur. OBČINA AJDOVŠČINA

roma do leta 2017 na vseh ostalih območjih. MKČN je naprava za biološko čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov (PE). 1 PE pomeni dnevno onesnaženje, ki ga povzroči 1 oseba. Možnih je več različnih načinov biološke razgradnje odpadne vode in s tem različnih načinov delovanja MKČN: • s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase, • s pritrjenim biološkim filmom, • z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, • s pomočjo rastlin – rastlinske čistilne naprave. • v prezračevanih lagunah ali na-

ravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje v podzemne vode. MKČN z zmogljivostjo do 50 (PE) so gradbeni proizvod in morajo ustrezati standardu, v skladu s katerim so izdelane. Lahko so izdelane v skladu s sledečimi standardi: • SIST EN 12566-1 – Male čistilne naprave do 50 PE: Predizdelane greznice • SIST-TP CEN/TR 12566-2 – Male čistilne naprave do 50 PE : Sistemi za infiltracijo v zemljo • SIST EN 12566-3 – Male čistilne naprave do 50 PE: Predizdelane in/ ali na mestu postavitve sestavljene čistilne naprave za gospodinjske odplake • SIST EN 12566-4 – Male čistilne

naprave do 50 PE: Montažne greznice s čistilno napravo • SIST-TP CEN/TR 12566-5 – Male čistilne naprave do 50 PE: Filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode V dosedanji praksi se najpogosteje vgrajujejo MKČN, ki so izdelane skladno s SIST EN 12566-3. Po Uredbi so dovoljene tudi druge čistilne naprave npr. rastlinske čistilne naprave, ki posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje odpadnih voda in imajo visoko učinkovitost čiščenja. Ustrezno očiščena odpadna voda se lahko odvaja po zaprtem kanalu neposredno v površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo preko objekta za ponikanje.

Male komunalne čistilne naprave Čista voda postaja vedno bolj dragocena dobrina. Ljudje pa se tega premalo zavedamo in jo nepremišljeno onesnažujemo z različnimi škodljivimi snovmi. Velik delež onesnaženja površinskih in podzemnih voda predstavljajo odpadne vode iz naselij in drugih virov. Zmanjšanje onesnaženosti vode je pomembno za naš obstoj in za to, da zaščitimo ekološke sisteme ter živali in rastline v potokih, rekah, jezerih in morjih. S ciljem preprečiti onesnaženje voda ter ohraniti čisto naravno okolje so bili na ravni Evropske unije sprejeti določeni ukrepi. Eden takih ukrepov se nanaša na ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode tudi na območjih, kjer po letu 2017

ne bo zgrajene javne kanalizacije in zaradi tega ne bo možnosti priklopa objektov na kanalizacijsko omrežje. Trenutno veljavna zakonodaja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 98/07 in 30/10, v nadaljevanju Uredba) določa, da bodo morali lastniki obstoječih stavb, na območjih brez javne kanalizacije in na območjih redke poselitve, sami zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah (v nadaljevanju MKČN), ali v nepretočnih greznicah, kjer čiščenje v MKČN ni tehnično izvedljivo, do konca leta 2015, če se njihova stavba nahaja na območju kopalnih voda ali vodovarstvenem območju, ozi-

Nadaljevanje na naslednji strani

Poučno

Št. 41 • 16. april 2015

Nadaljevanje iz prejšnje strani

Kaj moramo vedeti pred nakupom MKČN? • lastnik MKČN je upravljavec MKČN, • kakšna je količina in obremenitev komunalne odpadne vode (število prebivalcev/uporabnikov in enakomernost obremenitve), • zmogljivost MKČN mora ustrezati dejanski obremenitvi, • geomehanske lastnosti terena (kot so npr. geološka zgradba, podzemne vode, stanje kamnin in stabilnosti površin), • možna lokacija vgradnje, • lokacija in nivo obstoječega iztoka iz objekta, • možnosti za dostop do lokacije naprave (zaradi odvoza blata in vzdrževanja) s primernim vozilom izvajalca javne službe, • MKČN mora biti skladna z zgoraj navedenimi evropskimi in slovenskimi standardi. Najnižja cena običajno ni zagotovilo za najnižje stroške izgradnje in obratovanja, zato priporočamo, da investitorji upoštevajo pričakovano življenjsko dobo MKČN, investicijske in obratovalne stroške (npr. poraba električne energije, stroški rednega servisa, odvoz blata). Katero dokumentacijo mora ob nakupu MKČN prodajalec predložiti kupcu? • izjavo o skladnosti, ki mora biti v slovenskem jeziku. To je dokument, s katerim proizvajalec izjavlja, da naprava izpolnjuje zahteve standarda, • poročilo o testiranju učinkovitosti po SIST EN 12566-3 ali poročilo o prvih meritvah, ki jih je izvedel pooblaščen izvajalec, • navodila za vgradnjo in vzdrževanje MKČN, ki mora biti za MKČN dane na trg v RS izdana v slovenskem jeziku, • garancijo in pogoje za upravljanje. Če ima lastnik MKČN vso potrebno dokumentacijo in MKČN deluje v skladu z Uredbo je lastnik MKČN oproščen 90 % okoljske dajatve. Kako do znižanja okoljske dajatve? Okoljska dajatev se zniža na podlagi pozitivne Ocene obratovanja. Ocena obratovanja je dokument, ki ga v skladu z zakonodajo izda izvaja-

lec javne službe, na podlagi prej navedene dokumentacije in terenskega ogleda MKČN. V občinah Ajdovščina in Vipava to javno službo izvaja Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina. Oceno obratovanja se izdela na podlagi Vloge za znižanje okoljske dajatve, ki jo najdete na spletni strani KSD ali na sedežu KSD. Vlogi je potrebno priložiti: • izpolnjen obrazec Podatki za izdelavo ocene obratovanja MČN (najdete ga na spletni strani KSD d.o.o.), • izjavo o skladnosti, • poročilo o testiranju učinkovitosti, • tehnično dokumentacijo proizvajalca. Kako pravilno uporabljati MKČN? Da bo MKČN delovala ustrezno, morajo uporabniki paziti na to, kaj odvajajo v MKČN. Praviloma se lahko odvajajo le komunalne odpadne vode iz kuhinj in sanitarnih prostorov, ki imajo ustrezno temperaturo in so čim manj obremenjene z agresivnimi snovmi. Na delovanje MKČN imajo škodljiv vpliv predvsem nevarne snovi, ki delujejo škodljivo na mikroorganizme, odpadki z nevarnimi lastnostmi, težje razgradljivi delci in drugi v vodi netopni odpadki, kot npr: • čistila, ki vsebujejo nevarne kemikalije (npr. Cevosan, Varekina ter druga agresivna čistila že v manjših količinah škodljivo vplivajo na mikroorganizme), • ostanki hrane (mleko, olje od cvrtja, maščobe, ipd.), • nevarne snovi – kisline, razredčila, vnetljive snovi, pripravki za gojenje rastlin, motorno in druga olja, barve, • snovi, ki se ne morejo razgraditi ali pa se počasi razgrajujejo (palčke za ušesa, cigaretni ogorki, bombažne vate ipd.). Pranje perila je potrebno razporediti preko celega tedna. Priporoča se največ 1 do 2 pranji na dan. V MKČN tudi ne sodi voda, ki ni komunalna odpadna voda (npr. padavinska, podtalna in industrijska odpadna voda) ter prevroča komunalna odpadna voda (nad 35˚C) B.Š., KSD Ajdovščina

Kje dobiti informacije s področja MKČN? Svetovalna pisarna KSD d.o.o. Ajdovščina nudi občanom in občankam občine Ajdovščina in Vipava brezplačno, strokovno in neodvisno svetovanje s področja MKČN. Po predhodni najavi lahko dobite informacije s področja MKČN vsak delovni dan od 13. – 15. ure. Prosimo, če se predhodno najavite na tel. št. 05 36 59 720 ali 05 36 59 712 ali po E-pošti: barbara.stravs@ksda.si

Všečkaj najboljšo pobudo Zametki organizacije, ki bi spodbujala in ponujala strokovno podporo pri vzpostavljanju mladim prijaznejšega okolja za življenje in razvoj, so v Ajdovščini nastajali že vsaj od leta 2009, ko se je v Ajdovščini rodil nacionalni, s strani Evropskih socialnih skladov podprt projekt za vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik.

Rezultat 4-letnega delovanja na področju mladine se je odražal v certifikatu Mladim prijazna občina, ki ga danes podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, ter v prvem zborniku o lokalni mladinski politiki v Sloveniji, ki na obsežen in praktično

Teden v Leipzigu v znamenju medgeneracijskega in računalniškega izobraževanja

Od 21. do 28. marca so v Leipzigu potekale aktivnosti v okviru projekta Računalniško opismenjevanje starejših odraslih, program Erasmus +, Ključni ukrep 1, Učna mobilnost posameznikov. Na mobilnosti je sodelovalo sedem konzorcijskih partnerjev, med njimi tudi Ljudska univerza Ajdovščina. Udeleženci so si ogledali izvajanje programov za računalniško opismenjevanje starejših odraslih in pripravili osnutek dveh novih programov za računalniško opismenjevanje starejših, ki se bodo jeseni pilotno izpeljali v sodelujočih organizacijah. Z nekaj novimi idejami za računalniške izobraževalne programe za starejše so bili udeleženci seznanjeni tudi na Ljudski univerzi Leipzig (Volkshochschule Leipzig). Drugo področje mobilnosti je bilo medgeneracijsko učenje. Mesto

Leipzig financira javno službo, ki koordinira deset mestnih centrov za starejše (Seniorenbüro). V vsakem mestnem okrožju izvaja naloge centra za starejše ena organizacija. Centri za starejše nudijo brezplačne informacije s področja svetovanja starejšim, druženja, aktivnega državljanstva in možnosti vključevanja v izobraževanje (jezikovni tečaji, računalniški tečaji, zdrav način življenja, kreativne delavnice, zdravstvene preventive, prostočasne aktivnosti ...). Udeleženci so si ogledali dva taka centra za medgeneracijsko sodelovanje in ugotovili, da podobne aktivnosti že izvajajo tudi nekatere ljudske univerze v Sloveniji v okviru dejavnosti centrov medgeneracijskega učenja in tudi univerze za tretje življenjsko obdobje. V medgeneracijskem vrtcu Kin-

derinsel EMMAUS so udeležencem predstavili sodelovanje z bližnjim domom za starejše občane. Starejši in otroci skupaj pripravljajo prireditve, starejši berejo pravljice, pripovedujejo zgodbe in učijo otroke različnih ročnih del. Velik poudarek dajejo pripravi otrok na proces staranja in poslavljanja od starejših. Otroci spoznajo, da starejši potrebujejo pomoč. Udeleženci so obiskali tudi medgeneracijsko hišo (Mehr generationen haus – Ariowitsch), ki deluje znotraj judovskega kulturnega centra. V njej se družijo predstavniki različnih generacij in kultur ob raznih izobraževalnih tečajih in druženju. Ob obisku so udeleženci lahko prisostvovali skupini starejših na plesnem tečaju, ki jih je močno navdušila. Za razvoj medkulturne kompetence je organizacija prejemnica udeležence spoznala z mestoma Leipzig in Dresden ter njunimi znamenitostmi in z nekdanjo tovarno bombaža, ki so jo spremenili v umetniški center z več ateljeji in galerijami ter retro kinodvorano. Večeri so minili refleksiji dnevnega dogajanja in zbiranju idej, kako dobre prakse prenesti v vsakdanje delo v organizacijah udeležencev mobilnosti. Boža Bolčina

Bistvo dobre komunikacije se kaže v odzivu sogovornika

Bistvo dobre komunikacije se kaže v odzivu sogovornika, za to pa je potreben »dober stik«. »Dober stik« ne pomeni samo očesni stik, temveč je to povezano z valovno dolžino med dvema osebama. Z nevrolingvistiko se naučimo izostriti čute in se naravnati na so-

govornikovo frekvenco. Pri komunikaciji je pomembna tudi izbira in uporaba pravih besed. Za dobro komunikacijo je potrebno razumeti tudi telesno govorico, ki pa jo ljudje žal, zaradi pomanjkanje znanja, večkrat popolnoma napačno tolmačimo. Če na primer sogovornik sredi pogovora prične gledati v tla ali mizo, ne pomeni, da ga nadaljevanje pogovora z nami ne zanima, ampak obstaja verjetnost, da se ga je določena beseda čustveno dotaknila in o tem premleva. Na Ljudski univerzi Ajdovščina ponujamo tematske sklope nevrolingvističnega programiranja. Tako je vsak mesec razpisan program Uvod v nevrolingvistiko. Program

naravnan način obravnava ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik. Rezultati so vodili v ustanovitev Inštituta za mladinsko politiko Ajdovščina, ki ima danes sedež v Hiši mladih v Palah. Delo Inštituta za mladinsko politiko se v letu 2015 nadgrajuje z novim participatornim spletnim portalom, ki bo (mladim) občanom iz vseh slovenskih občin omogočal večje sodelovanje s predstavniki svoje lokalne skupnosti. Uporabniki portala bodo lahko svoje predloge občini poslali neposredno preko portala, glasovali o predlogih drugih uporabnikov ter jih tudi komentirali, na drugi strani pa bo predstavnik občine predloge ne le prebral, ampak nanje v določenem roku tudi odgovoril.

Participatorni portal odgovarja na izzive današnje družbe, ki ugotavlja, da so mladi pogosto manj politično aktivni, vendar praviloma le takrat, ko gre za konvencionalne oblike politične participacije. Nekonvencionalna politična participacija, kamor sodi tudi participacija na spletu, pa je med mladimi bistveno pogostejša. Inštitut za mladinsko politiko svoje delo zato usmerja v orodje, ki bo tako mladim kot tudi drugim občanom, ki si želijo prispevati k ustvarjanju prijetnejšega življenja v lokalni skupnosti, omogočalo večjo stopnjo interakcije z občino. Več o participatornem portalu in načinu, kako ga lahko uporabite za podajanje predlogov Občini Ajdovščina, vam predstavimo v nasle-

Nevrolingvistično programiranje za pedagoške delavce bo potekal v dveh terminih, od 29. do 30. junija ter od 24. do 25 avgusta. Od 6. do 8. julija pa se bomo družili na poletni šoli nevrolingvistike. Bistvo nevrolingvističnih programov ni v količini predelane teorije, temveč v procesu integriranja posameznih spoznanj v posameznikovo vedenje in delovanje. Eden od aksiomov nevrolingvistike pravi, da kamor gre naša pozornost, tja gre tudi naša energija. Za dobrobit nas in naših zanamcev, naj se pozornost večine usmeri na iskanje rešitev. Lidija Česnik Leskovec

dnjih številkah Ajdovskih novic. Do takrat pa razmislite, kaj bi predlagali občini, če bi to lahko storili že danes in pri tem spodbudili vaše somišljenike, da vaš predlog, namenjen splošni koristi, tudi podprejo? Inštitut za mladinsko politiko

Kultura

Št. 41 • 16. april 2015

Nove pevke, nov zborovodja, novo ime – Komorni zbor Plejade

Franc Golob, Po Pilonu

foto: Primož Brecelj

FotoBeležka iz Pilonove galerije

Miha Štrukelj, Fulton st. Station, 2013

V petek, 20. marca 2015 smo v galerijskih razstavnih prostorih postavili piko na i januarskim delavnicam akvarela. Razstavili smo več kot 200 del učenk in učencev s šestih šol - OŠ Danila Likarja Ajdovščina, OŠ Col, OŠ Dobravlje, OŠ Otlica, OŠ Šturje Ajdovščina in OŠ Draga Bajca Vipava. Nekaj svojih akvarelov ‚Po Pilonu‘ je dodal tudi mentor Franc Golob.

Komorni zbor Plejade (prej Dekliški pevski zbor Plejade) je na ajdovskem pevskem nebu prisoten že več kot 10 let. Dekleta, ki prihajamo iz Ajdovščine in širše okolice, smo okrogli jubilej praznovale lani, v mesecu maju, ko smo pripravile samostojni koncert v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. V 10-ih letih delovanja smo dekleta nanizala že lepo število nastopov in koncertov, osvojila pa smo tudi dve zlati priznanji na domačih tleh in eno bronasto na festivalu v tujini, natančneje na Ohridu v Makedoniji. Zasedba se je v vseh teh letih močno spreminjala. Veliko pevk je odšlo, prišle so nove, in tako naš zbor tre-

nutno šteje 16 deklet. Poleg pevk sta se v zboru zamenjali že tudi dve zborovodkinji. V letošnjem pevskem letu pa je napočil čas za spremembe in tako je po dveh ženskih zborovodkinjah vodenje zbora prevzel moški zborovodja – mlad in uspešen Patrick Quaggiato. Nova sezona je tako prinesla veliko novosti v sami zasedbi zbora, novo je ime. Svežina in energija, ki ju je v zbor prinesel novi zborovodja, se odražata v našem petju - tako na vajah kot tudi na odru. Za nami je že nastop na Občinski reviji Naši zbori pojo, ob dnevu žena pa smo zapele v domu starejših Pristan v Vipavi. In novi so načrti za prihodnost. Tako

veliko jih je, da bo časovno težko vse udejanjiti. Vedno smo vesele povabil na prireditve in dogodke ter se z veseljem odzovemo, če je le v naši moči. Naša predsednica Mojca Ferjančič je odlična organizatorka, ki vselej poskrbi, da zbor nemoteno deluje, za kar ji gre na tem mestu prisrčna zahvala. In kje nas boste lahko slišali? Zadnjo nedeljo v aprilu (26.4.) bomo nastopile na zaključni reviji Primorska poje v Trenti. V nedeljo, 24. maja 2015 ob 18. uri pa vas vabimo v Kulturni dom Selo na Večer s Plejadami. Predstavile se bomo z raznolikim programom in zapele resne pa tudi tiste bolj zabavne in lahkotne skladbe. Naš zbor bo ozaljšal tudi letošnjo slavnostno sejo ob občinskem prazniku, 5. maja 2015 ob 18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Ponovitve koncertov – ene ali več – se lahko nadejate v mesecu juniju ali v jeseni. Poletje je namreč čas, ko si zbor privošči nekoliko oddiha od vsakotedenskih vaj, zato za poletje, razen petja na porokah, zaenkrat nimamo drugih načrtov. V jeseni pa s polno paro naprej. Irena Čušin Benko

Šturski pevci na Hvaru

Po uspešni izvedbi božičnih koncertov v Šturjah in Ljubljani, kjer se je Mešani zbor župnije Šturje predstavil z bogatim, kvalitetnim programom, z lepim zvokom in imenitnimi solisti, so pevci prejeli vabilo za gostovanje na otoku Hvaru. Povabila jih je Turistična skupnost Jelsa, ki vsako leto v velikem tednu pod po-

kroviteljstvom hrvaškega Ministrstva za turizem, organizira prireditev »Vela Šetemona« ali Veliki teden. Prireditev ima versko, kulturno in gastronomsko vsebino in traja ves teden. Začne se s koncertom na predvečer cvetne nedelje, nadaljuje s sejmom otoških izdelkov in pridelkov ter s koncerti gostujočih pevskih sestavov vsak dan do četrtka.

