Issuu on Google+

Živahno na mestnem nogometnem stadionu

Sezona marelic je tu, zaključila jo bo razstava na Planini 18

Nagrajene dobrote domačih kmetij

5

5

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 13 • 15. junij 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Za čisto pitno vodo

Skozi igro do spoznanj

Domače službe za zaščito in reševanje otrokom predstavile svoje delo; poudarek letošnjih iger je bila varnost na šolskih poteh. Smo pa tudi „špricali“.

Občina Ajdovščina je pri zaključku pomembnega, večletnega projekta – nova vodarna Hubelj po polletni preizkušnji kaže pozitivne učinke. 21. junija opoldne bo potekala tudi slovesnost ob zaključku, vabljeni! Z izgradnjo priključkov do posameznih uporabnikov pa se zaključuje tudi projekt Varovanje povodja reke Vipave – kanalizacija Budanje, Ustje, Dolenje. Oba projekta sta sofinancirana z evropskimi sredstvi.

28

Lokarjevo leto

Okrogla miza odstrla več novih pogledov na Danila Lokarja 3

Semanji dan v Vipavskem Križu! 8

Sožitje na izletu

7

21

Izberite si svoje počitniško doživetje

Poletni kmečki tržnici v Adovščini z dodatno ponudbo in animacijo za otroke Sobota, 14. julij, Sobota, 11. avgust

Prijetne počitnice, se vidimo 15. septembra! 17


2

Aktualno

Št. 13 • 15. junij 2012

Za stečaj Primorja so krivi vladajoči politiki in Dušan Črnigoj!

Krivi so najprej tisti slovenski politiki, ki so nam pred dvajsetimi leti pod krinko osamosvojitve podtaknili kapitalistični sistem in ga postopoma uvajali ter uveljavljali. Tisti, ki so zamenjali komuniste, ki so temeljili na slovenski lastnini in boju za gospodarske osnove ter napredek družbe, so imeli parolo Evropa zdaj. Tisti z mentaliteto kapitalizma in zamer slovenske emigracije so mahali s parolami demokracije, človekovih pravic in antikomunizma. Oboji so se očitno naslanjali na interese zahodnega kapitalizma in z njim sodelovali. Leta 1997 so spremenili 68. člen Ustave, ki je prepovedoval lastnino tujcev nad zemljišči in zelo oviral njihovo lastnino nad drugimi nepremičninami. Če bi ta člen »po starem« ostal v veljavi, ne bi šli v Evropsko unijo, bilo bi preprečeno sedanje sesuvanje slovenskega gospodarstva ter z njim gradbeništva in politiki bi bili prisiljeni reševati naše gospodarstvo kot slovensko. Sedaj pa imamo rezultate njihove zakonodaje, parol in politike! Vsi veliki »meščanski – buržoazni« politiki in stranke so enake, oziroma delajo v korist iste-

ga ozadja, to je zahodnega kapitala: nemškega, avstrijskega, ameriškega, vatikanskega, italijanskega, … in kapitala multinacionalk. Janša je imel štiri leta (od 2004 do 2008) oblast in bi lahko zakonodajo in politiko svoje vlade obrnil v smer slovenskih interesov ter obnove gospodarstva za povečanje dodane vrednosti, pa je ravnal obratno in je omogočil nastanek tajkunskih zgodb, ki so bile propagandna zavesa, za katero se je dogajalo nenormalno zadolževanje podjetij ter pozneje države. Janša je nadaljeval politiko prejšnjih LDS vlad. Pahor ni bil nobena izboljšava, pač pa nadaljevanje prejšnje politike pod drugo zastavo. Ko so bila podjetja in država dovolj zadolžena, so tuje banke nenormalno ponudbo denarja umaknile. To je sabotaža zahodnega kapitala, s katero sodeluje slovenska strankarska politika. Nemška in avstrijska vlada na posredne načine rešujeta svoja pomembna podjetja, slovenska vlada pa ne rešuje pomembnih slovenskih podjetij. Tako se je to izkazalo tudi v primeru Primorja. Prosili smo vse odgovorne sedanje vlade za posredovanje. Če bi »državne« banke dobile navodilo politike, bi razlastile Dušana Črnigoja in ostale lastnike Primorja. Ta »desna« vlada pa se drži načela v korist tujega kapitala, da se mora (slovenska) država umakniti iz (slovenskega) gospodarstva. Poleg tega promovira afere kot »čista lopata« in druge tajkunske zgodbe, da bi usmerila jezo ljudi na tajkune in ne nanje, ki so glavni krivci. Seveda sem kot župan dolžan in bom še naprej prosil ustrezne odgovorne v sedanji vladi, da bi v priho-

dnje pomagali pri uresničitvi ideje Novo Primorje, to je pri obnovi gradbene dejavnosti Primorja v Ajdovščini. Želim, da bi se vsaj sedaj v našem primeru naši ministri izkazali s podporo »nacionalnim« interesom. Če bi leta 2008 imel modrost in podatke tistih, ki z nami manipulirajo, bi vedel, da tuja konkurenca ob pomoči mrež naših kolaborantov vodi scenarij sesutja slovenskega gradbeništva ter da bo ta scenarij uspešen in sesul tudi Primorje, potem ne bi videl smisla v podeljevanju naziva častnega občana Dušanu Črnigoju. Takoj pa sem razumel, da je afera »čista lopata« propagandna akcija za zavajanje javnosti, da ljudje mislijo o pohlepnih »gradbenih baronih« namesto, da bi videli sesuvanje slovenskega gradbeništva in se temu uprli. Nič ni slučajnega, »čista lopata« je diskvalifikacija, da se potem zgodi »likvidacija« velikih podjetij. Zato je bil častni občan akcija proti »čisti lopati«, bil je idejna podpora za obstoj Primorja v ajdovskih, primorskih in slovenskih rokah, ki pa s propadom Primorja tudi po krivdi Dušana Črnigoja izgubi svoj smisel. Imenovanju so nasprotovali tudi nekateri moji prijatelji, zaradi njihovih moralnih in političnih očitkov na račun Dušana Črnigoja, nihče pa ni nasprotoval, ker bi vedel, kaj se bo v prihodnosti zgodilo s Primorjem. Stečaj Primorja je tudi poslovni neuspeh Dušana Črnigoja, in ni pomembno, kakšne svoje dobre namene bi lahko imel, poraz je poraz in ga moraš sprejeti. Jaz sem bil mnenja, da bo vojno proti sesuvanju Primorja Črnigoj dobil in bilo je možno, da bi jo. Če ne bi predrago kupoval

Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo v zadevi »odprtina v grajskem zidu« dokazno gradivo zbrala obramba, medtem ko je tožilstvo delovalo le na podlagi trditev ter izvedenskih mnenj, ki pa so bila pristranska. Tudi obramba je ob ostalem dokaznem gradivu pridobila tehtna strokovna mnenja – stališče stroke je pojasnil Igor Sapač, pravno mnenje pa je podal dr. Rajko Pirnat. Dejstvo pa je, poudarja Krivic, da je Zakon o varstvu kulturne dediščine zelo dobro in zelo natančno napisan. SH

29. maja 2012, torej natanko po petih letih, je župan Marjan Poljšak od višjega sodišča v Kopru prejel oprostilno sodbo v zadevi »odprtina v grajskem zidu«. Izkazalo se je, da dotični zid, ki je sicer res na kulturno zaščitenem območju, ni zaščiten kulturni spomenik. Župan, je sicer zadovoljen z razpletom, vendar pravi, da bi se morale občine in zavodi – hranitelji naše dediščine – več in bolje pogovarjati ter sprejemati smiselne kompromise. Občina Ajdovščina posveča veliko pozornosti tako raziskovanju, kot ohranjanju dediščine, vendar pa

župan pri tem poudarja, da je dediščina namenjena ljudem, da je treba k obnovi pristopati na bolj »življenjski« način in za naprej upa na bolj plodno sodelovanje med občinami in ustanovami. Župan meni, da so politični dejavniki, za katere je on moteč, vplivali na tožilstvo, da je proti njemu peljalo neutemeljen proces, kar pa tožilstvo seveda zanika. Župana je na sodišču zastopal odvetnik Bruno Krivec, ki meni, da se je v tem primeru tožilstvo postavilo na napačno stališče ter da je v zadevi manjkalo objektivnosti. Odvetnik poudarja, da je kompletno

Občina Ajdovščina je v letu 2009 kandidirala na javnem razpisu takratnega Ministrstva za kulturo, za pridobitev sredstev za ureditev grajskega vrta in stolpa 8 v prireditveni prostor. V ta namen so bili izdelani idejni projekti ter opravljene predhodne arheološke raziskave – izkazalo se je, da na tem območju ni pomembnejših arheoloških ostankov. Na razpisu občina ni bila uspešna, ker so se sredstva usmerjala v projekte EVK (Evropska kulturna prestolnica). Takoj, ko se bo pokazala nova priložnost za sredstva, bo občina ponovno kandidirala.

delnic Primorja v lasti Kapitalske družbe, katerih plačilo je končalo v državnem proračunu Janševe vlade. Spomnimo se, kako se je Janša hvalil, da nima manjka v proračunu! Ni ga pa motilo, da se podjetja skrajno neodgovorno zadolžujejo, sicer bi začel politično akcijo proti temu. Ampak to bi že dišalo po socializmu in nacionalnem interesu! Črnigoj je po nepotrebnem izrinil male delničarje, seveda z denarjem iz zadolževanja. Šel je tudi v negotove investicije v stanovanja. Po moje je videl, da je v prevelikih težavah in tedaj bi moral predati vodenje mlajšemu, ki bi se znal lažje prilagajati novim razmeram in problemom ter verjetno rešil Primorje. Glede korupcije obravnavane v »čisti lopati«! Če so podjetja za pridobitev poslov bila prisiljena podkupovati državne uradnike, potem je tu glavna krivda na politiki, ki je za to ustvarila pogoje. Mediji in drugi viri informacij nam pripovedujejo, da v državi obstaja še veliko hujša korupcija in da je Slovenija z njo prepredena. Trdim pa, da je v Sloveniji temeljna in največja korupcija politike ter politikov. Samo preglejte, katere stranke in kateri vodilni politiki so dobili podporo tujih sil zato, da so uvajali tujim interesom prijazno zakonodajo in politiko! Tujci podpirajo za svoje interese, na za naše. Enako velja za opiranje politikov na domače kapitaliste, da zastopajo njihove interese in ne interese zaposlenih in ostalih državljanov! Vladajočim ostane propaganda, da to zakrijejo in krivdo obesijo nekomu drugemu. Ne bo prave rešitve, dokler ne obračunamo s korupcijo

politike in politikov! Trditev Alojza Klemenčiča v Latniku št. 127 z dne 1.6.2012 »Ob zadnjih županskih volitvah si ti (Črnigoj) rešil sedanjega župana pred porazom.« razumem, kot specialno propagando, da bi volivci zgubili občutek o moji duhovni in politični moči. Klemenčič dobro ve, da sem zaradi sodelovanja z Dušanom Črnigojem več volivcev zgubil, kot dobil. Njihova predvolilna propaganda je tudi, kot da je v njihov prid, napadala moje zavezništvo s Črnigojem. Tudi jaz sem to vedel in mi je bila pomembnejša podpora ajdovskemu lastništvu gradbenega velikana, kot kalkulacije volilnih glasov. Ob tem želim občane spomniti, kako so se na vse načine nasprotniki trudili, da bi me sesuli. V podporo mojemu nasprotniku so se v propagandnem Latniku slikali predsedniki velikih strank, od Janše do Pahorja. Ali naj po analogiji s Klemenčičevo trditvijo postavim trditev: »Ob zadnjih županskih volitvah so Janša, Pahor in ostali odločilno pomagali k neuspehu kandidata opozicije.« Seveda ne mislim tako, napisal sem samo zato, da bralci lažje ocenijo sprevrženo logiko, ki jo v obravnavani trditvi ponuja Klemenčič. Klemenčičevo poudarjanje krivde Črnigoja ima predvsem namen usmerjanja ljudske jeze nanj, da se ta ne bi usmerila na politiko vodstva njegove stranke v Ljubljani, ki je mnogo bolj kot Črnigoj, krivo za stečaj Primorja. Kriva pa so tudi vodstva drugih strank, ki so vodila vlade Slovenije. Župan: Poljšak Marjan

Pomoč zaposlenim v Primorju Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina bo vsem zaposlenim v podjetju Primorje, ki potrebujejo pomoč, namenilo prehrambeni paket. Pakete bo združenju zagotovil Rdeči križ Slovenije, dopolnili pa jih bomo s pomočjo občinskih sredstev. Samo za zaposlene v Primorju bo združenje pomoč delilo v petek, 15. 6., ponedeljek, 18. 6., in torek, 19. 6., od 10. do 15. ure v skladišču v Regijskem skladišču civilne zaščite, Goriška cesta 79, Ajdovščina. Žal se bodo s stečajem velikega podjetja še poslabšale socialne razmere na območju ajdovske in vipavske občine, ki ga pokriva združenje. Želimo si, da bi lahko najnujnejšo pomoč nudili vsem, ki so jo potrebni. Organizacije in posameznike prosimo, da nas podprete pri naših

prizadevanjih in nam namenite prostovoljni prispevek. Naš transakcijski račun je: 04751-0000412446. Zraven prosimo pripišete namen: »Humanitarni prispevek – DARUJEM«. Lahko tudi pošljete SMS sporočilo s ključno besedo »DARUJEM« na 1919 in prispevate 1 evro. Prispevate lahko uporabniki storitev Mobitel in Simobil. Simobil in Telekom Slovenije se odpovedujeta vsem prihodkom od tako poslanega SMS sporočila. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS donacija so objavljeni na spletni strani OZRK Ajdovščina www.ajdovscina.ozrk.si. Vsem se za pomoč že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Irena Žgavc


Občina

Št. 13 • 15. junij 2012

3

Za čisto pitno vodo, za čisto vodo v naravi Posodabljamo komunalno in vodovodno infrastrukturo Občina Ajdovščina je pri zaključku pomembnega, večletnega projekta – nova vodarna Hubelj po polletni preizkušnji kaže pozitivne učinke. Z izgradnjo priključkov do posameznih uporabnikov pa se zaključuje tudi projekt Varovanje povodja reke Vipave – kanalizacija Budanje, Ustje, Dolenje. Oba projekta sta sofinancirana z evropskimi sredstvi. Več kot 25 milijonov evrov vreden medobčinski projekt Varovanje vodnega vira Mrzlek in oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline je zaključen. Največja naša pridobitev je nova vodarna Hubelj, z najsodobnejšo opremo, ki čisti s pomočjo ultrafiltracije. Primopredaja objekta je bila opravljena decembra lani. 9. maja je bila na novo vodarno priklopljena linija proti Novi Gorici, do konca maja so bile opravljene vse pomanjkljivosti, odtlej deluje s polno zmogljivostjo. Izrednega pomena je tudi celovita rekonstrukcija kompletnega vodovodnega sistema Hubelj – vsega skupaj je bilo obnovljenih kar 14 km vo-

dovodnih cevi. Občina je skozi potek velikega projekta opravila še vrsto manjših pomanjkljivosti in drugih načrtovanih projektov po krajih, kjer so stroji že sicer brneli. Projekt pa je bil zahteven tudi zaradi usklajevanj z mnogimi lastniki parcel, preko katerih teče sistem. Kljub temu je projekt zaključen v načrtovanem terminu. Pijemo torej še boljšo vodo, hkrati pa so se zmanjšale tudi ogromne izgube vode, do katerih je prihajalo zaradi dotrajanosti sistema. Vrednost ajdovskega projekta Oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju občine Ajdovščina je okoli 6 milijonov evrov, večidel sredstev sta zagotovila Evropski kohezijski sklad in država Slovenija, le 8% celotne vrednosti je bilo poplačanih iz občinskega proračuna. Ob zaključku enega največjih in enega najpomembnejših projektov v Ajdovščini Občina prireja krajšo slovesnost, ki bo potekala 21. junija 2012 ob 12. uri pred novo vodarno. Vabljeni!

Tako kot za čisto je potrebno poskrbeti tudi za odpadno vodo. Občina Ajdovščina je pridobila sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjena varovanju in zaščiti okolja ter vodnih virov z učinkovitim čiščenjem odpadnih voda. Del širšega projekta Varovanje povodja reke Vipave je v zaključni fazi – kanalizacija Lokavec, Budanje, Ustje, Dolenje. V aprilu so bile dokončane vse trase kanalizacije, trenutno potekajo še izgradnje hišnih priključkov – sklenjenih je kar 400 pogodb – ter obnove vodovodnih omrežij. V sklopu tega dela projekta je bil na območju omenjenih krajev zgrajen glavni kanal in sekundarni kanali s črpališči, vsega skupaj 8.043 metrov sistema. Vrednost pogodbenih del je znašala 1.081.634,95 evra (brez DDV) ter je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi – SVLR je iz sredstev ESRR za ta projekt namenila 919.389,69 evra, ostanek je kril občinski proračun. Hišni priključki niso bili predmet pogodbe, je pa Občina omogočila vsem, ki so v pravem času izrazili željo, izgradnjo

priključka znotraj skupnega projekta in po precej ugodnejši ceni, kot če bi se gradnje lotil posameznik. Odziv na predlog skupne izvedbe hišnih priključkov je bil zelo dober. Projekt pa se že nadaljuje na novi lokaciji – trenutno poteka zbiranje ponudb za izvedbo obnove kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na območju Žapuž.

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina Prav danes, 15. junija 2012, je večina ajdovskih občinskih svetnikov, skupaj s predstavniki občinske uprave in drugimi zainteresiranimi predstavniki javnih zavodov ter domačih podjetij, na zanimivi ekskurziji v mestu Güssing v Avstriji. Mesto je prepoznavno po biomasi, z izkoriščanjem te poceni naravne surovine je naredilo zgodbo o uspehu, tudi na področju turizma. Prav s povabilom na izlet se je 17. redna seja tudi začela, nekateri so si namreč mesto že ogledali in so izlet toplo priporočili tudi svojim kolegom. Več o vtisih iz ekskurzije, pa tudi o možnostih izkoriščanja biomase pri nas, bomo zapisali v naslednji številki Ajdovskih novic. Najpomembnejši akt Občine Ajdovščina soglasno sprejet Statut Občine Ajdovščina je sprejet. Poudariti velja, da je za sprejem tako pomembnega dokumenta potrebna dvotretjinska večina, Statut Občine Ajdovščina pa je dobil podporo vseh občinskih svetnikov. Statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, pristojnosti občinskih organov, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Obsežne razprave, ki so se odvijale tako na razširjenih zasedanjih Statutarno pravne komisije, kot na sejah občinskega sveta, so očitno pomagale do končnega in enotnega konsenza. Pripravljavci gradiva so se potrudili, občinski svetniki pa so z dobrim sodelovanjem in enotno podporo poleg velike mere modrosti izkazali tudi voljo po konstruktivnem dogovarjanju. Statut Občine Ajdovščina bo v kratkem objavljen v Uradnem listu, besedilo pa najdete

tudi na spletni strani Občine Ajdovščina. Nova odloka Nov Odlok o socialnih in drugih pomočeh v občini Ajdovščina nadomešča starega, iz leta 2000, ki je bil spremenjen v letu 2004. Spremembe so pogojene z novo zakonodajo, ki velja od novega leta ter bistveno posegajo v besedilo, zato je bilo smiselneje pripraviti nov odlok. Odlok je bil sprejet z drobnim popravkom pristojnega odbora in brez razprave ter na novo določa občinske socialne pomoči. Po kratki razpravi je bil sprejet tudi nov Odlok o priznanjih Občine Ajdovščina, kot posodobitev sedanjega, leta 1996 sprejetega ter leta 2000 popravljenega odloka. Večidel je vsebina odloka ostala enaka, dodano je poglavje o preklicu podeljenih priznanj, ki ga stari odlok ni vseboval. Tako bo mogoče zaradi različnih vzrokov občinskim nagrajencem čast tudi odvzeti. Po novem se bodo vsa priznanja podeljevala na podlagi javnega razpisa, priznanje pa bo mogoče v izjemnih primerih podeliti tudi posmrtno. Gradili bomo vrtec v Ajdovščini, učni center na Brjah, mrliško vežico v Podkraju Občina Ajdovščina se namerava s projektom Otroški vrtec Ribnik – objekt 2 prijaviti na že objavljen poziv Regionalnih razvojnih programov znotraj razvojne prioritete Razvoj regij. Pridobiti je mogoče do 83% sredstev, potrebnih za izgradnjo – v našem primeru novogradnjo vrtca ob obstoječem Vrtcu Ribnik. Prostora bo za štiri skupine otrok, z vso potrebno spremljajočo infrastrukturo. Arhitekturno podobo novogradnje so izdelali v arhitektur-

nem biroju Ipsa Ambienti d.o.o.. Če bodo sredstva pridobljena, bo po sedanjih načrtih nov vrtec zgrajen do septembra prihodnjega leta. Svetniki so po krajši razpravi, ki se je dotikala predvsem načina izgradnje – med drugim so se zanimali za način ogrevanja, vrsto strehe in kritine – soglasno podprli pripravljen DIIP. Podporo pa sta dobila tudi projekta za ureditev učnega centra na Brjah in za izgradnjo mrliške vežice ter širitvi pokopališča v Podkraju, o čemer pišemo v posebnih prispevkih. Poslovno poročilo Komunalno stanovanjske družbe Spremembe zakonodaje so povzročile spremembo v načinu opravljanja gospodarskih javnih služb. Poseben problem pa so državne uredbe, ki preprečujejo usklajevanje cen komunalnih storitev in s tem izvajalce storitev pehajo v težak položaj. Ajdovsko komunalno podjetje je leto 2011 zaključilo v rdečih številkah. Ajdovci in Vipavci imamo ene najnižjih cen oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki v državi, ki že dolgo ne pokrivajo več dejanskih stroškov. Podjetje ima s prevzemom vaških vodovodov in vodarne Hubelj več dela na področju oskrbe z vodo. Ravnanje z odpadki je problematično iz več plati, dodaten zalogaj je bil tudi prevzem upravljanja z javno razsvetljavo - tako direktor Egon Stopar. Svetniki pa imajo tudi drugačna mnenja. Pristojni odbor je naložil podjetju nadaljevanje iskanja rešitev ter pripravo polletnih poročil, ki naj jih predloži občinskim svetnikom. Soglasje vrtcu in dispoziciji pozidave za OIC Mirce Občina Ajdovščina se kljub bistveno povečanemu vpisu otrok v vrtec

z uvedbo novega zakona v letu 2008, ki je omogočil brezplačni vpis drugega in vsakega naslednjega otroka, pa tudi zaradi povečane rodnosti, trudi zagotavljati prostor za vse vpisane otroke. Doslej ji je to uspevalo, kljub zahtevnim normativom. Tudi tokrat so svetniki sprejeli sklep o določitvi notranjih igralnih površin v ajdovskem vrtcu, ki dovoljuje nekoliko manj igralnega prostora od predpisanih normativov. Soglasje mora podati tudi pristojni minister. S sprejetim sklepom o dispoziciji pozidave OIC Mirce – zahod je že gotovim in tudi drugim potencialnim investitorjem odprta pot za pridobivanje druge dokumentacije ter gradnjo. Svetniki so podprli sklep, ki določa predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda Glasbena šola Vinka Vodopivca, to sta Vladimira Gal in Valentin Krtelj. O partnerstvu za razvoj in načrtu varčevanja na izredni seji Naslednja redna seja ajdovskih občinskih svetnikov bo konec junija. Še pred tem pa bo morebiti sklicana tudi izredna seja. Predlog za to je bil podan v prvi točki dnevnega reda – vprašanja in pobude svetnikov. Na izredni seji naj bi razpravljali o dveh temah – partnerstvu za razvoj ter načrtu varčevanja v trenutni situaciji. Ob izredni gospodarski situaciji v Ajdovščini, h kateri je bistveno prispeval propad Primorja, o katerem pa na tokratni seji ni bilo večje debate, bi bilo to vsekakor smiselno. Napovedi, gradivo in zapisniki sej ajdovskega občinskega sveta so objavljeni na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina. si, v rubriki „občinski svet“. SH

Županov sprejem najuspešnejših šolarjev Še nekaj kratkih, veselih in zabavnih dni, pa bo šola za dobra dva meseca zaprla vrata. Ocene so bolj ali manj zaključene, rezultati dela znani. Vsem šolarjem želimo lepe počitnice, tistim najuspešnejšim pa še posebej čestitamo. Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak bo vsem najboljšim šolarjem iz ajdovskih osnovnih, srednje in glasbene šole osebno čestital ob njihovih uspehih. Tradicionalni sprejem bo potekal v ponedeljek, 18. junija 2012 ob 11. uri, ko se bodo najboljši, njihovi mentorji, učitelji, razredniki, starši, sorodniki in prijatelji zbrali v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Naši mladi na različnih področjih dosegajo odlične uspehe na državnem, pa tudi na mednarodnem nivoju. Sprejem bodo s svojo predstavo Kralj Matjaž, ki je uprizorjena v sodobni preobleki, nastopili gledališčniki iz OŠ Šturje. Prireditev je odprta za javnost, zato lepo vabljeni! Občina Ajdovščina


4

Podjetno

Št. 13 • 15. junij 2012

Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo COBIK z junijem v Ajdovščini

S 1. junijem je v novih prostorih v TP In-Prime v Ajdovščini začel delovati eden izmed laboratorijev Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo. Ključno raziskovalno področje Bioinstrumentacijskega laboratorija, ki se je preselil v Ajdovščino, so biosenzorji in detekcijski sistem zaznavanja bioloških tarč na osnovi aptamerskih receptorjev in fluorescence. Laboratorij ima zaposlenih 11 raziskovalcev. COBIK je zasebna znanstveno-raziskovalna ustanova, ustanovljena konec leta 2009. V skupaj 6 laboratorijih je zaposlenih 83 raziskovalcev. Delajo na 20 raziskovalnih projektih s področja instrumentacije,

kontrolnih sistemov, bioanalitike, biosenzorike, odprtih inovacijskih sistemov in novih materialov. Do sedaj je COBIK vzpostavil sodelovanje na področju raziskovanja z mnogimi uglednimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami z vsega sveta. »Veselimo se novega poglavja delovanja laboratorija v Ajdovščini. S selitvijo smo pridobili prostore, ki so povsem primerni za izvajanje najzahtevnejšega znanstveno-raziskovalnega dela,« je povedala direktorica Rebeka Koncilja. Otvoritev novih prostorov bo v četrtek, 21. 6. 2012, ob 15. uri. Popoldne, predvidoma ob 16.30 uri, se bo laboratorij predstavil tudi s prvim poljudno-znanstvenim pre-

davanjem, namenjenim vsem obiskovalcem. To je le prvo v ciklu načrtovanih poljudno-znanstvenih predavanj, ki ga bo COBIK nadaljeval jeseni. Vsebina predavanja: dr. Jan Mavri, Biosenzorika in aptameri, Biosenzorji in detekcijski sistem zaznavanja bioloških tarč na osnovi aptamerskih receptorjev in fluorescence so ključno področje raziskovanja v Bioinstrumentacijskem laboratoriju. Ali lahko aptameri tekmujejo s konvencionalnimi biosenzorji na osnovi protiteles? Kako sestaviti tak biosenzor, ki bo nudil zadovoljivo občutljivost, stabilnost, enostavnost rokovanja? Kako doseči možnost hitrega in cenovno dostopnega razvoja za nove tarče? To so vprašanja, na katera skušajo odgovoriti raziskovalci Bioinstrumentacijskega laboratorija BILAB, in bodo povzeta v predavanju. Vabljeni!

Otroci iz lokavškega vrtca so obiskali Pipistrel Predšolski otroci so zelo vedoželjni in ustvarjalni. Ob pestrejši ponudbi na vseh področjih dejavnosti pokažejo svoja zanimanja tudi do tehničnega raziskovanja. Tako so z obiskom ajdovskega podjetja Pipistrel svojo radovednost kronali otroci iz vrtca v Lokavcu. Po nekaj tednih spoznavanja prometa in prometne varnosti na cesti so otroci pokazali zanimanje še za druge vrste prometa. Najbolj so jih pritegnila letala. Anejeva mama Jana, ki je zaposlena na Pipistrelu, je prijazno prisluhnila otroškim željam in dogovor za ogled je bil sklenjen. Veliko pričakovanje in pristno otroško navdušenje se je pokazalo že ob pripravah na obisk. Starejši otroci so za gostitelje ob pomoči vzgojiteljic izdelali katalog novih modelov letal. Napetost je naraščala in v sredo 6. junija so se odpeljali v Ajdovščino. Prijazna gospa jih je popeljala po

dvorišču tovarne, kjer so si ogledali več letal, se pogovorili o tem kaj letala potrebujejo za vzlet in kakšne vrste letal poznamo. Otroci so bili dobri sogovorniki. Občudovanje velikih ptic na tleh ter ogledovanje priprav na transport so stvari, ki pritegnejo vsak pogled, še posebej pa male radovedneže. Največje presenečenje pa je sledi-

lo, ko se je lahko vsak otrok usedel v najmodernejše letalo na svetu, prijel za ročico in postal pravi pilot. V otroški domišljiji je vse mogoče, zato so nekateri tudi vzleteli. Prav to doživetje bo gotovo vsem malim pilotom ostalo v trajnem spominu, saj voziti najboljše letalo na svetu res ni mačji kašelj! BD

Bolj varčna javna luč Lanskega decembra je Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina v upravljanje prevzela sistem javne razsvetljave, za katerega je dotlej skrbelo elektro podjetje. Ta javna služba je tako bolj pregledno urejena, hkrati pa Občina v vsesplošnem prizadevanju za učinkovito rabo energije in energetsko varčnost tudi na tem področju vidi možnosti za racionaliziranje tako stroškov, kot porabe energije nasploh. Z urejenim odlokom o izvajanju javne službe je Občina pridobila možnost kandidature na razpisu

MGRT za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave ter uspela. Projekt je delno financiran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Kohezijskega sklada, zanj je odobrenih 116.953 evrov, njegova skupna vrednost pa je 313.000 evrov. Za ta denar bo1094 potratnih svetilk zamenjanih z varčnimi, od tega preko 600 v mestu Ajdovščina, ostale po krajevnih skupnostih. Stanje obstoječega sistema javne razsvetljave je popisano, izdelan je tudi kataster. Dejstvo je, da bo ob zamenjavi svetilk potrebno zamenjati tudi marsi-

kateri steber, kar pa bo dodatni proračunski strošek. Javni razpis za izbiro izvajalca bo objavljen v mesecu juniju, tako da bomo s prvimi menjavami svetilk pričeli takoj po poletnih počitnicah. Zaključek projekta je predviden do aprila 2013. Skrbnik javne luči je po novem torej ajdovsko komunalno podjetje, na katerega odslej lahko naslovite tudi vsa vprašanja v zvezi s to javno službo. SH

Obvestila Obrtne zbornice Kako lažje natančno izmeriti prostor? Vabljeni na predstavitev našega člana Miha Rijavca, ki bo potekala 19. junija ob 19.30 v prostorih Območne obrtne zbornice. Predstavitev je namenjena vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z zahtevnejšimi izmerami prostora, v katerega bi želeli postaviti svoj izdelek. Prijave na OOZ Ajdovščina, na telefon 05 36 44 900 ali mail marko.rondic@ozs.si Pozor pred storitvami, ponujenimi preko telefona ali e-pošte Pozor pred podjetij, ki vam ponujajo opravljanje varstva pri delu, izjave o varnosti, izpitov za dvigala, ipd., preko telefona. V zadnjem času se je na našo Zbornico obrnilo večje število članov, ki so preverjali resnost ponudb, ki jih prejmejo po telefonu ali po mailu. Različna podjetja jim ponujajo opravljanje izpitov iz varstva pri delu in požarne varnosti, tipske izjave o varnosti, opravljanje raznih izpitov za viličariste, upravljavce gradbene mehanizacije, dvigal, in to kar po telefonu. Cena pa v resnici sploh ni nižja, kot pri lokalnih ponudnikih teh storitev. Opozarjamo vas, da je potrebno taka podjetja preveriti ali tako dejavnost sploh lahko opravljajo, saj morajo za to imeti pooblastilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vsekakor pa telefonsko opravljanje teh storitev ni zakonito in pridobljena potrdila nimajo veljavnosti. Inšpekcijske službe jih namreč ne upoštevajo. Celo kaznujejo naročnika take storitve, torej vas, ker ste tako opravili izpit. Predlagam, da se, preden se odločite za sodelovanje s takim podjetjem, o resnosti podjetja pozanimate na Zbornici ali preverite na seznamu podjetij, ki imajo pooblastilo Ministrstva za delo in je objavljen na spletnih straneh ministrstva. Študentsko delo po novem Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ višja obdavčitev študentskega dela Z vladnimi varčevalnimi ukrepi, ki so zapisani v Zakonu za uravnoteženje javnih financ, bodo med drugim usklajene tudi določbe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki se nanašajo na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Z dnem uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ se bo povečala koncesijska dajatev od prejemkov, izplačanih dijakom in študentom, in sicer iz sedanjih 12 % na 23 %. Delodajalci bomo torej imeli za 11 %.višje stroške študentskega dela Prodaja izdelkov prek potrala Moj obrtnik na spletni strani OZS V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vam bomo v letošnjem letu omogočili, da boste lahko brezplačno prek naše spletne strani ponujali svoje izdelke in storitve v posebnih ponudbah, kar vam bo omogočilo pridobitev novih kupcev in strank. Vsi člani OZS ste že sedaj predstavljeni v spletnem in mobilnem katalogu izdelkov in storitev Moj obrtnik, prek katerega vas stranke lažje najdejo tudi s pomočjo interaktivnega zemljevida. S prodajo na spletu pa vam bomo brezplačno omogočili nov prodajni kanal. Da bi vam zagotovili čim boljšo spletno storitev, ki vam lahko pomaga pri trženju in večanju obsega vašega posla, vas prosimo, da odgovorite na nekaj kratkih vprašanj o t.i. spletni trgovini oziroma nakupovanju prek spleta. Vprašalnik je objavljen na spletni strani OZS: www.ozs.si/OZSANKETE. aspx. Prodaja domačih izdelkov v Eda centru V Novi Gorici v stavbi EDA centra organizirajo stalno prodajo domačih izdelkov. Prodaja bo organizirana vsak dan. Ker bi želeli zagotoviti čim bolj pestro izbiro želijo pridobiti čim več prodajalcev. Nastop na tržnici je za naslednja tri leta brezplačen, zagotovljeni pa so tudi vsi higienski pogoji, potrebni za prodajo vseh vrst izdelkov. Prodaja surovin ni predvidena. Seveda morajo biti prodajalci ustrezno registrirani in zagotavljati vsa zakonska določila za proizvodnjo prodajanih izdelkov. Če vas taka prodaja zanima lahko kontaktirate g. Borisa Kanteja na naslov Boris.Kante@planota.si, GSM: 041/655 789


Podeželje ponuja

Št. 13 • 15. junij 2012

Dobrote domačih kmetij

Konec maja je na Ptuju potekala že 23. razstava Dobrote slovenskih kmetij, z rekordnim številom prijavljenih in nagrajenih izdelkov. Med 800 prijavljenimi kmetijami se je našla tudi peščica domačih kmetov, ki bodo odslej svoje izdelke propagirali s prejetimi priznanji. Največ, kar 7 priznanj, so odnesli izdelki dveh kmetij iz Budanj. Benedikt Kobal, vinogradnik iz Budanj, se je letos že v drugo odločil za sodelovanje na razstavi, za letošnjo pa je navdušil še soseda, Boža Korena iz kmetije Koren v Grapi iz Budanj, ki izdeluje odličen sir in druge mlečne izdelke. »V prvi vrsti vidiš, kam sodiš, kakšna je kakovost, v kateri razred sodijo tvoji izdelki«, o razlogu za sodelovanje pove Benedikt Kobal. Kobalovi so novi ponudniki na Vipavski vinski cesti, s prodajo so začeli lani poleti. Iz dveh ocenjevanj, ki so se jih doslej udeležili, se lahko pohvalijo z lepo bero medaljami: 1 bronasta, 5 srebrnih in 2 zlati. Sosed Koren iz Grape je bil menda presenečen nad lepimi ocenami svojih izdelkov, čeprav so le potrdilo kakovosti, ki so jo opazili že kupci sami, saj gre njegov sir tako-rekoč »za med«. Dejstvo pa je, da vsaka dobra ocena, še posebej iz referenčnega ocenjevanja, pomeni dodano vrednost izdelku. Razstava je tudi dobro obiskana. Dobrote slovenskih kmetij namreč postaja tudi na mednarodnem nivoju prepoznavno ocenjevanje in Kobal pravi, da je bilo letos opaziti veliko turistov iz Nemčije, pa tudi iz vzhoda. Z dopolnilnimi dejavnostmi se

ukvarja vse več ljudi, prostora na tem področju pa je še dovolj za vse nove ideje, še posebej ob naravnih danostih naše dežele. SH

Dobrote vipavskih kmetij so na 23. razstavi Dobrote slovenskih kmetij osvojile naslednja priznanja: Znak kakovosti in zlato priznanje Sušen kaki Pavla Cigoja, kmetija Pri Škandravih iz Velikih Žabelj Zlato priznanje: Vini sauvignon in charodnay Benedikta in Simona Kobala iz Budanj; Vino trio rdeče Stojana Ušaja iz Črnič; Skuta in sir Boža Korena iz kmetije Korenovi v Grapi v Budanjah; Grozdni sok Marte Pipan iz Planine pri Ajdovščini; Nektar iz muškatnih buč in čips iz muškatnih buč Ivana Stibilja iz Ustij; Breskov in slivov sok Alojza Kobala iz Vrhpolja; Špehovka Turistične kmetije Arkade iz Črnič. Srebrno priznanje: Vini barbera in Kovk Cuve (bela zvrst) Benedikta in Simona Kobala iz Budanj; Domača salama in domača salama v naravnem ovitku Turistične kmetije Arkade iz Črnič; Bronasto priznanje: Maslo iz kmetije Korenovi v Grapi iz Budanj; Domač kruh Marte Pipan iz Planine pri Ajdovščini; Marmelada iz kakija Ivana Stibilja iz Ustij.

