Ajdovske novice, 42. številka by TIC Ajdovščina

Mlinotest ostaja v domačih rokah

Krajevni 22. maja se praznik na Cesti odpira Učni v znamenju center Brje novega Doma krajanov 5

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 42 • 19. maj 2015, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Slavnostno

foto: Roman Žonta

foto: Primož Brecelj

Veličastno

V sodelovanju na Ultra trailu

Sončni Šmarenski griči

2, 3, 4

foto: Ljubo Žgavec

Veselo

Sinteza: Teden mode, kjer se lahko prav vse zgodi

6, 7

foto: Robert Ferjančič

Rekreativno

Kmečka tržnica v Ajdovščini Sobota, 13. junij 2015 Trg 1. slovenske vlade

Slavnostno

Št. 42 • 19. maj 2015

foto: Roman Žonta

Slavnostni govor župana Tadeja Beočanina, 5. maj 2015

Spoštovane občanke in občani občine Ajdovščina, ob občinskem prazniku vam najprej prisrčno čestitam! Občina Ajdovščina torej praznuje v maju, ob petem maju, v spomin na ustanovitev Narodne vlade leta 1945. Peti majnik petinštiridesetega. Tri petice, tri pomembne, tri zgodovinske petice, kot je v spominih zapisal naš veliki rojak pisatelj dr. Danilo Lokar. Ni pa Ajdovščina in z njo Vipavska dolina zgodovinsko povezana samo s petim majem. Septembra leta 394 se je v tej dolini bila zadnja velika bitka Rimskega imperija pred njegovim dokončnim zatonom. Atila je najprej pokoril prebivalce doline, preden je zažgal mogočni Oglej. Tabor na Ravnah nad Črničami pripoveduje zgodbe o turških vpadih, kip madžarskega huzarja v Logu je nema priča Napoleonovih osvajalnih vojn. Dolina je posejana z grobišči žrtev soške fronte, pa fašizem in druga vojna, ki sta pustila težke bolečine. Nato je prišla še zadnja vojna, vojna za Slovenijo, izbojevana z velikim pogumom. Med vsemi bitkami in zmagami vseh teh vojn, ki pripovedujejo o klenosti in močni volji naših prednikov, se torej ob občinskem prazniku spominjamo dneva, ko je naš kraj za nekaj dni postal prestolnica Slovenije. O pomenu petomajske vlade in o tem ali je bila prva ali druga, je bilo v teh dneh veliko izgovorjenega. Nedvomno pa zgodovinska stroka soglaša o tem, da je bil dogodek v Ajdovščini eden od pomembnih mejnikov v razvoju slovenske državnosti. In na to smo lahko v občini upravičeno ponosni. Kot smo lahko ponosni na sobotno proslavo, ki se ji je poklonil tudi slovenski državni vrh. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste, oziroma so sodelovali pri pripravi in izvedbi slovesnosti ob 70. obletnici ustanovitve Narodne vlade Slovenije. Tudi s tem smo dokazali, da znamo in zmoremo, saj je bila praktično v celoti plod naših ljudi, občinske uprave, organizacij, društev in posameznikov iz naše občine. Kot se vsako leto 5. maja z vso spoštljivostjo spominjamo preteklosti,

pa se predvsem želimo zazreti v prihodnost. Dober sadjar ali vinogradnik ve, kako obrezati drevo ali trto, da bosta ob kasnejši pravilni negi prinesla optimalen pridelek – kje in koliko rodnega lesa sme in mora pustiti za naprej, koliko bohotivk izrezati, da ne bodo po nepotrebnem tratile energije, da je treba tudi kakšen grozdič ali dva odstraniti, da bodo ostali grozdi večji, polni in sočnejši. V tem smislu smo v občini zastavili svoje delo v novem mandatu. Denarja v proračunu za vse potrebe pač ni, še posebej, ker nas je za dokončanje mnogih zadev zadolžil že prejšnji občinski svet. Zato smo toliko bolj skrbno pretehtali, čemu nameniti našo posebno pozornost. Ali - koliko in katere ogrodne veje bomo pustili na našem drevesu. Na prvo mesto smo seveda umestili nova delovna mesta. Naš veliki cilj je v mandatu ustvariti 300 delovnih mest. Zavedamo se, da moramo za uresničitev tega cilja ustvariti nove programe in pripeljati nove investitorje. Imamo znanja, s katerimi lahko uspemo v prihodnosti. Imamo tudi generatorje novih znanj: kvalitetne osnovne šole, gimnazijo, univerzo in zavod za izobraževanje odraslih. Imamo neverjetno bogato tradicijo obrti, industrije in podjetništva, imamo tudi mlada visokotehnološka podjetja, imamo izobražen kader, željan potrjevanja. Vsem tem so namenjene spodbude, ki jih je že sprejel občinski svet in so tik pred izvedbo, torej pred razpisi, ki jih občinska uprava pospešeno pripravlja. Občina ima sicer dokaj omejen prostor za direktno finančno spodbujanje gospodarstva. Omejujejo jo tako državni kot evropski predpisi. Vendar čutimo, da občani od nas ne pričakujejo le urejanja osnovnih komunalnih potreb, ki naj bi bila osnovna skrb občine, pač pa tudi aktivno vlogo pri vsestranskem razvoju občine, v tem primeru za ustvarjanje podjetnikom prijaznega oziroma podpornega okolja. Da lahko občani sami, z lastnim znanjem in lastnim delom poskrbijo za dostojno življenje sebe in svoje družine, ne pa da morajo - ne po lastni krivdi - čakati na socialno in drugo pomoč. S tistimi prijemi, ko so se že sicer izkazali za dokaj uspešne, bo občina nadaljevala – gre za oprostitev komunalnega prispevka novim investitorjem v obrtnih conah, subvencioniranje obrestne mere za kredite in

pomoč inovatorjem. Na novo pa uvajamo ukrepe, s katerimi bo Občina za novo ustvarjeno trajno delovno mesto prispevala 75 % stroškov prispevka delodajalca za obdobje dveh let. Da bi privabili nove investitorje, bomo sofinancirali nadomestilo za podeljeno stavbno pravico na zemljiščih v lasti občine. V ta namen bo občina tudi dokupila ustrezna zemljišča, ko bodo na razpolago. Občina želi pri podjetnikih spodbuditi pridobivanje nepovratnih sredstev na evropskih in državnih razpisih, zato bo krila polovico stroškov priprave dokumentacije, njihovo mednarodno usmerjenost pa bo spodbujala s sofinanciranjem udeležbe na sejmih. Druga ogrodna veja je seveda kmetijstvo, predvsem vinogradništvo in sadjarstvo. Na Brjah je že poskusno začel delovati učni center, ki odpira svoja vrata sadjarjem, da bodo lahko svoje pridelke predelali na ustrezen način, z izdelki skupno nastopali na trgih in svojo osnovno dejavnost oplemenitili z dodano vrednostjo. Kot nadgradnjo centra smo uvedli poskusne nasade novih ali za Vipavsko dolino neobičajnih sadnih in zelenjavnih vrst, ki bi, če se bodo v naših ekstremnih vremenskih pogojih primerno obnesle, lahko našim kmetovalcem predstavljale novo tržno nišo in dodaten zaslužek. Od tod tudi ideja za današnje prispodobe o rezi sadnega drevesa. Že prej omenjeni zgodovinski dogodki in njih pomniki, vsestranska dediščina, ki so jo stoletja tkale in plemenitile generacije domačih mojstrov, tudi znamenite osebnosti naših krajev, in pa naravne danosti Vipavske doline, z vrhunskimi vini svetovnega formata, so le nekateri temeljni kamni pri oblikovanju celovite turistične ponudbe, od doživljajskega do adrenalinskega turizma. Na pobudo prav Občine Ajdovščina smo se župani vseh šestih občin Vipavske doline tako že dogovorili, da v bodoče na bližnjih in daljnih trgih nastopamo pod enotno blagovno znamko ne glede na to, kje je komu kdo mejak. Da Vipavsko dolino družno tržimo kot Vipavsko dolino, saj si to končno tudi zasluži. Večji obisk želimo doseči tudi s podporo turistično obarvanim prireditvam. Povezovanje s sosednjimi občinami, državo in mednarodno skupnostjo je ključno, če želimo še bolj pospešiti gospodarski razvoj občine, sploh na področju turizma. No, ena od pomembnih ogrodnih vej občinskega drevesa so mladi – pravzaprav že najmlajši, šolarji. Veseli nas, da se povečuje število otrok. To je naš temelj in garancija prihodnosti, seveda, če jim bomo zagotovili perspektivo v domačih krajih. Najprej z ustreznimi prostori za nabiranje dragocenega znanja. Kot vse kaže, smo vendarle našli primerno rešitev za napovedano prostorsko stisko v obeh ajdovskih osnovnih šolah. Tako s prizidkom za šest učilnic v Šturjah, kot dozidavo nove šolske stavbe v Ajdovščini, ki sploh še ni vseljena. Novih prostorov se bodo

jeseni razveselili tudi šolarji v Skriljah. Za občinski proračun racionalne rešitve nam omogočajo investiranje tudi v druge stebre vzgojno-izobraževalnih zavodov v občini. Napovedujem, da bomo v prihodnjih letih poskrbeli za prostore za glasbeno šolo, ki jih bomo dopolnili tudi z dvorano, ki bo lahko opravljala tudi funkcijo kulturnega doma. Nadalje bomo zagotavljali prostore za ljudsko univerzo, med veliko in malo dvorano Športnega centra Ajdovščina pa bo zrasla gimnastična dvorana, ki bo v dopoldnevih služila tudi športni vzgoji šolarjev. Sredstva za izboljšanje prostorskih kapacitet pa bomo namenili tudi Pilonovi galeriji. Razvoja športne in kulturne dejavnosti smo se lotili s pogovori z domačimi organizacijami. Z organizacijami na področju kulture smo že pripravili in sprejeli štirileten razvojni program, z organizacijami na področju športa pa bomo k strategiji pristopili v prihodnjem letu. Nasploh so nevladne organizacije, kot jih imenujemo, pomemben akter družbenega in socialnega življenja v občini. K utripu v občini prispevamo tudi sami: mesto urejamo v bolj urbano območje, v občino se vrača Ajdovščina v maju in druge prireditve, namenjene vsem starostnim skupinam naših občank in občanov. Pred dnevi smo bili obveščeni, da smo prejeli nagrado GENiYOUTH , ki se podeljuje za primere dobrih praks na področju mladinske politike v jugovzhodni Evropi. Čeprav imamo do te regije morda podcenjevalen odnos, pa se moramo zavedati, da v njej živi 70 milijonov ljudi in da je občina s še ne 20 tisoč prebivalci prejela eno od petih nagrad. Prejeli smo jo za strategijo za mlade. Njena moč je v tem, da ji je iz papirnatega dokumenta življenje vdahnil občinski svet, ki je v proračunu zagotovil tudi denar za izvedbo. In moram reči, da prejemamo iz mladinskih vrst pomembne pobude. Tako mladinski center Hišo mladih skupaj z mladinskim svetom in drugimi organizacijami in društvi v Palah prepoznavamo kot kovnico novih idej, ki pred vodstvo občine postavljajo vedno sveže izzive. Tako imamo na mizi pobudo o stanovanjskih kooperativah, novemu načinu reševanja stanovanjske politike za mlade in mlade družine. Prav tako v Palah že deluje coworking prostor, kjer lahko mladi podjetniki za minimalno pristojbino razvijajo svojo dejavnost in na ta način premoščajo začetne težave pri zagotavljanju prostora. Približno dve tretjini prebivalstva občine prebivata na podeželju, po vaseh. Kar je za mesto nekaj samoumevnega, pa je po vaseh treba dodatno urediti, če naj imajo občani vsaj približno enake pogoje življenja. Predstavniki vseh krajevnih skupnosti v občini so pripravili seznam nujnih potreb za obdobje naslednjih štirih let. Sicer smo odščipnili kakšen še ne nujen poganjek, toda veseli me, da so krajevne skupnosti pripravile

realne programe oziroma uresničljive predloge naložb, predvsem pa, da so znale prepoznati željo in voljo občine, da v krajevne skupnosti vlaga enakomerno. Dogovor, ki ga imamo s predsedniki krajevnih skupnosti me je razveselil in dokazal, da je vključevalna politika, ki jo vodim, prava pot. Kdorkoli želi sodelovati, tudi sodeluje. Rezultati tega sodelovanja pa se kažejo v boljši izvedbi občinskih ukrepov in vlaganj. Za izboljšanje kvalitete življenja na podeželju bomo tako v prihodnje namenili štiri milijone evrov, po milijon letno. Mimogrede, Plače in Cesta bosta v kratkem pridobila tudi nova doma krajanov, prvega bomo odprli že ta petek. Sam si najbolj želim, da v vsaki krajevni skupnosti najdemo razvojno priložnost, ki bo ljudem v njih izboljšala življenje in jim ponudila priložnosti za zaslužek. Za tovrstne ideje vedno najdem posluh in verjamem, da jim bo sledil tudi občinski svet. Za tovrsten primer lahko navedem Vipavski Križ, ki je ravnokar deležen celovite prenove, na temelju katere bodo tamkajšnji krajani razvijali turizem. Ob prazniku ne smemo pozabiti niti na naše ljudi, ki jih je sicer življenjska pot zanesla drugam, vendar se v Ajdovščino vračajo in tod čutijo svoje korenine – v zadnjem času si našo pozornost in čestitke zaslužijo vsaj trije. Simona Semenič, dramaturginja iz Ajdovščine, je prejela kar dve najvišji nagradi s svojega področja, Grumovo in Šeligovo nagrado, medtem ko sta Edi Blažko iz Lokavca in Marko Volk iz Dobravelj na pravkar odprti svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu skupaj s sodelavci zasnovala slovenski paviljon. Še en dokaz torej, da ima občina tudi v ljudeh velik potencial in da mora storiti vse, da bi jih zadržala. In če se za konec vrnem k petemu majniku petinštiridesetega - naj nam bo v navdih, da se tudi v težkih časih lahko rojevajo velike stvari, če smo odprti za vse nove ideje, pobude in poglede. Predvsem pa, če se hotenja in želje združijo na poti do skupnega cilja. Ponosni smo na naše letošnje občinske nagrajence. Posebej zato čestitam prejemniku Petomajskega priznanja in prejemnikoma spominskega priznanja in se vam zahvaljujem za vaš prispevek k bogatejšemu utripu in prepoznavnosti ajdovske občine! Ne pozabimo, da smo občina Ajdovščina njeni ljudje: umetniki, delavci, menedžerji, kmetje, športniki, politiki, gospodarstveniki, otroci, upokojenci … In skupaj se moramo potruditi za boljši jutri vseh nas. Župan Tadej Beočanin

Slavnostno

Št. 42 • 19. maj 2015

Pomladni peti maj

foto: Nevenka Vidmar

foto: Roman Žonta

Čestitamo nagrajencem

bila, po vseh dotedanjih praznovanjih precej presenetljivo, do zadnjega kotička napolnjena. Občinstvu je godil pomladno obarvan program, ki so ga za slovesnost pripravile pevke Komornega zbora Plejade. V prvem delu so zapele nekaj zahtevnejših zborovskih skladb, v zaključnem pa so ponudile lahkotnejši program s priredbami znanih slovenskih popevk. Lepo je v kulturni del programa sodil tudi šopek pesmi petomajskega nagrajenca Bojana Bizjaka, ki sta jih prebirali srednješolka Urška

je prenova poskušala v največji meri slediti zamislim avtorja arhitekturne podobe, Svetozarja Križaja. Tako so vsi kovinski okvirji vrat in oken obnovljeni, nad celotnim vhodnim delom v dvorano pa je nadstrešek, izdelan po še neuresničenih Križajevih načrtih iz osemdesetih let. Pod novim nadstreškom so po slovesnosti obiskovalce pričakali izbranci iz letošnjega občinskega vinskega ocenjevanja, vključno z županovim izbrancem, Kavčičevo barbero 2011, pridelano na Brjah.

20 del, lava Bizjakove ustvarjalnosti pa pljuskne še do letošnjega leta, ko izda svoj 24. naslov (Šepet tišine). Njegov opus tako obsega sedem pesniških zbirk, sedem knjig krat-

Bojan Bizjak, dobitnik Petomajskega priznanja Občine Ajdovščina 2015 Bojan Bizjak se je rodil leta 1959 na Predmeji. Šolo je začel obiskovati v rojstni vasi, a je bil zaradi slabovidnosti napoten v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, nakar je bil spet prešolan na osnovno šolo na Otlici. V Mariboru je dokončal srednjo kmetijsko šolo, vendar v tem poklicu ni deloval. V Ljubljani je namreč opravljal dela, značilna za slabovidne, torej telefonista ali nočnega čuvaja, ob tem pa obiskoval predavanja iz filozofije, psihologije in primerjalne književnosti, kar je zaznamovalo njegovo življenjsko pot. Ta ga je spet zanesla na Primorsko, tokrat v Ajdovščino. V letih 1992 – 93 je v begunskem centru poučeval otroke iz Bosne, sodeloval s centrom za socialno delo. Ustvarjalno delo Bojana Bizjaka sega tudi v najbolj odmeven čas Radia Nova, kjer je vodil različne oddaje, v lokalnem časopisju pa je objavljal razmišljanja o pametnih in nespametnih dogodkih v našem malem svetu. V literaturo je vstopil proti koncu osemdesetih let, ko je začel objavljati v Kmečkem glasu in v literarnih revijah. Ob prelomu tisočletja sta izšli prvi pesniški zbirki in knjiga kratke proze. Sledi šestletno zatišje, nakar pa pravi vulkan: v šestih letih izda kar

ke proze in kar deset romanov. V kratkem se bo podpisal še pod 25. izdajo, tokrat kot urednik, saj je ob 150 letnici Lavričeve knjižnice vodil ustvarjalno delavnico Besedovalnica in soustvarjal vseslovenski literarni natečaj. 5. maj 2015Kritika predvsem poudarja Bizjakovo jezikovno inovativnost, lirično odskakovanje stanj subjektivnih občutij in spretno nizanje fragmentov, ki mestoma prehajajo v filozofska razpredanja. Kljub temu iz njegovih del praviloma veje poudarjena socialna nota. Največja poznavalka Bizjakovega opusa je prof. Ivana Slamič, ki zapiše, da je Bizjak odličen pripovedovalec zgodb, ki jih zna zelo dobro zaplesti in razplesti. Posebnost Bizjakovega pisanja je tudi mešanje žanrov. Nobenega od romanov ne moremo označiti za samo ljubezenskega, zanstvenofantastičnega ali za denimo kriminalko. Tako se filozofska razmišljanja dogajajo tudi v območju srhljivke, groteska se povezuje z lirskimi opisi narave in ženskega telesa, zelo natančni opisi različnih stanj ljubljenja so prekinjeni z romantičnim doživljanjem ljubezni. V vseh se prepletajo značilnosti trivialnega in tega, kar imenujemo visoka literatura, še zapiše Slamičeva, in zato avtorja umešča v sodobne tokove slovenske proze. Označi ga še za samohodca, skorajda Don Kihota, od slovenskih

foto: Roman Žonta

foto: Nevenka Vidmar

Za ustvarjalno, bogato in vsestransko delo na področju kulture je prejel petomajsko priznanje Bojan Bizjak.

Večer s Plejadami Komorni zbor Plejade letos praznuje 10. obletnico. V ta namen prireja celovečerni koncert, ki bo potekal v nedeljo, 24. maja, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Selu. Predstavile se bodo z raznolikim programom in zapele resne in pa tudi tiste bolj zabavne in lahkotne skladbe. Vabljeni!

založnikov prezrtega avtorja ... Vanda Žvanut in Urška Čuk sta na proslavi prebirali Bojanove pesmi. Foto Nevenka Vidmar Dogajalni prostor njegovih del je med drugim planota, ki jo prepoznavamo kot Goro, pa majhno mesto ob reki, ki je lahko enkrat večje, drugič manjše, odvisno od tega, koliko prostora potrebujejo Bizjakove literarne osebe. Planota je za Bizjaka arhetipska podoba bivanjsko čistega sveta, raj, iz katerega se je moral človek zaradi svojih in tujih odločitev izseliti in je tujec v drugem in drugačnem svetu, ves čas pa išče smisel svojega bivanja. Tako kot se o smislu lastnega bolj ali manj navadnega, običajno zavoženega življenja, sprašujejo Bizjakovi junaki - mnogih poklicev in stopenj izobrazbe, zaposleni in brezposelni, umetniki vseh vrst, popoldanski filozofi, naveličanci s kavarniškega vrta, ljudje z obrobja, drugačni. Na takšno življenje sicer pristajajo, pa se mu tudi upirajo, a ne popolnoma zares, ker sami vedo, da se bodo jutri slabo prespani in mačkasti zbudili za še ene sanje. Komorni zbor Plejade je s prijetnim programom občinsko slovesnost obarval v mladostno pomlad. Tudi pesmi so pomemben del njegovega ustvarjanja. Najpogostejša tema je ljubezen. Z njo je pesnik živ, brez nje umira, ob tem pa natančno ve, da je ljubezen iluzija. Vendar otroško verjame, da lahko spremeni oba, njega in njo. In pri tem je, tako Slamičeva, Bizjak pravi mojster ... Za ustvarjalno, bogato in vsestransko delo na področju kulture prejme Bojan Bizjak - Petomajsko priznanje občine Ajdovščina.

foto: Roman Žonta

Čuk in upokojenka Vanda Žvanut, tudi sama pesnica in udeleženka Bojanovih literarnih delavnic. Svoj košček je v mozaik prazničnega petomajskega večera dodala obnovljena zunanjost dvorane. Ob praktičnih novostih, kot sta boljša toplotna in zvočna izolacija in prenova tlaka pred vhodnim delom dvorane (tudi dostop za invalide), foto: Nevenka Vidmar

Tradicionalno je 5. maja v Dvorani prve slovenske vlade potekala Slavnostna seja ob prazniku občine Ajdovščina. Sejo je pričel župan Tadej Beočanin, s slavnostnim govorom, objavljenim v celoti. V središču pozornosti so bili letošnji nagrajenci, podeljena so bila petomajsko in dve spominski priznanji. Dvorana prve slovenske vlade je

Slavnostno

Št. 42 • 19. maj 2015

Petomajsko priznaje foto: Roman Žonta

Za dolgoletno predano delovanje na humanitarnem in izobraževalnem področju je Spominsko priznanje Občine Ajdovščina prejela Veronika Kodrič.

foto: Nevenka Vidmar

Veronika Kodrič, prejemnica Spominskega priznanja Občine Ajdovščina 2015; foto Roman Žonta Veronika Vera, Kodrič je ime, ki v zadnjih nekaj letih v spominu ostaja zaradi humanitarnega dela – gospa Veronika se je po dveh zelo uspešnih mandatih in velikih spremembah za lokalno organizacijo Rdečega Križa lani poslovila od predsedniškega mesta. Prizadevanje za dobrobit najbolj ogroženih v naši družbi pa je le del njenih obsežnih in dolgoletnih družbenih dejavnosti. Veronika Kodrič že več kot 40 let sodeluje z Ljudsko univerzo Ajdovščina, kjer je najprej poučevala stenografijo, nato desetprstno slepo tipkanje – najprej na pisalnih strojih, nato še na računalnikih. Lani, ob svoji 40. obletnici delovanja na Ljudski univerzi, se je ponudila kot prostovoljna mentorica ter omogočila tečaj brezposelnim in drugim znanja željnim.

Ob praktičnem in vsestransko uporabnem učenju tipkanja je Veronika v sodelovanju z Ljudsko univerzo počela še vrsto drugih dejavnosti. Tako je vodila študijski krožek Suho sadje na krožniku, aktivno sodelovala v krožku Ustavimo korak, pomembno je prispevala tudi k obnovi spomenika madžarskemu huzarju, ob cerkvi v Logu. Sodelovala je pri ustanavljanju Univerze za tretje življenjsko obdobje ter je ena od ustanovnih članic Društva MOST. Za svoje pedagoško in humanitarno delovanje je prejela več nagrad in priznanj, lani je postala tudi častna lokalna podpornica Centra medgeneracijskega učenja na Ljudski univerzi Ajdovščina. Za nesebično razdajanje znanja, veščin, izkušenj, sočutja in svojega časa Občina Ajdovščina Veroniki Kodrič ob letošnjem občinskem prazniku izroča spominsko priznanje.

foto: Nevenka Vidmar

Za dolgoletno delo pri vzreji konj in ohranjanju tradicije furmanstva prejme Spominsko priznanje Bogomil Marc.

Prejemnik Spominskega priznanja Občine Ajdovščina 2015, Bogomil Marc. Foto Nevenka Vidmar Po ajdovskih ulicah se tako-rekoč vsako nedeljo in ob vsakem prazniku zapelje lepo ozaljšan voz z vpreženimi konji. Za te čudovite nostalgične prizore, ki smo jih Ajdovke in Ajdovci vajeni, obiskovalcem našega mesta pa so v veliko navdušenje, ob ostalih furmanih poskrbi tudi Bogomil Marc. Bogomil je doma iz verjetno najstarejše še ohranjene in aktivne kmetije v mestu – kmetija Snica v Šturjah po skoraj dveh stoletjih še vedno upravičuje svoje ime. Čeprav ritmični zvok kovaškega kladiva že dolgo ne odzvanja več, so hlevi še polni konj, vrata domačije pa odprta za »snidenja«. Bogomil Marc danes k delu pristopa na sodoben način, ki ga pri vzreji konj dopolnjuje s preizkušeno tradicijo. Kot član upravnega odbora

Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme si na državnem nivoju prizadeva za ohranjanje vzreje avtohtone slovenske delovne živali. S konji ima nasploh veliko opravka – tako za svoje, kot za veselje drugih. Je furmanski mojster, spreten z vprego pri vseh mogočih opravilih – pri oranju, gašenju, raznih delovnih vpregah, kot so prevozi mlajev, ledu, sodeloval je tudi pri prevozu zvonov na Sveto Goro, kamor se je v osemvpregi potilo kar 16 konj. Bogomil z veseljem odpre vrata svoje kmetije otrokom iz bližnjega vrtca, s še večjim veseljem s svojim zapravljivčkom zapelje mladoporočenca do oltarja. Kdo ve kako bi brez Bogomila v Ajdovščina prišli Miklavž, Božiček, Dedek Mraz? Bogomil Marc si za ohranjanje družinske tradicije konjereje v Šturjah zasluži spominsko priznanje Občine Ajdovščina.