Na veliki četrtek je znamenita procesija »Za križem«, ki spominja na Škofjeloški pasijon. V pisnih virih je prvič omenjena v sedemnajstem stoletju, a je še starejša. Je del kulturne dediščine in pod zaščito Unesca. Procesija, pri kateri pojejo stare, avtohtone koralno ljudske napeve, začne ob desetih zvečer, traja osem ur, dolga je dvaindvajset kilometrov in gre skozi šest mest. Na veliki petek je sprejem križa na trgu z edinstvenim običajem, tekom nosilcev križa k duhovnikom. Običaj je bogat tudi za oči. Križ je obdan z belim pajčolanom, njegovi nosilci so bosi, spremljevalci so oblečeni v bele tunike, vsi prisotni pa imajo v rokah rožni venec in prižgane sveče. Šturski zbor je pod vodstvom Marinke Šuštar in ob orgelski spremljavi Mateja Marca s koncertom slovenskih postnih pesmi začel to tradicionalno prireditev. Globoka sporočila, glasbena in besedna, so bila primeren uvod v veliki teden, tako za poslušalce kot izvajalce.

GLASBENA Od 3. aprila pa do 3. maja 2015 si lahko v galeriji ogledate samostojno razstavo slik in risb Mihe Štruklja, predstavnika mlajše generacije slovenskih slikarjev. V Sloveniji prvič razstavljen slikarjev opus, nastal v zadnjih treh letih, prihaja z Dunaja, iz Galerie Ernst Hilger, kjer hranijo njegova dela. Vabljeni!

ŠOLA

VINKA

VODOPIVCA AJDOVŠČINA VABI NA DAN ODPRTIH VRAT V SOBOTO, 18.4.2015 OB 10.00 PREDSTAVITVENI NASTOP

Urnik Pilonove galerije Ajdovščina: torek – petek: 9.00-18.00 sobota, nedelja: 15.00-18.00 zaprto: ponedeljek in prazniki

OD 11.00 DO 13.00 OGLED INSTRUMENTOV IN INFORMACIJE PO UČILNICAH VABLJENI!

Kultura

Št. 41 • 16. april 2015

Narkoman NIKOLI – prva slovenska predstavitev knjige Miran Rustja

Izid nove knjige je praznik, še posebej, če gre za delo domačega avtorja, in še posebej, če se izjemno zanimanje keže tako, da je za izposojo tako velik interes, da se oblikuje čakalna vrsta, še preden je knjiga vpisana in obdelana ter postavljena na polico. Takšna je knjiga Narkoman NIKOLI, ki jo podpisujeta Vipavca Simon Popović in njegova sestra Helena Kobal. Razlog je seveda v tem, da gre za osebno zgodbo zdrsa v odvisnost od droge in za šest let dolgo vračanje iz pekla. Knjiga prinaša odvisnikom in njihovim svojcem sporočilo, od katerega je odvisno morda življenje: Rešitev je mogoča! Najprej je potrebno povedati, da pri knjigi Narkoman NIKOLI ne gre izključno za leposlovno delo, čeprav je seveda tudi to. Knjiga je mestoma humorna, duhovita, ta dva elementa delujeta kot okno svetlobe v temnem prostoru. Konec je srečen– presenetljiv glede na zgodbo, ki je bila razlog, da je delo sploh nastalo. Gre za zelo osebno, neposredno in odkrito izpoved, ki pred bralcem naniza izkušnjo človeka, ki se s tem razgali v vsej ranljivosti. Je izpoved, kakršne so redke: le posamezniki so namreč pripravljeni take izkušnje deliti z drugimi, tudi ljudi, ki bi izkušnjo delili, je malo – povečini niso več živi ali pa jih je droga tako prizadela, da ne zmorejo racionalno razmišljati. Knjiga se začne s stavkom, ki zabije bralcu »žebelj v glavo«: Bil sem mrtev. Prvo poglavje govori o stanju, v kakršnem se je znašel Simon Popović po letih uživanja heroina, vdajanja v alkohol in njegove številne derivate, do kolonjske vode, odvisnosti od hazarda in iger na srečo,

po času, ko je izgubil družino, delo in službo ter dom. Bil je pred končnim korakom, »tja onstran«, ko je naletel na listič s telefonsko številko komune v Zagrebu. Poklical je malo pred 35-im rojstnim dnevom – »… najpomembnejši klic v življenju.« Po poglavju o otroških letih v rojstni Vipavi in odraščanju – otrok popustljive in ljubeče mame Slovenke na eni strani ter odločnega, po vojaško ukrojenega očeta, podpolkovnika – spremljamo zgodbo o zdrsu v odvisnosti. Do zloma je prišlo po desetih letih uživanja heroina, temu sledi opis bivanja v komuni. Zgradba pripovedovanja sledi notranji zahtevi, da razloži mehanizem padanja v odvisnost in fizični, osebnostni in družbeni propad narkomana, ki še zdaleč ni odvisen le od heroina, ter obrazloži tragiko razpada družine in odvračanja od tistih, ki te imajo radi. Na enak način razloži notranji ustroj delovanja komune – sam je vstopil v RETO center v Zagrebu, taki centri delujejo še v Splitu, v Italiji in Španiji, v zadnjih letih tudi v Ljubljani – in mehanizma, skozi katerega člani skupnosti vzdržujejo tako sebe kot druge proč od odvisnosti in od poti, ki bi jim z zlato obljubo droge znova tlakovala pot v pekel. Sledi opis iskanja možnosti vrnitve v običajno življenje, temu pa končno spoznanje, da je po šestih letih, ko je bil tudi sam mentor, voditelj, svetovalec in pomočnik drugim, ki so v center prišli za njim, prišel čas za vrnitev. Delo in eksistenco mu je ponudil Mlinotest. Podjetje ima še drugo pomembno vlogo: predsednik njegove uprave David Nabergoj je Simona Popovića namreč nagovoril, da svojo izkušnjo zapiše v obliki

Razpis za vpis v 2015/2016 Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina vabi k vpisu otrok v naslednje programe glasbenega izobraževanja: • Predšolska glasbena vzgoja: otroci rojeni v letu 2010 (program traja 1 leto) • Glasbena pripravnica: otroci, rojeni v letu 2009 - 1. razred osnovne šole (program traja 1 leto) • Program glasba- instrument in nauk o glasbi: otroci, rojeni v letih 2006, 2007 in 2008 • Program plesne pripravnice: otroci, rojeni v letih 2007, 2008, 2009, 2010 (program traja 3 leta)

• Program glasba- petje: priporočljiva starost: dekleta 17 let, fantje 18 let • Nadstandardni program: Nauk o glasbi Sprejemne preizkuse opravljajo tisti, ki se vpisujejo na instrument ali v program petja. V programe Predšolske glasbene vzgoje, Glasbene pripravnice in Plesne pripravnice vpisujemo brez sprejemnih preizkusov. Vpis, oziroma prijava k sprejemnemu preizkusu, bo potekal v prostorih glasbene šole na Štrancarjevi ulici 8 in sicer:

knjige in na ta način širi sporočilo, da rešitev obstaja. Morda lahko ravno s pomočjo te knjige, ki pomaga tudi prepoznavati znake odvisnosti, človek brez tovrstne izkušnje v njej odkrije znanje o vzporednem svetu, v katerem so živeli tako Simon kot njegovi nekdanji sopotniki, žal marsikoga med njimi ni več … Mlinotest je tudi podprl izid knjige, ki je izšla v samozaložbi. Uredila jo je Vera Kozmik Vodušek, direktorica podjetja Di@log.com iz Ljubljane. Podjetje je poskrbelo tudi za učinkovito naslovnico. Pisateljski delež je prispevala Helena Kobal, ki je pripoved brata, utrinke slik iz življenja pred komuno, med njo in vrnitvijo v življenje zares dobro zgnetla v učinkovito zgodbo, ki jo človek prebere »na mah«. Vmes strne še slike iz otroštva in »dvojnosti«, v katera sta bila ujeta z bratom kot pol Slovenca in pol Srba, kot pol trška otroka iz Vipave in pol »blokerca« iz vipavskih oficirskih blokov, kot nekaj med varujočo mamo in strogim očetom. Na to Helena naveže tudi lastna razmišljanja o temeljnih razmerjih družbe, ki so lastna tudi bratu Simonu. Toda knjiga ves čas sledi temeljnemu sporočilu: Vrnitev je mogoča! Takšen je tudi cilj prizadevanja Simona, ki si želi sporočilo predati tako odvisnikom kot tudi njihovim bližnjim. Če kaj, šteje izkušnja »iz prve roke«. Kot smo zapisali, je zanimanje za knjigo veliko, razlog za to sta vsekakor osebna bližina in poznavanje akterjev zgodbe. Toda slutimo lahko še nekaj: droga kot problem razpadanja družbenega tkiva, osebnostni razkroj zasvojenih in razpad družinskih razmerij oklepa v objem tudi druga, manjša okolja, ne le Vipave, kjer je morda zasvojenosti danes manj, kot je je bilo nekoč. Prva predstavitev je bila v Ajdovščini, poldrugo uro trajajoč pogovor v nabiti knjižnici je potekal v napeti pozornosti. Vmes je bilo opaziti solzo, ki je spolzela po licu keteremu od obiskovalcev. Teden kasneje je bila predstavitev še v knjižnici v Vipavi, v rojstnem kraju Simona Popovića in Helene Kobal. Odlomek iz knjige je tudi na spletni strani Lavričeve knjižnice. Artur Lipovž

v sredo, 13. 5. 2015 od 18.00 do 20.00 ure v četrtek, 14. 5. 2015 od 18.00 do 20.00 ure v petek, 15. 5. 2015 od 10.00 do 12.00 ure O datumu sprejemnih preizkusov boste obveščeni v sredo, 20. maja 2015 s poimensko objavo na oglasni deski v šoli. O rezultatih sprejemnih preizkusov pa bomo obveščali po pošti, do 12. junija 2015. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu 368 01 21 in na elektronskem naslovu info@gsajdovscina.net.

Miran Rustja, rojen 1957, živi in ustvarja na Brjah. Je uspešen zborovodja, skladatelj, glasbeni pedagog, pesnik, pisatelj. Za svoje vsestransko kulturno delovanje in sooblikovanje kulturnih programov na različnih področjih ljubiteljske kulturne dejavnosti je prejel srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Podpisal se je pod štiri pesniške zbirke: Našel sem izgubljene spomine (1989 ), Veter pomladnih angelov , Zvoki sonca (2001) Ponovno domov (2012). Je tudi avtor drugih literarnih zvrsti: Joj, balončki (2002) Kako biti in ostati bolan (2008) Bolehne razdalje (2009 )Nebesni madeži (2012). Letošnjo pomlad sta izpod njegovega peresa nastali dve novi literarni stvaritvi: Enoglasni očetov molk (Založba Jutro), Žejne violine (Založba Jutro), Predstavitev z kulturnim programom, je potekala v Dvorani Mestne občine, v soboto, 11. aprila 2015. Kje najdete čas in energijo za pisanje, zraven natrpanega vsakdana? Saj niti ni vprašanje časa, ali energije. V meni«čivkajo«melodije in ne čakajoč na neki drugi čas jih takoj zasadim, kjer kalijo in vzkalijo. Ob tem bi rad, predvsem mlajšim prišepnil, da živimo v času in na način, kjer ni smiselno iskati službe. Modro je iskati delo. Tega je vsekakor skoraj dovolj, če imamo tisto energijo o kateri me sprašujete. Moj dan niti ni prenatrpan, ker stvari počnem z ljubeznijo in veselim se vsega, kar plete tako v meni, kakor okrog mene, kajti zavedam se, da vse kar je in kar doživljam sam in kar čutim v so bivajočih, je moj odnos do stvari. Zato velja biti kreativen, kajti v tem je lastna sreča in srečen človek je potešen na tak način, da je zadovoljen sam s sabo in z drugimi. Vaše življenje je bogato z sadovi vaše ustvarjalnosti, vam priznanja prinesejo vsaj delček zadoščenja za delo,ki ga opravljate ? Nikoli nisem razmišljal o priznanjih. Čeprav jih, če dobro prisluhnem svojemu življenju, vseskozi dobivam na nivoju medosebnih odnosov. Hvaležen sem ljudem, da lahko bivamo v takšnem sožitju. Res je, v zadnjih letih sem dobil kar nekaj uradnih priznanj in reči moram da, ker so le ta nekakšen rezultat in potrditev mojega dela, sem nanje ponosen. Kajti, če ne bi bil, bi zanemaril tako sebe, kar vse ljudi, ki imajo do mojega dela človeški odnos. Človek mora priznanja sprejeti spoštljivo in ne bahavo, kajti tudi v odzivu na priznanja predstaviš sebe.

Bi ponovno stopali po tej poti, če bi imel možnost izbire ? Nikoli nisem v življenju prav posebej izbiral. Vse prihaja tako neposredno in sem resničen, da si nimam česa očitati. Ker imam življenje rad takšno kakršnega živim, bi ga ponovil. Ker nisem več rosno mlad, bi si kakor vsak človek, tako mislim, morda privoščil kakšne korekture. Vendar je to predrzno. S korekturami ne bi bil to pravi jaz, zato naj ostane tako, kakor je. Zadovoljen sem in hvaležen, da sem spočet v to kar sem. Vaša družina je glasbena družina, to je za vas prednost, ali..? Ja res je. Žena Andreja je glasbenica, hčerka Sara vrhunska pianistka, sin Jernej študira kompozicijo in dobro piše. Ponosen sem na svojo družino. Tu pa tam sem si potihoma mislim, da bi lahko bil kateri od mojih naravoslovec. Vendar. V družini zelo sodelujemo in smo si nekakšna bergla, zato imam vse razloge za zadovoljstvo. Današnji čas ni ravno naklonjen KULTURI, a sodeč po množičnem ljubiteljskem prepevanju vseh generacij, se ni bati za pevce. Kakšno je vaše mnenje o kvaliteti petja na Primorskem? Nikoli ni bil čas pravi zaveznik vsega. Pod fašizmom npr., je bila Slovenska pesem prepovedana. Umetnost, v tem primeru pesem, je upornik sistemom v tistem delu, ki človeka dušijo. In preko tega so nastale stvaritve in zmage, ki držijo svet v orbiti. Če še spregovorim o zborovstvu na Primorskem. Le to je na tako visokem nivoju, da je konkurenčno najboljšim na svetu. Primorska in celo Ajdovska ima vrhunske pevce, tako po glasu, kakor po karakterju in znanju. Kajti tudi karakter je odločujoč pri petju. In pri nas živijo dobri in nadvse uspešni ljudje. Nekaj vaših misli, Miran, ob koncu najinega klepeta. Sam sem optimist in ljudem zaupam v tolikšni meri, da mi ni potrebno nič taktizirati. Shajam zelo dobro in imam ljudi za prijatelje. Ljudje, posamezniki, živeči skupaj, predstavljamo nekakšen »geto«. Zato je od posameznika odvisno kakšne so in bodo skupnosti. Od raznih institucij, do države. Nikoli v zgodovini ni bilo vse po okusu človeka in tudi danes so odstopanja. Tako bo tudi v bodoče. Velja pa biti optimist, poskrbeti za lastno zadovoljstvo, ki je odvisno od naših del in takšni bomo lažje živeli v skupnosti, ki mora biti zgledna. Nevenka Vidmar