Vipavska dolina 16. junija na Ljubljanski vinski poti Tudi Vipavska dolina se bo 16. junija 2012 predstavila na Ljubljanski vinski poti, enemu od uvodnih dogodkov v Slovenski festival vin, ki bo pozno v jeseni. Ljubljanska vinska pot se bo letos raztezala na Mestnem trgu, po Stritarjevi ulici, na Cankarjevem nabrežju ter tudi po srednjem mostu Tromostovja – prav tam nekje boste našli tudi domače vinogradnike in ponudnike drugih vipavskih dobrot. Predstavili se bodo vinarji Branko Furlan iz Zavina, vinska klet Tilia iz Potoč, Ferjančič iz Planine, Krapež iz Vrhpolja, Pasji rep iz Orehovice, Žorž iz Slapa, vipavska klet Vipava 1894, Mansus – Makovec iz Brij na Vipavskem, vinska

klet Cigoj iz Črnič, Tomažič iz Vrhpolja. Za dober okus pa bodo poskrbeli še kmetija Pipan iz Planine s sirom, domačim kruhom, marmeladami in drugimi dobrotami, Osmica Černigoj z joto in suhomesnatimi izdelki in gostilna Rahela. Oba zgornjevipavska TIC-a, ajdovski in vipavski, pa bosta obiskovalce navduševala z informacijami in materiali o drugi turistični ponudbi naše Dežele. Vipavsko tržnico dobrot v sklopu Ljubljanske vinske poti koordinira ajdovsko podjetje Vinosa d.o.o., ki se ukvarja s trženjem domačih vin. Več informacij: Matej, Vinoteka Vinosa d.o.o., 041-232-987, vinosa.doo@ gmail.com.

Grški jogurt iz Vrtovina

Ste vedeli, da je mogoče tudi na Vipavskem pridelati odlični grški jogurt? Jogurt iz ovčjega mleka je namreč novost ovčjerejske kmetije Kandus iz Vrtovina. Pri Kandusovih se z ovcami dajejo zadnjih 17 let, od leta 1995, ko je šel Meblo v stečaj ter je Dušana Kandus izgubila službo. Ker je bilo na razpolago nekaj zemlje pod Čavnom, Kmetijska svetovalna služba pa je v tistih časih spodbujala rejo drobnice, se je odgovor kako naprej ponudil kar sam. Na Podgorske pašnike so

pripeljali ovce, uredili mlekarno in v okviru dopolnilne dejavnosti začeli s predelavo mleka v mlečne izdelke. Danes se na Podgorskih pašnikih pase 60 ovc ter 8 koz, pretežno so zunaj, le občasno jih zaprejo v hlev. Z njimi je ogromno dela. »Zjutraj se lotiš, zvečer končaš«, pravi Dušana, ki je dolga leta sama skrbela za živali. Zadnji dve leti si delo delita z možem Francetom, kar je veliko olajšanje za Dušano. Vso hrano za živali pridelajo sami. Največ dela je v obdobju molže, ki se je ravno dobro začelo

5

in traja okoli 6 mesecev. Molzejo s strojem, velik del mleka predelajo. Dušana zna izdelati odličen ovčji sir, imela je dobre učitelje, dolgo je preizkušala metode, vendar pa je zdaj tudi sama zadovoljna z okusom. Sir mora zoreti najmanj 6 tednov, njegova skorja je naravno sušena in užitna ter ni z ničemer premazana. Pri Kandusovih je mogoče dobiti različen sir – mlad, mehak ali poltrd, torej eno leto star sir, pa tudi zdravo albuminsko skuto (skuto iz sirotke). In seveda mleko ter po novem tudi jogurte. Zaradi povpraševanja je ob ovcah v pašniku našlo prostor tudi nekaj koz, tako da je ponudba dopolnjena še s kozjim mlekom in jogurtom. Dušana in France Kandus svoje izdelke prodajata zgolj na lokalnih tržnicah v Ajdovščini in Vipavi ali na prireditvah po okoliških vaseh. Lahko pa ju obiščete tudi na domu ali se dogovorite za stalno dobavo zdravega mleka ali mlečnih izdelkov. Privoščite si torej lonček pravega vipavskega grškega jogurta, ki je v sodobni kuhinji tako rekoč nepogrešljiva sestavina. SH

Sredi julija bo na Planini dišalo po marelicah 13., 14. in 15. julija bo v prostorih stare šole na Planini pri Ajdovščini potekala razstava različnih sort marelic, ki jih bo mogoče tudi pokušati. Razstava je del projekt „Pridelajmo in predelajmo na kmetiji“, ki je podprt z evropskimi sredstvi. Namen razstave je dvigniti prepoznavnost sort marelic in uporabnost sadežev za različne namene, organizira pa jo Kmetijsko svetovalna služba Ajdovščina pri KGZS, enota Nova Gorica. V Vipavski dolini je posajenih okrog 15 hektarov nasadov marelic, ki dajo lahko tudi preko 200 ton dišečega sadeža. Na razstavi na Planini bomo marelico lahko dodobra spoznali – na ogled bo skupaj z vsemi potrebnimi podatki veliko različnih sort, od najzgodnejših, ki že zorijo in jih bodo strokovnjaki do razstave shranili, do poznih, te sorte

bodo tudi na pokušino. Predstavili se bodo pridelovalci iz celotne Vipavske doline. Ob tej priložnosti se bodo obiskovalcem predstavili tudi domači vinarji. Društvo gospodinj s Planine bo predstavilo uporabnost aromatičnega sadeža skozi različne dobrote. Dogodek pa bo tudi priložnost za predstavitev ostale domače ponudbe, Planina je znana po odličnem vinu, na stojnicah pa bo mogoče kupiti tudi druge kmečke pridelke in izdelke.

Večje količine marelic boste najceneje kupili direktno pri domačih sadjarjih. Seznam pridelovalcev, ki je vsako sezono osvežen, najdete na spletni strani www. soncno-socno.si ali pa na spletni strani www.tic-ajdovscina.si. Po marelicah pa bo dišalo tudi na poletnih kmečkih tržnicah, drugo soboto v mesecu, na Trgu 1. slovenske vlade v Ajdovščini. Recept za "marelčno mrzlo ž`po" 10 lepih, zrelih marelic olupi, polovice zreži na tanke lističe, stresi v skledo in posuj s sladkorjem. Ostale pretlači in prideni prvim. Prilij steklenico lahkega belega vina in dodaj, če je treba še sladkorja. Rahlo premešaj in postavi pokrito za nekaj ur na led.

www.soncno-socno.si

Program dogodka: Razstava različnih sort marelic z degustacijo Planina, stara šola Petek, 13. julij 2012 – otvoritev razstave ob 16. uri Petkovi otvoritvi bo ob 18. uri sledilo strokovno predavanje o hranilni vrednosti marelic Irene Vrhovnik. Sobota, 14. julija 2012 – ogled razstave med 13. in 16. uro Nedelja, 15. julij 2012 – ogled razstave med 10. in 13. uro BD


6

Iz naših krajev

Št. 13 • 15. junij 2012

Sprehod po naših krajih Po naših krajevnih skupnostih se stalno kaj dogaja. Spremembe in novosti so dobrodošle, krajanom omogočajo lagodnejše življenje v lepem okolju, v mnogih primerih k temu na različne načine pripomorejo kar sami.

Živahen utrip pa naredi tudi podeželske kraje, oddaljene od mestnega vrveža, privlačne za mlade, ki tako ostajajo doma, ter za nove priseljence. Večidel bremena razvoja kraja sloni na predsednikih in svetih krajevnih skupnosti, ki na Ajdovskem zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo. Urejanje cest V pristojnosti krajevnih skupnosti je tudi vzdrževanje dobrih 130 tisoč kilometrov javnih poti, za kar letno prejemajo proračunska sredstva za tekoče vzdrževanje, glede na njihove načrte pa tudi za investicijsko vzdrževanje. Za tekoče vzdrževanje javnih poti vseh ajdovskih krajevnih skupnosti bo v letošnjem letu porabljenih 70.722 evra. Za investicije, kamor sodi zelo širok nabor različnih projektov - poleg gradnje, obnove in širitev cest tudi podporni zidovi, parkirišča, avtobusna postajališča in podobno, pa 277.434 evrov. Do konca letošnjega leta bodo večje investicije na cestah izvajali v Batujah, v Budanjah, v Črničah, Dolgi Poljani, Gaberjah, Kamnjah, na Predmeji, v Stomažu, na Ustjah, v Vipavskem Križu in v Vrtovinu. V Šmarjah bodo nadaljevali z lanskim projektom – delno že razširjena cesta v Zavino bo urejena še v najožjih delih v okolici pokopališča. Hkrati bodo tu urejena še parkirišča, čajna kuhinja v mrliški vežici pa bo dobila novo opremo. Krajevni skupnosti Predmeja in Otlica sta skupaj financirali urejanje poti do pokopališča na Otlici. V letošnjem letu so novo asfaltno prevleko dobile ceste in poti v Gojačah – Malovšah, Velikih Žabljah in Skriljah – tu je cesta skozi vas tudi razširjena ter utrjena s podpornim zidom. V Žapužah v Kožmanih je bilo urejeno odvodnjavanje, deloma je širša tudi cesta. V cestno infrastrukturo spada tudi novo urejeno avtobusno postajališče, tik ob novem otroškem igrišču v Malih Žabljah. Krajevna skupnost Ajdovščina pa ima za seboj kar pomembno investicijo, vredno 50.000 evrov – na Ribniku je na novo urejenih 28 parkirišč.

Objekti in športna igrišča Tako kot za poti, morajo krajevne skupnosti skrbeti tudi za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih objektov za različne potrebe. Tudi v tem primeru so zagotovljena proračunska sredstva razdeljena: 42.575 evrov za tekoče vzdrževanje ter 129.755 evrov za investicijsko vzdrževanje, glede na načrte posameznih krajevnih skupnosti in brez novogradenj, ki jih izvaja Občina. Prostori stare šole v Stomažu so postali center družabnega dogajanja v kraju, v letošnjem letu bodo poleg že lani prenovljenih sanitarije uredili še nameščanje nekaterih instalacij v pritličju in ureditvi prostorov v tem delu objekta. Prostori Predmejska muzejska zbirka Skrivnosti gozda bodo dobili ogrevanje, s tem bo omogočen tudi zimski ogled. V Žapužah so v letošnjem letu dokončali z ureditvijo prostorov drugega nadstropja doma krajanov – prostore doma je za različne dejavnosti mogoče tudi najeti. Dvorana v Dolgi Poljani čaka na prenovo, projekti za prenovo in morebitno širitev so v pripravi. Stalno pa se dopolnjuje krajevno športno igrišče, prav tako tudi v Budanjah. Dvorana v stari šoli na Planini že ima nov viseči strop, krajevna skupnost pa je tik pred začetkom izgradnje podpornega zidu pri tako-rekoč novem športnem igrišču, ki bo urejen tako, da bo služil tudi kot tribuna. Tik pred gradnjo športnega igrišča pa so v Selu, javno zbiranje ponudb izvajalcev del je v zaključni fazi. Zaključujejo se tudi dela na projektu širitve pokopališča, skupaj z zunanjim urejanjem in parkirišči, do dokončne ureditve pokopališča v Selu manjka le še izgradnja mrliške vežice. Batujci so v zadnjih zamahih urejanja pomožnega objekta in okolice športnega igrišča ter v začetnem zagonu širitve pokopališča in obnove ter dozidave mrliške vežice. Mrliško vežico pa bodo zidali v Podkraju, kjer so se vendarle znebili nevarnega objekta stare kasarne. Na Ustjah so se lani na praznik v avgustu veselili novega večnamenskega objekta, do letošnjega praznika bo urejena tudi zunanjost in okolica. Mojca in Sanda

Učni center Brje Zanimiva šolska stavba na Brjah na Vipavskem bo vendarle dobila pravo vsebino. Obnovljeni prostori bodo namenjeni učnemu centru za predelavo in promocijo domačih pridelkov ter izobraževanje. Skoraj dve tretjini potrebnih finančnih sredstev bo Občina Ajdovščina pridobila preko LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ajdovski občinski svetniki so na majski seji obravnavali Dokument identifikacije investicijskega projekta Učni center Brje ter mu podali podporo. Brje so tradicionalno vinogradniško naselje, ki se ponaša z enim najstarejših vinogradniških društev na Vipavskem, katerega člani so tudi dandanes aktivni. Šolski prostori na Brjah pa iščejo svojo pravi identiteto že odkar je podružnična šola zaprla svoja vrata. Učni center bo namenjen skupni predelavi

kmetijskih pridelkov, usposabljanju in učenju predelave kmetijskih pridelkov, tu bo urejen skupni promocijsko-prodajni prostor, urejeni pa bodo še prostori za potrebe krajevne skupnosti ter domačih društev in za prireditve. Z vsem tem bo vas veliko pridobila. Na kmetijsko-podjetniškem področju bo z novim centrom kmetovalcem s celotnega območja LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa omogočena predelava lastnih pridelkov, ki jih bodo tu lahko tudi promovirali in prodajali, ob tem pa se bodo lahko tudi dodatno izobraževali. Namen projekta je spodbuditi pridelovalce k skupnemu nastopu na trgu ter k oblikovanju skupne blagovne znamke, pa tudi ponuditi mladim možnosti za razvijanje podjetnosti v domačem kraju. Nove dejavnosti bodo v kraj z bogato tradicijo, dobro lastno ponudbo in mnogimi markantnimi točkami zagotovo

privabile nove obiskovalce, kar bo pozitivno vplivalo na življenje kraja in na splošno večjo prepoznavnost celotnega območja in njegovih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Načrt obnove spomeniško zaščitene stavbe ohranja vse obstoječe arhitekturne elemente stavbe, vse pa je pripravljeno tudi za nadaljevanje – v drugi fazi bo zgrajen še prizidek z večnamenskim prostorom. Vrednost projekta (brez prizidka) je ocenjena na 319.500 evrov, kar 200.000 evrov je že odobrenih s strani upravnega odbora LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa, preostanek pa je že zagotovljen v občinskem proračunu 2013. Trenutno je v teku pridobivanje gradbenega dovoljenja, preko poletja bo potekal razpis za izbiro izvajalca, gradnja naj bi se pričela takoj po novem letu, pridelki jeseni 2013 pa bodo že lahko v predelavi v novem Učnem centru Brje. SH

V Podkraju tik pred začetkom celostne prenove pokopališča

Na svoji zadnji seji so ajdovski občinski svetniki s sprejemom sklepa odprli pot izgradnji nove mrliške vežice ter celostni ureditvi pokopališča v Podkraju. Vasica, „pod krajem“, ki se ponaša s posebno idiliko in čudovito urejenimi dvorišči in balkoni, bo po obnovi vodnjaka prišla še do urejenega pokopališča. Krajani so si celostno ureditev v velikem deležu prislužili sami – projektu namreč namenjajo 144.000,00 EUR sredstev samoprispevka, vrnjenega iz vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – sredstva že nekaj časa čakajo na računu krajevne skupnosti Podkraj. Preostanek

Lažni dopis Krajevna skupnost Ajdovščina opozarja krajane in podjetja, da neznani avtor v njenem imenu razpošilja dopise, v katerih obvešča o načinu parkiranja ter celo grozi z intervencijami občinskega redarstva. Krajevna skupnost Ajdovščina se popolnoma distancira od teh dopisov. Krajane in podjetnike, ki so prejeli takšen dopis, pa obvešča, naj ga smatrajo za brezpredmetnega. Ob tem še dodaja, da se zaveda problematike parkiranja v mestnih središčih ter si prizadeva za reševanje. S tem namenom je bil že pred časom lepo urejen dostop do območja za starim mlinom, kjer je mogoče parkirati „dva koraka“ od mestnega

do ocenjene vrednosti projekta, 251.345 evrov, bo pokril proračun, Podkraj je zadnji dve leti namensko ���hranil“ svoja investicijska sredstva. Poleg večjih del bo za ta denar opravljenih še vrsta nujnih popravkov po vasi. V grobem pa je v ceno, poleg izdelave projektne dokumentacije in nadzora, všteto rušenje obstoječih objektov, gradbena, obrtniška, ter elektro in strojno instalacijska dela na mrliški vežici, podporni in ograjni zidovi, grobna polja, tlakovanje, rekonstrukcija ceste in parkirišča ter oprema objekta. Podobo nove mrliške vežice je izdelalo podjetje Čopič arhitekt d.o.o.

središča, ki pa še vedno ni dovolj izkoriščeno. Nikakor pa ni v pristojnosti krajevne skupnosti niti določitev načina parkiranja, niti nadzor,

iz Ajdovščine. Objekt bo arhitekturno zanimiv in navezan na tradicionalno krajevno gradnjo. Dva samostojna pravokotnika, združena pod eno streho, je zanimiva ideja z mnogimi funkcionalnimi rešitvami. En objekt bo namenjen čajni kuhinji in ostalim servisnim prostorom, drugi pa v celoti posvečen slovesu. Oba bo pokrivala skupna streha, ki bo s preostalima strehama tvorila zanimivo kompozicijo. Prostor med obema objektoma bo ob slabem vremenu služil za izvedbo obreda, v primeru potrebe pa je tu mogoče urediti dodatno mrliško vežico. Na novo bodo urejeni tudi dostopi ter okolica. Podkraj bo z ureditvijo pokopališča pridobil prva urejena javna parkirišča, prostora bo še za ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov, od „žegna“ do središča vasi pa se bodo krajani varno sprehodili po novo urejenem pločniku. To bo velika pridobitev za krajane. Javni razpis za izbiro izvajalca je že izveden, stroji pripravljeni, zaključek del pa je načrtovan za letošnji oktober. SH

niti sankcioniranje kršitev z občinskim odlokom določenih pravil. Krajevna skupnost Ajdovščina

Primer lažnega dopisa


Iz naših krajev

Št. 13 • 15. junij 2012

Poletni kmečki tržnici v Ajdovščini z dodatno ponudbo in animacijo za otroke Vabilo ponudnikom k sodelova-

Sejem bil je živ

Vipavski Križ je na praznik telovega stopil za kakšnih tristo let nazaj v čas. Ob vhodu v vas nas je pričakala Kriška garda, osrednjo vaško gaso so zasedle stojnice, polne pridelkov iz okoliških kmetij in rokodelskih umetnin spretnih domačih mojstrov. V pričakovanju grajske gospode se nismo pustili motiti dežnim kapljam, ki pa so počasi ponehale in pozdravili so nas kapucini, tudi Janez Svetokriški. Grajski gospod in gospa sta otvorila semenj, nato pa se s svojim spremstvom podala med »podanike« - kupovala pač nista, ker sta dobrine od kmetov prejemala v dar … Kdove koliko je bilo vseh sodelujočih v zanimivi uprizoritvi sema-

njega dne, ki se je odvijala kar med obiskovalci. Kmetje so se hvalili s polnimi mošnjiči, grajske gospodične so opravljale, kmetice so trgovale, Kriška garda pa nas je obvarovala spretnega žeparja. Kasneje se je na odru znotraj grajskega dvorišča odvila predstava, sestavljena iz petja, igranja, plesanja in uprizarjanja zabavnih prizorov iz nekdanjega življenja. Kljub slabemu vremenu se je tega večera v Križu zbralo veliko obiskovalcev ter tako nagradilo zagnanost organizatorjev. Praznovanje pa se je zaključilo v nedeljo, ko se je po maši odvila procesija po z vejevjem okrašeni vasi, nato pa je zagodla tudi godba. SH

Dan kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Torek, 19. junij od 9. ure naprej, Sadjarski center Bilje Ob tej priložnosti bo svojemu namenu predan nov mrežnik za pridelavo sadik in cepičev, ogledati si bo mogoče kolekcijske nasade in drevesnico, razstavo najnovejših sort češenj in marelic ter demonstracijo specialne kmetijske mehanizacije. Na voljo vam bodo tudi strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki bodo predstavljali svoje

delo. Iz programa: Ob 10. in ob 14. uri – voden ogled pridelovalnih površin Sadjarskega centra in Drevesnice Bilje Ob 11. uri in ob 14. uri – demonstracija kmetijske mehanizacije Ob 12. uri – razstava češenj in marelic ob 13. uri – predavanje: Rezultati preizkušanja novih sort češenj

Občina Ajdovščina bo tudi v poletnem času organizirala sobotno tržnico z namenom spodbujanja lokalne samooskrbe. Trg 1. slovenske vlade v Ajdovščini bo drugo soboto v juliju (14.7.) in v avgustu (11.8.) od 7.30 pa vse do 12. ure zopet poln mamljivih dobrot z naših kmetij, v juliju bo poseben poudarek na ponudbi sezonskega sadja (breskev in marelic), v avgustu pa na ponudbi (eko) sezonske zelenjave, medu in sirov. Poleti bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši, ki bodo lahko v avli dvorane 1. slovenske vlade ustvarjali ob pomoči anima-

V naši mali vasici smo se letos enotno odločili, da zakurimo tri kresove. Kot je že večletna tradicija, je prvi kres zagorel na dan spomina upora proti okupatorju. Drugi kres je zagorel na predvečer praznika dela, kot vsako leto. Za nas vse pa je bil najpomembnejši tretji kres. Prižgali smo ga 25. maja, z baklo, ki je zagorela s pomočjo sončne energije. Baklo smo poimenovali »bakla složnosti«. Vaški otroci so z njo tekli skozi vas. Brez besed so nam, odraslim, s tem dejanjem hoteli povedati, da je složnost med vaščani vredna več, kot prgišče zemlje. Vsi imamo namreč le to, kar smo prejeli.

PPP

SHnju

Na koncu teka, pa so z baklo prižgali še velik kres, ki je gorel dolgo v noč. Druženje in rajanje okrog kresa

se je zavleklo še dolgo čez polnoč.

Nova pridobitev na Gori

SH

vinjske Alpe. Na vrhu stoji cerkev sv. Marjete, hotel Bellevue. Dan je minil v prijetnem vzdušju in dobri volji. Ljubiteljica pohodništva je zapisala: Prijazna povabila, Premišljeno pripravljeni pohodi, Prehojene poti, Preznojeni puloverji, Pojedeni panini, Popita pijača, Prijazni pogledi, Prepete pesmi, Pozorno pripravljena presenečenja, Podeljene pohvale, Priložnostni poljubi, Povezujejo prav posebne posameznike - pohodnike poimenovane –PREVIDNI POLAGALCI PODPLATOV

torjev, v »gospodinjski svetovalnici« bodo obiskovalci tržnice zvedeli, kako skuhati najboljšo marmelado, kakšna naj bo hramba sezonskega sadja in zelenjave, da čim dlje ohrani svežino, kako pripravimo ozimnico, pa še kakšen odgovor se bo našel. S polno košarico kmečkih dobrot pa bo odšel domov nekdo, ki bo pravilno odgovoril na vprašanje in imel srečo pri žrebu. Obiskovalci in kmetovalci bodo lahko iz prve roke izvedeli, kakšna nova pridobitev se obeta Ajdovščini v okviru projekta »SOLUM«.Vabljeni k obisku ajdovskih poletnih tržnic!

na kmečki tržnici Vabimo vse kmetovalce in rokodelce, da svoje pridelke in izdelke ponudite na prodaj na poletnih kmečkih tržnicah na Trgu 1. slovenske vlade v Ajdovščini v soboto, 14. julija in soboto 11. avgusta. Cena najema stojnice je 6 € z DDV-jem, stojnico pa si čim prej rezervirajte pri Sonji ali Eriki, 05/36 59 140, tic.ajdovscina@ siol.net ali se oglasite na TIC Ajdovščina v pritličju Mladinskega centra in hotela Ajdovščina v Palah. Prijave zbiramo do 10. julija oziroma 7. avgusta 2012. Število stojnic je omejeno!

Na Vrtovčah trikrat kresovali

Brejski nočni pohodniki zaključili sezono Prijatelji, znanci, predvsem pa ljubitelji hoje in rekreacije smo v nedeljo, 3. junija 2012, zaključili šesto sezono ponedeljkovih nočnih pohodov. Z avtobusom smo se odpeljali v Kranj in si najprej ogledali 1300 m dolg rov pod starim Kranjem. Občudovali smo čisto prave kapnike, zanimive jamske živali, si ogledali razstavo mineralov in fosilov ter doživeli simulacijo letalskega napada. Nadaljevali smo s pohodom na 847 m visok hrib Sveti Jošt nad Kranjem, ki je priljubljena izletniška točka pohodnikov. Na pobočju Jošta naj bi bile prve naselbine v času železne dobe, našli pa so tudi ostanke urejenih selišč. Zaključili smo z poznim kosilom in podelitvijo priznanj na Šmarjetni gori, ki je 646 m visok hrib prav tako nad Kranjem. Je priljubljen razgledni kraj od koder seže pogled na Julijce, Karavanke in Kamniško Sa-

7

V mesecu maju smo se Gorjani razveselili nove pridobitve - razsvetljave igrišča na Otlici. S tem bodo športni navdušenci lahko igrali tudi v večernih urah v prijetnem gorskem hladu. Projekt je trajal kar nekaj časa, ampak zaradi finančnih razlogov, ki so za tako investicijo precej visoki, realizacija prej ni bila možna. Z ustanovitvijo ŠKTD Sinji Vrh smo si za enega od ciljev zadali tudi dokončanje tega projekta. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Otlica – Kovk, ki je imela posluh za to pridobitev in je zadevo tudi finančno podprla, se je stvar začela odvijati naprej. Seveda pa brez veliko prostovoljnih ur, ki so jih opravili člani našega društva in nekaj posameznikov, ne bi šlo. V lanskem letu so bila tako opravljena vsa zemeljska dela, v letošnjem letu pa zaključna dela s postavitvijo dvanajstih reflektorjev. Ob tem se vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali,

zahvaljujemo. S to pridobitvijo je v društvu padla tudi ideja, da izpeljemo medgeneracijski malonogometni turnir, kar smo izpeljali 25. maja. Kljub hladnemu in ne preveč prijaznemu vremenu, se je zbralo lepo število igralcev vseh generacij: od najmlajših do pravih veteranov. Vse tekme so bile izredno zanimive za igralce kot tudi gledalce. Obljubili smo si, da se naslednja leta zopet dobimo in tako naredimo turnir tradicionalen. Društvo bo tudi čez poletje precej aktivno, saj bomo že na začetku poletnih počitnic, na Otlici izvedli 1. nogometni kamp za dečke, ki bo potekal od 26.6. do 7.7.2012. Največji izziv pa nas čaka 26. avgusta, ko bomo izpeljali 1. gorski tek od Izvira Hublja do Otlice po atraktivni poti mimo Otliškega okna. Tek bo v prihodnjih letih štel za Primorski pokal, že letos pa vabimo tekače, da preizkusijo zahtevnost te proge, saj je na dolžini 5 km preko 700 m vzpona. Za zaključek počitnic pa bomo organizirali dvodnevni malonogometni turnir za Pokal Angelske nedelje, ki bo potekal v petek, 31. avgusta in soboto 1. septembra v popoldanskih in večernih urah. Vsem bralcem želimo prijetne počitnice in dopustniške dni in upamo, da se srečamo na kateri izmed prireditev.. Člani ŠKTD Sinji Vrh

TD Vrtovče

Vabljeni na Črniško šagro – nedelja, 17. junij!

Nedeljska dopoldanska sveta maša se bo zaključila s procesijo. Popoldanski program bo družaben. Ob 17. uri bo koncert komornega zbora Grgar. Sledilo bo druženje s skupino Zvita feltna. Program bo popestrila plesna šola ADC, najmlajše pa bo zabaval tudi čarodej Toni. Potekal bo tudi bogat srečelov – glavna nagrada bo tablični računalnik. Vse otroke pa čaka še dodatno presenečenje! Vabljeni v Črniče – center vesolja in veselja! Info: Športno-kulturno-turistično društvo Parapet, 031 830 968 (Petra)

Dnevi Gore na Predmeji Nedelja, 8. julij 2012 Kravja ruleta in druge zabavne družabne igre! Za ples in zabavo bo godel ansambel Erazem Vabi vas Društvo Gora!


8

Lokarjevo leto

Št. 13 • 15. junij 2012

Okrogla miza odstrla več novih pogledov na Danila Lokarja Vse bolj se potrjuje, da je Lokarjevo leto, posvečeno 120-letnici rojstva pisatelja in Prešernovega nagrajenca dr. Danila Lokarja, dober način, da se spomin na enega od treh velikih Ajdovcev obudi in da se zanimanje zanj in njegovo delo obnovi in poveča.

Kot je znano, so pri tem združili moči Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, Pilonova galerija in seveda Občina Ajdovščina. Zadnji takšen dogodek je bila okrogla miza v Lavričevi knjižnici, za katero so sedle avtorice diplomskih del oziroma doktorata o Lokarju Bruna Vuga in Ivana Slamič ter Kazimira Blažič iz Podgore pri Gorici (Italija). V dobri poldrugi uri dolgem razgovoru, v katerega so se vključevali tudi obiskovalci, je voditeljica Ivana Slamič razgrnila tudi zaključke četrtega diplomanta na temo Lokarjevega dela, že pokojnega Ivana Mermolje. Okrogla miza je v uvodu postregla s podatki o številu diplomskih in drugih del, ki so se ukvarjala z različnimi vidiki ustvarjanja Danila Lokarja. V literarni zapuščini, ki jo hrani Narodna in univerzitetna

knjižnica – NUK v Ljubljani (in žal še vedno ni urejena) je najprej evidentirana seminarska naloga Vilme Marinčič. Prva diploma na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1960. leta jo je podpisala Ivana Baloh, se ukvarja z delom Sodni dan na vasi. 1961 je sledila monografija Ele Gričar o Danilu Lokarju in njegovem delu, 1966 je Marija Černilec razmišljala o tipu novele med obema vojnama in v tem kontekstu obravnavala tudi Lokarjeve novele. 1971 sledi diploma Ivane Slamič z nalsovom Socilani in nacionalni problem v delu Danila Lokarja, 1975 pa na Univerzi v Trstu delo Kazimire Blažič (Casimire Blasi) z naslovom Človek in zemlja v delih Danila Lokarja. V letih 1981, 1982 in 1983 o ustvarjanju ajdovskega pisatelja v diplomskih delih razmišljajo še Bruna Vuga: Danilo Lokar - Dom je jezik; Mojca Živojinovič: danilo Lokar – začetna novelistika in

Melje, melje mlinček

11. junija se je s prireditvijo v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini zaključil literarni natečaj MELJE, MELJE MLINČEK. Mlinarstvo in prehrambena industrija imata v naših krajih že večstoletno tradicijo, še posebej pa je povezana s podjetjem Mlinotest, ki je z veseljem pristopilo k sodelovanju, priskrbelo glavne nagrade, nagrade mentorjem ter vsem sodelujočim otrokom in bilo pokrovitelj pogostitve. Na natečaj je prispelo 17 prispevkov, pregledala jih je posebna komisija in izbrala 5 najboljših.Vse nagrajene zgodbe bodo objavljene v jesenskih številkah Ajdovskih novic. Niceja Cigoj je v prispevku Dedkova in Pilonova žemlja spregovorila o ajdovski žemlji, ki jo vsi poznamo in so jo ob obisku maršala Tita peljali celo v Ljubljano. Recept zanjo naj bi menda iz Furlanije prinesel

oče slikarja Vena Pilona. Niceja je spretno povezala dedkov pripoved s strokovnim besedilom. Z dobravskega konca se nam je oglasila Elizabeta Petrovčič, ki nam je v prvem delu svoje zgodbe predstavila zgodovino mlinov v Kamnjah, v nadaljevanju pa nam pove, kako je v preteklosti potekala peka kruha. Mlada Elizabeta ve, kaj pomeni beseda kruh. Ceni ga in spoštuje ter si življenja brez njega ne more predstavljati. O pripravi kruha nam je pisal tudi Anže Štrancar. Sam pravi, da je to postopek, ki terja veliko dela. Ceni mlinarje, ki so imeli v vsej zgodovini pomembno vlogo, saj je na njih temeljilo življenje in preživetje prebivalcev dežel. Boli pa ga, ko opazuje stare in zapuščene mline, ki propadajo in jih zaraščajo koprive. V nalogi z naslovom Žitno zrno se je Lucija Pišot z OŠ Šturje predstavila v podobi žitnega zrna. Pred nami

Ivan Mermolja: Problem slikarstva oziroma umetnosti v delu Danila Lokarja. Po letu 1983 podobnih del ni bilo več, je pa leto pozneje (1984) izšla zadnja Lokarjeva knjiga Samogovorniki. O Danilu Lokarju sicer piše tudi v Ajdovščini rojena dr. Ana Kranjc, ko raziskuje razloge ustvarjalnosti pri starejših oziroma v poznih letih, Lokarja v tem kontekstu navaja tudi dr. Anton Trstenjak V nadaljevanju le nekaj poudarkov okrogle mize. Tako je Kazimira Blažič v svojih tezah poudarila predvsem povezanost Lokarja in njegovega človeka z zemljo. Kot ugotavlja, se tu odraža tudi Lokar kot zdravnik z vpogledom v človekovo dušo, zato je njegov pristop do istega problema drugačen kot pri Borisu Pahorju. Toda gre za zemljo, ljudi ter njihov jezik in ozemlje, kjer imajo Slovenci korenine, je dejala Blažičeva in poudarila, da je v svojem delu zajemala neposredno iz položaja narodne manjšine v Italiji. Pokojni Ivan Mermolja se je v diplomskem delu ukvarjal s problematiko biografičnosti oziroma avtobiografičnosti, z razmerjem med življenjem in umetnostjo, v središče postavi Lokarjevo pojmovanje »brega«. Ugotavlja, da človek – po Lokarju – ne sme prerezati ali prekiniti popkovine z nacionalnim, družinskim, z jezikom ali če vam je ljubše, »z bregom«. Danilo Lokar je rastel z ekspresionizmom, vendar se je oplajal tudi pri

zaživi postopek, v katerem izvemo, kako pridemo do kruha v današnjih dneh. Spomni nas na dolge kilometre, ki jih morajo prevoziti tovornjaki, da zrna pridejo do mlinov in pekarn ter na rane ure, ki jih morajo loviti peki, da je kruh pravočasno pečen. Zadnje nagrajeno delo sta pesmici Matica Zavnika. Matic točno ve, kateri kruh je zdrav – tak, ki je bolj rjav. Sam pa ima raje belega, zato vzame nutelo, z njo premaže belo žemljo, da postane rjava in tako bolj zdrava. Mati��eva iznajdljivost je tu zaživela v vsej svoji iskrenosti in prisrčnosti. Po razglasitvi nagrad najboljšim ter podelitvi priznanj in tolažilnih nagrad je v Lavričevi knjižnici nastopila še mlada ajdovska pisateljica Danila Žorž z izredno zanimivo interaktivno predstavitvijo knjige Primer letečega kovčka. Tej predstavitvi je sledila majhna delavnica z mladimi udeleženci ter ustvarjalno iskanje novih koncev knjig, ki so jih mladi poznali. Avtorica je najboljše predloge nagradila s svojimi izdanimi knjigami. Srečanje smo zaključili s spoznanjem, da je potrebno z natečaji nadaljevati in v glavah nekaterih se je snoval naslov, pod katerim bodo osnovnošolci ustvarjali prihodnje leto. Marija Bajc

slovenski moderni, je povzela Mermoljevo tezo Ivana Slamič. Ta se je soglašala, da je ekspresionizem Lokarja nesporno zaznamoval, in dodala, da je v 30-ih letih, ko je Lokar razmeroma pozno začel objavljati in vstopati v slovensko literaturo, tega literarnega, filozofskega in družbenega trenda pravzaprav ni bilo več. Začel je socialni realizem, v povojnem obdobju pa je nastala potreba po črno-belem socialističnem realizmu. Tako denimo v letu po drugi vojni ni mogel biti objavljena novela 5. protiletalska, saj se ni ujemala s prevladujočimi tokovi. Je bila pa objavljena čez 10 let, ko se začenja t.i. novi ekspresionizem. Tu je povzela besedo Bruna Vuga, ki je Lokarja posrečeno – in zagotovo upravičeno - poimenovala z lastnim izvirnim izrazom: ekspresionistični psihološki realist. V svoji analizi se nasloni na Dom je jezik, ko ugotavlja, da je dom zemlja, narava, Gora, barve in človek v vsem tem. Lokarjev človek se lahko izpolni (le) v tem prostoru in jeziku, če odide, se izgublja. Najti mora povezavo »z bregom«, in s sabo, zdravje mu daje narava. V tem smislu je v Lokarjevih delih nekaj poganskega ali panteističnega. V razpravo so se vključili tudi poslušalci številni med njimi se Danila Lokarja spominjajo predvsem kot zdravnika. Tako smo slišali kar nekaj zgodb, ki še krožijo med ljudmi na Gori in v dolini.

