Page 1

Kulturni praznik v Ajdovščini počastil besedo

Očistimo Ajdovščino! Akcija bo 24. marca! 6

Pogovor s tabornikom: Andrej Rutar, starešina 16

13

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 9 • 16. februar 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Na sejmu TIP tudi društvo DOLI

9

Mladi novinarji iz Sela

19

25 let Kinološkega društva Ajdovščina

HVALA!

14

Pust prihaja, zima odhaja!

24

Za nami je obdobje ekstremnega vremena, burja in mraz sta za dobrih deset dni ustavila čas v naših krajih. V času njunega uničujočega divjanja je bilo poškodovanih veliko predmetov, hiš, streh, vendar niti en človek! Vipavci bi rekli, da smo jo „lišo“ odnesli ob takem, kakršno je bilo. Odnesli smo jo na račun dobro organizirane reševalne službe in usposobljenih reševalcev, ki se znajo spopasti z razmerami. Je že res, da smo prebivalci vajeni burje, vendar takšnih razmer zapisana zgodovina tako-rekoč ne pomni. Posledice pa se še niso pokazale v vseh razsežnostih, pokazala jih bo odjuga.

V imenu Občine Ajdovščina in vseh njenih prebivalcev se zato najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri intervencijah: občinskemu štabu Civilne zaščite, poklicnim gasilcem GRC Ajdovščina, prostovoljcem iz PGD Selo, PGD Šmarje, PGD Ajdovščina, PGD Col, občinskemu redarstvu, policistom, delavcem ajdovske komunalne družbe, pa tudi Upravi RS za zaščito in reševanje, podjetju Primorje in Rdečemu križu Nova gorica, ki so pomagali s tehnično opremo, ter vsem ostalim, ki ste nesebično priskočili na pomoč ob težavah. Vaše delo je neprecenljivo! Hvala!

2, 3, 4

Priloga: Javni razpisi in pozivi Občine Ajdovščina


2

Burja

Št. 9 • 16. februar 2012

Čas se je ustavil Med 31. januarjem in 11. februarjem 2012 je širšo Vipavsko dolino, Kras, zahodni del Notranjske regije in Slovensko Primorje zajela orkanska burja, ki je v Vipavski dolini pihala s hitrostjo tudi do 180 km/h. Kljub temu, da je burja značilen pojav za Vipavsko dolino, predvsem za območje občin Ajdovščina in Vipava, je imela tokratna burja dve značilnosti, ki doslej še nista bili opaženi – burja je trajala kar 14 dni zapored, posebnost pa so bili tudi do 30 sekund trajajoči sunki. Poleg ogromne škode na objektih se že kažejo hude posledice v kmetijstvu. Rodovitna prst, ki jo je odnašalo s polj, je odnašalo v struge, popolnoma je prekrila melioracijske jarke, ki jih bo treba nujno očistiti pred deževjem, sicer bo voda prestopila bregove. Ogromna je škoda na objektih, v veliko primerih zaradi neustreznih

kritin ali slabo opravljenega dela krovcev. O tej problematiki je tekla beseda tudi na zadnjem sestanku ajdovskih občinskih svetnikov. Večidel se v težavah znajdejo novogradnje. Prav sredi vremenskega kaosa naj bi potekalo odprtje enega od javnih objektov, na katerem so morali reševalci posredovati kar osemkrat!

Med divjanjem burje je Ajdovščino obiskal tudi poveljnik Uprave RS za zaščito in reševanje Miran Bogataj, uprava je občinskemu štabu Civilne zaščite posodila dva tehnična tovornjaka, ki sta bila več kot dobrodošla pomoč pri nameščanju vreč s peskom na strehe. Sreča v vsej nesreči je, da imamo

v Ajdovščini izkušene reševalce, ki vedo, kaj storiti v takšnih primerih in ki so pripravljeni tudi na tako ekstremne razmere, kot so bile. Najvišjo hitrost burje na Vipavskem so izmerili v letu 2010, 203 km/h, vendar tedaj ni povzročila tolikšne škode, kot jo je tokratna. Najdlje je burja menda trajala leta

1929, takrat je brila skoraj mesec dni skupaj. Preteklost pa pripoveduje še o ekstremnih razmerah sredi 50. let prejšnjega stoletja, ko je podobno kot tokrat burja prišla s hudim mrazom, le da ni trajalo tako dolgo. Dejstvo je, da se bo ta burja zapisala v zgodovino naše dežele.

vodo trudila reševati najtežje probleme z vodarnami, črpališči in javnim omrežjem. Odmrzovanje instalacij in zamenjavo vodomerov so izvajali le v naseljenih objektih. Vse ostale težave bodo postopoma odpravljene z izboljšanjem vremena. KAKO PRIMERNO ZAŠČITITI IN VZDRŽEVAI VODOVODNO NAPELJAVO V Vipavski dolini se, ob predpostavki normalnih razmer, gradnja vodovodnih priključkov izvaja na globini 60 - 70 cm globoko. Vodomerni jaški morajo biti veliki 80 krat 80 cm ter prav toliko tudi globoki. Za zimski čas je dovolj, da je pri objektih, ki se dnevno oskrbujejo s pitno vodo, vodomerni jašek po celotni površini prekrit s 15 cm debelo gradbeno izolacijsko folijo – dva kosa folije velikosti 80 krat 50 cm položite na način, da se prekrijeta. Lahko pa tudi na notranjo stran pokrova jaška prilepite stiropor debeline 5 cm, pri tem pazite, da zapolnite celotno vstopno odprtino. Pri tako zavarovanih vodomernih jaških tudi v tako hudi zimi kot je bila tokratna, ni bilo težav. V objektih, kjer se vode dlje časa ne uporablja, je najbolje vodovodni sistem pred zimo izprazniti in sicer

tako, da zaprete ventil pred vodomerom, vodo pa iztočite na praznilni pipici na ventilu za vodomerom. Na ta način bo varen tudi vodomer, ker v njem ne bo več vode. Če voda ostane v sistemu, kljub zaščiti jaška ostaja vprašanje kako globoko bo mraz prodrl. Problem namreč lahko nastane v ceveh pred ali pa za vodomernim jaškom, in sicer v primeru če so te položene preplitvo ali pa niso dovolj izolirane. Voda začne zamrzovati na določenem mestu vodovoda, kjer je instalacija najbolj izpostavljena mrazu, nato se ledeni čep širi v obe smeri ter potiska vodo pred seboj. V kolikor nima prostora za umikanje, se v ukleščeni vodi pojavi izredno velik pritisk (tudi nad 100 bar), ki deformira cevi, oziroma poškoduje najšibkejše dele instalacije. V priključku je najšibkejši element vodomer. Če zmrzne voda v cevovodu na prehodu v hišo, se ne more širiti nazaj v instalacijo, ker ji tega ne dovoli nepovratni ventil v vodomeru. Zato se lahko zgodi, da v takem primeru vodomer poči, kljub temu da sam ni zamrznjen. Druga rešitev za tovrstne priključke je, da je ena od pip v objektu ustrezno odprta, saj s tem omogoči dovolj veliko pretočnost vode.

POMEMBNO OPOZORILO LASTNIKOM HIŠNIH PRIKLJUČKOV Uporabnike opozarjamo, da je priključek, vključno z vodomernim jaškom, v lasti in vzdrževanju uporabnika. Stroške, ki nastanejo na priključku zaradi poškodb, vključno zmrzovanja, ki so posledica neupoštevanja navodil o vzdrževanju vodomerov, mora plačati uporabnik. Poleg tega, da so o obveznosti vzdrževanja vodomerov lastniki informirani že ob nameščanju oziroma menjavi le-teh, smo na potrebo po toplotni zaščiti vodomerov in napeljav uporabnike preko medijev dodatno opozarjali ob začetku in med celotnim obdobjem zaostrenih vremenskih razmer. Obenem smo v teh obvestilih predlagali tudi določene ukrepe v izogib morebitnim nevšečnostim ter posledično tudi stroškom. Večina potrošnikov je te navodila upoštevala in vodovodno napeljavo zaščitila pred poškodbami, glede na izvedene intervencije in pregled stanja na terenu, pa bo po naših ocenah kljub temu poškodovanih od 120 - 150 vodomerov.

Jošt Černigoj in SH

Burja v številkah Štab Civilne zaščite Ajdovščina, ki je med 31. januarjem in 11. februarjem operativno deloval v prostorih GRC Ajdovščina, je sprejemal klice na pomoč prek Regijskega centra za obveščanje. V tem času je sprejel 234 klicev, največ 11. februarja. Reševalci so bili največkrat klicani zaradi poškodb streh, sledile so poškodbe obrob in žlebov, nato modernih nadstreškov iz lahkih, neodpornih materialov, s težavami pa so se soočali tudi novodobni klimati, sončne elektrarne, steklene stene ter kupole in drugo. Kar 80 % vseh posredovanj je bilo uspešno rešenih. 23-krat so reševalci hiteli na kraj, kjer posredovanje ni bilo potrebno – ali so občani sami sanirali poškodbo ali pa le-ta ni bila dovolj velika. Le 3 % primerov je bilo takšnih, da reševanje ni bilo mogoče zaradi prevelike nevarnosti za reševalce. Največkrat so se na en objekt reševalci vrnili kar osemkrat.

Porabljenih je bilo 2831 obtežitvenih vreč, največ na enostanovanjske hiše, pa na objekte javnega pomena (šole, sodišče) in industrijske objekte. Nameščanje vreč je bilo z dvema tehnično reševalnima voziloma, ki ju je posodila Civilna zaščita RS, veliko laže, saj jih tako reševalcem ni bilo potrebno nositi po lestvah. V tem času je poveljnik Civilne zaščite Občine Ajdovščina podpisal 5 sklepov, 4 dni so bile zaprte šole in nekateri drugi javni zavodi, na dveh območjih je bila zaradi prevelike nevarnosti uvedena popolna zapora. Pri intervencijah so sodelovali poklicni gasilci GRC Ajdovščina, prostovoljni gasilci PGD Col, PGD Selo, PGD Šmarje in PGD Ajdovščina, člani Civilne zaščite, občinsko redarstvo, delavci ajdovskega komunalnega podjetja in drugi. Njihovo delo je neprecenljivo! Jošt Černigoj in SH

Cevi so pokale Huda zima je pokazala zobe tudi na področju oskrbe s pitno vodo, zato so imeli ogromno težav na Ajdovski Komunalno stanovanjski družbi, opozarjajo pa, da se bodo prave težave šele pokazale. V desetih dneh so delavci ajdovske KSD opravili preko 100 intervencij! Mraz namreč prodira vsak dan globlje. Po tednu dni stalne temperature -5°C ob burji tako prodre tudi do 40 cm globoko, če takšne razmere vztrajajo, še dlje. Na Predmeji je bila po desetih dneh zemlja zmrznjena 60 cm globoko! Največ težav je v primerih, kjer ni bilo porabe vode, ali je bila ta zelo majhna in so bili prostori slabo ogrevani. Najbolj izpostavljeni so bili vikendi, novogradnje ali pa enostanovanjski objekti. Mraz je najprej udaril po začasnih vodnih priključkih na gradbiščih, ki niso bili primerno zaščiteni. Poudariti velja, da se bo velik del posledic tokratne zime na vodovodnih napeljavah verjetno pokazal šele ob otoplitvi, ko se bo zaledenela voda v ceveh odtalila. Največ težav se pričakuje v zaprtih gospodarskih objektih, ki zaradi neuporabe niso ogrevani. Poudariti je potrebno, da se bo

velik del posledic tokratne zime na vodovodnih napeljavah verjetno pokazal šele ob otoplitvi, ko se bo zaledenela voda v ceveh odtalila. Zelo problematični glede tega so lahko trenutno zaprti gospodarski objekti, kjer nihče ne dela in zato prostori niso ogrevani. Najbolj negotova je bila in bo verjetno še nekaj dni oskrba z vodo na področju Gore. Mraz je bil tam najhujši, tu pa je tudi precej praznih objektov, tlak na priključkih pa je precej visok. To pa v primeru poškodb vodovoda pomeni tudi večje odtekanje – izgube vode. Problematika se kaže na zmrznjenih ceveh javnega omrežja profila 50 in celo 100 mm. Dodatne težave so v času burje povzročali tudi izpadi elektrike, ki so povzročali težave na praktično vseh črpališčih. Oskrba iz nove vodarne Hubelj je bila težavna zaradi številnih vklopov in izklopov, saj je po vsakokratnem izklopu potreben nadzorovan vklop procesa preko sistema telemetrije. Mraz in burja pa sta seveda tudi na svoj prvobitni način oteževala delo in intervencije, Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina se je kot izvajalec javne službe oskrbe s pitno

Aleš Brecelj , Vodja enote VODOVODI


Burja

Št. 9 • 16. februar 2012

3

Pospravite vreče s peskom s streh! Vreče s peskom za obteževanje je potrebno obvezno odstraniti s streh, saj vreče na UV svetlobi razpadejo. Če bodo torej ostale na strehi, vam lahko zamašijo žlebove in meteorno kanalizacijo. Gasilci GRC Ajdovščina vreč NE BODO odstranjevali, saj so bili do 12. februarja v pripravljenosti in si morajo odpočiti. Zato vas prosimo, da sami poskrbite za odstranitev vreče. Če je v katerem primeru odstranjevanje vreč prenevarno, se za pomoč obrnite na krovce streh, oziroma za takšna dela usposobljena podjetja. Vreče, ki jih boste odstranili s streh, lahko pripeljete do skladišča Civilne zaščite na Ribniku, kjer bodo pripravljene palete za odlaganje vreč. Če pa menite, da bi jih ob naslednji burji morebiti še potrebovali in imate prostor, potem jih lahko shranite v temo, saj so vreče ekološke in na svetlobi razpadejo.


4

Burja

Št. 9 • 16. februar 2012

Burja odnašala rodovitno zemljo Splet negativnih okoliščin ob zadnji burji je povzročil ogromno škodo v kmetijstvu. Zaradi izredno nizkih temperatur je zemlja preko noči zmrzovala, zaradi suše je čez dan odstopala in burja jo je odnašala skupaj s posevki. Zemljo je odnašalo od vsepovsod, najbolj pa so jo skupila polja na odprtih predelih. Po grobih ocenah naj bi odneslo preko 10.000 kubičnih metrov rodovitne prsti, s katero so zasuti melioracijski in obcestni jarki, nanašalo pa jo je tudi v zavetrne kotičke, kjer so nastajali pravi zameti

Obvestilo za kmetovalce Obveščamo kmetovalce, ki jim je burja odnesla zemljo, da si jo lahko pridejo iskat na teren. Z vzdrževalcem vodotokov, podjetjem Hidrotehnik, je namreč dogovorjeno, da bo zemljo nalagal direktno na prikolice. Opozarjamo pa, da se bo vzdrževalec držal svojega sistema dela in se ne bo prilagajal željam posameznikov. Vzdrževalce iz podjetja Hidrotehnik najdete na terenu, trenutno čistijo strugo potoka Jevšček.