Dediščina

Št. 41 • 16. april 2015

DROBCI PRETEKLOSTI FOTO ZA DANES IN JUTRI

Občni zbor Društva upokojencev Ajdovščina

DUŠAN KREČIČ

Kdo so bili? Lastniki, delničarji, direktorji, prokuristi, upravniki … prvih sto let (1828 – 1832) Ajdovske predilnice. V Drobcih sem že predstavil prepis pogodbe, ki so ga 3. oktobra 1827 v Sv. Križu podpisali zemljiška gospoda, grofa Coroninni in Attems, in očitno ustanovni član ter predstavnik zainteresiranih tržaških investitorjev za gradnjo ajdovske predilnice, veletrgovec iz Trsta, Josef Chiozza . Po večletnem brskanju po arhivih vam vsaj nekaj imen, razbranih iz funkcij v podnaslovu, lahko naštejem. Poleg Josefa Chiozze so bili ustanovni člani in solastniki še trg. Karel Ludvik Chiozza (sorodnik?), trg. Graziadio Minerbi in bavarski konzul v Trstu Schel-Griot. Že leta 1835 se je zaradi težav pri poslovanju anonimna d.d. registrirala kot odprta (znani delničarji), leta 1839 sta iz nje izstopila Schel-Griot in Graziadio Minerbi. Slednjega je nadomestil Kaliman Minerbi (dedič, upnik?). Med 1841 in 1843 je ajdovsko predilnico lastniško obvladovala družba »Minerbi und Hirrschel« po 1843 d0 1871 pa »Minerbi & Co«. Sredi stoletja, leta 1843, je v družbo vstopil, jo prevzel in obvladal, takrat najbogatejši Slovenec Janez Kalister Nepomuk , po njegovi smrti 1864 pa dediča - nečak Franc Kalister in »sestrič« (nečak po materini strani?) Josip Gorup pl. Slavinski, vsi iz Pivškega. Janez in za njim nečak Franc sta bila veletrgovca in ladjarja v Trstu, Josip Gorup pa veletrgovec, ladjar in gradbenik (železnice) v Reki. Slednji je bil poleg tudi pri načrtovanju (pogajanjih o trasi) in izgradnji Vipavske železnice leta 1902 (Prvačina – Ajdovščina). Ajdovska predilnica je svoj delež pri financiranju pogojevala s traso železnice tudi naprej od Batuj, ob reki Vipavi, do Ustij, kjer naj bi zavila proti severu in ob Hublju, še pred Ajdovščino, dosegla – kaj drugega kot Ajdovsko predilnico! 29. julija 1871 se je družba preimenovala v »Societa per azioni dell I.R. priv. filatoio meccanico di Aidusina«. Delničarji so sprejeli statut z veljavnostjo 10 let, določili predmet poslovanja: obratovanje meh. predilnice in priključene barvarne ter upravljanje pripadajočih poslov, in v direkcijo imenovali Upravni svet : Josip Gorup, Karel Marko Marpurgo in Mihaele Levi ter dva direktorja: Emil Kamil Turk in Srečko A. Vivante. Notar je bil Avgust Hochofler. Družba je dobila pečat. Leta 1881 je d. d. dobila še nemško ime: »Actiengessellschaft der K.K. priv. mechanischen spinnerei zu Haidenschaft«. Na seznamu delničarjev so bili: Anton Tomasin in Henrik Hortis - advokata, Mihael Diana Vito in Aleksander Ducovic - posestnika trgovca, Jožef in Moise Durante - trgovska agenta, Jakob in Julij Eisner - viteza (trgovca), Josip Gorup, Franc Kalister, Jožef di R. Levi - lastnik firme »Michele Levi«, Michele Levi - posestnik, Karel M. Morpurgo - posestnik in Jakob Morpurgo – trgovec, ki je zastopal tudi Moiseja in Menasseja Morpurgo, trgovci, Elija Trabotti, Emil Kamilo Turk in Srečko A. Vivante. V US so bili izvoljeni: Jakob Eisner, Josip Gorup, Mihael Levi, Marko Morpurgo- Nilma, inženirji: Marcel Schoch, Jožef Aleksander Usiglio in Srečko Vivante ter za direktorja Leopold Brunner. V dvajsetletnem obdobju od 1881 do 1901 je leta 1891 iz US izstopil Josip Gorup, leta 1900 pa Srečko Vivante. Leta 1900 je bil predsednik US Jakob Eisner, podpredsednik pa že Leopold Brunner. Leta 1901 sta bila v Direkciji Hektor Schotta in Michelangelo Bess-inž., leta 1905 pa že prokurista Ivan Jakob Amann in Karel Zaccaria. Nihče od doslej naštetih, razen direktorjev, prokutista in ing., ni živel v Ajdovščini. Očitno se je po letu 1881 v družbi začel krepiti vpliv tržaške družine in družbe »Jacob Brunner & figli«! Gospodarske krize in posledic grožnje bližajoče I. svet. vojne se je avstrijska tekstilna industrija otepala z združevanjem. V okviru vseavstrijske »Vereinigte Oster. Industrie« so se 15. julija 1913, s sprejemom novega statuta, v eno družbo združile Mehanična predilnica v Ajdovščini, Belilnica in barvarna v Ajdovščini, Mehanična predilnica in tkalnica Romijan (Vermigliano) in Mehanična predilnica in tkalnica Ronki, v kateri je prevladal »Brunnerjev« kapital. 10. decembra 1915, po vstopu Italije v vojno, je bila kar v prostorih družbe »Figli di Jacob Brunner« zadnja predvojna skupščina. Na tej, ali že na eni prejšnjih skupščin, so Brunnerji prevzeli tveganje za škodo, povzročeno na objektih tovarn med vojno, v zameno za lastništvo vseh tovarn, ki bi po končani vojni ostale na teritorij države Italije!!! Skupščine so se udeležili Dr. Arminio in Maksimilian Brunner, ing. Rihard Frigyessy, Izidor Mauntner, Dr. Gustav Ullmann, Artur Kuffler in Alfred Herzfeld-direktor. Štiri leta kasneje, 3. decembra 1919, je bila prva povojna skupščina v prostorih Brunnerjeve »Banca Commerciale Triestino« v Trstu. Ajdovska predilnica je postala » Cottonificio Brunner Aidusina!

Pestro in uspešno leto je za Društvom. Po 63 letih delovanja je dobilo nove prostore na Stritarjevi ulici 1a v Ajdovščini, v novem Centru za tretje življenjsko obdobje, na kratko CTŽO. Aktivnosti kljub selitvi niso mirovale, vse je bilo opravljeno tako kot vedno. Športniki so uspešno nastopali po Sloveniji in izpeljali tudi tradicionalni Majski turnir, ki je posvečen praznovanju Prve Slovenske vlade v Ajdovščini. Regijske športne igre so bile v Renčah. Izmed 21 sodelujočih ekip, so naši športniki osvojili 4. mesto. ŽePZ Večernica je praznovala 20. obletnico delovanja in pripravila pod vodstvom Mirana Rustje lep in svečan koncert v Dvorani prve slovenske vlade. Preko 20 nastopov so imele pevke skozi leto doma in v tujini. DPS Zarja se lahko pohvali z več kot 30 nastopi in postaja prepoznavna tudi širše po Sloveniji. Letos bo praznovala 10. obletnico delovanja. Fotografi DUA so bili tudi letos nagrajeni na F3ŽO v Ljubljani, razsta-

vljali pa so še v Gočah, Novi Gorici, Solkanu, Ajdovščini. Kot svoj velik projekt so predstavili video o zgodovini nastanka Ajdovščine. Prostovoljci in prostovoljke so pod koordinatorstvom Janje Polanc presegli slovensko povprečje in bili najuspešnejši v projektu Starejši za kakovostno bivanje doma. Novi koordinatorki prostovoljki sta sedaj Irena Vidmar in Dragica Ergaver. Janja Polanc pa je imenovana za koordinatorko na Pokrajinski zvezi DU za Severno Primorsko. Izleti so bili v celoti izpeljani, uspešno pa je bil izpeljan projekt zdraviliškega turizma v Fojnici v Bosni. Dvakrat so naši člani letovali v Fojnici in dvakrat v Delfinu, prav tako so priljubljeni mesečni obiski Delfina. Vse redne dejavnosti se nadaljujejo in odpirajo se tudi nove. Novi prostori nudijo veliko možnosti za prijetna in ustvarjalna druženja. Prostori so lepi, v avli je vedno na ogled postavljena razstava. Vrstijo se fotografske in slikarske razstave. V

Nevenka Vidmar

Napovednik DU Ajdovščina za APRIL – MAJ 2015 16.4. 2015 ob 16.00. Zeliščarski krožek. Dobili se bomo v CTŽO in odšli v naravo nabirat čemaž. 19.4. 2015, ob 19.00 uri, VEČER KULTURE V CTŽO. S celovečernim programom se bo predstavila DPS ZARJA. 2.5. 2015 bo v okviru 70. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade v dopoldanskem času v prostorih CTŽO kulturni program: nastop dramske skupine Zarja DU Ajdovščina, nastop plesne skupine Ajda, Društvo MOST, nastop ŽePZ Večernica, DU Ajdovščina. 6.5. 2015 bo v avli CTŽO-ja otvoritev razstave fotografov DU Ajdovščina. Tokratna tema nosi naslov, ZIMA. Razstava bo na ogled do 25. maja. 8. in 9. maja 2015, bo v Ajdovščini tradicionalni, mednarodni MAJSKI TURNIR v športnih igrah. Vse informacije in prijave dobite v CTŽO na sedežu DU. 15. maja 2015 bo v IDRIJI Revija upokojenskih zborov severno Primorske regije. DU Ajdovščino bo zastopal ŽePZ Večernica pod vodstvom Mirana Rustja. 23. maj 2015 bo v Vipavski kleti tradicionalno srečanje zlatih in diamantnih parov, članov društva upokojencev Ajdovščina. Vsa dodatna pojasnila in informacije dobite na sedežu DU v CTŽO na Stritarjevi 1a v Ajdovščini.

8. pohod po Angelski gori Vir: Doktorat ga. Katarine Kresal - Arzenšek » Zgodovina razvoja … « iz leta 1974. Podatke je črpala iz arhiva »Cottonificio Triestino« v Podgori (Piedimonte). Družba je šla leta 1984 v stečaj. Postopek menda še ni zaključen. Zaradi pojavov vandalizma so vrata in okna še praznih objektov V Podgori zavarjena, dragoceni arhivi pa še neznano kje!!!

dvorani se odvijajo srečanja, kulturni programi, izobraževanja, pevske, igralske in plesne vaje. Na občnem zboru je bila za predsednico izvoljena Metka Marušič. Z novim upravnim odborom bo zakorakala v nov štiri letni mandat. Načrti so, obdržati vse aktivnosti, ki so bile že do sedaj uspešne. Še vedno pa so želje, da bi ponudili članom čim več dejavnosti, ki bi jim zapolnile čas. Največji projekt je pridobivanje novih članov, tako že potekajo predstavitve Društva po Krajevnih skupnostih. Priznanja za dosedanje delo v Društvu so prejeli Klara Štrancar, Marija Štrancar, Janja Polanc, Franc Likar in društvena foto sekcija DUA. Čestitke dobitnikom priznanj in hvala za njihovo delo v Društvu. Kulturni program na občnem zboru so oblikovali ŽePZ Večernica učenci iz Lokavca in fotografi z videom o Zgodovini Ajdovščine.

V nedeljo, 10. maja, bo potekal 8. Pohod po Angelski gori. Zbor pohodnikov bo pred dvorano na Otlici. Pot po robu vam bo pričarala prečudovit pogled nad celotno Vi-

pavsko dolino. Sprehodili se boste mimo mnogih naravnih in kulturnih znamenitosti. Nezahtevne hoje je za približno 4 ure. Na koncu sledi družabno srečanje.

Pohod poteka na lastno odgovornost! V primeru slabega vremena pohod odpade! Večje skupine prosijo, da sporočijo okvirno število pohodnikov. Info: 040 238 688 (Matej Bolčina), td.okno@gmail.com, www. td-okno.si. Vljudno vabljeni!

Predstavljamo

Št. 41 • 16. april 2015

Nekaj slik iz življenja Figarjevega Miha

Miha Likar – Figarjev iz Zadloga na Črnovrškem je na svet prijokal v zgodnji jeseni, v prvem vojskinem letu. V času, ko se koplje krompir. Za pečnjákom. Njegova mama je bila Joháne Fežnarjeva iz Idrijske Bele. Mihec je rastel – in kmalu je bil dovolj velik, da je lahko pasel. Vendar premalo, da bi lahko ubranil kravam uiti k Zajcu na Malo Goro, v škodo. In so gospa Zajka kričali nanj: »Kakšen pastir pa si! Kako paziš na žival! Ves krompir so spasle!« »Ne, ga niso,« ji je jezikavo odgovarjal mali Miha, »pojedle so samo krompirjevco!« Ko je gnal past v Figarjev log, je zajahal kaštrona. Rogač pa je bil užaljen, in ko ga je razjahal in se obrnil proč, se mu je z vso silo zaletel v zadnjo plat … V šolo je Mihec hodil v Zadlogu in učiteljici je od Figarja nosil mleko. Zgodaj zjutraj, pred poukom, ko je bila mlada tovarišica še v jutranjki, ohlapno zavezani in zgoraj malo razprti. In ko mu je še vsa topla in dišeča od postelje odprla vrata, je mleko vedno postavil na tla, da se je sklonila ponj. Miha pa je gledal v njena bela nedra, kot v odprta nebesa. A po štirinajstih dneh se je učiteljici posvetilo, kam fantu uhaja pogled, in mu je rekla: »Pobič, mleko mi boš lepo dajal kar v roke …« Iz Zadloga v Črni Vrh je lep kos poti; pozimi, v snegu in peš, je ta pot še bolj dolga. Še posebej za otroške noge. Mihec je bil tudi pozimi oblečen v kratke lanene hlačke, na katere je imel pripete volnene nogavice. Pri hoji ga je zmrznjeno laneno blago med nogami do krvi oglodalo, na nogavice se je sprijemal sneg in se

strdil v ledene bobke. V cerkvi, ki se je segrela od mnogih teles, se je zmrznjen sneg stajal in pod Mihcem se je med slovesnim glasom orgel in božjo besedo nabrala lužica ... Ko je Mihec zrasel v Miha in je štel že petnajst let, so mu krave ušle proti Mali Gori, v Curkovo rajdo, v pravkar zasajene smrekice. Kako so kričali nanj! Takrat se je odločil: grem od tod! In je pobegnil na Vipavsko! S kanglico gozdnih jagod, smukovc, v roki se je zatekel v Gojače, k zidarju, ki ga je spoznal, ko je le-ta zidal štalo Pri Figarju. Možak ga ni mogel preživljati in Miha je romal naprej k daljni žlahti na Brje, k Stojanu Makovcu, ki je tisti čas pri oblasteh nekaj pomenil. Ko je pri Makovčevih prvič stopil čez hišni prag, seveda ni vedel, da bo tu ostal več let … »Fanta je treba zaposliti,« je sklenil Makovec in ga je poslal v Ajdovščino, na Primorje, vprašat, če ga vzamejo v mizarski delavnici. »Po kaj si prišel, fantinc?« so ga pobarali. »Na delo če bi me vzeli …« Premerili so ga od nog do glave in mu svetovali: »Prešvoh si za naše delo, boljše da greš v šole …« Ko je Makovec slišal, kako je pob odpravil na Primorju, je rekel: »Bom šel jaz!« Je šel in je stvar po svoje uredil ... Drugi dan je Miha s kanglico fižola in dvema kuhanima jajcema s strahom stopil v delavnico. »Saj smo ti že včeraj rekli, da zate pri nas ni dela!« so ga hoteli že na vratih odpraviti. Miha pa je povedal: »Jaz sem tisti, za katerega se je Stojan Makovec

včeraj zmenil.« Nič več niso rekli, le omarico so mu pokazali, kamor je odložil kanglico s fižolom in jajci. Ko je bil čas za malico, je bila kanglica prazna. Vse so mu pojedli … Vojsko je služil v Bihaću, v šoli za kuharje. Uspešno je opravil kuharski tečaj in nadebudnega mladca so poslali za šefa oficirske kuhinje na Jahorino. Prvi večer je skuhal pašto z golažem. A testenine so se v skladišču navlažile in zmrznile, namesto pašte se je skuhal močnik. Komandant pa se je pred drugimi oficirji že prej hvalil: »Danas će biti dobra večera, došao je novi šef kuhinje!« Zato je bil še bolj jezen, ko je videl v kotlu brezoblično zdrizasto godljo. »Što si učinio, Miha! Ići ćeš pred vojni sud!« A Miha se je hrabro branil in razložil komandantu, kako je z zadevo. Zmrznjeno pašto so vrnili, dobili so novo in Miha je skuhal táko večerjo, da je vsega zmanjkalo! Komandant mu je rekel: »Dobar si, Miha!« in mu dal nagradni dopust. Ko je Miha odslužil vojsko, se je naselil v Ajdovščini in se zaposlil. Poročil se je in čez toliko in toliko mesecev pospremil ženo Mileno v porodnišnico. Že naslednji dan je šel na pošto telefonirat. »Je kaj novega?« je s strahom in pričakovanjem v glasu vprašal. »Dva fanta!« mu je povedala dežurna sestra. Mihu je slušalka padla iz rok. Ko je prišel k sebi, je poklical še enkrat. Sestra se je posmejala: »Kaj vas je vrglo na rit? Sem vedela, da boste poklical še enkrat!«

A ljudje smo pač taki, da nas vedno vleče nazaj v kraj svojega otroštva. Tudi Miha je vleklo v Zadlog. Blizu Figarja se je naselil v italijanski bunker, ki jih je bilo v obmejnem pasu med bivšima Italijo in Jugoslavijo dosti, in se vrnil domov – nazaj v zadloški raj ... »Miha, vpiši se v lov!« so ga nagovarjali in tudi nagovorili. In tako se je v življenju Figarjevega Miha začelo novo poglavje, ki je močno zaznamovalo njegovo nadaljnje življenje. Postal je član velike družine zelene bratovščine: eden tistih lovcev, ki v lovu iščejo družabnost in tovarištvo; in je nesrečen, če ljudje niso srečni in se prepirajo. Naneslo je, da je Miha s sabo na lov peljal svojega prijatelja Martina. Gor

Velikonočno otroško ustvarjanje v Kamnjah Po dobrem mesecu smo v Kamnjah ponovno imeli ustvarjalne delavnice za otroke. Tokrat smo izdelovali okraske za Veliko noč. Sobotno popoldne 28. 3. smo animatorke, otroci iz Kamenj in Potoč ter njihovi starši namenili ustvarja-

nju. Kljub sončnemu vremenu, nas je s svojo prisotnostjo razveselilo kar 16 otrok. Pri tokratni delavnici smo za izdelovanje uporabili veliko naravnih materialov. Na lesene ploščke so otroci lepili mah, kamenčke, lubje, vejice, rožice iz papirja… Na

izdelano zeleno podlago so prilepili še piščančka iz filc papirja, ki so ga izdelali sami. Tako so nastali čudoviti okraski, katere so otroci odnesli domov. Ti sedaj že krasijo njihove mize, omarice in prispevajo k veselemu vzdušju Velike noči.