Lavričeva knjižnica pospešeno pripravlja ponatis treh novel. Med njimi je (ob 70-letnici požiga vasi Ustje skorajda že kultni) Sodni dan na vasi, objavljeni bosta še zgodbi Dva brata in Za frontami, katerih tematika se tudi navezuje na obdobje zadnje vojne. Prostora je premalo, da bi zapisali vse izgovorjeno. Ugotoviti pa moramo, da je okrogla miza na novo razgrnila tako literarno-analitična razmišljanja o Lokarju kot obudila zgodbe o njem – od tistih, ki ga slikajo v različnih okoliščinah, bolj ali manj prijaznega obraza, tako samoljubnega kot tistega, ki je sredi ostre snežene zime na Gori rešil mlado žensko smrti. Razgovor smo v Lavričevi knjižnici posneli v celoti, s tem je postal dokument in ajdovski prispevek k poznavanju Danila Lokarja v Sloveniji. Upam, da ga bomo ob priložnosti integralno prelili tudi na papir in ga objavili, morda v nadaljevanjih. V zvočni obliki bomo objavili dele razgovora na spletni strani Lokarjevoleto … - vabimo vas, da jo obiščete! Naj dodam še nekaj, kar se mi zdi pomembno: večera so se udeležili številni slovenisti, učitelji in profesorji slovenskega jezika in književnosti ter domači literarni ustvarjalci. Poleg rednih obiskovalcev Lavričeve knjižnice, seveda! Artur Lipovž

http://lokarjevoleto.ajdovscina.si Na tem spletnem naslovu vam je na voljo ogromno podatkov in informacij o Danilu Lokarju. Spletna stran je namreč še eden od korakov, ki smo si jih zastavili organizatorji Lokarjevega leta, z namenom, da vam približamo domačega literarnega mojstra in njegovo delo. Urednica spletne strani je Ivana Slamič, profesorica slovenščine in raziskovalka pisateljevega življenja, ki je zapisala, izbrala in uredila večino objavljenih prispevkov. Spletno stran bomo sproti dopolnjevali s prispevki in fotografijami iz aktualnih dogodkov znotraj Lo-

karjevega leta, pa tudi z drugimi prispevki, ki bodo služili za še boljše spoznavanje pomembnega ajdovskega ustvarjalca, dobitnika Prešernove nagrade. Veseli bomo tudi vašega odziva. Spletno stran je brezplačni prispevek podjetja Arctur iz Nove Gorice, ki se ukvarja s sodobnimi spletnimi informacijskimi sistemi. Sodelujoči v projektu Lokarjevo leto: Občina Ajdovščina, Lavričeva knjižnica, Osnovna šola Danila Lokarja in Pilonova galerija Ajdovščina, se podjetju najlepše zahvaljujemo. Vabljeni k brskanju!

Likovna razstava ob 120. obletnici rojstva ajdovskega pisatelja Danila Lokarja Pilonova galerija Ajdovščina Razstava predstavlja utrinke iz odnosa dveh prijateljev od mladih let – Lokarja in Vena Pilona. Velika moža Ajdovščine sta se zbližala po Pilonovi vrnitvi iz ruskega ujetništva v letu 1919, skozi leta pa ju je povezovala umetnost – Lokar je namreč do začetka 80. let 20. stoletja, ko je Pilonova galerija dela odkupila, v svoji zbirki hranil Pilonova dela, ki predstavljajo vrh umetnikovega opusa. Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05 368 91 77, www.venopilon.com

Razstava Življenje je veliko, lepo in strašno. Lavričeva knjižnica Ajdovščina Razstava Lokarjevih del, njegovih dnevnikov, kritiških zapisov o njegovem delu in literarno zgodovinska dela, ki pričajo o Lokarjevem vstopanju med kanonizirane avtorje. Moto razstave je Lokarjeva Literarna oporoka, ki jo je napisal v svoj ljubljanski dnevnik 14. 4. 1986: ŽIVLJENJE JE VELIKO, LEPO IN STRAŠNO. Vse gradivo na razstavi last Lavričeve knjižnice, pisateljeve dnevnike in zadnjo Lokarjevo uradno fotografijo pa je ljubeznivo posodil Lokarjev nečak (vnuk Lokarjevega brata Mirka). Razstava razkriva samotnega moža in njegovo vztrajno hojo za lepoto k čudežu življenja. Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 61 328


Umetnost in arhitektura

Št. 13 • 15. junij 2012

9

Grafični listi ter keramika v Pilonovi galeriji V petek, 8. junija 2012, je v Pilonovo galerijo vabilo druženje z umetnostjo – povabljene sta »umetniško pogostili« dve predstavitvi: razstava grafičnih del iz zbirk Pilonove galerije ter razstava keramike arhitekta Svetozarja Križaja.

Veliko dvorano galerije vse od 1. junija 2012 zaljšajo grafična dela 45 pomembnih imen na področju grafike in umetnosti nasploh - med njimi je veliko število bivših in sedanjih profesorjev na akademijah in šolah za oblikovanje (Jakac, Pirnat, Mihelič, Pregelj, Debenjak, Bernik, Borčič, Šefran, Zajec, Dugo, Valvassori, Černigoj, Krašovec, Vecchiet, Logar, Bratuš, …). Umetnikov, ki so bodisi ob svoji razstavi ali kako drugače skozi leta galeriji podarjali svoja dela - skoraj tri četrtine vseh grafik je v zbirke prišlo z donacijami, za kar gre seveda zasluga najprej prvemu ravnatelju galerije in odličnemu grafiku, Danilu Jejčiču, ki je sprožil omenjeno prakso ter tudi osebno naprošal umetnike za donacije. Razstava, porojena iz ideje obujanja razstave del Pilonovih prijateljev pred letom dni, je pomenila piko na i ob-

sežnemu projektu kustosinje Maje Marinkovske, ki se je ob pregledu galerijskega grafičnega fonda posvetila tudi digitalizaciji, dopolnitvam znotraj dokumentacije ter podrobnejši preučitvi posamičnih del. »Prevetritev grafičnih zbirk« Pilonove galerije, ki so »nehote« nastajale najprej iz Pilonovih umetniško prijateljskih izmenjav, nato pa organizirano še pred ustanovitvijo galerije v letu 1973, ko so posamezni umetniki darovali svojo grafiko prav z namenom, da bi ta nekoč postala del galerijske zbirke, se je zgodila tudi s ciljem strokovne obdelave del v smislu izdane publikacije, do česar pa zaradi znanih vzrokov ni prišlo. Poglobljena razprava Marinkovske o grafičnih zbirkah (zbirke se v naslovu razstave pojavljajo v množini, ker je grafika porazdeljena med Zbirko Vena Pilona, Zbirko del Pilonovih prijateljev in zbirko Foresterija, donatorice Laure

Safred) je tako v branje ponujena na spletni strani Pilonove galerije. Grafični fond Pilonove galerije je po svoji številčnosti drugi po vrsti in kustosinja je strogo selektivno izbirala med 69 avtorji in 429 deli. Na ogled so tako grafike 45 umetnikov in z njimi je Marinkovska predstavila neke vrste rekonstrukcijo prve razstave del Pilonovih prijateljev - v razstavo so (razen Makučevega lesoreza Žena z drvmi, tokrat zamenjanega za eno njegovih poznejših del) tako vključena vsa dela iz omenjene razstave, ki so februarja 1978 ostala v galerijski zbirki. Ob tem je največ razstavljenih del nastalo v 70. letih, v zlatih časih grafike nasploh in so večidel zaznamovana z estetiko ljubljanske grafične šole, grafike iz osemdesetih let kažejo prevlado sitotiska, tista, nastala v devetdesetih, pa so dela že izoblikovanih grafikov, ki razvijajo svojo likovno govorico iz preteklosti brez ozirov na trenutne modne trende. Zbirko, ki za svoja »časovna mejnika« znotraj skoraj stoletnega razpona jemlje Jakčev portret Pilona v lesorezu iz leta 1920 ter sitotisk Danila Jejčiča iz cikla Alfa in Omega z letnico 2008, je nazadnje obogatila donacija Božidarja Teda Kramolca. Konec 20. in začetek 21. stoletja so obelodanile donacije ustvarjalcev, živečih izven slovenskih mej, katerih dela so prišla v galerijo po zaslugi nove direktorice galerije dr. Irene Mislej, raziskovalke zgodovine izseljenstva in ustvarjalnosti Slovencev po svetu. Tu so še dela, oziroma grafike, ki izhajajo iz zapušči-

Arhitekturno društvo Forum se predstavi forum D R U Š T V O







MOJE MESTO                      V

             

V

V

V

              :  :        V

                                                                                  V

V

V

V

V

V

V

V

V

V

  :      

V Ajdovščini imamo novo pridobitev - arhitekturno društvo FORUM, ki se zavzema za osveščanje svojih članov in

 

@

prebivalcev Ajdovščine o kulturi bivanja, dobri arhitekturi, trendih v urbanizmu in zanimivih krajinskih rešitvah

v njihovi okolici. Kaj smo torej s tem pridobili Ajdovci? Organizirali bomo arhitekturne izlete in ekskurzije ter obiske razstav, kot je bienale v Benetkah. Enkrat letno vas bomo povabili na urbani sprehod po Ajdovščini, kjer bomo skupaj kritizirali kar je slabega in hvalili kar je dobrega. Če boste naleteli na kakršenkoli oblikovalski problem, poiščite našo pomoč, pomagali vam bomo pri preureditvah vaših stanovanj in oblikovanju vrtov. Nameravamo organizirati tudi kakšno okroglo mizo, kjer boste lahko spoznali bodoče projekte, ki se bodo izvajali v okolici. Študente in profesorje, ki se aktivno ukvarjajo z oblikovanjem prostora, bomo vabili k sodelovanju na delavnicah o problematiki našega mesta ter o izsledkih skupaj z vami kramljali na arhitekturnih večerih. Tako se bomo vsi skupaj aktivno vključili v oblikovanje našega okolja. Predstavljali bomo diplomske naloge naših študentov arhitekture in krajinske arhitekture, ki se nanašajo na območje Ajdovščine. Občasno se bomo poigrali z našim mestom, v obliki zanimivih in začasnih inštalaciji, ter vas tako opozorili na kakšne skrite kotičke ali problematična območja, ki jih sicer ne opazimo. Za vas bomo pripravili široko dogodkov, tudi tečaj arhitekturnega risanja, ki je še posebej primeren za dijake, ki jih zanima nadaljevanje

ne Svetozarja Križaja, ki - pridobljena skupaj z življenjsko sopotnico dr. Mislejevo -, sestavljajo začasno zbirko. V slednji so na primer vključene miniaturne reliefne barvne jedkanice Marijana Pogačnika, dela Andreja Jemca in Janeza Bernika; med petimi Bernikovimi grafikami, ki jih je umetnik podaril Križaju, je tudi znameniti Stol, ki je bil leta 1969 nagrajen na ljubljanskem grafičnem bienalu. Tudi razstavljene linoreze slovenskih umetnikov partizanov je v dar od svojih umetniških soborcev prejel prav Križaj, ki je med vojno pod vzdevkom Švejk deloval v raznih tehnikah in tiskarnah. Veno Pilon je s 112 grafičnimi listi ter 42 grafičnimi ploščami najštevilčnejše zastopan avtor in prvo nadstropje je tako sprejelo njegovo grafiko, ki se je pred letom dni skoraj v celoti umaknila slikam Lojzeta Spazzapana. Razstavljene grafike so nastajale v času umetnikovega študija v Pragi, ko se je ukvarjal s tehniko linoreza ter v Firencah, ko je v njegovem grafičnem ustvarjanju prevladala jedkanica, ki jo je Pilon negoval tudi pozneje, po vrnitvi v rodno Ajdovščino, ko si je tu uredil atelje. V ljubljanski Moderni galeriji izposojeni Pilonov avtoportret iz leta 1954 ter originalno sito za sitotisk iz njegove zapuščine pa sta tokrat spet skupaj ... Razstava, ki jo je kustosinja opisala tudi kot »priložnost za obujanje spominov«, je ponovno povabila k vpogledu in ogledu izvrstnih primerkov te dandanes občutno premalo cenjene

likovne zvrsti. V mali galerijski dvorani je v sklopu II. mednarodnega trienala keramike Unicum 2012, katerega razstave gostijo galerije po vsej Sloveniji, na ogled nekaj izbranih ohranjenih kosov okrasne bele keramike z modrimi vzorci, skupnega projekta arhitekta Svetozarja Križaja in lončarja Adolfa Hašaja. V sklopu prenove pritličja v Hotelu Slon je Križaj med letoma 1967 in 1968 (zanjo je skupaj z arh. Kregarjem prejel Župančičevo nagrado) uredil Narodno restavracijo v kletnih prostorih. Zasnoval jo je v duhu etnološko obarvanih detajlov, vključno s keramiko prekmurskega izvora v obliki namiznega pribora. Slednji se vzlic modernizacije gostinskih lokalov ohranil le v maloštevilnih kosih, ki pa vseeno pričajo o izjemni kvaliteti keramičnih izdelkov. Kozarci in svečniki ter veliki krožniki nosijo prepoznavni znak slončka. Tako pribor kot okrasna bela keramika sta delo znanega mojstra lončarstva Adolfa Hašaja. Notranjost s cvetličnimi aranžmaji iz pšenične slame, ki jih je ustvarila arhitektka Marjeta Kregar, skupaj z dekorativnimi motivi na stropu slikarja Štefana Hauka, predstavlja kot celota vrhunsko obarvano prekmursko tradicijo. Razstavljeni, čeprav skromno ohranjeni keramični izdelki, so eno od pričevanj arhitektovega spoštljivega in hkrati pristnega odnosa do slovenske dediščine, ki jo je znal vkomponirati v svoja videnja človekovega bivalnega okolja.

šolanja na arhitekturi. Pričel se bo že z začetkom novega šolskega leta. Že v juliju pa se obeta naša prva delavnica, ki bo namenjena najmlajšim. Medse bomo povabili nadobudne raziskovalce prostora in male umetnike v starosti od 7 do 10 let. Skupaj z njimi bomo cel teden raziskovali naše mesto. Ob prvem srečanju bomo opravili poučni sprehod in si ogledali prvine, ki sestavljajo Ajdovščino. Ob pogovoru kaj so elementi dobrega mesta, bomo v skupinah narisali vsak svoj tloris mesta, ki ga bomo skozi teden izpopolnjevali. Ustvarjali bomo hišice iz gline, se na-

učili kaj je fasada in jo poskušali oblikovati, pogovarjali so bomo o tem kaj je prostor, kako ga dojemamo in se na to temo igrali družabne igrice, naslikali vsak svoje mesto iz prihodnosti, pa še kaj se bo našlo! Prijave sprejemamo na e-mail naslovu drustvo.forum@gmail. com in telefonskih številkah 031 551 278 (Maja) ter 041 638 097 (Tea). V soboto 7.7.2012 bomo dopoldan v Hiši mladih z otroki pripravili razstavo njihovih umetnin in prikaz znanja, ki so ga tekom tedna pridobili. Na predstavitev in pogostitev ste lepo vabljeni prav vsi!

TC

Arhitekturno društvo FORUM


10

Knjige

Št. 13 • 15. junij 2012

[Psi], knjiga, ki vam spremeni življenje ali dobra marketinška poteza

Prireditve za odrasle v Lavričevi knjižnici smo v torek, 5.6.2012, zaključili s predstavitvijo knjige [Psi]. To ni običajno literarno delo, ampak je knjiga, ki je ob izidu vzbudi-

la ogromno pozornosti in tudi nekoliko razdelila slovensko javnost, in sicer iz več razlogov: ker je avtor še vedno anonimen, ker je naslov skrivnosten, ker v knjigi nastopa

Stella Kos, ODPUSTI MI! Lavričeva knjižnica Ajdovščina je v petek 8.junija gostila dijake in dijakinje predšolske vzgoje 3. letnika Srednje šole Veno Pilon. Z nami je bila Stella Kos, avtorica knjige ODPUSTI MI!, ki je bila še nedavno tega dijakinja te šole. Gre za avtoričino 3. knjigo, v kateri spregovori o mladem dekletu, ki zboli za neozdravljivo boleznijo. Kar nekaj je bilo dogodkov v zadnjem letu, ki so na poseben način zaznamovali življenje pisateljice. Soočila se je s tremi smrtmi mladih ljudi; s samomorom 23-letnega dekleta, s smrtnim izidom prometne nesreče bratovega prijatelja ter z rojstvom mrtvorojenega otroka, ki mu je bila priča na obvezni študijski praksi. Vsi ti dogodki so na nek način hodili z njo, o njih je razmišljala, jih premlevala in potem napisala knjigo. Mlad človek, rak na pljučih, borba za življenje, zdravljenje, krize, smrt

– tik pred smrtjo pa odpuščanje in sprava. Zadnji dve želji sta sporočili, ki ju želi avtorica preko mladega človeka, ki mora sicer umreti, posebej izpostaviti in podariti svetu. Tišina, ki je vladala med predstavitvijo, nam je dala slutiti in vedeti, kako globoke so misli in spoznanja mladih ljudi, kako je tudi zanje življenje polno bolečin in iskanj, kako se jih dotakne svet, v katerem ni vse tako, kot bi moralo biti. Pri mnogih se pogovor o knjigi ni zaključil s predstavitvijo v Lavričevi knjižnici, z njim so nadaljevali v razredu skupaj s svojimi profesorji, ki si še znajo vzeti čas, da ob prenatrpanem učnem načrtu zmorejo dijakom dati nekaj več. To je na ajdovski srednji šoli občutila tudi Stella Kos in se jo prav zaradi tega še vedno z veseljem spominja. Marija Bajc

Jubilejni koncert ob 10. letnici delovanja Fantov s'pod velba »Zato, ker je vsak velb – obok – bodisi v hramih, bodisi v cerkvah, sestavljen iz velikih, lepih in močnih kamnov, ki dajejo oporo drug drugemu in stojijo skupaj brez nobenega veziva. Ti kamni so naši fantje. Pevci in medsebojni prijatelji, ki tudi drugje v življenju pomagajo en drugemu. In ravno tako dobro znajo tudi peti.« Ta ko so zapisali na koncertni list. Fantje so pripravili prelep koncert

v samostanski cerkvi v Vipavskem križu, kjer so tudi prvič zapeli pred desetimi leti. Koncert so razdelili na štiri dele in zapeli od ljudskih, cerkvenih do umetniških pesmi. Na koncu so se zahvalili vsem svojim mentorjem, ki so jih spremljali na njihovi poti. Čestitke in še nadaljnjih mnogo let… NV

tudi pes, pa vendar knjiga ne govori o psih. Avtor se je poimenoval Eros, pa vendar knjiga ni erotična. Tudi oblikovno je knjiga lepa in premišljeno dodelana. V sebi nosi mnogo simbolike. Kljub visoki ceni je prodajna uspešnica. Dovolj, da v nekaterih zbudi zanimanje, drugi pa jo odklonijo in razumejo projekt kot dobro marketinško potezo. Tudi v knjižnici so se takoj pojavile dolge čakalne vrste, redko kdo pa jo uspe v rednem izposojevalnem roku tudi prebrati. Zaradi omenjenih stvari je bil odziv obiskovalcev dober, saj so napolnili Lavričevo knjižnico. Zanimivo je bilo opazovati, da je bila tokrat skupina obiskovalcev raznolika, prišli so tudi iz drugih krajev. Nekateri, ki so knjigo

že prebrali, so upali, da se bo razkril avtor, drugi so želeli vedeti kaj več o sporočilih v knjigi. Knjigo je v imenu skrivnostnega avtorja z velikim žarom predstavljal Bojan Maroševič.O njej je s svojimi igralskimi sposobnostmi govoril skoraj dve uri, pa kljub temu ni povedal vsebine knjige, le nakazal je, o čem govori. Rdeča nit knjige je nova teorija psihologije-REI, predstavljena v obliki zgodbe o Erosu, ki potuje po svetu in se srečuje z različnimi ljudmi in svetovi. Ob tem pa spoznamo, da se v nas prepletajo Racio-razum, Emocije-čustva in Intuicija. Ker smo zaznamovani s svojem gledanjem na svet, mnogokrat ne razumemo, da isto stvar nekdo vidi povsem druga-

če. Avtor trdi, da naj bi knjiga predstavila tudi njegovo novo metodo za odpravljanje disleksije (motnje branja), ki naj bi jo razvil, napisana pa je v preprostem jeziku. Strinjam se, da je knjigo težko umestiti v določen žanr, saj je leposlovje in ni leposlovje, je psihologija in ni le psihologija. Ali bo komu knjiga spremenila življenje? Drzna trditev. Vsak dojema svet iz svojih lastnih izkušenj. Pomaga pa nam lahko, da nam kot ogledalo pokaže stvari z drugačnega zornega kota, kot jih vidimo sami. Kogar pa je pritegnila, jo bo vzel večkrat v roke. Vsekakor pa je avtorju treba priznati izviren marketinški pristop k predstavitvi in prodaji. Alenka Furlan

Predstavitev knjig Mirana Rustje v Novi Gorici

Miran Rustja rojen 1957 živi in ustvarja na Brjah. Je uspešen zborovodja, skladatelj, glasbeni pedagog, pesnik, pisatelj. Njegovim trem pesniškim zbirkam: Našel sem izgubljene spomine, Veter pomladnih angelov, Zvoki srca so se letos pomladi pridružili še dve knjigi. Nova pesniška zbirka Ponovno domov in prozni tekst Nebesni madeži. Kulturni dogodek se je zgodil v dvorani Mestne občine Nova Gorica 11. tega meseca. Knjigi sta predstavi-

Jubilejna, 20. Slovenija odprta za umetnost Letošnja jubilejna dvajseta »Slovenija odprta za umetnost« bo potekala od 25. do 30. junija 2012 na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Ekipa štiriindvajsetih umetnikov iz osmih držav bo ustvarjala na temo z naslovom »Pogled od zgoraj«. Novo nastala dela malega formata bodo že v času simpozija razstavljena v galeriji Lična hiša v Ajdovščini v četrtek 28. junija ob 19. uri. Ta dogodek bo spremljala tudi predstavitev monografije Vipavska. Srečanje se bo na Sinjem vrhu zaključilo z dnevom odprtih vrat v petek 29. junija s pričetkom ob 18. uri, ko si bo možno ogledali še vsa preostala nastala dela. Ob jubileju so organizatorji poskrbeli za izdajo zbornika v katerem bo predstavljena kronologija dvajsetletnega delovanja likovne kolonije. Gostitelj in soorganizator srečanja je družina Vidmar - penzion Sinji vrh, ustanovitelj projekta je akademski slikar Klavdij Tutta, soorganizatorja mag. Polona Kunaver Ličen in David Ličen, umetniško že vsa leta uspešno vodi projekt umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.

la prof. Ivana Slamič in prof. Bojan Bratina. Skozi besede prof. Bojana Bratine, ki je pesniško zbirko Ponovno domov označil kot bogato in svojsko, razkriva avtorjevo vračanje domov, kot pomenljivo razmišljanje o človekovi umeščenosti v svet. Tavanja, hrepenenja, iskanja poti do ciljev in sanjam po domačem ognjišču, ki nudi toplino in umiritev. Ljubezen, bolečino, skrb, ki jo oče čuti ob odraščanju sina.

Nekaj utrinkov, ki so se ji porodili ob branju besednih del Mirana Rustja je nanizala prof. Ivana Slamič. »Avtorjeva poezija in proza nimata ločnice, prelivata se ena v drugo. Pesmi v zbirkah pa so življenjska zgodba pesnika samega. Nebesni madeži so delo, ki ga je treba brati počasi, z razmislekom in željo, da bi njegovo sporočilo v svojem življenju uresničili.« Soustvarjalci kulturnega dogodka so bili Instrumentalna tolkalska zasedba Kombo Zlatka Kaučiča z Ano Geršak, ki so krstno izvedli uglasbena besedila Rustjevih besedil, avtorja Zlatka Kaučiča. Prepevali so MOPZ Franc Zgonik Branik, Žepz DU in DI Večernica iz Ajdovščine, ŽEPZ Rože Nova Gorica, MEPZ Slavec Solkan in MEPZ Lipa Šempas, pod vodstvom Andreje in Mirana Rustja. NV

Kristina Rutar bo razstavljala v galeriji Hiša mladih V petek, 22. junija 2012, ob 19h, se nam bo predstavila mlada umetnica Kristina Rutar. Vabljeni, da se nam pridružite na otvoritvi razstave. Mlado umetnico bo predstavila Hana Karim. Kristina Rutar je rojena 1989 v Šempetru pri Novi Gorici. Od leta 2008 je študentka likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je aktivna na področju keramike pod mentorstvom prof. Mirka Bratuša in grafike pod mentorstvom prof. Bojana Kovačiča. Od leta 2010 je demonstratorka predmeta keramika na Pedagoški fakulteti pri prof. Mirku Bratušu. Njena dela nastajajo predvsem na vretenu. V začetku so nastajala predvsem iz nizkotemperaturnih glin, v zadnjem letu pa se je pod mentorstvom Vesne Vidrih preusmerila na kamenino in porcelan. Sodelovala je na več žiriranih skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Med njimi velja omeniti skupinsko študentsko razstavo keramike Unicum 09 v Narodni galeriji Ljubljana (2009), skupinsko razstavo Artefatto 09 v Tr-

stu (2009), skupinsko razstavo 1+1 profesor in študent v Cankarjevem domu (2009) ter skupinsko razstavo Društva keramikov Slovenije v ljubljanskem Magistratu (2011). Aprlia 2010 je v galeriji PeF samostojno razstavljala keramična dela pod mentorstvom prof. Mirka Bratuše. Na 14. slovenski kiparski razstavi, ki je potekala septembra 2010 v okviru Zavoda za kiparstvo, je bila s skulpturo "Hamurabijev zakonik za slepe" uvrščena v ožji izbor za županovo nagrado in je prejela odkupno nagrado podjetja Akrapovič, enega od sponzorjev razstave. MC Hiša mladih

21. – 23. junij – BAW BAW - festival grozljivega filma Po novem bomo v Ajdovščini gostili festival grozljivega filma, poimenovan BAW BAW festival. V MC Hiša mladih, od 21. do 23. junija 2012. Poleg projekcij tekmovalnih filmov, tudi filmske in druge delavnice na tematiko grozljivega filma. Več o programu festival najdete na spletni strani Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina.


Družabno

Št. 13 • 15. junij 2012

11

Marko dobrodelno za Venčka

MC teden mode 2012 navdušil!

Na prvo junijsko nedeljo zvečer je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekal koncert vrhunskega virtuoza na harmoniki, ki v kulturnih prestolnicah polni koncertna prizorišča, za povrh pa je šel izkupiček od prodanih vstopnic v dobrodelne namene.

Mladinski center in hotel Hiša mladih je ob koncu maja znova priredil pester tematski teden, ki je na enem mestu združeval vse za potešitev okusov modnih sladokuscev z vseh vetrov. Teden mode je pospremil že lansko otvoritev nove Hiše mladih, letos pa se je odvil v še večjem obsegu in velja za edini večdnevni modni dogodek na severnem Primorskem. Od 21. do 26. maja se je v prostorih MC Hiša mladih tako zvrstilo več različnih aktivnosti iz sveta mode za vse generacije. V popoldanskem času so bile med tednom na sporedu delavnice izdelovanja nakita ter poslikave nohtov. Torkov večer je popestril intervju MC21 z manekenko in oblikovalko Jano Koteska, četrtkov pa predavanje o kulturi oblačenja z Leo Pisani. Ves čas TM je bilo na ogled več razstav modne fotografije, svoje modne stile, nakit, broške, lesene torbice in druge modne kose pa je razstavljalo mnogo mladih primorskih oblikovalcev. Vrhunec tudi letošnjega modnega tedna so bili dogodki ob koncu tedna. Na petkovi večerni modni reviji so se predstavili modni oblikovalci

predvsem z Goriške, med njimi Teja Gvardjančič iz Branika, Mateja Lisjak iz naselja Gaberje pri Ajdovščini ter Mihaela Časar, Barbara Hvala, Ines Drole Nanda in Robi Uršič iz Nove Gorice. V soboto je bil čez dan na sporedu bogat in že tradicionalen »ajdovski« art market. Kot novost je letos navdušil Vintage piknik s spremljevalnim programom, ki se je celo sobotno popoldne odvijal v parku ob Hiši mladih. Na okrogli mizi pa so popoldne poklepetali tudi slovenski modni blogerji in razglabljali o vplivu blogov na modno sceno pri nas. S sobotno modno revijo pa se je več kot uspešno zaključil Teden mode v Ajdovščini 2012. Na njej so s svojimi inovativnimi kreacijami postregli Tina Gorjanc in Branka Poljak iz Kopra, Vasja Lasič Brilj iz Solkana, Martina Četrtič iz Goriških brd ter Alice Bossman iz Lucije. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo drugi tematski teden ajdovskega mladinskega centra tudi letos uspešno pripeljali do konca. To so medijski sponzorji: Radio Robin in Radio Center, pa podjetje PAMI, frizerski salon The One, Leone, Fructal, Športno-zabaviščni center

Skalpi so prodali Mars

Ajdovska rock skupina Skalp je pred avditorijem domače publike obeležila dan izida težko pričakovanega albuma "Mars je prodan", ki je nastajal kar 5 let in na slovensko glasbeno sceno prinaša svež generični rock ter pozitivna globlja sporočila. Fantje iz skupine Skalp so njihov novi album predstavili na koncertu v ajdovskem mladinskem centru Hiša mladih, oboževalcem iz bolj oddaljenih krajev pa so fantje v sodelovanju z radiem VAL 202 omogočili, da so jih lahko poslušali v živo preko radijskih valov. »Vzdušje v Ajdovščini je bilo fantastično. Skalpi smo uživali vsako sekundo svojega nastopa, navdušena publika pa je našo evforijo še

dodatno podžigala. Zelo nas veseli, da se je zaradi zgodnje 18. ure tokrat koncerta udeležila tudi najmlajša publika,« je povedal Peter Krkoč, frontman skupine Skalp. Fantje so material za album, ki je izšel pod okriljem založbe ZKP RTV Slovenija ter s sodelovanjem VALa 202 in Guerila, pripravljali kar 5 let. »Vsi nas sprašujejo zakaj ne izdajamo albumov pogosteje. Danes je jasno, da se s prodajo albumov ne da preživeti. Zato nam založniki za ustvarjanje pustijo ves potreben čas, da nastane točno tak izdelek, kot smo si ga zamislili,« pravi Krkoč. Album "Mars je prodan" vsebuje 10 skladb, ki na slovensko glasbeno sceno prinašajo konkreten rock, brez

Magma X, Ema Bavcon in Ana Jerič za Make Up Designery ter Tea Goljevšček kot maskerke. Dogodek v taki obliki ne bi uspel niti brez Zavoda za šport, pod okriljem katerega deluje Mladinski center Ajdovščina in vseh drugim podpornikov. Za vsebinsko in logistično plat Tedna mode so bili letos odgovorni Hana Karim, Mojca Furlan, Ana Cukijati, Anja Korenč, Teja Gvardjančič ter Polona, Matjaž in Matej iz MC-ja. Se vidimo na Tednu mode 2013, fotogalerijo slik iz letošnjega leta pa si lahko ogledate na spletni strani Mladinskega centra Hiša mladih! Teden mode pa je bil tudi navdih tokratnega Fotokrosa. Zmagovalno fotografijo je posnela Anja Korenč ter prvo nagrado sponzorja Magma X iz Nove gorice. Razstavljata še Samo Terbižan in Evgen Šuligoj.

„Dve muhi na mah“ za tiste, ki smo navdušeno ploskali Marku Hatlaku. Pa vendarle smo po krasnem »bisu«, ki smo si ga prislužili z glasnim ploskanjem, dvorano zapuščali malce v zadregi – vseh skupaj nas je bilo za kakšne tri četrtine dvorane …

MC Hiša mladih

odvečne embalaže in marketinškega sijaja. Glasbeni vzorci in prijemi so originalno interpretirani z melodičnim zvokom, diskretnimi kitarskimi rifi in enostavno ritmično linijo. Čist in jasen vokal v ospredju, ki je zaščitni znak skupine, brezkompromisno odkriva misli, poglede in usode ljudi, ki ne pristajajo na povprečnost in so prav zato s svojim globljim sporočilom zmožni spreminjati svet. Skalpov novi album potrjuje, da slovenski rokovski sceni ne manjka potenciala. Vse na novo predstavljene sklade so nastajale v novogoriškem studiu Bor, v produkciji priznanega kitarista Bora Zuljana, ki je poskrbel, da ima Skalpov generični rock svež in modern prizvok: »Bor je ponovno dokazal, da iz njegovega studia prihajajo izdelki, ki stopijo ob bok svetovni produkciji,« dodaja Krkoč. Svoje nove skladbe, med katerimi je tudi zadnji singel z naslovom "Mars je prodan", bodo Skalpi v poletnem času predstavljali na koncertih v živo, za njihov zadnji singel pa nameravajo fantje v kratkem posneti tudi videospot. Več o Skalpih na www.skalp-on. net in www.facebook.com/skupinaSkalp.