Zdaj, ko je večer podelitve za menoj, zdaj se zbiram in premišljam, kaj se mi je pravzaprav zgodilo. Nemalo sem bil presenečen, že ob govoricah, da se to lahko zares zgodi. Najprej je bila drobna novička na FB- ju, potem so se razrastle govorice, prešle iz šepeta v jasno govorjenje, dokler ni prišel večer 5 maja in sem bil odpeljan do sedeža v dvorani. Mislim, da je vendarle potrebno priznati, da je tokrat politika zaslutila, da je pečanje z literarno ustvarjalnostjo pomemben segment narodovega življenja, da je to tista prepotrebna dejavnost, če se hočemo prepoznavati kot suverene narod, ne pa kot zgolj administrativno organizirana družbena enota, ki se ji reče država. Seveda sem se pozabil javno zahvaliti predlagatelju, gospodu Arturju Lipovžu, in Marjanu Krpanu, ker sta me povabila, da smo napisali, kako in kaj sem delal in počel. Negovanje besedišča in dograjevanje jezika je zame nekakšno sakralno početje, je danost in predanost. Odkar nas je že Trubar poimenoval Slovenci, se tega premalo zavedamo, preprosto, predamo se brezbrižju, ki ga nam vsiljuje kapitalsko – potrošniška mentaliteta. Iluzorno je pričakovati, da bi bilo pečanje s pisanjem dovolj profitno zanimivo, da bi to bila pomembna ekonomska kategorija, vendar, brez lastne besede, ki je humus za rast drevesa naše nacionalne identitete, ne bomo zmogli prepoznave v globaliziranem, in čedalje bolj površno jezikovno uniformiranem svetu. Slovenščina je bila ničkolikokrat že teptana, na strokoven in znanstven način odpravljena,

pa je preživela. Fašizem je sistematično uničeval našo kulturo, naš jezik, pa smo preživeli, nacizem je bil še bolj radikalen, jugoslovanski komunizem se je skušal poenotiti tudi na jezikovnem področju – skupna jedra in podobne torture, vendar do tega nikoli ni prišlo, med tem ko je v vojaških strukturah bila slovenščina takorekoč prepovedana, za razliko v neki drugi državni ureditvi, V Avstro – Ogrski monarhiji, je bil slovenski jezik pripoznan, saj je dovoljeval šolske programe v slovenščini, vojaški naborniki so dobivali uraden dokument v slovenščini – tudi v slovenščini, če sem natančnejši, in poveljniški kader je moral obvladati jezik podrejenih mu vojakov. Fašizem pa je imel za Slovence več programov. V svoji domači knjižnici imam nekaj knjig, ki so izšle v Ljubljani, v letih 1941-42, torej v času okupacije. Zgodovinarji vedo, da so fašistične oblasti v Ljubljanski pokrajini najprej uporabljale mehke prijeme, med tem ko so na primorskem že od začetka zganjali lov na slovenstvo – požig kulturnega doma v Trstu, zapiranje društev, uničevanje gospodarskih struktur, prisilne izselitve; nič slovenskega ni bilo dovoljenega. Slovenci smo takrat hlepeli po knjigah, jih skrivali, jih skrivoma prenašali čez meje, da bi omilili lakoto po domači besedi. Po drugi svetovni vojni se je knjižna produkcija razmahnila, ne glede na to, da so bili nekateri pisci priviligarani poveličevalci socialnega realizma, pa smo lovili korak z vso svetovno produkcijo in imeli več denarja in posluha za prevode. Vendarle smo obstali in še stojimo, kako trdno!? Imamo svojo državo, tako sanjano, tako želeno, občutek pa imam, da včasih ne vemo, kaj bi z njo. In slovenščina je naš uradni jezik, zapisan v ustavi, dovoljen je v evropskem parlamentu; dovoljen že, koliko je pa v resnici uporabljen!? Sami smo odgovorni zanj in za njegovo usodo. Veliko del sem prebral na temo psihologije jezika, vendar v tem zapisu ne bi šel v te globine, dotaknil pa bi se pomembnosti jezika za oblikovanje človeške identitete in kulturne vpetosti v kulturno socialno okolje, ki mu je z rojstvom dodeljeno. Slovenci smo gensko opremljeni za bi-

lingvizem, kar je zgodovinsko pogojeno. Živimo na prostorih, kjer so se križali močni jeziki in kulture. Zdaj je tehnologija informatike naredila velik premik in smo naenkrat globalno vpeti v svetovni jezikovni Babilon, kjer dominira en sam jezikovni sporazumevalni mehanizem – angleščina. Nekaj premikov smo sicer naredili in dosegli, da smo elektronska sporazumevala opremili tudi s slovenskim jezikom, vendar je ta na nizkem nivoju. Dobro, to se da hitro odpraviti, bolj pomembno je, kakšen jezik uporabljajo v javnih medijih – kjer je, pod domače rečeno, čedalje večja štala. Mladi imajo lažen občutek, da če bodo komunicirali zgolj v angleščini, bodo v trenutku bolj zaposljivi in na neki način več vredni na tržišču. Drži, da je znanje tujega jezika nuja, kot že omenjeno, je ta bilo to za Slovence že v zgodovini pomembno, ker smo imeli tuje gospodarje. Jezik kapitala ni jezik kulture v kateri smo lahko osebnostno popolnoma emancipirani, v tem je problem hiperglobalizacije. Izguba materinščine je za osebnost travmatičen dogodek, to potrjujejo številne študije. Politika ima tukaj vse vzvode, da omili jezikovno anarhijo in tiranijo. In prav s tem priznanjem za moj literarni opus, ste drage svetnice in svetniki, ko ste izglasovali, da se mi petomajsko priznanje podeli, priznali sebi, da Vam je mar za slovenski jezik, kar osrečuje in me na neki način zavezuje. Moja ustvarjalnost se še ni upehala, nasprotno, prav s tem priznanjem sem dobil potrdilo, da sem na pravi poti in da moram razdajati svoj talent. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je moje pisanje dobilo smisel. Pravzaprav Vas je veliko. Profesor Ivana Slamič, ki mi je nesebično lektorirala več zajetnih del, pokojni Ivan Mermolja, prav tako, in seveda Edo Pelicon – založba Aristos, ki mi je prvi natisnil prozno delo Besedovanja, še prej pa smo izdali pesniško zbirko, Tihoba. Tu se je pravzaprav vse začelo, potem pa bum in so knjige letele. In vsi ostalih, ki ste mi ob težkih osebnih stiskah ponudili roko, da sem lažje shodil v novo ustvarjalno obdobje, HVALA VAM! Bojan Bizjak

Lepo je, če je tvoje delo videno in prepoznano.

Pravkar sem se vrnila s sprehoda s psom. Lepo sveže jutro in tako sveže tudi moje misli. Premišljevala sem o vseh lepih trenutkih, ki sem jih doživela v zadnjih dneh.

Najprej se iskreno zahvaljujem in čestitam vsem sodelavcem občinske uprave, ki ste sooblikovali in pomagali pri izvajanju programa za slavnostno sejo občinskega praznika Občine Ajdovščina, 5. maja 1915. Vsi udeleženi, s katerimi sem se pogovarjala, in bilo jih je veliko, so zelo pohvalili samo prireditev kot to, da so enkrat dobili priznanja tudi »mali občani«! Čestitke tudi županu Tadeju Beočaninu za njegov prvi, lep in spodbuden govor na slavnostni seji občinskega sveta Občine Ajdovščina. Sama pa sem žal v svoji zahvali po prejemu priznanja, nehote izpustila zahvalo predlagateljicam za moje

priznanje, to je i sodelavkam Ljudske univerze Ajdovščina za dolgoletno dobro in iskreno sodelovanje. Upam in želim jim, da bi se jim končno uresničile napovedi v slavnostnem govoru župana, da so v občinskem planu tudi nujno potrebni in ustrezni prostori za izvajanje njihovega širokega programa dela. Priznati moram, da sem bila vesela priznanja za moje življenjsko delo. Vendar so mi veliko pomenila priznanja v živo po slovesnosti. Čestitke in besede zahvale so mi izrekli številni občani. Občutki so bili prav ganljivi, ko so dejali: »Če kdo, potem si si ti končno zaslužila priznanje«! Veronika Kodrič

Občina

Št. 42 • 19. maj 2015

Mlinotest ostaja v domačih rokah Občina Ajdovščina je 12. maja 2015 kupila 213.302 delnic Mlinotesta d.d., tako da je sedaj imetnica 213.698 delnic. Skupni delež glasovalnih pravic Občine Ajdovščina v družbi Mlinotest d.d. znaša po pridobitvi tega paketa delnic 6,2 %. Kupnina je znašala blizu 930.000 evrov. Občina Ajdovščina se je za nakup odločila iz razlogov ekonomske upravičenosti in iz razlogov uresničitve občinskega interesa, ki ga je razglasil Občinski svet Občine Ajdovščina. Mlinotest je podjetje, ki ga je soustvarjalo več generacij iz Ajdovščine oziroma Vipavske doline, in ustvarilo danes uspešno in dobičkonosno slovensko podjetje z dolgoletno uspešno tradicijo in renomirano blagovno znamko. Zato se je vredno potruditi in je v interesu občine, da tudi v bodoče takšno podjetje ostane v domačih rokah. Nikakor ne moremo pristati, da nam še zadnji od nekdaj paradnih konjev ajdovskega gospodarstva uide v tuje roke, saj pri tem ni nikakršnega zagotovila, da ne bi postal žrtev špekulantov, ki bi ga želeli zgolj izčrpati in potem shiranega zavreči. Ali pa bi ga kot konkurenta na trgu hoteli uničiti. Mlinotest namreč še vedno uspešno kljubuje recesijskim časom. Izkušnje torej, žal zelo grenke, z usodo večine gospodarskih stebrov v občini, so narekovale, da se mora občina v primeru Mlinotesta dejavno vključiti v njegovo lastniško strukturo. Še posebej zato, ker so se za takšno dejanje odločili tudi številni zaposleni v Mlinotestu in v projekt vložili svoje prihranke. Zato priložnosti, ki se nam je ponudila na trgu, nismo želeli zamuditi. V občini si prizadevamo za nova delovna mesta, hkrati pa želimo obdržati obstoječa. Ob stabilni lastniški strukturi bo lahko vodstvo Mlinotesta lažje načrtovalo in izvajalo svojo dejavnost, predvsem pa želimo, da bi lahko Mlinotest dolgoročno razvil svoje poten-

ciale in Ajdovščini, občini in Vipavski dolini prinesel trajna delovna mesta. Še vedno smo prepričani, da je Vipavska dolina s svojimi naravnimi danostmi, tradicijo in že osvojenim tehnološkim znanjem zavezana razvoju živilskopredelovalne industrije, ohranitev še zadnje preostale velike prehranske družbe na našem območju pa primeren temelj. V interesu Občine Ajdovščina je, da zaradi prizadevanj po visoki stopnji zaposlenosti njenih prebivalcev, zaradi ohranjanja socialne blaginje občanov, zaradi splošnega družbenega razvoja občine, in nenazadnje zaradi pozitivnih ekonomskih učinkov te naložbe za občinski proračun, Mlinotest ostane samostojno podjetje, s sedežem, ključnimi poslovnimi funkcijami in dejavnostjo v Ajdovščini, kar je pogoj za njegov obstoj in razvoj v trdno in stabilno družbo. V ta namen je Občina Ajdovščina z nakupom delnic Mlinotesta okrepila stabilnost družbe. Posebej pomembno je ohranjanje vseh poslovnih funkcij družbe v Ajdovščini – zaradi zaposlitev izobraženih kadrov, predvsem mladih perspektivnih ljudi, ki bodo ostali in si ustvarili prihodnost v domačem okolju. Sočasno se Mlinotest izrazito zaveda svoje družbene odgovornosti in navkljub težavnemu poslovanju še vedno veliko vlaga v civilno družbo na lokalni ravni. Samo z njegovo pomočjo ženskemu rokometu ohranja Ajdovščina edini ekipni šport v prvi državni ligi, poleg tega pa s svojimi izdelki in na druge načine pomaga tudi številnim mladinskim, športnim, kulturnim in Po našem prepričanju je naložba v delnice Mlinotesta koristna za Občino Ajdovščina, tako z ekonomskega, kot z družbenega vidika. Mlinotestu želimo tudi v prihodnje uspešno poslovno pot. Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina

Našli rešitve Demografske projekcije za prihodnja leta napovedujejo znatno povečanje šoloobveznih otrok v Ajdovščini, s tem pa tudi pomanjkanje učilnic v obeh šolah, v Šturjah in celo v novi ajdovski šoli. S spremembami šolskih okolišev in posledično večjim številom učencev v razredu bi se sicer morda dalo zadeve urediti, najbrž tudi na škodo kakovosti pouka in ob izgubi delovnih mest učiteljev. Zato je obveljalo stališče, da se poišče druge možnosti. Prostorsko stisko šturske šole se bo reševalo z dozidavo šestih učilnic na vzhodu obstoječe stavbe. Sredstva za izdelavo projektov bodo zagotovljena z rebalansom proračuna za letošnje leto, denar za samo gradnjo (okrog 600.000 evrov) pa bo treba zagotoviti v proračunu za leto 2016, če naj se pouk v novih prostorih začne s šolskim letom 2016/2017. Dlje časa se je iskalo rešitve za osnovno šolo Danila Lokarja v Ajdovščini. Čeprav nova šolska stavba na zunaj ne daje takšnega videza, pa je v resnici zelo velika, s svetlimi učilnicami in številnimi drugimi spremljevalnimi prostori po vseh sodobnih standardih. Žal pa je bila že zasnovana za manjše število učencev, kot jih predvidevajo projekcije za obdobje čez nekaj let. Glede na to, da nova šolska stavba še ni povsem končana (potekajo še zaključna dela), je smiselno manjkajoče prostore urediti že sedaj in ne, ko bi dejansko zmanjkalo prostora. Pri iskanju rešitev je bilo v igri več variant, kot kaže pa je bil je bil odločilen sestanek na Ministrstvu za šolstvo in šport, pri direktorju Direktorata za investicije Iztoku Žigonu. Ajdovsko delegacijo je vodil župan Tadej Beočanin, ki je dobil zagotovilo, da bo ministrstvo sofinanciralo dozidavo dveh učilnic in sicer nad sedanjo kolesarnico, ostale se lahko zagotovi s prilagoditvami obstoječih prostorov. Najmlajši učenci bodo lahko tudi telovadili v novi šoli, ostali učenci pa bodo za pouk telesne vzgoje dobili še dve dodatni dvorani – najprej večnamenski prostor v srednji šoli, leto pozneje pa še dvorano za gimnastiko, ki bo zapolnila prostor med veliko in malo dvorano centra Police. Do nje bodo učenci dostopali po že zgrajenem pokritem koridorju.

Tik pred sadno sezono odpiramo sadjarski center na Brjah

V petek, 22. maja 2015, ob 18. uri, bo na Brjah slavnostno odprtje novega sadjarsko-učnega centra. Nove vsebine so prostor dobile v prenovljenih prostorih nekdanje šole. Več kot polovico potrebnih sredstev za projekt je občini uspelo pridobiti preko javnega razpisa Leader. Sadje je poleg vina eno najbolj tipičnih podeželskih produktov vipavskega podeželja. Učni center na Brjah je nastal prav z namenom podjetniške spodbude kmetom k pridelavi in predelavi sadja. Tu se bodo vipavski sadjarji lahko izobraževali ter v primerno opremljenih prostorih predelovali svoj pridelek in tržili izdelke – tudi za namene enotnega trženja je bila že pred leti izdelana

blagovna znamka So(n)čno. Letos pa je zaživel še projekt uvajanja tujih kmetijskih sort in vzpostavitve poskusnih kontrolnih nasadov, ki bodo pokazali, kako se manj znane sadne vrste obnesejo v našem podnebju. V času zorenja letošnjih prvih češenj bo tako tudi zares zaživel Učni center Brje, za katerega je Občina Ajdovščina, v okviru LAS-a, iz programa Leader, uspela pridobiti kar 200.000 evrov evropskih sredstev, kar je dobra polovica celotne vrednosti projekta, vključno s tehnološko in drugo opremo. Prav tehnološka oprema je najdragocenejša pridobitev novega sadjarskega centra. Sestavljena je iz več linij za tradicionalno predelavo sadja. Sadjarji bodo na Brjah lahko iz svojega pridelka stisnili sok, skuhali marmelado, ali pa bodo plodove posušili. Predelovalnica je v spodnjih prostorih prenovljenega objekta, pot do nje vodi skozi prodajno-razstavni prostor, hodnik pa je urejen kot galerijski prostor – na dan odprtja ga bodo okrasile fotografije članov Foto društva Veno

Pilon. V zgornjem nadstropju prenovljenega šolskega poslopja so učilnica in prostori za potrebe delovanje krajevne skupnosti. Prenovljena je tudi okolica stavbe, na novo je urejen dovoz na dvorišče, kjer je manjše parkirišče. Novo pridobitev bo v upravljanje prevzela Krajevna skupnost Brje, ki se ponaša z enim najstarejših vinogradniških društev na Slovenskem, katerega član je bil tudi Simon Gregorčič. Kraj vrh Vipavskih gričev z Učnim centrom Brje pridobiva tudi močan turistični zagon, ki ga v naših krajih poganja prav tradicionalna ponudba domačega podeželja, v povezavi s kulturno dediščino. Brejcem in vipavskim sadjarjem se tako odpirajo nove možnosti za razvoj. sh

Dom krajanov Cesta Kako težko so čakali na skupni in večnamenski prostor na Cesti med drugim priča tudi kamnita plošča z vklesanim napisom Dom krajanov Cesta in letnico 2015, ki je že pritrjena na vhodu novega objekta. Slovesno odprtje bo potekalo v sklopu obeleževanja krajevnega praznika, ko se na Cesti spominjajo požiga vasi v začetku junija 1944 leta. Vabljeni na slovesnost ob odprtju v nedeljo, 7. junija 2015, ob 17. uri, v Dom krajanov Cesta. Na Cesti so si mnogo let prizadevali za ureditev vaškega jedra. Želja je postala uresničljiva leta 2013, ko je občini, ob velikem sodelovanju krajevne skupnosti, uspelo pridobiti potrebno zemljišče, ki je bilo v lasti države. Dobro leto nazaj pa so na terenu vendarle zakopali tudi stroji in

pričela se je gradnja večnamenskega objekta – Doma krajanov Cesta. Objekt obsega 614,60 m2, vendar je slaba polovica le pokrita. Notranjih površin je za 357 m2, dvorana in servisni prostori v pritličju so namenjeni aktivnemu preživljanju prostega časa in prireditvam, ki se bodo lahko odvijale tudi na prostornem pokritem dvorišču. V nadstropju pa je urejena še sejna soba za potrebe delovanja krajevne skupnosti. Urejena je tudi okolica. Projekt je v celoti financirala Občina Ajdovščina. Cesta je znana po velikemu številu aktivnih skupin in društev, tako iz področja kulture, kot iz športa. Življenje na vasi poživlja tudi prvi materinski dom v naših krajih, ki je bil pred leti dobrodošlo sprejet med krajani in danes ob svojem osnov-

nem poslanstvu ponuja tudi dejavnosti za zunanje obiskovalce. Novi prostori so tako prepotrebna in dobrodošla pridobitev za kraj. Dom krajanov Cesta bo zaživel za krajevni praznik. Letošnjo tradicionalno proslavo, v nedeljo 7. junija 2015 ob 17. uri, bodo oblikovali krajani. Slavnostni govornik bo župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin, ki bo skupaj s krajani simbolno prerezal trak in jim objekt predal v upravljanje. sh

Veselo v Plačah V Plačah so se nekaj dni po občinskem prazniku veselili odprtja doma krajanov. Večnamenska dvorana je imenitna pridobitev tako za krajane Plač, krajevne skupnosti Vipavski Križ in okoliških krajev, kot za vse športne navdušence. Trak, napeljan med dva badmintonska loparja, so prerezali predsednik krajevne skupnosti Vipavski Križ Harij Bat, župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin in Igor Česnik, ki si je največ prizadeval za izgradnjo, pa tudi spremljal celoten potek del. Kljub množici športnih dvoran po naših krajih so le-te stalno zasedene, športniki in rekreativci pa iščejo prostor za vadbo. Dvorana v Plačah je izdelana po merah, primernih tudi za tekmovalni badminton, hkrati pa se v njej lahko izvaja še vrsto drugih dejavnosti. Ob dvorani so v pritličju še funkcionalni servisni prostori, v nadstropju pa prostori za delo krajevne skupnosti. Lepo in funkcionalno je urejena tudi okolica objekta, z očarljivim vhodnim delom v dvorano, ki

ga krasita staro oljčno drevo in klop pod nadstreškom. Na zahodni strani dvorišča pa na griču, do vrha katerega so po celotnem vzhodnem delu nameščene tri lesene stopnice (klopi), kraljuje otroško igrišče z igrali. Na zgornjem, severnem delu objekta, je urejeno parkirišče. Na vroče petkovo pozno popoldne se je pred novo dvorano kar trlo obiskovalcev, pretežno domačinov. Prijetno je s svojim prihodom presenetila poslanka Eva Irgl, ki je prišla v spremstvu podžupana Alojza Klemenčiča. Župan Tadej Beočanin je na prireditvi nagovoril občinstvo. Predstavil je potek občinskega projek-

ta izgradnje doma krajanov ter čestital krajanom za pridobitev, ki jim je predana v upravljanje in uporabo. Uvodoma je goste pozdravil predsednik krajevne skupnosti Vipavski Križ Harij Bat, velik aplavz je požel Igor Česnik, krajan Plač, v prejšnjem mandatu podžupan, ki je v izgradnjo vložil veliko energije in časa. Projekt je predstavil tudi arhitekt Marko Kosovel, kulturni program so oblikovali odlični domači harmonikaši in atraktivni plesni nastopi Plesnega centra ADC. Že v nedeljo je bilo pred novim krajevnim domom v Plačah ponovno živahno, krajani so se zbrali na šagri.

Slavnostno

Št. 42 • 19. maj 2015

5. maj 1945 – 2. maj 2015

2. maj 2015 še vedno odmeva in bo ostal v spominu. Ob vsej medijski odmevnosti in komentarjih na govore na proslavi, bo zagotovo ostal v spominu zaradi doživetja, ki ga je naše mesto tega dne ponudilo obiskovalcem. Doživetje je ob odličnem sodelovanju skupaj ustvarilo mnogo skupin, posameznikov, društev, ustanov.

mno pomembnega dogodka v naši zgodovini. Na dogodek gledamo s ponosom, vendar smo pri tem predvsem zazrti v prihodnost.« Peter Avbar pa je znova presegel. Protokolarnemu delu osrednje slovesnosti je namreč sledila predstava Na svoji zemlji, nabita s simboliko, čustvi. Glasna, s hitro tekočimi dialogi, z odlično glasbeno podlago.

grafijo v pomlad oblečenih dreves v vogalu Lavričevega trga.

Vremena so bila naklonjena Tistega sobotnega jutra si nebi želeli biti v koži organizatorjev obeleževanja 70. obletnice ustoličenja prve vlade. Po nekaj mesecih truda in prizadevanj smo se zbudili v hudo mokro jutro, pa vendar vsi nekako polni upanja prepričevali eden drugega, da napovedi zadnjih nekaj dni obetajo suho sobotno popoldne … Odgovornost odločitve o izvedbi na placu ali pod šotorom je bila naložena županu, ki je potreboval spodbudo iz spodnjega konca doline, od koder se je pripeljala ena od prostovoljk z informacijo, da je pri njih že nehalo padati. In padla je odločitev, težko pričakovana akcija na placu se je lahko začela.

Živahno je bilo ves dan Na svoji zemlji Praznično osrednjo slovesnost ob 70. obletnici Narodne vlade Slovenije, v soboto, 2. maja 2015, je okronala predstava Na svoji zemlji, ki je sledila protokolarnemu delu. Posebej za to priložnost jo je ustvaril priznani domač gledališčnik Peter Avbar. Na slovesnosti, ki jo je obiskal tudi predsednik Slovenije Borut Pahor, je kot slavnostni govornik nastopil predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar.

Svoje so zgodbi dodajali efekti – glasno pokanje in dim, ki se je v nekem trenutku visoko v zraku razvil v barve slovenske zastave; spone (verige) na sceni pa so nadomestili rdeči nageljni … Glasbeno opremo proslave so izvajali odlični sestavi: Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Policijski orkester, kvartet Nova ter instrumentalista Nejc Franca na bobnih in Erik Gregorič na harmoniki. Dialoge v odlični izvedbi skupine KUD Javorov hudič je sestavljal izbran nabor literarnih del pisateljev iz domačega

Govoril je tudi pisatelj Saša Vuga, prvi pozdrav množici, zbrani na Lavričevem trgu, pa je pripadel županu Občine Ajdovščina Tadeju Beočaninu. V svojem nagovoru je med drugim povedal: »S spominom na 70 letnico ustanovitve slovenske narodne vlade želimo v občini Ajdovščina dokazati spoštljiv odnos do tega nedvo-

okolja. V predstavi so kot igralci in kot tehnični pomočniki sodelovali člani Kulturnega društva Triglav. Svoje je naredila tudi veličastna postavitev odrov, ki so jo načrtovale in nadzorovale članice Arhitekturnega društva Forum. Manjši odri so z dveh strani obdajali osrednjega, velikega, s svojevrstno naravno sceno-

2. maja so v Ajdovščino že zjutraj vabile dodatne prireditve. Tako je kmalu po deveti uri zjutraj na ajdovskem placu zagodla harmonika – plesalci Folklorne skupine Društva MOST – Univerze za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina, so se zavrteli kar po placu, ker oder zaradi jutranjih vremenskih težav še ni bil pripravljen, in navdušili ter privabljali mimoidoče. Hkrati sta se v Domu krajanov odvrteli lutkovni predstavi – izvedla ju je Dramska skupina Žar. Najprej se je pred polno dvorano zavrtela predstava za najmlajše, nato pa še znana izvedba prirejene pravljice iz Rezije Ljubica in Arpit. Obe predstavi je za lutke priredila Ada Bačar. Sredi dopoldneva se je živahno dogajanje odvilo v dvorani Centra za 3. življenjsko obdobje. Predstavile so se Dramska skupina Zarja, Ženski pevski zbor Večernica in Plesna skupina Ajda, vsaka skupina s samostojnim nastopom. Pričakovano atraktiven je bil nastop Garde Slovenske vojske, ki je ponovno očaral z usklajenostjo, strumnostjo gardistov. Obiskovalci so si tega dne lahko ogledali vse galerije in razstavišča ter muzejski zbirki v Muzeju Ajdovščina. Vstopnin niso zaračunavali, odprti pa sta bili tudi posebni razstavi. Goriški muzej je v preddverju Centra za 3. življenjsko obdobje postavil del odlične in zelo dobro ogledovane razstave o IX. korpusu. Avtor Davor Kernel, kustos Goriškega muzeja, je na odprtju 23. aprila predstavil tudi posebnost te razstave, mogočno sliko Toneta Kralja, ki zelo nazorno pripoveduje o enem najbolj tragičnih zločinov iz druge vojne na Predmeji. V avli Dvorane prve slovenske vlade pa so še vedno na ogled fotografije, nastale 5. maja 1945. Del fotografij je iz razstave, ki je bila v avli na ogled pred desetimi leti in jih hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, nekaj fotografij, najdenih na občinski kašči, pa danes hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Ob vsem tem pa so mestne ulice in

Slavnostno

Št. 42 • 19. maj 2015

park krasile stojnice z domačimi dobrotami, rokodelskimi umetninami, mnoge pa tudi s spominki na praznični dan. Spominki so še vedno na voljo. Podjetje Tage ima svoj bogati nabor predstavljen na svoji spletni strani, ogledate pa si ga lahko tudi v prostorih TIC Ajdovščina. Lične skodelice Taše Turk boste najlaže našli na spletnem socialnem omrežju facebook, majice MC Hiše mladih pa bodo kmalu pošle. Oba najpomembnejša spomenika, ki v Ajdovščini spominjata in opominjata na drugo vojno – spomenik prvi vladi na Trgu 1. slovenske vlade in kip borca na križišču Ceste 5. maja in Gregorčičeve ulice – so z venci okrasili člani društva Triglav, ki obuja partizansko tradicijo ter so sodelovali tudi pri osrednji slovesnosti. Praznični dan je družabno zaključil Drago Mislej MEF, v družbi svojega benda NOB, in ponovno napolnil ajdovski plac. Bilo je nepozabno lepo!

HVALA! Glavni organizator celotnega obeleževanja je bila Občina Ajdovščina, v sodelovanju z domačimi borčevsko in veteranskima organizacijama. Mestna občina Nova Gorica je finančno podprla obeleževanje ter pomagala pri promociji. Zahvala pa gre tudi trgovskemu podjetju Fama in podjetju Mlinotest, ki sta donirala plastenke z vodo ter Jožetu Breclju, najemniku šotora, ki je pomagal pri logistiki dogodka.