Za konec pa so otroci okrasili še vsak svoje velikonočno jajčke in ga pustili v šoli. Njihove izdelke si tako lahko ogledate tudi vi na razstavi fotografij v stari šoli v Kamnjah. Vabljeni. N.U.

k Polharju, na Javornik, sta šla ... Sedela sta tam, pod večer, nad pomladno dišečo senožetjo, nad kipenjem sokov in mladega rastja. V zelenem morju trav in rož sta uzrla srnjaka – in to kakšnega srnjaka! Vsakemu lovcu bi ob pogledu nanj vztrepetalo srce in zadrhtela bi mu roka! Ponosen, z visoko dvignjeno glavo, kronano z mogočnim tršatim temnim rogovjem, je stal v dolu dol pod njima ... A Miha ni dvignil puške. S svetlimi očmi in srečnim nasmehom na obrazu je zrl za plemenito živaljo, ki je počasi izginjala v rdečo luč zahajajočega sonca … Franc Černigoj

Šport

Št. 41 • 16. april 2015

1. Balkan Cup Pro Tour

Med 13. in 15. marcem 2015 se je v prostorih Hiše mladih v Ajdovščini odvil eden najboljših in najpomembnejših turnirjev v namiznem nogometu pri nas v zadnjih nekaj letih – 1. Balkan Cup Pro Tour. Mednarodni turnir je nastal kot plod sodelovanja in prijateljstva slovenske, hrvaške in srbske zveze namiznega nogometa, organiziralo pa ga je ajdovsko športno in kulturno društvo Črn plamen. Glavna smernica Mednarodne zveze namiznega nogometa ITSF je promocija namiznega nogometa kot športa. Turnir, na katerem tekmuje 80 igralk in igralcev iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije), je zagotovo pravi način, da namizni nogomet preraste sloves barske igre in postane svetovno priznana športna disciplina. Poleg tega je prav na tem turnirju potekal tudi

tečaj za sodnike namiznega nogometa, zaradi katerega so Slovenija, Hrvaška in Srbija bogatejše za kar 10 novih mednarodno priznanih sodnikov. Rok Slokar, predsednik Zveze namiznega nogometa Slovenije ZNNS: „Veliko truda, želje in časa smo vložili, da je namizni nogomet v Sloveniji postal uradno priznana športna disciplina, vendar na Hrvaškem in v Srbiji, pa tudi na svetovni ravni temu žal še ni tako. Prav zato je naše sodelovanje preko takšnih turnirjev izjemnega pomena za izpolnitev naših ciljev. “ Že samo ime turnirja nam sporoča, da gre šele za začetek nečesa večjega, to je združenja držav bivše Jugoslavije, da bi preko projekta Balkan Cup, serije treh mednarodnih turnirjev (prvi je bil organiziran v Sloveniji, drugi bo junija na Hrvaškem, tretji pa septembra v Srbiji), priredile sve-

Karin in Blisk gresta naprej tovno prepoznaven dogodek. 3 dni, 10 disciplin, 5 držav, 8 namiznonogometnih miz, 3 državne reprezentance in dve zgodovinski prelomnici! 1) Reprezentance Slovenije, Hrvaške in Srbije so med seboj prvič tekmovale na profesionalnih, svetovno priznanih mizah Roberto Sport, kjer je slavila Slovenija, drugouvrščena je bila Hrvaška, tretjeuvrščena pa Srbija. 2) Prvič v zgodovini je uvrstitev v disciplini Speedball štela tudi za točke mednarodne ITSF lestvice. Poleg reprezentančnega tekmovanja so se tekmovalci pomerili v posamičnem tekmovanju in tekmovanju dvojic, kjer je zlato obakrat osvojil Avstrijec Kevin Hundstorfer, aktualni svetovni prvak in številka 1 ITSF lestvice. Ženske in juniorji so lahko moči pomerili v posebnih disciplinah (Ženske posamično in dvojice, Junior posamično), za nameček pa so bili organizirani še Speedball in tri zabavne discipline, kar govori o širini, ki jo namizni nogomet lahko nudi. „Namizni nogomet je namenjen prav vsem, brez kakršne koli diskriminacije: starejšim in mlajšim, ženskam in moškim, pa tudi invalidom. Je zabaven, medgeneracijski, neagresiven in vzpodbuja ekipni duh. Namizni nogomet je fizična aktivnost, ki zahteva koncentracijo in fokus.“ Tomaž Čoha

Selekcija U-11 Nogometne šole Ajdovščina 4. na Velikonočnem turnirju v Kopru

Med 3. ter 5. aprilom je v Kopru potekal mednarodni turnir za selekcije u-11, letnik 2004 na katerem je sodelovala tudi naša nogometna šola. Naši fantje so nastopali v skupini A skupaj z ekipo Kopra, Banja Luke, Piran-Portoroža ter ekipo

Drave s Ptuja. Vse skupinske tekme smo odigrali v soboto. Na prvi tekmi smo bili boljši od Banja Luke z rezultatom 3:1, nato smo premagali Piran-Portorož s 4:1 ter Koper z 1:0. Proti Dravi, ki je na koncu osvojila prvo mesto, pa izgubili s 3:1.

Triatlon klub Ajdovščina obvešča V Triatlon klubu Ajdovščina bomo organizirali več atraktivnih športnih dogodkov: 2. Čaven Proaction Vertikal KM, gorski tek, nedelja, 24. junij 2015 ( AZS gorski teki – pokal SLO 2015 in pokal Primorskih gorskih tekov ) 2. Področno šolsko tekmovanje v akvatlonu ( plavanje in tek ) za Notranjsko in Severno Primorsko regijo, torek, 2. junij 2015, Športni park Police Ajdovščina 3. Proaction kros triatlon Vo-

gršček, sobota, 20. junij 2015 ( ena izmed treh pokalnih tekem v kros triatlonu ): SUPER SPRINT KROS TRIATLON IN ŠTAFETE ( za vsakogar): 250m plavanje / 8km MTB kolesarjenje / 3km tek SPRINT KROS TRIATLON : 750 plavanje / 17 MTB kolesarjenje / 5km tek Dva triatlonska kampa oz. športne počitnice za predšolske in osnovnošolske otroke v sodelovanju

V nedeljo se je turnir nadaljeval s finalnimi boji, kjer se je ekipa NŠA pomerila z ekipo NK Bravo iz Ljubljane za tretje mesto. Žal so naši fantje morali priznati premoč Ljubljančanom, ki so slavili z rezultatom 5:3 in tako osvojili 4. mesto. Vseeno pa je treba fantom čestitati za prikazane igre na celotnem turnirju, saj so prikazali ogromno znanja ter kombinatorike in bi lahko s kančkom sreče osvojili tudi višje mesto. Omeniti velja, da je bilo v ekipi U-11 tudi pet igralcev letnik 2005, ki so se bolj ali manj enakovredno kosali z leto starejšimi igralci ostalih ekip in prav ti igralci bodo naslednje leto skušali 1. mesto pripeljati v Ajdovščino. NŠA

z Zavodom za šport iz Ajdovščine: prvi termin: od 6. julija do 10. julija in drugi termin: od 3. avgusta do 7. avgusta. Kako začeti? Te zanima več? Predlagamo, da pristopite do nas, znali vam bomo svetovati pri tehniki in pri sestavi načrta vadbe. Med nami je še prostor. Trenirati triatlon je zabavno. Več informacij o klubu in natančnejše podatke o programih lahko dobite na: 3atlon.klub@gmail.com, www.3atlon.si, 041 377 446.

Po zelo uspešni lanski sezoni je Konjeniška zveza Slovenije Karin podelila naziv Jahač leta 2014 v endurancu. Karin se je odločila, da gresta z Bliskom naprej. 1 .marca so v San Vitu (ITA) potekale kvalifikacije za mednarodne (FEI) tekme v endurancu. Karin je uspešno opravila še zadnje kvalifikacije in tako dobila možnost nastopanja na svetovnih FEI tekmovanjih. Tako se je že 21. marca udeležila svoje prve FEI tekme v Vivaru (ITA). Nastopila je v kategoriji CEI 1*93 km. Tekme se je udeležilo 40 jahačev

iz različnih držav. V hudi konkurenci je kot edina predstavnica Slovenije, presenetljivo zasedla 4. mesto. Veterinarji so strogo preverjali stanje konj, saj je bila proga speljana po trdih in nič kaj konju prijaznih poteh. Blisk je v enem dnevu opravil kar 8 veterinarskih pregledov. Na koncu so ga sodniki uvrstili še med 5 najbolj kondicijsko pripravljenih konj. S to tekmo pa sta Karin in Blisk izpolnila še možnost, da se udeležita tekme na 120km. Bravo Karin! Bravo Blisk! M.J.

Kolesarska dirka - 8. kriterij slovenskih mest V soboto, 9. maja, bo po ulicah gorijah in po predpisih Tehničnega mesta Ajdovščina potekala atrak- pravilnika KZS in UCI ter določilih tivna kolesarska dirka 8. kriterij razpisa dirke. o m slovenskih mest. Pozor – od 12. Trasa tisk s Goriška cesta, del Žuv dirke: a s i p ana! Gregorčičeva ulica, Ure naprej bodo Goriška in neka-časopančičeve liculice, k o e j r a dd ka p tere druge ulice v okolici red omestnega e dir Lavričev trg, Prešernova ulica in cilj j p a k i d krožišča zaprte Tza promet! eli,Obvozi na Goriški cesti. Posamezne kategoizved dirke bo rije bodo prevozile od 10 do 45 krobodo urejeni. Območje zaprto od okvirno poldneva naprej, gov, dolžina kroga je 1200m. ob 15. uri pa bo prvi start. TekmoVabljeni na ogled tradicionalne in vanje bo potekalo v različnih kate- atraktivne kolesarske dirke!

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE

MIX AEROBIKA MOŽNOST KOMBINIRANJA S FITNESOM PRVI OBISK JE BREZPLAČEN

Trajanje: 1x do 2x tedensko Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 1900-2000 - Črniče (dvorana v OŠ); TOR 1830-1930 - Gaberje (dvorana KS); SRE 1945-2045 - Šmarje (Gasilski dom); SRE 1830-1930

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

VADBA V ZRELIH LETIH PRVI OBISK JE BREZPLAČEN

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1700-1800 *člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec *člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE: rekreativcek@gmail.com ali 041 472 128

Šport

Št. 41 • 16. april 2015

Tekači Vipavske doline

Morda bo nekdo rekel: »Sedaj pa že malo pretiravate. Skoraj vsake Ajdovske novice imajo članek in sliko tekačev in predvsem tekačic«. Priznati pa moramo, da se zelo poredko dogaja, da gre iz naše občine poln avtobus športnikov na neko prireditev. In to ne kot gledalci. Kot aktivni tekmovalci pa čeprav »samo rekreativni«. Po lanskem Ljubljanskem maratonu je tak podvig ponovno uspel društvu Tekači vipavske doline. V nedeljo 12.aprila je bil drugi Istrski maraton pod pokroviteljstvom Banke Koper. Tri obalne občine si delijo to prireditev, ki postaja ena večjih v Sloveniji. Lani je bilo osrednje dogajanje v Kopru, letos je v Izoli, drugo leto pa bo v Piranu. Skupaj 3400 tekačev in poln avtobus naših tekačev, kar nekaj pa še z lastnim prevozom, se je spopadlo z različnimi dolžinami. Maratonci so tekli na progi dolžine dobrih 42 km iz Izole v Koper, nazaj v Izolo in nato v Portorož, Piran ter v cilj v Izolo. Polmaratonci so imeli 21 kilometrsko progo na relaciji Izola – Koper – Izola, udeleženci teka na 10 km pa so tekli iz vasi Korte v Izolo. Na teh tekih je seveda zmagovalec vsak, ki pride v cilj. Še pomembneje pa je, da pride v cilj nasmejan in zadovoljen. Posamezniki imajo (imamo) različne ambicije. Premagati progo, izboljšati svoj najboljši rezultat, premagati prijatelja ali samo preteči izbrano progo in pri tem uživati. Tekači iz naše okolice pa so dosegli tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Drugi Istrski maraton je bil res lep. Prekrasno vreme je bilo za tek celo pretoplo. Veliko udeležencev in res veliko navijačev ter gledalcev ob progi. Na samem prireditvenem prostoru je bilo veliko stojnic z predvsem športno opremo. Po teku zaslužena pijača, banane, pomaranče in seveda krožnik bobičev (istrska mineštra z koruzo). Mislim, da ne bo pretirano če zapišem, da je bila to najlepša množična tekaška prireditev v zadnjem času. Na sliki je skupinica naših zadovoljnih udeležencev

po prihodu v cilj. Do konca maja pa so še tri večje prireditve, katerih se naši tekači udeležujejo v večjem številu. Najprej bo na vrsti 59. Pohod ob žici in v njegovem okviru Tek trojk. Pohod ob žici je štiridnevna prireditev organizirana ob koncu tedna, ki je najbližje 9.maju. Nekoč je bil to državni dan zmage, danes pa je praznik občine Ljubljana – Dan miru. Osrednja in najbolj množična prireditev je seveda pohod na 35 km dolgi trasi ob žici okupirane Ljubljane, ki se ga udeleži preko 30.000 ljudi vseh starosti. Pomemben del pa je tudi tekmovalni Tek trojk, ki pade letos prav na soboto devetega maja. Ženske, moške ali kombinirane trojke morajo premagati razdaljo 12,5 km ali 29 km. Trojke so simbol tovarištva in člani trojke morajo priti v cilj skupaj. To je tudi eden od redkih tekov, kjer ni startnine. Naslednji je na vrsti naš Majski tek, ki bo v soboto 16.maja. Osrednje tekmovanje je sicer članski tek na 11 km dolgi progi Ajdovščina – Lokavec – Gorenje – Grivče - Ajdovščina. Ne smemo pa pozabiti tudi mladinskih tekov na razdalji od 300 do 2.000 metrov v odvisnosti od starosti otrok. Zavod za šport Ajdovščina je že razpisal priprave na majski tek, ki so v polnem teku. Redno se treningov udeležuje preko 60 udeležencev. O tem so Ajdovske novice že poročale, objavili pa bomo tudi reportažo iz same prireditve. Ob tej priliki pa mi dovolite, da vas povabim tudi ob progo ter na startno ciljni prostor v čimvečjem številu. Spomladanski teki se zaključujejo s posebno prireditvijo, ki je namenjena samo ženskam. To je že 10. DM tek za ženske, ki bo v v soboto 30.maja v Ljubljani. Teče se na progi 5 in 10 km. Samo prireditev spremlja cela vrsta spremljevalnih dogodkov od teka otrok do slavnostne torte na koncu. Eden od pripravljalnih centrov je tudi Ajdovščina, inštruktorica pa Tea Bajc.

Prireditev je seveda še veliko. V polnem teku so primorski pokalni teki katerih sestavni del je tudi naš Majski tek. Potekajo tudi primorski gorski teki. Praktično vsak konec tedna pa je še vrsta tekaških prireditev po celi Sloveniji. Posebna prireditev, z mednarodno udeležbo, bo Ultra trail Vipavska dolina, ki bo 9.maja. Potekal bo navzgor in navzdol praktično okoli cele Zgornje vipavske doline. Organizator, športno društvo Tura iz Vipave, je v vabilo napisal: » 360º Vipavska dolina. Iz Doline, čez rob Gore, kjer se rojeva burja, na najvišje vrhove nad Dolino. Skozi temne gozdove, mimo strnjenih vasi in čez rodovitne vinorodne griče.Z veseljem napovedujemo prvi ultra trail Vipavska dolina. Povabilo je namenjeno tekačem, ki želite preizkusiti in okusiti 3 razdalje: 100 km, 50 km in 25 km. Organizatorji so poskrbeli, da boste spoznali Vipavsko dolino v vsem sijaju: od nepozabnih razgledov, spomladanskih vonjav, okusov, ki spodbudijo duha, do gostoljubnih domačinov. Najdaljša, 100-kilometrska preizkušnja, je za najbolj vzdržljive. Vipavsko dolino boste obkrožili: iz Ajdovščine se boste vzpeli na Goro, z najvišjih vrhov boste uživali čudovite razglede od Jadrana pa do Alp, tekli boste skozi Trnovski gozd in se spustili nazaj v Dolino.Ob vzponu na južne obronke Vipavske doline se pridruži še 50-kilometrska preizkušnja, bogati razgledi, skozi vinograde, ravno pravi čas za okušanje vipavskih češenj.Najkrajša, 25-kilometrska trasa zaključuje krog okoli Vipavske doline s strmim vzponom na Nanos, tek skozi gozd in krasen spust v dolino proti cilju. Organizatorji so prepričani, da vas bo Ultra trail Vipavska dolina navdušil: z izzivom, z razgledi, naravo in okusi, ki bodo lajšali korake.« Prijavljenih je že preko 350 tekačev, od tega za najdaljšo 100 kilometrsko razdaljo kar 91. Ja, prav ste prebrali. Skoraj 100 tekačev se bo spopadlo z razdaljo stotih kilometrov. Na svoji poti bodo morali premagati 6034m višinske razlike, kar je precej več kot da bi šli dvakrat na Triglav. Start bo 9.maja ob 6,00 v središču Ajdovščine na Lavričevem trgu (106 m nmv). Tekače takoj čaka vzpon na Kovk (961 m), od tam po robu Gore do najvišje točke ultra traila – Mali Golak (1495 m). Potem tečejo mimo koče na Čavnu (1242 m) in se čez Kucelj (1237 m) spustijo v dolino. Nadaljujejo čez lepe razgledne vinorodne kraje na južnih obronkih Vipavske doline: Preserje – Sveti Martin – Erzelj – Goče – Socerb na južnem koncu doline. Iz Podnanosa se proga spet vzpne vse do vrha nanoške planote, do Pleše (1262 m). Od tam se skozi osrčje Nanosa spet spusti v dolino na cilj – Gradišče pri Vipavi (Kamp TURA – 251 m). Start 50 kilometrskega teka je v soboto 9. maja ob 8,00 na Brjah, start 25 km pa ob 10,00 Gradišče – kamp Tura kjer bo tudi cilj vseh tekov. Spremljevalne prireditve bodo potekale vse od 8. do 17.maja. Več na http://www.100utvv.si/home-sl/ . Branko Lavrenčič

Tekli bodo na Majskem teku 2015 Stojan Rezultat mi ne pomeni veliko. Tečem predvsem zaradi sebe in v tempu ki mi odgovarja. Majkega teka se bom vsekakor udeležil.

Tina Tečem v skupini hitrejših in udeležba na Majskem teku je že »skoraj« obvezna.

Adrijana; Tek je odlična vadba za rehabilitacijo in počutje v dobri družbi. Odločila sem se da bom nastopila na dveh tekmah in to je Ljubljanski maraton ter seveda Majski tek Simon Kljub temu da sem po dolgem času pričel z vadbo teka se bom s pomočjo vaditeljev teka na pripravah, ter dobrega vzdušja v družbi Vipavskih tekačev odločil nastopiti na Majstem teku.

Razpis volitev Športne zveze Ajdovščina Športna zveza Ajdovščina razpisuje volitve za predsednika, podpredsednika, člane nadzornega odbora in disciplinske komisije. Rok za oddajo kandidature je petek, 24. april 2015, na: Športna zveza Ajdovščina; Cesta 5 maja 14; 5270 Ajdovščina - v zaprti kuverti, s pripisom »za volitve ŠZA«. Prejete vloge bo volilna komisija odpirala 5. maja 2015. Dodatne informacije lahko člani dobijo na 05/364-47-21 (Primož Sulič) med 8:00 in 16:00 uro. Volilna skupščina bo v sredo, 20. maja 2015. Podrobnejša pravila o postopku kandidiranja in samih volitvah so razvidna iz Pravilnika o volitvah organov Športne zveze Ajdovščina, ki je objavljen na spletni strani http://sza.nvoplanota.si.

Miloš Popovič ob zaključku mandata predsednika Športne zveze Ajdovščina

Je Športna zveza Ajdovščina od leta 2007 odigrala vidno vlogo pri organiziranosti športa v občini Ajdovščini? Menim in upam, da je. V teh osmih letih smo vidno povečali članstvo športnih društev v Športni zvezi in organizirali kar nekaj dogodkov, ki so postali zelo prepoznavni in tradicionalni. Prav tako smo dokaj zgledno uredili odnose z občino ter ostalimi lokalnimi institucijami, pa tudi širše, tu mislim predvsem na OKS. Ali bo nov nacionalni program športa spodbudil razvoj športa v lokalnih okoljih? Nacionalni program sam po sebi ne more spodbuditi razvoja, kvečjemu lahko temu pripomore in upam, da tudi bo. Sicer pa moramo za razvoj športa poskrbeti vsak zase in vsi skupaj stremeti k izboljšanju športne

kulture na splošno. Kakšen je odnos med Športno zvezo Ajdovščina in lokalnimi oblastmi? Kot sem že dejal, smo vzpostavili dokaj zgleden odnos tako z Občino Ajdovščina, kot tudi z Zavodom za Šport in ostalimi institucijami. Pa tudi komunikacija s športnimi društvi, članicami ŠZA, je na dokaj visokem nivoju. Seveda se da vedno boljše, včasih pogrešamo denimo višji status pri občini pri raznih projektih in upam, da bomo to v prihodnosti tudi dosegli. Ali ima športna zveza Ajdovščina dovolj inovativnih projektov v odnosu na svoje člane? Delujemo v okviru svojih zmožnosti, zato mislim, da je inovativnih projektov kar nekaj, izpostavil bi Carier Kicker, če je to dovolj, pa naj ocenjujejo drugi, vedno se da boljše. Bo ekipa s katero ste sodelovali v dveh mandatih ostala enaka? Na to vprašanje nimam še odgovora. Ne vem še niti, če bom sam kandidiral za naslednji mandat, po eni strani bi rad videl, da bi se še kdo drugi preizkusil na tem položaju, prav tako pa se nisem še z »ekipo« pogovarjal o tem, kdo bi in kdo ne bi bil pripravljen sodelovati v bodoče. Bomo videli.