Hatlak nas je odpeljal v svoj bogati svet glasbe. Začeli smo z Beethovnom, ki ga je zasvojil v zadnjem času, sledila je obilna doza čutnega tanga, ki je nasploh Hatlakova ljubezen. Vmes smo se pustili zapeljati v še nekatere druge dežele ter zaključili presenetljivo – s starimi dobrimi Mlakarjevimi vižami v Hatlakovi preobleki – z dovoljenjem avtorja seveda. No, po zaključku je sledila še bogata nagrada za resnično navdušeno občinstvo … Glasbenik, tudi član mnogih znanih zasedb, tako iz sveta klasične, kot popularne glasbe, je nastopil dobrodelno, tokrat na prošnjo Venčka Petriča. Venčko Petrič, doma s Planine pri Ajdovščini, je invalid s 100% telesno okvaro. Multipla skleroza. 16 let večino dneva na vozičku. Zvečer mu pomagajo v posteljo. Za zdaj noč lahko prespi sam, pomoči za obračanje še ne potrebuje. Sicer pa je v celoti odvisen od tuje pomoči. Vendar ŽIVI. Sam, v lastnem domu. Do pred kratkim je bil zaposlen na Fructalu, zdaj je v »penziji«. Osebna asistenca mu pomeni preživetje, vendar pa je cena za to visoka, zanj previsoka. V pričakovanju prve »penzije« s strahom razmišlja o prihodnosti. Klavdija Poropat, predsednica Društva YHD, je uvodoma v koncert predstavila trenutna prizadevanja društva, akcijo zbiranja 5.000 podpisov, kolikor jih potrebujejo za vložitev predloga Zakona o osebni asistenci in predlogov sprememb z

njim povezanih zakonov v DZ. Upajo, da jih bodo politiki tako slišali, videli, razumeli potrebe in sprejeli predlog zakona.. Gre za pravico do dostojnega življenja. Za pravico, in ne za občutek dolžnosti do vseh tistih, ki nesebično pomagajo. Pa vendar so prijatelji zato, da pomagajo. Čeprav je Venčko odličen organizator, mu pri koncertih že tretje leto pomagajo prijatelji. Največ jih je s Planine, člani društva Zarja poskrbijo za tehnične podrobnosti, Društvo gospodinj s Planine pa za dober okus. Letos so gospodinje presenetile z okusnimi »paninčki« - domače žemljice so posule z različnim semenjem ter napolnile z domačimi dobrotami, spekle so češnjev štrudl Podprite prizadevanja YHD za neodvisno življenje hendikepiranih. Prispevajte svoj podpis – časa je še do 17. julija 2012. Pravilno izpolnjene obrazce je potrebno potrditi na upravni enoti, nato pa vam jih obvezno vrniti ali poslati na naslov YHD, Neubergerjeva 7, 1000 Ljubljana . Društvo bo le z obrazci v rokah dokazovalo potrebno število podpore. Obrazce lahko dobite na spletu, na portalu www.upravneenote. gov.si. Več informacij o akciji pa je na spletni strani www.yhd-drustvo.si ter s češnjami okrasile lepo pogrnjeno mizo z dobrotami. Vino je na pokušino ponudil avtor enega od izbrancev za občinsko protokolarno vino, Tomaž Božič s Planine. In za konec: zadrega ob dejstvu, da je koncert kljub vrhunskemu glasbeniku in humanemu poslanstvu pritegnil relativno malo publike, je ob »planinčkih«, kozarčku in sproščenem klepetu hitro izpuhtela. Čeprav je denar pomemben, gre vendarle za doživetje, za druženje. Venčko, ki mu še na misel ne pride, da bi se lotil kakšnega tržno uspešnejšega glasbenega žanra, saj je ljubitelj dobre glasbe, pa ima že nove ideje. SH


12

Za dober namen

Št. 13 • 15. junij 2012

Razstava Umetniki za karitas lepo in dobro potuje Likovna dela iz 17. mednarodne kolonije Umetniki za karitas tudi letos potujejo in z umetniško izpovedjo plemenitijo ljudi in kraje kamor prihajamo, istočasno pa sporočajo in vabijo k solidarnosti z ljudmi v stiski. A ne samo to, multivizija kolonije je na vse lokacije ponesla delovno vzdušje na Sinjem vrhu in lepote Gore. Po Sinjem vrhu in Zemonu, so likovna dela najprej obiskala galerijo Ars v sosednji Gorici, kjer smo od naših slovenskih prijateljev na drugi strani lepo sprejeti, pa še nekaj je pomembno; razstava sovpada z Božičnim časom, zato je njihova odprtost za nakup in dobra dela še toliko večja. Januarja so bile slike in skulpture na ogled v Galeriji Družina v Ljubljani. S svojo prisotnostjo je razstavo počastil tudi apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz, ki si je še s posebno pozornostjo ogledal delo udeleženke kolonije iz Poljske. Vseh so se dotaknile besede nadškofa dr. Stresa, ki je rekel, da je Karitas v tem projektu združila etiko in estetiko. Iz Ljubljane smo razstavo v februarju preselili v Galerijo Ars sacra v Maribor. Glasbena šola Antona Martina Slomška je tudi tokrat prispevala bogat glasbeni vložek. Razstavo je odprl nadškof dr. Marjan Turnšek. V marcu se je razstava iz Maribora preselila v Mestno knjižnico v Nazarje, večer so popestrili mladi glasbeniki domače glasbene šole, razstavo pa je odprla županja Majda Podkrižnik. Velikonočne praznike je razstava dočakala v Trstu, med našimi zamejskimi Slovenci, ki jo vsako leto sprejmejo s posebno naklonjenostjo. Letos so bili ob tej priliki še posebej veseli ministrice Ljudmile Novak, ki je razstavo tudi odprla. Ob predstavitvi multivizije so prešerno zapeli pevci iz Opčin. Posebno svečano je bilo med prvo-

majskimi prazniki v Grand hotelu v Portorožu. Tu je razstava Umetniki za karitas sprejeta s še posebno naklonjenostjo. Za vse goste in obiskovalce hotela so pripravili zgibanke v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, kjer so povedali o lepoti in dobroti, ki se vsako leto rojeva na Sinjem vrhu. Večer sta obogatila člana istrske glasbene skupine Vruja. Razstavo je odprla strokovna sodelavka kolonije slikarka Mira Ličen Krmpotič, pozdrav je izrekla tudi podžupanja občine Piran. V juniju so slike razstavljene v Vinski kleti Goriška Brda. V tem času se v tem razstavišču dogajajo številne prireditve in slike, ki so narejene zaradi dobrega plemenitijo prostore. Razstavo je odprl župan občine Brda Franc Mužič, večer pa je obogatil pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega. Veliko kilometrov je lepo in dobro prepotovalo, v juliju nas čakajo v Bovcu, potem pa Mengeš, Idrija, Ministrstvo za obrambo Ljubljana in še kje. Ob vsaki razstavi likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn predstavi strokovno plat kolonije, sama pa sporočam o stiskah s katerimi se pri Karitas srečujemo. Pa ne samo sporočam, tudi vabim k solidarnosti v duhu gesla 17. kolonije »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratove solze.« Krog Umetniki za karitas se nikoli ne zaključi, vrti se že polnih 18 let in v tem času že pripravljamo 18. mednarodno kolonijo pod naslovom: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti…..in veliko, žal preveč, ljudi je med nami dobesedno potrebnih materialnih dobrin, po mojem prepričanju pa jih je še več lačnih spoštovanja, dobrih odnosov in solidarnosti. Že danes povabljeni, da se nam pridružite na Sinjem vrhu ob dnevu odprtih vrat 16. avgusta. Slikarji so

Rdeči noski tudi v naših koncih Društvo za pomoč trpečim in bolnim – Rdeči noski deluje že od leta 2004, ko smo odprli prvi redni tedenski program na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Od leta 2007 smo program razširili in pogosteje obiščemo tudi bolnišnice preostale Slovenije. Ob torkih smo v Mariboru, ob sredah trije pari klovnov zdravnikov na Pediatrični kliniki Ljubljana, ob četrtkih dva para klovnov v celjski bolnišnici in na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Izvajamo tudi šest mesečnih programov v Novi Gorici, na Stari Gori, Trbovljah, Novem mestu, Jesenicah ter v Rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani. Vsak prvi ponedeljek v mesecu smo torej tudi na otroškem oddelku vam najbližje bolnišnice v Šempetru pri Novi Gorici, prav na iste dneve se ustavimo tudi pri otrocih na Oddelku za invalidno mladino v Stari Gori. V ekipi, ki opravlja vedre vizite je že 15 klovnov zdravnikov, ki so profesionalni umetniki, usposobljeni za delo v bolnišnici in letno obiščejo 23000 otrok na več kot 400 vizitah. Poleg obiskov v bolnišnici, skušamo

biti prisotni tudi v domovih za stare in centrih za usposabljanje ter drugih zdravstvenih ustanovah, kamor nas večkrat povabijo. Lani smo v teh ustanovah obiskali 4000 ljudi. Vaše starostnike smo zabavali v bližnjem Centru starejših Pristan v Vipavi lansko zimo, letošnjo pomlad pa starejše, ki bivajo v Domu za starejše BOR v Črnem Vrhu. Lanski maj pa smo z obiskom popestrili tudi varovancem Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Z največjim veseljem pa se bomo odzvali povabilu, da obiščemo vaše najbližje tudi vašem domu upokojencev in varstveno delovnem centru v Ajdovščini. Vendar pa naše društvo ne deluje samo v bolnišnicah, temveč s programom 'Zgradimo most med bolnimi in zdravimi' gostujemo tudi po osnovnih in srednjih šolah, kjer predstavljamo naše delovanje, pristop k otrokom in želimo v mladih spodbuditi nov elan za dobrodelno udejstvovanje, pomoč sočloveku in splošno osveščati o pozitivnem pogledu na svet. Naš program je namenjen predvsem odraščajočim

18. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas Med 13. in 17. avgustom bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 18. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas, tokrat pod geslom: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, nag sem bil in ste me oblekli…« (prim. Mt 25, 35-37). Udeleženci letošnje kolonije bodo Ivana Andrić Todič , Vesna Benedetič, Milena Gregorčič, Anka Krašna, Buba in Ede Posa, Darko Slavec, Karmen Smodiš, Viktor Šest, Veljko Toman in Vinko Železnikar. Častna gosta: Jelka Reichman in Mirsad Begič, umetnikom pa se bodo pridružili tudi strokovni sodelavci in darovalci ob dnevu odprtih vrat. Izkupiček prodanih del bo namenjen pomoči otrokom v stiski. Vabljeni na dan odprtih vrat kolonije, v četrtek, 16. avgusta od 18. ure dalje. Informacije: gsm 041 429 713 ali jozica.licen@rkc.si . Spletna stran: http://karitas-kp.rkc.si// že izbrani in ne dvomim, da bomo lahko spet občudovali nova in sporočilna likovna dela. Umetniki so nam lahko za vzgled, saj za ljudi v stiski darujejo svoj čas in svoj talent. To pa je le ena od dejavnosti Karitas, tista lepša, za dušo. Tudi to je potrebno, da zmoremo dan za dnem prisluhniti več kot 500 ljudem, ki jim ob materialni pomoči v našem Centru karitas veliko pomeni prijazna beseda, vzpodbuda in nemalokrat tudi tiha prošnja Bogu, da bi zmogli prenesti težave, predvsem pa krivice s katerimi se soočajo. Sama sem prepričana, da bo sedanji kaos rešila le solidarnost, solidarnost med vsemi, ki še vedno v srcu dobro mislimo.

mladostnikom. Verjamemo, da smo nagovorili tudi kakšnega mladega Ajdovca ali Ajdovko, saj smo program izvajali v veliko srednjih šolah po Sloveniji, med drugim tudi na Srednji zdravstveni šoli v Novi Gorici. Za nasmehe bolnih in osamljenih! Mnogo ljudi se na nas obrne po informacije, kako lahko našemu društvu pomaga. Dva zelo preprosta načina sta: - sodelovanje v akciji 'Recikliranje za nasmeh', ki poteka že šesto leto. V tej akciji zbiramo odpadne kartuše in tonerje. Od vsake še uporabne kartuše Rdeči noski prejmemo 1 €. Kartuše lahko v Ajdovščini oddate v Srednji šoli Veno Pilon, Zdravstvenem domu, na Uradu za delo, v Osnovni šoli Danila Lokarja, na Občini, v Glasbeni šoli ter v Domu starejših občanov. Kartuše se zbirajo tudi v prostorih zasebnih podjetij (Smart & Escargo d.o.o. v Črničah, Petrič d.o.o. ter Siltoni Transport d.o.o.). Srčna hvala vsem, ki nam omogočate zbirati kartuše, in tistim, ki jih na zbirna mesta prinašate. Več informacij za podjetja in organizacije, ki bi želela zbirati na: www.recycling4smile.org - SMS donacija, kjer na 1919 pošljete ključno besedo NOSKI in donirate 1 €, ali pa NOSKI5 in donirate 5 €. Zbrana sredstva namenimo za obiske bolnih in trpečih. Najdete nas na www. rdecinoski.org ali na www.facebook.com/ rdecinoski.klovnizdravniki

Jadranu Hreščaku v slovo

V času, ko se narava odeva v bujne spomladanske barve in ko klasje na poljih že žari v zlato rumeni svetlobi, nas je pretresla novica, da se je Jadran Hreščak, predsednik našega Fotografskega društva Veno Pilon Ajdovščina, za vedno poslovil od nas. Novica je bila toliko bolj presenetljiva, ker je še dan prej urejal zadeve v zvezi z delovanjem/ društva, dva tedna pred tem pa je v celoti pripravil gradivo za 8. Skupščino društva, tako poročilo o delu, finančnem poslovanju in podrobnem programu dela društva v prihodnjem obdobju. Foto Veno Pilon Ajdovščina je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno leta 2003. Kot ljubiteljski fotograf je čutil potrebo in željo, da se v ajdovskem okolju organizirano povežejo ljubiteljski fotografi ter vsi ostali, ki jim je fotografija ljuba, saj se je zavedal, da jim bo to omogočalo večje priložnosti za ukvarjanje s tistimi dejavnostmi, predvsem izobraževanjem, ki pospešujejo razvoj fotografije, oziroma razvoj posameznika na tem področju. Na ustanovni skupščini je bil izvoljen za predsednika društva, njegov predsednik je ostal do zadnjega. K delu z društvom je pristopil z njegovo prislovično zagnanostjo, delavnostjo, natančnostjo in n načrtnostjo. Že ob ustanovitvi društva je imel začrtan lok, kako naj bi se društvo korakoma razvijalo. Poleg teorije, ki smo jo člani društva pridobivali na številnih seminarjih in delavnicah, smo na njegovo iniciativo izvajali delavnice tudi na terenu. Že prvo leto nas je popeljal na foto delavnico v neokrnjeno naravo slapov Gačnik in Pršjak, takoj naslednje leto pa po vaseh Slovenske Istre, Krasa, vsako leto kam v skrite kotičke naše dežele. Organiziral je delavnico »Razglednice Ajdovščine«, žal je ostala nedokončana želja po fotografskem dokumentiranju naših vasi. Vsako leto je organiziral pregledno razstavo članov društva. Vsakemu razstavljavcu je namenil vzpodbudno

besedo ter že legendarno steklenico domačega vina. Veselil se je vsake samostojne razstave naših članov v Mercator centru, posebno pa še nagrad, ki jih naši uveljavljeni člani prejemajo na fotografskih natečajih, tako doma kot po svetu. Zelo si je prizadeval v delo društva vključiti mladi rod, zato je bil upravičeno ponosen na skupinsko razstavo fotografov ajdovske in vipavske gimnazije letošnje leto. Iz domačega okvira je že leta 2003 društvo popeljal z organizacijo slovenskega fotografskega natečaja Trta in vino, ki se je v letu 2004 preimenoval v Kruh in vino, vse do leta 2007. Svoje znanje, vedenje in izkušnje , ki jih je pridobil z organizacijo teh natečajev je želel nadgraditi, zato je Kruh in vino , spet na njegovo iniciativo, prerasel v sedaj, med ljubitelji in poznavalci fotografije, že uveljavljen in priznan mednarodni fotografski natečaj Med nebom in zemljo, ki je v lanskem letu privabil udeležence iz 55 držav sveta. V tem kratkem povzetku ni mogoče našteti vsega, kar je Jadran opravil za naše za društvo. Njegova skrb so bila zagotavljanje finančnih sredstev, materialnih pogojev, organizacija razstav in natečajev, delavnic, pogovori s sponzorj itd., ne nazadnje (kot se je včasih upravičeno jezil) tudi odklepanje društvenih prostorov. Žal usoda ubira nam nerazumljen poti. Jadran je odšel v času, ko se društvo pripravlja na praznovanje svojo desetletnice. Za prepoznavnost in uspeh našega društva gre zahvala predvsem Jadranu, ki je skoraj ves svoj prosti čas zadnjega desetletja namenil delovanju društva. Člani društva smo mu za vse, kar je storil za naše društvo neizmerno hvaležni. Ohranili ga bomo v trajnem spominu, z nami bo na vseh naših fotografskih poteh. Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina


Dediščina

Št. 13 • 15. junij 2012

Moja pot v šolo - 2. del (nadaljevanje iz prejšnje številke Ajdovskih novic) Skupaj z enkrat več drugič manj in enako razposajenimi Dolenjci, Bačr-

Na Babniku je bila prva od treh »fbrških« hiš na levi in cesta na Daps na desno. Daps menda izvira od Državno avtoprevozniško podjetje, ki je

Temelji predilnice: za barakami je nova obvoznica, pred ostanki stare Uške poti, v ozadju kapelica pred prestavitvijo. Foto: arhiv PANG, fond Tekstina Ajdovščina ci in Planinci (Uhajnci in Tevčani so bili z nami že z Ustja) smo po Repičevci nadaljevali proti Ajdovščini. Še nevidno so napovedovali le cerkveni zvoniki, dimnik in že takrat več kot petdeset let stara kamnita stolpa nič več samo tekstilne tovarne. Severnega, z manj slikovito streho, stopniščem in dvigalom, je po vojni z dekretom dobil Fructal. Južnega, s stopniščem in vodnim rezervoarjem v najvišjem nadstropju, in s tako slikovito ter danes hudo propadajočo streho, pa TTA. Cesta po Repičevci v smeri jug – sever je bila z vzhodne strani skoraj v celotni dolžini zaščitena s nepredirno mejo, redke njive na zahodni strani pa so bile »čudne«. Nivo zemlje je bil tudi za ped (približno 25 cm) nižji od okoliške travniške ledine. Odgovor »v živo« in v velikanski povečavi smo dobili letošnjega februarja. Po zaslugi bedastih načrtovalcev melioracij in komasacij iz sedemdesetih let je orkanska burja z dobesedno »obritih« ajdovskega in polj Dolenje – Ustje odnesla na tisoče kubikov zemlje. Če drži, da je za 1cm zemlje (humusa) potrebnih sto let, bodo letos kmetje orali zemljo iz Kristusovih časov. Po desnem in takoj nato levem ovinku, na južnem robu Curkove senožeti v Strujnci, se je pred nami odprl nov svet. Dograjena nova predilnica TTA za novo žično ograjo je skrila v spomin vtisnjen ogromen kup premoga pod vitkim dimnikom. Prej blagi levi ovinek je postal oster in našo pot po novi trasi usmeril vzdolž dvesto metrov dolge ograje, ki je ni hotelo biti konec. Danes je to slepa cesta, ki vodi v Špar in IKO. Na Babniku, ob novem vhodu v TTA, smo se vrnili na staro, takrat tudi uradno imenovano Uško pot. Del »poti v šolo« generacij pred nami je izginil pod predilnico in zelenicami okrog nje. Tudi prvotne poti po Repičovci, desnega in levega ovinka, Strujnce in Curkove senožeti ni več. Vzela jih je hitra cesta, obvoznica in Hofer, Špar ter Ika

bilo tu, ko je bila Ajdovščina »glavno mesto« Cone B do leta 1954. In na Daps so starejši takrat hodili plesat, v Dom kulture, po vojni, ob nedeljah in praznikih udarniško »dvakrat

tudi porušenih hiš, ki sta stali tik ob mreži Fructala. Starejša, zgrajena za delavce Ajdovske predilnice že v 19. stoletju, je bila v zelo slabem stanju in delno že prazna. Druga, manjša in mlajša, pa je bila v stanovanjsko hišo preurejena iz objekta, zgrajenega za transformatorsko postajo. Skozi park je vodila pešpot do vhoda na Fructal in mimo (današnje) vratarnice naprej čez »rojo« (kamnit vodni kanal, ki je hubeljsko vodo od šturskega mosta dovajal za pogon prve ajdovske predilnice) do poti, ki je med »rojo« in strugo Hublja vodila do šturskega mosta nasproti še vedno »Jochmannovega mlina«. Prvo »fbrško« hišo na Babniku je od makadamske ceste ločil globok jarek in ob njem, skoraj na cesti, so rasli mogočni hrasti. Jarek je po levi spremljal cesto naprej tudi mimo ostalih dveh »fbrških« hiš in se končal (začel) pri železniškem nasipu. Če smo do tukaj hodili po desni strani ali se preganjali po celi poti, smo naprej od Babnika, predvsem mlajši, stopili skrajno levo. Na desni, takoj za križiščem poti za Fructal, je stala in obratovala klavnica. In prav v času naše poti v šolo je bilo pogosto na vrsti prvo od klavniških opravil. Pri široko odprtih vratih, napol

13

Repičevca Foto: arhiv PANG, fond Tekstina Ajdovščina

Babnik: Ostrešje Doma kulture, takoj za njim Uška pot, v ozadju fotografije se vidi železniška postaja. Foto: arhiv PANG, fond Tekstina Ajdovščina

Goriška cesta, pogled proti zahodu: v sredini je križišče z Uško potjo (danes mestno krožišče), v ozadju je videti stanovanjsko hišo za železniške delavce, danes obnovljena v C3. Fotografija je nastala ob pričakovanju obiska maršala Tita in etiopskega cesarja Haileja Selassiea na poti v Trento. Foto: arhiv PANG, fond Tekstina Ajdovščina grajen« (prvi je hitro zgorel). Nedolgo tega se je leta 1978 temeljito obnovljen (še kasneje je bila z novejšo zamenjana vsa odrska oprema) zelo hitro »umaknil« Lidlu. Skrivnostna zgodba, če vidimo, da niti m2 Lidla in le nekaj parkirišč stoji na prostoru, (v tišini skoraj vseh in vsaj nemim soglasjem vseh) podrtega edinega ajdovskega Dom kulture. Montažni Lidl in parkirišča so na prostoru parka-parkirišča in dveh

na dvorišču, z veliko krika, krvi in vode. Ja, to je današnji Gasilski dom, za klavnico in pred tem pa je bilo tam tudi Kurivo. Do križišča z Goriško cesto je bil na levi zanimiv konec železniškega nasipa. Visoko nad našimi glavami, saj je bil nivo Uške poti veliko nižji od današnje Tovarniške ceste. Neredko se je prav na koncu tirov »oddihala« v oblake pare in dima zavita lokomotiva. Na desni je stalo Mizarstvo Va-

lič – stanovanjska hiša in delavnica. Tu sta bila še prometni znak STOP (Bog mi je priča, da prehoda za pešce ni bilo) in lipa. Da, ista, danes že mogočna lipa, ki je, upam, ne samo po sreči, pač pa tudi po pameti, preživela že nešteto preureditev križišča in gradenj nad in pod cesto. Zaradi mesta in mlajših enako upam, da se še dolgo ne bo pojavil kakšen načrtovalec le z ravnilom in brez pameti ali vsaj krivuljnika in lipi nebi več pomagala niti sreča. Da ne bo pomote, od Repičevce do križišča je bilo levo in desno od ceste samo našteto in nič drugega. Ne nič, Pod postajo, na Mircah in naprej na Gmajni so bili senožeti, vrtovi, travniki, vemo zakaj redke in majhne njive in vrtovi, in z grmovjem obrasli zemeljski nasipi (ostanek skladišč streliva v I. svetovni vojni). In sredi vsega tega »nič« je prav na Mircah stala še edino bela kapelica, tista, ki so jo morali pred leti prestaviti. Skoraj gotovo davno postavljena ob stezo na pot iz Plač: »po kamnih« čez Jelšek in Gmajno ter Mirce v ajdovsko predilnico. Na poti na delo. Prvi že pred 185 leti. Iz Uške poti se je proti zahodu odpiral razgled mimo železniške postaje do letališča in Boneta ter Nemškarice. Če nebi bila zemlja okrogla, bi videli še do Ceste. Veduti pa je dominiral Vipavski Križ. Tako kot še danes, toda žal le še na izbranem

kraju. Na križišču za Mlinotest, Kurivo, KSD in dalje se zazrite proti zahodu. Po pameti ali sreči načrtovana in zgrajena, upam le, da se tista cesta res ne bo kdaj končala v Vipavskem Križu. Po prečkanju Goriške ceste (na prihod kakšnega avtomobila je bilo treba predolgo čakati) nas je steza vodila diagonalno čez posebej ob četrtkih zanimiv »živinski plac«. Da. Tam, kjer so danes pošta, Market, bloki ob Lokarjevem drevoredu itd. Za vogalom nekdanjega SDK pa smo se znašli v novem križišču Gregorčičeve s Cesto 5.maja. Na levi park z impozantnim spomenikom padlim osvoboditeljem, ki pa naj bi istočasno (takrat še nismo razumeli) kazal kod naj gredo Gorjani domov. Čez cesto pa na levi cerkev in na desni postaja Milice (res je). Tako »zavarovane« z leve in desne nas je le še nekaj deset korakov ločilo od šole – nove, ogromne šole na levi, takoj za igrišči. Po hodnikih in stopniščih še surov beton, v velikih in tako svetlih učilnicah pa »vinaz« ali linolej. V vrečkah smo prinesli copate, neredko izdelane iz starih plaščev, podplati pa so bili izrezani iz plaščev biciklov. Čez cesto na Gradišče (danes ulica Quilijano) je iz Rizzatove žage rasla LIPA. Bilo je prve dni septembra 1961. Dušan Krečič


14

Aktivno

Št. 13 • 15. junij 2012

Lojzka Bratina in Društvo podeželskih žena Predmeja Lojzka Bratina

Alojzijo Bratina, ki jo vsi kličejo Lojzka, poznam že zelo dolgo in sicer kot kuharico. Najprej iz hotela Planika in kasneje iz menze Mlinotesta, kjer dela zadnjih 22 let. Kot zagnano prostovoljko in ustvarjalko pa sem jo spoznal šele v zadnjem času in presenečenja so se kar vrstila. Je predsednica zelo aktivnega Društva podeželskih žena Predmeja, poleg tega pa še piše pesmi in povesti – izdala je že dve knjigi, ima celo svoj CD in še marsikaj bi se našlo. Prvo knjigo ali bolj knjižico je Lojz-

ka izdala leta 2008 v samozaložbi – gre za zbirko pesmi pod skupnim naslovom Na gori je moje zavetje. V spremni besedi je Franc Černigoj zapisal: »… da imamo Gorjani srečo, da imamo Lojzko. Tisto Lojzko, ki zna vse bistveno v življenju in o življenju samem povedati na tak neposreden in iskren način; ki je vedno nasmejana, svetla, polna pozitivne energije, ki jo nesebično trosi okoli sebe …« Njena druga knjiga, ki je izšla letos ravno tako v samozaložbi, nosi naslov Domača vasica. Ponovno je to pesniška zbirka, na koncu pa je tudi kratka zgodba. Knjižico je sama podnaslovila z besedami, ki povedo veliko o njej: »Živim na Gori z mojimi dragimi GORJANI, s katerimi čutim UTRIP Gore … RAZMIŠLJAM o življenju in PRIJATELJSTVU z njimi in to je moja večna in neizčrpna LJUBEZEN …« Poizkusila se je tudi v glasbi. Filip Vidmar je uglasbil štiri njene pesmi, ki so dobile svoje mesto v knjigi Domača vasica. Ima pa Lojzka tudi svoj CD, ki ga je izdala leta 2010.

Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami

Društvo upokojencev Renče, Občina Renče-Vogrsko in Pokrajinska zveza društev upokojencev Severne Primorske, so organizirali konferenco na temo: »AKTIVNI STAREJŠI SOUSTVARJAMO PRIJAZNO SKUPNOST. Konferenca je potekala v veliki dvorani Kulturnega doma v Bukovici. To je bil osrednji dogodek na severnemu delu primorske v Evropskemu letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Vse prisotne je pozdravila Zmaga Prošt predsednica DU Renče, Alojz Vitežnik, predsednik Pokrajinske zveze društev Severne Primorske je izpostavil probleme, s katerimi se srečujejo starejši in poudaril, da kljub nezavidljivemu položaju v državi starejši rešujejo stiske mladih. Konference sta se udeležila župana Aleš Bucik in Milan Turk, Aleš Kenda nacionalni koordinator Evropskega leta, Lučila Hvala direktorica Zavoda za zaposlovanje Nova Gori-

ca, Aldo Trnovec koordinator programa Starejši za višjo kakovost življenja doma. Dvorana je bila polna, udeleženci so bili upokojenci, člani različnih društev, ki prostovoljno delujejo v kulturi izobraževanju, športu, sociali. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks, ki so ponekod že uveljavljeni v vsakdanjem življenju, krepijo medgeneracijske vezi in pripomorejo h kakovosti bivanja v okolju, kjer živimo. Na srečanju je bilo izpostavljeno dejstvo, ki je z novim zakonom postavilo v težak položaj mnoge starejše, ki so se odpovedali skromne socialne pomoči, da ne bi bremenili svojih otrok. Z mnogimi predlogi bi starejši pomagali na področju sociale, gospodarstva v dobrobit vsega prebivalstva, saj modrost in izkušnje še kako štejejo. Veliko je že postorjenega, a še vedno ostaja mnogo dela, ki pa se ga starejši ne branijo, le vrata naj bodo odprta za medsebojno sodelovanje. S kulturnim programom so srečanje popestrili člani in članice DU Ajdovščine; Dramsko pevska skupina ZARJA. NV

Kam spada oziroma kaj ji pomeni? Vse pove naslov zgoščenke – Gora. V njej je dvanajst skladb, ki jih poje sama, na kitari pa jo spremlja avtor glasbe Aleksander Cepuš. Društvo podeželskih žena Predmeja

škafu nese vodo. Gorjanke in gorjani so že od nekdaj veljali za družabne ljudi. Veliko so delali – doma in po svetu – radi pa so tudi poklepetali. Moški so se ob nedeljah dobivali v gostilni, igrali karte, vmes rekli kakšno moško pa

Trenutno ima 20 članic. Nastopajo v narodni noši, ki so jo nosile gorjanske žene v začetku prejšnjega stoletja. Široko, do tal segajoče krilo, predpasnik in ozka oprijeta bluza do pasu z nabranimi rokavi ter visoki čevlji z vezalkami, na bluzi pa še čipka matere Gorjanke, ki v lesenem

tudi kak kozarček se je prilegel, zraven pa so še kaj zapeli. Ženske so se zbirale v kaki hiši, s seboj so vzele »matevža« (bulo) in ob petrolejkah klekljale in pletle iz domače volne. Tovrstno tradicijo obuja in goji sedaj Društvo podeželskih žena s Predmeje. Pred 10 leti je bila ustano-

vljena pevska skupina, ki jo je dolgo vodil gospod Filip Vidmar, sedaj pa njegovo delo nadaljuje Katica Vidmar. Nastopajo na prireditvah v okolici, vabijo jih na gostovanja, imajo pa celo štiri lastne skladbe. Aktivna je dramska skupina, ki že nekaj let pripravi vsako leto novo igro domačih avtorjev. Samo lani so imele 12 predstav in gledalci so bili vedno do solz nasmejani. Na Gori je doma tudi čipkarstvo in v društvu deluje zelo aktiven čipkarski krožek. Posebej so ponosne na svoj vzorec čipke oziroma vzorec, ki je bil narisan prav za njih. To je čipka z motivom rože hladnikovke (Hladnikia Pastinacifolia – po botaniku Francu Hladniku), ki raste samo na področju Trnovskega gozda. Članice društva so aktivne tudi na področju pohodništva, skrbijo za urejen videz spomiskih obeležij na Predmeji, ob turističnih kažipotih posadijo rožice … Sodelujejo pa tudi z ostalimi društvi in velikokrat priskočijo na pomoč tako, da kuhajo golaž, pečejo pecivo … Branko Lavrenčič

Tudi NPK ena od poti do novih možnosti za zaposlitev »Osnovna šola za odrasle je le prvi korak, nato si bom pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo in poiskal zaposlitev, da pridem do kruha!« Tako nam je zaupal udeleženec predstavitve izobraževalnih možnosti za brezposelne, ki je v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje potekala v juniju na Ljudski univerzi Ajdovščina. Prvi korak je izredno pomemben – korak naprej! Zato smo organizatorke izobraževanja najprej poudarile pomen izobraževanja v današnjih časih in skušale spodbuditi prisotne k vključitvi v nadaljnje izobraževanje. Nato smo s pomočjo spletne strani www.lu-ajdovscina.si predstavile izobraževalno ponudbo in predvsem brezplačni program osnovne šole za odrasle, v katerega vpisujemo celo leto. Vpiše se lahko vsak, ki ima 15 let in je izpolnil osnovnošolsko obveznost. Način šolanja je prilagojen odraslim. Končana osnovna šola je lahko odličen začetek na poti do uspeha v življenju, saj omogoča boljšo samozavest, zaposlitev in nadaljevanje izobraževanja. Udeleženci predstavitve so pokazali veliko zanimanje za Nacionalne poklicne kvalifikacije. Osebe s pridobljeno listino NPK so na trgu dela

vse bolj iskane. Vsak, ki izpolnjuje predpisane pogoje in uspešno opravi izpit, lahko pridobi dokazilo o usposobljenosti za opravljanje poklica. Ljudska univerza Ajdovščina ponuja pripravo na izpite in v sodelovanju z Republiškim izpitnim centrom izpite za pridobitev javno veljavne listine NPK na različnih poklicnih področjih: Zeliščar, Ekološki kmetovalec, Izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način, Predelovalec mleka in Predelovalec mesa na tradicionalen način, Maser, Refleksoterapevt, Maniker, Pediker, Socialni oskrbovalec, Pomočnik kuharja, Pomočnik natakarja, Čistilec prostorov, Računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode. Udeleženci dobijo teoretična in praktična znanja, ki jih potrebujejo

za opravljanje izbranega poklica. Programi so zanimivi še posebej za tiste, ki imajo nek nedokončan ali končan poklicni program in potrebujejo hitro prekvalifikacijo, zaradi iskanja nove zaposlitve. Nekateri ne potrebujejo javno veljavne listine. Tisti se lahko vključijo v izobraževanje, pridobijo nova strokovna znanja in potrdilo o udeležbi, ne opravljajo pa izpita. Spet drugi pa imajo znanja, saj so morda že več let opravljali določena dela in lahko opravljajo samo izpit. Zanimiva strokovna usposabljanja so tudi Ponudnik tradicionalnih izdelkov, pridelkov in storitev, Računovodja, Usposabljanje skladiščnikov, Izobraževanje za voznike viličarjev, Strojepisje na računalniku in poslovna korespondenca ter številna druga.

uspešno sodelujejo pri aktivnostih regionalnega kluba. Zaključek slavnostne akademije so z odlično predstavo popestrile članice mladinske tamburaške skupine

»Tamburjaši« iz Vipave. Druženju je sledila skupna večerja in zabavni program, med katerim je potekala tudi tradicionalna izmenjava daril med gostujočimi IPA klubi.

Helena Furlan

Slavnostna akademija ob 20. obletnici IPA Regionalnega kluba Nova Gorica IPA (Mednarodno policijsko združenje) Regionalni klub Nova Gorica je v petek, 25. maja 2012, na dvorcu Zemono pri Vipavi slavnostno obeležil 20. obletnico ustanovitve IPA kluba Nova Gorica. Svečane akademije so se udeležili člani kluba, predstavniki regionalnih klubov sekcije Slovenije, IPA klubov iz tujine in sicer Italije ( Lignano, Monfalcone, Trieste), Hrvaške (Istra), Madžarske

(Solnok), Slovaške (Dunajska sreda) in Srbije (Smederevo), ter drugi vabljeni gosti. Začetek slavnostne akademije je naznanil kvartet trobil slovenske Policije, ki je zaigral državno in IPA himno. Prireditev je potekala v čudovitem okolju dvorca Zemono, pod vodstvom znane novinarke Ingrid Kašca Bucik. Predsednik Bruno Ipavec je v slavnostnem govoru pred-

stavil pomembnejše okoliščine in ključne posameznike za ustanovitev regionalnega kluba za Primorsko, kot se je ob nastanku klub imenoval. V nadaljevanju pa so bila posameznim članom podeljena priznanja IPA za uspešno delo v klubu. Posebej za to priložnost so bile izdelane tudi priložnostne plakete, ki so bile podeljene posameznim zaslužnim članom in podjetjem, ki že več let


Tretje življenjsko obdobje

Št. 13 • 15. junij 2012

Stojimo na robu propada, toda mi bomo naredili korak naprej.

Društvo MOST –Univerza za tretje življenjsko obdobje

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Ta globokoumna izjava je avtorstvo poslanca Jožefa Horvata na seji državnega zbora ob sprejemanju varčevalnih ukrepov. Kam, gospod poslanec, bomo naredili ta korak? Čez rob? Kako globoko v propad? Naslednja izjava oziroma zelo izvirna rešitev je prišla iz ust slavnostnega govornika na proslavi, ki je bila 16. maja letos v Kočevju. Gospod Lojze Peterle nas je podučil: »Sploh ni treba teoretizirati in ideologirati. Zadeve so v osnovi zelo preproste – preprečiti je treba krajo, odpravili korupcijo in uvesti pravno državo.« Se strinjam, zelo prav imate. Toda komu je ta poduk namenjen? Ljudem, ki izgubljajo službe in socialne pravice ali politikom, kar je gospod Peterle že 22 let. In ta gospod, ki kot evropski poslanec mesečno prejema okoli 10.000 evrov neto plačil, v omenjenem govoru nadaljuje: »Gospe in gospodje, ali si kdo res želi visoko inflacijo, sistem par ne par, bi radi spet odnašali devize čez mejo in kupovali šuškavce v Trstu ter dolgo stali na mejah?« Ne, gospod evropski poslanec. Tega ne želimo. Želimo pa polno zaposlenost, socialno državo, možnost dopusta in šolanja za vse, poštena sodišča in predvsem jasno perspektivo. Želimo si tisto Slovenijo, ki je, polna možnosti, pričela svojo osamosvojitev. Na to, kar ste naredili vi in vaši tovariši politiki v teh dobrih 20 letih, res ne morete biti ponosni. Dobesedno izropali ste Slovenijo. Bili smo znani kot delavni, pošteni in sposobni. Imeli smo daleč najbolj razvito gospodarstvo … Leta 1990 sem bil prepričan, da bomo, osvobojeni bremena nerazvitih in pogoltnega Beograda, dobesedno poleteli v smeri švicarskega ali skandinavskega standarda. Imeli smo to možnost. Imeli smo potenciale. Kaj pa sedaj?. Po vseh pokazateljih drvimo v smeri grškega scenarija. Pred tremi leti je bil nemški Opel na robu propada. Odločitev – 8.000 ljudi takoj na cesto. A je nogo med vrata postavila nemška kanclerka Angela Merkel. Zagrozila je lastnikom in bankam ter se nato lotila sistematičnega reševanja. Noben neoliberalni cepec ni kričal, da to ni delo vlade. To je delo vlade v krizi in ne besedičenje o umiku države iz gospodarstva in da naj trg opravi svoje. Sedaj je Opel zopet ena najuspešnejših avtomobilskih tovarn. Kaj je torej delala nemška predsednica vlade v času krize? Reševala je proizvodnjo in delovna mesta. Tega ni razumel Pahor in tega ne razume Janša (po Mladini št. 13, marec 2012). Podobno se je dogajalo z avstrijskim gradbenim gigantom Strabagom. Bil je tik pred stečajem, ko so država in banke svoje dolgove spremenile v lastniške deleže in pregovorile Ruse, da so ostali v solastništvu. Sedaj je Strabag s 76.000 zaposlenimi eden največjih evropskih gradbincev. Kdo bo posmemal kanclerko najuspešnejše evropske države, ki je že prebrodila krizo? Merklovo je bilo groza, ko je bilo v nevarnosti osem tisoč delovnih mest. Nemčija ima 80 milijonov prebivalcev. Primerljivo je v Sloveniji to 200 delovnih mest. Koga v slovenski politiki briga stečaj podjetja z 200 zaposlenimi. Kdo bo postavil nogo med vrata v primeru stečaja Primorja? Kateri naš politik razume, da brez Primorja ni več slovenskega izvajalca za velike projekte. Ne brigajo me lastniki. Skrbi me dodatnih skoraj tisoč brezposelnih v Vipavski dolini in pa seveda to, da bomo še na enem področju odvisni od tujcev. Tisoč brezposelnih pa pomeni vsaj še dodatnih tisoč prizadetih. Propadla je Tekstina, propadla je Lipa, že dolgo ni več Kovinskega in Batuj (TPO). Postavlja se vprašanj,e kdaj bo Fructal preseljen v Srbijo. Seveda imamo paradnega konja Pipistrel in še nekaj uspešnih podjetij in podjetnikov. Vendar oni ne morejo zaposliti množice brezposelnih. Tragično je tudi, da v gospodarstvu občine skoraj da ne potrebujemo visoko izobraženih kadrov. Srhljiv je podatek, da bodo z najnovejšimi varčevalnimi ukrepi najbogatejši dobili dodatne davčne olajšave v višini 400 €, povprečna mamica na porodniški pa bo dobila 900 € manj. Ne morem si kaj, da ne bi v tem uvodniku izrazil malo svoje jeze in še več zaskrbljenosti. Jezo nad vsemi bivšimi in sedanjimi politiki, ki so poskrbeli predvsem zase in za svoje. Dovolili ali celo sodelovali so pri produciranju tajkunov in pri izginjanju denarja v davčnih oazah. Zaskrbljenost pa za jutri, za svoje otroke in vnuke. Zaskrbljenost za generacijo starejših, ki je veliko potrpela in se stalno odrekala za boljši jutri. Sedaj se mnogi upravičeno bojijo, ali bodo imeli vsaj za najosnovnejše potrebe in preživetje. Tisti, tako opevani » jutri« se nam sedaj kaže v precej grdi luči. In da ne bi končal s prevelikim pesimizmom, bom uporabil še en citat. Že davnega leta 1936 je hrvaški pisatelj in pesnik Miroslav Krleža v svoji kajkavščini napisal verz: »Nigdar ni tak bil,o da ni nekak bilo, pak ni vezda ne bu, da nam nekak ne bu …«. Približen prevod bi se glasil: »Nikoli ni bilo tako, da ni nekako bilo, pa upajmo, da nikoli niti ne bo, da nekako ne bo …«. Upajmo.