Velika zahvala za dober potek dogodka gre vsem prostovoljskim skupinam: Joštu Černigoju, Draganu Stojkovskemu, Janji Jazbar, Boštjanu Lemutu in drugim uslužbencem občinske uprave; ekipam prostovoljnih gasilskih društev iz Cola, Ajdovščine, Šmarij in Sela; ekipi gorske reševalne službe in prve pomoči RK Ajdovščina; odličnima ekipama pohodnikov Nanos – Triglav ter ŠKTD Sinji vrh; ekipi KAŠ-a. Pomagali so pri parkiranju, varovanju, logistiki, pripravi prizorišča … bili so vedno v pravem trenutku na pravem mestu, s pravimi odločitvami. Zaradi pomembnosti dogodka je bilo delo naporno in zahtevno. Odlično medsebojno sodelovanje je ogromno pripomoglo k vsesplošnemu dobremu vzdušju. Hvala, lepo je bilo sodelovati z vami!

Hvala vsem kulturnikom, umetnikom, ustanovam Skupaj z vsem vami smo ustvarili lepo doživetje in Ajdovščino predstavili kot gostoljuben kraj. Lepo bi bilo zgodbo ponoviti tudi ob kateri drugi priložnosti.

Spomin na bitko za Sinji vrh

V sklopu praznovanj 70. obletnice konca druge svetovne vojne so pri spomeniku na Kovku (Majerija) obeležili tudi spomin na bitke za Sinji vrh v zadnjih mescih vojne vihre. V sestavu IX. korpusa je v bitkah sodelovalo tudi večje število ruskih borcev, zato se je slovesnosti udeležila tudi sekretarka Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji Zoja Iskhanova. Udeležence slovesnosti je

pozdravil župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin. »70 let je minilo od konca druge svetovne vojne in vseh neposrednih dogodkov, ki so bili z osvoboditvijo izpod nacizma in fašizma povezani. Pomembno vlogo v našem primorskem prostoru so imele tudi bitke na tem strateškem območju - na Gori, še posebej za vrh, ki nosi lepo in hkrati simbolno ime - Sinji vrh! Biti na

vrhu, v bližini sinjega neba, pomeni biti svoboden. In ta svoboda je pljusknila tudi v Ajdovščino, kjer je bila 5. maja 1945 ustanovljena slovenska narodna vlada,« je dejal Beočanin. »Ker je življenje na Gori nekoč in danes zelo dobro dokumentirano, iz pričevanj izvemo, da so bili ruski borci v sestavu IX. korpusa v bitkah za Sinji vrh pri prebivalcih Gore dobro zapisani, tako zaradi hrabrega bojevanja kot tudi zaradi humanosti. Iz ene od hiš, ki so jo požgali Nemci, so uspeli rešiti nemočne domačine in jih rešili zanesljive smrti. Zato si zaslužijo našo zahvalo in dostojen spomin,« je še dejal župan. Član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Milan Gorjanc, ki se ga morda starejši spomnijo tudi kot poveljnika ajdovske vojašnice, je z vojaškega vidika opisal taktično strateški pomen bitk za Sinji vrh. Delegacija je nato položila cvetje še na grobnico na otliškem pokopališču, kjer so pokopani nekateri ruski borci, padli v teh bitkah. ep

Občina

Št. 42 • 19. maj 2015

Soča o burji v Vipavski dolini

Kot smo povedali že v prejšnji številki Ajdovskih novic, se bo v sklopu projekta Wind Risk, naredilo tudi zgodovinski pregled pojavljanja močnega vetra na območjih projektnih partnerjev: občine Ajdovščina, osrednje Dalmacije in severnega Porenja-Vestfalije. Na podlagi teh podatkov bodo projektni partnerji: Občina Ajdovščina in Univerze iz Ljubljane, Splita in Dortmunda, izdelale ocene ogroženosti pred močnim vetrom, glede na prihodnje klimatske spremembe, specifike lokalnih območij ter v kombinaciji s snegom, žledom in neurji.

ja dolg voz (škripalo), na katerem je peljal Ribničan svojo suho robo na prodaj, vender bez posebne škode, in mož je šel z vozom naprej. Vse drugače bilo je drugi dan.Na imenovanem mestu zasači ga zopet burja, ki mu prevrže voz, in Tonče izpred Griže, ki se ni mogel o pravem času rešiti, pride pod voz in pusti na mestu svoje življenje. Dokler burja samo nagaja, naj bo, ali kadar začne ljudi moriti na tak način, je pa uže preveč.«3 V Soči najdemo tudi primere ogroženosti drevja in objektov zaradi vipavske burje: »Burja je on teden razsajala na Gorškem; v naših gorah je veliko drevja porula in polomila. Škoda je napravila tudi po strehah… …«4;»… Včeraj proti jutru je razsajala grozna burja po celi vipavski dolini. Napravila je veliko škode posebno na

V ta namen, si tokrat oglejmo poročanje časopisa Soče (1871-1915) iz Gorice. V Soči beremo o vipavski burji: »Letos imamo v drugi polovici decembra hudo zimo. Tetka burja ne-

trtah in sadnem drevju. Po celi cesti v Vipavo je ležalo polno dreves… «5; »…leseni most vrhu starega, zidanega na Grajšeku pri sv. Križu…, da je pred letom sama burja pridržali

Projekt Holistic se je prevesil v drugo polovico Projekt Holistic, ki se je pričel izvajati že oktobra 2013, se je prevesil v drugo fazo. Po več kot enoletnem zbiranju podatkov in pripravah strokovnih podlag je sedaj projekt Holistic pripravljen na vzpostavitev, testiranje in kasneje vrednotenje. Projekt Holistic je v grobem sestavljen iz petih vsebinskih sklopov. Prvi se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem že izvedenih projektov s področja požarov v naravi, ki bi lahko služili kot primeri dobre prakse. Nabor in analiza vzorčnih primerov sta že izvedeni, izbor rezultatov, ki so uporabni za projekt Holistic, pa je v zadnjih fazah. Drugi sklop se ukvarja z obstoječo zakonodajo s področja požarne varnosti vseh osmih držav jadranske regije. V okviru tega sklopa bodo pripravljene smernice in predlogi čezmejnih protokolov za predpožarne, požarne in popožarne intervencije. Tako bodo na primer jasni postopki ukrepanja v primeru mejnih požarov, kot na primer v požaru na Sveti gori leta 2012. V okviru tretjega sklopa bo vzpostavljen skupen jadranski geografski informacijski sistem (Adria Fire GIS), ki bo povezoval lokalne sisteme GIS o vseh 20 projektnih partnerjev. Adria Fire GIS bo vključeval napredne funkcije in aplikacije, kot na primer izračun realne požarne ogroženosti glede na trenutne vremenske razmere, simulator širjenja požara glede na terenske in vremenske podatke idr. V okviru tega siste-

ma GIS bo vzpostavljen tudi sledilni sistem za intervencijska vozila, kar bo prispevalo k boljši organizaciji intervencije, večji varnosti gasilcev pa tudi ekonomičnosti uporabe gasilskih vozil. Osnovna arhitektura sistema GIS je že vzpostavljena, v naslednjih mesecih pa bodo začeli delovati vsi podatkovni sloji in izračunavanja, sledilni sistem pa predvidoma jeseni. V okviru četrtega sklopa bo vzpostavljen nadzorni sistem. Sestavljen bo iz treh statičnih enot, ki bodo postavljene na Sinjem vrhu, Planini in Brjah, in dveh mobilnih enot, na terenskem vozilu in brezpilotnem letalu. Nadzorni sistem bo s kombinacijo video in IR kamer avtomatsko zaznal požar, ki ni nadzorovan, in ga javil gasilski službi. Poleg tega bo nadzorni sistem opravljal tudi funkcijo požarne straže in tako razbremenil stroške gasilskih storitev. Vzpostavitev nadzornega sistema poteka pospešeno. V naslednjih dveh mesecih bo oprema nameščena, nakar sledijo testiranja. Peti sklop se ukvarja z odpadno lesno biomaso v gozdovih, ki požar v naravi še dodatno okrepi. S čiščenjem gozdov in odstranitvijo odpadne lesne biomase bi znatno omejili požar, pa tudi zmanjšali tveganje za izbruh požara nasploh. To odpadno lesno biomaso se lahko obenem uporabi za proizvajanje toplote, zato bo v sklopu projekta Holistic vzpostavljenih sedem kotlovnic na sekance. Ena

od njih tudi v občini Ajdovščina in sicer v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu. Dela se bodo začela poleti, kotlovnica pa bo nared že za naslednjo kurilno sezono. Postavitvi sistemov bo sledilo obdobje testiranj in vrednotenj, morebitni popravki in prilagoditve. Vzporedno s tem bodo potekali razni informativni dogodki za javnost ter izobraževalne delavnice za uporabnike, torej predstavnike civilne zaščite. Občina Ajdovščina bo s projektom Holistic pridobila najsodobnejšo tehnologijo na področju požarne varnosti, potrebno tehnično znanje in neprecenljive izkušnje. Poleg tega si občina obeta tudi, da bi nadzorni sistem postal primer dobre prakse in vzorčen primer ne samo v Sloveniji ampak tudi v mednarodnem okolju.

Ajdovski radioamaterji in gorski reševalci v sodelovanju usmiljeno brije ter nam pošilja preko Nanosa in Čavna svoje pozdrave.«1; »Zima je letos se snegom, burjo in mrazom zaprečila semenj sv. Andreja v Gorici. Od ajdovske strani… ni bilo skoro nikogar v mesto, ker je razsajala strašna burja…«2 V nadaljevanju si poglejmo, na kakšen način se, ob prehodu iz 19. v 20. stoletje, v Soči kažejo različni vidiki ogroženosti zaradi burje. Tako Soča objavlja, za projekt Wind Risk, vzorčni primer ranljivost lokalnega prebivalstva in prometa: »Burja razsajala je konec preteklega tedna prav hudo pro Vipavskej dolini. Iz Ajdovščina na Cesto in v Vipavo niso mogli iti ljudje, kadar bi bili hoteli, temveč morali so večkrat počakati, da je burja vsaj nekoliko ponehala. Vozniki imeli so držače, da jim ni veter vozov preobrnil. Pri vsem tem zgodila se je nesreča 10 t.m. nad Šturjami. Uže prejšnji dan prevrgla je bila bur-

»With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union«

odtrgala, da so morali novi napraviti…«6; »Sosed ni mogel k sosedu, ker je tako burja razsajala, da že dolgo ne tako. Raz streh valila se je korčevina in težko kamenje... «7 Soča objavlja tudi zanimiva oglasna sporočila za kritino primerno burji8: PV 3

Soča, letnik 17, št. 4. 21.01.1887, str. 4.

Soča, letnik 11, št. 3, 15.01.1881, str. 4.

Soča, letnik 39. št. 88. 05.08.1909, str. 3.

Soča, letnik 28. št. 36. 06.05.1898, str. 2.

Soča, letnik 29. št. 103. 27.12.1899, str. 2.

Soča, letnik 21. št. 2. 09.01.1891, str. 3.

Soča, letnik 9, št. 48, 05.12.1879, str. 3.

Soča, letnik 37. št. 37. 02.04.1907, str. 4.

100 kilometrski gorski tek Ultra Trail Vipavska dolina je bil tudi priložnost za ajdovske radioamaterje, za preizkus delovanja radijskih povezav na širšem Vipavskem. Odzvali smo se namreč klicu po pomoči Gorske reševalne službe iz Ajdovščine, ki deluje pod okriljem

GRZS postaje Tolmin, in dopolnili njihove radijske zveze na zahtevnem gorsko-tekaškem maratonu. Z naše tekmovalne postojanke na Čavnu (Mali Modrasovec) smo z radijskim signalom pokrivali prvo tretjino trase teka od Ajdovščine do Podrte gore, na Golake, čez Čaven in Kucelj

v Vitovlje. Predvsem del Trnovskega gozda med Golaki in Čavnom je z radijskim signalom slabo pokrit, kar se je izkazalo tudi tokrat in ajdovski gorski reševalci so nam bili zelo hvaležni, da smo uspeli kljub razpršenosti po celotnem območju vzdrževati stik med njimi. Od zgodnjega jutra tudi ni zmanjkalo dela pri posredovanju informacij med radijsko mrežo organizatorja s prostovoljci na kontrolnih točkah (za katero je poskrbela Slovenska vojska) in GRS. Po končani akciji smo ugotovili, da smo se dobro ujeli, kar bi bilo v bodoče še kdaj za ponoviti. Tudi širše z drugimi službami v okviru sistema zaščite in reševanja, katerega del smo. S tem bomo še bolj pripravljeni na morebitne izredne dogodke, kot je bil lanski žledolom, ko prav radijske postaje in izkušnje radioamaterjev rešujejo zagato ob izpadu profesionalnih zvez ter mobilnega omrežja. Janko Mivšek

4. Pohod skozi zaselke KS Kamnje-Potoče Že četrtič zapored smo se v nedeljo 3.5. Kamenjci in Potočani podali na popoldanski pohod po zaselkih krajevne skupnosti. Ker so bile steze in poti zaradi obilice dežja v prejšnjih dneh precej razmočene, smo zamišljeno traso pohoda nekoliko spremenili. Pohod smo pričeli na igrišču v Kamnjah in

se po cesti skozi Novo naselje podali v Potoče. Obiskali smo vrtovinski zaselek Grželji, se sprehodili skozi Vas ter se z južne strani povzpeli na Kukanje. Tu smo si privoščili krajši počitek in se nato po Konjski dolini odpravili v Skrilje in se skozi zaselek Bajči povzpeli na Zdešče. Čakal nas je še vzpon do Nadliškov in spust v

Kamnje. Zaradi razmočenosti steze smo opustili obisk zaselka Poki. Sklenili smo krožno pot in pohod končali na izhodišču, kjer smo pripravili malico z dobrotami iz nahrbtnikov. Namen pohoda je bil dosežen, saj so se med enaintridesetimi pohodniki v dobre tri ure dolgem pohodu

razvili prijetni pogovori na najrazličnejše teme. Pohvalno je, da so se pohoda udeležile tudi nekatere družine z majhnimi otroki. Med pohodom pa smo dobili idejo za popestritev naslednjega pohoda prihodnje leto. Sklenili smo, da bomo na naši poti pridno

nabirali šparglje, koromač in srčno zelje ter na zaključku pohoda pripravili FRTALA PARTY. J.V.

Od tod in tam

Št. 42 • 19. maj 2015

Mladi ajdovci na obisku v Italiji

Smaragdna dežela se predstavilja na Expu v Milanu Med 16. in 31. majem 2015 se na svetovni razstavi EXPO Milano 2015 predstavlja 13 občin Goriške regije, združenih v turistično destinacijo Smaragdna dežela. Celostni koncept nastopa je doživetje energije v deželi, kjer življenje teče v barvah. Barve smaragdna, rdeča, modra, rumena in zelena označujejo značilnosti vseh poddestinacij, Vipavski dolini pripada zelena. Narejen je nov logo tako za Smaragdno deželo kot tudi za po-

samezno poddestinacijo. V slovenskem paviljonu, ki ga je zasnovalo ajdovsko podjetje Sono Arhitekti, so postavljeni fotopaneli z motivi iz celotne regije, obiskovalcem je na voljo nova skupna brošura ter spletna aplikacija, s katero si bodo obiskovalci merili energijo. Med dvotedensko predstavitvijo bomo izvedli tudi nagradno igro, nagrade so prispevali številni ponudniki iz celotne regije. Na zunanjem odru se bo odvijal

kuharski šov s Tomažem Kavčičem, ki bo predstavil tipične regijske jedi, energični koktajl spektakel v barvah Smaragdne dežele, dogajanje na odru pa bodo popestrili nastopi gimnastičark. Vabljeni, da nas obiščete.

Sončno med Šmarenskimi griči Na dan Evrope, 9. maja, se je skupina mladih Ajdovcev Mladinskega sveta Ajdovščina udeležila konference v Forliju v Italiji. Ta je bila izvedena v okviru projekta S sosedi za skupno prihodnost, ki poteka že več kot eno leto in se z majem 2015 zaključuje. Konferenca je sovpadala tudi z evropskim tednom mladih, ki je letos potekal že sedmič po vsej Evropi, od 27. aprila do 10. maja. Namen Evropskega tedna mladih je mlade postaviti visoko na politično agendo in v središče pozornosti tako na evropski ravni, kot tudi na nacionalnih in lokalnih ravneh, za kar si prizadeva tudi Mladinski svet Ajdovščina. Osrednja tema letošnjega evropskega tedna mladih je spodbujanje mladih k aktivnemu vključevanju tako v civilno družbo kot tudi na trg dela, ozaveščanje mladih o pomembnosti aktivnega sodelovanja v družbi, izkoriščanja priložnosti za izražanje svojih stališč ter pridobivanja znanj in spretnosti tudi izven okvirov formalnega izobraževanja, s sodelovanjem v projektih programa Erasmus+: Mladi v akciji, z aktivnim vključevanjem v mladinske organizacije ali drugimi oblikami aktivne participacije v družbi. Vsem ciljem evropskega tedna mladih sledi tudi projekt S sosedi za skupno prihodnost ter večina ostalih projektov, ki jih že več kot 10 let izvaja Mladinski svet Ajdovščina. Namen obiska pri partnerjih iz Forlija je bil izvedeti čim več o delovanju kooperativ v Italiji, kjer so te nekoliko drugače organizirane, predvsem pa precej bolje razvite, kot v Sloveniji in imajo dolgoletno tradicijo delova-

nja. S tem namenom smo se udeležili delavnic, kjer so bile predstavljene različne vrste kooperativ, o katerih smo se pogovarjali skozi cel vikend. Želeli bi si, katero od dobrih praks sodelovanja, ki je glavni moto kooperativ, prenesti tudi v naše lokalno okolje, vendar smo v Sloveniji glede tega še precej daleč, se pa stvari premikajo v pozitivno smer. Sodelovanje je ključ do uspeha in uspešnega delovanja kooperativ, ki predstavljajo tudi eno od možnosti izhoda iz krize, preko katerih se lahko ustvarjajo nova delovna mesta. Na Mladinskem svetu Ajdovščina se trenutno ukvarjamo s stanovanjskimi kooperativami in poskušamo zbrati skupino posameznikov, ki bi bili pripravljeni idejo o vzpostavitvi stanovanjskih kooperativ v Ajdovščini razvijati in pripeljati do realizacije. Stanovanjske kooperative so ena od možnosti rešitve stanovanjskega problema, ki je med mladimi, pa tudi med drugimi generacijami, vedno bolj pereč. Gre za način bivanja v skupnosti, kjer ima vsak član kooperative možnost soodločanja o vsem, kar se znotraj kooperative dogaja. Glavni poudarek kooperativ je torej na sodelovanju in soodločanju, ki ga v naši družbi kronično primanjkuje. Zatorej vas še vedno, mlade in mlade po srcu, vabimo k sodelovanju v iniciativi za vzpostavitev stanovanjskih kooperativ v Ajdovščini, znotraj katere bomo preučevali možnosti vzpostavitve stanovanjske kooperative v naši občini. Mladinski svet Ajdovščina

Postavitev defibrilatorja Rdeči križ Slovenije tradicionalno praznuje Teden RK, ob svetovnem dnevu Rdečega križa, ko se je rodil ustanovitelj gibanja in velik človekoljub Henry Dunant – tudi prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir. Letošnji Teden RK je v Sloveniji potekal pod sloganom »Udejanjamo naša načela« in je bil posvečen 50. obletnici sprejema temeljnih načel Gibanja, to so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost. Ob letošnjem svetovnem dnevu RK je RKS – OZ Ajdovščina v uporabo predal dva defibrilatorja, ki sta nameščena v vetrolovu v Centru za tretje življenjsko obdobje v Ajdo-

vščini in na pročelju stavbe Zavoda za turizem TRG Vipava. Defibrilator v Ajdovščini sta 8. maja v uporabo predala predsednik RK Rajko Troha in župan Tadej Beočanin, članici ekipe prve pomoči RK Ajdovščina pa sta za zaposlene na Občini Ajdovščina pripravili brezplačen tečaj temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja. V Vipavi bo RK Ajdovščina izvedel brezplačni tečaj temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja v torek, 9. junija 2015, od 18. do 19.30 ure v prostorih vipavske vinoteke ob Trgu Vipava. Vse, ki bi se želeli udeležiti tečaja, prosimo, da nam udeležbo predhodno sporočijo na telefon 051 430 722 ali e-naslov: aj-

Prečudovit drugi konec tedna v maju je letošnji praznik Med šmarenskimi griči odel v najlepše barve in med cvetoče griče privabil številne, ki so si ogledali razstavo ekstempore, poizkušali najboljša šmarenska vina, se sprehodili Čez Školj in Tibot in se zabavali ob kmečkih igrah. Letošnji praznik je bil rekorden po udeležbi. Tradicionalno se je pisano dogajanje začelo na petek zvečer, tako smo 8. maja ob šmarenski cerkvi odprli razstavo umetniških del, nastalih na 5. Ekstemporu med šmarenskimi griči. Da se je cerkveno dvorišče spremenilo v galerijo na prostem so letos s svojimi deli poskrbeli Julijana Božič, Primož Brecelj, Ana Čigon, Andrej Furlan, Polona Ipavec, Azad in Silva Karim, Marijan Miklavec, Andrej Perko, Martin Prosen in Damijan Vidic, ki so ustvarjali na temo V pesti individualizma. V prijeten večer so nas tradicionalno popeljali člani Tamburaškega orkestra Danica, razglasili pa smo tudi najboljša vina. Priznanje za belega šampiona je letos prejel Branko Furlan za rumeni muškat letnik 2013, rdečega šampiona si je prislužil Tomaž Polj-

dovscina.ozrk@ozrks.si. Ob svetovnem dnevu RK je v skladišču dobrin RKS – OZ Ajdovščina potekal tudi dan odprtih vrat in delavnica recikliranja blaga. Prostovoljci RK pa so po krajevnih skupnostih skozi cel mesec maj izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi. Te bodo potekale še v soboto, 23. maja, od 9. do 11. ure v dvorani v Velikih Žabljah in v soboto, 30. maja, v istih urah v prostorih KS na Brjah. Priporočamo vam, da se meritev udeležite tešči oz. dve uri pred tem ne jeste. Vljudno vabljeni! Irena Žgavc

šak za cabernet sauvignon letnik 2009, priznanje najboljši vinorednik pa Bojan Furlan. Na letošnjem ocenjevanju je sodelovalo 11 vinarjev z 28-imi vzorci vin, ki jih je bilo mogoče kasneje tudi poizkusiti na vinski degustaciji. V nedeljsko jutro nas je prebudil prečudovit sončen dan, ki je kar vabil na 6. Pohod Čez Školj in Tibot.

V družbi oslička Sivka in po preizkušeni in na novo označeni trasi se je podalo okrog 200 pohodnikov, ki so lahko okušali dobrote šmarenskih gričev ter obenem uživali v njihovi lepoti. Ob koncu pohoda so si lahko ogledali razstavo ekstempora, ki smo jo morali zaradi vetra prestaviti med šmarenske gase ter razstavo o zgodovini šmarenske podružnične osnovne šole, na voljo pa so jim bili tudi domači ponudniki. Kmalu popoldne je sledilo zabavno dogajanje na kmečkih igrah, kjer so se v borbenem in navijaškem vzdušju pomerile ekipe iz Šmarij, Gaberij, Planine in Branika. Tudi letos so slavili Gaberci, ki so domov odnesli pršut, prijetno druženje pa se je v Šmarjah zavleklo pozno v noč. MP

Podjetno

Št. 42 • 19. maj 2015

Na izobraževanju izvrstni raziskovalci in razvojniki iz 8 držav

Med februarjem 2014 in majem 2015 je Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo CO BIK v okviru projekta Pacinno oblikoval in izvedel specializirani izobraževalni program. Namenjen je odličnim raziskovalcem in razvojnikom, ki delajo v raziskovalnih ustanovah in visokotehnoloških podjetjih. Prve izvedbe programa, ki je osredotočen na podajanje najbolj ključnih znanj za dobro vodenje in izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, se je udeležilo 25 slušateljev iz osmih evropskih držav. The Managerial—Entrepreneurial Skills Development for Researchers (MBSDr), kakor se program uradno imenuje, je brezplačni mednarodni enoletni intenzivni izobraževalni program, financiran iz Evropske unije, Instrument for Pre-Accession

Pobarvajmo sivo! Kolikšen je obseg sive ekonomije v Sloveniji? Kaj so davčne počitnice? Če želite izvedeti odgovore na zgornji vprašanji in izvedeti še več o negativnih posledicah sive ekonomije, nas obiščite v petek, 22. maja med 9. in 14. uro v Ajdovščini Siva ekonomija in druge oblike prikrivanja in izogibanja obveznostim niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav. V času poslabšanih gospodarskih, finančnih in socialnih razmer s sivo ekonomijo posredno izgubljamo vsi državljani, saj je zaradi njenega obsega posledično manj denarja za šole, vrtce in štipendije, zdravstvo, socialno varnost, naložbe v infrastrukturo, čisto okolje in druge dobrine, ki jih zagotavlja država. S sivo ekonomijo posameznik pridobi le v prvem trenutku, na dolgi rok pa izgubljamo vsi. Zavedanje posledic sive ekonomije je zato ključno. Posameznik je tveganju sive eko-

Assistance (IPA) ter Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, delno pa ga sofinancira tudi CO BIK. Izvajalci MBSDr programa so profesorji z vrsto leti izkušenj v mednarodnem poučevanju in svetovanju na svojem področju managementa in organizacije in prihajajo iz uglednih svetovnih izobraževalnih institucij s področja poslovnih ved: BI Norwegian Business School, Ekonomske fakultete v Ljubljani, Ekonomske fakultete iz Tel Aviva v Izraelu, Ekonomske fakultete iz Zagreba, ter Fakultete za management Univerze na Primorskem. Na podlagi svojih dolgoletnih predavateljskih izkušenj in ekspertnega znanja, so slušatelji tudi s pomočjo aplikativnih študij primerov, individualnih nalog, timskih aktivnosti in analize video-materialov s prikazanimi primeri dobre prakse,

nomije podvržen že v mladosti. Posebej negativno pa na mlade vpliva toleranca, ki jo družba izkazuje do sive ekonomije. Toleriranje sive ekonomije najpogosteje temelji na nezavedanju pravic in ugodnosti, ki javni denar, pridobljen s pomočjo davkov, prinaša posameznikom. Z namenom dvigovanja zavesti o pomenu boja proti sivi ekonomiji bo Inštitut za mladinsko politiko v petek, 22. maja med 9. in 14. uro z veliko didaktično družabno igro Pobarvajmo sivo udeležence Parade učenja v Ajdovščini na zabaven in mladim prijazen način ozaveščal o pomenu boja proti sivi ekonomiji. V ta namen so pripravili pester nabor vprašanj, s katerimi bodo udeležence opozarjali na tveganja sive ekonomije ter jih spodbudili k razmišljanju, zakaj je za posameznika in skupnost pomembno, da plačujemo davke. Vabljeni, da se jim pridružite!

»Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje Vklopi razum – zahtevaj račun!‘, katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije.«

Inštitut za mladinsko politiko

Povabilo podjetjem k sodelovanju SPIRIT Slovenija, javna agencija v sodelovanju z lokalnim partnerjem Razvojno agencijo ROD Ajdovščina, vabi podjetja k sodelovanju v programu »Izzivi mladim«. S programom želimo spodbuditi sodelovanje mladih pri iskanju in kreiranju rešitev konkretnih, ambicioznih izzivov podjetij. Za podjetja bomo organizirali uvodno srečanje, na katerem bomo

dobili najnovejša znanja z navedenih področij. Odzivi udeležencev so več kot le pozitivni. Carlos Coda Zabetta, mlad argentinski podjetnik, ki je ustanovil podjetje v Italiji meni, da so bile vsebine zelo zanimive in predvsem uporabne zanj in njegovo podjetje. Mednarodno in multidisciplinarno vzdušje je bilo odlično, njegova pričakovanja pa so bila izpolnjena. V času trajanja programa so udeleženci bivali v Ajdovščini, v CO BIK pa so poskrbeli, da so tudi imeli priložnost spoznati Ajdovščino in bližnje kraje. Navdušeni so bili ne samo nad izvedbo in kvaliteto programa, ampak tudi nad kraji, naravo in gostoljubjem domačinov.

predstavili način dela z mladimi, v nadaljevanju pa bodo predstavniki podjetij pod strokovnim vodstvom definirali svoje razlikovalne kompetence in iz njih konkretne izzive. S sodelovanjem v programu pridobite: • na trgu preverjeno idejno rešitev konkretnega izziva, • celovito izkušnjo inoviranja poslovnih modelov,

• izkušnjo inoviranja poslovnih modelov za zaposlene, ki bodo spremljali mlade, • prepoznavanje novih perspektivnih kadrov. Uvodno srečanje s podjetji bo organizirano dne 9.6.2015 od 10 do 14 ure v prostorih Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 61 A, 5270 Ajdovščina (www.mc-hisamladih.si; www.hostel-ajdovscina.si). Po izvedeni delavnici bomo najbolj

Zdrav duh v zdravem telesu v zdravem podjetju Tomaž Bizjak

Ajdovščina v maju. Med vsemi dogodki se vsi navdušenci nad tekom veselijo Majskega teka. To je čas, ki ljudi privabi ven, da se naužijejo sončnih žarkov in dobijo zadovoljivo količino vitamina D. S polnimi pljuči zajamejo pomlad in se pripravijo na poletje. Priprave na poletje? Ja, nekateri tudi to počnejo. In s tem ni nič narobe. Če s tem dosežemo boljšo samopodobo, je dobro vsak tak poskus podpreti. Vendar pa so rezultati velikokrat odvisni od truda in vloženega časa. Tu lahko potegnemo vzporednico s podjetništvom, psihofizičnimi pripravami in vztrajnostjo. Kaj spremlja podjetništvo in tudi zaposlitve? Pričnimo krog s pomanjkanjem časa, nadaljujmo z manj spanca in enostavnejšim – hitrejšim - slabšim načinom prehranjevanja, stopničko višje najdemo še stres in na koncu tudi slabšo odpornost ter bolezen. Včasih se lahko to odraža kot prehlad, lahko kot kronična utrujenost. Občutimo nemoč obvladovanja dogodkov, manj smo zainteresirani, da bi prehodili tisti »dodatni kilometer«, kreativnost in učinkovitost padeta. In ti faktorji se neposredno nanašajo tudi na delodajalce. Ali želimo imeti zaposlenega, ki ni sposoben vložiti več energije, da uspešno zaključi nalogo? Ali želimo nekoga, ki slabše obvladuje nepredvidljive okoliščine? Odgovore na ta vprašanja poznamo. Rešitev ni vedno v iskanju novih zaposlenih, rešitev je lahko v tem, da obstoječe izboljšamo. Pred nekaj dnevi sem poslušal rezultate raziskav o inovativnosti; starejši naj ne bi bili manj inovativni od mladih. Tako so pokazale raziskave, merljivo in dokazljivo. Ali velja enako za pojem »mlade energije«; »svežine«? Ali je zaposlitev mlade osebe zagotovilo, da bomo vnesli sveže moči ali pa to lahko naredimo z drugačnim pristopom do že zaposlenih? Ne razumite me narobe, podpiram zaposlovanje mladih saj se tudi sam štejem k mladim. Nasprotno, želim ustvariti več ozaveščenosti o tem, da bi bili tudi novo zaposleni deležni dobrih delovnih pogojev. Menim, da moramo razmišljati več o tem vidiku. Kako zdravo živijo in delajo naši zaposleni ter tudi sami, če smo delodajalci. In kakšne ukrepe lahko sprejmemo, da obstoječe stanje izboljšamo? Spomnimo se šolske telovadbe; verjetno nam vse aktivnosti niso bile všeč. Tudi sedaj ne moremo pričakovati od ljudi, da se bodo veselili vsake »vsiljene« aktivnosti. Pri ali pa bolje rečeno po aktivnosti je potrebno, da se počutimo dobro. Za nekoga, ki ima slabšo samopodobo, je morda prava aktivnost tista, ki bo izboljšala ta vidik; več mišične mase, manj telesne maščobe. Nekomu, ki je podvržen težkim fizičnim naporom ali neudobnim delovnim položajem, bi bolj koristila razgibavanja, tehnike sproščanj mišic. Tistim, ki so podvrženi stresnim odločitvam, pa morda nekaj s čimer dosežemo tudi psihično sprostitev. Lahko s fizično aktivnostjo ali pa le s posebnimi vajami. Možnosti je veliko. Velikokrat je raven stresa povezana s skrbjo, ki jo ima zaposleni ali pa podjetnik. Bomo jutri dovolj uspešni, da zadostimo finančnim izdatkom in poslujemo z dobičkom? Takšnih vprašanj ne rešujemo s telesno aktivnostjo. Rešujemo jih na trgu. Lahko pa omilimo škodo, ki nastaja ob vseh teh udarcih in si zagotovimo dovolj energije in moči, da se s tem vprašanjem soočamo tudi naslednji dan, teden, mesec in leto. Pri tej temi moramo narediti korak višje. Nekatera podjetja so že na tej poti veliko pa se zanjo še mora odločiti. Podjetništvo se razvija. Imamo nova znanja, nove marketinške prijeme in tudi nove ugotovitve ter možnosti za ravnanje z ljudmi. Tehnologija omogoča nadzor dela, učinkovitost delavca, omogoča pa tudi storitve in preventivne ukrepe. Oboje je smiselno združiti, nadzor naj ne služi represiji. Postane naj informacija o tem, zakaj nekdo slabše izvaja naloge ter mu pomagati. Vsa ta dejavnost naj poteka preko celega leta. Rezultati so odvisni od vloženega časa in truda. Skrb za telo in duha je stalnica; le enodnevni pohod na bližnjo goro ne bo pripomogel k dvigu produktivnosti v mesecu in nogometna igra, ki jo igra le peščica zaposlenih, ne bo pripomogla k boljšemu skupinskemu delu. Boljše poznavanje delovanja človeškega telesa, odziv na prehrano - da, tudi to vpliva na nivo energije, ki jo imamo. Prizadevati si moramo za psihično stabilnost. Te dejavnike včasih spregledamo. Morda pa ravno to manjka, da bo podjetje tudi »zdravo podjetje«. Zmoremo?

ambiciozne izzive podjetij objavili na spletu in mlade povabili k reševanju konkretnih izzivov v okviru enotedenskega programa ob strokovni mentorski podpori. Udeležba podjetij in mladih v programu je brezplačna. Od podjetij pričakujemo, da zagotovite vsaj enega predstavnika vodstva podjetja, ki bo sooblikoval ambiciozne cilje v okviru uvodnega srečanja s podjetji. Za sodelovanje z mladimi pa podjetje zagotovi vsaj enega sodelavca, ki se bo lahko vključeval v delo z mladimi v okviru enotedenskega programa (prisotnost na prvi in zadnji dan srečanja, kontaktna oseba za telefonski stik z ekipo mladih). Če se vam bo katera od rešitev zdela primerna, boste zastavljene koncepte lahko razvijali naprej – samostojno ali v sodelovanju z ekipo mladih.

Podjetja lahko pripravljenost za sodelovanje izkažete z vpisom v bazo na Podjetniškem portalu. Za vse dodatne informacije so vam na voljo lokalni predstavniki: silvana.peljhan@ ra-rod.si, 05 365 36 02. Več informacij: www.mladimsedogaja.si Serijo delavnic organizira SPIRIT Slovenija, javna agencija v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Finančna sredstva za izvedbo aktivnosti so zagotovljena s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Mladim se dogaja – dovolite, da se dogaja tudi vam!

Mladim se dogaja

Mladi

Št. 42 • 19. maj 2015

Sinteza mode, glasbe in dobrih okusov

Mladinski center Hiša mladih v Ajdovščini je zopet nekaj dni dihal skupaj z modo. Organizatorji so pripravili že peti MC Teden mode zapovrstjo, letos poimenovan Sinteza iz preproste želje združiti vse najboljše iz preteklih let ter jih v nekaj dneh atraktivno predstaviti javnosti. Četrtkov večer je bil tudi letos posvečen dobri hrani in glasbi. Zdaj že dobra znanca ajdovskih Tednov mode ter ljubiteljska kuharja Miha Bratina – Bratinov in Peter Bajnoci sta ponovno navduševala s svojimi jedilnimi kreacijami. Letos je dogodek nosil podnaslov Pričakujete nepričakovano in je potekal v znamenju izvirnih kombinacij, ki si jih je težko predstavljati tudi v naj-

bolj divjih sanjah! Navdušeni smo bili predvsem nad črnim sladoledom iz črnega sezama ter slanimi kolački s kremami presenečenja. Po kulinaričnem doživetju pa je sledil prav poseben koncert domače glasbenice in izjemne vokalistkePolone Furlan, ki je v našem mestu po mnogih letih pripravila ekskluzivni koncert. Peto obletnico Tedna mode smo letos počastili s kar dvema večeroma modnih revij in obiskovalci so si lahko oči napasli na kar nekaj novostih s strani mladih oblikovalcev iz cele Slovenije. Predstavljena so

bila tako ženska kot moška oblačila. V petek, 15. maja, so k nam v goste prišli modni oblikovalciEstera Lo-

vrec, Sare Biljali, Nina Pugelj, Tina Gorkič, Martina Blažko, Katarina Kimovec terTjaša Zalar, modne dodatke so predstavili oblikovalka torbic Viva‘s Project Živa Javeršek in odštekani Boopacks, prepoznavni po svojih nahrbtnikih. Za razpoloženje po modnih revijah je tudi letos skrbela DJ Nati Katchi. Sobota, poslednji dan letošnjega Tedna mode, je bila pestra že popoldne, saj je bil za vse obiskovalce, mimoidoče in sprehajalce odprt prav posebni SINTMARKET, ki je združeval umetniški sejem,izmenjevalnico vintage oblačil v sodelovanju s second hand trgovino Mevita iz Ajdovščine ter sladki kotiček z domačo slaščičarko Sugar & Erika - Eriko Jerkič. Pestro dogajanje je trajalo vse do začetka modne revije, na katerih so se predstavili Maja Nedič, Nastja Bric, Mateja Lisjak, Tjaša Černe, Karmen Koren in Tanja Zorn z dodatki Ane Lazovski, ekstravagantni nakit pa sta predstavili Nuša Bernot in Mea M. Batis, ki ustvarjata pod blagovno znamko eMe. Celotno dogajanje bo kmalu objavljeno na spletu v obliki videa izpod rok snemalnih mojstrovWarehouse Collective.

MC Hiša mladih napoveduje Ponedeljek, 18. maj 2015; Galerija Hiša mladih: Strip natečaj Vabljeni v Galerijo Hiša mladih kjer vam bodo na ogled prispela dela letošnjega Strip natečaja, ki smo ga izvedli v mesecu marcu, ob dnevu mladinske literature. Natečaj je imel dve temi, prosto ter burja, sodelujoče pa smo razdelili v dve kategoriji, osnovnošolce in mlade. Prejeli smo veliko število odličnih stripovskih del, nagrado za najboljšega pa prejme Julija Meško, za strip za naslovom Adventure of mr. Bun Bun. Petek, 22. maj 2015 // 12h; PLES MATURANTOV Mesec maj je vedno čas, ko se od srednješolskih klopi poslavljajo dijaki. In tudi letos bo zato naše mesto obogatil ples maturantov in maturantk, ki ga skupaj s Srednjo šolo Veno Pilon že vrsto let organizira MC Hiša mladih Ajdovščina. Letos v petek, 22. maja 2015, točno opoldan. Sobota, 30. maj 2015 // 10h; Pravljične delavnice s Katjo Krkoč 30. maja 2015 ponovno lepo vabljeni v MC Hiša mladih Ajdovščina. Za vaše najmlajše spet pripravljamo najrazličnejše brezplačne ustvarjalne vsebine, ki jih vodi Katja Krkoč. Vsako drugo soboto med 10h in 12h. Ustvarjalne pravljične delavnice so namenjene otrokom od 7. do 10. leta. Potekajo vsako 2. soboto dopoldan med 10. in 12. uro. Pravljično ustvarjanje vodi Katja Krkoč, tel.: 040322528. Lahko jo kontaktirate tudi preko mail naslova: katja.krkoc@gmail.com.

Džob – Coworking okolje v MC Hiša mladih Ajdovščina

Hana Karim, foto Tanja Sulič

V Hiši mladih je na pobudo mladinskega centra in ob podpori Razvojne agencije Rod v okviru projekta sodela zaživel Džob. Lično opremljen prostor ponuja mladim in tudi manj mladim uporabnikom stalno ali občasno ustvarjalno delovno okolje. Tu lahko uporabniki delujejo neodvisno in se po potrebi medsebojno povezujejo. V Džobu so uporabnikom na voljo stalne mize, ki si jih izberejo vsakič sproti, glede na razpoloženje, potrebo po zasebnosti ali zaradi sodelovanja z drugimi coworkerji. Poleg delovne

mize so uporabnikom na voljo tudi prostori za sestanke. DŽOB NUDI:mizo, povezavo na internetno omrežje, lastno omarico, pisarniški material, uporabo sejne sobe za sestanke, možnost uporabe čajne kuhinje. URNIK: vsak delavnik med 7h in 22h, sobota med 8h in 13h INFO IN REZERVACIJE: info@ mc-hisamladih.si / 041 945 392 CENIK: Do konca meseca maja 2015 brezplačno; Dnevni najem mize - 5€; Tedenski najem mize 10€; Mesečni najem mize - 30€

Gostje Mladinskega hotela Ajdovščina v mesecu aprilu 2015 Ekipa Mladinskega hotela Ajdovščina se je odločila, da bo po novem kot zanimivost objavljala število in nacionalnost svojih gostov. Po mestu je namreč velikokrat slišati vprašanja v stilu: »…ma kej kdu sploh spi tm, u Palh?...«, »Ma ski bi kdurkoli pršu spat u hostl u Wajdušno?« in podobna vprašanja. Tako bodo bralci obvestil dobili direkten vpogled v nacionalnost gostov našega mladinskega hotela.

Prebiv a l iš č e gosta

Število gostov

Število prenočitev

Avstrija

Bolgarija

Italija

Nemčija

Rusija

Slovenija

180

Srbija

Skupaj

200

Kultura

Št. 42 • 19. maj 2015

Bratstvo na delu

Skrivnostni svet klavirja

Tik pred 1. majem, praznikom dela, smo v Lavričevi knjižnici predstavili knjigo Matjaža Stibilja o mladinskih delovnih brigadah. Mladinske delovne brigade. Ta pojav sicer danes izginja iz kolektivnega spomina, vendar ko srečaš nekoga iz predvojne generacije, se mu ob omembi mladinskih delovnih brigad zaiskrijo oči in s ponosom in veseljem pove, kje je prispeval svoj delež k obnovi in graditvi domovine. Tako je bilo tudi na predstavitvi knjige Matjaža Stibilja Bratstvo na delu. Delovne brigade, sploh pa tiste z udeleženci iz cone A, so prav gotovo eno tistih poglavij slovenske zgodovine, kjer čaka zgodovinarje, pa tudi druge strokovnjake, še veliko dela, saj je ta tema kljub svoji skoraj mitični opevanosti, pravzaprav slabo raziskana. Verjetno je le malo ljudi predvojne generacije, ki v tistih povojnih letih ne bi bili vključeni vsaj v kakšno lokalno mladinsko delo kot je bilo čiščenje ruševin, pa zatiranje koloradskega hrošča in borovega prelca, pogozdovanje, pa vse do tistih »velikih« kot so bile gradnje železniških prog in cest in seveda avtoceste bratstva in enotnosti. Matjaž Stibilj si je to temo izbral za pripravo diplomske naloge, s katero je zaključil študij zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zanimiva in obširna naloga je z nekaterimi dopolnitvami sedaj izšla tudi v knjižni obliki. »Oni so sicer prej zgradili železnico, kot jaz knjigo,« je v šali dejal avtor. V svojem delu se je v glavnem omejil na brigade, ki jih je organizirala Zveza antifašistične mladine Julijske krajine v takratni coni A Julijske krajine in so leta 1946 odšle na mladinske delovne akcije v Jugoslavijo. Poleg dokumentov v arhivih in časopisnih člankov so prav intervjuji z nekaterimi še živečimi udeleženci avtorju pomagali sestaviti sliko tega povojnega dogajanja. Stibiljevi intervjuvanci, bivši brigadirji, se jih spominjajo z naklonjenostjo in kot velik prispevek mladine k obnovi gospodarstva. Mladinske delovne enote Julijske krajine so se pojavile v specifičnih zgodovinskih okoliščinah , saj je bil problem teritorialne pripadnosti Julijske krajine in Trsta po drugi svetovni vojni pravzaprav problem jugoslovanske zunanje politike. Večnacionalnost tega območja je pogojevala tudi nenehen boj med podporniki in nasprotniki priključi-

Vas zanima, kako bi z eno samo aktivnostjo omili osamljenost, zmanjšali stres in zaskrbljenost, pridobili na samozavesti ter na visokih obratih trenirali svoje možgane? Bi radi svojim otrokom pripomogli k boljšim ocenam, jim zmanjšali težave z razumevanjem matematike in učenjem tujih jezikov? Si želite, da bi odrasli v potrpežljive in vztrajne osebe? Bi jim radi privzgojili samospoštovanje ali zmožnost poslušanja, komuniciranja in skupinskega dela? Dokazano je, da ima vse našteto skupni imenovalec – in ta je črno-bel! Različne študije (vire najdete v uredništvu) so dokazale, da je igranje klavirja popolna možganska vadba, saj aktivira možgane tako kot nobena druga igra. Redna vadba ima številne pozitivne učinke na človeške spoznavne sposobnosti, ki se najbolj razcvetijo, če pričnemo z igranjem klavirja že v zgodnjem otroštvu, torej že pred sedmim letom starosti. V tem obdobju namreč drastično spodbudi otrokovo časovno-prostorsko in abstraktno dojemanje, potrebno za učenje matematike, znanosti, izboljša pa tudi govorne in bralne sposobnosti ter pripomore h hitrejšemu učenju jezikov. Med drugim dokazano izostri našo osredotočenost in pozornost, poveča občutek za ravnotežje in umirjenost ter izboljša tudi čustveno-socialne sposobnosti, saj naj bi bili pianisti v odraslosti bolj čustveno stabilni. Zanimivo je tudi, da je igranje klavirja v otroštvu povezano z uspehom in izboljšanimi vodstvenimi funkcijami v odrasli dobi - tisti, ki so v otroštvu vadili glasbo, v odraslem obdobju pometajo s konkurenco in na splošno dosegajo višje položaje. Specifičnost igranja klavirja je raba vseh desetih prstov ter obeh stopal hkrati, kar izboljša nadzor nad motoričnimi funkcijami. Pianist zmore z vsako roko neodvisno od druge igrati zapleten ritem, ima izostren občutek za dotik, koliko moči je potrebne za tipke in pedala, zaveda se vsake note, ne da bi gledal na tipkovnico, vešč je umetniške interpretacije in še mnogo več. A četudi vam klavir ne diši ravno, velja poudariti, da tudi redne glasbene učne ure drugih inštrumentov izjemno prispevajo k razvoju našega uma. Ne samo, da ukvarjanje z glasbo v otroštvu spodbuja kreativnost, temveč so ti

tve Julijske krajine Jugoslaviji. Zato je bilo Jugoslaviji veliko do tega, da se v mladinske delovne brigade, ki so pomagale obnavljati in graditi povojno gospodarstvo, vključijo tudi mladi iz cone A Julijske krajine in to tako mladi slovenske kot tudi italijanske narodnosti. Knjiga je razdeljena na devet poglavjih. Najprej avtor opiše značilnosti in namen mladinskih delovnih akcij in enot, posebej poudari prostovoljstvo, v drugem poglavju pa se osredotoči na vlogo mladine, ki se je v novem družbenopolitičnem sistemu prepoznala kot posebna družbena skupina. Nadaljuje s propagando in poročanjem medijev o delu v delovnih enotah Julijske krajine. Zato je posebno poglavje namenjeno nastanku in delovanju enotne antifašistične mladinske organizacije na ozemlju Julijske krajine in njenem pomenu pri zbiranju, iskanju in organizaciji članov, »kadrov«, za mladinske delovne brigade v Jugoslaviji. Obširno peto poglavje je namenjeno pregledu delovanja mladinskih delovnih enot v Julijski krajini vse od začetkov že med vojno pa vse do vključevanja vzvezne in republiške delovne akcije. Seveda so bili za uspeh akcije še kako pomembni urejeni bivanjski pogoji, ustrezna prehrana, časovna organiziranost vsakdanjika, organiziranost samega dela. Ni bilo vedno tako, kot so želeli udeleženci in predvsem na prehrano, tako drugačno od goriško tržaške kuhinje, je bilo veliko pripomb, prav tako brigadirji niso dobili vedno ustreznih in dovolj oblačil in obutve, primanjkovalo je tudi osnovnih delovnih brigadirskih orodij lopat, krampov in »šajtrg« (samokolnic). Vendar po tolikem času se nekdanji brigadirje problemov skoraj več ne spominjajo, spominjajo se samo lepega. Posebno poglavje obravnava vlogo

žensk na mladinskih delovnih akcijah, v osmem pa se srečujemo s problemi, s katerimi so bili soočeni slovenski in italijanski antifašisti, ki so delovali v skladu s politiko slovensko-italijanskega bratstva (eden od načinov uveljavljanje te ideje so bile prav te slovensko-italijanske mladinske delovne enote Julijske krajine.) Končuje pa z odnosom med Italijani in Slovenci, oz. neskladjem med kolektivnim in individualnim spominom, saj npr. pričevanja intervjuvancev kažejo drugačno sliko odnosov, kot dokumenti, ki so bili oblikovani v samih delovnih enotah. Pot od fašista do brata tudi v okviru delovnih brigad ni bila vedno lahka. Jugoslovanska propaganda, ki je na ozemlju Julijske krajine (pravzaprav tudi drugod) iskala mladince za delovne brigade, je prikazovala idealizirano sliko Jugoslavije, ko pa so mladinci prišli na delovišča, je bilo vse drugače. Ponekod so to bili kraji, kjer še niso videli avtomobila, kaj šele ogromnih delovnih strojev, prav tako je bil problem varnosti, saj so se v prvih letih po gozdovih še skrivale oborožene skupine. Medtem, ko je za naše brigadirje delo v mladinskih delovnih brigadah veljalo kot priporočilo za zaposlitev, pa je bilo v Italiji nasprotno. Delavec, ki je pomagal graditi Titovo Jugoslavijo, je tam le težko našel delo. In večina Stibiljevih še živečih intervjuvancev je v knjigi anonimna. Danes si tako organiziranega dela kot so bile mladinske delovne brigade ne moremo več zamisliti. Pa vendar, kaj bi lahko danes potegnili iz tega? In kaj si lahko mislijo brigadirji, ki so svoje delo vložili v ceste, po katerih se še vedno vozimo, železniške proge, po katerih še vedno peljejo vlaki, v ceste in železnice, ki pripadajo vsem, pa tudi v tovarne, ki pa danes ne pripadajo več vsem? Zdenka Žigon

Ujeto sonce – nov Bojanov roman Nekaj dni po občinskem prazniku in prejeti petomajski nagradi je Bojan Bizjak praznoval še eno novo »zmago«. Izšel je njegov zadnji roman Ujeto sonce. Sam o svoji novi zgodbi pravi takole: »Roman Ujeto sonce je nabit z lokalno prepoznavnostjo, saj sem dogajanje postavil tudi na Vrtovče, kjer živi eden od akterjev. Roman ima na videz zapleteno strukturo, upoveduje ga poljski plemič Zalinsky, ki sicer živi v vili blizui Trsta. Skozi svoj notranji svet preceja ves travmatizrem socialistič-

nega vrenja na Poljskem, travmatizme svojega odraščanja (ljubezen do Židinje, pripovedi babice, ki je imela plemiški naslov, pa spomini na prihode v Slovenijo, kajti njegova mama je bila Slovenka. Seveda se znajde tudi v vrtincu sodobnosti, analizira zgodovino Slovenstva, ne sicer poglobljeno, bolj skozi pripovedi nekaterih soakterjev. Vseskozi pa goji idejo, da bo ustanovil center, kjer se bo izvaja detoksikacija zasvojencev z delom, kjer bo znanstveno utemeljena lenoba - parodija na ka-

pitalistično naravnanost na hiperproduktivnost in porabništvo …« V roman je Bojan vključil tudi nekatere, v lokalnem časopisju že objavljene »najboljše stvari«, komičnih lokalnih pripetljajev. Poseben je tudi konec romana, ki pa ga, spoštovano bralstvo, »odvozlajte« sami. Predstavitve Ujetega sonca bodo v naslednjih mesecih potekale po lokalnih knjižnicah.

otroci tudi bolj natančni, odprti in ambiciozni. Z rednim igranjem se izboljšata tudi kratkoročni spomin ter dolgoročni spomin za vizualne dražljaje, in še in še ... Dragi ljubitelji glasbe, ki bi radi aktivno preživeli svoj prosti čas, dragi starši, ki se odločate o hobiju svojega otroka, od septembra 2015 dalje vabljeni, da se v moji družbi izučite veščin igranja klavirja in spoznate zakonitosti glasbe na ustvarjalen način, ki se v celoti razlikuje od prakse klasičnih glasbenih šol. Poučevanje teoretičnega in praktičnega dela namreč ne bo potekalo ločeno, temveč empirično skozi igro in lastno komponiranje. Srečanja bodo prilagojena posamezniku tako po dolžini kot vsebini snovi, saj je moj cilj vzljubitev instrumenta, ki naj ostane naš spremljevalec za vse življenje. Nevsiljiv pristop; učne ure po meri posameznika; poučevanje v neformalnem okolju, ki ne spominja na šolo ne vizualno ne po načinu poučevanja; odsotnost ocenjevalnega sistema, saj je merilo posameznikovo zadovoljstvo in ne uspeh – to so tiste lastnosti, ki moj način poučevanja klavirja ločujejo od klasičnih institucionalnih pristopov. Sam se z glasbo ukvarjam že vse življenje in tudi sam sem doživel glasbeni izobraževalni proces preko osnovne in srednje glasbene šole ter dodatnih izpopolnjevanj v Parizu, do študija klavirja, ki se je zaokrožil z diplomo na tržaškem konservatoriju. Kot komponist in izvajalec sem večkrat nastopil na festivalu šansona, že več let sodelujem tudi s SNG iz Nove Gorice. Skupaj z dolgoletnimi pedagoškimi izkušnjami poučevanja v okviru glasbenih šol in privatnih lekcij sem izoblikoval pristop, v katerem si prizadevam, da bi spoznavanje inštrumenta in glasbe nasploh bilo čim bolj povezano z drugimi umetniškimi oblikami, na primer z likovno umetnostjo, ter ostalimi izraznimi področji – kot strasten igralec in inštruktor šaha vidim med obema veščinama veliko vzporednic in podobnosti. S povezovanjem glasbe in njeno integracijo v nek družbeni kontekst želim tudi pri svojih učencih spodbuditi celostno gledanje in kompleksno reševanje problemov. Ne pozabite, ocene niso pomembne, ukvarjanje z glasbo je uspeh že sam po sebi! David Trebižan

Kultura

Št. 42 • 19. maj 2015

Raj na zemlji - Sokotra

FotoBeležka s Pilonove domačije

foto: Primož Brecelj

V Deželni galeriji za sodobno umetnost Luigi Spazzapan v italijanskem Gradišču ob Soči (Gradisca d‘Isonzo) je do 14. junija 2015 na ogled razstava Pilon v prvi svetovni vojni, ki se je v aprilu selila iz naše hiše. Fotografski utrinek je zabeležil njeno odprtje.

foto: TP

Na slavnostno soboto, 2. maja, smo v galeriji ves dan sprejemali obiskovalce. Odrasli so si ogledovali, mlajši pa iskali in ‚dopolnjevali‘ slike iz naše stalne zbirke.

foto: Primož Brecelj

Petkov večer, 8. maja, je v galeriji obeležilo odprtje samostojne razstave »Tako zdaj, kot prej« akademskega slikarja Zdenka Huzjana, profesorja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Huzjan, ki je prepoznaven slikar, grafik, pa tudi kipar, pesnik in esejist, se do 31. maja predstavlja z izbranimi deli, zajetimi iz svojega obsežnega umetniškega opusa, nastalega med letoma 1989 in 2015. Na pozno nedeljsko popoldne, 10. maja, nas je po svoji razstavi popeljal Zdenko Huzjan.

foto: Beti Bratina

V soboto 16. maja, se je zgodila sobotna likovna delavnica za otroke. Z mlajšimi obiskovalkami ter obiskovalci se je družila kustosinja pedagoginja Tanja Cigoj.