Primož Sulič

Šolska

Št. 41 • 16. april 2015

Uspešno raziskovanje Ajdovščine

»Ave cesar!« je v nedeljo, 12.4 odmevalo po Ajdovščini. Kopica otrok je skupaj s starši raziskovala in občudovala zgodovino stare rimske Castre ter odkrivala skrivnostni svet škratov. Klub Šport-ani je skupaj s škratom Ulala otrokom pričaral čudovite utrinke življenja Rimljanov nekoč. Pot raziskovanja so začeli v mestnem muzeju, kjer so otroci izvedeli kako so arheologi odkrili nahajališča rimskih ostalin, prijeli so prave rimske kovance s sliko cesarja, si pogledali kako je izgledala Castra kot poštna postojanka. Prijazen vodič v muzeju je otrokom približal življenje v Rimski Ajdovščini in s svojo razlago razburkal otroško domišljijo. Po ogledu muzeja se je skupina podala na pot in »v živo« spoznala vse,

kar je bilo videno in slišano v muzeju. Obrambne stolpe, atrijsko hišo, rimske terme… Spoznavali so zgodbo o nastanku Rima in legendo o nastanku Hublja – saj je ta mrzla reka pomembno pripomogla k ustanovitvi poštne postojanke prav tukaj. Otroci, so skupaj s škratom Ulala, premikali kamne, da se je še velikan zbudil: »Hu-belj, hu-belj«. Ob obnovljenem vodnjaku v gasah, kjer so se včasih zbirale ženske, so vsi skupaj »pekli pico«, v rimskih termah pa spoznavali vonjave s katerimi so Rimljani odišavili svoje prostore. In pri stolpu je vsak otrok, ovenčan z lovorjevim vencem, postal cesar za eno sekundo. »Ave, Cesar« so se otroci vživeli v vlogo cesarja. V mestnem parku je Ulala otrokom zaupal, da imajo škratje poseb-

Mi rastemo, gledališče raste z nami

Mala štiriletna deklica se v vrtcu obnaša kot prava mama. V kuhinji pripravi kosilo za svojo družino. Pokliče očka, ga mimogrede okrega, ker je s čevlji umazal kuhinjo, otroke pa pogumno spodbuja naj ugriznejo v okusno (plastično) polento. Igra. Velikokrat sem v svoji vrtčevski skupini povabljena vanjo. Uživam v njej, opazujem jo kako raste, in z njo rastejo moji bodoči igralci. Iz preproste igre vlog, preko funkcijske, konstrukcijske in igre s pravili, pa vse do sociodramske igre. Veselim se napredka pri mladih igralcih, spodbujam jih od vrtca pa vse do zaključka osnovne šole. Če kateri mladih tudi po osnovni šoli zaide v igralske vode je moje veselje še toliko večje. V gledališko skupino na naši šoli se vsako leto vključi veliko otrok. Pomembno je, da kot mentorica otrokove ustvarjalnosti ne omejujem. Pustim ji dovolj prostora in časa, da se v dramski igri razvije. Ni pomembno samo ustvarjanje prizora, temveč tudi priprava otrok da se sprostijo, začutijo sebe in svoje telo, se izražajo verbalno in neverbalno,

da začutijo druge otroke kot soustvarjalce. Posebnost v naših prizorih je narečje Gore. Učenci prizore preigravajo in se jih nikoli ne učijo dobesedno. Naučijo se jih preko smiselnih dialogov, v katere že pri prvi vaji vključujejo govorico celega telesa. V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da na oder postavimo Modro kapico. Prebrali smo pravljico Branke Jurca »Modra kapica in začarani volk« in dobili idejo. Zakaj ne bi zaživela Modra kapica v današnjem času in prostoru, vseeno pa še pokukala v pravljični svet. V igrico sta vključena dva video posnetka v katerih sta odlično nastopala očka in dedek Modre kapice. Iskreno se jima zahvaljujemo za prispevek k naši igrici. Modro kapico smo zaigrali v domačem kraju trikrat, gostovali smo na Osnovni šoli Col, v CIRIUS Vipava in v KS Gaberje. V mesecu aprili se bomo udeležili tudi srečanja gledaliških skupin, ki ga organizira JSKD Ajdovščina. Ivica Vidmar

Vedno aktivni taborniki no skrivnost in to je modri kamen, s katerim lahko postanejo nevidni. Škrat, prijazen in nagajiv, je v parku skril 10 takih čudovitih, lesketajočih se, modrih kamnov. »Otroci, poiščite jih zame«, je prosil. Presenečenj tistega dne še ni bilo konec. Po počitku in okrepčilu v parku smo se vrnili nazaj v grad, kjer škrat najraje prebiva. In tam so bili že pripravljeni lokostrelci in čisto pravi Rimljani, ki si demonstrirali, kako strelja se z lokom. Rimska vojščaka pa sta uprizorila pravo bitko. Kako se je bliskalo in treskalo, ko so železna kopja udarjala po oklepih, čeladah in ščitih. Pravi gladiatorski boj! Verjamemo, da so otroci izvedli veliko novega, nekaj novih informacij pa so pridobili tudi starši. Cilj projekta Raziskuj z nami Kluba Šport-ani je predvsem vzgoja otrok skozi zabaven in igriv program. V klubu upamo, da nam je to uspelo. V nedeljo, 19. aprila pa vas že vabimo na nove tovrstne dogodivščine, ko bomo spoznavali tehnično dediščino Ajdovščine – od Pal do izvira Hublja, z nami bo tudi škrat Ulala in nove dogodivščine. Se nam pridružite tudi vi? Več o programu pa na www.klubsportani.weebly. com. Tam si lahko pogledate tudi utrinke iz prejšnjih nedelj. Kristina Petrović

Planica je zakon!

V četrtek, 19. marca 2015, so se učenci ter trije učitelji OŠ Šturje Ajdovščina v zgodnjih jutranjih urah odpravili v Planico, na ogled uradnega treninga ter kvalifikacij za tekmo svetovnega pokala v smučarskih poletih. Dobre volje in v odličnem navijaškem vzdušju so bili del največjega praznika slovenskega športa, saj so skupaj z ostalimi 13000 gledalci stiskali pesti za vse naše ‚‘orle‘‘. Izlet v Planico je bil nagrada za večtedensko ustvarjanje v okviru izbirnih predmetov turistična vzgoja in likovno snovanje ter likovnega krožka. Učenci so namreč izdelali več likovnih del za natečaj z naslovom Z vlakom v Planico, ki ga je pod imenom Planica in otroci 2015 razpisala Smučarska zveza Slovenije. Na natečaj je bilo poslanih sedem del

Tako kot atleti, imajo tudi taborniki svoj mnogoboj. Čez celo leto se pridno pripravljajo in nato na taborniškem tekmovanju - mnogoboju pokažejo svoje taborniško znanje. Na mnogoboju se tekmuje v različnih disciplinah. Tekmovalci pa so razporejeni tudi v starostne skupine, po katerih se meri težavnost tekmovanja. Po težavnostih so razporejene tekmovalne panoge. Pri postavljanju šotora najmlajši najprej postavljajo šotor iz ene šotorke, malo starejši iz dveh, nato iz treh, kot najstarejša skupina pa tudi iz petih šotork. Na mnogoboju tekmovalci postavijo tudi ogenj, ki ga zakurijo s čim manj vžigalicami. Pomembno taborniško znanje je tudi orientacija, kar se prav tako preverja na mnogoboju. Orientacijski pohod za najmlajše, »lov na lisico«, poteka malo drugače. Otroci se ne orientirajo po zemljevidu temveč po potnih znakih, ki jih usmerjajo. Starejši uporabljajo le zemljevide in kompase. Tako najmlajše kot najstarejše na poti čakajo še različne naloge, ki preverjajo različna taborniška znanja (poznavanje rastlin, koliko vozlov poznajo, ali znajo uporabljati šotorko...). Ostale tekmovalne panoge so še lokostrelstvo, signalizacija (Morsejeva

po izboru mentorjev Bojana Boleta in Martina Štinjeka. Poslana dela je strokovna komisija nagradila z brezplačnim izletom v Planico, na katerega so povabili vse člane izbirnih predmetov in krožka. 50 otrok naše šole se je tako na prizorišču pridružilo skupinam otrok ostalih 14 nagrajenih šol iz Slovenije. V Planici so bili priča zgodovinskemu dogodku – prvim poletom na prenovljeni “najlepši lepotici” med letalnicami – naši Planici. Tako je prenovljeno velikanko večkrat izvirno poimenoval uradni napovedovalec na prizorišču. Otroci so bili nad izletom navdušeni, saj so v objemu toplega sonca videli številne polete preko 200 metrov, med katerimi so bili mnogi dolgi poleti slovenskih “orlov”, tudi najdaljši polet 238,5 metra našega junaka Petra Prevca. Še posebej bodo učencem ostali v spominu številni avtogrami najboljših smu-

abeceda in semafor), postavljanje signalnega stolpa, spretnostni poligoni, med dvema ognjema ter za najmlajše šaljivo tekmovanje. Vsako leto rod Mladi bori Ajdovščina organizira rodov mnogoboj za svoje člane. Najboljše skupine nato pošljejo na področni mnogoboj in če jim gre zelo dobro tudi na državni mnogoboj. Ajdovski taborniki na področni ravni tekmujejo med člani SPOOT - a (Severnoprimorska območna organizacija tabornikov). Državni mnogoboj pa vsako leto organizira eden izmed rodov po Sloveniji. Lani so bili prav ajdovski taborniki tisti, ki so prevzeli organizacijo tekmovanja. Letos bo mnogoboj roda Mladi bori Ajdovščina potekal v soboto, 18. aprila 2015 v parku pri slaščičarni Šturje. Tekmovanje se bo začelo ob 9h in trajalo do 14h. Če vas zanima, kako poteka tekmovanje, ste lepo vabljeni, da si ga ogledate. V mesecu marcu so se tri ekipe roda Mladi bori Ajdovščina udeležila NOT-a, kjer se že nekoliko izkušenejši taborniki iz cele Slovenije pomerijo v nočnem orientacijskem teku. Udeležili pa smo se tudi Dneva za spremembe v Palah, kjer smo udeležencem pripravili čaj. Maja Turk

čarjev letalcev, ki so jih pridobili ob izteku skakalnice. Prav tako si bodo zapomnili odlično organizacijo poletov in izvedbo izleta. Organizator, Smučarska zveza Slovenije, je otroke namreč nagradila z brezplačnim prevozom, zastonj vstopnicami ter brezplačno toplo malico in pijačo. Navijaška srca otrok je še dodatno razgrel koncert znane rock skupine Rok ‘n band, ki se je odvijal na velikem odru na prizorišču. Na njem so razglasili tudi zmagovito likovno delo, ki je za nagrado prejelo brezplačen izlet z vlakom ob koncu šolskega leta v katerikoli slovenski kraj za avtorja in vse učence njegovega razreda. Vozovnice zanj bodo prispevale Slovenske železnice. Smučarski zvezi Slovenije se v imenu naše šole iskreno zahvaljujemo za prijaznost in vrhunsko izvedbo. Želimo si tudi, da bi še kdaj tako uspešno sodelovali. Martin Štinjek in Gregor Zagorc

Šolska

Št. 41 • 16. april 2015

Spoznavali so domače živali

Otroci iz ajdovskega vrtca na Ribniku, skupina Rdeče pike, je obiskala zaselek Gorenje v Lokavcu. Vzgojiteljice, so se dogovorile za obisk in načrt je bil pripravljen. Prijazni vaščani so jih z veseljem vodili do svojih živali. Gospa Marija jim je pokazala krave, bikce in telička. Za nekatere otroke je bilo to prvo bližnje srečanje

s tako veliko živaljo. Ko so se vzpenjali do pašnika s kozami, so jih med potjo pozdravljali vaški psi in muce. Kozji mladiči so se jim približali do ograje, se nežno oglašali, kot bi prosili, da jih otroci pobožajo. Otroci so hitro razumeli prijazne živali in oboji so ob tem uživali. Ker imajo za vsako domačo žival urejen svoj

prostor, so se morali, če so hoteli videti še druge živali, »spustiti« nižje, pod vas, kjer stoji kokošnjak. Tu jih je gospa Ljuba prosila za pomoč pri krmljenju kokoši. Pridni mali kmetje so navdušeno pomagali. Kokoši pa, so se jim zahvaljevale v svojem jeziku. Ker so Gorenje zaselek ob vznožju Gore, so se morali otroci do ograde s konji spustiti še nižje pod vas. Malim naravoslovcem tudi ta izziv ni povzročal prevelikih težav. Opazovali so te plemenite živali in modrovali o tem kako bi jih zajahali. Dopoldan med domačimi živalmi je kar prehitro minil in otroci so se morali vrniti v vrtec. Veselo so korakali proti izviru Hublja, kjer je že čakal minibus, s katerim so se utrujeni delavci odpeljali na kosilo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam omogočili ta doživljajsko zanimiv izlet. B.D.

"Novim uspehom naproti"

Slovenska precizno-orientacijska liga. Ali uganete, kateri šport je to? Ker je ta dejavnost v Sloveniji manj razvita, vam jo želim na kratko pred-

staviti. Ni nujno, da v tej disciplini tekmujejo samo invalidi, ampak tudi tisti, ki raje hodijo kot tečejo. Gre pred-

vsem za spoznavanje narave in njene okolice. S pomočjo kompasa moraš določiti, katera od petih zastavic v naravi je enaka tisti na zemljevidu. 7. in 8. marca je na Povirju pri Lipici potekalo orientacijsko tekmovanje, ki sem se ga udeležila tudi sama in v svoji (začetniški) kategoriji dosegla 3. mesto. Med tekmovanjem so nam začetnikom pomagali tudi bolj izkušeni tekmovalci. Dogodka se je udeležilo okrog 35 tekmovalcev. Naslednje tekmovanje, na katerega se želim prijaviti, bo v Črnem Vrhu, 11. 4. 2015. Upam na dobre rezultate ... Vesela bi bila, če bi se ta šport začel bolje razvijati, zato upam, da se bo še kdo preizkusil v tej disciplini. Inge Novinc

Zlato in srebrno priznanje za turistično nalogo OŠ Col V šolskem letu 2014/15 sta Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo razpisala 29. državni festival Turizmu pomaga lastna glava. Naslov letošnjega festivala je bil Zgodbe turizma. Članice turističnega krožka Nika Ipavec, Teja Kobal, Veronika Petrovčič, Katja Podobnik, Nika Pregelj, Maruša Sajevic, Klara Stubelj in Karin Žgavec iz 9. razreda smo naše potovanje v naravo ubesedile v nalogi z naslovom Nekoč je živel Anton Smrdel Lepodišec … Mentorica naše naloge je bila Jasmina Likar Štinjek. Program smo predstavile na turistični tržnici v Mercator centru Koper v torek, 17. 3. 2015. Za nalogo smo prejele srebrno priznanje, za predstavitev le-te pa zlato priznanje. V nalogi smo predstavile enodnevni izlet po treh vasicah v okolici Cola: Sanaboru, Beli in Podkraju. Med ogledom vasic spoznavamo turistične zanimivosti – naravno in kulturno dediščino, pa tudi Smrdetove zgodbe. Smrde je bil vaški posebnež, ki je v prostem času pleskal,

tako da je poznal skoraj vsako hišo po vseh vasicah okoli Cola. V našem programu bomo spoznali tiste najbolj zanimive, ki so se ohranile do današnjih dni. Da bo naš program bolj zanimiv za mlajše obiskovalce, smo v program poleg Smrdetovih zgodb vključile še zgodbe o skrivnostni kači, imenovani brlišk. Da ne bi bili na poti lačni, je predviden še postanek pri dveh kmetijah, in sicer pri Vrhovcevih v Sanaboru in pri Mik‘ževih v Podkraju. Rade bi se zahvalile vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izdelavi te naloge in izvedbi tržnice. Zahva-

liti se moramo svojim starim staršem, da so si vzeli čas in se z nami spominjali starih časov. Hvala likovni pedagoginji Silvi Karim, da nam je pomagala z nasveti in delom pri oblikovanju naše tržnice. Hvala tudi šolski knjižničarki Lejli Irgl za lektoriranje naloge. Z njeno pomočjo je naša naloga zagotovo bolje berljiva in razumljivejša. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokazali pripravljenost za izvedbo našega turističnega programa: gospodarju Vrhovčeve kmetije g. Francu Kobalu in gospodarju kmetije pri Mik‘ževih g. Vinku Leskovicu.