Odneslo rastlinjak Tisto noč, iz 10. na 11. februar, za katero pravijo, da je bila najhujša in je kosila predvsem po Goriškem, jo je skupil tudi rastlinjak Vide Jejčič pod Vipavskim Križem. Vseh prejšnjih deset dni se je dobro držal, saj so ga ob napovedi burje močno utrdili in dodatno zaščitili z mrežami. To noč pa je burja pihala s čudnimi vrtinčastimi in dolgotrajnimi sunki, pod katerimi je rastlinjak popustil. Ko je začelo nevarno ropotati, so domači še poskušali reševati situacijo, vendar ni pomagalo. Čudili so se celo reševalci, ki so se izredno hitro odzvali na klic, narediti pa ni bilo moč ničesar. Sadike, ki so jih s prijatelji poskušali čim hitreje prenesti na varno v bližnje poslopje, niso zdržale neverjetno nizke temperature in so v tako-rekoč nekaj minutah pomrznile. Ostalo je bore malo, pa še to je precej ožgano od mraza in bo potrebovalo precej časa, preden bo

primerno za na prodajni pult. Škoda je torej ogromna – najprej upad prodaje, saj je ajdovska tržnica, kjer Vida prodaja, v času burje popolnoma samevala. Nato ogrevanje rastlinjakov – zaradi hudega mraza je za ogrevanje dveh rastlinjakov na minimalno temperaturo, da rastline vzdržijo, v desetih dneh šlo kar 1000 litrov nafte. Za nameček pa je enega od rastlinjakov še razkrilo in uničilo 12.000 sadik. Folija je sicer zavarovana, vendar pa to ne bo dosti pomagalo ob dejstvu, da vrtnarija pred glavno prodajno sezono – pred nami je namreč velika noč – ne bo imela kaj prodajati. Nekaj razumevanja so pokazali dobavitelji, ki bodo pomagali s popusti pri novih nabavah. Jejčičeva pa pričakujeta razumevanje in pomoč tudi od občine in države.

ter v reko Vipavo. Direktna škoda je tako nastala predvsem na posevkih ozimnih žit, po ocenah je okoli 200 hektarov poljščin tako poškodovanih, da bo potrebno površine preorati in jih zasejati z drugo kulturo. V vinogradih in sadovnjakih škoda še ni vidna, posledice pa se bodo verjetno prav kmalu pokazale pri mladih drevesih v oljčnih in sadnih nasadih. Zadnje tovrstno odnašanje zemlje beležijo v letu 1984, vendar pa je tokrat obseg škode vsaj trikrat večji.


Občina

Št. 9 • 16. februar 2012

Kronika V Ajdovske novice prihaja nova rubrika – pregled dogodkov, ki jih na območju naše občine beležijo policisti in njihova posebna opozorila. Pa začnimo s prometno statistiko: v lanskem letu so policisti PU Nova Gorica skupno obravnavali 994 prometnih nesreč, za slabih 100 več kot v letu 2010, v nesrečah je umrlo 11 oseb (v letu 2010 smo na naših cestah beležili 6 žrtev), 63 jih je bilo hudo, 321 pa laže telesno poškodovanih. Lani so naši policisti obravnavali tudi 27 nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. Številka je nekoliko manjša od predlanske, še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da v teh nesrečah ni bilo žrtev, v letu 2010 je v tovrstni nesreči izgubil življenje en pešec. Kar 9 pešcev je bilo hudo in 16 lahko telesno poškodovanih. V zimskem času bodite vozniki še posebej previdni in pozorni na pešce, le-tem pa za pozno popoldanske in večerne sprehode priporočamo nošenje odsevnikov. Bodite vidni in previdni! Pregled dogodkov Na Vipavskem nismo vajeni tako nizkih temperatur in poledenelega cestišča, ki je 10. januarja presenetilo voznico na poti iz Vipavskega Križa proti Nemškarici. Izgubila je oblast

nad vozilom ter zapeljala s ceste, pri čemer se je njeno vozilo obrnilo okoli svoje osi in na boku pristalo v obcestnem jarku. Voznica in njeni trije otroci so bili na srečo le laže poškodovani, krivdo pa so policisti tokrat pripisali vremenskim razmeram. 19. januarja zjutraj je nepridiprav s parkiranega kombija snel obe registrski tablici, izkazalo se je, da je šlo zgolj za objestnost, saj jih je odvrgel v Lokavšček. Nič kaj šaljiva pa ni bila kraja verige za vleko dreves in traktorske verige 23. januarja zjutraj iz vikenda v Trnovskem gozdu. Neznanec je lastnika olajšal za okoli 1.400 evrov. Konec januarja je bilo vlomljeno tudi v vikend v bližini Velikih Žabelj, zmanjkal je manjši agregat in nekaj goriva, kar je lastniku povzročilo za okoli 350 evrov škode. Voznica, ki je 26. januarja na hitri cesti pred Vipavskim Križem trčila v zaščitno ograjo, na srečo ni utrpela telesnih poškodb, policisti pa so ji napisali plačilni nalog, ker je kršila določila Zakona o pravilih cestnega prometa. Nato pa je prišlo obdobje burje – prvi jo je 29. januarja skupil romunski voznik kombiniranega vozila. Kljub opozorilom se je izmuznil zaporam in na hitri cesti nad Podnanosom trčil v odbojno ograjo ter si

poleg škode prislužil še plačilni nalog. Izsiljevanje prednosti v križišču pa je botrovalo nesreči, ki se je tega dne zgodila na cesti med Ajdovščini in Vipavo. Povzročitelj se je laže telesno poškodoval, za povrh pa še nekaj malega napihal. Čaka ga kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Predrzna vožnja v cestnem prometu. Burja se je poigrala s tovornjakom, ki 30. januarja ni verjel opozorilom, zvrnila ga je na regionalni cesti Podnanos – Vipava, k sreči za voznika brez poškodb. Istega dne se je prav tako brez poškodb končala nesreča, katere razlog je bila prekratka varnostna razdalja. Prav dosti si z blagajniškim minimumom nepridiprav, ki je na zadnji januarski dan vlomil v enega od gostinskih lokalov v Ajdovščini, ne bo pomagal, dejstvo pa je, da je to kaznivo dejanje in policisti so ustrezno reagirali. Tega dne se je zgodila še prometna nesreča na cesti med Ajdovščino in Colom. Starejši voznik je prehiteval „v škarje“, na srečo je pokala le pločevina. V prvih februarskih dneh je bilo vlomljeno v počitniško hišico nad Velikimi Žabljami, nekdo je očitno potreboval nahrbtno kosilnico in električni kabel – oboje skupaj je bilo vredno okoli 250 evrov. Praa

na kulturni praznik pa so policisti dobili obvestilo o vlomu v vikend v okolici Ajdovščine, ki naj bi se zgodil v obdobju od lanskega oktobra. Zmanjkali so gospodinjski aparati, kozice, televizor, več kosov različne vrste električnega orodja. Lastnik je oškodovan za okoli 3000 evrov. Policisti pa so imeli v februarju največ dela zaradi burje. Pravočasnemu obveščanju in praktičnim primerom posledic navkljub se namreč še vedno najdejo šoferji, ki verjamejo, da lahko kljubujejo burji. Tudi tokrat jih je precej pometla s ceste, med njimi največ romunskih kombijev. Namesto dodatnih nekaj deset kilometrov jih sedaj čaka kazen policistov, sodnika za prekrške in kritje vseh stroškov dvigovanja ter odvoza njihovih poškodovanih vozil, ob dejstvu, da so sedaj primorani čakati prav do konca vetrovnega obdobja. Se je splačalo??

5

Obvestilo – na Gregorčičevi ulici uveden videonadzor Zaradi varovanja objektov pred vandalizmom Občina Ajdovščina na delu Gregorčičeve ulice uvaja videonadzor. Ulica bo pod videonadzorom 24 ur na dan, vse dni v tednu. Posnetki videonadzora se bodo ustrezno zavarovano hranili 168 ur, nato se bodo avtomatično izbrisali. Način obdelave osebnih podatkov, osebe, ki so odgovorne za evidenco videonadzornih sistemov in osebe, ki lahko zaradi narave svojega dela dostopajo do podatkov določa Navodilo o vodenju in zavarovanju osebnih podatkov, ki določa organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov na Občini Ajdovščina.

SH

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina 14. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina je potekala dan po prazniku kulture, 9. februarja 2012. Svetniki so se zbrali v polni sestavi. Dnevni red je napovedoval pomembne razprave – med drugim sta sprejeta rebalans proračuna za letošnje leto in proračun za leto 2013. Ob sprejemanju dnevnega reda sta bila podana dva predloga – s strani uprave je bila predlagana dodatna točka - obravnava sprememb odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina, ki so jo svetniki uvrstili na dnevni red. Predlog o vrnitvi debate o proračunu v prvo obravnavo, z razlogom, da je gradivo bistveno drugačno od prvo obravnavanega ter pojasnilom, da so bile spremembe napovedane, pa so svetniki zavrnili. Nov občinski statut nazaj v priprave Statut Občine Ajdovščina je potrebno posodobiti, kajti obstoječi je iz leta 1999. Do danes je sicer doživel tri spremembe, vendar pa se je zakonodaja skozi ta čas spremenila v tolikšni meri, da je potrebna temeljita prevetritev. Pripravljavci statuta – občinska uprava in statutarno pravna komisija – so k sodelovanju pri usklajevanju besedila pred prvo obravnavo povabili vse svetniške skupine, z namenom hitrejšega sprejemanja tega akta na sami seji. Ker pripomb niso mogle podati, oz. ker njihove pripombe niso bile upoštevane, so jih svetniki predlagali na seji. Ker jih je bilo preveč, je bila obravnava te točke prekinjena, svetniki pa bodo v dodatnem roku pred naslednjo sejo imeli možnost predhodne uskladitve besedila tega akta.

Finančni načrti so sprejeti Prvo branje rebalansa proračuna za leto 2012 so svetniki opravili že na januarski 13. seji, ko so skozi razpravo podali tudi svoje pripombe in predloge. Pripravljavci gradiva so že tedaj napovedali nekatere spremembe, pogojene z novimi informacijami in izračuni. To pa je zmotilo svetnike, nekateri so namreč menili, da bi veljalo dokument vrniti v prvo branje. Izhodišče za pripravo proračunskega gradiva je bila prvotno ocena realizacije, medtem ko so v gradivu za drugo branje že upoštevani natančni izračuni realizacije za leto 2011 ter skladno z njimi popravljeni tudi ostali podatki. Novost pa je postavka za gradnjo vrtca na Ribniku, Občina se bo namreč prijavila na javno povabilo SVLR za koriščenje evropskih sredstev iz EU sklada za razvoj regij. Investicija je ocenjena na dober milijon evrov, v letih 2012 in 2013 Občina pričakuje 70% nepovratnih sredstev od celotne vrednosti naložbe. Nova postavka je tudi sofinanciranje delovanja Mladinskega sveta Ajdovščina, na ta račun pa bodo mladinska društva imela na razpolago več sredstev za svoje delovanje. Vložena sta bila dva amandmaja – prvi bi več denarja namenjal gradnji šole, drugi pa dopuščal več pooblastil krajevnim skupnostim. Medtem je bila na spletu objavljena informacija, da je Vlada RS na svoji seji potrdila načrt sofinanciranja investicij v šole in vrtce – med 24 ustanovami, ki bodo v obdobju med 2012 in 2015 prejele državna sredstva, je tudi osnovna šola Ajdovščina. Uprava je poudarila, da zavrnitev amandmaja nikakor ne pomeni zamika gradnje

šole. Vendar pa bi se Občina avtomatično odpovedala z razpisom pridobljenim in očitno tudi odobrenim sredstvom, če pred prejemom sklepa in podpisom pogodbe s pristojnim ministrstvom prične z gradnjo. Hkrati pa Uprava še pojasnjuje, da v primeru še letos odobrenih sredstev lahko takoj pričnemo z izvedbo investicije. Ob prejemu pogodbe se bo namreč odhodkovna stran proračunske postavke za gradnjo šole avtomatično zvišala, saj gre za načrtovano investicijo. Nobeden od predlaganih amandmajev ni bil sprejet. Sprejeta pa sta tako rebalans proračuna za letošnje leto, kot proračun za leto 2013. Nujne zadeve Po hitrem postopku in brez razprave so svetniki sprejeli Odlok o spremembi Odloka o spremembah Odloka o prostorih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina. Brez razprave je bil sprejet tudi sklep o dokapitalizaciji Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina, kar je posledica prenosa opreme, potrebne za izvajanje javnih služb. Šport in kultura Letna programa športa in kulture v Občini Ajdovščina sta dokumenta, s katerimi so opredeljene naloge in smernice, ki jim želi Občina slediti na obeh področjih ter tako krepiti oboje dejavnosti. Program športa je razdeljen na štiri sklope, znotraj katerih se bodo izvajale različne aktivnosti. Program interesne športne vzgoje bo izvajalo 25 izvajalcev, zanj pa se namenja 16.860 evrov za programe športnih društev in drugih izvajalcev ter 6.230 evrov za programe Zavoda za šport (plavalni tečaji, šolska športna tekmova-