15

Veliko občanov ve, da ima občina Ajdovščina univerzo ter da je Ajdovščina univerzitetno mesto. Pri tem se predvsem misli na oddelek novogoriške univerze, ki z dvema študijskima programoma domuje v novi stavbi v bližini upravne enote, na lokaciji nekdanje vojašnice v Šturjah. Vendar imamo še eno univerzo in sicer Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje. S šestimi glavnimi študijskimi oddelki in znotraj njih širokim izborom dodatnih možnosti ter s 332 študenti je to kar velika institucija. Univerza brez lastnih prostorov in brez profesionalno zaposlenih predavateljev redno izvaja aktivnosti, ki lahko ponudijo veliko vsem, ki želijo biti aktivni ter se izobraževati. Društvo je uspešno po zaslugi delavnih animatorjev in mentorjev ter neštetih ur prostovoljnega dela upravnega in nadzornega odbora, prav tako pa tudi številnih članov. Osnovno vodilo Univerze je – nikoli ni prepozno. Zaključek študijskega leta 2011/12 V torek 12. junija se je s skupno prireditvijo v večnamenskem prostoru Srednje šole Veno Pilon tudi uradno končalo študijsko leto 2011/2012. Predsednica društva, gospa Ljudmila Kovač, je v kratkem uvodu predstavila aktivnosti: »Učili smo se, nastopali, pisali, delali v različnih delavnicah, se srečevali z drugimi društvi, plesali družabne in latinoameriške plese ter folkloro, poslušali predavanja in predstavitve, nastopali na prireditvah, razstavljali, spoznavali glasbo, likovno umetnost, zgodovino, umetnostno zgodovino, rezbarili, kvačkali, klekljali, aranžirali, uživali na številnih pohodih in spoznavali številne kraje, značilnosti, kulturno dediščino, se razgibavali in skrbeli za zdravo prehrano …« Zaključek študijskega leta je pospremilo že 14. Glasilo društva Most, v katerem je predstavljena celotna paleta vseh dejavnosti. Prireditev so obogatili številni nastopajoči. Most v številkah Društvo Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje svojo bogato dejavnost izvaja v več zaokroženih celotah. Tečaji jezikov na treh nivojih (začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni) in sicer angleščina, italijanščina in španščina ter tečaj računalništva. Tu lahko dodamo še sodelovanje v vseslovenski akciji »Znaš – nauči drugega«. Krožki pokrivajo področje ustvarjalnega pisanja, astronomije, zgodo-

vine, umetnostne zgodovine, glasbene umetnosti ter gledališke dejavnosti – Dramska skupina Žar. Ustvarjalne delavnice združujejo štiri likovne skupine, dve skupini kasmnosekov, skupina ročnih spretnosti, kvačkanje in klekljanje. Pohodništvo je v Mostu zelo aktivno. Izvedenih je bilo osem pohodov od septembra 2011 do zadnjega v soboto, 9. junija, ki ga podrobneje predstavljam v nadaljevanju. Gibanje in šport združuje delovanje plesne skupine Ajda, dve nadaljevalni skupini plesa (v parih), folkloro in tai-chi. Pomembna dejavnost društva so razstave, kjer prednjačijo ustvarjalne delavnice s celo vrsto razstav likovnih, rezbarskih in kamnoseških izdelkov ter izdelkov ročnih spretnosti. Ena zadnjih je bila 19. maja letos v Vipavskim Križu, ki jo tudi predstavljam v nadaljevanju. V tem zelo kratkem opisu delovanja društva Most ne moremo mimo odmevnih nastopov folklorne skupine, plesne skupine Ajda in še posebej dramske skupine Žar. Opis delovanja društa zaokrožujejo še ekskurzije in izleti kot na primer strokovna eskurzija astronomov v planetariju v Celovcu, ogled gradu in sinagoge v (stari) Gorici, ogled zanimivosti Erzelja, Velikih Žabelj itd. Obisk pobratenega društva Društvo Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje aktivno sodeluje z sorodno inštitucijo, ki deluje v italijanskem Krminu (Cormons). To je Univerza za tretje življenjsko obdobje Unitre (Universita della terza eta Unitre Cormons). Udeležili smo se zaključka njihovega študijskega leta, ki so ga imeli 11. maja. Na zanimiv način so predstavili svoje bogato delovanje in natančne podatke o svojem članstvu. Sicer je sodelovanje med obema univerzama že dolgo in plodno. Izmenjujeta si obiske, sodelujeta na razstavah ter gojita prijateljstvo. Razstava v Vipavskem križu Univerzi za tretje življenjsko obdobje Most Ajdovščina in Unitre Cormons – Krmin sta skupaj postavili razstavo likovnih, kamnoseških in kvačkanih izdelkov. Otvoritev razstave v galeriji v Vipavskem križu je bila v soboto, 19. maja, in je trajala je do nedelje, 27. maja. Gostje iz italijanskega Krmina so v osrednji dvorani postavili slikarsko razstavo. Od domačih razstavljalcev pa so razstavile svoje izdelke štiri likovne delavnice, dve kamnoseški in delavnica kvačkanja. Na posebej svečani in

dobro obiskani otvoritvi so nastopili učenci glasbene šole Vinka Vodopivca. Folklorna skupina društva Most je zaplesala dva spleta narodnih plesov, članica krožka ustvarjalnega pisanja pa je prebrala nekaj iz bogate zakladnice tega krožka. V imenu gostujoče univerze je imel pozdravni nagovor predsednik gospod Michele Di Maria. V imenu domačinov pa je razstavo pozdravila gospa Nataša Ferjančič, ki je predstavila delo ustvarjalnih delavnic in med drugim povedala, zakaj je ta razstava za njih še posebej pomembna: »Ker vedno znova spoznavamo, da brez tega dela in ustvarjanja ne moremo več živeti. Naj bodo barve kamen ali niti, vsakemu od nas je to izziv, sprostitev in veselje«. Na koncu se je v imenu vseh razstavljalcev zahvalila za gostoljubje Galeriji Vipavski križ, ter gospe Ivani Slamič za vodenje otvoritve. Konec avgusta bo del te razstave gostoval v Krminu v Italiji. Pohod na Šentviško planoto Zadnji pohod društva Most ni imel sreče. Najprej je bil prestavljen zaradi drugih prireditev, potem pa zaradi napovedi slabega vremena na soboto, 2. 6. Za soboto, 9. 6., je bila vremenska napoved obetavna. Delno jasno bo in ne prevroče. Možnost padavin šele pozno popoldne, ko naj bi bili že doma ali vsaj na poti domov. Nič ni držalo. Na dan, ko naj bi bil dež, je cel dan sijalo sonce, na dan pohoda pa nas je že na začetku zmočil dež ter nas bolj ali manj spremljal cel dan. Toda to nam ni pregnalo dobre volje. Četica osemintridesetih pohodnikov se je opremila z dežniki, anoraki in pelerinami ter vseeno uživala v čudovitih razgledih na neokrnjeno naravo in gorske vršace daleč naokrog. Zanimivo je, da veliko ljudi sploh ne ve za ta košček naše domovine. Najenostavneje si jo predstavljamo v trikotniku med dolino Idrijce in Baške grape ter Cerkljanskega hribovja. Planota je na višini nad 600 m, najvišji Črvov vrh pa je le malo pod 1.000 m (975 m). Pohod smo pričeli na Šentviški gori. Tu nas je sprejel zelo prijazen domačin, ki nas je potem spremljal celotno pot ter nas seznanjal z življenjem te malo odmaknjene planote in njihovo uspešno prizadevanje za zaustavitev odseljevanja. Domačini hodijo v službo v Tolmin in Cerkno, vedno več pa je tudi domačih dejavnosti; od drobnih obrti do zelo razvite živinoreje. Pot nas je vodila preko Črvovega vrha, kjer je televizijski stolp. Naš gostobesedni vodič nam je razložil, da je na ustrezni višini tega stolpa majhna ploščad, kamor lahko splezajo tisti, ki bi radi kaj počeli brez greha. Ta majhna ploščad naj bi bila že na višini 1.000 m, kjer, kot vemo, ni več greha. Našo hojo smo končali v Ponikvah, kjer smo si ogledali obnovljeno cerkev, ki je zadnje delo našega velikega arhitekta – Plečnika. Sicer bi morali po programu še do vasice Pečine, vendar smo ta del skrajšali ter se odpeljali z avtobusom do Slapa ob Idrijci, kjer smo imeli kosilo – joto, klobaso in ocvirkovco. Branko Lavrenčič


16

Pogovor s športnikom

Št. 13 • 15. junij 2012

Uroš Pintar Letos mineva 10 let od preoblikovanja enega v štiri ločene javne zavode v občini Ajdovščina. Kaže, da je bila odločitev dobra, saj vsak zase zavodi smiselno peljejo svoj razvoj. Najbolj burno dogajanje v zadnjih desetih letih pa beleži Zavod za šport Ajdovščina, ki je ob pridobitvah nove infrastrukture pred kratkim širil dejavnosti še na mladinsko področje. Ob tej priložnosti smo poklepetali s sedanjim direktorjem zavoda, Urošem Pintarjem.

V letošnjem letu mineva 10 let od zadnje razdelitve skupnega na posamezne javne zavode, tako tudi Zavod za šport Ajdovščina v bistvu obeležuje 10 obletnico delovanja. Vi ste direktor zavoda zadnja 4 leta. Kako vidite to zadnje obdobje? Drži. Letos beležimo deseto obletnico „samostojnosti“ Zavoda za šport Ajdovščina. V tem obdobju se je na področju športa in športne infrastrukture nedvomno zgodilo veliko dobrega za šport. Zgrajen je nov zimski bazen, igrišče z umetno travo, mestni stadion Ajdovščina, večnamensko igrišče, igrala, prenovljeno je letno kopališče, garderobni prostori za zunanja igrišča ter popolnitev wellness ponudbe. Zavod nedvomno deluje v pravi smeri, s ciljem ponuditi čim bolj kvalitetno športno infrastrukturo in nuditi odlične pogoje društvom, ki v občini izvajajo letni program športa . Zelo pomemben podatek je tudi ta, da se celotna športna infrastruktura množično uporablja ter ne sameva, kar je temeljni cilj uspešnega delovanja zavoda. Število uporabnikov in zasedenost površin je v zadnjem obdobju skokovito naraslo, že pogled na prepolno parkirišče nam pove, da se v zavodu vedno nekaj „dogaja“. Zavod za šport Ajdovščina postaja precej obilen. Poleg starih in dobrih Polic, pa letnega kopališča, skrbite še za vrsto drugih športnih objektov, če se v tem vprašanju omejimo le na športne dejavnosti. Še posebej velika pridobitev (ali pa tudi ne?) je nogometni stadion Ajdovščina. Zavod za šport ima v upravljanju širok spekter notranjih in zunanjih športnih površin, ne smemo pozabiti tudi na avtokamp, ki dopolnjuje ponudbo športnih objektov in prenovljeni ter dopolnjeni wellness, ki pripomore h kvalitetnejši dodatni ponudbi. Letno kopališče deluje v času poletne sezone, vendar je priprava in vzdrževanje le tega velik napor in vzame veliko časa, če vztrajaš na kvalitetni in urejeni ponudbi. Stremim h kvaliteti in urejenosti ter veliko časa vložim v upravljanje s človeškimi viri, ki so ključ do uspešnosti vodenja vsake organizacije. Pohvalil bi zaposlene v zavodu, ki čutijo pripadnost in poslanstvo za-

voda in so ključni člen za doseganje naših ciljev. Mestni stadion v Ajdovščini je nedvomno pridobitev za zavod. Ne bom „pametoval“ ali je prav, da se je gradil stadion v taki obliki, veliko polemik je bilo in so še na račun smiselnosti izgradnje. Stadion imamo zgrajen in sedaj je na nas, da se ga bo v čim večji meri koristilo in tržilo Stadion smo prevzeli v upravljanje julija lani, do danes imamo kaj pokazati. Zelo urejeni obe igrišči in okolica, zahvala gre tudi Občini Ajdovščina, ki prisluhne nujnim potrebam in nudi prepotrebno finančno pomoč. Nogomet je verjetno še vedno vaša prva športna disciplina. Parkirišče ajdovskega stadiona je vedno večkrat polno, iz igrišča pa se razlega navijanje. Kdo in za kakšne namene uporablja stadion? Z nogometom sem povezan od malih nog, še vedno sem igralec pri ŠD Škou in trener Nogometne šole Ajdovščina. Spremljam pa domala vse športne panoge in sem seznanjen z dogajanjem v športnih društvih iz naše občine. Nekaj bo potrebno storiti v smislu obstoja športnih društev, ki v teh težkih časih bijejo bitko za preživetje in kot športnemu delavcu mi ni vseeno za propad slehernega športnega društva. Stadion v Ajdovščini zahteva posebno vzdrževanje. Potrebno je bilo dodatno izobraževanje glede same priprave travnate površine in uporabo strojnih naprav, ki jih travnata površina na stadionu potrebuje. Veliko negotovosti glede smisla vzdrževanja in uporabe stadiona je povzročil propad NK Primorja. Trenutno se stadion lahko pohvali z najboljšo travnato površino v slovenskem prostoru in uspel je dogovor o uporabi igrišča tudi za mladinske reprezentančne aktivnosti. V letošnjem letu do junija meseca je bilo izpeljanih 8 reprezentančnih aktivnosti (Slovenija, Norveška, Bosna, Avstrija), 5 prvenstvenih tekem je odigral ŠD Škou, gostili smo NK Maribor in NK Celje, odigrana je bila finalna tekma MNZ Nova Gorica, tekma med slovenskimi in italijanskimi novinarji, tekma veteranov Primorja, Nogometna šola Ajdovščina je izpeljala 3 turnirje in igrala prvenstvene tekme ter treninge z vsemi mladinskimi selekcijami. Stadion upravičuje svoj namen, potrebna pa je nenehna aktivnost ter iznajdljivost, da zadovoljuješ tako potrebe zavoda kot uporabnikov. Zavod opravlja kar zahtevno poslanstvo – skrbi za šport in rekreacijo Ajdovcev. Na kakšnem nivoju je ponudba in – ali jo Ajdovci znamo izkoristiti? Kakšni so odzivi – vemo, da je zimski bazen skozi svoje čase preživljal takšna in drugačna obdobja, se Ajdovci zavedamo, kaj imamo? Težave dela so povsod prisotne, odvisno je le na kakšen način jih rešu-

ješ. Če tarnaš, da ni denarja potem ne moreš pričakovati zadovoljstva in opravljenega dobrega dela. Potrebno je gledati širše in včasih tudi izven naših okvirjev iskati rešitve ter omogočiti neprestano komuniciranje,da ne pride do zastojev informacij, ki so ključne pri uspešnem delovanju ter zadovoljstvu uporabnikov. Kar se pa tiče dostopnosti športa v občini je nedvomno na visoki ravni in vsak lahko najde nekaj zase. Zimski bazen je primer dobre prakse, kako ga upravljati, da ne povzroča izpada prihodkov. Ponudbo smo sestavili vsem šolam, vrtcem in ostalim organizacijam tudi izven naše občine in rezultat tega je, da so dopoldanski termini za 2013 že zapolnjeni. Ne, menim, da se Ajdovci ne zavedamo kaj imamo, vendar po drugi strani pa Ajdovščina le ni mesto betona in si vsak občan prilagaja športno aktivnost glede na svoje lastne potrebe. Je pa dejstvo, da imamo športni kompleks, ki se ga ne bi sramovalo „veliko“ mesto z eno majceno lepotno napako – nimamo atletske steze. Kako gledate na trenutno športno zakonodajo ki predvideva da Zavodi opravljajo določene naloge za potrebe osrednje Športne zveze? Za nas nič pretresljivega, ocenjujem pozitivno in smo v slovenskem prostoru lep primer dobre prakse, saj že kar nekaj časa zavod opravlja velik del nalog Športne zveze. Zavod za šport in Športna zveza v Ajdovščini delujeta v pozitivni sinergiji in vzajemno sodelujeta na področju športa. Brez povezave teh dveh organizaciji ne moremo govoriti o urejenem sistemu na področju športa v občini Ajdovščina. Nedvomno imamo še rezerve in ideje, ki se jih bodo v bližnji prihodnosti v čim večji meri poskusile realizirati. Kakšni so načrti za prihodnost? Kako vidite razvoj športa in športne infrastrukture glede na trenutno gospodarsko situacijo? Načrti so optimistično naravnani, kljub situaciji s katero se sooča ne le vsaka organizacija, ampak sleherni posameznik. V teh težkih časih je pomembno stisniti iz sebe največ, da ne omagaš pred ciljem. Sedaj je primeren čas, da se intenzivno ustvarja, izvaja novosti, načrtuje, planira, v času blaginje se temu ni posvečalo veliko pozornosti. Pred kratkim sem sestavil projektno nalogo za izgradnjo večnamenske dvorane, ki naj bi zapolnila vrzel med veliko in malo dvorano. Projekt je zasnovan tako, da bo pripomogel k kvalitetnejšem učnim procesom športne vzgoje ter omogočil športnim društvom iz različnih športnih panog uporabo gimnastične dvorane za izvedbo kvalitetnejših vadbenih procesov. Tu so še igrala in prenova športnega parka z namenom koriščenja površine, ki je med letom nezasedena in vložek ni velik, potrebno

je le ustvarjati ideje in jih realizirati v dobrobit zavoda ter uporabnikov. No, ob športu ste pred časom širili za nove dejavnosti – mladi in turizem. Zgradili ste nov Mladinski center in hotel Ajdovščina. Kako vidite razvoj mladinskega hotela ter dejavnosti za mlade v povezavi z celotnim spektrom delovanja Zavoda za šport? Mladinski center in hotel Ajdovščina je področje, na katerem se dodatno učim in mi pomeni izziv. Strategijo delovanja imamo in se poskušamo držati smernic, ki smo si jih zastavili. Menim, da se je Mladinski center in hotel Ajdovščina dobro usidral v okolje in, kar je pomembno, da ga okolica dobro sprejema. Nenehno se tam odvijajo različne mladinske aktivnosti in čuti se povezanost mladinskih organizacij, ki bivajo pod eno streho. Pohvalil bi aktivne mladinske organizacije v naši občini, ki skupaj z nami uresničujejo primarni namen izgradnje Mladinskega centra in hotela Ajdovščina. Poleg tega se lahko pohvalimo tudi z realiziranimi nočitvenimi kapacitetami, ki so v lanskem letu presegle vsa pričakovanja in smo se uvrstili v sam vrh po številu nočitev v slovenskih mladinskih hotelih. Razvoj in smernice so že oblikovane, saj nam praksa kaže pot. Nočitvene kapacitete v veliki meri dosegamo s pomočjo ponudbe športne infrastrukture. Prepletenost mladih in športa je nujna, da mladinski hotel lahko

normalno „diha“. Na mizi imamo veliko resnih, velikih projektov. Eden izmed njih je tudi organizacija nogometnega turnirja poleti 2013, skupaj z Nizozemsko organizacijo Euro-Sportring. Bili so že na ogledu celotnega mesta, infrastrukture, sprejeti so bili tudi pri županu. Gre za velik projekt, ki bi v Ajdovščino pripeljal 600 otrok iz držav Evrope in 200 spremljevalcev, tukaj vidim priložnost, ne le prepletenosti mladih in športa, ampak vključitev aktivnih društev na vseh področjih ter ponuditi možnost dodatnega zaslužka podjetnikom. Poletje se bliža, Zavod za šport Ajdovščina pa spet ponuja kopico programov v času počitnic. Za kakšne programe gre? Vsako leto dopolnjujemo programe, cilj le teh je zadovoljen uporabnik. Primarno nam je pomembna kvaliteta, ki jo želimo ponujati po minimalnih cenah. Nudimo Plavalne tečaje, Poletno športno šolo ter Nogometni kamp Olymp letos s Petrom Kalinom, ki odmeva in je povpraševanja veliko. Ne smem pozabiti praznovanje rojstnih dni, ter športni dnevi s paintball animacijo. Tu so še poletni mladinski programi v okviru Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, ki so povezani z naravo in se imenujejo Zeleni oddih. Vabljeni torej vsi, ki imate radi šport in zabavo. Primož Sulič

Letno kopališče Ajdovščina odpira svoja vrata Letno kopališče Ajdovščina bo z obratovanjem pričelo že 9. in 10. junija, odprto bo od 10:00 do 19:00. DAN ODPRTIH VRAT 15. junij od 13:00 do 19:00, vstopnine ni! Do konca šolskega leta bodo bazen za svoje potrebe rabili ajdovski šolarji, ostali kopalci vabljeni 16. in 17. junij od 10:00 do 19:00, 23. junija 2012 pa ajdovski letni bazen prične z rednim obratovanjem. Odprt bo vsak dan od 10:00 do 19:00. Nočna kopanja v juliju in avgustu, ob sredah in ob petkih, med 20.00 in

23.00 uro. Otroški park Rado-Živa Vabljeni v otroški park na letnem kopališču Ajdovščina, kjer vas poleg otroških igral pričakujejo še proga z avtomobilčki ter napihljiva igrala. Uporaba parka z dodatno ponudbo je do rednega zagona letnega kopališča možna ob sobotah in nedeljah, nato pa v času delovanja kopališča. Uporaba proge z avtomobilčki 1,50€/vožnja Napihljiva igrala 1,00€ na uporabika/15 min Športni park je primeren za otroke do 12 leta starosti v spremstvu staršev.


Ideje za počitnice

Št. 13 • 15. junij 2012

MC poletni tabori

MDPM -Na krilih razigranega poletja 2012

Zeleni oddih Zabavno-izobraževalni tabor bo potekal od 1. do 7. julija, namenjen je skupinam otrok od 6. do 10. leta. Otroci bodo skozi igro in zabavo raziskovali avtohtono naravo Vipavske doline ter se učili živeti v sožitju z njo. Spoznavali bodo rastlinske in živalske vrste, si ogledovali filme z ekološko tematiko, ustvarjali in se zabavali. Program vključuje 6 nočitev v Mladinskem hotelu Ajdovščina, s polnim penzionom in popoldansko malico, vse prevoze na teren in delovni material, športni in animacijski program ter varstvo in mentorstvo. Cena – 180 evrov (možna je varianta brez spanja). Informacije in prijave na e-naslov MC Hiša mladih info@hostel-ajdovscina.si . Poletna jezikovna šola za osnovnošolce K vpisu vabljeni vi, ki bi se želeli naučiti ali utrditi svoje znanje angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega ali ruskega jezika. S pomočjo prijaznih učiteljic se boste učili na zanimiv način. Najmlajši bodo jezike spoznavali skozi igro, pravljice, risanke, gibalne aktivnosti, likovno izražanje, glasbo, iskanje zaklada v naravi, … lotili se bodo tudi branja knjig, pisanja svojih misli ter nastopanja. Šola bo potekala od 13. do 19. avgusta. Najstniki pa se bodo z novimi jeziki seznanjali na ustvarjalen način – z druženjem, preko projektnega dela, na prostem, brali bodo knjige, poslušali potopisna predavanja, … Program vključuje 6 nočitev v Mladinskem hotelu Ajdovščina, polni penzion in popoldansko malico, 20 ur učenja z učnim materialom, prevoze in izvedbo vseh animacijskih ter športnih programov ter varstvo in mentorstvo. Šola bo potekala ob 20. do 26. avgusta. Cena – 200 evrov (možna je tudi varianta brez spanja). Informacije in prijave na e-naslov MC Hiša mladih info@hostel-ajdovscina.si .

Poletne počitnice na Debelem Rtiču Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina bo organiziralo letovanje za otroke in šolarje, ki bo potekalo od 20. do 27. avgusta 2012 v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. Otroci bodo nastanjeni v Mladinskem domu Favna, kjer so tri sobe s 14 in ena soba z dvema ležiščema. Imeli bodo zagotovljeno bivanje, polni penzion z dvema malicama in napitki med obroki, 24 urno spremstvo vzgojitelja in 24 urno zdravstveno pomoč. Skrbniki prostovoljci bodo zanje pripravili bogat animacijski in zabavni program. Otroci se bodo lahko kopali v morju in notranjem bazenu hotela Arija ali Bor ali v zunanjem bazenu z morsko vodo. Poleg plavanja jim bodo na voljo različne druge športne aktivnosti, ki se bodo odvijale na športnih površinah in igriščih. Skozi cel teden bodo lahko sodelovali na različnih ustvarjalnih delavnicah, se udeleževali za-

17

bavnih večerov ali se v spremstvu odpravili na izlet. Cena subvencioniranega letovanja znaša 60 evrov in zajema vse omenjeno, poleg tega pa še avtobusni prevoz in nezgodno zavarovanje otrok. Možno je plačilo na dva obroka, in sicer 40 evrov ob prijavi in 20 evrov do 7 dni pred odhodom. Letovanje subvencionira ZZZS in je potrebno predhodno pridobiti potrdilo zdravnika. Namen letovanja je izboljšanje zdravstvenega stanja otrok in seveda prijeten in kvaliteten oddih, iz katerega se bodo vrnili veseli in zadovoljni, pripravljeni na novo šolsko leto. Za prijave ali več informacij nas pokličite na 053664930 ali 051430722 oziroma nam pišite na ajdovscina. ozrk@ozrks.si. Veselimo se vaše družbe in skupnih morskih počitnic! Irena Žgavc

Poletne aktivnosti z Migetalnico Hop na kolo Za učence od 5. do 9. razreda, od 2. do 6. julija, med 8. in 13. uro, jutranji zbor bo na košarkarski ploščadi na Ustjah. Podali se bomo po skrivnostnih poteh Vipavske doline, kjer bomo spoznavali še neodkrite kotičke narave. Poleg kolesa potrebuješ čelado, telovadne copate, pijačo, sendvič. Poletni športni tabor Greminpridem Za učence od 1. do 9. razreda, od 20. do 24. avgusta, med 8. in 13. uro, jutranji zbor bo na košarkarski ploščadi na Ustjah. Odkrivali bomo skrivnosti v okolici Ustij, spoznavali, kako zanimiva je lahko reka in ustvarjali ob njej, se vozili s kolesom, eno noč bomo prespali ob kresu v šotoru, petek pa je rezerviran za bazen. Poleg dobre volje potrebuješ športno opremo in malico. Cena posameznega programa je 30 evrov, za vsakega drugega otroka iz družine pa 20 evrov. Prijave sprejemamo na mail migetalnica@gmail.com ali na GSM 031-632-314 (Marko). Število prijav je omejeno!

Letovanja PIRAN - počitniški dom Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok; 29.6.-7.7. Športno obarvane, zabavne počitnice tik ob morju, v domu obdanem z mediteranskim rastlinjem. V neposredni bližini je kopališče. Polna cena: 298 evrov; cena z zdravniškim potrdilom: občani občine Ajdovščina 138,00, občani občine Vipava 146,00. NEREZINE – počitniško naselje ZPM Krško Bučanje na Malem Lošinju; 8.7.-18.7. Počitnice v bungalovih sredi borovega gozda, z značilno ugodno klimo za astmatike in alergike. V bližini so plaže, čisto morje, urejena igrišča in sprehajalne poti. Polna cena: 385 EUR; cena z zdravniškim potrdilom: občani občine Ajdovščina 174 EUR, občani občine Vipava 182 EUR PIRAN - počitniški dom Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok; 23.7.- 2.8. Zabavne počitnice tik ob morju, v domu obdanem z mediteranskim rastlinjem. V neposredni bližini je kopališče. Polna cena: 371,00 EUR; cena z zdravniškim potrdilom: občani občine Ajdovščina 171,00, občani občine Vipava 185,00 PIRAN – počitniški dom Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok; 4.8. - 22.8. Športno obarvano letovanje v prijetnem okolju slovenske obale. Polna cena: 300 EUR; cena z zdravniškim potrdilom: občani občine Ajdovščina 137 EUR; občani občine Vipava 148 EUR

Ustvarjalne delavnice Pridružite se nam na plesnih, slikarskih, kiparskih, literarnih in eko-delavnicah, na piknikih, športnih aktivnostih, druženju in ustvarjanju v naravi. v Ajdovščini: od 26. do 29. junija, v sklopu delavnic bomo izvedli krajši fotografski tečaj za otroke; od 2. do 6. julija, od 9. do 13. julija in od 20. do 24. avgusta, vsak dan od 10. do 13. ure v prostorih MDPM – MC Hiša mladih v Palah; v Malovšah: Od 4. do 6. julij in od 27. do 29. avgusta od 10. do 13. ure v prostorih KS Malovše – Gojače; v Vrhpolju: od 2. do 6. julija od 10. do 13. ure v prostorih OŠ Vrhpolje. Mini jezikovni tečaj V mesecu juliju - Angleščina in francoščina skozi igro; sodeloval bo francoski prostovoljec. Enotedenski tečaj bo izveden ob zadostnem številu prijav. Športne aktivnosti Tečaj rolanja od 6. do 10. avgusta 2012; rolanje je zabavno in koristno; obvezni čelada in ščitniki. V primeru slabega vremena bodo v tem času potekale različne delavnice. Obisk adrenalinskega parka v Postojni, 28. avgust, odhod ob 9.00, povratek ob 14.00.

PRIJAVE ZA VSE AKTIVNOSTI SO OBVEZNE! Info: MDPM Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 61 a, 5270 Ajdovščina; 05/368 91 40 ali 041 490 360; info@mdpm-ajdovscina.si,

Aktivno poletje za vse generacije v družbi s ŠD Rekreativček vili program Aerobike na prostem, ki se bo dvakrat tedensko v večernih urah, julija in avgusta odvijala na zunanjem, večnamenskem igrišču, na Policah. S samo organizacijo programov skozi vse leto, tako naše društvo izpolnjuje osnovni cilj, ki smo si ga zastavili ob ustanovitvi, da bi povečali športno rekreativno dejavnost otrok in odraslih v Ajdovščini in njeni okolici, zato Vas vabimo, da se nam pridružite Vi in Vaši otroci. Saj veste, da so lahko starši najboljši vzgled in naj bo tudi v športu tako! Več o samih počitniških programih lahko najdete na spletni strani društva http://rekreativcek.gmajna.eu ŠD Rekreativček

Tudi letos, že peto leto zapored , boste poletje lahko aktivno preživeli v družbi s Športnim društvom REKREATIVČEK , ki bo organiziralo športno-rekreativne programe za otroke, z namenom, da bi staršem pomagali zaposliti svoje otroke v času, ko nimajo več šolskih obveznosti in se morda ne morejo odločiti kako koristno porabiti prosti čas. Ponovno pa smo se odločili, da preko poletja tudi odraslim ponudimo redno vodeno vadbo, ki jo tako, kot vse ostale programe, vodijo naši izkušeni vaditelji. Celodnevni programi za otroke se bodo preko poletja izvajali v treh terminih in sicer : 1. termin od 25.6.2012 do 29.6.2012, 2. termin od 16.7.2012 do 20.7.2012 in 3. termin od 30.7.2012 do 3.8.2012, kjer bomo otrokom omogočili udeležbo v Aktivnih počitnicah v vodi. Tu bo poleg učenja plavanja in seznanjanja z raznimi športnimi igrami,

naše pomembno vodilo druženje in zabava ter sproščeno preživljanje počitnic, tako na zelenici, kot v vodi. V istih terminih bomo v popoldanskem času otrokom ponudili tudi 10-urne tečaje plavanja, tenisa in rolanja. V okviru celodnevnih programov bomo za otroke organizirali tudi Nogometni kamp, ki bo potekal v terminu od 30.7.2012 do 3.8.2012. V okviru Nogometnega kampa se bodo otroci učili obvladovanja spretnosti z žogo, se seznanili z zakonitostmi nogometne igre in nasploh osvajali nogometno znanje. Seveda pa tudi tukaj ne bomo pozabili na zabavo in sproščanje, saj se bomo v času med treningi osvežili na bazenu. Da pa bo program še bolj pester in zanimiv, nas bodo obiskali tudi razni gostje. Kot je bilo že prej omenjeno, bomo letošnje poletje poskrbeli tudi za odrasle, saj bomo za njih pripra-

Vabilo na Veteranski kolesarski maraton – sobota, 16. junij 2012 Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever vabita na 6. kolesarski maraton po poteh obeležij vojne 91. Trasa letošnjega tradicionalnega maratona pelje iz Vipave proti Branici, skozi Dornberk, Volčjo Drago, Križ Cijan, do Šempetra in Rožne doline, nato pa skozi Novo Gorico po regionalni cesti do Ajdovščine in nazaj v Vipavo. Proga je dolga približno 85 km. Start maratona bo v soboto, 16. junija 2012 ob 8. uri, zbor kolesarjev pa je pred vojašnico v Vipavi, kjer bo tudi cilj. Sodelujejo lahko vsi, ki menijo, da so dovolj kondicijsko pripravljeni ter so starejši od 14 let. Čelade so obvezne, vozite na lastno odgovornost. Startnina je 10 evrov, prijavite se lahko pri Ivu Marcu na 040-305768 ali pa na dan tekmovanja na startu.