Sončki, zvezdice, smeškoti in rožice Tina Avbar

Govora je seveda o nalepkah in sličicah, ki jih naši otroci pogosto prejemajo, ko se »lepo obnašajo«. Ste že tudi v vašem stanovanju na hladilniku, vratih sobe ali omare kdaj gostili list s tabelo, na katero ste zbirali nalepkice ali risali zvezdice, ko je otrok opravil nekaj, kar ste se z njim dogovorili? Je bil tudi vaš cilj spodbuditi neko pozitivno, dobro vedenje pri otroku? Ali je bil vaš cilj mogoče zmanjšati neko vedenje, ki ga niste več želeli? Ko se starši znajdemo v vzgojnih dilemah, zagatah ali stiskah, ko ne vemo, kako se odzvati na določeno otrokovo vedenje, se pogosto zatečemo k različni literaturi, internetu, drugim staršem, neredko tudi oddajam po televiziji, kjer super-varuške pomagajo družinam pri odnosih, komunikaciji in starševskih veščinah. V vseh teh virih dobimo ideje za različne metode in tehnike, ki nam lahko pomagajo pri vzgoji. Tehniko z nalepkicami in zvezdicami strokovno imenujemo žetoniranje, in ko v praksi delam s starši, vidim, da jo starši zelo pogosto uporabljajo. Le redko pa jo uporabljajo pravilno. Zato jo pogosto hitro označijo za neučinkovito in obupajo nad njeno uporabo. Prav iz tega razloga sem se odločila nekaj besed nameniti tehniki žetoniranja, da jo bodo starši lažje in učinkoviteje uporabljali. Navodila za izvedbo • Najprej izberemo vedenje, ki ga želimo spodbujati/ojačevati (npr. ko se otrok mirno igra; ko otrok naredi vso domačo nalogo; ko otrok naredi svoje gospodinjske obveznosti in podobno). • Za nagrajevanje želenega vedenja uporabljamo t. i. žetone (nalepke, sličice ipd.) in za dogovorjeno število zbranih žetonov otrok prejme dogovorjeno nagrado. Izberemo žetone/nalepke, ki so za otroka že sami po sebi privlačni. • Izbrana nagrada naj bo skromna (največ nekaj evrov), dobro se obnesejo nagrade, kot je preživljanje skupnega časa, skupna igra, ogled predstave, kino, skupni izlet in podobno. Manj priporočljive pa so nagrade, kot je denar, hrana ali drage igrače. • Pomembno je, da otrok ve, kdo in kdaj ga bo nagradil za želeno vedenje in da nalepka sledi takoj po pojavu tega želenega vedenja (npr. nalepke delita mama in oče, nalepka sledi vsakič, ko otrok pospravi krožnik z mize/ igrače v škatlo ipd.). • Na začetku naj bodo nalepke podeljevane pogosto (vsakič, ko se vedenje pojavi), kasneje pa recimo enkrat na dan, če je bilo tisti dan vedenje npr. prisotno vsaj štirikrat. • Lahko uvedemo tudi plačevanje globe (npr. če bodo tvoje roke prijazne do sestrice, boš lahko vsako uro dobil eno nalepko; ko bodo pa roke do sestrice neprijazne – udarile, opraskale, uščipnile – ti bomo eno nalepko odvzeli). • Otroku postopek vnaprej razložimo, dovolimo, da si sam izbere nalepke, se skupaj dogovorimo za nagrado (in koliko »žetonov« mora zbrati za nagrado), vsak žeton/nalepko podelimo z veseljem in prijaznostjo, ob »plačevanju globe« pa mu le mirno razložimo, da je žal pozabil na pravila in mu moramo eno nalepko odvzeti. Kdaj uporabljati tehniko Tehniko lahko uporabljamo tako pri mlajših kot starejših otrocih, seveda dokler je posameznemu otroku tehnika privlačna in je ne dojema kot otročjo. Uporabljamo jo takrat, ko želimo pri otroku izgraditi neko vedenje, ki se po našem mnenju ne pojavlja dovolj pogosto, ali takrat, ko želimo, da se neko neželeno vedenje zmanjša ali preneha. Najpogostejše napake pri izvedbi Staršem je včasih težko dosledno vztrajati pri natančni izvedbi tehnike, saj je na začetku potrebne nekaj vaje in privajanja (tako staršev kot otrok), preden jo lahko dobro in učinkovito obvladamo. Včasih se neželeno vedenje otrok najprej nekoliko poveča, preden vidimo prve pozitivne učinke novih vzgojnih tehnik, kar nam lahko daje vtis, da je tehnika neučinkovita in jo opustimo, še preden bi se je dobro privadili. Pri tehniki žetoniranja je zelo pomembno, da žeton/nalepka sledi takoj po želenem vedenju (in da odvzem nalepke sledi takoj po neželenem vedenju) – manj minut, ko bo vmes minilo, bolj bo tehnika učinkovita. Ko tehniko enkrat osvojimo, nam lahko priskoči na pomoč pri kakšni vzgojni zagati. Zato kar pogumno in vztrajno! Lepo pomlad vam želim!

O Tini Avbar

Tina Avbar je psihologinja, ki se v svoji zasebni praksi v Ajdovšči-

ni ukvarja s svetovanjem in terapijo otrok in mladostnikov z različnimi težavami (anksioznost, strahovi, fobije, učne težave, težave v odnosih idr.). Najdete jo lahko na tel. št. 068/626-796 ali elektronskem naslovu tinaavbar.psih@gmail.com.

Mladi

Št. 41 • 16. april 2015

Razstava umetnice URIKURI

Aktualna razstava v galeriji Mladinskega centra Hiše mladih je posvečena naravi, natančneje pomladi, ki obljublja preporod in je umetniku v navdih že od prastarih obdobij. Najlepše slavospeve so pomladi in njeni migetajoči naravi poklonili impresionisti. Impresija – trenutni vtis, je najlepše zaznaven spomladi, ko narava okoli nas boža vsa naša čutila. Pomlad simbolizira čas rasti in nam nazorno predoči spreminjanje sveta okoli nas. Cvetje preplavi zelenice in trate, dnevi se podaljšajo, postanejo svetlejši in toplejši. Tudi čustva postanejo po dolgih zimah bolj optimistična in z dodatkom svetlobe se človek pripravi na nov krog leta.

Grumova in Šeligova nagrada Simoni Semenič

Osrednja figura letošnjega Tedna drame v Kranju je bila Ajdovka Simona Semenič, ki je prejela Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo in sicer za besedilo z naslovom ‚sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije‘, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo pa je odnesla njena predstava ‚1981‘. Odločitev komisije za Grumovo nagrado je bila soglasna, čeprav je izbirala med kar 38 deli. Nagrajeno besedilo Simone Semenič so označili kot lahkotno, duhovito in tekoče, za pravi uprizoritveni izziv. Za Šeligovo nagrado pa je bilo nominiranih osem predstav. Za Simonoje to že tretja nagrada Slavka Gruma, saj je prvo prejela leta 2009 za dramsko besedilo 5fantkov.si, leto kasneje pa še za besedilo 24ur. Čestitamo!

Prav narava je tista, ki nas na neprestano kroženje življenja in njegovih moči najbolj opominja. Avtorica UriKuri nam na ogled postavlja svojo Pomlad. Njena dela so že na prvi pogled optimistična, vesela, vznemirljiva. Odsevajo kreativni impulz, ki ga avtorica čuti do nadnaravne moči narave in njenih bistvenih sestavin: flore in favne. Sprehod skozi razstavo razkriva pestrost barv in oblik, ki jih najbolj intenzivno narava izkazuje ravno v pomladnem času. To nenehno spreminjanje narave avtorico fascinira in ji odpira nove ustvarjalne dimenzije. Svoj najintimnejši izraz UriKuri posveča ptici, katere podoba človeško kulturo

navdušuje že od pradavnine naprej. Že stara ljudstva so ptice občudovala, najbolj pa ji človek zavida ravno letenje, to nenavadno lastnost, ki jo bi ljudje radi počlovečili in si jo prikrojili po svoje. Ta večni simbol ptice sporoča, kako omejen je pravzaprav naš svet; Omejen na tla, h katerim smo zapisani in s katerih človek že od vedno svoj pogled obrača v nebo. Ni naključje, da si je avtorica za svoj poglaviten medij izbrala ravno akvarel. To tehniko slikarstva štejejo za najstarejšo obliko slikanja, saj so prvi akvareli nastajali iz kombinacije snovi narave; mineralov, blata, pigmentov in seveda vode. Akvarel odlikuje moč kontrasta med že skoraj transparentnimi, medlimi barvami in močnimi, izzivalnimi odtenki. Slikam podarja svežino in vznemirljivost. Avtorica akvarel občuduje tudi zaradi edinstvene živosti akvarela, njegove trenutnosti. Ko sta enkrat barva in voda prelita na papir, izpostavljena sušenju, ju ni več mogoče spreminjati. Tako ga lahko vidimo tudi kot nekakšen croquis narave. UriKuri živi in ustvarja v Ljubljani, prihaja pa iz Novega Mesta. Je glasbenica živahnih skodranih las, ki svoj čas posveča igranju bobnov in vizualni umetnosti, med drugim pa oblikuje tudi nakit. Obožuje potovanja in dober gin tonic. Njena dela so na ogled tudi na spletni strani urikuriart.com. Vsi razstavljeni akvareli ter umetniški printi so na prodaj. Hana Karim

MC Hiša mladih napoveduje Sobota, 18. april 2015 // 10h: Acrojoga Še ena novost v zvezi z jogo prihaja v MC Hiša mladih. Pri nas že izvajamo jogo in obrazno jogo, sedaj pa se lahko preizkusite tudi v acrojogi. Začnemo v soboto, 18. aprila 2015, ob 10h dopoldan. Vabljeni. Sreda, 22. april 2015: Predstavitev Konjeniškega društva sveti Štefan Vipavska dolina Konjeniško društvo Sveti Štefan Vipavska dolina združuje ljubitelje konj, konjeniškega športa in konjeniških dejavnosti. Aktivnosti društva potekajo na različnih področjih. Člani društva se udeležujejo in organizirajo različne tradicionalne praznike in prireditve in s tem bogatijo dogajanja. Cilji društva so skrb za popularizacijo konjeništva in konjereje, obujanje in ohranjanje starih običajev, organizacija konjenic, konjeniških iger in drugih prireditev. Zato vabljeni v sredo, 22. aprila v MC Hiša mladih, ko bo na sporedu predstavitev omenjenega društva. Četrtek, 23. april 2015 // 16h: Džob predavanje: Aljoša Bagola V MC Hiša mladih nadaljujemo s spodbujanjem podjetništva med mladimi ter ustvarjanju coworking okolja. Mladim prek različnih predavanj, delavnic ter pogovornih večerov ponujamo brezplačno na tone znanja in informacij, ki jim lahko pridejo še kako prav, ko se odpravljajo na lastno poslovno pot. Eden izmed takšnih dogodkov bo tudi brezplačno predavanje in kreativna delavnica na temo oglaševanja, ki bo potekala v četrtek, 23. aprila 2015, ob 16h, tokrat zaradi prostorske stiske v amfiteatralni učilnici Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini. Delavnico in predavanje bo vodil Aljoša Bagola, kreativni direktor agencije Pristop. Resnično vredno obiska! Petek, 24. april 2015 // 16h: MC Hiša mladih na obisku: KS Predmeja Mladinski center Hiša mladih prihaja na obisk na Predmejo. Otrokom pripravljamo zanimivo ustvarjalno druženje, na delavnico pa lepo vabimo tudi otroke iz Otlice in Kovka. Sreda, 29. april 2015 //20h V MC Hiša mladih Ajdovščina se nam v pridružite sredo, 29. aprila 2015. Spet imate možnost, da se pobližje spoznate z zvočno kopeljo, ki jo bo vodil Gal Furlan. Zvočna kopel je meditacijsko sprostitvena tehnika. Pomaga pri umirjanju uma in sproščanju telesa. Pri zvočni kopeli uporabljamo različne inštrumente. Se vidimo ob 20h!

Dan za spremembe 2015 Že vse od leta 2010 v Sloveniji poznamo Dan za spremembe, kateremu se uspešno priključujemo tudi v MC Hiša mladih Ajdovščina in tudi letos ni bilo nič drugače. Poglejte okoli sebe in hitro boste našli stvari, ki bi jih želeli spremeniti, ljudi, ki bi jim radi pomagali, naravo, ki bi

lahko spet zadihala. Tudi v MC Hiša mladih je bilo pestro, lepo sobotno dopoldne smo spremenili v pravi otroški plesni živ žav in pobirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo koristno uporabili v naši dobrodelni akciji!

Pisma

Št. 41 • 16. april 2015

Maturantski ples

»Vivata cademia, vivant profesores!« V petek, 20. 3. 2015, smo dijaki 4. letnikov gimnazije in predšolske vzgoje Srednje šole Veno Pilon imeli maturantski ples, ki se je odvijal v Športnem centru Police v Ajdovščini. Pred štirimi leti smo stopili skozi srednješolska vrata otroci, polni vedoželjnosti, iskrenega upanja, pričakovanja, obenem pa negotovi, kaj nas čaka. V tem obdobju smo doživljali vzpone in padce. Včasih smo upali, a smo bili poraženi. Spet drugič smo pogumno in z navdušenjem sprejemali stvari. In zdaj spet stojimo na prelomnici; že skoraj odrasli, a še vedno otroci. Pred nami je samostojno življenje, življenje, ki ga bomo oblikovali sami. V dvorani je bilo čutiti radost, vznemirjenje in pričakovanje. Dijaki in dijakinje smo se najprej predstavili in s svečkami v rokah zapeli Gaudeamus Igitur, himno šole in mladosti. Sledili so slavnostni govorci, pozdravil nas je vršilec dolžnosti ravnatelja, gospod Andrej Rutar, in poudaril, naj delamo to, kar nas veseli in da je uspeh rezultat dobrega dela in truda. Uvodne besede nam je namenil tudi župan občine Ajdovščine, gospod Tadej Beočanin, ki nam je položil na srce, naj pridno študiramo in svoje znanje prinesemo nazaj v Ajdovščino; nazadnje pa še naš plesni učitelj, gospod Andrej Rebula, ki nas je povabil na plesni parket. Nato smo se zavrteli v ritmih slavnostne koračnice. Plesno znanje, ki smo ga pridobivali v četrtkovih in petkovih popoldnevih, smo pokazali v glamuroznem angleškem in dunajskem valčku, igrivem technoswingu in swingu, strastnem tangu in vroči salsi. V nagovoru maturantom je bilo poudarjeno, da niso najpomembnejši rezultati in ocene, temveč ljubezen, oseben odnos in zavzetost ter strast do vsega, kar delamo. Vsi smo lahko zmagovalci na svoji življenjski poti. Branimo svoja stališča in utemeljujmo svoja prepričanja. Delajmo za dobro vsega sveta. Zaupajmo

Zagamani individualisti

vase in nikoli ne odnehajmo. Upajmo si sanjati svoje sanje. V zahvali staršem je beseda hvala dobila večje razsežnosti. Staršem hvala za vso ljubezen, svobodo, spodbude, za prepovedi in dovoljenja. Hvala, da ste nam dovolili biti to, kar smo, in nas na poti usmerjali v prave smeri življenja. Da je vsak delavec na Srednji šoli Veno Pilon delček v mozaiku, je bilo slišati v zahvali zaposlenim. Hvala profesorjem, ki so nam predajali svoje znanje, znali prisluhniti različnim vprašanjem, svetovalni delavki, ki nas je usmerjala pri izbiri nadaljnjega študija, kuharicam, ki so pripravljale tople obroke, čistilkam, ki so skrbele za urejenost naših prostorov, administrativnim delavkam za take in drugačne obrazce … Ponos in radost na obrazih sta bila še večja, ko je sledilo vabilo na ples s starši. Z mamami in očeti smo se zavrteli v melodijah dunajskega valčka in poskočne polke. Trema in pričakovanje pa sta se zrcalila na obrazih dijakov in dijakinj, ki so zaplesali s profesoricami in profesorji. Po večerji so sledili predstavitveni videi, v katerih smo najprej predstavili oba programa posebej, nato pa so se razredi predstavili še posamezno. Svoj razred smo poskušali pokazati v dobri luči, domiselno in s humorno noto, prikazali smo naše posebnosti, razredno povezanost in ubranost, spreminjanje skozi prehojena štiri leta. Večer je hitro mineval v druženju s starši in prijatelji, ob smehu, zabavi in plesu. Spravili ga bomo v skrinjico spominov kot poseben, nepozaben in lep zaključek šolanja. Naj zaključim z mislijo Žige Vavpotiča, ki je bila del nagovora maturantkam in maturantom: »Živi tako, kot verjameš, da je prav, in delaj, kar ti narekuje srce. Življenje je kot igra v gledališču brez generalke. Zato poj, se smej, joči, pleši, ljubi … in neizmerno uživaj vsak trenutek svojega življenja, dokler ne pade zastor in se predstava brez aplavza ne konča.« Lara Batič

Človek se je razvijal s pomočjo evolucije do točke, na kateri smo danes. To, kar nas razlikuje od preostalih živih bitji je pokončna hoja, uporaba orodja, simbolov in sposobnost govora. Delimo si hrano, dolga leta skrbimo za svoje otroke in že tisočletja vzpostavljamo takšna ali drugačna socialna omrežja, ki so našim prednikom in nam omogočila mirno jadranje skozi izzive, ki nam jih prinaša naše okolje. V zavidljivi epohi 12.000 let, je naša vrsta, Homo sapiens, spremenila podobo sveta. Svet spreminjamo še danes, vendar – ali so vse te spremembe res potrebne ali pa nismo mogoče malce zabredli v banalnost vse-dopuščajočega kapitalizma1? Da, beseda bo tekla o najnovejši in zelo opazni spremembi v našem mestu. Beseda bo tekla o kričeči rumeni fasadi. Ne bomo se sprenevedali, vsi vemo, katero imam v mislih. To pa zato, ker je, hočeš nočeš, invazivno posegla v naše vsakdanje življenje. Kljub temu, da se v Ajdovščini gnete kar nekaj arhitektov, pa tega nikakor ni opaziti na sami podobi mesta. Naši parki so pozabljeni, glavni trg, ki bi moral biti prostor druženja, je postal parkirišče, v centru mesta pa se množijo prazni prostori, ki nimajo vsebine in žalostno propadajo. Za takšno stanje seveda nikakor ne smemo kriviti arhitektov. Vzrok moramo iskati drugje, mogoče celo vsak pri sebi. Ampak vrnimo se k tematiki tega zapisa. Naj vam za začetek pojasnim to, kar mi, arhitekti, vemo, vi pa morda ne. Kaj je najbolj pomembno pri uporabi barve v arhitekturi? Vem, kakšen bo vaš odgovor, ker smo ga s kolegi slišali že neštetokrat – barva je stvar okusa posameznika, zaradi česar je seveda le-ta upravičen, da izrazi in tudi v praksi uporabi svoje poznavanje barvnega kroga, za katerega je najverjetneje zadnjič slišal nekje v osnovni šoli. Barva fasade je nekaj, s čemer bo vaš sosed izrazili svoj individualizem in dokazal, da je res nekaj posebnega, da je drugačen od vas. »Barva fasade je konec koncev moja pravica!« bo cepetal. Verjeli ali ne, pa je barva oceansko modre ali pomladno fuksija hiše vašega soseda nekaj, kar se tiče nas vseh, ki njegovo hišo gledamo. Barva objekta mora v arhitekturi zadostiti najrazličnejšim kriterijem, od izkušnje uporabnika, izkušnje okolice, pa do upoštevanja že obstoječega lokalnega urbanizma. Na ža-

lost poznavanje barvnega kroga, kjer se znanje ustavi že pri izrazu »komplementarna barva«, ni dovolj. Za pravilno uporabo barve, ki ne onesnažuje vaših pogledov, je potrebno znanje, ki smo ga arhitekti nabirali in gradili skozi leta študija in skozi refleksivni odnos do naših in tujih izkušenj v arhitekturi. Barva kot taka, je nabita z določenimi moralnimi in celo ideološkimi konotacijami. Rdeča barva včasih simbolizira bivši režim in veliko posameznikov vam lahko iz prve roke pove, kaj se zgodi z njihovim notranjim termometrom, ko jo zagledajo. Bela barva je simbol preprostosti, moči in sodobnosti. Črna je v marketingu pogosto izrabljena kot barva luksuza. Rumena pa že stoletja velja za barvo, ki predstavlja cenenost. Da poenostavim in prenesem v prakso: barva hiše nikoli ne izraža samo dejstva, da je Micki všeč oceansko modra, ampak izraža to, da Micki dejansko ni mar, kako se ob pogledu na njeno hišo počuti sosedova Francka. Pobarvati ali ne pobarvati? Se omejiti na minimalistično barvno shemo gradbenih materialov ali se razuzdano predati paleti neskončnega števila odtenkov, ki vam jih pod nos pomoli lokalni pleskar? Ni problema – vsaka soba ima vsaj štiri stene, ki jih v intimi vašega doma vsak dan opazujete samo vi in vaši bližnji. Na njih se lahko izživljate po mili volji in s tem ne prizadenete nikogar. Zunanjost vašega doma, pa je del javnega prostora, ki je kulturna dobrina, del podobe mesta, in je stvar nas vseh. Konec koncev, če si na tej točki nalijemo čistega vina, je barva velikokrat le bergla, s katero želimo, da naša, sicer čisto povprečno slovenska hiša, izstopi iz tega povprečja. Barva je bergla, s katero prekrivamo napako, ki smo jo storili, ko smo zahtevali projektno dokumentacijo za to povprečno slovensko hišo. Dobra arhitektura govori sama zase - nekompromisna kot taka, s svojo izraznostjo ne potrebuje ceneno rumene, da bodo sosedje ljubosumni. Ne govorim o tem, da morajo biti vse hiše bele. Vendar pa mora biti njihova fasada usklajena z okolico, v kateri se nahajajo. Zato tudi stara stavba iz obdobja socializma v strogem centru mesta ne bo nikoli bolj sveža in lepša, če jo bomo prekrili z dvema rokama živo rumene barve. Ne, takšna ne daje videza vzdrževanosti in čistoče. Sporoča nam zgodbo o ignoranci in samovoljnosti. Socialistična stavba v centru mesta2 je kot stara, izpita pocestnica, ki ne bo iz-