nja, …). Programe vrhunskega in kakovostnega športa v naši občini izvaja 12 športnih društev ter 7 društev, ki se ukvarjajo s tehničnimi športi in miselnimi igrami. Vanje naj bi bilo v letošnjem letu vključenih 1300 otrok in mladih. Za te programe se namenja 176.420 evrov. Letni načrt vključuje tudi programe športne rekreacije in športa invalidov ter za to namenja 11.900 evrov. Programi razvojnih in strokovnih nalog v športu pa so namenjeni usposabljanju strokovnega kadra, aktivnostim za popularizacijo športa in rekreacije, delovanju športnih društev in zvez ter vzdrževanju in posodabljanju športnih objektov. Skozi krajšo razpravo je bilo predlagano tudi, da se v prihodnosti več denarja namenja rekreaciji invalidov in starejših. Letni izvedbeni program kulture pa določa javni interes občine na področju zagotavljanja dostopnosti kulturnih dobrin, spodbujanja kulturne ustvarjalnosti in ljubiteljske kulture, negovanja kulturne dediščine. Izvajalci teh programov so tako javni zavodi, kot kulturna društva in posamezni kulturni ustvarjalci ter druge organizacije, registrirane za izvajanje kulturnih dejavnosti. V sklop tega načrta spadajo tudi javna infrastruktura na področju kulture ter mediji. Oba programa sta bila soglasno podprta. Sprejet je bil tudi sklep o potrditvi DIIP objekta ob taborniškem domu na Kovku. MKGP je namreč objavilo javni razpis, namenjen obnovi in razvoju vasi. Občina Ajdovščina bo investicijo prijavila na razpis, v okviru

katerega je mogoče pridobiti sredstva za pokrivanje stroškov gradnje in opreme. Ob taborniškem domu na Kovku bo tako zrasel manjši objekt s sanitarijami, tušem, pralnico in shrambo v pritličju ter pokrito teraso v nadstropju, ki bo povezan z odprtim tabornim prostorom za obstoječim domom. Trenutno ima taborniški dom težave – nizke temperature so namreč poškodovale vodovodni sistem, zato so svetniki opozorili, da je potrebno ob načrtovanju upoštevati tudi ekstremne vremenske razmere, ki vladajo na Gori. Evropska zastava Po točki vprašanja in pobude svetnikov, znotraj katere so se dotaknili tudi posledic in problematike burje ter sprejetem okvirnem programu dela Občinskega sveta Občine Ajdovščina za letošnje leto, je bila na vrsti še točka, ki jo je predlagala skupina svetnikov. Sklep Občinskega sveta Občine Ajdovščina o izobešanju evropskih zastav v občini Ajdovščina je sprejet. Pričakovana razprava je bila precej ideološko politično obarvana. Odslej bodo ob vseh državnih praznikih ob državnih in občinskih zastavah na drogovih praznično plapolale tudi evropske zastave. Stalno pa bo evropska zastava izobešena na stavbi Občine Ajdovščina. V sprejetem programu pa je zapisano, da bo naslednja seja ajdovskih občinskih svetnikov potekala 22. marca. Podrobnosti iz sej si lahko ogledate na spletni strani www.ajdovscina. si, pod rubriko »napovedi sej OS«, kjer so objavljena vabila, vključno z gradivom in zapisniki. SH


6

Kulturni praznik

Št. 9 • 16. februar 2012

Ko beseda najde svoje mesto Foto: Urh Černigoj

Uvodoma sta nam himno zapela Maja in Nejc, učenca priznane domače zborovodkinje Marinke Šuštar iz OŠ Danila Lokarja. Slovenska zastava pa je kot svetlobni efekt čarobno zasijala na meglicah. Po revolucionarnem slavnostnem govoru dramske igralke Lare Jankovič, ki ga objavljamo v celoti, pa je burja pripihala predstavo Hoja za besedo. Tudi burja je namreč kot del naše identitete imela pomembno mesto v zgodi, in kot da bi želela sodelovati je z žvižganjem in celo žvenketanjem realistično dopolnila interpretirane efekte. Ljudskih pripovedi iz istoimenske knjige Franceta Černigoja, ki je prav tega dne ugledala luč bralstva, se je Peter Avbar lotil na humoren način in s

pretanjenim gledališkim gibom, ki je mnogokrat povedal več, kot besede. Za Petra tako značilna minimalistična scena, podkrepoljena z bogatimi

svetlobnimi efekti, je simbolno prikazovala poti, ali pa gase, po katerih so mladi igralci hodili za besedo in za svetlobo. Zgodbe so bile interpretirane na svojstven način, tako primeren za mlade igralce, ki so se odlično poistovetili z njimi in zapisana dediščina je dejansko oživela. Pripovedi je na kitari spremljal Jure Ferjančič, pravzaprav je z glasbenimi efekti in vložki dopolnjeval in poudarjal povedano. Med pripovedke je bila nežno vtkana pesem – prepevale so Grlice iz Budanj pod vodstvom Katarine Kodele Zadnikar. V zgodbe niso vstopale zgolj s petjem, pač pa tudi s svojim nastopom, prav tako kot igralci so potovale. Na pravo potovanje po Deželi pa nas je odpeljal film, skozenj nam je spregovoril tudi

Foto: Urh Černigoj

V dneh pred kulturnim praznikom, sredi vremenskega kaosa, smo se tudi organizatorji osrednje občinske kulturne proslave spraševali o umiku. Pa je naša častitljiva gospa burja kar sama pokazala spoštovanje do Prešerna in na praznik praznično potihnila. Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička in še čez, slovesnost je navdušila, prav tako kot knjižica Hoja za besedo, iz katere je režiser proslave črpal zgodbe, pa tudi navdih.

zbiralec ljudskega gradiva in avtor knjižice Hoja za besedo, France Černigoj. Za filmska prizorišča so bili izbrani trije najlepši biseri Dežele – Tabor nad Črničami, Rimski vodni stolp v Vrtovinu in Sv. Pavel nad Planino. Filme je posnel in zmontiral Aleš Bajec.

Publika – organizatorji smo bili resnično prijetno presenečeni nad obiskom – je bila navdušena. Interprete so nagradili z dolgim aplavzom, nato pa z veseljem segali po knjižici, ki ohranja snovno ljudsko izročilo z Dežele.

vljali pred Cankarjevim domom v Ljubljani: Kultura je bila stoletja vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti, h kateremu smo se obračali v največjih socialnih stiskah. Kultura je tudi danes in bo jutri enako pomembna kot vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti, kot ustvarjalka, varuhinja in izraz identitete naše skupnosti. Z ukinitvijo Ministrstva za kulturo bi se izneverili ustavni določbi o pomembnosti kulture za ohranitev Slovenstva in oblikovanja in ohranjanja slovenske državnosti. Slovenska kultura zdaj prvič v samostojni državi izgublja lasten vladni resor in tako se zabrisuje neposredna politična odgovornost nosilcev oblasti za to področje. Izgubili bi edino uradno inštitucijo, ki z vso, tudi mednarodno legitimnostjo, upravičeno predstavlja slovenski kulturni prostor, zastopa slovensko kulturo in skrbi zanjo tudi onkraj meja naše države. V skupnosti evropskih držav, ki smo se ji pridružili, se je pomen kulture povečal. Ukinitev bi usodno načela osnovni temelj naše prepoznavnosti in različnosti in bi bila dejanje proti zakonsko utemeljeni civilizacijski in kulturni osmislitvi evropske zveze. Ravnanje, proti kateremu najodločneje protestiramo, bi kljub morebitnim nasprotnim zagotovilom imelo negativne in dolgoročne posledice in storjena bi bila težko popravljiva škoda, prihranka pa ne bi bilo ali bi bil zanemarljiv. Zahtevamo, da se samostojno Ministrstvo za kulturo ne ukine. Danes stojim v Dvorani prve slovenske vlade. Ko se je ustanovila, me seveda še ni bilo, a vseeno se zdaj zavedam, kaj je to pomenilo za slovenski narod in kako močan podpornik je bila kultura. Mislim, da se prvi vladi še sanjalo ni, kaj bo počela kasnejša vlada, kako brezobzirno bo hotela pomesti s kulturo. In ljudmi.

Postanimo zopet tovariši in se borimo za našo prihodnost. Za Slovenstvo. Slovensko besedo. In ko sem tako razmišljala o vsem te dni in tudi o svojem govoru, sem si rekla: »Ma, če se Primorska ne bo še enkrat dvignila, se noben Bog ne bo!« Ni več časa za medlo in simbolično upiranje, čas je za radikalen in neusmiljen protest proti prikritemu genocidu slovenskega naroda, kulture in jezika! Včeraj delavci na cestah, danes kultura, kaj nas čaka jutri??!! Če bomo vse to dopustili, njihova samopašnost ne bo imela meja! Tega pa se najbolj bojim. ZATO je danes čas upora. Čas, da se Cankarjevi hlapci vrnejo v povesti, slovenski zavedni duh pa naj se zopet prebudi in temu brezobzirnemu, totalitarnemu kapitalističnemu rušenju reče: NE! Naj svoj govor končam tako, kot se za kulturni dan spodobi, z besedami Ivana Cankarja in Otona Zupančiča:

SH

Nagovor slavnostne govornice Lare Jankovič

Foto: Urh Černigoj

Dragi sokrajani in sokrajanke, dragi sotrpini in sotrpinke, dragi sodržavljani in sodržavljanke zdravo!

Kot vidite, moj govor bo danes na gajbi … Sposodila sem si tudi simbole preteklosti, ker ne vem, katere bi lahko vzela iz sedanjosti. Zakaj? Ker je čas miru in je čas vojn, danes pa je zame – čas upora! Zato, ker se dogaja – upam si trditi – genocid slovenske kulture. Torej, ni več enega edinega segmenta potrošniške družbe, ki ne bi bil pod nadzorom kapitalskega pohlepa v sistemu, ki ga vzdržuje iz dneva v dan, vse bolj požrešnega in brezobzirnega. V zastrupljanju človekovega kritičnega, svobodoljubnega in s tem tudi ustvarjalnega duha, je sodelovala tudi posadka iz kulturnega segmenta v vladajoči nomenklaturi. Brez nje enostavno manipulacija nebi bila uspešna in tako popolna, ko smo ji priča ravno pri nas. In vse te dni se znova in znova sprašujem – zakaj so se borili naše none in nonoti? Mar niso še po hostah, kjer so se takrat skrivali, tako rekoč živeli, ustanavljali kulturna društva, da so lahko ohranjali, negovali našo besedo? Da so s tem dvigovali moralo, samozavest in neuklonljivo voljo boriti se naprej? Saj naša kultura je naša identiteta. Brez kulture nas ni. To so v skoraj nemogočih

pogojih vedeli naše none in nonoti. Se spomnite zame ene najlepših pesmi na svetu - Lipa zelenela je? Ko jo je v Unionski dvorani zapel naš zbor, ko so fašisti prepovedali vsakršno slovensko besedo, ker bi bila lahko preveč domoljubna in k uporu hujskaška? A naši vrli domoljubi so se spomnili in napisali pesem, ki navidez govori o naravi in tako jo je agresor tudi razumel in se mu ni zdela škodljiva, v resnici pa je našim borcem po gozdovih sporočala, naj se ne predajo, naj vzdržijo, saj so fašistom štete ure in bo za nas prav kmalu vzcvetela pomlad. Ja. Kakšna zavest! Kakšna pripadnost! Kakšna vera in moč! Kaj lahko naredi slovenska beseda, slovenska pesem in združeni slovenski duh! Zakaj je Primorska vstala in se uprla temu, da bi na naši primorski zemlji prevladala tuja beseda? Ker se je zavedala, da bi se z vdajo začelo naše počasno, a gotovo izumiranje. Stephan Hessel, med drugim velik borec za človekove pravice, je mnenja, da je to, kar se nam dogaja pod kapitalizmom in posledično pod tako vlado, popolnoma primerljivo s fašizmom, ki je seveda danes zamenjal podobo, in bi se morali proti njemu boriti, kot so se nekoč borili proti fašizmu. Zato se moramo zbudit in dvignit. Prej nas je ogrožal vsaj tuj agresor, zdaj nas pa naš lastni. V dvajsetih letih so nas uspeli zmanipulirati, da smo postali poslušne ustrahovane ovčice, ki se držijo vsaka zase: vzeli so nam s kadilskim zakonom in visokimi cenami ter davki na glasbo še družabni del življenja, da smo lahko pod kontrolo in samo ustvarjamo profit; nam ustvarili umetne potrebe, da nam tako prodajo še mačka v žaklju in prepričali so nas, da celo srečo; pokradli so, kar se je dalo (pa to še zdaleč ni vse!) in sami ustvarili krizno situacijo in zdaj jo rešujejo tako, da med drugim ukinejo kulturno ministrstvo! Naj plača tisti, ki je v

»oštariji« naročil in ne tisti, ki je v njej ostal! Zavedat se moramo, da je pod krinko reševanja krize mogoče ustvariti kontrolo kulture, selekcionirat in uničit umetnost, ki ni po okusu in politični volji, pod krinko »šparanja« se da še naprej krasno krast in delit denar samo »svojim« in »tapravim«. Naši politiki so v tem mojstri, saj so se namreč tega učili dvajset let. Mislim, da tu ne gre več samo za kulturo, ampak za vse naše prihodnje življenje. Zato je poslednji čas, da se zbudimo in začnemo spet razmišljati s svojo glavo; ugotovimo, da se sreča ne skriva v nakupovalnih centrih in prepolnih vozičkih, ampak resnično v malih stvareh in nas samih, v otroški pesmi, ki nam jo zapoje otrok ali napiše ljubljena oseba; da končno prevzamemo odgovornost kot državljani in končamo z malodušjem, ki nas preveva, saj če ne storimo nič, je tako, kot da podpremo to kar je, in smo potemtakem odgovorni za to kar imamo; da prenehamo živeti po načelu: »Naj sosedu krava crkne, pol pa še moja, da ne bo k meni hodil po mleko!« in da sprejmemo soseda kot zaveznika, prijatelja kot brata; da presežemo svoj lastni egoizem in zopet vzbudimo sočutje do drugega, občutek za moralo in etiko, za temeljne in univerzalne vrednote. Spomnimo se, kaj lahko ljudje naredijo, kadar stopijo skupaj in tu bi vas danes prosila za pomoč, kakorkoli se bo pokazala priložnost – ali s podpisom peticije, ali s prisotnostjo pri naših akcijah, da nam pomagate boriti se zopet za našo besedo, pesem, naš gib in sliko, za našo zavest in samozavest. In to bitko, ki smo jo začeli kulturniki včeraj, bomo nadaljevali še štiri leta, če bo potrebno. Zato mi dovolite, da vam preberem izjavo KOKS-a (Koordinacijskega odbora kulture Slovenije), ki smo jo kulturniki včeraj kot molitev pona-