18

Šport

Št. 13 • 15. junij 2012

Mesec turnirjev na mestnem stadionu v Ajdovščini Serije nogometnih prireditev se je udeležilo skoraj 50 ekip iz vse Slovenije. Mogoče je kateri od bolj pozornih Ajdovcev v maju in začetku junija opazil, da se na mestnem stadionu v Ajdovščini dogaja veliko več kot ponavadi. Nogometna šola Ajdovščina je namreč pripravila turnirje vseh selekcij, na katerih so se s svojimi vrstniki, v znanju nogometne igre pomerili nogometaši od šestega do štirinajstega leta. Turnirji, tudi nogometni, so priložnost za marsikaj in v zadnjem času med mladimi športniki vedno bolj priljubljena oblika tekmovanja. V širšem slovenskem prostoru je tovrstnega dogajanja zelo veliko, pri nas, v Ajdovščini pa se razen svetlih izjem (npr. turnirji s prijateljsko Brezo, lanski festival selekcije U8) nihče ni zares hotel spoprijeti z organizacijskim izzivom, o čemer najlepše pričajo besede enega od nekdanjih ajdovskih nogometašev, da v času, ko je on treniral v Primorju, česa takega pač ni bilo. Letos pa se je Nogometna šola Ajdovščina v veliki želji dati svojemu podmladku čim več, pogumno odločila za organizacijo kar sedmih turnirjev v slabem mesecu časa. In lahko rečemo, da se je tako organizacijsko kot rezultatsko pokazala v zelo lepi luči. Odprtje omenjenih prireditev se je pričelo 19. maja s turnirjem U12, kjer je v konkurenci sedmih ekip, ki so se pomerile po ligaškem sistemu, domača ekipa dvignila največji pokal. Fantje, ki jih vodita Patrik Močnik in Jan Vidic, so tako kronali sezono in

si pripravili največjo nagrado za trud, ki so ga vlagali skozi celo leto. Barve Ajdovščine je branila še ena ekipa, ki po zelo dobri igri, zasedla 5. mesto. Še ena nagrada je ostala doma in sicer je najboljši vratar turnirja postal Ivan Rudolf. V soboto, 26. 5., in nedeljo, 27. 5. sta potekala turnirja za selekciji U10 (sobota) in U9 (nedelja). Fantje obeh selekcij sicer trenirajo skupaj pod vodstvom Andija Mamiča in njegovega pomočnika Andreja Hrobata. V soboto se je med sabo pomerilo osem ekip, med njimi dve iz NŠ Ajdovščina. Po prvem delu je ekipa U10 zasedla prvo mesto in se v nadaljevanju pomerila z vrtniki iz ekipe U9, pozneje pa v četrtfinalu izgubila z ekipo iz Tolmina in v tekmi za tretje mesto z ekipo iz Vipave. Končno četrto mesto je kljub temu za ekipo velik uspeh, veselili pa so se tudi priznanja za najboljšega vratarja, ki ga je prejel Kristjan Pizzo. Turnir je osvojila ekipa iz Vrhnike. V nedeljo se je med sabo pomerilo devet ekip, zopet dve iz NŠ Ajdovščina: poleg ekipe U9 tudi ekipa leto mlajših. V izločilnih bojih sta se kot že dan poprej pomerili domači ekipi in zopet je napredovala starejša, ki je pozneje odpravila še Piran in, kot so zapisali na spletni strani NŠA, »v pravi nogometni poslastici« še HIT Gorico ter tako postala zmagovalka domačega turnirja. Najboljši igralec turnirja je bil domači kapetan Aljaž Černigoj. V nedeljo 3. junija je na novem stadionu, travnato površino na obeh

igriščih, preizkusilo 16 ekip v generacijah letnikov 2003,2004 in 2005. Najmlajše člane NŠA je prišlo vzbodbujati največje število ljudi, tako se je parkirišče razširilo v območje obrtne cone, kot v zlati dobi bivšega prvoligaša. Dogodek je popestrila tudi plesna točka plesnega centra ADC. Proti pričakovanjem so kratkohlačniki pokazali nekoliko manj kot smo jih vajeni iz drugih tekmovanj, vendar je glede na analizo tekoče sezone,

upravičena visoka mera optimizma, ki preveva vse, ki spremljamo naše najmlajše generacije. V kategoriji U8 so fantje dosegli 7. mesto (zmagala je ekipa Sežane), tretjeuvrščena ekipa U7 (prvouvrščena je bila HIT Gorica) pa je v svojih vrstah imela tudi najboljšega igralca Gregorja Cigoja. Ekipi vodita Peter Kalin in Andrej Hrobat. V kategoriji U6 razvrstitve po mestih ni bilo, zmagovalci in ponosni prejemniki medalj so bili vsi udeleženci, najbolj številčni so bili mali domačini, pod vodstvom Adrijana Fegica. Legenda ajdovskega nogometa je z ekipo mladincev osvojil prvo mesto v primorski ligi in se bo z Janom Vidicem, ki vodi prav tako novopečene primorske prvake, podal v boj za 2. slovensko ligo v prihajajočih tednih. Obe ekipi sta na nedeljskem turnirju prejeli pokala za naslova prvakov. Prireditev je zaključil prelet Pipistrelovega letala, iz katerega se je vsul kup bonbonov, kar je bila za otroke še posebna atrakcija. V nedeljo 10.06.12 se je odvil še zadnji turnir v verigi in sicer so se pomerile ekipe U14. Na povabilo organizatorja Nogometne šole Ajdovščina se je odzvalo 7 ekip, ki so se najprej v skupinah in nato v izločilnih bojih borile za prvo lovoriko Nogometne šole Ajdovščina U14. Zmagala je ekipa HIT Gorica, ki je v razburljivem finalu premagala ekipo Slovana iz Ljubljane 2:1. Tudi Nogometna šola Ajdovščina je igrala vidno vlogo na turnirju, saj je za 3.mesto ekipa NŠA1 ugnala Olimpijo z rezultatom 2:1, z dobrimi predstavami in solidnim

5.mestom pa je presenetila NŠA2, katero so sestavljalji mlajši igralci. Obe ekipi vodi Uroš Pintar. Za vse dogodke gredo čestitke vsem, v prvi vrsti nogometašem in njihovim trenerjem, vodjema šole Andiju Mamiču in Tomažu Luliku, pohvalo pa si zaslužimo tudi starši, ki smo sicer velikokrat na tekmah velik nebodigatreba, ko kriče s tribun solimo pamet trenerjem, sodnikom in svojim otrokom (upam pa, da nikoli ne navijamo tako neprimerno, celo žaljivo, kot smo imeli priložnost doživeti kot gostje na enem zadnjih turnirjev). Vendar smo, čeprav nas včasih čustva zanesejo, tudi neutrudni moralni in finančni podporniki, ki za svoje »ta male« zmoremo pozabiti na nepospravljene hiše in neopravljene obveznosti. Kot pravi ljudska modrost, nas itak vse počaka. Prav zaradi te filozofije staršev in trenerjev so turnirji v Ajdovščini tako lepo uspeli in mislim, da so si vse ekipe, ki so prišle k nam, »obliznile prste« ob prostornih in čistih garderobah, vrhunsko pripravljeni travnati površini mestnega stadiona, odličnih sodnikih in postrežbi. Seveda pa samo prostovoljno delo ne bi bilo dovolj, zato se na tem mestu zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pri izvedbi turnirjev nesebično pomagali. Verjamemo, da tudi zato, ker verjamejo v šport in v lepšo ajdovsko prihodnost, katere glasniki so naši otroci. Nogometna šola Ajdovščina se vsem pokroviteljem in sponzorjem zahvaljuje za pomoč, objavljeni so na spletni strani šole: www.nogometna-sola-ajdovscina.si. Bojana P. Kompara in ekipa NŠA

Turnirji v tujini igralcem širijo obzorja Pri Košarkarskemu klubu MARC Ajdovščina so si letos postavili zelo visoke organizacijske cilje, do sedaj pa v celoti izpolnjujejo zaupanje igralcev oz. igralk, ter staršev, ki so jim zaupali (športno) vzgojo svojih otrok. V letošnjem košarkarskem letu so v tekmovanjih košarkarske zveze Slovenije (KZS) nastopali s kar osmimi tekmovalnimi ekipami, kjer je vrh piramide krojila članska ekipa. V Lastni organizaciji so izpeljali kar nekaj turnirjev, udeleževali pa so se tudi turnirjev in tekem izven ajdovske občine, kot je recimo Sončkov dan, ki vsako leto poteka v Novi Gorici. Dvakrat so otrokom in njihovim staršem omogočili tudi ogled tekme ABA lige, prvič med ekipama Zlatorog in ljubljansko Union Olimpijo, drugič pa sta si nasproti stala Zlatorog in kasnejši državni prvaki iz Novega Mesta, ekipa Krke. Za piko na i v letošnjem programu pa so poskrbeli v spomladanskem delu sezone, kjer so dvakrat organizirali potovanje na turnir v tujino. Vsako leto, teden pred veliko nočjo, na Dunaju v Avstriji poteka ogromen turnir z imenom Osterturnier, ki se ga, v različnih starostnih kategorijah, udeleži okrog 500 ekip, ki prihajajo iz cele Evrope, nekaj pa tudi iz drugih celin. Na ta turnir sta letos odpotovali tudi dve ajdovski ekipi. Igralci rojeni v letu 1999 so nastopali v kategoriji U13, kjer so naleteli na zelo močno skupino (med nasprotniki je recimo bila tudi berlinska ALBA) in žal izpadli že v skupinskem delu iz tekmovanja. Sigurno pa je bila to za njih zlata izkušnja, tako za osebnostni, kot tudi košarkarski napredek. Za senzacijo pa je poskrbela

ekipa letnikov 2000, ki je nastopala v kategoriji U12. Dan za dnem, tekmo za tekmo, so premagovali nasprotnike, klonili pa so šele v finalu proti ekipi domačinov. Tako so dosegli končno drugo mesto, med 35 prijavljenimi ekipami, med katerimi so bili tudi podmladki evroligašev in nemških bundesligašev (Bamberg, Ulm, Koln, …), za kar si zaslužijo vse čestitke. Po tako dobri uvrstitvi na prvem gostovanju v tujini, ki so ga tej igralci sploh okusili, so se pri KK MARC odločili, da jih za nagrado pošljejo še na en turnir, tokrat v precej bolj košarkarsko mesto, hrvaški Zadar. Na manjšem memorialnem turnirju, poimenovanem po v vojni padlemu košarkarskemu delavcu Denisu Špiki, ki ga je, v začetku meseca, točneje od 1.-3.6.2012, organiziral zadarski klub Sonik Puntamika, so ajdovci ponovno dosegli drugo mesto, nabrali pa so si precej pomembnih izkušenj, ki jim bodo še kako prav prišle v jesenskem delu državnega prvenstva U12, kjer ajdovci kotirajo zelo visoko, saj so po prvih dveh delih tekmovanja še neporaženi z dvanajstimi zaporednimi zmagami. Za konec sezone ajdovski košarkarski klub pripravlja še dva dogodka. Prvi se bo v nedeljo, 17.6. odvijal v budanjskem športnem parku, kjer bodo ajdovski košarkarji organizirali prireditev ob zaključku sezone za vse člane kluba in njihove starše, sorodnike in prijatelje. Drugi dogodek, ki ga KK MARC organizira pa je AJDOVSKI KOŠARKARSKI KAMP 2012, ki se bo odvijal med 26. in 30.6.2012 na ajdovskih Policah. Na kamp se lahko vpiše kdorkoli, košarkarsko predznanje pa ni po-

trebno. Več informacij o kampu lahko dobite na spletni strani njihove košarkarske šole (www.kosarkarska-sola-ajdovscina.tk). Jan Zavrtanik, vodja mladinskega pogona KK MARC AJDOVŠČINA: „Bliža se konec organizacijsko zelo zahtevne sezone, s katero smo zadovoljni, saj smo našim košarkarjem in košarkaricam ponudili bistveno več vsebin, kot prejšnja leta. Zaradi tega so lahko še bolj napredovali, imeli pa so tudi priliko soočiti se z drugimi košarkarskimi realnostmi. Čar turnirjev v tujini je prav to. Taki turnirji igralcem in igralkam širijo obzorja in jim še kako pomagajo pri (košarkarskem) odraščanju, saj so v tujini nekako prisiljeni živeti v za njih nestandardnem okolju, kar pomeni, da so primorani prilagoditi se situaciji, na igrišču in izven. O našem dobrem delovanju priča tudi podatek, da smo letos uvrščeni na deveto mesto v pokalu mladih, kar pomeni, da je naš mladinski pogon v tem trenutku na zavidljivi ravni znotraj Slovenije. Se pa s tem ne zadovoljujemo, saj hočemo v naslednjih sezonah rasti. Prav zato smo začeli še nekaj sodelovanj z uglednimi klubi oz. društvi v sosednjih državah. Z njihovo pomočjo si bomo lahko s časom pridobili še več izkušenj in še dodatno obogatili naš program. Trenutno imamo kar nekaj fantov, ki bodo s pravim delom in pristopom ter kančkom sreče, ki v športu nikoli ne škodi, nekoč morda nastopali tudi na višjih klubskih in reprezentančnih nivojih. Konec koncev je iz naše sredine nekaj fantov že prestopilo na višje nivoje, na kar smo ponosni, seveda pa smo ponosni tudi na njih!“ JZ

Š O L A K O ŠARKE KO

ŠARKARSKI MARC AJDOV KLUB ŠCINA

Vabi vse, male, nadobudne in e velike, polne, na vpis nergije novih clanov.

Dodatne infor amcije na e-m ail naslovu: info@leone.si, te na spletni stra lefonu 031-814-222 in 04 1/ ni www.kosark osebno na na arski-klub-ajdo 711-742, slo vscina.si ali Tovarniška ce vu KK Marc Ajdovšcina, sta 6a, 5270 Ajdovšcina


Šport in šah

Št. 13 • 15. junij 2012

19

Taborniki ustvarjamo boljši svet, tudi v Ajdovščini že 60 let! Na naša vprašanja v portretu tabornikov je tokrat odgovarjal Ajdovec Mitja Premrl, direktor največjega računovodskega podjetja v Ajdovščini Taxa. Včasih zelo aktiven tabornik, danes pa za vedno tabornik po duši in srcu. Pa ga spoznajmo.

Kako bi v nekaj stavkih opisali tabornike in taborništvo? Taborništvo je druženje, učenje, spoznavanje samega sebe in drugih, pomaganje, sodelovanje in življenje v naravi. Tabornik to dela. Kaj vam taborništvo pomeni in kako je vplivalo na vašo kariero in življenje, kako ste taborništvo

združevali s privatnim življenjem (šolo, družino, prijatelji)? Kot mlad tabornik sem v osnovni šoli začel spoznavati drugačen način življenja, ki ga živim še danes. Še zmeraj sem rad v naravi, še posebej ponoči, rad spim zunaj, še zmeraj kakšno ušpičim v taborniškem slogu ipd.. Ko sem postal vodnik, sem

se z izobraževanji in izkušnjami učil voditi in učiti druge, kar pomeni najprej poslušati in slišati, nato razumeti, organizirati in včasih ukazovati. Te izkušnje mi pomagajo že celo življenje. Ko sem vodil ajdovski rod, je družina pri tem sodelovala. Starejši sin je bil aktiven tabornik do drugega letnika srednje šole, najmlajša hčerka je vodnica, srednja hčerka sicer ni bila tabornica, razmišlja pa enako kot midva z ženo, na družinskih praznovanjih pojemo taborniške pesmi. Očitno iz tega ne moremo in nočemo uiti. Kaj je po vašem mnenju bistvo taborništva? Zaradi česa je taborništvo preživelo navkljub velikim družbenim spremembam v zadnjem obdobju? Taborništvo spodbuja sodelovanje, pomoč drugim, življenje v neki skupnosti, strpnost, zdrav način življenja in še marsikaj. Vse to je ne-

katerim ljudem tuje, drugim pa privlačno. Zato je taborništvo preživelo in bo še živelo, ne glede na družbene spremembe. Kako se spominjate svojih dni, ki ste jih preživeli pri tabornikih? Se vam je kateri od dogodkov posebej vtisnil v spomin? Na prireditvi ob 60. obletnici RMB sem se nasmejal ob res enkratnih izpovedih mlajših in starejših tabornikov. Tudi takrat, ko so pripovedovali, kako je bilo v kazenskem vodu. Spomnili so me na moje mlado taborništvo. Imam občutek, da je bilo dosti več kazenskih vodov in da sem v vsakem aktivno sodeloval. Ostala mi je v spominu noč, ko smo pred šotorom prelivali vodo. Dva tabornika sta se zbudila in šla na stranišče, tretji pa se je zelo na glas polulal v hlače. Od smeha smo se skoraj polulali še ostali sodelujoči. Naslednji dan smo bili seveda v kazenskem

Stare mašine, ma mlada srca

Črn trn z lepimi uspehi v nove akcije

77 starodobnikov se je drugo majsko soboto pognalo skozi startno črto 19. rallya Vipavska dolina izpred ajdovskega tehnološkega prvaka Pipistrela, nekaj malega manj jih je pripeljalo na cilj, letos na osmičarsko kmetijo Černigoj v Lokavcu. Najstarejši – hub mobil iz leta 1921, najboljši – ferrari, letnik 1992, tokrat le na turistični vožnji. Najnenavadnejši so bili motorji z bočnimi prikolicami in čudnimi imeni, najbolj simpatični so bili Miro, Marija in njun topolino. Prav vsi pa so bili vredni pozornosti in ogleda. No, za udeležence pa veliko šteje tudi zmaga – dirka je namreč štela za pokal Zveze starodobnih vozil Slovenije ter jo je budno spremljal delegat zveze. Domače Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina si je ponovno privozilo ekipno prvo mesto ter vrsto pokalov po posameznih kategorijah. Drago Kukovič je imel kljub častitljivi starosti svojega jeklenega konjička tokrat kar močno konkurenco ter je s svojim Dodgeom Roadster letnik 1924 končal na

Tekmovanja v gorskem kolesarstvu so v polnem teku in člani domačega KK Črn trn so tudi letos prisotni in zelo uspešni. Na mednarodnem nivoju so se v preteklih mesecih udeležili tekem v Houffalize (Belgija), Monte Tamaru (Švica), Szczawno Zdroj (Poljska), Leogangu (Avstrija), Val di Sole (Italija), Fort William (Škotska), Pietermaritzburg (Južnoafriška republika). V slovenskem pokalu so se udeležili tekem v Trbovljah, Avčah, Buzetu (CRO), Javorniku. Tekmovalci so v spustu na mednarodnih tekmah dosegli naslednje rezultate: Monte Tamaro - Miran Vauh 14. mesto, Kristjan Medve-

2. mestu. Miro Štrancar si je v naslednji starostni kategoriji privozil prvo mesto, takoj za njim pa je pristal Ivan Obid z enakim Fiatom 500 A. Odlično sta se odrezala Zdravko Kalin z vespo Piaggo letnik 1965 s prvim in Vladimir Žiberna z motorjem Benelli letnik 1934 z drugim mestom v kategoriji najmanj 25 let starih motorjev. Dobro teče tudi Vespa Piaggo letnik 1962 Antona Ostrožnika, ki je dirko končala na prvem mestu. Prvi je bil tudi Silvester Valentinčič z motorjem Sertum letnik 1949. Vinko Remec je s svojo Zastavo 615 privozil na drugo mesto. Zmagovita je bila kategorija avtomobilov, izdelanih med leti 1961 in 1970 – prvi je bil Drago Rupnik z mercedesom, drugi Bogdan Troha z Mini Austinom, tretji pa Joško Morenčič z nekdaj tako priljubljenim princem. Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, ki mu predseduje Igor Trošt, pa se lahko pohvali še z eno zmago – tudi letošnja dirka je bila zelo dobro ocenjena, organizacija pa pohvaljena. Čestitamo!

šček 30. mesto, Zarja Černilogar 4. mesto; Leogang - Miran Vauh 21. mesto, Zarja Černilogar 9. mesto, Val di Sole - Miran Vauh 56. mesto, Tilen Leban 32. mesto med mladinci, Zarja Černilogar 26. mesto; Fort William - Miran Vauh 16. mesto, Zarja Černilogar 18. mesto. Rezultati tekem slovenskega pokala: Trbovlje - Miran Vauh 1. mesto, Zarja Černilogar 2. mesto; Avče - Miran Vauh 3. mesto, Zarja Černilogar 2. mesto, Tilen Leban 2. mesto med mladinci; Buzet - Miran Vauh 2. mesto, Tilen Leban 4.mesto med mladinci, Mitja Černilogar 5. mesto med mladinci. Tekmovalci v štiri krosu so dose-

Šahovski kotiček

Šahovsko društvo ČAVEN že leta aktivno deluje na območju Vipavske doline. Člani tekmujejo med seboj na turnirjih; prav finalni turnir, ki bo 26. junija 2012, pa bo dal končnega zmagovalca. Po devetih turnirjih vodi David Trebižan pred Damogojem Bačičem in Slavkom Mikužem. Da bi motivirali mlade šahiste člani Šahovskega društva ČAVEN vodijo šahovske krožke v osnovnih šolah Danila Lokarja, Šturje in Dobravlje. Za mlade šahiste teh šol je šahovsko društvo tudi letos, že

tretjič zapored, organiziralo cikel šestih tekmovanj. V soboto, 2. junija 2012, pa se je v prostorih šahovskega društva v Ajdovščini na zaključnem tekmovanju srečalo deset učencev navedenih šol . Suvereni zmagovalec je postal Matic Fučka, drugi je bil njegov brat Samo Fučka, oba OŠ Dobravlje; tretje mesto pa je določil šele »fotofiniš« med Sergejem Pračkom in Eleno Koradin. Kljub enakemu številu točk je tretje mesto osvojil Sergej Praček iz OŠ Šturje, ker je imel boljše posamezne uvrstitve iz

vodu. Spomnim se tudi neurja na Nadiži, ko je voda v pol ure narasla za več kot meter in smo ponoči čez naraslo reko nosili medvedke in čebelice, ki so bili na bivakiranju. Ne vem če me je bilo še kdaj tako strah. Kaj bi svetovali današnji mladini in tabornikom? Družite se, pomagajte drugim in sprejemajte pomoč. Držite se osnovnega človeškega načela, ki pravi, da nikoli ne napravi drugemu, kar ne želiš, da bi drugi napravil tebi. Mitja Premrl, najlepša hvala za te odgovore ter veliko uspeha pri vseh stvareh, ki jih počnete in ki se jih boste v živjenju še lotili. Mi pa se vidimo v naslednjih številkah Ajdovskih novic, ko bomo objavili še več portretov znanih Ajdovcev, ki so kdaj bili taborniki ali pa taborništvo še vedno združujejo s svojim privatnim življenjem. Društvo tabornikov Rod Mladi bori

gli naslednje rezultate: Houffalize Luka Bolha 32. mesto, Urban Rotnik 35. mesto, Matija Stupar 38. mesto; Szczawno-Zdroj - Urban Rotnik 36. mesto, Matija Stupar 50. mesto, Kristjan Medvešček 52. mesto, Andrej Bratina 59. mesto; Val di Sole - Matija Stupar 20. mesto, Urban Rotnik 24. mesto, Andrej Bratina 29. mesto, Jakob Malik 64. mesto; Fort William - Andrej Bratina 22. mesto. Pred člani KK Črn trn je poleg navedenimi izjemnimi mednarodnimi dosežki, še nekaj preizkušenj. Pesti bomo lahko držali na Državnih prvenstvih, ter Evropskih in Svetovnih prvenstvih, kjer Črn trn-ovci obljubljajo močno ajdovsko zasedbo v državni reprezentanci. Tadej Ergaver

prejšnjih tekmovanj. V drugem delu dneva so se učenci omenjenih šol pomerili še ekipno. Zmago so si priigrali učenci OŠ Dobravlje v sestavi: Matic Fučka, Samo Fučka, Elena Koradin in Denis Lozar, ki so za zmago prejeli pokal. Drugo mesto so zasedli učenci OŠ Šturje, tretje mesto pa učenci OŠ Danila Lokarja. Veseli nas, da počasi, a vztrajno, postaja šah med mladimi v Vipavski dolini razpoznaven, še posebej, ker ga podpirajo tudi vodstva osnovnih šol in Občina Ajdovščina s finančnimi sredstvi. DJL

Obvestilo Športne zveze Ajdovščina Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport objavlja Javni razpis za strokovne delavce v programih nacionalnih panožnih športnih šol za obdobje 2012-2016. Rok za oddajo vloge je 22. junij do 12. ure. Dodatne informacije poiščite pri sodelavcih ministrstva: Dušan Hauptman 01/400 5471, Igor Kogoj 01/400 5348 ali Deja Ivanović 01/400 5251.


20

Mladi

Št. 13 • 15. junij 2012

Sodelovanje obrodilo sadove V četrtek, 31. maja, je v Lavričevi knjižnici Ajdovščina v sklopu dogodkov Tedna vseživljenjskega učenja potekala predstavitev publikacij, ki so nastale v sodelovanju med Ljudsko univerzo Ajdovščina in Filozofsko Fakulteto Univerze v Ljubljani. Do sodelovanja je prišlo predvsem zaradi vzajemnega interesa po združevanju teorije in prakse. Skupni projekti so opisani v petih publikacijah, ki so bile izdane v letih od 2008 do 2012. Najprej je nastal priročnik za medgeneracijsko učenje Izobraževanje – most med generacijami, v katerem so opisane številne dobre prakse medgeneracijskih projektov v Sloveniji. V letu 2010 sta sledili dve publikaciji v angleškem jeziku, ki sta nastali kot rezultat mednarodnega Grundtvig projekta Tandems go! (V dvoje gre!). V e-knjigi Tandems go! Twinning the Elderly and Young People as a Possibility of e-learning so opisane dobre prakse medgeneracijskega učenja iz osmih različnih evropskih držav , ki so sodelovale v projektu, vključno s Slovenijo oziroma Ljudsko univerzo Ajdovščina. V drugi knjigi Intergenerational Learning and Education in Later Life, ki sta jo uredili doc. dr Nives Ličen in kolegica iz slovaške ekipe, Gubalova, pa so zbrani prispevki o izobraževanju starejših in o možnostih za odkrivanje in koriščenje obstoječega, vendar neprepoznanega znanja v lokalnih okoljih za reševanje sodobnih izzivov družbe. Prav tako v letu 2010 je Ljudska univerza Ajdovščina razpisala nate-

čaj za raziskovalne naloge na temo »Vseživljenjsko učenje in trajnostni razvoj«, s katerim je želela spodbuditi čim širši razmislek o ekološkem ravnovesju in socialni pravičnosti. Ob zaključku razpisa je nastal priročnik Neformalno izobraževanje za trajnostni razvoj, v katerem so zajete najboljše raziskovalne naloge študentov in prispevki na temo skupnostnega izobraževanja, prostovoljstva, etike in gospodarstva ter vloge ljudskih univerz. Knjiga Koncept trajnostnega razvoja in neformalno izobraževanje odraslih je v založbi Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, prišla na knjižne police prav v teh dneh. Štiri avtorice (Nives Ličen, Nevenka Bogataj, Senka Hočevar Ciuha in Petra Javrh) govorijo o vlogi izobraževanja v kontekstu trajnostnega razvoja. Spregovorijo pa tudi o sedanji krizi, njeni večplastnosti in o potrebi po drugačnem razvoju ter novih vrednotah. Naslovnico za monografijo je likovno oblikovala mlada umetnica Mia Paller, ki je v sklopu dogodka v MC Hiši mladih priredila tudi svoj prvo samostojno slikarsko razstavo, na kateri se predstavlja z risbami, slikami in grafikami v tehnikah linoreza in jedkanice. Mia Paller kljub svoji mladosti prikazuje izjemen talent in umetniško žilico ter v svoja dela vnaša temperament, energijo, čutnost, nežnost, celo kraško burjo. Njen mentor, Peter Ciuha, je o njej zapisal: »Gre za pot samouresničitve, kateri, na svoj način, poskuša slediti vsakdo med nami.« Ljudska univerza Ajdovščina

Poletni programi Zavoda za šport Ajdovščina Plavalni tečaji s športnimi aktivnostmi Nudimo 15 in 30 urne tečaje, ki trajajo en teden ali 14 dni, od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro, na Letnem kopališču Ajdovščina. Cena 5 dni: 35 evrov, 10 dni 65 evrov. Poletna športna šola Športna šola bo potekala skozi vse poletje, v ponudbi sta dva paketa – 40-urni, ki traja 5 delovnih dni ter 80-urni, ki traja 10 delovnih dni. Dnevno se program odvija med 9. in 17. uro. Pakete je mogoče združevati v daljše termine. Program vključuje tečaj plavanja in predstavitev različnih športnih panog, pa tudi malico in kosilo ter varstvo. Cena: 5 dni: 55 evrov, 10 dni: 100 evrov. Nogometni kamp Olimp s Petrom Kalinom Vabljeni mladi nogometaši in ljubitelji nogometa. S Petrom Kalinom, aktivnim nogometašem, ki trenutno igra za enega italijanskih klubov, boste doživeli živahne športne počitnice. Odločite se lahko za 5-dnevni (40 ur) program ali pa za 10-dnevni (80 ur) program. Šola bo potekala med 9. in 17. uro v Športnem centru Ajdovščina. Cena: 5 dni: 55 evrov, 10 dni: 100 evrov. Termini večdnevnih programov Vsi športni programi potekajo v istih terminih: Od 2. do 6. julij, od 9. do 13. julija, od 16. do 20. julija in od 23. do 27. julija. Vsi športni programi bodo potekali tudi v primeru slabega vremena ter vključujejo jutranje varstvo med 6.30 in 9. uro. Enodnevni programi Zavod za šport vam za to poletje pripravlja tudi nekaj krajših, enodnevnih programov, ki pa so še posebej zanimivi. Športni dnevi s paintball animacijo za otroke in mladino bodo polni adrenalina, še posebej primerni so za akcije željne mlade. Zbor udeležencev športnega dneva bo na Letnem kopališču Ajdovščina, kjer bodo za začetek poskakali v bazen, nato pa se bodo odpravili v Komen, na paintball poligon. Cena 25 evrov. Poletna praznovanja rojstnih dni malo drugače – doživite zabaven in igriv rojstni dan na Letnem kopališču Ajdovščina. Pripravimo vam program praznovanja ter zagotovimo animacijo in varstvo vaših otrok. Programi praznovanja so pripravljeni za dve starostni skupini – otroci od 4 do 5 let ter šolarji od 6 do 15 let. Karaoke – v ponudbi je kar 2400 žanrsko različnih skladb; program lahko vključite v praznovanje vašega rojstnega dne ali pa si zabavo privoščite kar tako. Informacije: Zavod za šport Ajdovščina, www.zs-ajdovscina.si, 05/36 44 721, primoz.sulic@zs-ajdovscina.si ali info@zs-ajdovscina.si.

MSA alfa in omega lokalnih mladinskih politik

MSA podelil prve certifikate Mladim prijazna občina ter izdal publikacijo Lokalna mladinska politika 18. maj 2012 - Ljubljana, Cankarjev dom – Mladinski svet Ajdovščina je podelil prve certifikate Mladim prijazna občina ter predstavil zbornik Lokalna mladinska politika. V petek, 18. maja 2012, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal kolokvij o sistematičnem obravnavanju področja mladih v Sloveniji, ki ga je organiziral Mladinski svet Ajdovščina. Dogodek je bil namenjen predstavnikom lokalnih skupnosti ter mladim. Udeležilo se ga je skoraj 50 predstavnikov različnih lokalnih skupnosti iz cele Slovenije ter nekaj več kot 30 mladih. Na dogodku, usmerjenem v reševanje aktualnih problemov mladih, k reševanju katerih si intenzivno prizadeva tudi MSA, je bila najbolj izpostavljena podelitev prvih certifikatov Mladim prijazna občina. Prve certifikate Mladim prijazna občina je razvil prav ajdovski mladinski svet ter jih podelil v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije ter pod častnim pokroviteljstvom Predsednika RS, dr. Danila Türka. Certifikat je priznanje tistim lokalnim skupnostim, ki so v minulih letih uspešno izvajale ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik in tako zagotavljale prostor mladim, v katerem lahko razvijajo svoje kompetence in veščine, dosegajo avtonomijo in hitreje vstopajo v svet odraslosti. Pri

oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je bil poseben poudarek namenjen področjem participacije mladih, sistemskega ukvarjanja na področju mladine, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih in mladinskega organiziranja. Poziv za pridobitev certifikata je vzpodbudil nadpovprečno zanimanje lokalnih skupnosti ter s tem tudi zavedanje lokalnih odločevalcev o resnosti problemov, ki pestijo današnjo mladino mlade ter o pomenu sistematičnega reševanja le teh. Na poziv se je prijavilo 20 občin, izmed katerih je naziv Mladim prijazna občina prejelo 7 občin: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ptuj, Mestna občina Velenje, Občina Krško, Občina Radlje ob Dravi in Občina Sežana. Prve certifikate Mladim prijazna občina sta podelila Leopold Kremžar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in Helena Harej, predsednica Mladinskega sveta Ajdovščina. Občine nosilke certifikata za obdobje 2012 – 2016 so se s podpisom dogovora zavezale, da v obdobju veljavnosti certifikata ne bodo prenehale z izvajanjem ukrepov iz prednostnih področjih lokalnih mladinskih politik v obsegu, ki je bil podlaga za pridobitev certifikata. Občina Ajdovščina certifikata Mladim prijazna občina tokrat ni prejela, čeprav se lahko pohvali z marsikaterim uspešnim ukrepom,

ki ga za mlade izvaja, pa vendar ji manjka dokument, ki dokazuje, da se z reševanjem problemov mladih ukvarja na sistematični ravni. Tak dokument, imenovan Strategija za mlade, pripravlja v letu 2012. Tako lahko računa na certifikat že prihodnje leto. Na majskem kolokviju o sistematičnem obravnavanju področja mladih so ravno mladi, združeni v projektu Mladi odpiramo prostor: »Vzpostavljanje in razvoj lokalnim mladinskih politik« odločevalcem ponudili tudi nabor ukrepov, ki jih posamezne občine lahko izvajajo zato, da mladim pomagajo na poti do odraslosti. Predstavljen je bil nabor ukrepov zbranih v praktično naravnanem zborniku Lokalna mladinska politika, ki predstavlja novost na področju lokalnih mladinskih politik. Povod za nastanek zbornika Lokalna mladinska politika je ugotovitev, da se je družbeni položaj mladih v zadnjih letih izrazito poslabšal. Povečuje se stopnja brezposelnosti med mladimi, vse pogostejše so nestalne in manj kakovostne oblike zaposlovanja, posledično se povečuje finančna odvisnost mladih od staršev, občutek negotovosti in časovni okvir pri oblikovanju lastne družine. Takšno stanje ne prinaša pozitivnih učinkov ne mladim ne državi. Pomembno vlogo pri razvoju mladih imajo namreč prav lokalne skupnosti, ki so mladim najbližje. Naloga lokalnih oblasti je, da zagotovijo prostor, v katerem lahko mladi razvijajo svoje kompetence in veščine ter dosegajo svoje cilje in se tako razvijajo v družbeno odgovornega odraslega. Namen predlaganih ukrepov s področja lokalnih mladinskih politik je torej ravno v tem, da mladi hitreje odrastejo in prevzamejo odgovornost zase, za svojo družino in družbo. Vir: Mladinski svet Ajdovščina

Tekmovanje za zdrav in reden zajtrk

V zdravi prehrani ima porazdelitev obrokov hrane preko celega dneva velik pomen za zdravje. Pri tem ima zajtrk posebno mesto, saj nam da energijo za delo, izboljša počutje ter razpoloženje. Zajtrk je torej najboljša vstopnica v novi dan. Kljub vsem tem dobrim priporočilom, vsi otroci, ki v obdobju intezivne rasti in razvoja najbolj potrebujejo zajtrk, še

vedno ne zajtrkujejo. V Zdravstvenem domu Ajdovščina se tega še predobro zavedamo, zato smo ponovno izvedli projekt »Za zdrav in reden zajtrk«. Vključeni so bili vsi učenci 3. razredov osnovnih šol občine Ajdovščina in Vipava (okrog 150 otrok). Namen projekta je, da bi vsi redno in tudi zdravo zajtrkovali.

V uvodni predstavitvi smo se pogovarjali o zdravem zajtrku. Nato so otroci dobili navodila za pisanje dnevnika zdravega zajtrka. Nastali so krasni dnevniki z risbami in slikami, pesmicami, članki in zdravimi zajtrki. Tiste, ki se še posebno trudijo in redno uživajo v zdravem zajtrku, smo nagradili s posebnim priznanjem. Čebelarsko društvo Ajdovščina nam je s pomočjo predsednika g. Aleša Turka za najbolj pridne otroke prispevalo med. Tako kot do sedaj, nas je pri izvedbi projekta podprl Mlinotest d.d. z zloženko o zdravem zajtrku na kateri lepo piše: »DOBER ZAJTRK JE DOBER. BREZ DOBREGA ZAJTRKA NE POJDI OD DOMA. DOBREMU ZAJTRKU NAMENI VEČ POZORNOSTI. DOBER ZAJTRK DAŠ NA MIZO. PRI DOBREM ZAJTRKU JE VSEGA RAVNO PRAV. Z DOBRIM ZAJTRKOM NAJ SE DOBER DAN ZAČNE«. Torej, začnimo vsi vsak dan z zajtrkom!