Ajdovska pravica do parkiranja Ko sem se preselila v središče mesta, nisem niti slutila, kakšne pravice so mi bile s tem premikom dodeljene. Še lansko leto sem živela v strogem centru Ljubljane in tam se mi je o takšnih bonitetah, ki se mi bohotijo na ajdovskem Placu, lahko samo sanjalo. Lahko bi pa potegnila nekaj primerjav z bivanjem v obeh centrih. Bližina vsega, kar človek potrebuje za običajno življenje: pri roki so trgovine, pošta, lekarna, banke, kavarne. Obe mestni jedri nudita čudovite vedute. Ljubljana sicer naše mesto nese v vrvežu ljudi na ulicah. Obe bivanjski situaciji pa sta si skrajno drugačni – najbolj zaradi prometne ureditve strogega centra mesta. V Ljubljani bi morala najprej po čudežu dobiti prosto parkirno mesto v centru, ker se z mestnim redarstvom ni za šaliti. In ko bi avto z inženirskim čudežem bočnega parkiranja nekako le stlačila v ozek boks, bi me MOL še ocarinil z oderuško parkirnino, ki jo bi morala podaljšati v nekaj urah. Dokaj nepraktično za tiste, ki prebivajo v središču mesta, kjer se malodane ves čas cedita mleko in med, kajne? Zato sem si omislila preprosto rešitev kolo.

Medtem lahko v paralelnem vsemerju ajdovskega trga parkiram kjerkoli mi moje meščansko srce veleva. Res – ni kraja, kjer človek ne bi imel argumenta, da avto spada prav tja, kjer ga ima namen pustiti. Pravzaprav se ta luksuz Ajdovske pravice do parkiranja (APP) začne na samem začetku Prešernove, kjer je nedavno zadišalo po svežih žemljicah in bureku. In ker je veliko lažje parkirati neposredno pred pekarno kot na prostranem parkirišču za pekarno in ker itak »samo skočiš po kruh«, je ta relativno nepregledni vhodni ovinek ob vseh mogočih urah zaparkiran. Zgodilo se mi je že, da sem med zavijanjem na Prešernovo naletela na starše, ki so svojemu otroku odprli vrata neposredno na cesto in je otrok skočil pred avtomobil. Ali pa vsakodnevni manevri v izognitev nepremišljenemu odpiranju avtomobilskih vrat, ki se razprostirajo skoraj do polovice cestišča. V primeru nezgode se parkirani najverjetneje lahko sklicujejo na APP. Če se preselimo še nekoliko dalje po Prešernovi, zaslutimo, da se nenavaden fenomen parkiranja na pločniku razprostira čez celotno ulico, okronan pa je z avtomobili

gledala nič bolje, če na obraz namaže tono pudra in modrega senčila za oči. Verjamem sicer, da se glavni akterji te zgodbe požvižgajo na to kaj mislim jaz, ali kako ta nesrečna rumena fasada prizadeva kogarkoli v tem mestu. Niti niso tega storil zato, da bi stavbo polepšali. To so storili zato, ker lahko. In to je v resnici srž celotne problematike, ki ni razrešena niti na državni, kaj šele na občinski ravni. »Potrebno bi bilo končno urediti pravni okvir, osvestiti ljudi in državo. Naš sistem upravljanja s prostorom je slab. Slovenija že od začetka osemdesetih let nima več organiziranih urbanističnih strokovnih služb, ki bi, kot nekoč javni urbanistični mestni zavodi, skrbele za usklajevanje med javnim in posameznimi interesi. Znanje se je z razpustitvijo urbanističnih zavodov razpršilo in mesta so ostala brez ustvarjalne urbanistične podpore - kot orkester brez dirigenta3. Podoba mest nam uhaja izpod nadzora, v mesta so vdrle ruralne prakse urejanja prostora,« pravi prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Zaključim pa naj s preprostim vprašanjem, ki sem ga zasledila in bi vsakega, ki bi si iskreno odgovoril, hitro spametovalo. Laično javnost namreč sprašuje, zakaj se vas večina naokoli vozi v monotono črnih in srebrnih Golfih, hiše pa barvate v živo zeleno, divje rožnato in ceneno rumeno barvo. Torej, zakaj? Ker lahko. Spreminjali in razvijali smo se, mi, ljudje, in postali… zagamani individualisti. Ali nam je res popolnoma vseeno? Tea Goljevšček, u.d.i.a. Arhitekturno društvo Forum 1 Kapitalizem je konec koncev v naše kraje prinesel neskončno možnost izbire s pomočjo uvajanja konkurenčnega trga. Posledično široka ponudba na trgu generira vsesplošen okus ljudstva. 2 Stavba je del Lavričevega trga, ki je skupaj z mestnim jedrom zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena. 3 Za barvno onesnaževanje je sicer odgovoren Inšpektorat RS za okolje in prostor, barve fasad objektov pa so določene s prostorskimi akti občin. Nadzor naj bi opravljale občinske inšpekcije. Na žalost pa se izdelava in barvanje fasade na obstoječih objektih šteje za investicijsko vzdrževanje, za katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.

pred Pilonovo galerijo. Da se razumemo: tisto tam je pločnik. Morda ne zavzema oblike pločnika, ker nima robnika in drugih pločniških komponent, ampak tiste črte tam na tleh so simbol pločnika. Tu je nerodnost parkiranja še posebej poudarjena, ker obstaja trenutna ovira zaradi gradbenih del na stavbi nasproti te že tako zožene ceste. Vendar to še vedno marsikoga ne zaustavi, da bi cesto zožil še malce bolj in tako ne samo onemogočil prehod pešcem po pločniku, temveč ga povrh vsega naredil še nevarnega. Te mini drame se tičejo samo Prešernove ulici v Ajdovščini, verjetno pa to ni edina ulica v središču mesta s problematičnim parkiranjem. Sedaj je morda lažje razumeti, čemu takšna gonja zaradi parkiranja na trgu in zakaj osrednji trg v Ajdovščini daje bolj ali manj vtis parkirišča. In če se vrnem h pravicam, ki jih domnevno imam kot stanovalka središča: z veseljem se odrečem delno neomejenemu in brezplačnemu parkiranju v imenu zmanjšanja nevarnosti za pešce in povečanja prostora za druženje. Kako dolga in kako trnova pot čaka občinsko vodstvo h spremembi prometnega režima na Lavričevem trgu, si lahko samo mislimo. Hana Karim

Podjetno

Št. 41 • 16. april 2015

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 10.4.2015) (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Slovenski podjetniški sklad

Naziv razpisa

Upravičenci

perspektivna, inovativna ter hitro rastoča mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki prodirajo na globalne trge mikro in mala podjetja organizirana kot d.o.o., mlajša od 5 let; ne kotirajo na borzi, Semenski kapital - lastniški še niso delila dobička, niso vstop za rast inovativnih podjetij nastala z združitvijo ter so v višini 200.000 EUR razvojno naravnana in globalno usmerjena; vsaj 1 zaposlena oseba mikro in mala podjetja Semenski kapital- konvertibilno organizirana kot d.o.o., mlajša posojilo za zagon inovativnih od 3 let; razvojno naravnana podjetij v višini 75.000 EUR in globalno usmerjena; vsaj 1 zaposlena oseba Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala

Rok za predložitev vlog

5.8.2015

4.5.2015 (prvi rok) 9.10.2015 (drugi rok)

Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere 2015 (P1)

mikro, mala in srednje velika podjetja

Slovenski podjetniški sklad

Garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom 2015 (P1TIP)

mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v procesu iskanja novih rešitev, 15.05., 15.06., 15.07., 15.09., produktov ali storitev, s 15.10.2015 poudarkom na lastnem znanju ali znanju širšega raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev

Slovenski podjetniški sklad

Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2015 (P2A)

Podjetje mora sodelovati v predselekcijskem postopku Start: up 21.04.2015 Slovenija 2015

Zavod RS za zaposlovanje

Tvoja prva zaposlitev EURES/ Your first EURES job

delodajalci; iskalci prve zaposlitve v EU (za zaposlitev oseb mlajših od 30 let)

31. 5. 2015 oz. do porabe sredstev

Zavod RS za zaposlovanje

Iz faksa takoj praksa

delodajalci

30. 6. 2015 oz. do porabe sredstev

Zavod RS za zaposlovanje

Delovni preizkus za mlade 2015

delodajalci

do porabe sredstev, najdlje do 10. 9. 2015 do 13. ure

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2015

delodajalci

1. 7. 2015 oz. do porabe sredstev

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje občani okoljskih naložb občanov 51OB14

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa.

Slovenski podjetniški sklad

SID Banka (Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 2013-2014 Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014 Krediti za naložbe in zaposlovanje v malih in srednje velikih podjetjih

07.05., 08.06., 07.07., 07.09., 07.10.2015

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.5.2015 (ponovno podaljšanje roka)

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije http://www.podjetniskisklad. si/87/2014/nalozbe-tveganegain-mezzanin-kapitala-prekodruzb-tveganega-kapitala.html

http://www.podjetniskisklad. si/95/2015/semenski-kapital--lastniski-vstop-za-rastinovativnih-podjetij-v-visini200000-eur.html http://www.podjetniskisklad. si/99/2015/semenski-kapital-konvertibilno-posojilo-za-zagoninovativnih-podjetij-v-visini75000-eur.html http://www.podjetniskisklad. si/103/2015/garancije-skladaza-bancne-kredite-s-subvencijoobrestne-mere-2015-p1.html

http://www.podjetniskisklad. si/105/2015/garancije-zabancne-kredite-s-subencijoobrestne-mere-namenjenetehnolosko-inovativnimprojektom-2015-p1tip.html

http://www.podjetniskisklad. si/100/2015/spodbude-zazagon-inovativnih-podjetij-vletu-2015-p2a.html http://www.ess.gov.si/eures/ tvoja_prva_zaposlitev_eures/ iskalci_zaposlitve http://www.ess.gov.si/eures/ tvoja_prva_zaposlitev_eures/ delodajalci http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=1043 http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=1026 http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=1025 http://www.ekosklad.si/razpisi

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge z glavno dejavnostjo C16 in C31 po SKD

30.4. in 30.6.2015

http://www.regionalnisklad.si/ podjetnistvo/podjetnistvo-–ugodna-posojilna-sredstva

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstev

http://www.sid.si/financiranje/ krediti-iz-posojilnega-skladaza-msp

do porabe sredstev

http://www.sid.si/financiranje/ financiranje-nalozb-msp-vucinkovito-rabo-energije

SID Banka (Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah

Evropska Komisija

Program OBZORJE 2020 (HORIZON 2020) »MSP Instrument« (SME Instrument) - H2020SMEINST-1-2014

mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

različno

http://www.podjetniski-portal. si/o-podjetnistvu/horizon-2020 http://ec.europa.eu/ programmes/horizon2020/en http://ec.europa.eu/research/ participants/portal/desktop/en/ opportunities/index.html

Različno (odvisno od tematike/ področja) (program za konkurenčnost MSP)

različno

http://ec.europa.eu/growth/ smes/cosme/index_en.htm

javni ali zasebni subjekti, ki so dejavni na področju izobraževanja, usposabljanja (tudi mladine in športa)

različno

http://eacea.ec.europa.eu/ erasmus-plus/funding_en

dijaki in dijakinje slovenskih srednjih šol

30. april 2015 (prijava); 22. maj 2015 (oddaja izdelkov)

http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/naslovnica/ novica/n/natecaj-za-dijakein-dijakinje-moj-dom-nasaprihodnost/

objava predvidoma v maju

http://www.ajdovscina.si/ javna_narocila_in_razpisi/ javni_razpisi/

objava predvidoma v maju

http://www.ajdovscina.si/ javna_narocila_in_razpisi/ javni_razpisi/

objava predvidoma v juniju

http://www.ajdovscina.si/ javna_narocila_in_razpisi/ javni_razpisi/

Evropska Komisija

Program COSME 2014 -2020

Evropska Komisija - Izvajalska agencija za Program Erasmus+ izobraževanje, avdiovizualno in kulturo Kompetenčni center za trajnostno gradnjo Natečaj za dijake in dijakinje in okoljske »Moj dom - naša prihodnost« tehnologije – za trajnostno prihodnost NAJAVA Javni razpis za dodelitev Občina Ajdovščina subvencij za projekte inovacij za leto 2015 NAJAVA Javni razpis za dodelitev Občina Ajdovščina finančnih pomoči za investicije v kmetijstvu za leto 2015 NAJAVA Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno Občina Ajdovščina mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava

SPIRIT Slovenija

Javni natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2015

podporne institucije za podjetništvo in inovativnost, ki imajo status nacionalne organizacije, mestne ali krajevne skupnosti, regije in druge 8. maj 2015, do 10.00 ure skupnosti pa tudi javno-zasebna partnerstva med javnimi organi in podjetniki, izobraževalni programi in poslovne organizacije

http://www.spiritslovenia. si/razpisi/2015-03-26-Javninatecaj-za-evropske-nagradeza-spodbujanje-podjetnistvaza-leto-2015

Blagoslov konj v Žapužah Konjeniško društvo sveti Štefan Vipavska dolina vabi 26. aprila na tradicionalni blagoslov konj na jurjevo, pred cerkvijo sv. Martina v Žapužah. Blagoslov bo vodil šturski župnik g. Marko Kos. Po obredu sledi prikaz konjeniških dresur, terapije s pomočjo konja in hipoterapije, dresurno jahanje, western discipline in spretnostno jahanje. Začetek zbiranja konjenikov ob 10:30. Obiskovalce naprošajo, da se ravnajo po navodilih organizatorja, vsi konjeniki pa so odgovorni za vedenje svojih ljubljencev.

Napovedujemo

Št. 41 • 16. april 2015

Zanimivo, poučno in uporabno v vsakdanjem življenju Leto je naokoli in zopet je tu TEDEN VSEŽIVLJENSKEGA UČENJA. Ker je društvo Doli prejšnje leto uspešno izpeljalo koordinatorstvo za Ajdovsko občino, je tudi letos koordinator - organizator številnih prireditev. Po predlogih Andragoškega centra Slovenije je letos pripravljenih veliko različnih vsebin in predavanj, ki bodo potekala v okviru Ajdovske občine. Najprej se bomo posvetili medsebojnim odnosom , zato smo povabili sestro Matejo Kraševec iz Družinskega centra na Sv. Gori ter zakonca Sitar ki nam bosta predstavila po-

men medsebojnih odnosov v družini, saj menimo, da je družina celica družbe. Veliko bomo govorili o ohranjanju zemlje (biološki pridelavi, eko kmetijstvu), opazovali bomo zvezde (Astronomsko društvo Nanos), govorili o zeleni energiji – biomasa, načinih ogrevanja, spoznavali alternativno zdravljenje za samopomoč, organizirali varno hojo v hribe s Planinskim društvom Ajdovščina. Lovska družina nam bo predstavila živali, ki živijo v naši okolici, Podeželske žene iz Predmeje bodo pripravile prikaz peke kruha v krušni peči, Društvo slepih in slabovidnih

pa nam bo predstavilo njihovo delovanje. To je le nekaj dogodkov, ki se bodo odvili med 15. majem in 30. junijem 2015. Predavanja bodo potekala po vsej Ajdovski občini, zato bomo v ta namen pripravili koledar dogodkov, ki si ga boste lahko ogledali na spletni strani društva Doli in na socialnem spletnem omrežju Facebook. Vsa predavanja bodo zanimiva, poučna ter uporabna v vsakdanjem življenju, namenjena vsem generacijam, zato vas vabimo, spremljate napovedi in si vzamete čas, da dogodke tudi obiščete. Se vidimo!