Zmerom sem bil prepričan, da je umetnika edini poklic kritika in boj. Morda je moj posluh drugačen od posluha drugih ljudi, morda je pokvarjen: že v najtišji, najslajši lirski pesmi slišim obtožbo; izvila se je bila iz življenja kakor izdih. Edino, kar sem podedoval od tistih lepih časov, je prepričanje, da umetnik, ki se prilagodi, ni več umetnik. Človek, ki zapre oči, je slepec … (I. Cankar, Jubilej) Veš, poet, svoj dolg: Nimaš nič besed? Kaj zagrinjaš se v molk? Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo: vsi jo bomo povzeli za tabo. (O. Župančič, Veš, poet, svoj dolg?) MOČNO UPAM, DA JO BOSTE RES! SMRT FAŠIZMU, KULTURO LJUDSTVU! Lara Jankovič


Dediščina

Št. 9 • 16. februar 2012

STANISLAV BAČAR

Mitnica Lokavec - nadaljevanje iz prejšnje številke Ajdovskih novic Grof Attems namreč na zahteve zbornice odgovarja: »Z ozirom na vašo visokost in vašo milost vam vdano sporočamo, da se iz rudnika Idrija do Lokavca lahko pride le peš, po strmi stezi skozi idrijski gozd. Po tej poti se ne more ne s praznim, kaj šele otovorjenim konjem. Morda lahko gredo po tej poti – stezi le idrijska kljuseta, ki v Vipavsko dolino ali v Italijo prinašajo le kakšen funt masti ali majhno dete in morda kakšen četrtnjak žganja ali vina – tja ali nazaj. Pa še vse to je mogoče le poleti, ali v lepi jeseni. Torej nikakor ne more biti takega trgovskega prometa, ki bi škodil uradni trgovini. Treba je posebej vedeti, da rudnik v Idriji, kot tudi Lokavec, ni takšno področje, odkoder bi lahko tujci ali domačini trgovali tako kot celotna Vipavska dolina

in Ajdovščina v Goriškem gospostvu. Zaradi tega tukaj, v Lokavcu, ne more biti carine ali mitnine. To vaša visokost in milost tudi brez mojih pojasnil dobro ve. Če pa naj bi gledali na to, da je treba od vsega, kar se vnaša ali iznaša zahtevati mitnino, bi bilo treba najprej narediti cesto. Tako bi se mitnina lahko pobirala od vsega, kar se prevaža s konji. Če pa ostane mnenje vaše milosti v zvezi z mitnico Lokavec enako, se bom z vso vdanostjo in zvestobo potrudil ugoditi cesarskim željam. Tako bi ukazal neprehodne poti narediti – zgraditi, da bodo prehodne s kolikor je mogoče majhnimi stroški. Če bi se to zgodilo, predlagam, naj se nastavi uslužbenca, ki bo pobiral mitnino in jo vestno obračunaval. Jaz ga bom predlagal in pred sodiščem podpisal. Drugače ne morem na noben način izpolniti odločbe vaše milosti in gospostva. Zakupnik, ki bi pobiral prispevke za uvoz stvari v deželo, mora imeti stalno nastanitev v Ajdovščini. Nikogar pa ne morem vzdrževati v Lokavcu za opravljanje iste službe, ali ustreči vaši hvalevredni resoluciji. Se priporočam vaši milosti in gospostvu, vdani Friderik grof Attems. Dano v Ljubljani, 20. marca 1663, za dvorno zbornico Notranje Avstrije v Gradcu.« S tem se konča doslej najdeno dopisovanje med dvorno zbornico na Dunaju in grofom Attemsom. Nadvse zanimivo in zagonetno je dejstvo, da je v dopisu zbornice posebej omenjeno vino (veliko vina) in »druge reči«. Prvi zahtevek zbornice pa nikjer ne omenja rudnika v Idriji in morebitnega trgovskega blaga iz Idrije – »tja in nazaj«. Nasprotno je v odgovoru grofa Attemsa omenjena samo problematika morebitnega blaga iz Idrije. Grof Attems nikjer ne omenja vina in drugih reči, kakor da tega sploh ni. Težko je verjeti, da bi grof Attems »zamolčal« pridelke iz okolice Lokavca, saj bi bilo skrajno nenavadno, da nekdo na tako visokem položaju ne bi bil lojalen cesarju. Kakorkoli že, dokler ne dobimo še kakšnih dokumentov, velja, da je v okolici Lokavca šlo tudi za kmetijske pridelke, ki bi ob izboru zapadli mitnini. Povsem jasno je, da je iz Idrije vodila le steza skozi gozdove do Vipavske doline. No, v tistem času so bili to po vsebini še »pragozdovi«. Nadvse zanimivo je, da niti zbornica niti grof Attems nikjer ne omenjata lesa kot trgovskega blaga. Trnovski gozd pa je bil skorja neizčrpen vir gradbenega lesa (kjer ni bilo burje) in lesa za kurjavo. Seveda, če ni bilo niti prave gozdne poti, je bil ves ta les praktično nedostopen. Zanimivo je tudi, da grof Attems predlaga, naj bo zakupnik mitnice nastanjen v Ajdovščini. To pomeni, da se je začela Ajdovščina v tistem času že razvijati in ni bila več podrejena Lokavcu. O tem, kako in kdaj so se končale težave z mitnico Lokavec, nimamo dokumentov. Morda se še v kakšni mapi v Arhivu Slovenije kaj skriva, kar pa lahko postane predmet iskanja in nadaljnjega raziskovanja dokumentov. Seveda bi bilo dobro odkriti še kaj, saj bi tako lahko dopolnili tudi vedenje o poselitvi in razvoju Gore ter proizvodnih dejavnostih na območju Lokavca, vključno z razvojem kmetijstva. Kmetijski preidelki so bili že tedaj pomemben vir mitnin, kar lahko zaključimo tudi iz opozorila grofa Attemsa na začetku tega spisa.

Arheološki park Ad Pirum: korak k sodobnemu kulturno-turističnemu produktu

Narodni muzej Slovenije je s Hrušico povezan že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so tam tekla obsežna arheološka izkopavanja. Raziskave so potekale tudi kasneje. Izsledke raziskav in izbrane predmete je muzej pozneje predstavil tudi v skromni muzejski sobi v gostilni Stara pošta. V Narodnem muzeju Slovenije arheološko najdišče urejamo iz sredstev evropskega projekta; nismo lastnik zemljišča in nismo njegov upravljavec. Strokovno delo opravljamo zato, ker se zavedamo nacionalnega pomena arheološkega najdišča, ki sodi v sklop poznoantičnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Sistem je po strateškem pomenu, monumentalnosti in visoki stopnji ohranjenosti primerljiv z ostanki zunanjih meja (limesa) rimskega imperija (Hadrijanov zid, nemški limes) in kot tak nudi primerljive potenciale za razvoj turizma in podeželja. Poznoantični obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum je največji rimskodobni spomenik pri nas in se razteza po velikem delu zahodne Slovenije. Naj omenimo, da je v pripravi tudi nominacija za vpis sistema na Unescov Seznam svetovne dediščine.

bomo vegetacijo (v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije) ter namestili dodatne table in klopi za obiskovalce. Istega leta bomo postavili tudi arheološko pot (v sodelovanju z Institutom Ivan Michler) ob zidu, južno od trdnjave, ki bo obiskovalce seznanjala z ostanki tega pomembnega spomenika. Ob poti bo moč videti ohranjeno antično cesto, vojaške stolpe in sam zid, ki je nekoč branil prehod v Italijo. V zadnjih dveh letih smo v Narodnem muzeju Slovenije oblikovali tudi vrsto izobraževalnih in didaktičnih vsebin, ki bodo kmalu dostopne vsem uporabnikom. Pripravili smo avdiovodnike v štirih jezikih, vsebine za informacijski kiosk, ki bo nameščen v muzejski sobi, izdelali smo računalniške igre za otroke itn. Posebna pozornost je bila namenjena izdelavi digitalne rekonstrukcije trdnjave, ki daje dobro predstavo

Z ureditvijo arheološkega parka in poti želimo povečati prepoznavnost tega pomembnega arheološkega najdišča. Uredili bomo najdišče in pripravili t. i. »mehke vsebine«. Leta 2012 bomo uredili okolico: očistili

nekdanjega stanja. Digitalne vsebine na splošno omogočajo boljšo predstavitev preteklosti, hkrati pa so zaradi narave medija globalno dostopne. To je tudi glavni cilj projekta, torej povečanje vsesplošne

Predstavitev projekta – 24. februarja ob 17. uri v prostorih Doma krajanov Ajdovščina Vabljeni na srečanje, na katerem vam bodo snovalci projekta predstavili svoje ideje, hkrati pa bi želeli tudi vaše mnenje. Po predstavitvi bo dovolj časa tudi za vprašanja, pobude in za debato. Ob tej priložnosti bo odprt bližnji Muzej Ajdovščina, kjer si boste lahko ogledali obe naši zbirki – razstavo fosilov Staneta Bačarja in arheološko zbirko. Vabljeni! dostopnosti naše bogate arheološke dediščine. V letu 2012 nas čaka predvsem dokončanje začetih del: osvežitev muzejske sobe, postavitev informacijskega kioska skupaj z vsemi navedenimi vsebinami ter ureditev terena. Ta dela so prvi korak na poti k višjemu cilju. Arheološki parki, kot jih poznamo v tujini, s svojo raznovrstno ponudbo predstavljajo prostor, kjer lahko vsa družina preživi zabaven in poučen dan. S svojim delom tudi mi pripravljamo nastavke za razvoj sodobnega arheološkega parka po najnovejših smernicah. Verjamemo, da je ta oblika uporabe arheološkega najdišča perspektivna in lahko pomembno vpliva na razvoj slovenskega kulturnega turizma kot tudi na razvoj lokalnega okolja. Pomemben vidik ohranjanja dediščine je njena vključenost v javno življenje in njena trajnostna uporaba. Še posebej pa je pomembno, da je sprejeta v lokalnem okolju. Zato je eden od ciljev našega dela tudi ta, da bo najdišče po zaključku projekta dobilo primernega upravljavca, ki bo našo zgodbo, ki jo izročamo, razvijal naprej. Andreja Breznik

O knjigi Hoja za besedo Foto: Urh Černigoj

Drobci preteklosti za danes in jutri

7

Brošuro smo vam predstavili že v prejšnji številki Ajdovskih novic, zato tokrat le še nekaj podrobnosti. Hoja za besedo nosi naslov knjižica z ljudskimi zgodbami z Dežele. Zbral in zapisal jih je France Černigoj, ki je knjigo tudi v celoti uredil in lektoriral. Oblikovala jo je Silva Karim, večino čudovitih fotografskih utrinkov v njej je lovil Urh Černigoj.

Brošura je namenjena turistični promociji Dežele ter poleg pripovedk vsebuje še namige za potepanja in vse ostale informacije, ki jih potrebuje obiskovalec naših krajev. Založila jo je Občina Ajdovščina, natisnjena je v nakladi 10.000 izvodov, na voljo vam je v TIC Ajdovščina. SH


8

Iz naših krajev

Št. 9 • 16. februar 2012

V Črničah se veselijo novih skupnih prostorov za druženje V petek, 20. januarja 2012, je v Črničah potekalo slovesno odprtje novozgrajenega doma krajanov. Tu bo dovolj prostora tako za športna, kulturna in ustvarjalna druženja krajanov, kot za bližnjo šolo, ki bo v čudoviti dvorani telovadila, pa tudi prirejala vse svoje prireditve. Novozgrajen objekt tik za podružnično šolo, s katero je povezan, je bil dolgo želen in pričakovan. Krajani so to pokazali z množično udeležbo na slovesnosti ob odprtju, kljub temu je bilo prostora dovolj za vse. Prisrčen kulturno-športni program so oblikovali šolarji črniške podružnice, izkazala sta se tudi oba voditelja, učenca 9. razreda OŠ Dobravlje. Predsednica krajevne skupnosti Bruna Kastelic je v svojem nagovoru spomnila na dolga leta pričakovanj in želja ter županu obljubila, da se bo v črniško dvorano vračal, saj zdaj imajo svoj prostor za prireditve. Župan Marjan Poljšak je ponovno poudaril moč skupnosti – novi prostori bodo v kraju okrepili skupnost, omogočili nov razvoj ter s tem prispevali tudi h krepitvi in razvoju Občine kot celote. Prostorov so najbolj veseli šolarji podružnične šole v Črničah, ki so že skozi program dogodka napovedali kaj vse se bo tu dogajalo. Hkrati pa je to velikanska pridobitev za OŠ Dobravlje, ravnateljica Mirjam Kalin se je zato lepo zahvalila Občini.