V PILONOVI GALERIJI NAPOVEDUJEMO V četrtek, 21. maja, ob 10.30: Vodstvo po razstavi »Tako zdaj, kot prej« za slepe in slabovidne bo v sodelovanju z Medobčinskim dru-

štvom slepih in slabovidnih Nova Gorica izvedla Tina Ponebšek, kustosinja razstave. V soboto, 30. maja, ob 16.00 bo likovno delavnico za otroke vodila Tina Ponebšek, kustosinja razstave.

Urnik Pilonove galerije Ajdovščina: torek – petek: 9.00-18.00 sobota, nedelja: 15.00-18.00 zaprto: ponedeljek in prazniki

Pogovor z avtorjem razstave, likovnim pedagogom in pohodnikom Branetom Jazbarjem, ki nam je v svojih delih predstavil SOKOTRO. Sokotra je skupina (arhipelag) štirih otokov v Indijskem oceanu in pripada Republiki Jemen, ki je eno najstarejših naseljenih območij na svetu. Jemen je bil ob koncu prejšnjega stoletja razglašen za republiko. Sana je postala politično, Aden pa gospodarsko središče države. Sokotra je oddaljena 250 km od Somalije in 340 km od Jemna. To je ostanek praceline Gondvane, ki se je pred več kot šestimi milijoni let ločila od Afrike. Otok je 132 km dolg in 49,7 km širok. Na njem si je ohranilo dom 800 redkih rastlinskih in živalskih vrst. Otok Sokotra si je upravičeno pridobil različna imena in pečate, in sicer “RAJ NA ZEMLJI”, “RAJSKI OTOK”, “IZGUBLJENI SVET”; bil je skrit, zato je obdržal svojo skrivnostnost in edinstvenost, ki jo bogati neokrnjena narava, ekološko pridelana hrana in prijazni ljudje. Teh je okoli 50 000, ki se v težkih vremenskih razmerah, pogosti so monsuni, preživljajo z ribami, dateljni in kozami. Zaradi izjemnih naravnih znamenitosti je otok Sokotra pod UNESCOVIM varstvom. V zadnjem času želi Sokotra pokazati svetu svojo lepoto in bogastvo, zato je odprla vrata turistom in popotnikom, posebno tistim, ki si želijo aktivnih počitnic. Morje vabi na plavanje in potapljanje; čudovite vzpetine in hribi omogočajo pohodništvo, ponuja se tudi kampiranje v divji naravi. Peščene plaže jemljejo človeku dih. Pojavljata se vprašanje in skrb, kakšen odnos bo vzpostavil sodoben turist do pristnosti in iskrivosti, ki se tu ponuja. Sokotra je bogastvo, ki človeka prevzame. Neokrnjeno lepoto, neskončne plaže, čudovito floro in favno, srčnost in prijaznost ljudi ponuja otok obiskovalcem v želji, da ga hvalijo, občudujejo in blagrujejo. “To je raj na Zemlji,” mi je opisal svoj dvakratni obisk Sokotre likovni pedagog Brane Jazbar. “Z besedami je težko povedati, kakšna lepota se ti odpira, ko prideš na otok. Pristna lepota je ob morju, na plažah, na planinah in sedlih, v kanjonih in jamah – povsod. Še sonce najlepše sije na nebu.” Vse to vzbuja človeku domišljijo, daje mu energijo, da svoje občutke posname, fotografira in jih pokaže

tudi drugim. Brane Jazbar je s čopičem in barvicami izpovedal svoje doživljanje na potovanju s skupino pohodnikov, ki se jim je pridružil. Njihov cilj je bila Sokotra. Človek se vrača h koreninam v določenih trenutki življenja. Tudi Brane Jazbar je namenil svoje spomine na čudovito pot najprej pokazati svojim ljudem. V maju si lahko ogledate na razstavi v Vipavskem Križu likovne podobe avtorjeve poti po čudovitem otoku Sokotri. Da bomo obiskovalci razstave boljše občutili, spoznali in dojeli lepoto, je prav, da v besedah stopimo Sokotri naproti. Obnovili bomo nekatere zanimivosti, ob katerih se je ustavila Jazbarjeva kamera in so dobile mesto na razstavi v Vipavskem Križu. Prva točka na poti je bil Carigrad, čudovita metropola, ki leži na dveh celinah; Bosporska ožina deli mesto na evropski in azijski del. Mogočne kulturne zgradbe nudijo obiskovalcem srečanje z islamom. Naslednja postaja je bil Jemen, ki meji na Saudsko Arabijo, na Oman, na Rdeče in Arabsko morje in na Adenski zaliv. Osnovna celica te države je številna družina (ajla). Koran dovoljuje moškemu imeti štiri žene pod pogojem, da jih je sposoben preživljati. Tretji dan potovanja je bil namenjen Sani, ki leži na nadmorski višini 2200m. Mesto je naseljeno že več kot 2500 let in ima 2 milijona prebivalcev. V 7. In 8. stoletju je bilo središče islama, kar je pustilo sledi kar v 103 mošejah. Zanimivo je staro mestno jedro, ki je od 1986 na seznamu krajev UNESCOVE SVETOVNE DEDIŠČINE. Za mnoge obiskovalce je najlepše mesto na svetu. Bogati ga stara arhitektura, ozke ulice, tržnice in prodajalnice. Stavbe so okrašene z vzorci običajnih geometrijskih oblik. Upodabljanja oseb ni opaziti, ker islam tega ne dovoljuje. Prebivalci Sane in njeni obiskovalci lahko občutijo v zraku prah in pesek, ki ju prinaša veter iz Afrike. To predstavlja velik problem. Kljub problemom in težavam so ljudje topli, prijazni in srčni. Sijajna palača na strmi skali je simbol sodobnega Jemna. S svojo mogočnostjo prevzame vsakega obiskovalca. Četrti dan poti je bil namenjen Sokotri, na njej je bila tudi lažja planinska tura. Med mnogimi doživetji je bilo prav gotovo izjemno doživetje kanjon Ayhaft, veliki narodni park, ki hrani edinstveno floro in številne

bazene sveže vode. V njem je mogoče občudovati mnoge živalske vrste v naravnem okolju. Gotovo je Sokotra eden najlepših, pozno odkritih otokov na svetu. Planinski vzponi, ki so bili skrbno načrtovani in izpeljani, so omogočali doživljanje popolne lepote. Sonce, ki potuje na svoji večni poti, polepša zgodnja jutra in pozne večere, kar je umetniško oko Braneta Jazbarja ujelo, roka pa je to lepoto prenesla na slike v čudovitih barvah in njihovih odtenkih. Zanimivost je tudi pod zemljo. To je dokazovala jama Hog Cave, v kateri je bilo na ogled 2,5 km podzemne zgodovine. Materialni in pisni viri v njej dokazujejo staro preteklost Sokotre. Popotnik si lahko ogleda stalagmite, stalaktite, podzemne bazene, risbe na stenah in napise, ohranjene s pomočjo kalcitne skorje. V preteklosti so uporabljali jamo v ritualne namene. Popotnikom, med katerimi je bil tudi Brane Jazbar, je vzbujalo veliko občudovanja zaščiteno morsko območje Dihamry (koralni greben), kjer se razkazuje podvodni svet s svojimi skrivnostmi in s svojimi prebivalci. V njem bi lahko opazili 680 vrst rib, 230 vrst trdih koral, 30 vrst mehkih koral, 300 vrst rakov, 490 vrst školjk in 230 vrst alg. Šesti dan občudovanja je bil težko pričakovan, kajti načrt je predvideval vzpon na najvišji vrh otoka, na Skand, 1526 m visok. Vzpon na vrh je težaven in zahteva izkušene pohodnike, med katerimi je gotovo pohodnik in moj sogovornik Brane Jazbar. Še v spominih se je čudil, koliko endemičnih rastlin in dreves lahko pohodnik občuduje na tej poti! Diksam planota vzbuja zanimanje zaradi številnih zmajevih dreves, ki so kot dežniki posejana po pokrajini. V višino zrastejo do 10 m in proizvajajo svetlordečo smolo, ki se uporablja v medicini in kot barvilo, kadilo in olje za telo. Drevesni sok naj bi imel antiseptični učinek, poznali so ga že Rimljani. Lepota edinstvene dežele se ponuja na vsakem koraku. Brane Jazbar jo je občudoval z različnimi pogledi, vedno pa z navdušenjem. Oko kamere je ujelo čudovite rdeče puščavske rože, ki so dobile prostor v Jazbarjevih spominih in na razstavljenih delih. Številne znamenitosti, edinstvenost in lepoto je likovni pedagog in popotnik Brane Jazbar ponudil obiskovalcem v občudovanje na razstavi v Vipavskem Križu. V pogovoru mi je poskušal orisati čudovito pokrajino, neokrnjeno naravo, zanimive ribiške vasi, plaže, vzpetine in jame. Česar ni povedala beseda, bo pokazala slika. Vabilo na ogled razstave prihaja iz srca, iz navdušenja, s toplimi in prijaznimi barvami, s katerimi se predstavljata čudovita pokrajina in njem občudovalec, avtor razstave Brane Jazbar. Irena Šinkovec

Predstavljamo

Št. 42 • 19. maj 2015

Lojze Molkov z Otlice in njegova popotovanja (Prvič objavljeno v: Gora, časopis o Gori, Gorjankah in Gorjanih, april 2007)

Kdo na Gori ga ne pozna! Kdo na Gori ga ne pozna! Visokega in suhega, rahlo upognjenega, z očali z močno dioptrijo in – brez rok! Res, Lojze Bratina – Molkov od podlakta in zapestij dol nima rok. Nima prstov, ki bi raziskovali svet, ki bi tipali; nima dlani, s katerimi bi božal. In skozi poškodovane oči vidi svet brez ostrih robov. A v duši njegovi odseva jasen in ostro izrisan, kot bi ga gledal z bistrimi očmi zvedavega otroka …

strani, je imel drobno luknjico. Bil je mrtev. Sedemletni Marijo Žigon – Brtljajski je imel luknjo v čelu. Umrl je kasneje. Otroke so znosili v hišo. Poklicali so partizanskega zdravnika, ki jim ni mogel pomagati. V bolnico jih bo treba spraviti. A kako? Lojzetova sestra Angela je šla v Ajdovščino na nemško komando in prosila, naj ne streljajo, ko bojo po rebri nesli ranjene otroke. Potle so jih zavili v rjuhe in jih navezali na močne rante. Šest možakarjev si jih je nadelo na rame in so jih nesli – tako kot so včasih Ložani nosili svoje mrliče pokopavat v Šturje ... Nemci res niso streljali nanje.

»Kdo na Gori ga ne pozna!« (Foto: F. Černigoj)

Bilo je na pomlad, 22. marca 1945. leta … »Nemci grejo! Esesovci! Pobili bojo vse, ki imajo koga v partizanih!« se je od Kovka sem širil po Otlici preplah. Tudi v Brtljajuc je prišel glas. Odraslih ni bilo doma in otroci so jo pobrali k Molku. Sedem se jih je zbralo na stopnicah pred Molkovim pódom: Lojze in Tone Bratina – Molkova; Radko, Peter in Benjamin Bolčina – Brtljajski; ter Anica in Marijo Žigon – prav tako Brtljajska. Najstarejši, Lojze, je imel enajst let, najmlajši, Benjamin, pa komaj dve leti. Otroci so pač otroci ... Stikali so okoli hiše in staknili nenavaden predmet: valjast, srebrno svetel, velik za pol kozarca; na vrhu je iz njega štrlel kot nekakšen svinčnik s svetlo glavčko. Kaj pa je to? so bili radovedni otroci. Bomba ni, te so dobro poznali. Patron še manj! Lojze je z nožičkom pošaril po čudni reči in ven izbrskal kot nekakšen stlačen gres. Radkotu vse skupaj ni bilo všeč. Prijel je Benjaminčka za roko in da gresta povedat Molkovi mami. Lojze se je ozrl za njim in zadel ob tisto svetlo glavčko. V trenutku je videl strašno svetlobo in nato temo ... Čutil je, kako ga je neka sila dvignila in vrgla proč od hiše. Imel je občutek, kot da sedi. Dvignil je roke k skelečim očem, da bi si jih pomencal. Z nečim ostrim je zadel obraz. Rok ni imel več. Izpod komolcev so gledale razklane bele kosti ... Okoli vogala je pritekla Molkova mama in strašno zakričala ... Petletni Peter Brtljajski je bil najmanj krvav. Le v prsih, na srčni

Iz Ajdovščine v Gorico pa jih je s konji prepeljal Curk iz Gase. Lojzetova sestra Marica je v škatlico zbrala kosti bratovih rok, da jih bo imela za spomin. Ko je čez toliko časa pogledala v škatlico, jih ni bilo več. Sprhnele so kot pomladanski sneg ... 1

V začetku letošnjega januarja …2 Lojzeta in Marico sem spet obiskal v začetku letošnjega januarja. Peš sva prišla z ženo iz Ajdovščine, po romarski poti Ajdovcev, po ključih, mimo Okna, mimo Polža in Skručje doline. Lojze je v polmraku sedel pri mizi, Marica pa je napol ležala, napol slonela na ležišču za štedilnikom. Oba prijazna in zgovorna – kot vedno. In Lojze je začel plesti nit besed: »Pet rodov nas je že preživelo v tej hiši. Bratine. Od Stomažov da so prišli v Kitajsko, k Županu, od tam pa okoli 1750. leta sem-le. Andrej, Anton, Jože, Tine in – jaz, Lojze … Ime 'Molkov' pa je k nam prišlo takole: Drugi gospodar po vrsti, Anton, ki je bil rojen 1811. leta, je šel na božjo pot, na romanje na Svete Višarje, peš, seveda. Osem dni so hodili – štiri dni tja in štiri nazaj. In je tam kupil en patnošter, roženvenc. In je pravil, da je kupil en velik 'molek' z velikimi lesenimi jagodami in s šestimi desetkami (danes le še pet), da se šesto desetko moli še za verne duše v vicah. Tako se je hiše prijelo

ime Pri Molku, tisti patnošter pa je še danes pri hiši.3« »Ta Anton je bil res možak – oseba, in tudi drugače razumen,« je dodala Marica. »Ko so nesli Lojzeta h krstu, je Skručjaški vprašal krstno nunco: 'Ihana, kako bo pa pobu ime?' – 'Lojze bo,' mu je povedala. – 'Zakaj pa ne Tone, kakor je bil njegov prastari oče, ki je bil tak možak!' je rekel Skručjaški. No, naslednji pob v hiši pa je bil res Tone.«

Stolp vrh Molkovega Hriba Spomnim se: pol stoletja nazaj ... V Deželo smo se takrat vozili le z avtobusom. In ko smo drseli od cerkve proti Vrh Hriba, je bilo skozi okno vrh Molkovega hriba videti stolp iz kamna. 'Tudi kamen se lahko dvigne v nebo, tudi kamen, kamen …,' si je trmasto ponavljal Lojze, ko je valil skalo na skalo, kamen na kamen, in jih skladal v stolp. Na Molkovem hribu, nad svojo domačijo. To je bilo med leti devetnajsto petdeset in šestdeset, ko je pasel na kamniti Gori, a ga je svet neustavljivo vlekel vase; ko je ob večerih z Roba Gore strmel čez Deželo in Kras v daljave, tja čez večerno morje. Dvakrat ga je postavljal, stolp iz kamna, saj so mu prvega podrli. Kdo le? Kdo bi vedel! V življenju je že tako, da eni gradijo, drugi podirajo. Zaradi ravnotežja in reda v stvarstvu. Tako pač je, tako pač mora biti … Že prej je bil gor na Hribu zid, širok in trden – kot temelj se mu je zdel, Lojzetu. Nanj je skladal, človek brezroki: poldrugi meter na široko, poltretji na visoko. In pol metra debel je bil, stolpič kamniti. Do novih višin ob njem si je pomagal s kamnitimi ploščami, v stopnice zloženimi. In gor, v poldrugem metru, v sredi stolpiča, je bilo podolgovato okence. Malo nad njim še dve manjši, na vsako stran velikega eno. Na vrhu pa je Lojze stolp oblikoval v triglavo znamenje, iz treh trikotnih kamnov: srednji je bil največji. Črnih borov, ki so v zadnjih desetletjih prerasli Hrib nad Molkom, takrat še ni bilo in stolp je zrl proti cesti. In ko smo potniki iz avtobusa, ki je zjutraj vozil z Gore v Deželo in zvečer nazaj, zrli tja čez, proti stolpu, sem slišal pogovore: »Tisto je stolp Lojzeta Molkovega! Sam ga je naredil.« – »Lojze Molkov? Kako! Saj nima rok!?« – »Štrclje da si v cunje ovije!« – »Ta človek mora imeti pa res močno voljo! Gledam ga, ko pride pobirat denar za elektriko, kako lista po tisti svoji knjigi in piše. Brez prstov!« – »In pravijo, da dosti potuje. V svet da ga vleče! V Sibiriji da je bil in bogve še kje!« – »Moj Bog! Si ne moreš misliti …«

Lojze Molkov je človek daljav, širjav in višav …

Gori, str. 132, 133; Ajdovščina 1999

Lojze Molkov je človek daljav, širjav in višav. V debelih steklih njego-

Primerjaj: Franc Černigoj: Znamenje na V letu 2007, ko je bila Lojzetova sestra

Marica še živa.

Primerjaj: Lojze Likar: Kako se reče pri

vaši hiši? Mati Gora, str. 390; Predmeja 2001

Molkov molek … (Foto: F. Černigoj) vih očal se ves čas lovi luč, kot odblesk hrepenenja po širnem svetu. Glavo nosi rahlo postrani in nagnjeno malo nazaj. Usta napol odprta – kot da ves čas lovi skrivna poročila iz daljnega sveta, kot da tipa za njimi, ko nima ne prstov ne dlani ... »Lojze,« ga vzpodbudim z vprašanjem. »Mi poveste kaj o svojih popotovanjih …« »Bil sem že skoraj povsod. No, na Antarktiki še ne …,« se posmeje. »Res, bil sem že v več kot sedemdesetih državah! Potujem z agencijami – z avtobusi, vlaki, z ladjami in letali – kar 315,5 ur letenja sem si nabral v enaindevetdesetih poletih! Vseeno najraje z avtobusom – se več vidi. Če začnem naštevati, kje vse sem že bil, bo predolgo ... 1960. leta, ko je bila olimpiada v Rimu, sem prepotoval vso Italijo, do Sicilije. V letu 1972 sem bil v Sveti deželi. Pravzaprav sem bil v Izraelu dvakrat – z ladjo. Joj, kakšna nevihta nas je zadela. Nas je metalo po krovu, ljudje so jokali. 260 potnikov je bilo na ladji. Spotoma smo se ustavili v Atenah in na Rodosu. Z avtobusom sem bil na Nordkappu – 15 dni, 9400 kilometrov! Čez Nemčijo, Dansko, na Švedsko. S trajektom mimo norveških fjordov! Pet noči nismo spali … 1976. leta sem bil z Jugotursom v Leningradu in Stalingradu – Sankt Petersburg in Volgograd jima rečejo danes, pa v Moskvi … Bil sem v Bolgariji, na Poljskem, Češkem, v Švici in Avstriji; dvakrat v Holandiji, v Rotterdamu ... V Angliji in na Poljskem sem bil z vlakom. Na Škotskem, Irskem – debel in sladek krompir imajo tam. Vračali smo se čez Francijo, skozi Bretanijo in Normandijo. Dvakrat sem bil v Španiji, z avtobusom. V Egipt pa sem odletel z letalom. Ogledal sem si Dolino kraljev, šel v Tutankamonovo piramido – in prišel živ iz nje. Še vodička ni šla noter, se je bala prekletstva. Turčija je lepa, in Grčija … Pa naša bivša Jugoslavija! V letih 1970 – 1972 sem jo podolgem in počez prekrižaril z vlakom, in to zastonj! Jugoslovanskim železnicam sem posodil 400.000 DIN in za vsakih 100.000 dobil tri vozovnice v I. razredu, za vso Jugoslavijo! Takrat sem obiskal tudi šest otliških fantov, ki so bili pri vojakih po vsej Jugoslaviji. Pa Kitajska! Iz Frankfurta smo leteli v Šanghaj, v Peking. Sprehodil sem

se po Kitajskem zidu, obiskal speče vojake iz gline …« »Takrat me je skrbelo!« se je oglasila Marica. »Dolgo se ni oglasil. Potem se je, hvala Bogu! iz Frankfurta!« »Ne, to ni bilo takrat! To je bilo, ko sem bil v Mehiki, ko smo en dan kasnili … Ko pa sem bil na Formozi – na Tajvanu, čez Singapur smo prišli tja, sem zbolel. Staknil sem salmonelo. Dvanajst dni sem bil potem v bolnici … V Združenih državah Amerike sem bil trikrat, v Avstraliji dvakrat. Tja smo leteli z Dunaja, z letalom Nikija Laude. Dvanajst ur do Bangkoka in še dvanajst do Sydneja. Tam smo si ogledali Melbourne, Adelaide pa tiste rdeče skale na sredi … Nazaj grede smo leteli skozi nevihto. Joj, nas je jugalo! Vmes smo pristali v Polineziji. Šel sem tudi okoli sveta – iz Ljubljane v London …« »Ja, takrat ga ni bilo več kot en mesec!« je pripomnila Marica. » … čez Grenlandijo v Kanado, nato v Chicago, Los Angeles, do meje z Mehiko, nato v Hollywood, na Havaje, Cookove otoke – tu smo tri dni počivali. Nato Nova Zelandija, Avstralija – tu smo bili osem dni – in nazadnje čez Bangkok in Singapur domov … Smešno je bilo v Tunisu. Se peljemo z džipom, safari, po puščavi in zjutraj vidimo domačine v senci, pod palmami, ležijo. Zvečer se vračamo – tisti ljudje še vedno ležijo pod palmami, samo na drugi strani, v senci … Lepo je bilo v Južni Ameriki, v Argentini – samo kakšni slapovi – Iguasu! Na meji s Paragvajem. Bil sem tudi v Mehiki, osem dni. Z železnico pa sem potoval v Sibirijo, v Irkutsk in Novosibirsk. In bil sem še marsikje, a se ne spomnim … Aja, v Romuniji, Estoniji, Litvi, nazadnje pa na Malti … Želim si še na Japonsko, a ne vem, če bo kaj. Ne morem več … Če tako pomislim – najlepše je na Norveškem – tisti fjordi …, voda, otočki, zelenje …; zadaj gore in na vrhu sneg!« »Kaj boš hodil po svetu sneg gledat, kaj ga nimaš zadosti doma!« mu seže v besedo sestra, a on se ne pusti motiti in nadaljuje: »Islandija je tudi lepa! Gejziri … In Mojce so lepe na severu – blondinke!« »Kaj govoriš neumnosti,« se spet

Predstavljamo

Št. 42 • 19. maj 2015

oglasi Marica, »bojo ljudje rekli: Lojze Molkov je šel zaradi bab gor! Še videl je nisi nobene!« Nasmejemo se in iz širnega sveta smo v hipu spet na naši Gori … »Pa vi, Marica, ste šla kdaj z njim?« jo vprašam. »Oja, sem bila – dvakrat v Rimu, v Nemčiji, Avstriji, v Benetkah, na Brionih. A nikoli za dolgo. Za dan ali dva. Nekdo je moral tudi hišo varovati.«

9.400.000 SIT. Dvignil sem jo, obnovil streho, fasado. Še enkrat toliko, kolikor sem dal zanjo, sem vložil vanjo.« »Govorijo, da bodo v njej Ukrajinke …« »Mogoče, mogoče,« se hudomušno posmeje Lojze. »Je še dosti dela – voda, elektrika! Ni še končano. Pa saj tudi Ukrajink še ni4!« In vsi se sproščeno zasmejemo. Nazadnje rečemo še eno ali dve o pri-

Marica in Lojze Molkova pred svojo hišo (Foto: F. Černigoj)

Stavba stare osnovne šole na Otlici v novi podobi … »Lojze,« ga povprašam, »kupil in obnovil ste staro šolo na Otlici. Kaj nameravate z njo?« »Res je, od Občine sem jo kupil. Za

imku Bratina. »Vedno manj nas je,« reče Lojze. »Osem hiš nas je bilo na Otlici s tem priimkom, zdaj so samo še trije v Kitajski in mi, Molkovi …« Franc Černigoj

V stavbi bivše osnovne šole na Otlici

zadnja leta živi Lojze Bratina – Molkov.