Za dober namen

Št. 13 • 15. junij 2012

21

Majsko srečanje članic in članov skupin Medgeneracijskega društva 4 letni časi Ajdovščina

Misel »Če hočemo imeti prijatelja, moramo biti komu prijatelj«, ki smo si jo sposodili od R.W. Emersona, je bila nekakšna rdeča nit našega spomladanskega druženja prostovoljcev in starostnikov 19. maja. Vsi se vsak teden družimo v skupinah (vsaka ima svoje ime, kot družina) in se pogovarjamo. Teme pogovora so neizčrpne – tako kot je to med prijatelji. Med seboj delimo življenjske (pre)izkušnje, poglede na aktualno dogajanje, obujamo spomine… Večina skupin

deluje že več kot 15 let in prav toliko časa je vključenih večina prostovoljk – voditeljic skupin. Nekajkrat na leto organiziramo tudi srečanje vseh skupin in letos spomladi smo prijateljsko druženje članic in članov domskih in zunanjih skupin starih ljudi za samopomoč prvič izvedli v Domu starejših občanov Ajdovščina. Tako smo omogočili udeležbo večjemu številu članov domskih skupin, ki se zaradi zdravstvenih težav težko udeležujejo srečanj zunaj Doma, na drugi strani

pa se je pri marsikaterem obiskovalcu spremenil pogled na Dom. Naša odločitev se je torej izkazala za dobro - po zadovoljnih obrazih, nasmehih udeležencev in po povratnih informacijah, ki te dni prihajajo smo si enotni, da je srečanje uspelo! K temu je kot pomemben kamenček v mozaiku prispeval vsak od sodelujočih, kot pika na i pa je bilo seveda čudovito vreme. Naše druženje smo pričeli ob 10. uri in že takoj pred vhodom prejeli obesek, povezan z »zaščitnim znakom« Doma. V začetni predstavitvi DSO Ajdovščina je namreč direktorica Tanja Slemič – Stibilj navedla verz iz neuradne himne Doma: »… tam sem jaz doma, kjer je sonce, kjer najdem toplo dlan, tam dom je moj«… Zato so bili sončki, ki so jih izdelali v Domu, lepo in simbolično darilo za vse udeležence. Pozdravu sta sledila prispevka dr. Jožeta Ramovša in gospe Jožica Pizzoni, ki je razmišljanje o starosti povezala tudi z lastnimi življenjskimi (pre)izkušnjami. V spomin se nam je vtisnil stavek, da je starost lahko

Društvo Sožitje Ajdovščina

Društvo Sožitje je društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju (OMDR) in njihovim svojcem. Prihodnje leto bomo praznovali 30-letnico delovanja na našem območju. Staršem OMDR, ki smo že »obremenjeni« zaradi specifičnosti svojih otrok, pri delu pomagajo redki posamezniki iz strokovnih služb, ki so, ali še delajo z našimi otroci. Poleg programov, ki se jih člani udeležujejo preko Zveze Sožitje, ta združuje vsa društva Sožitje iz države, je polnem teku tudi organizacija vikend seminarja za družine v mesecu oktobru. V društvu dajemo velik pomen druženju, saj člane muči podobna problematika, za katero večina ostale populacije sploh ne ve, da obstaja. Pomembno pa je tudi izobraževanje staršev o življenju z OMDR. Prijatelji na obisku Vikend v maju smo ponovno, že v tretje, v goste povabili naše prijatelje iz društva Sožitje Sežana. Srečujemo se izmenično, lani smo bili v Tomaju, letos so nam obisk iz društva Sožitje Sežana vrnili. Za začetek smo se zbrali v Vrtovinu, kjer so nas gostoljubno sprejeli na kmetiji Lozar. Poleg predstavitve njihove kmetije smo se posladkali s sočnimi češnjami. Srečanje smo na-

daljevali v lovski koči nad Budanjami, kjer so se bo zvokih harmonik, poleg plesalcev vrteli tudi čevapčiči in ostale dobrote iz žara. Kdor je želel, se je odpravil na bližnji hrib, nekateri pa so čas raje izkoristili za izmenjavo naših izkušenj z našimi otroci, kot jih radi imenujemo, čeprav je večina že zdavnaj postala polnoletna. Za kratek čas nas je na srečanju obiskala predsednica Zveze Sožitje ga. Katja Vadnal, ki pa se je zaradi obveznosti hitro poslovila. Poleg srečevanja družin, kar je glavni cilj srečanja, smo se veselili še srečelova, noben od naših otrok ni odšel domov praznih rok. Društvo ni dolgo počivalo, saj so se, poleg rednih terapij s konjem za OMDR, ki potekajo enkrat tedensko na Brjah že odkar so se dnevi otoplili, naši člani, v sodelovanju z VDC Ajdovščina, konec maja s svojo folklorno skupino uspešno predstavili na državni glasbeni reviji »Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo« v Ljubljani. Prigode in nezgode na kopalnem izletu Že čez nekaj dni smo se z dvema polnima avtobusoma odpravili proti prestolnici na kopanje. Zaradi svoje specifičnosti nismo ravno povsod zaželeni, zato je potrebno vložiti kar veliko truda za izvedbo takšne

ekskurzije. Dodatne skrbi nam je povzročala slaba vremenska napoved. Dogovorjeni smo bili namreč za izlet v živalski vrt za tiste, ki niso želeli na kopališče. Kopalna ekskurzija nam je prinesla polno nepričakovanih doživetij. Avtobus se je na poti proti živalskemu vrtu sredi Ljubljane pokvaril. Izkušenemu šoferju gre zahvala, da je okvaro še kar hitro odpravil, saj smo že prav zaskrbljeno pogledovali proti vedno bolj oblačnemu nebu. Na koncu smo si živalski vrt lahko ogledali suhi … nekateri celo dvakrat - ne zato, ker bi jim bil tako všeč, pač pa so med ogledom izgubili prtljago … Ker smo menili, da je nepričakovanih doživetij za danes dovolj, smo se z enim avtobusom veliko prezgodaj odpravili na kosilo v Horjul. Tu pa se je lastnica gostišča prav prestrašila, ko nas je zagledala, saj so bili šele pri „juhi“. Pa jo je v smeh spravil naš komentar, da smo se naveličali »žlahte« v živalskem vrtu in smo raje prišli k njej. Čas med čakanjem na drugo ekipo, ki pa si je kopanje privoščila do zadnje možne minute, nam je krajšal Mauro s harmoniko in jih že pošteno lačni končno pričakali. Nezgod pa še ni bilo konca – po nekaj prvih krožnikih kosila se je kuharju pokvarila friteza, pa smo se spet načakali. Podarjene sladice v zameno smo bili sicer veseli, prav hudega pa nam ni bilo – folklorna skupina je tako imela možnost ponoviti svoj nastop, saj ga na še nismo videli vsi. Preden smo nekaj ur kasneje, kot smo načrtovali, le pripotovali domov, smo naleteli še na zaporo ceste zaradi nesreče – manjšemu avtobusu se je uspelo „zriniti“ mimo, večji pa je moral „rikverc“ in po „daljšnici“ domov. To je bil resnično nepričakovano dober „izlet in pol“. Društvo Sožitje

izredno težka, ko jo spremljajo bolezen, osamljenost in pesimizem. Je pa lahko tudi čudovito lepa, če smo pozorni na pozitivno. Dr. Ramovš je v svojem razmišljanju izhajal iz predavanja Antona Trstenjaka (njegov zadnji večji javni nastop) z naslovom Štirje letni časi človeškega življenja, ki ga je imel leta 1995 v Ajdovščini - »… človeško življenje je podobno štirim letnimi časom; ob rojstvu se začenja s pomladjo in raste v vroče poletje, se dopolnjuje z rodovitno jesenjo in končuje v zimi...« Povedal je, da so vsi štirje letni časi enakovredni, ker vsak prinaša nekaj svojega, kar je hkrati koristno tudi za druge. Pomembno je, da imamo radi vse štiri letne čase – vsa obdobja svojega življenja. V nadaljevanju se je dr. Ramovš navezal na mednarodno leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Tako kot so celota različna življenjska obdobja, so celota tudi tri generacije v družbi. Ena od druge so soodvisne, bistvena pa je vloga posameznika, ki lahko pripomore k pozitivnim spremembam. Zato je za zaključek navedel stavek

V. Frankla: »Junaštvo lahko pričakujem le od enega človeka in to je od samega sebe.« V duhu letošnjega mednarodnega leta ga je prilagodil in zaključek njegovega prispevka se je glasil: »Izboljšanje sožitja med generacijami lahko pričakujem le od enega človeka in to je od samega sebe.« Popoldanski del našega druženja se je začel z dobrim kosilom, ki so ga pripravile prijazne kuharice v Domu starejših občanov Ajdovščina. Sledilo je sproščeno druženje, prepoznavanje znanih obrazov iz vasi, ki starost preživljajo v Domu in izmenjava novic. Popoldanski del so nato popestrile prostovoljke – voditeljice skupin, ki se združujejo v pevski zbor. S pesmijo so nas prijetno umirile in popeljale v zaključni del našega skupnega dneva, ki ga je, tako kot vsako soboto v Domu, zaključila sv. maša. Naš dan je zaznamovala dobra volja in pozitivna energija vseh vključenih – stanovalcev Doma, zunanjih obiskovalcev, vodstva Doma, zaposlenih in prostovoljk. Zahvala in pohvala vsem! Martina

Regijsko preverjanje ekip prve pomoči

Rdeči križ Ajdovščina je lani ustanovil ekipo prve pomoči, ki deluje na območju ajdovske občine, letos pa še ekipo za območje vipavske občine. Obe sta na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite, ki je potekalo 2. junija v Kopru, pokazali veliko mero pripravljenosti. Ekipe prve pomoči so opremljene in usposobljene za to, da lahko nudijo prvo pomoč v primeru večjih naravnih in drugih nesreč. Osrednja tema letošnjega regijskega preverjanja je bil potres, ekipe pa so morale oskrbeti poškodovance na štirih različnih delovnih točkah. Svoje

znanje je prikazalo 11 ekip, od tega štiri ekipe iz občine Koper ter po ena iz občin Izola, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Idrija, Kobarid, Ajdovščina in Vipava. Med sodelujočimi ekipami se je vipavska uvrstila na sedmo in ajdovska na osmo mesto. Največjo mero pripravljenosti je pokazala ekipa iz Nove Gorice, ki bo oktobra v Ljubljani na državni vaji Potres 2012 zastopala Severnoprimorsko regijo, drugo uvrščena »Ekipa OZRK Koper 2« pa bo zastopala Obalno-kraško regijo. Članom ajdovske in vipavske ekipe iskreno čestitamo! Irena Žgavc

Dneva krvodajalstva 4. in 14. junija tradicionalno obeležujemo slovenski in svetovni dan krvodajalstva, ki leto s poteka pod sloganom »Vsak krvodajalec je junak«. Le ta sporoča, da so med nami skriti heroji, ki vsakodnevno rešujejo življenja, v zameno pa ne pričakujejo nobene zahvale. V evidenci Rdečega križa Ajdovščina beležimo 4.610 junakov, med katerimi nekateri kri darujejo tudi večkrat letno. Vsem se ob tej priložnosti zahvaljujemo za njihova tiha, a velika dejanja tudi v imenu tistih, ki so jim pomagali. Obenem želimo opozoriti na moč prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva, ki edino lahko zagotavlja varno in zdravo kri. Letos je do danes na terenski krvodajalski akciji v Ajdovščini in

transfuzijskem oddelku šempetrske bolnice kri darovalo 558 anonimnih krvodajalk in krvodajalcev. Kljub skrbi, da solidarnost med nami zamira, na področju krvodajalstva temu ni tako, saj se vse več ljudi odziva na naša vabila za udeležbo na krvodajalskih akcijah. Med njimi je tudi vedno več mladih, ki predstavljajo okrog 12 odstotkov vseh darovalcev. Vse, ki še vedno oklevate in razmišljate, vabimo, da se nam pridružite pri največji solidarnostni akciji v državi. Želimo vas opozoriti na poletni urnik transfuzijskega oddelka šempetrske bolnice: julija in avgusta bo odvzem potekal vsak torek in petek od 8. do 12. ure. Irena Žgavc


22

Šole in vrtci

Št. 13 • 15. junij 2012

Kuharji smo mi

V vrtcu v Selu želimo vsako leto v delo z otroki vnesti kaj novega zanimivega, skozi dejavnosti, ki bi otroke pritegnile in bi v njih uživali. Tako smo se letos v začetku šolskega leta v najstarejši skupini »Rožice« odločili za izvedo celoletnega projekta KUHARJI SMO MI. Z otroci se učimo kuharskih veščin in pripravljamo enostavne jedi. Začeli smo s preprostimi recepti, jedi izbiramo glede na temo ali priložnost, o kateri se pogovarjamo. Septembra smo ob spoznavanju jesenskega sadja, dela v vinogradu in predelave sadja pripravili grozdni sok in sadna nabodala. V mesecu oktobru smo si za zajtrk pripravili obložene kruhke s poljskimi izdelki. Spoznali smo pot od zrna do kruha in sami spekli kruh. Novembra smo v okviru skrbi za zdravje naredili mlečno sadne napitke. Za decembrsko jed pa smo izbrali kokosove kroglice, ki smo jih postregli na srečanju s starimi starši. Otroci v pripravi jedi izredno uživajo. Vsi sodelujejo in spretno uporabljajo pripomočke, mešajo, gnetejo, spoznavajo nove sestavine in količine. Radi prinašajo v vrtec otroške kuharske knjige in izbirajo in predlagajo nove recepte, ki jih želijo uporabiti. Ti so postali tudi vse bolj zahtevni. Januarja smo se lotili palačink, ob pustu smo spekli slastne miške, marca pa smo si pripravili mafine s čokolado. Recepte

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina postala naj kulturna šola leta 2012 v kategoriji velike šole

vsakič posebej pripravimo in prebiramo s pomočjo simbolnega zapisa. Največje zadovoljstvo pa je jedi, ki jih pripravimo, razdeliti in pojesti. Včasih s pripravljenimi dobrotami pogostimo tudi otroke iz mlajših skupin. V okviru našega projekta smo se podali tudi na obisk mlekarne v Vipavi. Tam so nas seznanili z izdelki in nam pokazali, kako poteka delo, postopek od mleka do izdelka. Seznanili smo se s pomenom mleka za naše zdravje. Otroci so imeli možnost ogleda polnilnice in pogostiti smo se s sadno skuto. Kuhanje je postalo poseben dogodek v naši skupini, ki se ga otroci vsak mesec zelo veselijo. Poleg razvijanja veselja do kuhanja, motoričnih spretnosti in sodelovanja pri dejavnostih spoznavajo delovne procese in razvijajo primeren odnos do dela in organizacijske sposobnosti, ter odkrivajo in spoznavajo, kako se snovi mešajo in kako pri tem spreminjajo lastnosti. Veseli smo, da otroci svoje zanimanje in da novo pridobljene kuharske veščine preizkušajo in za le-te motivirajo starše tudi doma. Za zaključek našega projekta smo se odločili za pripravo čisto prave torte. Da bi ugodili vsem okusom, smo po željah otrok izbrali pol čokoladno in pol jagodno. Po kosilu smo se z njo posladkali in naj vam povemo, da je bila slastna! Vzgojiteljice iz skupine ROŽIC

V Budanjah je okolje dobre volje

Narava je vsa snov in energija, ki je še v svoji osnovni obliki neodvisna od človeškega vpliva. Je popolna, svet pa kot ogledalo odseva odnos, ki ga imamo do nje. Lepote narave in povezanost družbe z naravo je treba privzgajat že najmlajšim otrokom. Zato smo si v vrtcu v Budanjah v skupini otrok starih od 2 do 4 let v tem šolskem letu zadali za prednostno nalogo vprašanje: Ali je okolje dobre volje? Otroci so odkrivali naravo skozi vse letne čase, jo spoznavali preko različnih dejavnosti in si tako obli-

kovali pozitiven odnos do nje. Naravo smo spoznavali celostno z vsemi čutili: gledali, tipali, vonjali, okušali. Naše učenje je bilo povezano z opazovanjem, razmišljanjem, predvidevanjem in ugotavljanjem. Na podlagi lastnih izkušenj smo prihajali do novih znanj. Vzpodbujali smo jih k odkrivanju in primerjanju narave med seboj. Otroci so v stiku z naravo uživali in jo spoznavali skozi njeno lepoto in koristnost. Spoznali so, da smo ljudje del te narave in, da moramo do nje imeti pozitiven odnos. Skrbeti moramo za okolje in čistočo. Že v jeseni smo sodelovali v projektu Revije Modri Jan- osveščati otroke o ohranjanju in odgovornem ravnanju z naravo in obnovljivimi viri. Znanje smo utrjevali z eko-albumom. Priključili smo se projektu čebelarske zveze Slovenije- Tradicionalni slovenski zajtrk in skozi vse leto navajali otroke na uživanje zdrave prehrane. Kraj Budanje nam

V petek, 1. junija 2012, je bila na Vačah (geometrijsko središče Slovenije) svečana podelitev priznanj šolam, ki so prejele naziv kulturna šola. Letos so ta naziv podelili 48 šolam od 490 – ih, kolikor jih je v Sloveniji. Na prireditvi so uradno razglasili tudi naj kulturne šole po posameznih kategorijah (za glasbeno dejavnost, gledališko dejavnost, folkloro, …), skupaj osem kategorij. Naj kulturnim šolam po posameznih področjih je sledila razglasitev kulturne šole leta v kategoriji velike šole, srednje šole in male šole in na koncu še naj kulturna šola absolutno. OŠ Danila Lokarja je bila

razglašena za kulturno šolo leta v kategoriji velikih šol. To je veliko priznanje za šolo, saj se uradno ocenjuje vse aktivnosti, uspehe in sodelovanje v kraju in širše na kulturnem področju v zadnjih treh letih. OŠ Danila Lokarja je šola, na kateri je kulturna dejavnost tesno prepletena z vsakdanjim življenjem šole že dolga leta. Ne le, da ta dejavnost bogati same učence šole, tudi kulturna povezanost šole, tako matične kot podružnične v Lokavcu, s krajem in širše je vsa ta leta nekaj samoumevnega. Na šoli deluje veliko krožkov s področja kulture: Mladinski pevski zbor, Otroški pevski zbor na matični

šoli in na podružnici Lokavec, otroški pevski zbor Nižaji, dramski krožek, dramski krožek na podružnici v Lokavcu, literarni krožek, trije likovni krožki, filmsko – fotografski krožek, OFS Powštrčki, mažoretke – starejše, mažoretke – mlajše, plesni krožek, lutkarski krožek in krožek za ohranjanje kulturne dediščine Lokavec in čas. Po svojih uspehih in odzivu publike izstopajo predvsem Mladinski pevski zbor, dramski krožek in likovna dejavnost. Vsi so na svojem področju dosegli in presegli vrh slovenskega otroškega in mladinskega šolskega ustvarjanja in udejstvovanja. Šola svojo kvaliteto in ugled gradi že leta, ne samo na kulturnem področju ampak tudi na ostalih področjih. Lani je bila razglašena za najbolj športno šolo v Sloveniji, njeni učenci pa že leta posegajo po najvišjih mestih tako v naravoslovnem kot tudi na tehničnem področju. Na podelitvi so posebno priznanje za izjemno mentorsko delo podelili tudi Marinki Šuštar za vse njeno delo in uspehe, ki jih je dosegala z Mladinskim pevskim zborom OŠ Danila Lokarja tako doma kot v tujini. OŠ DL

Pojemo si in zapeli vam bomo... Za Mladinski pevski zbor Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina je bilo iztekajoče šolsko leto izjemno uspešno. Poleg običajnih nastopov na šolskih in krajevnih prireditvah, ki jih je bilo mnogo, so izvedli tudi štiri obsežne projekte. Najprej je izšla nova zgoščenka zbora s preprostim naslovom In pojemo si. Na njej so skladbe, ki jih je zbor prepeval zadnja tri leta. Pripravili so jo izključno učitelji šole. Zborovodkinja Marinka Šuštar, je skladbe zbrala in izbrala ter jih smiselno razvrstila, profesorica Jasmina Putnik je poskrbela za računalniško obdelavo posnetkov, zunanjo oblikovno podobo pa je izdelala profesorica Nataša Rupnik. V začetku decembra je zbor z navdušenjem nastopil med petsto pevci na vseslovenskem projektu Potujoča muzika v Cankarjevem domu. V mesecu marcu si je zbor na državnem tekmovanju v Zagorju pripel zlato plaketo, krstno izvedel dve skladbi in dobil priznanje za najbolj-

šo izvedbo ljudske pesmi. Sledilo je tekmovanje na Slovaškem. V kraju Namestovo, v bližini Poljske meje pod Tatrami, je bil enaindvajseti Mednarodni festival sakralne zborovske glasbe v čast škofa Jana Vojtaššaka. Nastopili so mešani in ženski zbori iz osmih držav, iz nekaterih tudi po dva. Ajdovski zbor je bil edini mladinski. Zbor je za tekmovanje pripravil nov program, tokrat izključno religiozne skladbe. Za njihovo izvedbo so dobili srebrno medaljo. Še posebej so ponosni na izvedbo skladbe Veni Creator Spiritus, ki jo je skladatelj Damjan Močnik posvetil zboru in so jo na tekmovanju premierno zapeli ter z njo navdušili komisijo in poslušalce. Gostovanje na Slovaškem je bilo pevsko zelo bogato, saj so pevci nastopili kar petkrat, peli so pri bogoslužju in imeli krajši koncert. Spoznali so tudi pevsko kulturo drugih dežel in drugačnih pevskih sestavov. Ogledali so si znamenitosti kraja festivala. Namestovo je namreč novo mesto. Zaradi poplav so zgradili

daje velike možnosti za spoznavanje narave v neposrednem okolju- spoznavanje vinogradov, sadovnjakov, polj, vrtov in gozdov. V igralnici smo izvajali različne eksperimente: voda (zmrzovanje, taljenje, izparevanje); rast fižola (v različnih pogojih-svetloba, tema, z vodo, brez vode). Dnevno opazujemo vreme in ga beležimo. Celo leto pa opazujemo tudi ptice, saj so stalne spremljevalke na našem igrišču in ptičji krmilnici. Zadnje mesece opa-

zujemo v vrtcu razvoj žabe v akvariju, kar nam je omogočila gospa Irena Kodele Krašna in nas tudi poučila o življenju žab. Pri delu v vrtcu je ključnega pomena sodelovanje s starši. Prinašali so v vrtec darove narave: sadje, rože, zapuščeno ptičje gnezdo, barvne jesenske listke, gozdne plodove in nas povabili na dom- ogled domačih živali in nudili igro na ograjenem travniku. Bogatili so naše znanje, veliko novega znanja pa so tudi otroci

umetno jezero in potopili šest vasi ter del mesta. Ostala je le cerkev na otoku, ki je bil nekoč hrib. Zanimivo! Med potjo so se ustavili v Bratislavi in na Dunaju, kjer so v katedrali sv. Štefana občudovali gotske arhitekturne mojstrovine, si ogledali parlament in hodili po stopinjah glasbenih in drugih velikanov. Uspešno šolsko leto bo zbor zaključil z dvema nastopoma. V nedeljo, 17. junija ob 18.00 bo pripravil samostojni koncert v ajdovski cerkvi, zadnji dan pouka pa bo prepeval domoljubne pesmi na šolski proslavi ob dnevu državnosti. ZB

odnašali domov, tako, da je bilo učenje ‘’obojestransko’’. Šolsko leto in s tem tudi prednostno nalogo bomo zaključili skupaj. Podali se bomo na orientacijski pohod po stezah in poteh Budanj, kjer bomo spoznavali lepote narave in samega kraja. Že danes pa si lahko odgovorimo na naše vprašanje. V kraju kjer živijo dobri ljudje, je tudi za naravo dobro poskrbljeno. Tu je okolje lahko dobre volje, saj je čisto in urejeno. Tatjana Kranjc, Klavdija Harej


Narava in družba

Št. 13 • 15. junij 2012

Na Otlici, na Ustjah in v Vipavskem Križu smo skupaj s šolarji ločevali odpadke

Enoletni otroci 1. septembra zakorakali v srednjo šolo

SMETI Vsaka smet uničuje ta naš svet. Ne mečite smeti na tla, nas prosi naša Zemljica. Smeti, smeti, smeti vsepovsod, jezim se jaz, jezi se človeški rod.

Letošnje šolsko leto je bilo za dijakinje in dijake Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini prav posebno. Kar tri prostore na šoli so 1. septembra napolnili otroci prvega starostnega obdobja iz Otroškega vrtca Ajdovščina. Kljub našim pomislekom se je med nami in dijaki stkala prav posebna vez, ki se je uspešno prepletala vse do začetka poletnih počitnic. Dijakinje in dijaki programa predšolske vzgoje so si skozi vse leto neposredno pridobivali potrebne izkušnje z medsebojnim sodelovanjem. Ob dnevu avtomobila so se dijaki pridružili malčkom na sprehodu. Roke in ročice so se prepletale in marsikateremu mimoidočemu se je ob pogledu na zanimivo skupinico obraz razlezel v nasmeh. Ob tednu otroka so malčkom v glasbeni učilnici pripravili glasbeni program. Ob

Ločevanje smeti je nujno, naši Zemljici potrebno. Zakaj smeti vržemo na tla se sprašujem, obupujem, in iz tega se naučim, da ljudi pregovorim, da se bomo skupaj učili in smeti delili.

Če za okolje ne bomo poskrbeli, nobene prihodnosti ne bomo imeli. A jaz vem, da se to ne bo zgodilo, ker se bomo vsi potrudili, Zemlji pomagali in jo smeti osvobodili. Hana Vovk, Ustje 3.a, OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina

23

spremljavi klavirja smo peli in plesali. Otroci so med petjem spoznali še ostale instrumente: boben, ropotulje, violino, zvončke, flavto, ksilofon in činele. Na nekatere instrumente so otroci igrali tudi sami. V prazničnem decembru smo si ogledali vrsto dramatizacij, ki so nam jih z veseljem zaigrali dijaki. Najbolj pa smo se razveselili prihoda dedka Mraza. Dijakinje in dijaki so nas tudi med šolskim letom ob različnih priložnostih povabili na ogled raznih lutkovnih, plesnih in pevskih predstav. Vsakega povabila smo bili zelo veseli. Ob zaključku šolskega leta smo skupaj z otroki zapeli in zaplesali nekaj pesmic in s tem pokazali kaj smo se naučili. Šolsko leto zaključujemo veseli, polni novih doživetij in v upanju, da bo prihodnje leto prav takšno. Dolores, Marjana, Tjaša, Polonca, Mojca, Silvija, Meta

V Beogradu zbrani zamaški na pomoč v Ajdovščino

KSD, Ajdovščina

Kukmaki že v maju

Telefon za otroke in mladostnike

116 111

Ob koncu maja mi je sosed Matej prinesel ogromno belo gobo, ki sem jo takoj prepoznal za poljskega kukmaka (Agaricus arvensis). Blizu Ajdovščine jo je ubral. Presenetila me je kukmakova velikost. Doslej sem to vrsto gob pogosto nabiral, a klobuki nikoli niso bili večji od 15 – 20 cm, ta pa je meril blizu pol metra! Ob koncu letošnjega maja in v začetku junija so bili dani vsi po-

goji za rast določenih vrst gob, tudi poljskega kukmaka (velika vlaga, primerno toplo vreme, rastoča luna …). In če se po dobro pognojenem travniku vse leto pasejo še konji, očitno kukmaki podivjajo. Je pa morebiti kanček resnice tudi v verzu ene od pesmi pesnika Rozmana – Roze, ki je zapisal, da je naša narava vse bolj »psihično nezdrava«. FČ

Nova številka, stari prijatelji.

Naslednja zgodbica pripoveduje o humani dejavnosti, ki med Ajdovci in Beograjčani poteka že 4 leta in dokazuje, kako malo je potrebnega, da sebi in drugim polepšamo svet. Gospod Rudi Drevenšek je bil v službi v vojski, zato je družina, ki izhaja iz Srbije, veliko potovala in živela v različnih deželah. Dandanes je družina raztepena po svetu, del nje - nona Slavica in nono Rudi ter eden od njunih otrok, pa so si tu, v Ajdovščini, ustvarili prijetna domova. Družinske in prijateljske vezi so ostale trdne. Tako je gospod Drevenšek že pred štirimi leti, na enem od obiskov pri svojem sinu v Beogradu, naprosil svoje upokojene prijatelje, naj zbirajo zamaške, saj pri nas, v Sloveniji, tudi v Ajdovščini, stalno potekajo humanitarne zbiralne akcije. Ni bilo potrebno dvakrat reči, pa sta Ines Maričić in Radoš Dragutinović stopila v akcijo, v katero sta takoj zvabila sodelavce iz Instituta za

arhitekturu in urbanizam Srbije in uredništva beograjskega Privrednog pregleda. Najboljši zbiralec je Slobodan „Kića“ Jovanović, upokojeni novinar, še bolj zagnana pa je njegova žena Vesna, ki je zaposlena na Statističkom zavodu Beograda. Navdušeno pa zbira tudi družina Drevenšek. Zbrani zamaški pridejo v Ajdovščino skupaj z obiski sinove družine, vsakič dve ali tri vreče. Gospod Drevenšek jih skupaj s Sebastjanom, vnukom, ki obiskuje 3. c, dostavi na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Šola zbrane zamaške nato odstopi Rdečemu križu, ki izkupiček od prodanih zamaškov porabi za human namen. Prav zadnja dostava je bila svojevrsten rekord, saj sta nono in vnuk na šolo dostavila kar 16 vreč zamaškov. Zbrani zamaški rešujejo velike težave majhnih ljudi, hkrati pa krajšajo razdalje in utrjujejo vezi med prijatelji. Hvala za dober namen in za še lepši zgled!


24

Narava in družba

Št. 13 • 15. junij 2012

Živi svet pred domačim pragom IRENA KODELE KRAŠNA

Išče se živ! Poletje je pred vrati in to je čas, ko postanejo zelo aktivne nekatere zanimive vrste hroščev, ki so same po sebi zelo dober pokazatelj ohranjenosti našega okolja. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst in med njimi so tudi rogač ter bukov in hrastov kozliček. Vse tri vrste so v svojem razvoju vezane na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v gozdovih, kjer so drevesa v različnih razvojnih fazah, veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjeno naravno ravnovesje. V Sloveniji je določenih kar nekaj Natura 2000 območij, na katerih se poleg drugih redkih in ogroženih vrst varuje tudi določene vrste hroščev. V našo občino segata kar dve taki območji: Trnovski gozd in Dolina Branice. Če pa hočemo vrste uspešno varovati, moramo dobro poznati njihovo razširjenost. S tem namenom Zavod RS za varstvo narave že leta 2007 vsako leto javnost poziva, da prispeva podatke o najdbah nekaterih najbolj poznanih vrst. Kje najdemo in kako prepoznamo rogača, hrastovega in bukovega kozlička? Rogača ni potrebno podrobno predstavljati, saj je poleg pikapolonice verjetno najbolj prepoznaven hrošč in ga težko zamenjamo s katero drugo žuželko. Je ena največjih evropskih žuželk, a posamezni osebki lahko merijo od 2.5 do 8 centimetrov. Koliko velik je rogač, je odvisno od kvalitete in količine hrane, ki jo je imel na voljo kot ličinka. Samčke prepoznamo po čeljustih, ki so preobražene v rogovju podobno tvorbo. Samička takih »rogov« nima, zato jo lahko zamenjamo z rogačevim daljnim sorodnikom – nosorožcem, ki pa ga prepoznamo po enem samem »rogu«. Odrasli rogači so aktivni v mraku med majem in avgustom. Najlažje jih bomo videli in slišali brenčati v mraku, ko se sonce skoraj spusti za obzorje. Ker je velik in okorno leti, ga lahko prepoznamo tudi v letu.

Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (foto: M. Vernik) Bukov kozliček je sive ali sivomodre barve, nanj pa lahko naletimo v vseh tipih gozdov. Na vsaki pokrovki ima dve črni pegi. Pri nas mu je podoben le kozliček Herophila tristis, ki pa je manjši in svetlo oker do rjave barve. Bukov kozliček je postal aktiven že v maju, videvali pa ga bomo lahko še cel julij. Za njim bi zaman oprezali v zraku, saj za razliko od večine ostalih vrst kozličkov, ne leti. Njegov drugi par kril, ki je skrit pod pokrovkami, je zakrnel. Jajčeca odlaga v poškodovan les različnih drevesnih vrst. Posebej ga privablja vonj sveže posekanega lesa, tako da jih ob lepem, sončnem vremenu najlažje opazimo, če pobrskamo po štorih ali zloženih drveh v neposredni bližini gozda. V gozdu ali ob gozdnem robu skladiščen les deluje kot past, saj samica v ta les odloži jajčeca, razvoj hrošča pa se ne konča (ta traja nekaj let), ker les prej porabimo za obdelavo ali kurjavo. Zato je potrebno les, ki je bil posekan od maja do julija, takoj spraviti iz gozda in ga skladiščiti drugje. Bukov kozliček je temnosive barve, kozliček Herophila tristis (na sliki) pa rjave (foto: M. Vernik, I. Kodele Krašna) Hrastov kozliček je vezan na različne vrste hrastov, predvsem stara izpostavljena drevesa v svetlejših gozdnih robovih in parkih. V Sloveniji ni ravno pogost. Telo je dolgo do 6 centimetrov, rjavočrne barve, le konec pokrovk je izrazito rjav. Ima izredno dolge tipalnice in nagrbančen ovratnik. Ker ima nekaj zelo podobnih sorodnikov, je za natančno določitev potrebna fotografija in pomoč strokovnjaka. Aktiven je v juniju in juliju, najlažje pa ga opazite, ko ždi na debelejših hrastovih drevesih. Star hrast, ki ima kakšno debelejšo neolistano in suho vejo, na deblu ali suhi veji pa 1-3 centimetrov velike ovalne luknje, je skoraj gotovo dom hrastovih kozličkov. Najlažje jih boste videli v mraku, ko bodo prilezli iz zavetja starih lukenj, vendar jih dobro oko lahko zasledi tudi podnevi. Predvsem samčki postopajo po drevesu sem ter tja in nadzorujejo luknje, iz katerih se lahko prikaže kakšna samička, da jo nemudoma oplodijo. Vsaka najdba je dragocen podatek. Če ste videli katerega od teh hroščev ali ste videli star naluknjan hrast s kakšno debelejšo suho vejo, ta podatek lahko sporočite na elektronski naslov irena.kodele-krasna@zrsvn.si ali preko spletne strani www.sporocivrsto.si, kjer si lahko tudi ogledate, kje vse so že našli te hrošče v Sloveniji. Dodajte tudi vi kamenček v mozaik ohranjene naravne dediščine, ki jo imamo v skrbi za bodoče generacije. Irena Kodele Krašna in Martin Vernik

Erozija v kmetijstvu Erozija tal sodi med globalne probleme in je posebej pomembna v Sredozemski Evropi, katere del je tudi Primorska. Običajno temu problemu ne posvečamo posebne pozornosti, kar je povezano z nepoznavanjem intenzivnosti in učinkov erozije. Zavemo se ga le ob večjih naravnih nesrečah – poplavah, močni burji in silovitih padavinah. In prav dolgotrajna februarska burja in odnašanje rodovitnih tal v Vipavski dolini je spodbudilo strokovnjake Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Geografskega inštituta Antona Melika, da so 22. maja v Ajdovščini pripravili strokovni posvet o eroziji, ki se ga je udeležilo več kot petdeset agronomov, gozdarjev, biologov in geografov. V prvem delu posveta sta geografa dr. Blaž Komac in dr. Matija Zorn predstavila vrste erozije in njeno intenzivnost. Opozorila sta, da je erozija povprečno 10 – 40 krat intenzivnejša od hitrosti nastajanje rodovitnih tal. Tla z gostoto 1,3 t/m3 se v sto letih stanjšajo tudi za 2–30 cm. Opozorila sta, da temeljni zakon o naravnih nesrečah in temeljni zakon o hidro-geomorfnih procesih erozije prsti NE poznata in zato kmetje v primeru škode zaradi erozije ne morejo uveljaviti odškodnine. Erozijo prsti so med letoma 2005 in 2008 geografi merili v slovenski Istri. Površinsko spiranje v obdelanem nasadu je bilo okrog 100 ton na hektar letno, celotna letna erozija prsti pa približno petkrat toliko. Opozorila sta tudi na pomen oskrbe tal, saj je bila erozija na travniku na približno enakem nagibu približno 40-krat manjša. Meritev o letošnji vetrni eroziji v Vipavski dolini nimamo, poznamo pa njene posledice in vemo, da je bilo prizadetih okrog 1200 ha kme-

tijskih površin s katerih je odneslo od 3 do 10 cm rodovitne zemlje, kar v povprečju pomeni okrog 500 t/ha oz. v celoti 600.000 t. Rajko Črv iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je udeležence posveta seznanil z izvedenimi melioracijami in komasacijami v Vipavski dolini in poudaril, kje so bili zasajeni vetrozaščitni pasovi, zakaj so ponekod hitro po sajenju izginili in koliko jih je še ostalo. V nadaljevanju je Mitja Turk iz Zavoda za gozdove Slovenije predstavil pomen vetrozaščitnih pasov in primernih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst listavcev za zasaditev. Pripravil je oceno skupnih stroškov osnovanja vetrozaščitnih pasov v zgornji Vipavski dolini na 56 km, ki bi znašali okrog 600.000 EUR, kar je skoraj toliko kot je bila letos ocenjena škoda zaradi vetrne erozije. Za preprečevanje škode pa je pomemben tudi ustrezen kolobar in Anka Poženel iz KGZ Nova Gorica je svetovala: Pokritost tal preko zime s prezimnimi glavnimi posevki ali dosevki (prezimni ali neprezimni) Pravočasna jesenska setev, da se posevki dobro ukoreninijo Če po spravilu glavnega posevka nič ne posejemo, na burji izpostavljenih legah počakamo z oranjem vsaj do 20. februarja. Klavdij Bajc iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica je udeležencem prikazal dodaten pomen mejic – vetrozaščitnih pasov, saj predstavljajo pomemben življenjski prostor živalim, ki so vezane na kmetijsko krajino npr. kanji, rjavemu srakoperju, čebelam, plazilcem, metuljem; so pomemben selitveni in prehranjevalni koridor npr. za dvoživke (laško žabo), netopirje, ptice, plazilce in so ekosistem v malem –

Naravoslovni izziv poletja Poiščite rogača ter hrastovega in bukovega kozlička! Poletje in počitnice so čas, ko veliko časa preživimo v naravi, gremo v gozd in ob mraku posedamo na vrtu, zato je velika verjetnost, da bomo naleteli na katerega od teh hroščev. Sodelujte v akciji Zavoda RS za varstvo narave in sporočite podatke o tem, kje in kdaj ste hrošča našli. Pošljite tudi fotografijo, da bomo zanesljivo prepoznali najdeno vrsto. Želite spoznati redke in ogrožene vrste živali pod strokovnim vodstvom? Udeležite se naravoslovnih dni, ki bodo konec junija in v začetku julija potekali na širšem območju doline Branice. V gozdu bomo spoznavali redke vrste hroščev, ob potokih bomo iskali največjega kačjega pastirja v Evropi, v lužah bomo opazovali hribske urhe, ponoči bomo prisluhnili sovam… Naravoslovne dni organizira Zavod RS za varstvo narave v okviru projekta Natura Branice, zato je udeležba brezplačna. Če bi se nam radi pridružili, spremljajte objave na spletnih straneh TIC-a in Zavoda RS za varstvo narave, saj do izida Ajdovskih novic še ne vemo točnih datumov. Kdaj bodo naravoslovni dnevi je namreč odvisno od dogajanja živalskem svetu in vremena, na kar pa ne moremo vplivati. En naravoslovni dan traja približno 2 uri, udeležijo pa se ga lahko tudi družine z otroki. Ste našli povoženo žival na cesti? Pomagajte naravovarstvenikom določiti črne točke, kjer se živali pri nas najpogosteje srečajo s prometom. Podatke o povoženi živali sporočite preko spletne strani http://stopjez. lutra.si/sl/va-prispevek/posreduj-podatke ali na elektronski naslov info@ rdeci-apolon.si.

pomemben za naravno ravnotežje. O vetrni eroziji v Čepić polju v Istri, na Hrvaškem - o vzrokih, posledicah in preprečevanju je spregovoril gost posveta prof. dr. Ivica Kisić iz Fakultete za agronomijo v Zagrebu in tako kot ostali predavatelji kot najpomembnejši način za preprečevanje vetrne erozije priporočal zasaditev vetrozaščitnih pasov. Udeleženci so v razpravi podprli predlog o ureditvi vetrozaščitnih pasov, do katerih so bili zadržani le nekateri kmetje, ki menijo, da bodo imeli z njihovo oskrbo dodatno delo in ko se bodo razrasli tudi izpad pridelka na njivskih površinah. Udeleženci so se dogovorili, da bodo oblikovali skupino, ki bo pripravila predlog ukrepov za preprečevanje erozije v okviru kmetijskih okoljskih ukrepov. Sredstva za te namene bo mogoče pridobiti tudi iz ukrepov kmetijsko okoljskih plačil v okviru skupne kmetijske politike EU v obdobju 2014 -2020 je udeležencem zagotovil predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje dr. Boštjan Kos in spodbudil udeležence, da pohitijo s predlogi. Skrb za rodovitno prst in ohranjanje kmetijskih površin je eden od najpomembnejših vidikov kmetijstva in upamo, da bo tudi posvet o eroziji v kmetijstvu prispeval k takšnemu zavedanju. Andreja Škvarč KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava Predmeja – nedelja, 24. junij 2012 ob 16,00 uri - Spominska slovesnost ob grobnici 367 padlih borcev IX. korpusa ter pri spomeniku padlih borcev NOB. Prosimo prijavite udeležbo praporščakov. Iz Vipavske doline bosta na Predmejo vozila dva avtobusa; Prijave in vplačilo: do srede, 20. 6. v času uradnih ur ali po telefonu 05 366 10 71; cena prevoza 8 € (praporščaki imajo brezplačen prevoz) Ravne nad Črničami – Slejki – četrtek, 12. julij 2012 ob 18,00 uri pri spomeniku – slovesnost v spomin na bitko jurišnega bataljona XXX. Divizije IX. Korpusa NOV proti močni enoti nemške vojske, v kateri je izgubilo življenje 18 borcev. Svoj ognjeni krst pa je kot poveljnik te enote doživel legendarni komandant in narodni heroj Karlo Maslo. Obvezna udeležba praporščakov. Pokljuka – sobota, 14. julij 2012 ob 11,30 uri na Rudnem polju - Sklepna prireditev ob 66. obletnici pohoda partizanov na Triglav – vsakoletno srečanje borcev, vojnih veteranov in pohodnikov v spomin na to dejanje (imena slavnostnega govornika ne poznamo). Organiziran bo avtobusni prevoz, prijave z vplačilom do 11. julija na telefon 05/366 10 71; cena 14 evrov; zaželena udeležba praporščakov, ki imajo brezplačni prevoz.