Za Turističnim društvom Vinoreja Šmarje uspešno leto V Turističnem društvu Vinoreja Šmarje smo letos pohiteli s pregledom dela v preteklem letu in prvo soboto v februarju pripravili letni občni zbor. V društvu, ki danes šteje 58 članov, smo predvsem ponosni, da smo 29. maja lani pripravili drug praznik Med šmarenskimi griči s pohodom Čez Školj in Tibot kot osrednjim dogodkom. Pohoda se je udeležilo okrog 200 obiskovalcev, ki smo jim pot med našimi griči popestrili s pestrim kulturnim in zabavnim dogajanjem ter postanki, osrednji pa je bil na vzpetini Tibot nad Vrtovčami, kjer je na kraju, kjer je nekoč stala cerkev, domač župnik Sašo Mugerli daroval sveto mašo. V društvu smo bili poleg tega izredno veseli, da nam je z dragoceno pomočjo Primoža Breclja in Andreja Perka uspelo pripraviti Prvi ekstempore Med šmarenskimi griči, na katerem je ustvarjalo devet fotografov in fotografinj ter ena slikarka. Nastala dela so umetniki razstavili med šmarenskimi gasami in domačini so prvo tovrstno prireditev sprejeli z navdušenjem. Poleg tega smo v okviru praznika lani podelili še priznanja za najboljša domača vina, člani društva pa so pripadnost kraju in želji po lepšemu in prijaznejšemu življenju v vasi izkazali še na številnih drugih prireditvah in aktivnostih. Tako smo že tradicionalno spomladi pripravili čistilno akcijo, organizirali druženje

ob postavljanju mlaja in prižigu kresa, se v maju odpravili na krajevni pohod Čez Školj in Tibot, po osrednjem prazniku pripravili piknik pri Podlasici za vse, ki so pomagali pri prazniku in v novembru poskrbeli za pripravo odra ter osrednje proslave na Pohodu po Vertovčevih poteh. Predsednik društva Darko Poljšak se je poleg tega udeležil še praznika cvetja, vina in oljčnega olja v Ankaranu, kmečke tržnice v Ilirski Bistrici in sejma Turizem in prosti čas v Ljubljani,kjer je obiskovalcem predstavljal šmarenske griče in jih vabil na naš praznik. Ob tem smo ves čas skrbeli še sveže informacije na spletni strani društva in s skupnimi druženji dokazovali, da je z dobro voljo

in skupnim delom mogoče puščati prijaznejše sledi časa. V društvu pa smo ob tem že globoko med načrti za prihajajoče leto. Načrtujemo ureditev turistično-informativne točke v Šmarjah ob glavni cesti, snujemo pa tudi projekt Turn na Tibotu, katerega uresničitev bi pomenila pomembno pridobitev za vso Vipavsko dolino. V letošnjem letu pa si predvsem želimo pripraviti še uspešnejši praznik Med šmarenskimi griči in obiskovalce ponovno razveseliti še z novimi presenečenji, po katerih se bodo z veseljem spominjali druženja v naši sredi. Obiščite tudi vi šmarenske griče 13. maja letos, pričakujemo vas. Mateja Poljšak

Gradbeno podjetje Marc, ki je objekt gradilo, je velik podpornik športa v naši občini, predvsem košarke, zato je črniška mladež ob tej priložnosti v dar prejela tudi nekaj košarkarskih žog. Objekt je obiskovalcem predstavil Marko Kosovel, domačin in Črnič in poleg arhitektov Urške Mužina Rodman ter Boštjana Furlana soavtor arhitekturnega dela projekta. Dom krajanov Črniče je večnamenski – poleg velike dvorane, kjer se bodo lahko odvijale tako športne aktivnosti kot kulturne prireditve, ima še vse servisne prostore, v nadstropju pa tudi prostore za krajevno skupnost. Je izredno barvit, topel in pri-

jazen. Je energetsko varčen objekt. Ne nazadnje pa se je v dvorani dobro poskrbelo tudi za akustiko, ki so jo prvi preizkusili pevci okteta Sotočje pod vodstvom Ane Knez. Prostore je blagoslovil dolgoletni črniški župnik Aleksander Lestan. Po debeli uri programa je sledilo veselo družabno srečanje, še toliko bolj sladko zaradi vseh dobrot, ki so jih napekle gospodinje iz Črnič. Tako so tudi Črniče, ena naših največjih krajevnih skupnosti, ki leži na meji s sosednjo Občino, vendarle dobile prostore za druženje. In kot kaže, nas bodo prav kmalu povabili na prve dogodke. SH

Dom krajanov v Žapužah raste V Žapužah se veselijo urejenega prvega nadstropja v Domu krajanov, saj bo tako tu potekalo še več dejavnosti, ki se bodo lahko odvijale tudi hkrati. Nove prostore so svojemu namenu predali v nedeljo, 12. februarja, ko se je slaba dva ducata pohodnikov kljub slabemu vremenu podalo na tradicionalni zimski pohod Žapužanov na Sinji vrh, ob prihodu pa so doživeli topel sprejem domačinov.

Stavba Doma krajanov v Žapužah je bila zgrajena v letu 2006, takrat je bilo dokončno urejeno le pritličje novega doma. V letu 2009 je bila urejena še okolica doma, ki je tako dobil nekaj prepotrebnih parkirnih mest. Lani pa so v Žapužah pričeli še z urejanjem zgornjega nadstropja doma. Dela so zajemala elektro in strojne instalacije, ureditev tlakov, nameščanje keramike in visečega stropa. Približno 132 m2 novo urejenega prostora je namenjenih

pisarni krajevne skupnosti, skupaj z arhivom, kuhinji, tu so tudi dodatne sanitarije z manjšim prostorom za odlaganje čistil. Večji del, kar okoli 100 m2, pa zajema nov večnamenski prostor, primeren tako za manjše prireditve, razstave, kot za sestanke in izobraževanja ali delavnice. Pridobilo pa je tudi spodnje nadstropje – dvorana ima zdaj urejeno garderobo, saj se je kuhinja preselila v nadstropje. Tako je dvorana, ki je polno zasedena z raznolikimi dejavnostmi, še bolj uporabna, predvsem so pridobile rekreativne dejavnosti. Vrednost celotne investicije znaša okoli 29 tisoč evrov in je krita iz občinske proračunske postavke za investicije v krajevne skupnosti ter iz sredstev najemnine, ki jih je zbrala krajevna skupnost v preteklih letih. Prostori so že sedaj odlično zasedeni, v njih se odvijajo vsakovrstne dejavnosti. Z novo urejenim prvim nadstropjem je tako Dom krajanov Žapuže veliko pridobil, saj sedaj lahko v prostorih poteka več dejavnosti hkrati. Vsi, ki bi želeli koristiti prostore KS, se lahko obrnete na predsednika KS Zvonka Vidmarja (051 228 666) ali pa mu pišite na e-naslov: krajevnaskupnost.zapuze@gmail.com. Dobrodošli! MB


Podjetno

Št. 9 • 16. februar 2012

9

Vipavska dolina na sejmu Turizem in prosti čas Med 26. in 29. januarjem 2012 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal največji slovenski turistični dogodek, sejem Alpe – Adria: Turizem in prosti čas. V okviru Smaragdne poti sta za promocijo Zgornje Vipavske doline po svojih najboljših močeh skrbela TIC Ajdovščina in TIC Vipava, ki sta na sejem pripeljala številne ponudnike kulinarike, vina, nočitev, športnih aktivnosti. Spremljali sta nas članici Društva turističnih vodnikov Ajdovščina, katerima se zahvaljujemo za vso pomoč pri promociji. Za širjenje dobrega glasu o Vipavski so vse dni sejma skrbeli še Lokavčani, Društvo DOLI, ki so v Ljubljano pripeljali „osmico“, Konzorcij Zelen in Vipava 1894 d.d. . Prvi sejemski dan so obiskovalce v naš prostor vabili veseli angelčki rokodelke Urške Brežnjak in šatuljice ter čudoviti krožniki Majde Vodopivec. Mladinski hotel Ajdovščina je obiskovalcem pokazal, da se pri njih ne le dobro spi, ampak tudi zabava, izobražuje, rekreira, pa še marsikaj drugega. Vinoteka Vinosa d.o.o. je v vinskem kotičku med drugim predstavila ponudbo, ki so jo pripravili v sodelovanju z Mladinskim hotelom Ajdovščina – Degustacija vin z nočitvijo za zaključene skupine. Z odličnim vinom in Nanoškim sirom pa je postregla Vipava 1894 d.d.. V petek je Zavod za šport Ajdovščina za svojo promocijo poskrbel na prav poseben način. Obiskovalci

so lahko brezplačno poslali razglednico, na kateri je bila s fotografijami predstavljena njihova ponudba. Naj omenim, da se je škatla z razglednicami izredno hitro polnila, nekatere so bile naslovljene tudi v tujino. TD Vinoreja iz Šmarij je v družbi Elvisa Presleya vabilo na že tradicionalni pohod Čez Školj in Tibot, ki bo letos potekal 13. maja. PD Vipava je vabilo na Plezalni vikend, ki ga pripravljajo v aprilu. Za prenočevanje pod milim nebom in različne športne aktivnosti pa bodo v času sezone poskrbeli v Kampu Tura. Ljubiteljem vinske kapljice je postregel Janko Trošt iz vinske kleti Vidus iz Podbrega. V soboto nam je družbo delalo

Društvo Gora. Predsednik društva, Dušan Brus, je preoblečen v stari smučarski odpravi vabil na številne dogodke, ki jih na Gori pripravljajo v letošnjem letu. Mnogi so z zanimanjem spremljali klekljanje Alojzije Bratina, predsednice Društva Podeželskih žena Predmeja. Nekateri so se opogumili in tudi sami poprijeli za „klinčke“. Skrivnosti gozda na Predmeji je s ponosom predstavljal Božidar Vidic, predsednik KS Predmeja. Peter Ferjančič s Planine pa je mimoidočim ponudil na pokušino vino iz domače kleti. V družbi odličnega vipavskega pršuta se je predstavilo Turistično društvo Lanthieri iz Vipave, vinska klet Tomažič pa je kot ena izmed članic

Vinarskega društva Vrhpolje poskrbela za promocijo tako vin, kot tudi pohoda Med vrhpoljskimi vinogradi, ki bo potekal zadnjo nedeljo v februarju. Zadnji sejemski dan se je v vinskem kotičku predstavilo Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem, katerih vina so obiskovalci lahko okušali v družbi Vipavske vinske kraljice Lee Mlečnik. Kmetija Bojanc s Plač je obiskovalcem ponudila odlične oljke in oljčno olje, katerega kakovost je resnično vrhunska, kar dokazuje tudi zlata oljčna vejica, ki so jo prejeli na ocenjevanju za letnik 2010. Spoznali smo lahko tudi novo tematsko pot Med zaselki in studenci ter ponudbo dobrot, ki so jih s seboj pripeljali Erzeljci. Nedeljsko dogajanje na sejmu se je zaključilo z žrebanjem nagrajencev, ki so sodelovali v nagradni igri Poznam Vipavsko dolino. V sklopu Slovenske turistične organizacije je za promocijo naše Doline poskrbelo tudi Društvo DOLI iz Lokavca. Obiskovalcem so ponujali informacije o številnih znamenitosti v domačem kraju in dogodkih, ki jih načrtujejo za letošnje leto. Rdeča nit njihove predstavitve pa je bila osmica. Prva letošnja osmica Pri Lovrinčkovih, na kme-

tiji Černigoj, bo od 27. aprila do 6. maja, druga pa v decembru. Nedeljsko dogajanje na sejmu je popestril nastop mladih pritrkovalcev. Lahko rečemo, da smo izredno zadovoljni z obiskom naših stojnic in izkazanim interesom obiskovalcem za obisk naše dežele. Po navdušenju obiskovalcev sejma nad našo ponudbo lahko pričakujemo velik obisk Vipavske doline tudi v letošnjem letu. Za konec pa še iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri promociji Vipavske doline na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas. TIC Ajdovščina

Postrezite si – domače!

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina Pozor!!! Prometna dovoljenja vozil

Na seminarju se boste seznanili z načeli davčnega po-

Opozarjamo vas, da so skladno s spremembo Zakona

stopka, s postopkom pobiranja davkov, pravicami in

o motornih vozilih (ZMV), Ur. l. RS št. 106/2010, pred-

obveznostmi davčnih zavezancev ter organov, pristoj-

videne ogromne kazni, tudi do 2.000 EUR, za prekrške

nih za pobiranje davkov, s potekom davčnega inšpek-

glede prometnih dovoljenj vozil. Če ne boste v roku 15

cijskega nadzora ter s postopkom davčne izvršbe.

dni po spremembi uredili to tudi v prometnem dovo-

Seminar je primeren za vse, ki sodelujete v davčnem

ljenju (npr. spremembo lastništva, prebivališča, sedeža,

postopku, še posebej pa za računovodje.

tehnično spremembo), vam grozi kazen v višini 1.000

Kotizacija: član zbornice lahko prijavi eno osebo

EUR. Če pa vozila v roku 15 dni ne boste odjavili, ko

po članski ceni 20 €+DDV, za ostale je kotizacija 50

ga boste prodali ali uničili, pa vam grozi kazen v višini

€+DDV; prijave sprejemamo na telefon 05 36 44 900

2.000 EUR.

ali mail marko.rondic@ozs.si

IZOBRAŽEVANJA

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina or-

zbira prijave za seminar KAKO BOLJE IN VARNEJŠE

ganizira seminar DAVČNI OBRAČUN ZA DRUŽBE

POSLOVATI, termin bo določen kasneje.

IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE v četrtek, 16.2.2012

Se vse bolj pogosto srečujete z zapleti pri izvajanju svo-

ob 17.00 uri na OOZ Ajdovščina. Kotizacija: za člane

jega dela, reklamacijami in neplačili? Je vaš poslovni

OOZ Ajdovščina s poravnano članarino brezplačno, za

partner objavil prisilno poravnavo, stečaj?

ostale 25 € + DDV

Vsebina:

Iz vsebine: Podroben pregled davčnega obračuna za sa-

- kaj je pomembno ob dogovarjanju in sklepanju

mostojne podjetnike in družbe. Poudarek na razlikah

posla?

in specifikah davčnega obračuna za samostojne podje-

-

kaj je pomembno pri izvajanju posla?

tnike in družbe.

-

kako uspešno zaključiti posel?

Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali mail marko.

- katera dokumentacija vam zagotavlja višjo uspe-

rondic@ozs.si

šnost izterjave?

Sekcija računovodij pri Območni obrtno-podjetni-

- kako ravnati, če naš kupec objavi stečaj, prisilno

ški zbornici Ajdovščina organizira seminar na temo

poravnavo ali likvidacijo?

DAVČNI POSTOPEK (termin bo določen kasneje) v

Predavatelja: odvetnik Dušan Žorž, finančni svetovalec

prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Aj-

Mitja Premrl

dovščina.

Kotizacija: član zbornice lahko prijavi eno osebo brez-

Na podlagi praktičnih primerov bodo predstavljena

plačno, za ostale je kotizacija 30 €+DDV; prijave spre-

najpomembnejša pravila davčnega postopka.

jemamo na 05 36 44 900 ali mail marko.rondic@ozs.si

Mlekomatu na ajdovski tržnici od konca januarja družbo dela avtomat za samopostrežno izbiro domačih mlečnih izdelkov. Na kmetiji Slejko v Velikih Žabljah uresničujejo svoje načrte in vedno več svojih izdelkov prodajo sami – preko avtomatov. Najprej mlekomati v Ajdovščini in na Goriškem, zdaj pa še avtomati s ponudbo sira in drugih izdelkov iz mleka. En takšnih dela družbo mlekomatu v Ajdovščini, drugi pa ponuja izdelke lastne proizvodnje kmetije Slejko na tržnici v Novi Gorici. Ponuja vam domač kravji sir, mozzarelo, jogurte, skute, maslo … Gre za doma pridelane in kontrolirane izdelke. Ker so popolnoma brez konzervansov, imajo kratek rok trajanja. Za sedaj izdelki nastajajo v kmečki sirarni, prav kmalu pa jo bo nadomestil pravi obrat, majhna mlekarna. „Ovalni žig“, ki ga bodo pridobili za te namene, jim

bo namreč služil tudi za prodajo izdelkov javnim ustanovam – šolam, domovom za starejše in drugim „javnim kuhinjam“. Takšne povezave bi bile obojestransko koristne, saj so domače mleko in mlečni izdelki visoko kakovostni, vendar pa je zaradi kratkega roka trajanja ob večji proizvodnji nujno pridobiti večje stalne odjemalce. Avtomat ob mlekomatu na ajdovski tržnici je dobrodošla popestritev ponudbe branjevcev in okoliških trgovinic. „Odprt“ je 24 ur na dan in vam vrne drobiž, za povrh pa vas bo vedno vesel. Dobro se je obnesel tudi sosed mlekomat, dnevno se skozenj pretoči okoli 100 litrov mleka. Poudariti pa velja tudi ekološki vidik tovrstne prodaje mleka - večina kupcev po mleko pride „s kanglico“, oziroma z lastno steklenico in le 4% prodanega mleka se natoči v plastične steklenice iz mlekomata.