Nekoč in danes V napol raztrgani škatli neke šturske hiše se je našla fotografija iz »šturskega placa«, Cankarjevega trga, ki je nastala na nedeljo, 2. junija 1963, ko je bila v šturski župniji sveta birma. Posnel jo je Anton Pavzin, fotograf iz Vipave. Ker so letos svete birme v več župnijah ajdovske občine, tudi v Šturjah, se kar sama ponuja primerjava dogodkov v razmaku dvainpetdesetih let. V Šturjah je takrat prejelo zakrament dvesto trinajst otrok, sto trinajst deklet in sto fantov. Številka je skoraj neverjetna, a vedeti moramo, da je bila birma vsakih pet let. Vključeni so bili otroci od tretjega do sedmega razreda. Lahko si predstavljamo, kako dolg je bil obred! Pri birmi je bilo tudi lepo število otrok s Kolka, ki je takrat spadal pod štursko župnijo. Nekaj otrok je bilo iz Lokavca, Cola, Podkraja, Žabelj in Erzelja. Župnik je bil gospod Bogomir Berce, škofa pa ni bilo. Primorska takrat še ni imela svoje škofije, pač pa tri apostolske administrature, ki so nastale po razdelitvi Primorske na coni A in B. Koprska škofija je bila obnovljena šele leta 1977, po podpisu Osimskih sporazumov. Zato v Šturjah ni birmoval škof, pač pa apostolski administrator goriške administrature, prelat, mons. Andrej Simčič. Večji del bogoslužja in obreda je bil v slovenščini, nekatere molitve in stalni mašni deli pa so potekali v latinščini. Omenjena fotografija je zanimiv spomin. Nekateri so se fotografirali pri »fotoliku« v Ajdovščini, drugi pa kar na šturskem trgu. Fotograf

Pavzin je na hišo obesil črno ozadje in nastal je fotografski atelje na prostem. Birmance z botri je fotografiral uro pred obredom in še dve uri po njem. Skupinske fotografije ni bilo, je pa na koncu fotografiral vse otroke, ki so »pasli firbec«. Tisti, ki so bili pri birmi, kažejo ure, tisti, ki bodo naslednjič, pa prazne roke. Večina otrok na fotografiji je iz Cankarjevega trga, kjer je bilo takrat čez trideset otrok, nekaj jih je iz Slomškove in Štrancarjeve ulice ter posamezniki iz Levstikove in Polževe ulice ter Slejkotov. Trije so danes že pokojni. V sedemdesetih letih je bila povojna kriza mimo, zato so bila darila botrov kar bogata. Najbolj pogosta je bila ura, pa tudi verižica ter uhani in obvezen kolač, okrašen z bonboni ali celo konfeti. Fantje so bili oblečeni v moške hlače, suknjiče in belo srajco, mlajše deklice v bele, dolge obleke, starejša dekleta pa v krajše, praznične obleke. Vse so imele na glavi pajčolan. Slavnostno kosilo je bilo doma. Kaj pa danes? Danes je birma vsaki dve leti, otroci so iz osmega in de-

vetega razreda. Letos je v Šturjah šestinštirideset birmancev. Župnik je gospod Marko Kos, zakrament pa deli škof, dr. Jurij Bizjak. Vse poteka v slovenščini. Obred je posnet na videu in dokumentiran na desetinah fotografij. Darila so zelo raznolika, včasih skoraj neverjetna. Birmanke in birmanci so oblečeni kot na modni reviji, eden je lepši od drugega. Slavnostno kosilo je v gostinskih lokalih. Šturski plac, nekoč pokrit z makadamom, je danes asfaltiran in prekrit z lepimi ploščami. Po vojni ubit zaveden Slovenec, duhovnik, ustvarjalec in kulturni delavec Filip Terčelj, o katerem se je pred petdesetimi leti samo šepetalo, ima svoj spomenik. Star vodnjak, ki je bil pokrit s črno kamnito ploščo, je nadomestil dvignjen vodnjak, v katerega teče voda ali pa tudi ne. Mogočna lipa, ki so jo obirali vsi prebivalci trga, se je posušila, zdaj raste nova. Klop okrog lipe, na kateri je vedno sedelo, se družilo in igralo mnogo mladih in starejših, sameva. Na Cankarjevem trgu je danes devet otrok.

Pomladni pevski festival v Ajdovščini i

Pevci treh dežel na sprejemu pri županu

Zgodovinska lovska sveta maša

Stopili smo v mesec maj, in za lovce LD Tabor-Erzelj in Škol-Brje je bil 1. maj, dan svetega Jožefa delavca, nekaj posebnega. Saj so začetek lovske sezone začeli z zgodovinsko lovsko sveto mašo, ki se je odvijala na Erzelju. Mašo sta darovala župnika Ivan Furlan in Sašo Mugerli. Ob tej priložnosti je župnik Ivan Furlan spesnil tudi lovsko himno, katero so prepevali vsi prisotni. Sveta maša je bila namenjena vsem pokojnim lovcem LD Tabor-Er-

zelj in Škol-Brje ter vsem pokojnim vaščanom iz naših vipavskih vasi. Namenjena pa je bila tudi sedanjim vaščanom in lovcem ter sosednjim lovskim družinam. Ob tem svečanem dogodku je sledil tudi blagoslov dveh novih lovcev LD Tabor – Erzelj, ki sta uspešno opravila lovski izpit. Dogodek je bil dobro obiskan, za obiskovalce pa je bila poskrbljena tudi hrana in pijača. Ana Štokelj

Zborovsko petje je na Vipavskem trdno zakoreninjeno. Je zaščitni znak ljubiteljskega delovanja na kulturnem področju. V ajdovski občini stalno deluje kar 15 pevskih sestavov. Nekateri zbori so sloves Ajdovščine ponesli tudi daleč po svetu, ko so osvajali priznanja na mednaro-

dnih pevskih tekmovanjih. Takšen je tudi zbor Srečko Kosovel, ki je prav na teh festivalih prišel na idejo, da bi tudi v domačem kraju organiziral večji pevski dogodek z mednarodno udeležbo. Tako je v goste povabil ženski komorni zbor Cantica bohemica iz Litoměřic na Češkem in žensko klapo Luka z Reke na Hrvaškem. Še pred petkovim uvodnim koncertom v Dvorani prve slovenske vlade je pevke in pevce na kratkem sprejemu v prostorih občine gostil župan Tadej Beočanin. Gostjam je izrazil dobrodošlico

»v občini, ki zelo ceni lepo pesem«. Zahvalil se je organizatorju, zboru Srečko Kosovel, da je vpeljal nov pevski dogodek na mednarodnem nivoju in obljubil, da bo Ajdovščina vendarle dobila primerno dvorano. Prisrčen sprejem je minil v znamenju petja – spontano so se vsak s svojo pesmijo predstavili vsi trije pevski sestavi in napovedali odličen zborovski festivalski dogodek. Predvsem sobotni koncert štirih zborov v cerkvi v Logu (pridružil se je še Komorni zbor Ipavska iz Vipave) je bil pevska poslastica. Poleg raznolikega programa sakralne glasbe je navdušil še sklepni del, skupni nastop vseh zborov, ki so že prej, vsak zase, naštudirali po eno pesem v češčini, latinščini in slovenščini - zadnjo so odpeli ob spremljavi orgel. Gostje iz Češke in Hrvaške so bile navdušene tudi nad spremljevalnim programom, namreč ogledom vipavskih znamenitosti, Rupnikovih mozaikov v vrhpoljski cerkvi ali prečudovitih razgledov z otliškega Okna in Sinjega vrha. ep

Šport

Št. 42 • 19. maj 2015

Tudi v maju smo tekli In to veliko ter uspešno. Širše območje zgornje Vipavske doline postaja tekaško zelo razgibano. Veliko občanov vseh starosti in obeh spolov redno teče ter se tudi udeležuje organiziranih prireditev. V maju so tri množične prireditve že za nami, na naslednjo pa se naša dekleta in žene še pripravljajo. Pa najprej nekaj besed o tej posebni, ženski, tekaški prireditvi.

DM tek za ženske Že 10. po vrsti DM tek za ženske bo v soboto, 30. maja dopoldne, v ljubljanskem Tivoliju. To je posebna prireditev kjer imajo pravico nastopa samo ženske. Udeležba je običajno zelo velika. Letos pričakujejo morda celo 10.000 udeleženk. Dogodek ima bogat spremljevalni program: Oskarjev tek za otroke, tekačice spodbujajo Čuki, bogata je tudi vsakovrstna druga ponudba, tako je poskrbljeno tudi za spremljevalce tekačic. Intenzivne priprave na tek že kar nekaj mesecev potekajo v osmih slovenskih mestih, med njimi tudi v Ajdovščini, kjer inštruktorica

Tea Bajc trenira tudi do 50 tekačic! Dobivajo se dvakrat tedensko pred vhodom v ajdovski športni center, od torka, 19. maja dalje, bo trening ob 18.30.

Tek trojk v Ljubljani Druga svetovna vojna, kot največja morija vseh časov, se je v Evropi uradno končala 9. maja. Včasih smo na ta dan praznovali dan zmage, danes je to praznik Ljubljane – dan miru. V počastitev te obletnice Ljubljana vsako leto organizira prireditev pod skupnim imenom Pot ob žici, ki se ga udeležuje tudi preko 30.000 pohodnikov. Tekmovalni del programa pa predstavlja tek trojk na 12,5 in 29 km. Trojko sestavljajo trije tekmovalci in je lahko moška, ženska ali mešana. Celotna trojka mora skupaj preteči kontrolne točke ter skupaj

priti v cilj. V nasprotnem primeru čas ni veljaven. Bistvo tega načina je solidarnost in tovarištvo med člani ekipe. Tudi tu je bila udeležba velika. Na najdaljši razdalji je nastopilo 220 trojk, na 12,5 kilometra pa kar 1.650 trojk. Proga je kar zahtevna, s tekom preko Golovca, pa tudi gneča je bila precejšna. Tudi mi smo bili prisotni. Društvo Tekači Vipavske doline je na tek poslalo številno zastopstvo in sicer kar 15 trojk. Posebej pa velja omeniti ekipe ŠD Nanos. Nastopili so z več zelo uspešnimi ekipami. Na daljši progi so kar pometli s konkurenco. Prvo mesto je osvojila tako moška kot tudi ženska in mešana ekipa.

100 Ultra trail Vipavska dolina Za prispevek sem zaprosil kar organizatorja te ekstremne prireditve, ki ga objavljamo v celoti. Vipavska dolina je od 8. do 17. maja 2015 gostila festival 360° Vipavska dolina v organizacij Športnega društva Tura, pod vodstvom Dejana Korena - Dekota. Uvod v festival je bil prvi Ultra trail Vipavska dolina (100UTVV), ki je privabil več kot 400 tekačev na treh dolžinah. Na 100-kilometrski kraljici se je preizkusilo 8 tričlanskih štafet in več kot 60 tekačev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Festival se je začel v petek s prevzemom štartnih številk in predstavitvijo knjige Ultrablues - dva od avtorjev Žiga X Gombač in Boštjan Videmšek sta se v soboto podala na progo. Sobota je bila tekaško obarvana. Najprej se je iz Ajdovščine podalo na več kot sto kilometrov dolgo pot 81 tekačev. Sledil je start petdeset kilometrske preizkušnje na Brjah in nato še v Gradišču pri Vipavi start 25 kilometrske, rekreativne preizkušnje. Od 12. ure naprej so skozi cilj prihajali zadovoljni in nasmejani tekači. Najprej zmagovalec najkrajše proge Miha Juvan, na odličnem drugem mestu še domačin Aleš Štor, med ženskami je slavila Jana Bratina. Zmagovalec napete petdeset

kilometrske preizkušnje je bil Ivan Blečič, pred Mitjem Volčanškom iz ŠD Podnanos, najhitrejša ženska pa je bila Mojca Kermavnar. V cilju smo nestrpno pričakovali zmagovalce prve 100UTVV. Najprej je skozi cilj pritekla štafeta, kmalu za njimi, v neverjetnih 13:34 urah, še Marjan Zupančič, rekorder Slovenske planinske poti in zadnji zmagovalec 100 milj Istre, podobnega tekmovanja v Istri. Z vrhunskim rezultatom se ponaša tudi najhitrejša ženska, Ajda Radinja, ki je prišla v cilj le pol ure za zmagovalcem. V cilj je priteklo kar 342 tekačev, od tega kar 55 na 100-kilometrski preizkušnji. Vipavska dolina je tekačem ponudila tekaške užitke, številna presenečenja so jih pričakovala prav na vsakem koraku: odlično izpeljana in označena proga, ki je pokazala dolino z najlepših zornih kotov, bogato založene okrepčevalnice ob poti in veselo razpoloženi prostovoljci, ki so znali spodbujati tekače na startu, ob progi in na cilju, bilo jih je več kot 300. Ob tej priložnosti se organizatorji še posebej zahvaljujemo Občini Ajdovščina in Občini Vipava, TIC Ajdovščina in TIC Vipava, vsem društvom, ki so pomagala pri izvedbi prvega 100UTVV: GRS Tolmin, skupina Ajdovščina, GRS Ljubljana, skupina Vipava, Radioklub Ajdovščina, ŠD Gozd, ŠKTD Sinji Vrh, Društvo Gora, Jamarsko društvo Danilo Remškar, PDA - planinska sekcija Kamnje, TD Batuje, PD Nova Gorica – planinska skupina Šempas, TD Vrtovče, Vinarstvo Miška, PGD Štjak, Skupina za prvo pomoč, PD Podnanos, TD Podnanos, KS Lozice, KTŠD Zdravljica Lozice, TD Lanthieri, AS PD Ajdovščina, AO in PD Vipava, Slovenska vojska, maserji, skavti in taborniki – Društvo tabornikov Rod mladi bori ter še številni drugi prostovoljci posamezniki ter tudi prebivalci vipavskih vasi in naključni mimoidoči, ki so bodrili tekače. Festival 360° Vipavska dolina je nadaljeval s predavanji s področja plezanja in alpinizma, projekcijo tekaškega filma Krog (avtor Miha Podgornik) in se je zaključil z deseto izvedbo Plezalnega vikenda v plezališču nad Gradiščem pri Vipavi. Številni pozitivni odzivi, navdušenje in pohvale v tekaških (in navijaških) spletnih dnevnikih (blogi), našteli smo več kot dvajset tako domačih kot tujih, potrjujejo, da je bila naša odločitev pravilna in delo dobro opravljeno. Prav to pa nam daje nov zagon in že načrtujemo novo izvedbo 100UTVV (in vključitev kolesarjev). Vedno večja priljubljenost teka in razcvet tekaškega turiz-

ma, neomejene možnosti za tekače, ki jih ponuja Vipavska dolina skozi celo leto in odlična prva izvedba 100UTVV, predstavljajo ogromen turističen potencial za celotno dolino v vseh letnih časih.

Majski tek V soboto, 9. maja, je v Ajdovščini potekala tradicionalna prireditev Majski tek. Tekov v mladinski konkurenci sta se udeležila 202 tekmovalca, v članski konkurenci pa 151 tekmovalcev. Najprej so bili ob 9.

uri na vrsti mladinski teki v dolžini od 300 do 2000m glede na starost udeležencev. Start članov, ki ga je pospremila Pihalna godba iz Vrhpolja, pa je bil ob 11. uri. Kljub burji je prireditev je v sončnem vremenu privabila precej gledalcev na startno ciljno mesto, pred športno dvorano v Ajdovščini. Pohvaliti pa velja tudi številne gledalce ob progi, ki so glasno vzpodbujali tekače, kar smo prejšnja leta pogrešali. Ko to pišem sem skoraj še zadihan od teka. Prvič sem se namreč s progo spopadel v vlogi tekmovalca. Sicer sem progo pretekel že večkrat. V preteklih tednih nekajkrat s skupino, ki sem jo pripravljal za ta tek, v preteklih dveh letih pa kot tisti, ki je za-

piral progo in sem seveda moral biti zadnji. Vendar trening in počasni tek za zadnjim tekmovalcem je eno, tekma pa nekaj povsem drugega. Čeprav moje ambicije ne segajo hudo visoko, se na tekmi potrudiš malo bolj. Velikokrat lahko tudi preceniš svoje sposobnosti in potem nekaj časa »loviš sapo «. Proga Majskega teka je kar težka. Srčni utrip ti pošteno poviša že prvi del, ki se proti Lokavcu nenehno vzpenja. Sledi malo ravnine in nato klanček skozi Lokavec ter potem oddih s tekom navzdol do odcepa pri gostilni Alba. To bi sicer moral biti oddih, vendar je prav na tem mestu najbolj pihalo in imel si občutek kot da tečeš v klanec. Ko pretečeš vzpon skozi Čohe in Gorenje je najhujše za tabo. Sledi lep spust do izvira Hublja in nato del ozke in neprijetne steze proti Grivčam. Asfaltna cesta proti dolini je zelo strma. Noge so utrujene in tek navzdol ni prijeten. Še IV. prekomorska, preko Hublja do Lavričevega trga, kjer nam je vrhpoljska pihalna godba dala dodatne moči. Samo še mimo ajdovske cerkve in tu je težko pričakovani cilj ob športni dvorani. Najboljši pretečejo 10,7 km dolgo progo v slabih 40 minutah. Burja je skoraj ponehala in sonce je prijetno grelo tako, da je bil zaključek s podelitvijo priznanj najboljšim zelo prijeten. Še zaslužena »pašta« in nasvidenju drugo leto. Branko Lavrenčič

Šport

Št. 42 • 19. maj 2015

Navdušujejo tudi na tekmovanjih

Plesalci plesnega centra ADC, ki navdušujejo obiskovalce mnogih družabnih prireditev, z velikim uspehom plešejo tudi na tekmovanjih. Tako je v ponedeljek, 4. maja, v Novi

Gorici potekalo področno plesno tekmovanje, šolski plesni festival, na katerem so se pomerile skupine in posamezniki osnovnih šol iz celotne Primorske. Plesalke in plesalci, ki po

različnih vipavskih in goriških šolah trenirajo pod vodstvom ADC mentoric Elene Mikuž in Alice Stojko Saliv, so z odličnimi uspehi dokazali, da so se trdi treningi izplačali. V kategoriji4-6 razred so skupinsko zmagali: OŠ Šempas 1. mesto; OŠ Danila Lokarja Ajdovščine 2. mesto; OŠ Šturje 3. mesto. Posamezniki: Evelin Bajc odlično 1. mesto; Tjaša Pegan 2. mesto; Anja Maleševič 3. mesto; Jaka Mladovan; Nina Kovšca 5.mesto. V kategoriji 7-9 razred pa so bili rezultati naslednji: OŠ Šempas 1. mesto; OŠ Vipava 3. mesto. V tej kategoriji so se skupina iz Šempasa in posamezne plesalke iz Branika, Vipave in Dobravelj kvalificirala na državno prvenstvo, ki bo 1. junija. Čestitke in pohvale za lepe uspehe in odlične nastope pa gredo vsem plesalkam in plesalcem.

Mlajše selekcije še vedno aktivne

Čeprav smo že na polovici meseca maja in se nezadržno bliža konec šolskega leta, igralci mlajših kategorij kljub (večinoma) končanim ligaškim tekmovanjem še vedno pridno trenirajo. Trenutno tekmujejo najmlajši – ekipa kategorije U-9 in obe ekipi kategorije U-11. Pohvale levčkom, ki so zelo uspešni, saj skoraj ne poznajo

porazov. Ekipi U-13 sta s tekmovanjem že končali, fantom so do počitnic ostali le še treningi. A se ne pritožujejo in marljivo delajo. V naslednji sezoni bo ekipa A igrala v prvi ligi, ekipa B pa v drugi. Fantje letnika 2000, ki so igrali za ekipo U-15, so letošnjo sezono igrali v prvi ligi in zaključili tekmovanje na

11. mestu, kar je najboljša uvrstitev v zgodovini kluba. Fantje, ki bodo v naslednji sezoni tekmovali v tej kategoriji, bodo (v maju) najprej odigrali kvalifikacijski tekmi s Koprčani za preboj v prvo ligo, potem pa poskušali ponoviti uspeh svojih starejših soigralcev. Tudi kadeti (U-17) so z ligaškim tekmovanjem v drugi ligi končali. V naslednji sezoni bosta zaradi večjega števila igralcev v tej kategoriji nastopali dve ekipi. Fante ekipe A čakajo v naslednjih tednih kvalifikacijske tekme za nastop v prvi ligi, njihovi nasprotniki bodo igralci Pivke in UKK Kopra. Ekipa U-17 B pa bo tekmovala v drugi kadetski ligi. Fantje, pokažite svoje košarkarsko znanje in veliko sreče v kvalifikacijah! KK Ajdovščina

Za mlinarkami je ena najuspešnejših sezon v zgodovini Ženski rokometni klub Mlinotest je imenitno zaključil prvenstvo, saj je osvojil končno tretje mesto - v bistvu nekoliko presenetljivo oziroma nepričakovano, kar so priznali tudi vsi govorniki na tiskovni konferenci, s katero so v Ajdovščini ‚počastili‘ ta uspeh. David Nabergoj, predsednik uprave Mlinotesta, zatrjuje, da so in želijo ostati resen in trden klub, ki porabi le toliko, kot ima. Tako igralkam klub obveznosti sproti poravnava. Predvsem Nabergoja navdušuje ekipni duh, velika borbenost, pripadnost klubu in tudi že zmagovalna miselnost. »Mi smo zares verjeli, da bomo premagali Krim v Ljubljani,« je skrivnost še do pred kratkim znanstvene fantastike razkril trener članske ekipe Dušan Vidmar. Ta zmaga je bila ključna za dosego tretjega mesta, ki so ga po mnenju trenerja dosegli tudi zato, ker se ključne igralke med prvenstvom niso poškodovale. Finiš je bil zares impozanten - nani-

zale so sedem zmag. O moči ekipe pričajoše naslednji podatki - Tina Rojc, kapetanka in sočasno trenerka ene od mlajših ekip, je druga strelka lige, Špela Ferfolja in Maja Svetik imata mesto v mladinski reprezentanci Slovenije. Seveda se ob tretjem mestu rado poškili še stopničko više, kar pa je pogosto usodno. V Mlinotestu ostajajo na trdnih tleh. »Marljivi in potrpežljivi moramo biti,« pravi Nabergoj glede morebitnih okrepitev: »Z vstopi tujcev v naša velika podjetja bo najbrž manj sponzorskega denarja za ženski rokomet, tako bo več možnosti tudi za nas, ki smo ambiciozno okolje in redni plačniki.« »Vsekakor si bomo prizadevali ostati v vrhu slovenskega ženskega rokometa - tudi s petim mestom ni nič narobe, če ga dosežemo z doma vzgojenimi igralkami,« pravi predsednik kluba Ivan Vodopivec. Vidmarja veseli, da bo jedro ekipe ostalo skupaj, in hkrati povzroča skrbi, ker bo pet deklet nadaljevalo študij v Ljubljani,

skupaj bo med tednom v metropoli kar osem igralk, kar bo predstavljalo velik logističen problem. Poleg tega tretje mesto mlinarkam odpira nastop v enem od evropskih pokalov, kar je lahko tudi velik finančen in organizacijski zalogaj, toda Nabergoj zagotavlja, da ne velja že vnaprej vreči puške v koruzo. Ivan Vodopivec še dodaja, da bi v občini kazalo napraviti neko prednostno listo športov. »Zdaj dobi vsak nekaj malega in nihče ni prav zadovoljen!« ep

Rekreacija

Št. 42 • 19. maj 2015

Hop na kolo in Športni tabor v naravi

Po dolgem premoru se na poletno sceno vračamo z prepoznavnimi dejavnostmi Migetalnice. Vsi, ki bi radi del poletja preživeli z dejavnostmi v naravi, ste našli pravi naslov. V prvih tednih julija bomo organizirali teden kolesarjenja našega programa HOP NA KOLO, v katerem bomo po dolgem in počez prekolesarili Vipavsko

dolino in odkrivali znane in neznane kotičke narave. Ob vsakodnevnem vrtenju pedal bomo iskali vodne kotičke ob katerih bomo, poleg hlajenja, izkoristili naravo kot učilnico in se iz nje še kaj novega naučili. Obenem bomo obiskali društva in klube, ki se na našem koncu ukvarjajo s kolesarjenjem in se poizkusili v vožnji

z različnimi vrstami koles po poligonih v Ajdovščini in v njeni bližini. Poleti in jeseni nameravamo organizirati poletne tabore, v katerih se bomo učili raznih veščin kako v naravi živeti in preživeti. Poleg vsakodnevnih umazanih hlač in majic, s katerimi bomo zaposlili pralne stroje naših mamic, bomo ponovno zbudili naš okoljevarstveni čut s katerim bomo naravo očistili. Tudi v programu ŠPORTNI TABOR V NARAVI se bomo posvetili vodi in dejavnostim ob njej in obiskali tolmune, ob katerih bomo spoznavali rastlinje in živalski svet. Okoliškim starejšim prebivalcem bomo priskočili na pomoč in jim s tem polepšati dan. Tudi prepevanju ob kresu in peki ob ognju se ne bomo izognili tisto noč, ko bomo v naravi prespali. Če vam je kaj izmed napisanega všeč in bi se nam radi pridružili, nam pišite na MIGETALNICA@ GMAIL.COM ali pa pokličite na 031 632 314 (ponedeljek ali četrtek med 10.00 in 12.00)

Na konju Zavod za konjeniške aktivnosti smo ekipa ljudi in konjev, ki se s svojimi idejami in srčnostjo trudimo drugim polepšati dan. Skozi celo leto z vami oblikujemo ponudbo za praznovanje rojstnega dne, izvajamo malo šolo jahanja in izkustvene urice za otroke stare 3-6 let, začetni in nadaljevalni tečaj za otroke in mladino, pod strokovnim vodstvom izobraževalne delavnice, kjer se poglobimo v svet konj in izkustvene delavnice ter individualne obravnave za osebe s težavami na gibalnem, čustvenem, vedenjskem, duševnem in socialnem področju. Izobraževalne ter izkustvene uri-

CELODNEVNI PROGRAM in VARSTVO ZA OTROKE (9:00-16:00): - AKTIVNE POČITNICE V VODI (5-12 LET)

1. termin (29.6. - 3.7. 2015) 2. termin (13.7. -17.7.2015) 3. termin (27.7. - 31.7. 2015) KJE: aktivnosti v vodi na letnem kopališču Police, ostale športne aktivnosti na raznih lokacijah v Ajdovščini CENA: 65€ (za prijave do 22.6. 2015), kasneje 70€ (v ceno vključen tudi prevoz otrok) POSEBNOST!!! Za tiste najbolj pogumne, ki bodo obiskovali celodnevne programe, bomo v sredo v kampu ŠC Police organizirali kampiranje z večerjo in številnimi animacijskimi igricami.

10 URNI TEČAJI ZA OTROKE (17:00-19:00): 1. termin (29.6. - 3.7. 2015) 2. termin (13.7. -17.7.2015) 3. termin (27.7. - 31.7. 2015)

- 10 URNI TEČAJI PLAVANJA (5-12 LET)

KJE: Letno kopališče Police CENA: 35€ V ceno vključen vstop v bazen, delo pod nadzorom učiteljev plavanja, uporaba pripomočkov,…

- 10 URNI TEČAJI ROLANJA (5-12 LET)

KJE: igrišče pred OŠ Danila Lokarja CENA: 35€ V ceno vključeno delo pod nadzorom vaditeljev rolanja, uporaba pripomočkov,…

Več informacij na http://rekreativcek.gmajna.eu/ rekreativcek@gmail.com 041-472-128/040-348-264

ce in delavnice bodo potekale v naslednjih terminih: 29.6-3.7., 13.7.17.7., 3.8.-7.8., 24.8.-28.8. od 8.00 do 11.00 in 17.00-19.00 ure na sedežu Zavoda Hipo team, na Brjah na Vipavskem. Tečaje in delavnice bodo potekale pod vodstvom učiteljice ja-

hanja in certificirane članice svetovne zveze za rast in učenje s pomočjo konj EAGALA Kristine Naglost. Info in prijave: 031452617, zavod. hipoteam@gmail.com in facebook strani Zavod Hipo team.