Pisma

Št. 13 • 15. junij 2012

Drugi Terčeljev romarski pohod

Drugi Terčeljev romarski pohod, v nedeljo 10. junija, je potekal v duhu prakse iz Terčeljevega časa, ko so ljudje iz vseh strani prihajali na določena mesta in mu prisluhnili. To so bila zborovanja z močno vsebino, ki so dvigala pogum ter krepila versko in narodno pripradnost. Letošnje izhodiščne točke za pohodnike so bile: Šturje, Budanje, Podkraj, Ozeljan, Vitovlje Vrtovin, Skrilje in Lokavec. V naravni baziliki »Nova pot« na Kovku smo ob 15. uri opravili molitveno uro za domovino, ob 16. uri pa je bila sv. maša. Somaševanje je vodil postulator za beatifikacijo Filipa Terčelja dr. Primož Krečič, ki je v pridigi poudaril, da je bil Terčelju v ospred-

ju človek z njegovim dostojanstvom. Njegova pot je bila pot poguma, pot brez nasilja, Zavedal se je resnosti socialnih problemov in krivic ter jih reševal po vseh zmožnostih. Kulturno prosvetni dejavnosti je dajal močno duhovno podlago in izkušnjo. Njegovo delo je motilo različne ideologe in nasilnike, bil preganjan od vseh, veliko je trpel in z mučeništvom končal svoje življenje, ko je branil nedolžne. Njegov lik nas kliče k pristnejšemu življenju, k novi duhovni preobrazbi. Čas je, da vstanemo iz pasivnosti, da ponovno odkrijemo krščanske in narodne korenine in poženemo življenje naprej s čistimi nameni v poštenosti in močni

veri. Ob prisotnosti gasilcev, skavtov, konjenikov, narodnih noš, Jakobovih pohodnikov, ob mogočno ubranem petju colskega cerkvenega pevskega zbora in ob melodijah iz zvonov lokavših pritrkovalcev, smo se številni udeleženci zahvalili za domovino in obudili spomin, ko se je pred 90. leti na tem »svetem kraju« darovala sveta maša. Po maši sta nas s pesmijo v govor Jožeta Dežmana uvedla citrar Tomaž Plahutnik in baritonist Marko Kobal. Gospod Dežman je v svojem izvajanju z naslovom: »Razlika med heroji in svetniki« spomnil, da totalitarne rešitve nikamor ne peljejo. Filip Terčelj je bil odločen nasprotnik nasilja, zavzemal se za ljudi, ne glede na kateri strani so bili. Sam politično ni bil nikoli angažiran, ubit pa je bil, ker je v polnosti živel in se razdajal v krščanski ljubezni. Ob koncu uradnega dela je vse prisotne pozdravil evropski poslanec gospod Lojze Peterle Srečanje smo zaključili z druženjem ob Taloški domačiji, kjer nas je ob pomoči skavtov pogostil gospod Hieronim Vidmar. Vsi udeleženci smo mnenja, da ta pohod že postaja tradicionalen. Je priznavanje, da je ta pot nadaljevanje hoje, ki jo je začrtal Filip Terčelj in jo uspešno obnavljamo pod vodstvom Terčeljevega odbora.

Dr. Rosvita Pesek prihaja v Ajdovščino Pred kratkim je pri Mohorjevi založbi Celovec izšla knjiga Osamosvojitvena vlada – Kako so gradili državo. Avtorica knjige je zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Knjiga prinaša zgodovinski oris ekipe, ki je našo državo v takratnih zelo težkih časih pripravila na demokratično in samostojno življenje. Demosova vlada, ki ji je predsedoval krščanski demokrat Lojze Peterle, je bila izvoljena 16. maja 1990, dober mesec po zgodovinskih volitvah. Svoje delo je sicer opravljala le dve leti, vendar je v teh dveh letih - ključnih za obstoj naše države, izvršila veliko pomembnih nalog. Njej gre mnogo zaslug za to, da ima slovenski narod danes svojo neodvisno in mednarodno priznano drža-

vo. Avtorica se v knjigi med drugim sprašuje "ali smo imeli v zgodovini še kakšno vlado, ki je obljubljala več in ki je predvsem ustvarila več, kot so suverenost, neodvisnost, služenje vojakov doma, lastna valuta". Mi pa se lahko vprašamo: Smo na to državo danes ponosni? Se zavedamo pomena, ki ga za narod ima samostojnost in neodvisnost, demokratičnost, spoštovanje človekovih pravic, svoboda govora...? Ali dovolj cenimo vse vrednote, ki so jih graditelji nove države s trudom uveljavili za vse nas? Bliža se praznovanje 21. obletnice samostojnosti in neodvisnosti naše države. Ob tem prazniku Ženski odbor SDS vabi na predavanje dr. Rosvite Pesek s predstavitvijo njene

knjige v soboto, 23. junija 2012 ob 20. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Prvi del knjige predstavlja oris dogajanja v tistih usodnih letih, v nadaljevanju pa je delo vlade predstavljeno skozi pogovore z 29 člani vlade. Intervjuji so v drugem delu knjige tudi v celoti objavljeni. Knjiga šteje kar 762 strani, vsebuje bogato fotografsko gradivo in tudi dokumente, ki jih v arhivih ne najdemo. Obeta se nam torej zanimiva predstavitev dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino nastanka naše države. Priložnost, ko bomo lahko ob srečanju z novimi dejstvi tistega časa ponosno rekli: Živim v svobodni, neodvisni državi Sloveniji! Lepo vabljeni! Klara Remec

Pilonova „Cesta“ tretjič Ponovno smo dobili odziv na Pilonovo „Cesto“. Oglasil se je Danijel Koren iz Ajdovščine, ki pravi, da hiša na Pilonovi sliki, ki je sicer pravilno locirana, ni cestarska hiška, pač pa je bila narejena za italijanske oficirje, ki so tam živeli z družinami. Hiša je morala biti zgrajena okoli leta 1930. Na „Polverieri“ so menda imeli bunkerje že Avstrijci, zagotovo pa Italjani, bilo jih je več kot ducat, po vrhu so bili zatravljeni, da niso bili opazni. Bunkerji so v času italijanske okupacije služili kot skladišče municije, ob razpadu Italije v letu 1943 so skladišča zbombardirali. V začetku 60. let, ko so začeli urejati melioracijo, pa je bila večina ostankov bunkerjev zrušena. Danijel je rojen v Budanjah in spominja

se, da so se kot otroci hodili na polje igrat z ostanki – lističi od „purfla“... Cestarske hiše pa, pravi, so že na pogled drugačne, predvsem pa so prav vse enake. Danijel Koren je bil šofer in pravi, da tudi dobro pozna zgodovino Primorske. V času italijanske okupacije je bilo narejenega veliko gorja, nekaj pa tudi dobrega. Italijani so naredili novo cesto skozi Vipavsko dolino, ob njej pa postavili cestarske hiške. Od Trevisa, do Postojne, so ve cestarske hiše enakih načrtov in enakih oblik, na vsaki pa je pisalo ime in oddaljenost naslednjega kraja s hišo. Napisi so večinoma že prepleskani, hiše pa še stojijo: v Udniah, pri Fari, pred Potočami, pri cestni bazi v Ajdovščini, pod Dupljami v Logu, pred Pod-

nanosom, sredi Rebrnic, v Postojni. Tako pravi Danijel Koren. Se strinjate z njim ali imate morebiti vi drugačne podatke? Veseli bomo novih nadaljevanj te zgodbe ali pa začetkov odkrivanja kakšne nove lokalne zanimivosti.

Cestarska hiša v Ajdovščini

25

Šturski romarji na Poljskem

Konec junija se je skupina romarjev iz Šturij odpravila na Poljsko. Duhovni je skupino vodil župnik Marko Kos, ob pomoči g. Lojzeta Šinkovca iz Cola. Na potovanju smo se najprej ustavili v Olomoucu in si ogledali eno najlepših Čeških mest. Ob sprehodu po starem mestu smo občudovali baročne stavbe s slikovitimi portali, vodnjake na trgih ter cerkve. Druga postaja je bila že na Poljskem, spomin na grozote druge svetovne vojne v taborišču Auschwitz. Onemeli smo ob peklenskem načrtu iztrebljanja Židov, političnih zapornikov ter Romov. Ob misli, da se podobne grozote v svetu še vedno ponavljajo, smo se vprašali, kdaj bo človeško življenje vredno svoje pravice. Ogledali smo si tudi celico sv. Maksimiljana Kolbeja, ki se je žrtvoval za sotrpina, očeta številne družine, da se je lahko vrnil k njej. Lepi spomini nam bodo ostali na svetišče Božjega Usmiljenja Lagewniki ob grobu Faustine Kowalske. Na njeno veličino nas opozarja mogočna nova cerkev v obliki ladje, ki jo krmari papež Janez Pavel II.. Osrednja pozornost na petdnevnem potovanju pa je bila posvečena Čenstohovski »Črni Mariji« . To je največje romarsko svetišče Poljske. Ikona, ki so jo prinesli v te kraje v 14. stol., upodablja podoba Marije z Jezusom. Na težke čase, ki jih je mo-

V Logu bomo tudi letos molili za domovino

Ob 21. obletnici samostojne Slovenije bomo v božjepotni cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi molili za domovino. Pridružili se bomo vseslovenski molitvi in postu za domovino. Molitev bo potekala v četrtek 21. junija ob 20. uri z uro molitvije pred Najsvetejšim, ob 21. uri pa bo sv. maša za domovino, ki jo bo vodil goriški dekan gospod Aleš Rupnik. Po maši pa bomo zapeli Zdravljico in prisluhnili domoljubnim pesmim. Sledilo bo celonočno in celodnevno češčenje pred Najsvetejšim, ki se bo zaključilo v petek 22. junija ob 19. uri. Z udeležbo na tej slovesnosti, z vključitvijo v post in molitev bomo dokazali, da imamo domovino radi in nam ni vseeno za njeno prihodnost. Niko Ličen

rala Maria potrpeti v teh stoletjih, pričajo brazgotine, ki zaznamujejo njen obraz. Že predhodni romarji so nam povedali, pa tudi sami smo se prepričali, da so Poljaki zelo verni in izkazujejo svojo vero z množičnimi obiski tega svetišča. Priča smo bili prvemu svetemu obhajilu ter videli številne bogoslovce ter mlade župnike, ki bi jih potrebovali tudi v Sloveniji. Romarsko pot smo dopolnili s spustom v rudnik soli Wieliczka. Rudnik so rudarji na vsakem metru globine zaznamovali z nabožnimi kipi, ki iz rovov pričarajo kulturne dvorane pod zemljo. Na poti domov smo se ustavili najprej na KalWariji Zebrzidovski, kjer smo imeli še zadnjo mašo. Po obvezni skupni fotografiji je sledil še zadnji postanek v Wadowicah - rojstnem kraju papeža Janeza Pavla II. Papež Janez Pavel II. je prisoten na vsakem koraku Poljske. V pričakovanju razglasitve za svetnika živi cela Poljska. Blizu Krakowa se že postavlja center, ki bo posvečen njemu. Na vožnji domov smo strnili vtise ter ugotovili: Nikomur in nikdar ne bi želeli ponovitve temnih zgodb iz taborišča Auschwitz. Vsem, ki še niso imeli možnosti, da bi se podali na tako romanje in ogled teh svetišč, pa izlet priporočamo. Aleš Brecelj

Vabilo – 6. pritrkovalsko tekmovanje Ajdovščina 2012 – 24. junij Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina in župnija Ajdovščina vabita na 6. pritrkovalsko tekmovanje Ajdovščina 2012, ki bo v nedeljo 24. 6. 2012 v župnijski cerkvi sv. Janeza Krsnika v Ajdovščini. V urejenem in prostornem zvoniku je pet uglašenih bronastih zvonov od 310 kg do 2440kg. Tekmovanje se bo pričelo kmalu po 15. uri ter zaključili okoli 17. ure. Sledila bo razglasitev rezultatov, nato pa bomo druženje nadaljevali ob hrani in pijači. Za prijave ekip in informacije se obrnite na Dušana 041 991 119 ali Mirana 031 600 756; miran.gregorc@gmail.com. Vabljeni!


26

Podjetno

Št. 13 • 15. junij 2012

Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Rok za predložitev vlog

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Naziv razpisa

Upravičenci

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvideni so še 4 roki za oddajo vlog: - 1. 9. 2012; - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/ si/razpisi-in-objave/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstva

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občine

do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mg.gov.si/

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 12SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 13SUB-OB12 Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in električna vozila 15SUB-EVOB12

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila16SUB-EVPO12

pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/ razpisi?aid=385

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam

občine

tretji zadnji rok: 31.8.2012

http://www.regionalnisklad. si/obcine

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12

pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Posoški razvojni center

Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/ študijsko leto 2012/2013

delodajalci s sedežem podjetja / poslovno enoto na območju Goriške

drugi rok: 23.7.2012

http://www.ra-rod.si; http://www.prc.si/novice/ poziv-delodajalcem-zavkljucitev-v-RSS

Slovenski podjetniški sklad

Javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – P1 2012

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki prijave: 20.6.2012, 10.9.2012, 10.10.2012 in 10.11.2012 oz. do porabe sredstev.

http://www. podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

02.07.2012, 15.8.2012, 05.09.2012, 05.10.2012, 05.11.2012 in 05.12.2012, oziroma do porabe sredstev.

http://www. podjetniskisklad.si

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in sicer: - gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, registrirani z dejavnostjo po Zakonu o gospodarskih družbah - zadruge ter zadružne zveze po Zakonu o zadrugah - pri namenu A2 lahko kandidirajo tudi kmetijska gospodarstva, vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev

2. 7. 2012, 3. 9. 2012, 15. 10. 2012

http://www.regionalnisklad. si/razpisi/aktualni-razpisi

kmetijska gospodarstva

2.7.2012, 31.7.2012 in 30.9.2012

Slovenski regionalno razvojni sklad

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

http://www.regionalnisklad. si/razpisi/aktualni-razpisi

24-urni balinarski maraton Cesta 2012 Balinarski klub Cesta tudi letos prireja že drugi 24-urni balinarski maraton. Prireditev se bo odvijala 6. in 7. julija na balinišču na Cesti. V sklopu te prireditve se bo v soboto, 7. julija odvijal tudi malo-nogometni turnir na asfaltnem igrišču na Cesti. 24-urno neprekinjeno tekmovanje v balinanju se bo začelo v petek, 6. julija ob 20 uri. Finalni obračun si boste predvidoma lahko ogledali v soboto ob 18 uri. Na balinarskem maratonu bo sodelovalo 8 ekip, ki bodo razvrščene v dve predtekmovalni skupini. Udeležbo je potrdila tudi ženska ekipa Krima in lanska zmagovalna ekipa iz Dragomerja. Krimovkam, ki so lanske evropske prvakinje, bo na tekmovanju pomagal tudi svetovni prvak v štafetnem zbijanju Anže Petrič. Vse ljubitelje športnih užitkov in dobre družbe vabimo, da si spektakel ogledate. BK Cesta

Čezmejne intermodalne kolesarske povezave – INTER BIKE Projektne aktivnosti slovensko-italijanskega strateškega projekta s skrajšanim nazivom INTER BIKE tečejo po začrtanem planu. Na slovenski strani poleg posameznih investicij občin partneric trenutno poteka zbiranje podatkov o obstoječih kolesarskih poteh in novih idejnih načrtih po območju 20 občin celotne Primorske (statistični regiji: Obalno –Kraška in Goriška) ter občine Kranjska Gora. V projektu sicer sodeluje le 7 slovenskih občin: Kranjska Gora, Kobarid, Cerkno, Brda, Miren-Kostanjevica, Komen in Mestna občina Koper, ki vsaka na svojem območju investira v ureditev določenih odsekov kolesarskih poti, vendar so se sodelujoče razvojne agencije odločile k sodelovanju povabiti vse svoje občine ustanoviteljice z namenom, da se na slovenski strani oblikuje glavna daljinska kolesarska povezava med Kranjsko Goro in mejo s Hrvaško v občini Piran z vsemi možnimi ustreznimi navezavami na sosednjo Italijo. Po večini je odziv s strani ob-

čin, ki v projektu ne sodelujejo kot partnerice, zelo dober. Ključno izhodišče za oblikovanje te daljinske kolesarske povezave je, da je cestišče primerno za treking kolo ter da trasa poteka po občinskih cestah; lokalnih in javnih poteh oziroma že obstoječih kategoriziranih kolesarskih poteh. V primeru, ko ni ustreznih občinskih cest za rekreativno kolesarjenje, pa lahko trasa poteka po državnih cestah z nizko gostoto prometa. Občine zagotavljajo, da so vse izbrane ceste v javni lasti oz. upravljanju. Z italijanskimi partnerji usklajena glavna daljinska povezava v smeri Kranjska Gora – Ravenna bo v okviru projekta INTER BIKE predstavljena v večjezični brošuri in na spletu, razveseljivo pa je, da je koncept medobčinskih kolesarskih povezav po prednostno občinskih cestah že spodbudil nekatere občine k razmišljanju o označitvi tras tudi v naravi. Dodatne informacije o projektu INTER BIKE so vsem zainteresiranim na voljo na Razvojni agenciji ROD. Suzana Ž. Ferjančič

Ministero dell'Economia e delle Finanze

Občina Ajdovščina v čezmejnem projektu SOLUM Občina Ajdovščina sodeluje skupaj z vodilno Mestno občino Nova Gorica in ostalimi partnerji: Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica, Zavodom za turizem Kranjska Gora, italijanskima pokrajinama Ravenna in Gorica ter občinama Sauris in Tresigallo v projektu »Po poteh tradicije (in) okusov«, krajše SOLUM. Namen projekta je čezmejno združevanje in promocija tipičnih pridelkov (vino, med, olivno olje, zelišča, sadje, zelenjava, mlečni in suhomesni izdelki) in izdelkov tradicionalne obrti. V kratkem se bo pričelo zbiranje podatkov o ponudnikih tipičnih podeželskih produktov, ki bodo objavljeni na večjezični spletni strani. V sklopu projekta, ki bo trajal do oktobra 2014, bo potekalo na obeh straneh meje še več različnih promocijskih aktivnosti, posebej pa velja izpostaviti investiciji v Novi Gorici in Ajdovščini. Medtem ko Novogoričani trenutno še iščejo najustreznejšo lokacijo za promocijsko degustacijski prostor in vinoteko, so Ajdovci že izdelali idejni načrt arhi-

tekture za ureditev prostora za trženje podeželskih izdelkov Vipavske doline v objektu tik ob Mladinskem hotelu v Palah. Celoten projekt je vreden 1,3 milijona evrov. Evropska unija bo projekt sofinancirala preko Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 v deležu 85 odstotkov njegove vrednosti, 10 odstotkov bo slovenskim partnerjem sofinancirala država Slovenija, 5 odstotkov bodo morali kriti sami, italijanskim partnerjem pa bo Italija sofinancirala 15 odstotkov izdatkov. Predstavitve projekta SOLUM se bodo odvijale v sklopu poletnih kmečkih tržnic v Ajdovščini. OBčina Ajdovščina


Napovednik

Št. 13 • 15. junij 2012

Koledar prireditev za JUNIJ 2012 od četrtka do nedelje, 14. do 17. junij

Zadružni dom na Colu in trg pred njim (v primeru dežja šotor)

Koledar prireditev za AVGUST 2012 Colska nedelja 2012 Gledališko-koncertna predstava domačih upov, Odprtje fotografske razstave Mateja Peljhana Prvič doma!, Rock´n´Coll, Colska nedelja Info: Sandi Škvarč, 041 621 669, www.trillek. si

od petka do nedelje, 3. do 5. avgust

različne lokacije v vasi Ustje

70. obletnica požiga vasi Ustje - Osrednje praznovanje Info: Danjela Juran, 031 381 932

Ob koncih tedna med dvorišče in notranji prostori 3. avgustom Mladinskega centra in hotela in 2. Hiša mladih Ajdovščina septembrom

Kašev letni vrt 2012 športni, kulturni, zabavni, glasbeni dogodki

sobota in nedelja, 4. in odhod izpred AP Ajdovščina 5. avgust

Pohod na Triglav Info: PD Ajdovščina, 031 853 405 (Bogdan Kodele).

nedelja, 5. avgust

ob 18:00 Višnje pri Colu

Bobarska noč v Višnjah Info: ŠKD BOB Višnje, 040 855 574 (Janez)

sobota, 14. julij

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Prijave do 7. avgusta na TIC Ajdovščina, 05 36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net

sreda, 15. avgust

različne lokacije v Vrtovinu

Šmarni dan v Vrtovinu

Mladinski center in hotel petek in Ajdovščina, Pale sobota, 15. in petek, od 20.00 do 23.00 16. junij sobota, ob 9.00

Jutri pa ... - koncert Neisha (petek) in pohod na Sinji vrh (sobota) Info: 051 654 002, 059 014 291, www.kas.si

petek, 15. junij

Letno kopališče Ajdovščina med 13. in 19. uro

Dan odprtih vrat letnega kopališča Ajdovščina

sobota, 16. junij

ob 7:30 Ajdovščina - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

139. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

sobota, 16. junij

zbor udeležencev pred vojašnico v Vipavi ob 8:00

6. veteranski kolesarski maraton Info: OZVVS Adovščina-Vipava, Gregorčičeva 20, Ajdovščina, 040 305 768, 041 900 087, www.ajdovscina-vipava.zvvs.si

sobota, 16. junij

od 13:00 do 22:00 Muzej Ajdovščina

Muzejska noč v Ajdovščini vstop prost, organizirana vodenja

sobota in nedelja, 18. Gozd pri Colu in 19. avgust

nedelja, 17. junij

Črniče

Črniška šagra 2012 Info: Športno kulturno turistično društvo Parapet, 031 830 968 (Petra)

9. Kmetijsko-gozdarski sejem in konjske dirke v Gozdu pri Colu Info: Smučarsko društvo Gozd, 041 312 807, www.drustvo-gozd.si

nedelja, 26. avgust

Mountainbike park Javornik

nedelja, 17. junij

Cerkev sv. Janeza Krstnika ob 18:00

Koncert Mladinskega pevskega zbora OŠ Danila Lokarja

Kamplc Enduro Pro 2012 Info: 05 599 529 34, www.mtb-javornik.si

športni park na Ravnah

TVU 2012: Ledvice, kronična ledvična bolezen in njeno zdravljenje Info: Marko 041 507 956

26. pohod na Kovk Info: 040 855 585 (Matej)

torek, 19. junij

ob 20:00 Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec

nedelja, 26. avgust

sreda, 20. junij

ob 20:00 Kulturni dom Selo

Zvočno potovanje Prijave so zaželene (Mirjam, Cigoj, 031 719 992)

nedelja, 26. avgust

start na Lavričevem trgu v Ajdovščini, cilj Športni park Tiha dolina na Predmeji

Vzpon na Predmejo 2012 Info: Kolesarski klub Castra, Klavdij 041 352 607, www.kk-castra.si

Mladinski center in hotel Ajdovščina

Mednarodni filmski BAW BAW festival Info: MC Hiša mladih, 05 368 93 83, 041 945 392, www.mc-hisamladih.si

nedelja, 26. avgust

ob 10:00 start pri izviru Hublja, cilj na Otlici

1. Gorski tek od izvira Hublja do Otlice Info: ŠKTD Sinji vrh, 041 708 134 (Izidor)

26.06.12

različna izhodišča

19. letni pohod na Čaven Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele, 031 853 405

Petek in sobota, 31. avgust in 1. september

igrišče na Otlici

Malonogometni turnir za pokal Angelske nedelje Info: ŠKTD Sinji vrh, 041 708 134 (Izidor Peljhan)

od 21. do 23. junija petek, 22. junij petek, 22. junij

MC Hiša mladih Ajdovščina, Pale ob 19:00 Ob Pilonova galerija Ajdovščina

od 22. do 24. Podnanos junija

Odprtje razstave Katarine Rutar Odprtje arhitekturne razstave Oživljanje zakladov Vipavske doline razstava bo na ogled do 29. junija Tistega lepega dne v Podnanosu Cena vstopnice 10,00 €/osebo za skupine najmanj 5 oseb Za večje skupine zaželena predhodna najava. Info: TD Podnanos, 040 204 022 (Mara), 031 615 036 (Stojan), info@tic-podnanos.si Dobravski tek in šagra sv. Petra v Dobravljah sobota nogometni turnir, nedelja Dobravski tek (16.30, sledi zabava s skupino Megamix. Info: KS Dobravlje, 041 834 015 (Silvester)

sobota in nedelja, 23. in 24. junij

igrišče v Dobravljah

sobota, 23. junij

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade

Rosvita Pesek: Osamosvojitvena vlada Kako so gradili državo, predstavitev knjige

nedelja, 24. junij

odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Pohod PD Ajdovščina - Vrh nad Peski Info: PD Ajdovščina, Valter Pirjevec (031 323 780)

nedelja, 24. junij

ob 14:00 cerkev sv. Janeza Krstnika

6. pritrkovalsko tekmovanje Ajdovščina 2012 Info in prijave ekip: 041 991 119 (Dušan), 031 600 756 (Miran), miran.gregorc@gmail.com

nedelja, 24. junij

ob 16:00 pri grobnici, v spominskem parku ter v Tihi dolini na Predmeji

Tradicionalna spominska slovesnost ob dnevu državnosti na Predmeji Organiziran prevoz, prijave do 20. junija (info 05/ 366 10 71)

Koledar prireditev za SEPTEMBER 2012 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

11. srečanje harmonikarjev in kolesarjev na Hrušici Info: Gostišče Stara pošta, 05/366 84 44, 041 877 281, www.gostilna-staraposta.com

nedelja, 2. september

odhod izpred AP Ajdovščina

Pohod na Monte Pomagiore (2478 m; Italija) Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405

nedelja, 2. september

Angelska nedelja na Otlici dvorišče pred cerkvijo na Otlici Info: TD Okno, 05/36 49 525, 031 229 876, www.td-okno.si

nedelja, 16. september

ob 8:00 izhodišče in cilj Športni park Tiha dolina na Predmeji

sobota, 1. september

Razstava Bit & Beat - Tribute to ... Od 2. do 22. junija - Galerija Doma krajanov Vipavski Križ Bit & Beat je kulturno - umetniški

Koledar prireditev za JULIJ 2012

projekt

Mladinskega

petek, 6. julij Pilonova galerija Ajdovščina

Odprtje razstave Vladimir Klanjšček, slike razstava bo na ogled do 29. julija

centra Hiša mladih iz Ajdovšči-

sobota, 7. julij

ob 20:00 Dolga Poljana

Krajevni praznik na Dolgi Poljani (zabava z Megamix) Info: KS Dolga Poljana, Danilo 040 208 135

razstavo del gostuje v galeriji

nedelja, 8. julij

odhod avtobusa izpred AP Ajdovščina

Pohod na Lipnik (1950 m; Italija). Info: PD Ajdovščina, Bodgan Kodele (031 853 405)

nedelja, 8. julij

ob 13:00 Športni park Tiha dolina Predmeja

Dnevi Gore 2012 Info: Društvo Gora, 041 617 607, 05 364 90 16, www.drustvo-gora.si

petek, 13. julij

ob 16:00 stara šola na Planini

Odprtje razstave marelic ob 18. uri - strokovno predavanje o hranilni vrednosti marelic Irene Vrhovnik

sobota, 14. julij

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Prijave do 10. julija na TIC Ajdovščina, 05 36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 21. julij

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

140. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

sobota, 21. julij

Vodice pri Colu

Vodiška noč Info: SK Vodice, Miklavž Sajevic, 041 423 782

odhod izpred AP Ajdovščina

Pohod na Tosc (2275 m) Info: PD Ajdovščina, Mirko Soban, 041 891 368

ob 20:00 Športni park Batuje

Rock Batuje 2012 Siddharta, Pero Lovšin, Requiem, Shutdown in DJ Riki Info: KTD Batuje, Jan Zelinšček, 041 933 422, www.rockbatuje.com

nedelja, 22. julij

petek, 27. julij sobota in nedelja, 28 in 29. julij

Športni park Batuje

Šagra sv. Ane v Batujah Info: KS Batuje, Ivan Vodopivec 041 608 004

ne, ki vsako leto z umetniško Doma krajanov Vipavski Križ. S projektom želi MC Hiša mladih podpreti domače umetnike in jih hkrati predstaviti širši javnosti. Letos so izbrali fotografsko umetnost. Razstavljajo: Ana Kete, Erik Bačar, Primož Brecelj, Robert Tudjina, Matjaž Prešeren, Monika Batič, Brigita Škrlj, Gregor Marjan Humar, Matjaž Slejko, Iris Batista, Tina Žvanut, Jan Čermelj, Martin Prosen, Ivo Pregelj, Tanja Sulič). Ogled je možen po predhodni najavi: 041 421 927 (Harij), 031 481 187 (Iva), 041 945 392 (MC Hiša mladih) ali preko info@ mc-hisamladih.si.

6. pohod po Dolu gor in dol Info: Dušan Brus, 05 36 49 016, 041 617 607, dusan.brus80@gmail.com

27

STALNE ZBIRKE: PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015. ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

Žabje princese v CIRIUS Vipava Žabe, žabe, svatbo so imele … je zadonelo iz ust učencev in učiteljic Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. S pesmijo smo pozdravili ga. Ireno Kodele Krašna, ki nam je na deževen petek predstavljala žabe iz našega okolja. Najprej smo poslušali oglašanje različnih žab. Ga. Irena Kodele Krašna, ki s projektom Natura Branica želi seznaniti lokalno prebivalstvo z omrežjem Natura 2000 in zna-

čilnostmi vrst, je k našim učencem prinesla prave žabe. Žive. V začetki so si jih učenci ogledovali bolj od daleč. Sčasoma so pa postali z njimi bolj domači in so jih prijeli tudi v roke. Božali so jih in trepljali. Eni bolj korajžno, drugi manj. Po urici druženja z žabami nam je ga. Irena Kodele Krašna, univ. dipl. biologinja in prof. biologije obljubila, da še kdaj pride med nas. TČ


28

Zadnja plat

Št. 13 • 15. junij 2012

Igra je najboljši učitelj knila dejanska prometna nesreča, na katero je morala odhiteti ekipa GRC-ja, kljub temu pa smo uživali ob prikazu gašenja požara v bližnji stavbi, reševanju oseb ter spretnemu ravnanju obeh ekip Prve pomoči domačega Rdečega križa. Ob tem pa so bile mladim z zanimivimi prikazi, tekmovanji, orodji, pripomočki in odgovori na radovedna vprašanja na voljo še mnoge druge službe: domača prostovoljna gasilska društva iz Sela, Ajdovščine in Cola, ekipa GRC, reševalci iz jam Jamarskega društva Danilo Remškar, ajdovska ekipa gorskih reševalcev GRS Tolmin, vodniki reševalnih psov skupaj z državnim prvakom v reševanju pogrešanih oseb, različne enote Policije, tudi enota službenih psov, TŠC Nova Gorica, služba

POLICIJA

UGODNE geodetske storitve

NKBM

HOTEL

* GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO

* DELITEV PARCELE

15% POPUST NA VSE STORITVE

* ZAKOLIČBA * VRIS OBJEKTA V KATASTER * HIŠNA ŠTEVILKA...

ZDRAVSTVENI DOM

URNIK: PON,SRE,PET

* MEJNIKI NA PARCELI

Prvič doma! Fotografska razstava domačina Mateja Peljhana Petek, 15. junij, ob 20.30, Zadružni dom Tematika: življenski krog in urbano okolje Matej je mladost preživel na Colu. Kot otrok je doživel nesrečo, kljub invalidnosti zaključil šolanje, doštudiral psihologijo ter specializiral iz klinične psihologije in dela z otroki s posebnimi potrebami. Leta 2009 se je začel resno ukvarjati s fotografijo in sodelovati na natečajih. Za svoja dela je prejel vrsto domačih in mednarodnih nagrad. Razstava bo do nedelje, 24. junija, na ogled na stopnišču in v avli prvega nadstropja Zadružnega doma na Colu. Rock ‘n’ Coll

Sobota, 16. junij, od 22.00 ure, trg pred Zadružnim domom (v primeru dežja šotor) Nastopajo: domači zasedbi ZZTop CoverBand in Antioksidanti; povratniki Rok Ferengja & Rock’n Band; CoverLover – nova skupina Aleša Uranjeka (ex Šank rock, žirant X Factor-ja); vstopnina 7 €, do 22.30 samo 5 €. Zabava z narodnozabavnim ansamblom Vagabundi Nedelja, 17. junij po 17.00 uri, trg pred Zadružnim domom (v primeru dežja šotor) Gostje: Trio Leskovec Tudi letos bomo poskrbeli za nagradne igre, celotno dogajanje pa popestrili s tradicionalnim srečelovom. Vabi vas Društvo Trillek, še več na www.trillek.si.

Tisti lepi dnevi v Podnanosu Ob 50-letnici snemanja kultne slovenske komedije Tistega lepega dne, pri katerem je sodeloval tudi Veno Pilon, bo v Podnanosu, kjer je bila posnetega večina filma, od 22. do 24. junija ponovno kraj filmsko-gledališkega dogajanja. Film je bil posnet poleti leta 1962, Podnanos se je tistega poletja spremenil v filmsko vas, v velik studio na prostem. Ideja za oživljanje takratnega doživetja je med domačini tlela dlje časa , namen dogodka pa je ljubiteljem filma vseh generacij pričarati utrinke snemanja skozi filmska prizorišča. Dogodki se bodo odvijali na štirih ključnih lokacijah, kjer bodo domači gledališčniki v živo odigrali prizore po filmski predlogi. Ogledi bodo potekali v organiziranih skupinah, ki jih bodo skozi zgodbo (in mimo bogate dodatne ponudbe) vodili spremljevalci – vodeni ogledi po starih podnanoških gasah bodo potekali vsake pol ure, center dogajanja pa bo na „placu“.

ELA

ABANKA

HUBE

LJ

GORIŠKA CESTA

SVET R ZVON E KA

GEODELA

nujne medicinske pomoči ZD Ajdovščina. Novost letošnjih iger je bilo sodelovanje radioamaterjev, članov domačega društva, dobrodošla pa je bila tudi pomoč ajdovskih tabornikov.. Vse nitke letošnjih iger so bile v rokah Jošta Černigoja, ki se je s predvsem logistično zahtevno organizacijo spopadel prvič, ob veliki pomoči njegovega predhodnika, Miha Ergaverja. Otroci so bili navdušeni, učitelji zelo zadovoljni. Da so opravili dobro delo, pa so po koncu prireditve ugotavljali vsi sodelujoči. Vsi prvošolci so prejeli darilca – svetilke, primerne tudi za na kolo, vsi otroci sladoled, kopico novih spoznanj in eno lepo doživetje. Vesele in varne počitnice jim želimo!

GEOD

V začetku junija je potekala že 10. prireditev Igrajmo se za varnost, ki jo Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu prireja v preventivne namene ter nanjo povabi vse otroke iz ajdovskih vrtcev in šol. Dogodek se je letos odvijal na novi lokaciji v Šturjah, rdeča nit prireditve pa je bila prav prometna varnost šolarjev in pešcev v prometu. Šturska osnovna šola se namreč sooča s problemi s prometno varnostjo zaradi ceste pred šolskim dvoriščem. Osrednji dogodek tokratnih iger je bila prometna nesreča z udeleženim pešcem, ki je sicer pravilno prečkal cesto na prehodu, vendar pa predhodno ni preveril, če je cesta prosta. S tem smo želeli otroke opozoriti na lastno previdnost v prometu. Drugi večji dogodek je sicer precej zama-

COLSKA 2012

kontakt: Marko Breščak

tel. (041) 28-38-29 -

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice


Ajdovske novice, 13. številka