10

Tretje življenjsko obdobje

Št. 9 • 16. februar 2012

Pravice iz javnih sredstev - socialni transferji

Vera pri starejših branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Življenje je dar in dar je treba ceniti. Pisati o veri, verovanju in o religiji je lahko občutljiva zadeva. Vera in religioznost ima v družbi pomembno vlogo, zelo pomembno vlogo pa ima lahko tudi za posameznika. Še posebej za starejše ljudi, katerim je stran Tretje življenjsko obdobje tudi namenjena. Da je vera pomembna, govori tudi dejstvo, da je verska svoboda urejena v Ustavi naše države. Kaj je pravzaprav vera in zakaj je del življenja toliko ljudi? V vsej zgodovini in po vsem svetu so ljudje verjeli, da obstaja nekaj več kot zgolj fizični svet, ki se zaznava s čutili. Celo takrat, kadar razmišljate ali čustvujete, uporabljate možgane, ki so del fizičnega sveta. Verni ljudje verjamejo, da obstaja nekaj posebnega, kar daje njihovemu življenju vsebino in smisel. Verjamejo, da je to posebno prav tako resnično kot fizični svet; verniki so prepričani, da je to posebno celo bolj resnično kot fizični svet, zato ga včasih imenujejo končna ali popolna resničnost. Ko sem malo pobrskal po internetu, sem prišel do nekaterih zanimivih podatkov. Na svetu je najbolj razširjena religija krščanstvo, ki ji pripada skoraj dve milijardi prebivalcev (približno 1,1 katolištvo, skoraj 400 milijonov protestantizem , 250 milijonov pravoslavje …). Na drugem mestu je z 1,1 milijarde islam, sledi hinduizem z 900 milijoni. Smatra se, da obstaja 12 glavnih svetovnih religij. V Sloveniji je registriranih 43 cerkva in drugih verskih skupnosti. Po statističnem popisu iz leta 2002 je slika o veroizpovedi takšna, da se je 58 % prebivalcev opredelilo za katoliško veroizpoved, 16 % jih na vprašanje ni želelo odgovoriti, 10 % je ateistov, 2,4 % pripada islamu, 2,3 % pa je pravoslavne veroizpovedi. Iz istega vira povzemam podatke še za občino Ajdovščina. Od 18.095 prebivalcev je 74 % ali 13.468 vernih. Velika večina je katoliške vere. Tako se je opredelilo 71% prebivalcev, 402 ali 2,2 % je islamske vere in 217 ali 1,2 % je pravoslavne vere. Ko sem se odločil za ta prispevek o veri pri starejših, sem za razgovor poprosil dva spoštovana sogovornika. Prvi je naš domačin iz Vrhpolja, dr. Primož Krečič, ki na teološki fakulteti predava predmet dogmatika. Moj drugi sogovornik je zelo spoštovan upokojeni duhovnik iz Črnič, gospod Aleksander Lestan. O njem pišem tudi v rubriki Portret. Povedala sta mi vrsto zanimivih misli in uporabnih nasvetov. Eden je ta, da je starost potrebno znati živeti. Dr. Krečič pravi, da se človek začne spreminjati nekako po 40. letu, ko začnemo poglobljeno razmišljati o sebi in o svojih ravnanjih. Po tem mejniku moraš pričeti razporejati moči za iskanje notranjega miru in za uresničitev v času, ki ni več enak. Odpirajo se nove dimenzije tako na duševnem kot na duhovnem področju. Morda je na tem mestu potrebno malo opredeliti ta dva pojma. Duševnost se preprosto predstavlja kot skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti. Na to področje imamo vpliv in ga lahko oblikujemo ter spreminjamo. Duhovnost se pojasnjuje kot usmerjenost k nematerialnim vrednotam – v krščanstvu kot nadnaravnost, nekaj kar posameznika presega. Bolj ko si star, bolj iščeš varnost in stanje, ki sta prijetna do samega sebe. V sferi duhovnosti je molitev odpiranje notranjemu jaz-u (sebi). V molitvi najde veren človek povezavo s svojim temeljem. Molitev je tudi zapolnitev časa, ki je včasih za starostnika hudo obremenjujoč. Zelo pomembno vlogo ima maša. Sogovornika sta bila enotna, da je poleg čistega religioznega vidika pri maši pomembno tudi druženje. Veliko starejših izkoristi mašo tudi zato, da se lepo obleče, da vidi prijatelje in znance, da poklepeta z njimi. Skratka, da se družijo in ob tem razvedrijo, pozabijo vsakodnevne probleme in težave. Pomembno vlogo imajo verska opravila in zakramenti, kot so spoved in obhajilo. Posebno mesto ima bolniško maziljenje, ki se izvaja na primer pred težko operacijo. To je vidik vere, ki zdravi – od priprave na smrt do moči ozdravljenja. To je še posebno pomembno za starejše, da se lažje soočajo s svojo boleznijo.

S prvim januarjem je pričel veljati nov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katerim želi država zmanjšati zlorabe sistema socialnih transferjev in povečati pravičnost pri razdeljevanju. Zakon ne zadeva samo socialnih pomoči temveč vse denarne prejemke, subvencije in znižana plačila iz javnih sredstev (popularno bi rekli »iz sredstev davkoplačevalcev«). Ukinjajo se državne pokojnine, državne štipendije za mladoletne dijake, otroški dodatki za polnoletne otroke, varstveni dodatek se spremeni v socialni prejemek, ki ga bo treba po smrti upravičenca državi vrniti. Pri odločanju o upravičenosti do določenega prejemka se bo poleg dohodka upoštevalo tudi njegovo premoženje. Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija) ter subvencije in znižana plačila (znižano plačilo vrtca, subvencija za malice, subvencija najemnine … – podrobnosti v nadaljevanju). Ker je stran »Tretje življenjsko obdobje« v Ajdovskih novicah namenjena starejšim, bom v nadaljevanju pozornost namenil predvsem določilom, ki se nanašajo na to obdobje življenja. Seveda pa v kratkem sestavku ne morem dovolj natančno in podrobno obrazložiti celotne vsebine Zakona. Za dodatne informacije predlagam, da si preberete brošurici Uveljavitev pravic iz javnih sredstev I in II, ki smo ju dobili domov. Prednosti novega sistema so predvsem v tem, da se bodo vse pravice uveljavljale na enem mestu – na centrih za socialno delo in ne več v šoli, pri prevozniku, na občini … Prednost naj bi bila tudi lažje preprečevanje zlorab in neupravičenega pridobivanja posameznih oblik pomoči. Na ta način naj bi bilo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo,več. Kaj pa slabosti za upravičence. V javnosti so največ polemike povzročile informacije, da bo potrebno dobljena sredstva vračati. Novost je tudi, da se pri odmeri posamezne oblike pomoči upošteva vse prihodke in premoženje. Denarna socialna pomoč. Do nje je upravičena oseba, ki nima dovolj sredstev za preživetje in nima premoženja in prihrankov, ki bi ji omogočali preživetje. Povedano drugače – njegova sredstva, ki jih pridobiva s plačo ali pokojnino, sredstva, ki jih dobiva iz rent, najemnin, nadomestil in podobno ne zadoščajo za preživetje. Višina denarne pomoči

je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja in prihrankov. Samo za orientacijo navajam znesek, ki posamezniku, po upoštevanju vseh okoliščin, pomeni sredstva za preživetje. To je 260 € (znesek je znižan zaradi intervencijskega zakona). Denarna pomoč se lahko dodeli za določen čas ali trajno. Denarna pomoč je lahko redna ali v obliki enkratnega zneska. Varstveni dodatek je namenjen zagotavljanju sredstev za kritje življenjskih stroškov. Do njega je upravičena oseba, kateri mesečni dohodek ne presega 450 €. Zelo posplošeno bi lahko rekel, da je denarna socialna pomoč namenjena golemu preživetju, varstveni dodatek pa pokrivanju (normalnih) življenjskih stroškov. Do njega so upravičeni npr. upokojenci z nizko pokojnino oziroma oseba ali družine, katerih dohodek ne presega cenzusa za pridobitev. Tudi za varstveni dodatek velja, da je to prejemek, ki se upošteva oziroma vrača pri dedovanju. To je tudi razlog, da se je temu dodatku veliko upokojencev odpovedalo. Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja. Je določilo, ki povzroča največ polemike in vprašanj. Zakon pravi, da je nekdo, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjem letu in pol prejel več kot 12kratno denarno pomoč, upravičen do denarne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve in obremenitve svoje nepremičnine v korist države. Prepoved se vpiše v zemljiško knjigo. Omejitev pri dedovanju. Dedovanje osebe, ki je prejemala socialno pomoč, se omeji do višine vrednosti prejetih pomoči. V to omejitev se upoštevajo vse oblike denarne socialne pomoči in varstveni dodatek. Poleg tega se tu upoštevajo tudi sredstva, ki jih je lokalna skupnost (občina) izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev, kar zajema doplačilo doma za starejše, družinski pomočnik in pomoč na domu. Sem spada tudi na primer del subvencionirane cene pomoči na domu za starejše. Če dediči prejeto pomoč vrnejo, dedujejo celotno premoženje. Ali se lahko izognemo vračanju prejete pomoči? Zakon govori o premoženju, dohodkih iz premoženja, o vpisu prepovedi odtujitve premoženja in o omejitvah pri dedovanju. Oseba, ki bi npr. z darilno pogodbo prenesla svoje premoženje na nekoga, tega premoženja več nima. Kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Zavarovanci in njihovi družinski člani, ki so

upravičeni ali izpolnjujejo pogoje do denarne socialne pomoči, so upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ta pravica traja za obdobje dodelitve socialne pomoči. Do kritja razlike pa niso upravičeni prejemniki varstvenega dodatka. Kritje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Tudi ta pravica je vezana na izpolnjevanje pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči, na te pogoje pa je vezano tudi trajanje. Subvencijo najemnine lahko uveljavljajo najemniki v neprofitnem stanovanju, v bivalni enoti (»kontejner«), v stanovanju za starejše, v oskrbovanem stanovanju, tržnem stanovanju in hišniškem stanovanju. Subvencija se dodeli največ za eno leto. Tudi tu se upravičenost ugotavlja na podlagi ugotovljenega dohodka. Oprostitev plačila socialno-varstvenih storitev. Že do sedaj je veljalo, da so npr. otroci dolžni plačevati razliko oskrbnine v domovih starejših. Upravičenci lahko vložijo zahtevo za oprostitev plačila storitve. Ta možnost se lahko uveljavi tudi pri prispevku za plačilo družinskega pomočnika. Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do »socialnih transferjev«. Zakon natančno predpisuje vse dohodke od vsega, kar se upošteva pri dohodnini do pokojninskih rent, preživnin, nagrad in štipendij. Upoštevajo se neto zneski. Upošteva se tudi vse premično in nepremično premoženje od vozil in plovil do deležev v gospodarskih družbah, vrednostnih papirjih, sredstev na računih itd.. Tudi tu zakon opredeljuje način izračuna vrednosti in cenzusa. Na primer – za osebni avto velja, da se ne upošteva vozilo, katerega tržna vrednost je 28kratnik zneska minimalnega dohodka. Za januar ta vrednost znaša dobrih 8.000 € (tako je sicer napisano, vendar pravilnik še ni sprejet). Za stanovanje oziroma hišo velja, da se ne upošteva do vrednosti primernega stanovanja. Za dvočlansko družino je to 90 m2. Pri preseganju tega cenzusa mora npr. prosilec za denarno socialno pomoč tudi vpisati prepoved odtujitve. Za tiste, ki bi želeli še podrobnejše informacije, pa je Ministrstvo za delo na svojih internetnih straneh http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/nova_socialna_zakonodaja/zupjs_osnovno/ objavilo obširno informacijo glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev …

DU Ajdovščina v marcu Dobrodelni koncert Dan ljubezni 1. marca 2012 vabljeni v Dom krajanov v Vipavo na dobrodelni koncert z naslovom Dan ljubezni. Zbrana sredstva namenjamo CIRIUS – centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Sodelujejo: Društvo upokojencev Ajdovščina, ŽPZ DU in DI VEČERNICA, Pevsko dramska skupina ZARJA in CIRIUS Vipava. 12. marca 2012, na Gregorjevo, bo dobrodelnik koncert Dan ljubezni potekal še v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Sredstva, zbrana na tem koncertu, bomo namenili OŠ Šturje. Sodelujočim na prvem koncertu se bodo s svojim nastopom pridružili še učenci šturske šole. 23. marca 2012 bo potekal Občni zbor Društva upokojencev Ajdovščina, o podrobnostih boste člani pravočasno obveščeni, že sedaj pa vas vabimo, da se našega rednega letnega skupnega srečanja udeležite v čim večjem številu. 30. marca pa bomo na skupno srečanje povabili vse letošnje zlatoporočence, člane Društva upokojencev Ajdovščina.


Predstavljamo vam

Št. 9 • 16. februar 2012

11

Portret – Aleksander Lestan Današnji portret je namenjen upokojenemu duhovniku Aleksandru Lestanu. Gospod bo maja letos dopolnil 93 let, vendar jih ne kaže. Zadovoljen je, ker je zdrav, njegove besede in misli pa so presenetljivo hitre in bistre. Sam pravi, da si moraš visoko starost zaslužiti in priboriti.