Po desetletju se je v Kamnje vrnil mali nogomet V ŠKTD Kamnje-Potoče smo se odločili, da po več kot desetih letih ponovno poizkusimo v vas pripeljati turnir v malem nogometu. Pred leti so se na igrišču v središču vasi Kamnje že pomerili ljubitelji nogometa, a v igri s tremi igralci. Tokrat smo si želeli narediti korak naprej in turnir pripravili po mednarodnih pravilih, kjer so ekipe igrale s petimi igralci v polju. Že v četrtek smo izpeljali žreb, kateri je določil vrstni red sobotnih tekem. Prijavljene ekipe pa smo žal morali v nevednosti, če turnir sploh bo, pustiti vse do naslednjega popoldneva, ko smo se pogumno odločili, da bomo poizkusili srečo z vremenom. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno še zadnjim pripravam, popoldne pa smo čas namenili pogledom v nebo in prošnjam po brez deževni soboti. Tekmovalci so se pričeli zbirati na prireditvenem prostoru, nekateri so pričeli kar z ogrevanjem, drugi pa z druženjem na tribunah,.. Ura je odbila 16. in sodnik je zapiskal pričetek prvega srečanja. Nadaljnje tekme so se odvijale po določenem časovnem zaporedju. Dan se je počasi poslavljal, vzduš-

POČITNIŠKI PROGRAMI ŠPORTNEGA DRUŠTVA REKREATIVČEK (poletje 2015)

je pa je postajalo vedno bolj napeto. Pred večernim finalnim obračunom so na igrišče prišli ekipi ženske nogometne šole iz Lokavca. Navijači na tribunah so revijalno tekmo pospremili z vidnim navdušenjem ter pripravili pravo nogometno vzdušje. V velikem finalu letošnjega malonogometnega turnirja v Kamnjah sta zaigrali ekipi Corona ter Lokavec I. Po zares izvrstni nogometni predstavi je na koncu slavila ekipa Corona. Tretje mesto pa si je priigrala ekipa Vrhpolja. Zmagovalci so domov odnesli pokal in denarno nagrado, zmago pa so proslavili s hladno penino. Podeljene so bile tudi praktične nagrade za najboljšega strelca, vratarja ter igralca turnirja. V dobrem vzdušju se je turnir zaključil v poznem večeru, prireditelji pa smo že začeli s pripravami na naslednji dan. Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno športnemu druženju krajanov KS Kamnje-Potoče. Ob 13. uri so se v nogometu najprej pomerili najmlajši iz Kamenj in Potoč, ki so prikazali že prave nogometne mojstrovine. Za pravo športno vzdušje so poskrbeli tudi starši otrok, ki so jih spodbujali ob igrišču in na tribunah. Da bi bil dogodek še zanimivejši

smo v goste povabili tudi ekipe s sosednjih vasi. Na žalost se je na povabilo odzvala le ekipa prostovoljnega gasilskega društva iz Sela, za kar se jim tudi iskreno zahvaljujemo. Med seboj so se na prijateljskih tekmah tako pomerile ekipe iz Potoč, Sela ter dve ekipi iz Kamenj. Čeprav je bil namen le športno prijateljsko druženje, smo vseeno igrali na zmago. Le to pa so si zasluženo priigrali »gasilci«, ki po besedah še vedno ostajajo neporaženi. Priložnost in izziv za naslednje leto je tako že zastavljen. Tudi ta dan se je na igrišču pomeril nežnejši spol. Dekleta in mamice iz Kamenj in Potoč so zbrale pogum ter na veselje vseh, svoje znanje nogometa nesebično delile z vsemi, ki so nogometno vzdušje soustvarjali na tribuni. Po odzivu prisotnih je prireditev uspela več kot odlično, kar nam nedvomno daje spodbudo za naslednje leto, ko bomo poskušali k sodelovanju privabiti še večje število ekip s sosednjih vasi. Ob tej priložnosti se ŠKTD Kamnje-Potoče zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli sodelovali ter nam nesebično ponudili svojo pomoč pri pripravi dogodka. ŠKTD Kamnje-Potoče

Šolsko

Št. 42 • 19. maj 2015

Gurmani OŠ Šturje Ajdovščina gredo v Bruselj

V sredo, 15. aprila 2015, je na Dvoru Jezeršek v Zgornjem Brniku potekal veliki finale v kuhanju avtohtonih jedi. Pomerilo se je 22 najboljših skupin. V finale se je uvrstila tudi skupina Šturski gurmani iz OŠ Šturje Ajdovščina, ki jo sestavljajo Meta Velikonja, Nika Curk, Maja Kobal in Svit Štrancar. Pod mentorstvom Petre Ušaj in

Irene Knafelc so pripravili tri jedi: krompirjevo polento s šjelnovim točem, koruzno polento z župnco in gres na mleku z budanjskimi marelicami ter jabolka v srajčki. Ocenjevalno komisijo, ki so jo sestavljali sami priznani kulinarični mojstri – Janez Bratovž (Restavracija JB), dr. prof. Janez Bogataj (vodilni slovenski etnolog), Uroš Štefelin

Pomladno rajanje na OŠ Col

Vsako leto v aprilu s prireditvijo Pomladno rajanje pozdravimo pomlad, ki se po dolgi zimi še obotavljajoče priplazi iz Vipavske doline na Col. Tako je bilo tudi letos na delovno soboto, 11. aprila, ko je toplo

sonce že prijetno grelo in narisalo nasmehe na obrazih staršev, starih staršev ter vseh, ki so v velikem številu zbrali v telovadnici naše šole. Nastopili so vsi učenci od 1. do 5. razreda z zanimivimi dramskimi in

(Vila Podvin), Joško Sirk (La Subida), Bine Volčič (Kitch‘n Art Kulinarični atelje), Franci Jezeršek (Hiša kulinarike Jezeršek), Tanja Pintarič (gostilna Rajh), Miha Istenič (Penine Istenič), Teresa Covaceuszach (Sale e Pepe), Janja Kokolj Prošek in Adrijana Bezeljak (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), so Šturski gurmani z odlično pripravljenimi jedmi, postrežbo in predstavitvijo prepričali in si tako priborili zmago. Skupaj s še dvema ekipama bodo Šturski gurmani na povabilo evropskega poslanca Franca Bogoviča junija odpotovali v Bruselj. Tam bodo ob praznovanju dneva državnosti pripravili jedi za povabljene goste s strani veleposlaništva RS v EU in Natove pisarne v Bruslju. Petra Ušaj in Irena Knafelc

pevskimi točkami. Nastopila je tudi dramska skupina predmetne stopnje in učenke plesne šole ADC. Učenci, ki obiskujejo Zdrav življenjski slog, so se izkazali s spretno izvedenimi gimnastičnimi vajami. Ob zaključku prireditve pa se nam je prvič predstavil tudi pihalni orkester Glasbene šole Ajdovščina pod vodstvom prof. Andreja Kobala, bivšega učenca naše šole. Z odigranimi skladbami so navdušili vse poslušalce. V orkestru so nastopili tudi trije učenci naše šole. Po prireditvi pa je bil tudi bazar z izdelki naših učencev, na katerem smo zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad. Smiljana Krapež

Spomladansko življenje v naravi

V mali dvorani KS Gojače-Malovše so se v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina med 28. in 30. aprilom 2015 odvijale ustvarjalne in sproščujoče delavnice, na katerih se je veselilo in ustvarjalo 20 otrok. Za letošnje prvomajske počitnice sem se odločila, da bi v večini ustvarjali spomladansko življenje v naravi. Otroci so tako na ustvarjalnih delavnicah izdelovali prisrčne

metulje, igrive pikepoke, posrečene žabe, očarljive sončnice in prijazne sovice. V ospredju je bilo tudi učenje in petje pesmi za prihajajočo glasbeno igrico o ljudeh – metuljih. Seveda, brez gibanja pa tudi ne gre, zato so se otroci sproščali in uživali tudi na igralih. Otroci so naravo, živali in vremenske pojave doživeli v vsej njihovi bližini. Sredi ustvarjanja spomladanskega življenja v naravi

so blesteli in se veselili kot srečne in hvaležne mavrične lučke. Katja Krkoč

Zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču Poletje se vztrajno približuje in z njim čas za razigrane počitnice. V Rdečem križu Ajdovščina vas vabimo, da jih preživite z nami in se nam pridružite na zdravstvenem letovanju otrok na Debelem rtiču od 4. do 11. julija 2015. Nastanjeni bomo v počitniškem domu Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije. Imeli bomo zagotovljeno bivanje, polni penzion z dvema malicama in napitki med obroki, 24 urno spremstvo vzgojitelja in 24 urno zdravstveno pomoč. Skrbniki nam bodo pripravili bogat animacijski in zabavni program. Otroci se bodo lahko kopali v morju in notranjem bazenu hotela Arija ali Bor ali v zunanjem bazenu z morsko vodo.

Poleg plavanja jim bodo na voljo različne druge športne aktivnosti, ki se bodo odvijale na športnih površinah in igriščih (novem nogometnem igrišču, odbojkarskem in košarkarskem igrišču, trim stezi itd.). Skozi cel teden bodo lahko sodelovali pri različnih ustvarjalnih delavnicah, se udeleževali zabavnih večerov ali se v spremstvu odpravili na izlet. Za otroke bo organiziran avtobusni prevoz do in iz Debelega rtiča, prav tako bodo imeli urejeno nezgodno zavarovanje. Zdravstveno letovanje je za otroke in šolarje brezplačno, če povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 30% neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih

v RS preteklega leta. Če povprečni mesečni dohodek presega 30% neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS preteklega leta, znaša prispevek za letovanje 25 evrov. Letovanje subvencionira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za uveljavitev subvencije ZZZS potrebujejo otroci potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju. Poleg ZZZS letovanje subvencioniramo še Občini Ajdovščina in Vipava ter RKS - OZ Ajdovščina. Za kakršna koli vprašanja smo vam vedno na voljo na telefonski številki 05 366 4930 ali 051 430 722 oziroma nam lahko pišete na ajdovscina. ozrk@ozrks.si. Lepo vabljeni! Irena Žgavc

Otrok pri psihologu – kaj naj pričakujem?

Tina Avbar

Zaradi narave dela mi znanci pogosto postavijo vprašanje, kako izgleda obisk pri psihologu z otrokom in kaj psiholog z otrokom sploh počne. Pogosto vidim, da med ljudmi še vedno kroži veliko mitov in izkrivljenih prepričanj o tem, kaj in kako psihologi delamo, zato sem se odločila napisati nekaj besed na to temo. Prav ta prepričanja namreč pogosto povzročajo negotovost, strah in nezaupanje staršev na eni strani, po drugi strani pa otežujejo naše delo in vzpostavljanje zaupnih odnosov. Seveda je za obiske otroka pri psihologu več povodov, prvi in najpogostejši je preventiva. Številni otroci (in s tem tudi starši) se namreč prvič srečajo s psihologom na preventivnem pregledu pri starosti treh let. Pregled je namenjen grobi oceni morebitnih težav v otrokovem razvoju ali njegovem prilagajanju. Če psiholog otroka naroči na kontrolo, to ne pomeni, da je odkril neke težave, saj pregled ni diagnostični, temveč samo triažni. To pomeni, da nam pokaže sum na težave ali blažji odklon od povprečja, ta sum pa lahko s kontrolnim ali dodatnim poglobljenim pregledom ovržemo ali opravimo še kakšne dodatne preglede. Pregled je za starše dobra priložnost, da se s psihologom pogovorijo o morebitnih razvojnih ali vzgojnih dilemah. Te se v tej starosti pogosto nanašajo na toaletni trening, ukinjanje flaške, dude, govorni razvoj, (ne) samostojnost otroka ali razvade otroka (sesanje prsta, grizenje nohtkov ipd.). Če se pri otrokovem razvoju ali vedenju pojavljajo kakšne težave, se lahko srečajo s psihologom še kasneje v otroštvu in mladostništvu (najpogosteje je to v začetnem šolskem obdobju, ko se pojavijo ali se povečajo učne, čustvene ali vedenjske težave). V takem primeru se psihologi ukvarjamo tako z diagnostiko težav (opravimo pri otroku različne psihološke teste, lestvice, vprašalnike in druge preizkušnje) kot tudi s svetovanjem ali psihoterapijo, pri čemer delamo tako z otrokom kot tudi s starši. Prav ta del obravnave, ki zajema svetovanje in/ali psihoterapijo, pa je najbolj ključna točka pri našem delu. Svetovanje in psihoterapija je namreč tisto, kar prinaša določene spremembe, uči novih načinov, strategij in spreminja obstoječe vzorce (bodisi učenja, mišljenja, čustvovanja ali vedenja), ki so se izkazali za neučinkovite. Prav na tej točki pa se pogosto srečujemo z enim glavnih zmotnih prepričanj glede obravnave otroka. Starši namreč še vedno pogosto pričakujejo, da ima psiholog čarobno paličico, s katero bo spremenil otroka, brez da bi se katerikoli drugi vzorci (komunikacije, vedenja, vzgajanja) v družini spremenili. V stilu »tu ga imate, zrihtajte ga«. Naj opišem to težavo s preprosto ponazoritvijo. Predstavljajte si, da imate težave s hrbtenico, na primer poškodbo in zoprno bolečino, ki vas ovira v vsakodnevnem življenju. Zamislite si, da se zaradi te težave odpravite k fizioterapevtu, ki vas naroči enkrat tedensko na terapijo. Lahko si mislite, da vam bo fizioterapevt pokazal nekaj vaj in vam rekel, da jih morate delati vsak dan eno uro. Ali pa vam bo celo rekel »vsak dan, ko sedite v službi, ko kuhate, pred televizijo in med vožnjo, bodite pozorni na svojo napačno držo, sicer vas bo hrbet še vedno bolel«. Mislim, da nam je vsem jasno, da fizioterapevt ne more v eni uri na teden narediti tega, kar lahko naredimo za našo hrbtenico mi sami, če smo vsak dan cel dan pozorni na naučene principe in tehnike ali če doma pridno izvajamo vaje za hrbet. Zelo podobno pa delamo tudi psihologi, ko dobimo v obravnavo otroka. Tudi mi v eni uri na teden (pogosto je to še redkeje) ne moremo narediti toliko, kot lahko naredite starši v vsakodnevnem stiku z vaši otrokom. Vloga psihologa je v tem, da vas nauči tehnik, principov, da okrepi vaše starševske strategije, da je vaš sodelavec in svetovalec pri reševanju otrokovih težav. Seveda je strokovnjak tisti, ki usmerja, ponuja tehnike, načine, svetuje pristope, ki lahko pomagajo, starši pa so najbolj nujna in dragocena podpora, ki prenese terapijo domov v vsakodnevno rutino. Cilj vsake obravnave je namreč ta, da se bo družina naučila sama učinkovito reševati težavne situacije ter da bodo člani te družine okrepili medsebojne odnose. Vsak starš, ki uspe psihologa (ali učitelja, ali specialnega pedagoga in vsakega strokovnjaka, ki dela z otrokom) videti kot sodelavca v boju proti težavam ter je hkrati pripravljen izstopiti iz nenehne borbe z otrokom, je na dobri poti h konstruktivnejšemu reševanju težav.

O Tini Avbar

Tina Avbar je psihologinja, ki se v svoji zasebni praksi v Ajdovšči-

ni ukvarja s svetovanjem in terapijo otrok in mladostnikov z različnimi težavami (anksioznost, strahovi, fobije, učne težave, težave v odnosih idr.). Najdete jo lahko na tel. št. 068/626-796 ali elektronskem naslovu tinaavbar.psih@gmail.com.

Napovedujemo

Št. 42 • 19. maj 2015

Seznam dogodkov TVU 2015 Praktičen prikaz postavitve visoke grede, kot možnost vrtnarjenja in samooskrbe 19.5. ob 10h, OŠ Danila Lokarja podružnica Lokavec; MDPM, mentor: Marta Trebižan ZAKON=PARTNERSTVO svoboda ali ječa 20.5.2015 sreda ob 20h, Škofijska Gimnazija Vipava; Društvo Družina in Življenje, predavatelja: Vilma in Dani Siter SVETLOBA-Astronomsko opazovanje s teleskopi 21.5.2015 četrtek ob 21h, pred dvorano Edmunda Čibeja v Lokavcu; Astronomsko društvo Nanos Metličarji-spoznavanje ljudskega izročila 22.5.2015 ob 9h, Budanje, osnovna šola; OŠ Danilo Lokar podružnica Lokavec Podoknica nedeljskega dnevnika (Briški kvintet, folklorna skupina MOST, vokalna skupina Trnovski Furmani) 22.5.2015 ob 19h, Batičeva hiša, Lokavec 64; Kmetija Černigoj Komunikacija- med starši in otroci, partnerji… 22.5.2015 ob 20h, Škofijska Gimnazija Vipava; Družinski center sv,Gora; predavateljica: sestra Mateja Kraševec ZELEMENJAVA (menjava sadik, pridelkov, semen …) 23.5.2015 ob 10h, MC Hiša Mladih Poljedelstvo in vrtnarstvo – ohranjanje rodovitnosti zemlje 1.6.2015 ob 20h; CTŽO, Stritarjeva 1 a, Ajdovščina; KGZ Nova Gorica, predavatelj: Anka Poženel Ohranjanje zdravja, škodljiva dehidracija telesa, sladkor v krvi 2.6.2015 ob 20h, MC hiša mladih Društvo ledvičnih bolnikov Severnoprimorske regije Fotografija nas spremlja vse življenje 4.6.2015 ob 17h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu; Samo Trebižan Otvoritev FESTIVALA ČEŠENJ 5.6.2015 ob 17,30h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu Ob 20h: Zaščitne snovi v živilih in njihova vloga v zdravi prehrani UP Fakulteta za vede o zdravju, predavatelj; Boris Kovač SEJEM in demonstracija sadjarsko-vinogradniške opreme, s prikazom škropljenja; Kmečka tržnica 6.6.2015 od 11h-19h, ob dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu Ob 17h: Predstavitev diplomske naloge Ambroža Blažko– spravilo lesa-vleka; HRAST LOKAVEC d.o.o. Mala šola pohodništva-pohod .spoznavanje gorske reševalne službe 6.6.2015 ob 10, Koča na Golakih, (v primeru slabega vremena bomo prireditev prestavili); PD Ajdovščina Pohod po češnjevih nasadih

Raziskovali smo s škratom Ulala!

7.6.2015 od 7,30 do 14,30h, start pohoda na Kmetiji Černigoj, Lokavec 76 b, Ajdovščina; Društvo DOLI Bio-dinamično kmetijstvo 8.6.2015 ob 20h, CTŽO, Stritarjeva 1a, Ajdovščina; Društvo AJDA, predavatelj: Drago Kladnik Samozdravljenje z refleksoterapijo 11.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladih, IV. prekomorske 61 a, Ajdovščina ATUM-RA d.o.o., predavateljica: Nada Blažko Fotografija nas spremlja vse življenje - nadaljevanje 11.6.2015 ob 17h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu; Samo Trebižan Uporaba zelišč v naravnih kozmetičnih pripravkih-izdelava mila 12.6.2015 ob 17h, Viva lavanda, Lokavec 202 d; Izdelava naravne kozmetike, Sebastjan in Urška Lemut Šušterič Od zrna do kruha (peka kruha v krušni peči, druženje) 13.6.2015 ob 15h, Predmeja – »na hoteli«; Društvo podeželskih žena Predmeja

Ala bum čika bum, čika waka čika bum, je v nedeljo, 10. maja, odmevalo po poteh Lokavca. Klub Šport ani in Škrat Ulala sta s kopico navdušenih otrok in staršev iskali zgodbe, ki so jih pisali nekoč v Lokavcu. Najprej smo pokukali v več kot 200 let staro Batičevo hišo, kjer smo se čudili lesenemu kurišču, se navduševali nad dejstvom, da so včasih lahko pisali po stenah in čudili takratnemu »wc-ju«, ki je bil kar nekoliko dru-

gačna »kahla«. Izvedeli smo, da so otroci nekdaj spali na klopi, ko so bili dovolj veliki, pa na senu nad hišo. V zadnji sobi hiške pa smo našli pravi zaklad starega čevljarja, ki je izdeloval čevlje po naročilu. Otroške radovedne oči so navdušeno poslušale, kako je takrat čevljar sploh naredil čevlje in zakaj ima toliko kopit zloženih na policah. Leseno ognjišče, na katerem je tudi v nedeljo gorel ogenj, je bilo kot na-

Življenje z okvaro vida 15.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladih Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica Restavriranje: Uporabnost predmetov iz podstrešja 16.6.2015 ob 20h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu; Goriški muzej Pot miru po Soški fronti od Jadrana do Alp 17.6.2015 ob 21h, MC Hiša mladih; Re-bo d.o.o. Ogrevanje - izgube v stanovanjih, primerjava kurjave 18.6.2015 ob 20h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu, Megaterm d.o.o., predavatelj: Bojan Ambrožič Živali v naši okolici in vloga lovske družine 19.6.2015 ob 20h, MC Hiša mladi; Lovska družina Hubelj Les, sekanci , peleti - zelena energija 22.6.2015 ob 20h, Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu; Prodaja drvi Kristjan Marc s.p. Novosti za razvoj društev in njihovo povezovanje 23.6.2015 ob 20h, CTŽO, Stritarjeva 1 a, Ajdovščina; Ustanova fundacija planota BIT PLANOTA

lašč za škratovo pravljico in trenutek sprostitve in počitka pred nadaljevanjem poti. Društvo Doli nam je pripravilo krasno presenečenje – vožnjo s čisto pravo kočijo! Otroci so, obdarjeni s konjeniškimi medaljami in majčkami, ki so jih dobili od Društva, poskakali na kočijo, furman je pognal in nas popeljal do vaške kovačije. Tudi tam se je kurilo in iskre so se kresale, ko je mojster tolkel po razbeljenem železu. Imeniten prikaz dediščine kovaštva, ročnega dela in žuljev, ki so bili potrebni, da so nastale čudovite ograje, vrtno orodje, … Pred kovaško delavnico, z imenitnim razgledom, smo zaključili naš izlet s prav posebnim prigrizkom – v oglju pečenim krompirjem z maslom in soljo. Neprecenljivo! Tudi na potepanju po Lokavcu je škrat izgubil svoje modre kamne, ki so mu jih otroci uspešno našli. Serija dogodkov Raziskuj z nami, s katerimi smo v Klubu Šport-Ani sledili ideji prikazati dediščino najmlajšim na zabaven in sproščujoč način in v družbi staršev, je uspešno zaključena. Navdušeni smo nad uspešnim začetkom, hkrati pa smo dobili veliko novih idej, s katerimi bomo napolnili nove zgodbe. Škrat Ulala se bo še vrnil v našo dolino! Medtem pa v klubu Šport-Ani nadaljujemo s poletnimi aktivnostmi. Tečaji rolanja za 4 do12-letnike so se v Ajdovščini in Podnanosu že začeli, 1. junija pa pričnemo tudi v Budanjah in Vrhpoljah. Družine – vabljene na družinsko rolanje, kjer se boste naučili osnov rolanja ter spoznali, kako zabavno družinsko preživljanje prostega časa je lahko. Pripravili pa smo tudi poseben program učenja rolanja za odrasle. Pokazali vam bomo tehnike, trike in vam pomagali pridobiti stabilnost, osvojene spretnosti pa vam bodo služile tudi pozimi, na drsališču. Spremljajte nas na naši spletni strani www.klubsportani.weebly.com ali na FB strani Klub Šport-Ani.

VABILO Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imela

izr. prof. dr. Andreja Gomboc

(Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani)

Kresovanje 24.6.2015 ob 21h, Športni park Ravne nad vasjo Budanje; OŠ Šturje, podružnica Budanje Zaključna prireditev ob 20. obletnici TVU 27.6.2015 ob 19h, kmetija Černigoj, Lokavec 76 b, Ajdovščina; Društvo DOLI Info: http://drustvodoli.wix.com/ tvu-ajdovscina15 ali na www.facebook.com/groups/drustvo.doli.

Za podporo se zahvaljujemo sponzorjem: Fama, Goriški muzej, Pekarna Kukaj, Trgovina Mali ježek, TD Teodozij, Škd Budanje, Leone, Gostilna pri izviru Hublja, Gold Club Ajdovščina, Pašareta Grum, Pekarna Brumat, Pekatna Ježek, Fructal

z naslovom

Zadnji trenutki v življenju zvezd Predavanje v okviru cikla »Znanstveni večeri« bo potekalo v sredo, 20. maja 2015, ob 19. uri v dvorcu Lanthieri v Vipavi. Sledil bo razgovor s predavateljico, ki ga bo moderiral prof. dr. Samo Stanič, dekan Fakultete za aplikativno naravoslovje in vodja Centra za raziskave atmosfere.

www.ung.si

Znanstveni večer bo potekal v angleščini. Vljudno vabljeni! Dodatne informacije: Andreja Leban, Stiki z javnostmi, T: 05 3315 397, E: andreja.leban@ung.si

Dediščina

Št. 42 • 19. maj 2015

DROBCI PRETEKLOSTI FOTO ZA DANES IN JUTRI DUŠAN KREČIČ

Blagajna V pretekli številki zastavljena zgodba »Kdo so bili« se bo še velikokrat nadaljevala, za predah od sto in večletne zgodovine pa o desetletja starih presenečenjih izpred nekaj mesecev. Konec leta 2014 je bilo potrebno zaradi rušenja zgradbe Uprave preseliti tudi že na pogled zelo staro, jekleno in ne majhno blagajno. Sestavljena iz dveh delov - lažjega spodnjega in zgornjega, z dvema ključavnicama in vrtljivo kljuko je stala na jeklenih okroglih ceveh v kotu Arhiva. Že dolžina ključev, odvisna od debeline vrat blagajne, je opozarjala, da ja zadeva zelo težka. Kako zelo težka, pa so hitro ugotovili zadolženi za selitev. Ni čudno, da je petdeset in več let ni nihče niti poskušal premakniti. Na prostor, kjer je stala, so jo po »staroegipčansko«, z veliko porabljenega časa in truda, pririnili na jeklenih valjih. Odpeljali smo jo z zmogljivim viličarjem skozi podrte stene.

Spomini na 5. maj Bila sem 8-letna deklica. Živela sem v domači hiši na Prešernovi ulici, takratni Via Corso Gariballdi 28, z velikim dvoriščem. Hišo in dvorišče so ves vojni čas zasedali trenutni osvajalci Ajdovščine. V hiši smo imeli nemško ambulanto, partizansko kuhinjo, četnike, pisarne … Na dvorišču pa tanke, otepe, oficirske balile, guzzi motorje s prikolico … Tudi tistega dne so se vozili in parkirali lepo oblečeni partizani. Spominjam se, kako so s kamionom vozili zelenje, da smo pletli vence in kite. Malo starejša dekleta iz ulice so bila zadolžena, da so nas, mlajše, učila. Narejeno smo nakladali na »barelo« in vozili v hiše, kjer se jih je obešalo. Na predvečer 5. maja 1945 je prišel nekdo po očeta, da bo vzidal marmorno ploščo v Bratinovo dvorano. Ne vem, ali je vklesal tudi napis, vem pa, da je imel »štamp«. Spominjam se, da je iz hišnega trezorja vzel zlate lističe, ki jih je imel še iz predvojne Italije, ki jih je uporabil za pozlato napisa. Njegovo delo je tudi napis Titov trg na Lavričevem trgu in še mnogo napisov in grbov po stavbah

Ajdovščine, ki so izginili. Ko nas je mama zjutraj zbudila za šmarnice, je rekla, da očeta še ni domov. Zelo burno in živahno jutro je bilo. Petje, godba, zvonovi. Vse je tekalo. Prešernova ulica (Corso Gariballdi) je bila polna ljudi. Skupine partizanov so korakale gor in dol. Pozdravljali so se. Otroci smo dobivali razna navodila od starejših: nesi transparent, pojdi k Rizzatu po lesene palice … Izdelovali so transparente z obrazi Stalina … in parolami. Hiša, dvorišče, delavnica – vse je bilo zasedeno. Ves material, ki je bil še pri

hiši, se je uporabil. Z vseh obrazov ljudi je sijala sreča in veselje. Tudi med delom je vse prepevalo, plesali so kolo. Na placu mi je nekdo dal transparent in sem dolgo stala pred tribuno za »družetom«, ki mi je zakrival pogled na govornike, ki so bili, kot se spominjam, navdušeno glasni – kričavi, kot množica ljudi, ki je vzklikala. Pri ljudeh so se iz navdušenja iskrile oči od sreče, da je res konec bridkosti in gorja. Po svojem spominu zapisala gospa Marjetka Bogataj

Majski turnir v balinanju in pikadu 2015 Po letu 1961 se je računovodska in finančna služba preselila v prizidek nove predilnice, blagajna pa je tudi zaradi teže ostala v arhivu Uprave in prenehala služiti svojemu namenu – hrambi gotovine - blagajniškega minimuma, in le izjemoma večjih vsot denarja (zaslužek od prodaje za gotovino, neizplačani OD …). Tu so hranili tudi strogo zaupne Obrambne načrte podjetja (ocena ogroženosti, seznami CZ, NZ, pripravljeni pozivi, Izkaznice) in dve pištoli (novejša Zastava in Beretta še iz »vojnega plena«) po tem, ko so se vratarji razorožili. Po preventivni razselitvi Občinskega štaba TO (po aretaciji poveljnika štaba TO, s strani JLA, na sedežu TO v Mariboru) so v blagajni hranili tudi kartone in pozive za pripadnike ene od enot OŠ TO. Za to sta v podjetju vedela samo dva. Ker enota ni bila vpoklicana, prej podružbljene obrambne priprave pa so od KS in podjetij prevzeli profesionalci – država, je zabojček z dokumenti obležal v blagajni še v drugo tisočletje. Ostala vsebina, ki je v neodprti blagajni ležala dve desetletji, še čaka na pregled. Le pištoli sta že davno v rokah policije. V spodnji, manj oklepljen del, pa ni nihče pozorno pogledal vsaj pol stoletja. Najmlajši tam shranjeni papirji in »šara« nosijo letnico 1966. Po samo površnem pregledu se je »šara« izkazala za redko, če ne edino ohranjeno dragocenost. Morda se je ohranila in ni bila zavržena prav zato, ker v tisto železno luknjo pri tleh pod blagajno ni nihče pogledal. Nekdo z občutkom za pomembno in kaj je vredno hraniti je tja shranil originale ZR za leta od ustanovitve 1949 do 1958, poročilo o proslavi 10-letnice podjetja leta 1959 z govorom direktorja in predsednika sindikata, zapisnik o cenitvi objektov po nacionalizaciji in razdelitvi iz leta 1947, cenitev in načrte objektov iz leta 1951, sezname vplačil za prizadete po potresu v Skopju leta 1963 … Šara v brezobličnih škatlah in kuvertah pa se je izkazala za praktično vse žige (štampiljke), od ustanovitve podjetja 1949, do leta 1968, ko se je TTA preimenovala v DO Tekstina. Tudi žige direktorjev, vodij sektorjev in služb, delovnih enot … Pika na I je medeninast pečatni žig TTA. Dokumenti so posebej dragoceni, ker je iz zapisnika o cenitvi 1947 in cenitvi 1951 moč rekonstruirati dogajanje, potek dogodkov v ajdovski predilnici med obema vojnama (Cotonificio Brunner Ajdusina, Cotonificio Triestino S.A.) in aktivnosti od pobude za oživitev tekstilne industrije v Ajdovščini, izrečene julija 1945, do začetka obratovanja 1949. Poročila o proslavi desetletnice TT in Poročila k ZR pa so prvovrsten in verodostojen vir za rekonstrukcijo prvih začetkov TTA.