Koledar prireditev za APRIL 2015 od petka, 17. aprila do nedelje, 17. maja petek, 17. april sobota, 18. april sobota, 18. april sobota, 18. april sobota, 18. april sobota, 18. april sobota, 18. april sobota, 18. april nedelja, 19. april nedelja, 19. april četrtek, 23. april četrtek, 23. april petek, 24. april petek, 24. april petek, 24. april od petka, 24. aprila do nedelje, 3. maja sobota, 25. april sobota, 25. april

Moj očka V mesecu marcu smo praznovali materinski dan. Ob tem dnevu se mogoče še bolj zavemo, kako pomembno vlogo ima mama v vsaki družini. Zato so se lansko leto mladi in otroci iz Planine, Velikih Žabelj, Gaberij in Šmarij odločili, da pripravijo mamam v zahvalo prireditev z naslovom Mama je ena sama. Letos pa so se s prireditvijo Moj očka spomnili očetov, ki so ravno tako pomembni v družini. Skupaj z mamami delijo veselje in bolečino ter otroke s svojo ljubeznijo, včasih tudi strogostjo in odločnostjo, usmerjajo na pravo pot. Gledalci, ki so 21. in 22. marca napolnili dvorano v Ajdovščini, so prisluhnili zboru Luč s spremljevalnim bendom, ki je poskrbel za mladostno energijo, pevskemu zborčku iz Planine in Gaberij ter številnim mladim talentom, ki so s pesmijo, plesom, ploskanjem, igraSTALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www. venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com

nedelja, 26. april četrtek, 30. april

Kulinarični mesec - Okusi Vipavske v Restavracije po Vipavski dolini restavracijah Vipavske doline Info: www.okusi-vipavske.si/sl/kulinarika 70 let po osvoboditvi svoboda? Pogovorni večer o svobodi Org: Raziskovalna postaja ZRC SAZU v sodelovanju z MC Hiša mladih Ajdovščina ob 7:30 173. Bolšja tržnica Center za 3. življenjsko obdobje Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Ajdovščina Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon) ob 8:00 42. mednarodno srečanje zbiralcev Center za 3. življenjsko obdobje Info: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net Ajdovščina Ustvarjalne pravljične delavnice Udeležba brezplačna. ob 10:00 Info in prijave: 040 322 528, katja.krkoc@ MC Hiša mladih Ajdovščina gmail.com; 041 945 392, info@mchisamladih.si. Odprtje razstave otroških ilustracij ob 19:00 Kestutisa Kasparavičiusa Lična hiša Ajdovščina Info: 368 19 29, info@licnahisa.com ob 19:00 Jubilejni koncert Vokalne skupine Grlica Dvorana KS Budanje Vstop prost! ob 19:00 Predavanje o zdravilnih rastlinah Dom krajanov Lozice Org: Društvo Zdravljica Lozice ob 22:00 Koncert: Dejga Dejga Bar Hiša mladih, Ajdovščina Vstopnina 3 € Raziskuj z nami: Tehnične dediščine ob ob 9:30 Hublju Izhodišče na parkirišču MC Hiša Cena: 5 € na osebo, 3. in 4. otrok – 3 € mladih Ajdovščina Prijave: klubsportani@gmail.com, 040 577 474. Info: www.klubsportani.weebly.com ob 19:00 Babica gre na randi Center za 3. življenjsko obdobje Prireditev dramske skupine Zarja Ajdovščina ob 9:30 70 let osvoboditve : Primorska 1945 MC Hiša mladih Ajdovščina znanstveni simpozij Džob: Aljoša Bagola ob 16:00 predavanje in delavnica MC Hiša mladih Ajdovščina Info: info@mc-hisamladih.si ob 16:00 MC Hiša mladih na obisku na Predmeji Krajevni dom, Predmeja Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si ob 18:00 Center za 3. življenjsko obdobje Odprtje razstave IX. korpus NOV in POS Ajdovščina ob 19:00 Avla Dvorane prve slovenske Odprtje razstave 5. maj 1945 vlade Ajdovščina Osmica na kmetiji Černigoj - pri Lovrinčkovih Lokavec 76 b Info: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail. com Ustvarjalne pravljične delavnice Udeležba brezplačna. ob 10:00 Info in prijave: 040 322 528, katja.krkoc@ MC Hiša mladih Ajdovščina gmail.com; 041 945 392, info@mchisamladih.si. ob 19:00 Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Dvorana OŠ Šturje Črnomelj ob 11:30 Blagoslov konj Pred cerkvico sv. Martina v Info: www.kdsvetistefan.com, 041 462 292 Žapužah od 15:00 dalje Kresovanje 2015 Parkirišče ob grajskem obzidju Org.: Društvo tabornikov Rod Mladi bori v Ajdovščini ob 20:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Koledar prireditev za MAJ 2015 sobota, 2. maj

njem in improvizacijami pričarali veselo vzdušje. Mlada srca so želela očkom sporočiti: nenadomestljivi ste, bodite ob nas, ko odraščamo, ni potrebno, da delate velike stvari, dovolj je že, da smo skupaj, da si vzamete čas za nas. Da je prireditev sploh nastala, gre zahvala župniku Sašu Mugerliju, za uspešno izpeljavo pa so zaslužni otroci, mladi in manj mladi iz sodelujočih krajev. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem, brez katerih bi prireditev težko izpeljali: Turističnemu društvu Vrtovče, Mlinotestu, FrucETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015. ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

RAZSTAVE:

Razstava otroških ilustracij Kestutisa Kasparavičiusa Od nedelje, 19. aprila do četrtka, 18. junija – Lična hiša Ajdovščina Fotografska razstava: Blizu nas Do torka, 21. aprila - Mercator center Ajdovščina Razstava fotografa Branka Hlada. Razstava: IX. korpus NOV in POS Od sobote, 25. aprila do torka, 5. maja - Center

talu, Romanu in Mirjam Stubelj, Kmetijski zadrugi Metlika, Šiviljstvu Ksenija, vinarjem s Planine, kmetiji Slejko - Velike Žablje, mesnici Peloz, Sadjarstvu-vrtnarstvu DORES s.p. Dolores Trbižan, DIGITAL VIDEO FOTO RF Robertu Ferjančiču, Petriču d.o.o., Juretu Kompari, Juretu Ferjančiču in Boštjanu Lemutu. Ne nazadnje hvala vsem, ki ste prišli na prireditev, darovali prostovoljne prispevke ter z nastopajočimi iz srca zapeli in zaploskali. Irena Knafelc

za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina Razstava: 5. maj 1945 Od sobote, 25. aprila do torka, 5. maja - avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina Razstava: slike in risbe Mihe Štruklja Do nedelje, 3. maja - Pilonova galerija Ajdovščina Razstava Braneta Jazbarja: Socotra Od sobote, 9. , do nedelje, 31. maja - Galerija Vipavski Križ Razstava: Žiga Herberstein Do četrtka, 21. maja - Dvorec Lanthieri, Vipava

OBVESTILA:

PD AJDOVŠČINA:

Žirovski Vrh – nedelja, 19. april ob 7:00 - odhod avtobusa iz AP Ajdovščina Pot je lahka, priporočamo pohodne palice. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Strošek izleta je 17 € in vključuje prevoz, čaj ter ob povratku topel obrok. Predviden povratek ob 19:00. Pohod vodita Bogdan Kodele in J. Mivšek. Prijave v TIC Ajdovščina (05 365 91 40) ali v pisarni društva v četrtek, od 16. do 18. ure. Info: 031 853 405 (Bogdan Kodele), 041 891 368 (Mirko), www.pd-ajdovscina.si Lubnik – nedelja, 10. maj Info: 041 891 368 (Mirko Soban), 031 853 405 (Bogdan Kodele), www.pd-ajdovscina.si Šraufov pohod, Krašnja – nedelja, 16. maj Info: 031 507 251 (Gregor Vodopivec), www. pd-ajdovscina.si

sobota, 2. maj nedelja, 3. maj torek, 5. maj četrtek, 7. maj četrtek, 7. maj od petka, 8., do nedelje, 17. maja od petka, 8., do nedelje, 17. maja sobota, 8. maj sobota, 9. maj sobota, 9. maj sobota, 9. maj nedelja, 10. maj nedelja, 10. maj

70. obletnica ustanovitve prve slovenske narodne vlade (5. maj 1945 - 5. maj 2015) Info: Občina Ajdovščina, Sanda Hain, 05 365 91 55, sanda.hain@ajdovscina.si od 12:00 dalje Šagra Velike Žablje 2015 Igrišče v Velikih Žabljah Turnir v malem nogometu in briškoljade ob 16:00 Šagra Velike Žablje 2015 Pred dvorano v Velikih Žabljah Srečolov, glasba v živo, delavnice za otroke Slavnostna seja ob prazniku Občine ob 18:00 Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Info: 05 365 91 11, obcina@ajdovscina.si, Ajdovščina www.ajdovscina.si ob 18:00 Otvoritev razstave: Žiga Herberstein Dvorec Lanthieri, Vipava ob 14:00 Meritve krvnega tlaka, sladkorja in Prostori RK v Centru za tretje holesterola v krvi življenjsko obdobje Ajdovščina Info: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si. 360° Vipava Valley Različne lokacije v Vipavski Ultra gorski maraton in plezalni vikend dolini Info: www.100utvv.si Osmica Ferjančič Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Info: 031 892 585, 040 540 499, osmica. Vipavi ferjancic@gmail.com ob 19:00 Odprtje razstave Braneta Jazbarja: Socotra Galerija Vipavski Križ ob 8:00 Kmečka tržnica v Ajdovščini Trg 1. slovenske vlade Info in prijave: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@ siol.net Ajdovščina 22. rally starodobnih vozil Vipavska dolina ob 8:00 2015 Start za starim mlinom ob Info: 031 857 526 (Igor Trošt), 040 727 610 Hublju v Ajdovščini (Denis Bizjak) Kolesarska dirka - 8. kriterij slovenskih ob 15:00 mest Ulice mesta Ajdovščina Info: 041 352 607 (Klavdij Brecelj) 8. pohod po Angelski gori Izhodišče pohoda pred Dvorano Info: 040 238 688 (Matej Bolčina), td.okno@ na Otlici gmail.com, www.td-okno.si Med šmarenskimi griči: 6. pohod čez Školj ob 9:00 in Tibot Šmarje na Vipavskem Info: 041 275 267 (Darko Poljšak), http:// vinoreja-smarje.nvoplanota.si Lavričev trg Ajdovščina

nedelja, 10. in Dvorec Zemono ponedeljek, ob 15:00 11. maj od ponedeljka, 11., do MC Hiša mladih Ajdovščina nedelje, 17. maja ob 17:00 torek, 12. maj Športni park Ribnik Ajdovščina ob 7:30 torek, 12. maj Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 8:00 sobota, 16. Izhodišče in cilj pred Športnim maj centrom Ajdovščina

Okusi Vipavske 2015 Info: www.okusi-vipavske.si/ MC Teden mode 2015 Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si Test hoje na 2 km – 2015 Info: 05 369 31 23, zdravstvena.vzgoja@zdajdovščina.si 174. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon) Majski tek Info: Zavod za šport Ajdovščina, 05 364 47 22, www.zs-ajdovscina.si

70 let ajdovske vlade

Št. 41 • 16. april 2015

Spremljajoče prireditve ob praznovanju zgodovinske obletnice Znanstveni simpozij zgodovinarjev: 70 let osvoboditve : Primorska 1945 Četrtek, 23. april 2015, med 9.30 in 17.00 uro, MC Hiša mladih Znanstveni simpozij zgodovinarjev iz Slovenije in Italije je namenjen obeležitvi 70-letnice konca druge svetovne vojne, s poudarki na vojaških, političnih vidikih situacije ob osvoboditvi. Program simpozija: 9.30 – otvoritev, pozdravna nagovora soorganizatorjev in pozdravni nagovor župana občine Ajdovščina; moderator: dr. Branko Marušič. 10.00 - 11.45: Martin Premk, Vojaška osvoboditev Slovenskega Primorja; Alberto Buvoli, La liberazione della regione Friulana con un particolare riguardo alle vicende del Friuli orientale (Osvoboditev Furlanije s posebnim pogledom na osvoboditev vzhodnega dela); Nevenka Troha, Osvoboditev Trsta : vprašanja in dileme; Patrick Karlsten, Le posizioni della dirigenza del Partito Comunista Italiano sulla liberazione, sul‘ occupazione e sull‘annessione della Venezia Giulia alla Jugoslavia (Stališča vodstva KP Italije do osvoboditve, zasedbe in priključitve Julijske krajine k Jugoslaviji); Diskusija 12.00 – 13.45: Božo Repe, Odporniško gibanje v Jugoslaviji v zaključnem obdobju druge svetovne vojne: politične značilnosti in pomen; Bojan Godeša, Primorci in njihova pričakovanja po priključitvi k matici v luči izbire med nasprotnima taboroma na Slovenskem; Vida Deželak Barič, Komunistična partija Slovenije na Primorskem in priprave na konec vojne (19441945); Zdenko Čepič: Revolucija in država; Diskusija, nato odmor za osvežitev in prigrizek. 14.45 – 17.00: Blaž Torkar, Zavezniki na Primorskem; Gorazd Bajc, “A potential powder magazine” – “Pure dynamite”... Anglo-Američani in partizani v Julijski krajini na predvečer hladne vojne; Jože Pirjevec, Vprašanje meja; Diskusija in zaključna beseda moderatorja. Organizatorja dogodka sta Inštitut za novejšo zgodovino in Inštitut za promocijo vrednot NOB Slovenije.

Pogovorni večer: 70 let po osvoboditvi svoboda?

Odprtje razstav:

Petek, 17. april 2015, ob 20.00, MC Hiša mladih Pogovorni večer, namenjen razmisleku o razumevanju svobode po koncu druge svetovne vojne in danes, z znanimi osebnostmi iz primorske popularne kulture in zgodovinske stroke, ki bodo ob iztočnici »70. let konca druge svetovne vojne in z njo pridobljene svobode« razmišljali o svobodi danes, ki med drugim lahko simbolizira tudi brezposelnost, izključenost in nemoč mladih. Pogovor bo vodil Andrej Stopar, novinar RTV SLO, nekdanji dopisnik iz Rusije in zgodovinar, sodelovali bodo Vanja Alič – novinar in pevec skupine Zaklonišče prepeva, Valterap – goriški freestayler, Oto Luthar – zgodovinar in filozof, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Vladimir Krpan – predsednik zveze borcev Nova Gorica, Grozdan Šinigoj - nekdanji župan Ajdovščine in nekdanji direktor Tekstine, Ivana Slamič - profesorica slovenščine in književnosti, nekdanja ravnateljica OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina in mladi iz Ajdovščine. Dogodek pripravlja Raziskovalna postaja ZRC SAZU v sodelovanju z MC Hiša mladih Ajdovščina.

Dokumentarna razstava: IX. korpus NOV in POS Petek, 24. april 2015, ob 18. uri, preddverje Centra za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina O razstavi avtor Davor Kernel, kustos Goriškega muzeja: Razstava bo v zmanjšanem obsegu, s pomočjo opisnih panojev ter nekaj vitrin, povzela delovanje IX. Korpusa NOV in POS od ustanovitve do konca druge svetovne vojne. IX. korpus je s svojih delovanjem in vplivom ljudem zagotavljal vrnitev slovenskega ozemlja matični domovini. Ob tem je sodeloval z italijanskim prebivalstvom in italijanskimi protifašisti in povezoval oba naroda v boju za svobodo ter krepil italijanski protifašistični boj. Ves čas delovanja se je boril na za sovražnika izredno pomembnem ozemlju, na mejah nemškega rajha, prek katerega so tekle tudi edine preskrbovalne poti do fronte v Italiji. Deloval je do osvoboditve Slovenije, oziroma do vključitve njegovih enot v Jugoslovansko armado maja 1945. Razstava Goriškega muzeja bo v preddverju CTŽO na ogled do 5. maja. Razstava fotografij: 5. maj 1945 Petek, 24. april 2015, ob 19. uri, avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina Ustoličenje prve slovenske povojne vlade so zabeležili mnogi fotoreporterji. Ob razstavi bo izšla tudi serija razglednic z motivi fotografij. Razstavo pripravlja Primož Brecelj.

Delavnica: Vsi so vence pletli Ponedeljek, 27. april ob 13. uri, vrt Lokarjeve galerije, Ajdovščina Letos naše mesto praznuje 70. obletnico ustanovitve prve slovenske narodne vlade. Ob tej priložnosti si želi nadeti še posebej svečano podobo, tako, kot jo je pred 70. leti že imelo, ko so venci zelenja krasili okna hiš na Lavričevem trgu. Da bo to mogoče, potrebujemo vašo pomoč, zato vas vabimo, da se nam pridružite na vrtu pred Lokarjevo galerijo v ponedeljek, 27. aprila, od 13h dalje pa vse do mraka in po svojih močeh prispevate k praznični podobi mesta. Arhitekturno društvo Forum vabi mlade in stare, amaterje in profesionalce, tiste s spretnimi rokami in tiste z dvema levima!

Info: http://5maj.ajdovscina.si, TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, najdete nas tudi na facebooku!

2. maja bomo praznovali ves dan! 9.00 – uvod v praznovanje bo nastop Folklorne skupine Društva MOST – univerze za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina, na glavnem odru na Lavričevem trgu; Za otroke: 9.00 – Iz zime v pomlad, lutkovna igrica za najmlajše, Dramska skupina ŽAR (Dom krajanov Ajdovščina 9.45 – Ljubica in Arpid, lutkovna predstava, prirejena po ljudski pripovedki iz Benečije v priredbi Ade Bačar in izvedbi Dramske skupine ŽAR (Dom krajanov Ajdovščina); Od 10.30 do 12.00 – kulturni program v dvorani Centra za 3. življenjsko obdobje: nastop dramske skupine Zarja DU Ajdovščina nastop plesne skupine Ajda, Društvo MOST nastop ŽePZ Večernica, DU Ajdovščina 13.00 – nastop Garde Slovenske vojske (Lavričev trg) 14.00 – pričetek osrednje slovesnosti 70 LET PRVE SLOVENSKE VLADE Pozdravni nagovor: župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin Slavnostni govornik: predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar Oris praznika: pisatelj Saša Vuga Režija Peter Avbar; v kulturnem programu bodo sodelovali Policijski orkester, MPZ Srečko Kosovel, KUD Javorov Hudič in drugi. 18.00 - KONCERT – MEF in NOB, na glavnem odru na Lavričevem trgu. Ves dan, med 9.00 in 19.00, pa bodo potekali: sejem domačih pridelkov in izdelkov ter priložnostnih spominkov na različnih lokacijah (info: TIC Ajdovščina) projekcija fotografij in domoljubnih dokumentarcev v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina Ogledi razstav bodo 2. maja brez vstopnine, vabljeni na ogled: Lična hiša Ajdovščina – litvanski ilustrator Kestutis Kasparavičius Pilonova galerija Ajdovščina Miha Štrukelj, SLIKE IN RISBE Avla Dvorane prve slovenske vlade – razstava fotografij 5. maj 1945, avtor Primož Brecelj Preddverje CTŽO – dokumentarna razstava IX. Korpus, avtor Davor Kernel Muzej Ajdovščina – stalni zbirki o rimskodobni Ajdovščini in o fosilih Staneta Bačarja Lokarjeva galerija in Lokarjeva knjižnica

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Tadej Beočanin. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,