Čeprav izhaja iz Mirna pri Gorici, je njegov rojstni kraj Rečica ob Savinji, kje je bil leta 1919 rojen in tudi krščen. V burnih letih ob koncu prve svetovne vojne je bila družina Lestan pregnana iz porušenega Mirna. Mama in stara mama sta odšli na Štajersko, oče je služil vojsko, stari oče pa je odšel v Furlanijo. Po približno enem letu so se vrnili v Miren in tu se je rodilo še pet njegovih bratov in sester. Zanimivo je, da si je že kot otrok želel postati duhovnik. Osnovno šolo je končal v Mirnu in potem želel nadaljevati šolanje v semenišču, kamor pa ni bil sprejet, ker je bilo kandidatov preveč. Tako je odšel na gimnazijo v

Torino, kjer je živel nadaljnjih pet let. Dom in starše je videl samo enkrat, ko so ga obiskali v Torinu. Konec leta 1939 se je vrnil in pričel študirati bogoslovje na teološki fakulteti v (stari) Gorici. Kot 23 letni mladenič je študij končal in bil maja 1942 tudi posvečen. Sam pravi, »da je bilo za nas Primorce, biti duhovnik dvojno poslanstvo. Seveda služiti Bogu in veri, zelo močna nota pa je bila narodna zavest in negovati slovenstvo«. Njegov oče je bil navdušen panslavist (panslavisti poudarjajo enotnost slovanov), zaveden Slovenec in član sokolske organizacije. Ne smemo spregledati, da je bil Miren takrat uradno v Italiji, da je Aleksander Lestan vse šole obiskoval v Italiji in v italijanščini ter je bil italijanski državljan. V Torino je s sabo nesel slovenske knjige in slovensko slovnico ter stalno negoval slovenščino. Vprašal sem ga, če ni bilo to nevarno v fašistični Italiji. Z nasmehom je odgovoril, da ni bilo povsod enako ter da je tam v bližini francoske meje bil pritisk veliko manjši. Po posvetitvi je bil poslan na prvo službovanje v Idrijo, kjer je ostal do

konca vojne, do leta 1945. Morda si nekdo predstavlja, da je življenje duhovnika in župnika dolgočasno. Njegovo ni bilo. V politično zelo razgibani Idriji z aktivnimi fašisti, domobranci in belo gardo je bil v dobrih odnosih z osvobodilno fronto. In to kljub temu, da je stanoval v isti hiši kot šef (italijanske) policije. Maševal je seveda v latinščini, pridige in ostala opravila pa je v glavnem opravljal v slovenščini. Opravil je tudi mašo za partizansko enoto. V celotnem najinem pogovoru iz njega žari zaveden Slovenec. Pravi, da to niti ni čudno, ker je cela njegova družina veliko pretrpela. Pot ga je iz Idrije peljala v Velike Žablje, kjer je služboval naslednjih 8 let nato pa nadaljnjih 21 let v Prvačini. Kot duhovnik je bil pristojen tudi za tamkajšnji dom onemoglih in tam je spoznal veliko grdega. Predvsem brezbrižen odnos otrok do staršev, izkoriščanje, zanemarjanje in trpljenje teh starostnikov. Pri svojih 54 letih je še zadnjič menjal župnijo in prišel v Črniče, kjer je bil v starosti 60 let tudi upokojen. Čeprav je uradno že več kot 30 let upokojenec, je še vedno aktiven.

Posebno pozornost in veliko dela ter energije je vložil v obnovo zunanjosti in notranjosti cerkva. Zelo je aktiven v krajevni skupnosti in sam pravi, da

nar namenja v dobrodelne namene. Z gospodom Lestanom se je zelo prijetno pogovarjati. Dve uri sta hitro minili in čas naju je oba preganjal.

želi biti v pomoč ljudem. Vsak dan ima tudi mašo v Črničah, občasno tudi v podružničnih cerkvah. Kaj pa čisto posvetne življenjske potrebe? Trikrat na teden si kuha sam. Ostalo pa za njega poskrbijo bližnji kmečki turizmi. Ker nočejo plačila, on ta de-

Mimogrede mi je povedal cel kup misli, ki bi jih najraje zapisal kar po vrsti. Če sem ta portret pričel z eno njegovo lepo mislijo, naj ga z eno izmed njih tudi zaključim: »Bistvo vere je človek in njegov odnos do soljudi.«

nih srečanjih, festivalih ter drugih podobnih dogodkih. Skupina je v letu 2007 prejela priznanje za izjemne učne dosežke in bogatitev lastnega znanja Andragoškega centra Slovenije. Povabilo na 1. mednarodni festival znanje, kultura in tretje življenjsko obdobje, ki je potekal decembra lani v Škofji Loki, je članice prijetno presenetilo. Organizatorke festivala so bile slovenska in ljubljanska UTŽO ter domača, škofjeloška UTŽO, dogodek naj bi se vsako leto selil v drug kraj ob vsakokratnem sodelovanju lokalnega društva. V Sloveniji je že preko 40 univerz za 3. življenjsko

obdobje, ki svoje pestre dejavnosti predstavljajo na Festivalu za 3. življenjsko obdobje, običajno v začetku jeseni v Cankarjevem domu v Ljubljani. Festival znanja in kulture pa več poudarka namenja predvsem vsakovrstnemu kulturnemu udejstvovanju v zrelih letih – tako pridobivanju novih znanj, kot raziskovanju in tudi ustvarjanju. Dramska skupina Žar je v Škofji Loki ponovno navdušila z lutkovno predstavo Palčica. Predstava je polna presežkov in odličen dokaz, da je mogoče tudi v jeseni življenja polno izživeti svojo ustvarjalnost. Zato je bilo povabilo na festival posebno priznanje – tako

za vodjo skupine Ado Bačar, kot za člane, saj je to resnično velika pohvala za njihovo delo. Verjetno se člani ob začetkih delovanja skupine niti sami niso zavedali, kakšne ustvarjalne zaklade skrivajo v sebi. Sodelovanje, ki je za marsikaterega nekdaj pomenilo le družabno preživljanje časa, je postalo pomembno poslanstvo in nepogrešljiv del njihovega vsakdana. So tako-rekoč na višku svoje ustvarjalnosti, zvezde svojega neba! Nikoli torej ni prepozno za doživetja osebnih spoznanj in kadarkoli je primeren čas za udejanjanje svojih želja.

Aleksander Lestan je pred kratkim obnovil zvezo zlatoporočencev Helene in Bernadra Kompare, ki ju je pred 50. leti tudi poročil.

Branko Lavrenčič

Ko zažari ustvarjalnost Ustvarjalnost je nepogrešljiv del naše biti, pa najsi bo to v vsakodnevnem življenju ali pa pri umetniškem in kulturnem ustvarjanju ali poustvarjanju.

In čeprav ustvarjalnost običajno „družimo“ z mladimi, je še kako pomembna v vseh življenjskih obdobjih. To dokazuje eksplozija ustvarjalnosti znotraj Dramske skupine Žar, ki je pomembno žarela tudi na 1. mednarodnem festivalu znanje, kultura in tretje življenjsko obdobje. Skupina je nastala prav kmalu potem, ko je bilo v Ajdovščini ustanovljeno Društvo Most, univerza za 3. življenjsko obdobje. Namen druženja članov dramske skupine se v začetku ni bistveno razlikoval od namenov drugih programov in delavnic znotraj Društva Most. Čim bolj koristno in zabavno preživeti prosti čas, se dodatno izobraževati ter s tem ohranjati telesno in umsko vitalnost tudi v tretjem obdobju življenja. Že od začetka delovanja je strokovni in umetniški vodja skupine Ada Bačar,

priznana domača lutkarica. Žarovih projektov se je lotila na zanimiv način, s širšim vsebinskih pogledom in študijskim pristopom. Tako so člani skozi delo v dramski skupini, poleg osnovnih gledaliških pojmov, kot sta gib in glas znotraj igre ter kasneje animacija lutke, spoznavali, predvsem pa tudi sami raziskovali, še mnogi drugih vsebin, tako ali drugače povezanih s končnim ciljem, ki so si ga zastavili – predstavo. In so nastajale različne zgodbe – se spomnite branjevk na ajdovski tržnici, pa Gregorčičevo Nazj v planinski raj ali pa povodnega moža in Urške, ki sta odplesala v reko … pa prvih in okornih korakov v svet lutk, ki so od zgodbe do zgodbe postajali vse bolj suvereni, animacija bolj pravilna in usmerjena v lutko preko Čarobne jase vse do Palčice, lutkovne predstave, ki je zagotovo poseben mejnik v času delovanja Dramske skupine Žar. Poudariti velja tudi drugo plat njihovega poslanstva – s predstavami in nastopi je skupina večkrat obkrožila Slovenijo, nastopila je v dvoranah in večnamenskih prostorih vseh krajev na Ajdovskem, Vipavskem in širše. Redno se predstavlja po domovih za starejše, šolah, zdravstvenih in drugih javnih ustanovah. Je sestavni del dogodkov svojega Društva Most, univerze za tretje življenjsko obdobje in tudi upokojenskega društva. In predstavlja svoje delo na strokov-

SH


12

Knjižnica

Št. 9 • 16. februar 2012

Zmerjanje narodnih prvakov V okviru številnih dogodkov v prazničnem kulturnem februarju je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v goste povabila Anatola Šterna, ki je uprizoril monodramo po besedilu Matjaža Kmecla Zmerjanje narodnih prvakov. Intenzivno podana uprizoritev je obiskovalcem prikazala zadnje trenutke Frana Levstika. Obsikovalci, ki so si dramo ogledali kljub močni burji, so doživeli lep večer! Ko se nekdo upokoji, nastane v njegovem življenju velika prelomnica. Vsakdanji delovni ritem se naenkrat spremeni in začenja se novo obdobje. Če mu zdravje ne postavlja večjih preizkušenj, se človeku odprejo tudi možnosti, da počne v življenju stvari, ki jih v aktivni dobi mogoče ni mogel. Svoje želje in talente je uspel na tak način uresničiti gost Lavričeve knjižnice, Anatol Štern. Bil je dolgoletni ravnatelj Osrednje knjižnice Kranj, njegovo srce pa je bilo že od mladosti zapisano dramski igri. Po upokojitvi se je začel v sodelovanju z Matjažem Kmeclom, ki napiše tekste, preizkušati v uprizoritvi monodram. Vsako leto poskuša kulturnim krogom predstaviti notranje boje in razmišljanja Slovencev, ki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini, a jih mogoče premalo poznamo.

V knjižnici je že večkrat gostoval. Gledali smo že monodrame o Lovru Tomanu, Primožu Trubarju, Andreju Smoletu, tokrat pa smo prisluhnili uprizoritvi z naslovom Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov. Matjaž Kmecel nam v besedilu predstavi Frana Levstika, ki se je imel v času taborov za slovenskega voditelja, odgovornega za usodo svojega naroda, veljal je za eno glavnih slovenskih avtoritet.Vsi so se bali njegove kritične popadljivosti in neusmiljenosti, obenem pa visoko spoštovali njegovo načelnost, kadar je šlo

za narodno stvar. Dramski monolog ga prikazuje v pretresljivih predsmrtnih stiskah, med voditeljskim oznanjevalstvom in obupom. Prikazuje njegove blodnje in hkrati strahove, da bo ljudstvo moralo kdaj odgovarjati za njegove napake. Predstava je tragična osebna drama enega največjih Slovencev. Anatol Štern se je odlično vživel v težko vlogo in jo prepričljivo odigral ter pritegnil tiste obiskovalce, ki so se kljub burji odločili za obisk predstave. Alenka Furlan

Verzi, ki ogrejejo srce

Na že tradicionalnem srečanju v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika je Klub krščanskih izobražencev v Lični hiši v Ajdovščini gostil duhovnika in pesnika Marka Rijavca. Marko je rojak iz naše vipavske

Predstava MOMO v Vipavi Odlična predstava MOMO, ki je nastala v produkciji dramskega krožka OŠ Danila Lokarja in KUD Javorov hudič, bo v petek, 17. februarja ob 19. uri, oživela v Kulturnem domu v Vipavi. Zgodbo poznamo iz istoimenske knjige in pripoveduje o deklici, ki je svet rešila pred tatovi časa. Roman je za odrsko uprizoritev priredil Peter Avbar, ki je predstavo tudi zrežiral. Odlikuje jo še odlična igra, scenografija, pa tudi veliko število nastopajočih – skozi predstavo se jih na odru zvrsti preko 40. Če predstave še niste videli, vam jo toplo priporočamo!

doline, doma iz Dornberka. Po končani teološki fakulteti je bil leta 2007 posvečen v duhovnika, bil dve leti kaplan v Novi Gorici, nato še leto kaplan v Idriji, od leta 2010 pa je duhovni vodja Dijaškega doma Škofijske gimnazije Vipava in duhovni pomočnik v župnijah Ajdovščina in Stomaž. Na sam večer slovenskega kulturnega praznika pa smo gospoda Marka gostili kot pesnika. Predstavil nam je svojo tretjo pesniško zbirko Dimenzije maja… o kateri pravi, da je njegova simbolična pot »od septembra do maja«. Vsakdo mora opraviti to pot. Pot, na kateri »maj« šele nastaja. Pot, ki »maj« samo sluti,

pa ne ve, kdaj pride. Pot mesecev zorenja, mesecev umiranja in samote, mesecev iskanja smisla, pot odločitev za življenje. Pesmi so razmišljanje in doživljanje te poti, kar mora človek prehoditi, preden se prebije do »maja«, do lepega, dobrega, resničnega. Do tega, kar je v njem večnega. Občutena Markova interpretacija verzov ob akordih mlade kitaristke Ane Fornazarič je ogrela srca udeležencev večera. Začutili smo, da je pristno kulturo mogoče doživeti z izbranimi besedami in z ljudmi, ki so toplino v srcu pripravljeni deliti z drugimi. Niko Ličen

Burja je odpihnila mnoge prireditve na nove datume Mnogo prireditev, napovedanih v prvi polovici februarja, je zaradi slabih vremenskih razmer poiskalo nove datume: Otvoritev razstave Silve Copič Slike in ilustracije v Pilonovi galeriji Ajdovščina - 17. februar ob 18. uri Kulturna prireditev in odprtje fotografske razstave Podobe mojega kraja na OŠ Col - 17. februar ob 18. uri Predstavitev dela na območju Arheološkega parka Ad Pirum na Hrušici v Domu krajanov Ajdovščina - 24. februar ob 17. uri Odprtje razstave 3. mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina - 25. februar ob 18. uri Filipov tek in spust na Predmeji 26. februar ob 10. uri

Potujoča knjižnica v februarju in marcu ČETRTEK, 16. februar Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PETEK, 17. februar Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 PONEDELJEK, 20. februar Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 21. februar Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50 PONEDELJEK, 5. marec Vrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 TOREK, 6. marec Tekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 SREDA, 7. marec Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 ČETRTEK, 8. marec Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 9. marec Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45 PONEDELJEK, 12. marec Col 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00 TOREK, 13. marec Vrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 14. marec Podkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00 ČETRTEK, 15. marec Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PONEDELJEK, 19. marec Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 20. marec Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Tel: 05 3661 328 GSM: 041 596 130 e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Lavričeva knjižnica Ajdovščina obvešča Četrtek: 23. februar 2012, 18.30: Predstavitev zbornika: Matjaž Loboda: Milan Klemenčič : iskalec lepote in pravljičnih svetov Torek, 28. februar 2012, ob 18.30: Srečanje s teologom, komunikologom, urednikom pri založbi Ognjišče, prevajalcem, pisateljem mag. Božom Rustjem. Ure pravljic: v Ajdovščini: vsak četrtek ob 17.00, (v četrtek, 23. februarja 2011, NI pravljičnih ur) v Vipavi: vsako sredo ob 17.00, (v sredo, 22. februarja 2011, NI pravljičnih ur) v Podnanosu: vsako sredo ob 11.00 (v sredo, 22. februarja 2011, NI pravljičnih ur) Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Knjige so zame 16.2.2012 ob 10.00 v Lavričevi knjižnici, Ajdovščina Program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Knjige so zame je namenjen odraslim v aktivni življenjski dobi, ki so zaključili osnovnošolsko obveznost in praviloma nimajo dosežene srednješolske izobrazbe. Cilj programa je pri udeležencih izboljšati bralno kulturo, izboljšati demokratični dialog znotraj skupine, razviti sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja o prebranem in izboljšati motiviranost za izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Torej, če želite prebrati kakšno dobro knjigo in se o njej pogovarjati, vabljeni na naša srečanja!