Popravek V prejšnji številki nam je prispevku iz občnega zbora DU Ajdovščina ponagajal škrat. Klara Štrancar je dobitnica priznanja Zveze Društev upokojencev Slovenije in ne Društva upokojencev Ajdovščine, kot je bilo napačno zapisano. Klara Štrancar je priznanje prejela za vestno in požrtvovalno delo. Od samega začetka je predsednica ŽPZ Večernica, je tudi članica Komisije za kulturo pri DU Ajdovščina ter predsednica Komisije za kulturo na Pokrajinski zvezi Društev upokojencev severne Primorske, pa tudi članica komisije vseslovenske zveze društev upokojencev. Uredništvo

Društvo upokojencev Ajdovščina je tudi letos organiziralo turnir v balinanju, ki je bil že 11. po vrsti. Balinanje se je odvijalo dva dni v Palah, kjer se je zbralo 12 moških in 14 ženskih ekip, ki so prišle iz Pivke, Solkana, Vrtojbe, Kanala, Nove Gorice, Postojne, Tolmina, Sovodenj,

Prvačine, Vipave, Lovrana, Kobarida, Medane, Ceste in Ajdovščine. V petek, 8. maja, so balinale ženske ekipe, prvo mesto so osvojile balinarke iz Postojne, druge so bile iz Pivke, tretje iz Prvačine in četrte iz Solkana. Moške ekipe so balinale v soboto, 9. maja in prvo mesto so

osvojili balinarji iz Medane, drugi so bili iz Vipave, tretji iz Tolmina, četrti pa iz Postojne. Srečanja balinark in balinarjev so vedno prijetna, vesela in po končanih tekmah si čestitajo za dobro uvrstitev na turnirju. 11. turnir v balinanju in pikadu je bil tako uspešno zaključen, balinarji in pikaderji bodo spet pridno trenirali za naslednja srečanja. Zadovoljni so, ko dosežejo dobre rezultate, največ pa jim pomeni druženje, prijateljske vezi in občutek, da zmorejo tudi v tretjem življenjskem obdobju. Vlasta Ferjančič

Napovednik prireditev DU Ajdovščina za maj in junij 2015 19.5. - Balinarke DU Ajdovščina se bodo udeležile Balinarske ženske lige prijateljstva v Kobaridu. 19.5. OB 19.00 - Odprta vaja pri vodnjaku, CTŽO Ajdovščina, nastopa DPS ZARJA- Teden ljubiteljske kulture 20.5. ob 20.00 – Malo več kot vaja CTŽO Ajdovščina, nastopa ŽPZ VEČERNICA, - Teden ljubiteljske kulture 22.5. od 9.00 do 14.00 - Parada učenje 2015, nastopa DPS ZARJA v sodelovanju z OŠ Šturje. Prireditev se bo odvijala v Grajskem vrtu. 23.5. ob 18.00. - TRADICIONALNO SREČANJE ZLATIH IN DIAMANTNIH PAROV v Vipavskem hramu.

24.5. ob 18.00 – Večer kulture v CTŽO v Ajdovščini. Nastopa Društvo podeželskih žena Predmeja. 30 5.- Pohod na Trdinov vrh. Prijave sprejemajo na DU Ajdovščina. 2. 6.- Srečanje v CTŽO z upokojenci iz Velikega Gabra. Nastopa ŽPZ Večernica. 4.6. - Srečanje v CTŽO z upokojenci Vnanje Gorice DU Tulipan Brezovica. Nastopa ŽPZ Večernica. 5.6. – Nastop DPS ZARJA v Straži na Dolenjskem na prireditvi »Skupaj ohranjamo ljudsko petje in ples« 6.6. - Športne igre Severne Primorske v Ajdovščini. Na zaključni podelitvi priznanj in pokalov bo nastopala DPS ZARJA in OŠ ŠTURJE. Vse redne aktivnosti DU Ajdovšči-

na, se odvijajo po ustaljenih urnikih. Vse informacije dobite na sedežu društva v CTŽO na Stritarjevi 1a v Ajdovščini. Vabljeni na prireditve, srečanja in druženje.

Podjetno

Št. 42 • 19. maj 2015

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 13.5.2015) (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec Slovenski podjetniški sklad

Naziv razpisa

Upravičenci

perspektivna, inovativna ter hitro Naložbe tveganega in mezzanin kapitala rastoča mala in srednja podjetja v preko družb tveganega kapitala Sloveniji, ki prodirajo na globalne trge

Rok za predložitev vlog 05.08.2015

http://www.podjetniskisklad.si/index. php/razpisi?view=tender&id=20

08.06., 07.07., 07.09., 07.10.2015

http://www.podjetniskisklad.si/index. php/razpisi?view=tender&id=33 (MSP5+) http://www.podjetniskisklad.si/index. php/razpisi?view=tender&id=24 (MSP-mladi)

Slovenski podjetniški sklad

Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere 2015 (P1)

Slovenski podjetniški sklad

mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v Garancije za bančne kredite s subvencijo procesu iskanja novih rešitev, produktov obrestne mere namenjene tehnološko 15.06., 15.07., 15.09., 15.10.2015 ali storitev, s poudarkom na lastnem inovativnim projektom 2015 (P1TIP) znanju ali znanju širšega raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev

http://www.podjetniskisklad.si/index. php/razpisi?view=tender&id=34 (MSP5+) http://www.podjetniskisklad.si/index. php/razpisi?view=tender&id=19 (MSP mladi)

Zavod RS za zaposlovanje

Iz faksa takoj praksa

delodajalci

30. 06. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=1043

Zavod RS za zaposlovanje

Delovni preizkus za mlade 2015

delodajalci

do porabe sredstev, najdlje do 10. 09. 2015 do 13. ure

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2015 delodajalci

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 53PO15

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s. Eko Sklad j.s. Slovenski regionalno razvojni sklad Slovenski regionalno razvojni sklad

SID Banka (Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti 54LS15 Javni poziv 29SUB-OB15 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb Javni poziv 30SUB-OB15 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb Javni poziv 31SUB-EVOB15 Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila Javni poziv 32SUB-EVPO15 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za električna vozila Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 51OB14 Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa. Javni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo Krediti iz Posojilnega sklada za MSP Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb in zaposlovanja malih in srednje velikih podjetij 2013-2014 Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje raziskav, razvoja in inovacij MSP 2013-2014 Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 2013-2014 (za kredite v vrednosti od 30.000,00 EUR do 100.000,00 EUR) Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014 (za kredite v vrednosti od 100.001,00 EUR do 1.000.000,00 EUR)

mikro, mala in srednje velika podjetja

01. 07. 2015 oz. do porabe sredstev

gospodarske družbe in druge pravne osebe; samostojni podjetniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic

do porabe sredstev oz. najkasneje do 30.04.2016

občine

do porabe sredstev oz. najkasneje do 30.04.2016

občani

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

občani

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

občani

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

gospodarske družbe in druge pravne osebe; samostojni podjetniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2015

občani

15.09.2015 (ponovno podaljšan rok)

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge z glavno dejavnostjo C16 in C31 po SKD

30.06.2015 (drugi rok)

kmetijska gospodarstva

09. 06. 2015 in 31 .08. 2015

http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=1026 http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=1025 https://www.ekosklad.si/razpisi/ prikazi/tenderID=37 https://www.ekosklad.si/razpisi/ prikazi/tenderID=39 https://www.ekosklad.si/razpisi/ prikazi/tenderID=41

https://www.ekosklad.si/razpisi/ prikazi/tenderID=43 https://www.ekosklad.si/razpisi/ prikazi/tenderID=33 https://www.ekosklad.si/razpisi/ prikazi/tenderID=35 https://www.ekosklad.si/razpisi/ prikazi/tenderID=11 http://www.regionalnisklad.si/ podjetnistvo/podjetnistvo-–-ugodnaposojilna-sredstva http://www.regionalnisklad. si/kmetijstvo/ kmetijstvoprimarnapridelava

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male do porabe sredstev, najpozneje pa do in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti 31.12.2015 in imajo vsaj 2 zaposlena

http://www.sid.si/financiranje/kreditiiz-posojilnega-sklada-za-msp

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male do porabe sredstev in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 2 zaposlena

http://www.sid.si/financiranje/ financiranje-nalozb-msp-v-ucinkovitorabo-energije

Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje tehnološkorazvojnih projektov 2014-2015

pravne osebe zasebnega prava s sedežem v RS, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah ter ki s ciljem uvajanja novih produktov na trg ali uvajanja novih rešitev v podjetju ali vstopa na nove trge izvajajo: raziskovalno-razvojno dejavnost, in sicer industrijske raziskave oz. do porabe sredstev, najpozneje pa do eksperimentalni razvoj, ali 31.12.2015 naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva za udejanjenje rezultatov lastne raziskovalnorazvojne dejavnosti, in sicer povečanje raznovrstnosti proizvodnje in/ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu

http://www.sid.si/financiranjetehnolosko-razvojnih-projektov

http://www.podjetniski-portal.si/opodjetnistvu/horizon-2020 http://ec.europa.eu/programmes/ horizon2020/en http://ec.europa.eu/research/

Program OBZORJE 2020 (HORIZON

Evropska Komisija

H2020-SMEINST-1-2015 (faza 1) H2020-SMEINST-2-2015

participants/portal/desktop/en/ opportunities/index.html http://ec.europa.eu/research/

mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

različno

participants/portal/desktop/en/ opportunities/h2020/calls/h2020smeinst-1-2015.html (H2020SMEINST-1-2015) http://ec.europa.eu/research/

(faza 2)

participants/portal/desktop/en/ opportunities/h2020/calls/h2020smeinst-2-2015.html (H2020SMEINST-2-2015)

Evropska Komisija

Občina Ajdovščina

Program COSME 2014 -2020

Različno (odvisno od tematike/področja) različno (program za konkurenčnost MSP)

NAJAVA Javni razpis za dodelitev subvencij za projekte inovacij za leto 2015 NAJAVA Javni razpis za dodelitev finančnih pomoči za investicije v kmetijstvu za

http://ec.europa.eu/growth/smes/ cosme/index_en.htm

objava predvidoma v maju

http://www.ajdovscina.si/javna_ narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

objava predvidoma v maju

http://www.ajdovscina.si/javna_ narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

objava predvidoma v juniju

http://www.ajdovscina.si/javna_ narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

leto 2015 NAJAVA Javni razpis za dodelitev kreditov Občina Ajdovščina

Predstavitev spodbud za energetske sanacije podjetij (Eko sklad/ SID banka) ter možnosti povezovanja podjetij za izvajanje energetskih sanacij stavb Predstavitev bo 21.5.2015 ob 17.00 uri na OOZ Ajdovščina, organizirano v sodelovanju z agencijo GOLEA. Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 do 19.5.2015 Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb Poziv je objavil Eko sklad. Gre za spodbude fizičnim osebam za energetsko sanacijo stavb (zamenjavo oken, kotlovnice, fasade, strehe). Poziv je velika priložnost tudi za naše člane izvajalce. Objavili pa so tudi Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti 54ls15. Več informacij o teh razpisih in drugih spodbudah najdete na spletni strani EKO SKLADA. Predstavili pa jih bomo tudi na našem srečanju 21.5.2015 na OOZ Ajdovščina. Razpis o partnerskih projektov med oblikovalci in podjetji Razpis je objavilo Ministrstvo za kulturo, s ciljem njihovega povezovanja in projektov popularizacije oblikovalskih izdelkov. Predmet razpisa je sofinanciranje projektov na naslednjih področjih: Sofinanciranje partnerskih projektov med oblikovalci in podjetji, naročniki, ki izkazujejo potrebo po razvoju novih in revitaliziranih izdelkov, storitev in komunikacij. Rezultat partnerskega sodelovanja mora biti vsaj izdelava funkcionalnega prototipa. Sofinanciranje projektov popularizacije oblikovalskih izdelkov, kar zajema npr. predstavitve, razstave, platforme oblikovalskih izdelkov za sodelovanje s podjetji. Rezultat je javna predstavitev izdelkov. Podrobne informacije in razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh ministrstva. Razpis je odprt do 25. 5. 2015 ob 24.00 uri. Dodatne informacije o razpisu so na voljo telefonsko v času uradnih ur vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter ob sredah od 14. do 16. ure, ali po elektronski pošti. Kontaktna oseba za dodatne informacije je Tanja Grželj, telefon (01) 369 58 79, elektronski naslov: tanja.grzelj@gov.si.

Nevarno? Na varno! Akcija zbiranja nevarnih odpadkov

Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015

2020) »MSP Instrument« (SME Instrument)

Obvestila Obrtno-podjetniške zbornice

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina

in Vipava Ministrstvo za Tehnična pomoč čebelarjem za leto 2015 kmetijstvo, gozdarstvo čebelarji

do zaprtja javnega razpisa zaradi porabe http://www.mkgp.gov.si/si/javne_ sredstev, ki bo objavljen na spletni objave/javni_razpisi/

in prehrano

strani MKGP oz. ARSKTRP

Od 21. do 23. maja 2015 bo po občinah Ajdovščina in Vipava potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarni odpadki so: barve, laki, topila, smole, kiti, črnila, lepila, kisline, baze, razredčila, odpadna mazalna in jedilna olja, kemikalije, čistila, detergenti, zdravila, pesticidi, akumulatorji, baterije, onesnažena odpadna embalaža nevarnih odpadkov, fluorescentne cevi, elektronska oprema … Odpadke prinesite na lokacijo, ki vam je najbližja, ODDAJA NEVARNIH ODPADKOV JE BREZPLAČNA: Četrtek, 21. maj: 14.00 – 14.15: Lozice, pri cerkvi; 14.30 – 14.45: Podnanos, na parkirišču pred marketom; 15.00 – 15.15: Podraga, na mostu pri avtobusni; 15.30 – 15.45: Goče, na trgu; 16.00 – 16.15: Manče, pri zbiralnici; 16.30 – 16.45: Lože, pri trgovini; 17.00 – 17.15: Slap, na placu pri igrišču; 17.30 – 17.45: Gradišče, pri krajevnem domu; 18.00 – 18.30: Vipava, na Glavnem trgu; 18.45 – 19.00: Vrhpolje, pri cerkvi; 19.15 – 19.30: Budanje, pri šoli; Petek, 22. maj: 14.15 – 14.30: Gojače, pri avtobusnem postajališču; 14.45 – 15.00: Malovše, pri zbiralnici; 15.15 – 15.30: Črniče, pri zbiralnici pri marketu; 15.45 – 16.00: Batuje, pri šoli; 16.15 – 16.30: Selo, pri vrtcu; 16.45 – 17.00: Vrtovin, pri zbiralnici (Stovška vas);

17.15 – 17.30: Kamnje, pri zbiralnici; 17.45 – 18.00: Potoče, nasproti gostilne; 18.15 – 18.30: Brje, na placu pri spomeniku; 18.45 – 19.00: Dobravlje, pri dvorani: 19.15 – 19.30: Velike Žablje, pri dvorani. Sobota, 23. maj: 8.00 – 8.15: Male Žablje, pri zbiralnici; 8.30 – 8.45: Plače, pri zbiralnici; 9.00 – 9.15: Cesta, pri zbiralnici na železniški rampi; 9.30 – 9.45: Stomaž, pri avtobusnem postajališču; 10.00 – 10.15: Skrilje, pri pokopališču; 10.30 – 11.00: Lokavec, na križišču pri marketu; 11.45 – 12.30: Otlica, pri gostilni; 12.45 – 13.00: Col, pri zbiralnici proti Predmeji; 13.15 – 13.30: Podkraj, pri šoli; 14.00 – 14.15: Sanabor, v križišču. Sobota, 23. maj, ekipa II: 8.00 – 9.00: Ajdovščina, na Lavričevem trgu; 9.15 – 9.45: Ajdovščina, pri zbiralnici na Trati (Polževa ul.); 10.00 – 10.15: Žapuže, pri zbiralnici v križišču; 10.30 – 10.45: Dolga Poljana, pri zbiralnici; 11.00 – 11.15: Ustje, pri spomeniku; 11.30 – 11.45: Dolenje, v križišču; 12.00 – 12.15: Planina, na parkirišču pri pokopališču; 12.30 – 12.45: Erzelj, pri zbiralnici; 13.00 – 13.15: Gaberje, na placu pri Martinovem hramu; 13.30 – 13.45: Šmarje, pri šoli; 14.00 – 14.15: Vrtovče, v vasi.

Odpadke lahko skozi vse leto oddate tudi v Zbirnem centru pod Dolgo Poljano.

Napovedujemo

Št. 42 • 19. maj 2015

Dobro in dobrodelno – Katalena za neodvisno življenje Venčko Petrič je letos v goste povabil skupino KATALENA, po koncertu sledi pogostitev z dobrotami, ki jih bodo pripravile članice Društva gospodinj s Planine pri Ajdovščini in planinski vinarji. Ob zbiranju sredstev je pomembni namen koncerta tudi osveščati javnost o osebni asistenci kot človekovi pravici, o pravici do osebne asistence in o pravici do neodvisnega življenja. Venčko Petrič: „Ker je zame osebna asistenca programa Neodvisno življenje hendikepiranih življenjskega pomena in ker ima Društvo YHD nenehne težave s financiranjem tega programa sem se še enkrat odločil,da organiziram dobrodelni koncert in na ta način zberem nekaj denarja v pomoč delovanju tega programa društva YHD. Osebna asistenca nam odpira paleto možnosti in nam omogoča polnopravno in aktivno življenje. Gre za osnovno človekovo pravico izbire načina življenja. Koristniki programa Neodvisno življenje hendikepiranih lahko s pomočjo osebne asistence živimo na svojem domu, odločamo o lastnem življenju, delamo, ustvarjamo, smo aktivni, imamo družine in otroke, skratka počnemo vse to, kar je večini popolnoma samoumevno. Na dobrodelnem koncertu zbrani denar bo porabljen izključno za delovanje tega programa društva YHD.“

Koledar prireditev za MAJ 2015 torek, 19. maj

ob 19:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

torek, 19. maj

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

sreda, 20. maj

ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

sreda, 20. maj

ob 19:00 Dvorec Lanthieri, Vipava

petek, 22. maj od petka, 22., do nedelje, 24. maja

ob 12:00 Lavričev trg Ajdovščina

Maturantska parada 2015

šotor pri bivši vojašnici Srečka Kosovela v Ajdovščini

Ajdovščina v maju 2015

sobota, 23. maj

ob 9:00 Dvorana v Velikih Žabljah

Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi Info: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

sobota, 23. maj

ob 9:00 MC Hiša mladih Ajdovščina ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

sobota, 23. maj

2015

22. maj 2015

Plato klub Baza, Ajdovščina (bivša kasarna Srečko Kosovel) Ljudska univerza Ajdovščina http://tvu.acs.si/paradaucenja/ajdovscina

Pokrovitelj:

Častni pokrovitelj 20. obletnice projekta TVU:

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

čaka na novega lastnika. Rabljena oblačila zbiramo od ponedeljka do petka (09.00 – 14.30) na PUMu v Hiši mladih. Oblačila zbiramo naj-

Gledališka predstava Tit Makcij Plavt AULULARIA Vstopnina 7 € Info.: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Vstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek. Info: 041 526 154, www.brunogroening.org, slovenia@bruno-groening.org Znanstveni večer: Zadnji trenutki v življenju zvezd V angleškem jeziku. Info: 05 331 53 97, 040 266 058, andreja. leban@ung.si

Zelemenjava Koncert ob 35. obletnici MePZ Primorje Vstop prost.

ob 21:00 Galerija Vipavski Križ

Otvoritev razstave Pilonovih pisem Stanotu Kosovelu Info: www.goriskimuzej.si

nedelja, 24. maj petek, 29. in sobota, 30. maj

ob 18:00 Kulturni dom Selo

Večer s Plejadami

šotor pri bivši vojašnici Srečka Kosovela v Ajdovščini

Ajdovščina v maju 2015

sobota, 30. maj

ob 9:00 Prostori KS Brje

Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi Info: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

Koledar prireditev za JUNIJ 2015 ob 14:00 Meritve krvnega tlaka, sladkorja in Prostori RK v Centru za tretje holesterola v krvi življenjsko obdobje Ajdovščina Info: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si Test hoje na 2 km – 2015 ob 17:00 torek, 9. junij Info: 05 369 31 23, zdravstvena.vzgoja@ Vojaški stadion Vipava zd-ajdovščina.si petek, 12. ob 19:00 Umetniški projekt Bit & Beat junij Galerija Vipavski križ Info: 05 368 93 83 ob 8:00 Kmečka tržnica v Ajdovščini sobota, 13. Trg 1. slovenske vlade Info in prijave: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@ junij Ajdovščina siol.net 7. gorski tek na Malo goro nedelja, 14. ob 10:00 Prijavnina 12 € junij Kamnje pri Ajdovščini Info: www.kamnje.si, 040 554 010 (Uroš) Dobrodelni koncert Društva YHD – Katalena Predprodaja vstopnic: - TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, ob 20:30 nedelja, 14. - Turistična Agencija Marco Polo, Ajdovščina, Dvorana prve slovenske vlade junij 05 368 15 00. Ajdovščina Cena vstopnic: v predprodaji 10 €, na dan koncerta 12 €. Info: 031 551 405 (Venčko Petrič), venckop@ gmail.com

Prva Izmenjevalnica v Ajdovščini!

Dnevi ucˇecˇih se skupnosti

Predstavitev knjige Od Hiše do Niše

sobota, 23. maj

četrtek, 4. junij

Prišla je pomlad, s katero ni oživela in se razbohotila le narava, temveč tudi ljudje. Ajdovščina v maju ponuja pester program. V petek, 22. maja, pa Ljudska univerza Ajdovščina tradicionalno organizira Parado učenja, na kateri se bomo s svojimi stojnicami predstavili tudi udeleženci programa PUM Ajdovščina. Prvič bomo na Primorskem, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, Območna enota Ajdovščina, zagnali dobrodelni projekt »Izmenjevalnica«, katerega že 1 leto izvaja Rdeči križ Slovenije, Območna enota Ljubljana. Po obisku njihove 20. Izmenjevalnice, smo se s Pumovci odločili idejo prenesti in preizkusiti še v našem okolju. Kaj pravzaprav je Izmenjevalnica? Je dogodek, kjer si v zameno za prehranske in higienske izdelke izberete sebi ljub kos oblačila. Rdeči križ Slovenije, Območna enota Ajdovščina, pa bo vsa zbrana sredstva posredoval tistim, ki pomoč zares potrebujejo. Za vsak izdelek (hrana, sladkarije, konzervirana hrana, žitarice, šamponi, sokovi ipd.), ki ga na Izmenjevalnico prinesete, vam predamo kupon, s katerim si izberete želeno oblačilo ali modni dodatek. Pumovci v naših prostorih pa tudi dodatno zbiramo stara a dobro ohranjena oblačila. Pomlad je tu, zatorej, pobrskajte po vaših omarah, če kje leži kak kos oblačila, ki že nestrpno

kasneje do 20. maja. Vabljeni! Ana Taylor

Center odličnosti COBIK vabi na brezplačna predavanja V naslednjem mesecu in pol se bodo v Centru odličnosti, ki ima svoje laboratorije v Ajdovščini, ob četrkovih poznih popoldnevih zvrstila poljudna predavanja, namenjena najširši javnosti. Predavanja so brezplačna, najava na pr@cobik.si pa zaželena. Vabljeni! Tehnologija za novo upanje: od razvoja do proizvodnje bioloških zdravil; Na sledi za nevidnim: diagnostika v biologiji in medicini; Zgodba o premaganih ali odpornost na antibiotike; 10 obrazov inoviranja; Etično vedenje: začnimo danes in pri sebi. Več na www.cobik.si.

Zadnja plat

Št. 42 • 19. maj 2015

Pišem ti na različne naslove… Pisma Vena Pilona Stanu Kosovelu s fronte. Turistično društvo Vipavski Križ Vas vabi v soboto, 23. maja ob 21. uri na otvoritev razstave Pilonovih pisem Stanotu Kosovelu S tem bomo obeležili stoto obletnico začetka bojev na soški fronti. Stano Kosovel se je rodil leta 1895 v Sežani in je bil prvi otrok nadu-

čitelja Antona in Katarine Kosovel. Kasneje so se rodile še tri sestre, Tončka, Karmela in Anica ter brat Srečko. Veno Pilon se je rodil leto kasneje v Ajdovščini kot drugi otrok peka Meniga (Domenico) in Uršule Pillon. Starejši brat je umrl v vojnem ujetništvu leta 1919 štiri mlajše sestre pa so vojno preživele.

Stano in Veno sta bila nadarjena otroka in zato so ju poslali v šolo v Gorico. Ob koncu šole leta 1915 so avstrijske oblasti oba mladeniča vpoklicale v vojsko in ju poslale na različna bojišča, kjer sta se borila na različnih frontah in v različnih bitkah. Prijateljske vezi sta lahko vzdrževala le s pismi, ki sta si jih pisala in pošiljala na med spopadi. Veno je avgusta leta 1916 padel v rusko ujetništvo in povsem izgubil stike s svojimi dragimi. Stano je imel po ranah v bojih in bolezni

več sreče in je lahko ohranjal stike z domačimi. In tako je v svojem vojaškem kovčku ohranil tudi Pilonova pisma. V teh pismih niso zapisana velika zgodovinska dejstva, v njih je zapisana neizpodbitna zgodovinska resnica vojaka, ki nam danes govori o njegovem čutenju sveta in sebe. Avtor razstave: dr. Borut Koloini, Goriški muzej Oblikovalec razstave: Boris Blažko, Goriški muzej

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www. ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Tadej Beočanin. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske. novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,