Pogovor s tabornikom

Št. 9 • 16. februar 2012

13

Taborniki ustvarjamo boljši svet, tudi v Ajdovščini že 60 let! Pred natanko 60 leti je bilo ustanovljeno današnje društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina, ki se vse od takrat trudi za vzgojo otrok in mladostnikov v samostojne in odgovorne državljane v taborniškem duhu, preko osvajanja taborniških znanj in veščin, ki jim, verjamemo, bodo v življenju še kako prav prišle.

60 letnico bodo taborniki obeležili z več dogodki, ki se bodo odvili v Ajdovščini. Prvi izmed njih se bo zgodil v petek, 2. marca 2012 ob 19h, z otvoritvijo razstave, ki bo na ogled v avli Dvorane prve slovenske vlade, na kateri bo moč spremljati razvoj taborništva v Ajdovščini skozi 60 let svojega delovanja. Taborniki danes združujejo več kot 120 članov. Njihov glavni vodja, ki ga imenujejo starešina je Andrej Rutar, profesor fizike in matematike na ajdovski gimnaziji, vsesplošno aktiven tudi v taborniških vrstah. Pa ga vprašajmo kaj njemu pomenijo taborniki, kako združuje svoje privatno življenje s taborništvom, kje mu osvojena taborniška znanja in veščine pridejo prav in kako mu lajšajo vsakdanje življenje. Aktiven tabornik ste že več kot 20 let. Kako je taborništvo vplivalo na vaše življenje, kariero, družino,…? Kaj vam taborništvo pravzaprav pomeni? Kar malo se ustrašim, ko ugotovim, da sem tabornik že 28 let. Lahko bi rekel kar celo življenje. Dobrih 20 let pa sem na različnih funkcijah skrbel za delovanje taborniške organizacije doma, v regiji in na ravni države. Pri tabornikih sem zrastel, se učil spretnosti življenja v nara-

vi, orientacije ter socialnih veščin. Srečal sem se z organizacijo, planiranjem, delom v timu, hierarhijo, spoštovanjem nadrejenih in podrejenih, vzgojo in zabavo. Naštetih stvari ne morem primerjati s klasičnimi krožki, saj so stranski produkt dela v organizaciji, kljub temu pa se jih vodje v taborniški organizaciji na določeni stopnji tudi sistematično učijo in ozavestijo. Taborništvo je proces, ki posameznika oblikuje. Intenzivnost vpliva pa je seveda povezana s preživetim časom v taborniški organizaciji in intenzivnostjo ukvarjanja v posameznem obdobju. Starejši taborniki smo v društvu v nekaterih obdobjih bolj, v drugih manj aktivni. Nekateri se v društvo ne vrnejo več, gotovo pa nek pečat taborništvo pusti vsakemu. Pri tabornikih se na neformalen in neprofesionalen način srečamo z reševanjem konfliktov, usklajevanjem, pravičnostjo, nepravičnostjo, … Z odnosi se srečujemo vsak dan v družini, ulici, službi in še kako pomembno je, da jih znamo razumeti, vzdrževati in tudi reševati, če je potrebno. Pri tabornikih 16-letni dijak skrbi za to, da bodo otroci vsak dan preoblečeni, da bodo pojedli obroke, da ne bodo mokri, se pogovarja, jih zabava, če jim je dolgčas ali če

ŠZ Ajdovščina obvešča Naj športnik Ajdovščine Vabljeni na prireditev, na kateri bo potekala tudi podelitev priznanj Športne zveze Ajdovščina, v petek 2. marca 2012 ob 19:00 uri v Dvorani prve slovenske vlade. Razpis OKS in HELIOS »Uredite si športne objekte po svoje« Športna zveze Ajdovščina poziva člane, da v kolikor imajo potrebo po barvah za obnovo športnih objektov, naj pošljejo vlogo, oziroma dokumentacijo, na Športno zvezo Ajdovščina najkasneje do petka 24. februarja. Pridobiti je mogoče barve in lake tudi do vrednosti 7.000 evrov, zato dobro razmislite o prijavi! Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Športne zveze Ajdovščina http://sza.nvoplanota.si/ ali na spletnih naslovih www.helios.si ter www.olympic.si Več informacij na 05/364-47-21 vsak delovni dan od 8:00 do 16:00.

imajo domotožje. Skrbi, da ne bodo zamudili v zbor, pomaga otrokom na straži, jih nauči skuhati kosilo v kotličku na bivaku, lahko pa tudi kaznuje tabornika, ki se ni držal pravil in dogovorov. Tako damo taborniku jasen znak, kaj ni bilo prav. Zdi se mi, da se drugje v življenju z ureditvijo pravilnikov glede kaznovanja srečujemo večkrat s strahom, da pri kaznovanju ne bi storili recimo proceduralnih napak, kar ima pogosto za posledico spregledanje kršenja dogovorov, pravil. Na ta način pa mladi ne dobijo jasne slike o tem, kaj je prav in kaj ne. Naštel sem precej dejavnikov, prav vse in verjetno še več, vplivajo na moje življenje, funkcioniranje v družini. Pogosto tudi rečem, da sem se na fakulteti naučil vsebine, pri tabornikih pa precej drugih (zgoraj opisanih), za pedagoških poklic pomembnih spretnosti. Kako se spominjate začetkov taborništva? Se vam je kateri od dogodkov posebej vtisnil v spomin? Predvsem se spominjam igranja in treniranja za mnogoboje. Najbolj neprijetno mi je bilo nastopanje, igranje skečev. Sčasoma sem izgubil odpor tudi do tega področja in spomnim se, da je bil vedno prisoten smeh. Verjetno bi danes lahko imel več problemov pri nastopanju, če tega zida ne bi prebil v preteklosti pri taborniških ognjih. Dogodek, ki mi je ostal v spominu, je bila ena prvih nočnih straž. Nekaj časa sva s prijateljem poslušala korake na robu gozda. Prepričana, da gre za »napad na tabor« oz. krajo zastave, straha nisva mogla skriti. Na srečo sta nas prišli pogledat vodnici, katerima sva lahko povedala, kaj sva slišala. Čez nekaj minut sta vodnici ugotovili, da naju je strašil jež. Priznam, da tega takrat res nisem mogel verjeti in sprejeti. Radi smo tekmovali, predvsem v nočnih orientacijskih tekmovanjih. Včasih smo dosegli tudi dober rezultat. Zaključili smo leta 1997, ko smo na progi skrenili s poti za 5 km v napačni smeri. Ko smo to ugotovili, smo lahko nastavili kompas proti cilju in neslavno končali tekmovanje. Izkusil sem, kako res lahko človek kroži, pa čeprav misli, da ves čas drži smer proti zahodu.

Res nepozabno doživetje pa je svetovni skavtski Jamboree. Moč 30.000 glave množice, ki jo ni mogoče opisati, ne da se je razložiti z besedami, potrebno jo je doživeti. Nikakor pa množice ne primerjam s kakšno nogometno tekmo ali koncertom. Najbližje bi mi bil naslednji opis: ljubezen do ljudi, pravice, simulacija idealnega sveta. Kaj je po vašem mnenju bistvo taborništva? Zaradi česa je taborništvo preživelo navkljub velikim družbenim spremembam v zadnjem obdobju? Taborništvo se srečuje s problemom, ker temelji na delu v naravi, spretnostih, potrebnih za življenje v naravi. Danes pa se zdi, da tega ne potrebujemo, saj imamo telefon in računalnik, internet. Moderna je drugačna zabava, ki se jo da doseči na lažji način. Imamo dve možnosti. Lahko zgoraj zapisano prepoznamo kot dejstvo, da smo taborniki staromodni in kot taki ne rešujemo trenutnih in dejanskih potreb mladih. Moramo se spremeniti in čas na sestankih porabiti za spoznavanje sodobnih tehnologij, … Lahko pa zgoraj omenjeno spoznamo kot dejansko težavo družbe in naš program ponujamo kot nujnost za socialni razvoj. Sicer bodo socialni razvoj krojila socialna omrežja. Narava in pravo druženje z vrstniki pa sta tako čudovita, da ju ne more zamenjati virtualni svet. Moramo pa jo pokazati, druženje morajo mladi doživeti, ponujati moramo torej akcijo in aktivnosti. Pasti in lažjih poti je danes ogromno in ne smemo si zatiskati oči. Ali ste oziroma ste bil aktiven tudi na drugih področjih družbenega življenja? Zaposlen ste kot profesor, doma imate mlado družino; kako združujete vse to in kje najdete čas ter energijo še za aktivno taborniško delo? Večjo aktivnost sem v zadnjih osmih letih posvečal na dveh področjih. Med leti 2002 in 2006 sem bil predsednik Mladinskega sveta Ajdovščina, od 2006 in 2010 pa občinski svetnik in predsednik odbora za družbene dejavnosti. Sedaj sem član krajevne skupnosti Ajdovščina in tajnik Astronomskega društva Na-

nos. Vesel sem, da me stvari veselijo in da te stvari lahko počnem. Vesel sem tudi, ko vidim rezultate svojega dela. Družina zahteva čas, precej časa, zato moram svoje dodatne aktivnosti krčiti. Če vprašate Jasmino, bi jih moral še bolj. Dan ima 24 ur, razdeliti jih je potrebno, sam bi si želel recimo še vsaj 5 dodatnih. Iz določenih razlogov sem se znebil televizije – to je lahko način, s katerim lahko pridobiš kakšno uro. Moja trenutna funkcija je pravno gledano sicer najodgovornejša, vendar terja bistveno manj časa, kot funkcija načelnika, pa tudi vodnikov. Načelnik sem bil v času študentskih let, takrat pa je časa dovolj. Kaj bi za konec kot dolgoleten aktiven tabornik, aktiven v različnih mladinskih in drugih društvih svetovali mladim? Previdnost pri instant in kratkoročnih rešitvah. Sodelovanje v kakršni koli družbeno koristni aktivnosti, društvu, športu, prevzemanje odgovornosti, organizacije. Sporočanje revolucionarnih in novih idej, za katere smo lahko nekateri že slepi. Vztrajnost in potrpežljivost pri delu. Obup je najslabši konec. Naštejte mi še vaših »top 5« (film, knjiga, hrana, prijatelj, uživancija, glasbenik, hišni ljubljenček …)! Jasmina in Ajda Košarka v ponedeljek in četrtek zvečer. Ribolov poleti na morju. Lazanja, domača suha klobasa in domač sir. Berem malo in počasi, za lahkotno branje si ne vzamem časa. Zadnje čase predvsem astronomske, fizikalne vsebine: EUREKA – fizika delcev snovi in vesolja. Andrej Rutar, starešina Društva tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina, najlepša hvala za te odgovore in tako silovit opis tega, kar nam taborniki in taborništvo dajejo in ponujajo mladim. V naslednjih številkah Ajdovskih novic bomo objavili še več portretov znanih Ajdovcev, ki so kdaj bili taborniki ali pa taborništvo še vedno združujejo s svojim privatnim življenjem. Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina

ZŠ Ajdovščina obvešča Urnik bazena med zimskimi počitnicami Med 20. in 25. februarjem, v času zimskih počitnic, bo pokrit bazen Zavoda za šport Ajdovščina posloval po naslednjem urniku: • ponedeljek, torek, četrtek in petek med 10. in 21. uro – med 10. in 16. uro je vstopnina za vse uporabnike 2,5 evra na osebo; • v sredo med 10. in 15. uro; • v soboto med 12. in 21. uro (vstopnina se obračunava po rednem ceniku) Urnik savn v tem času: • od ponedeljka do petka med 10. in 22. uro; • v soboto med 12. in 22. uro

Vodene vadbe v ŠC Ajdovščina AEROBIKA TNZ; torek od 19:00 do 20:00, petek od 18:00 do 19:00, AEROBIKA ZUMBA; torek 20:00-21:00 PILATES: ponedeljek in sreda 19:00 do 20:00, TERPAVETSKA VADBA; četrtek od 20:30 do 21:30, VODNA AEROBIKA; sreda od 20:15 do 21:15, PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI ZA OTROKE od 5 do 14 let ob sobotah od 14:00 ure dalje. Prijave in informacije na www.zs-ajdovscina.si


14

Šport

Št. 9 • 16. februar 2012

Četrt stoletja kinologije v Košarkarska tekma kot dogodek Ajdovščini V Ajdovščini postaja košarka vse bolj priljubljen in popularen šport. Članska ekipa Kinološko društvo Ajdovščina bo s slavnostno skupščino 18. februarja 2012 ob 18. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini obeležilo 25. obletnico. Ob tej priložnosti bodo razvili nov prapor društva. Na pobudo ljubiteljev kinologije iz območja zgornje Vipavske doline je 2. februarja 1987 nastalo Kinološko društvo Ajdovščina. Prav na pobudo naših članov so kasneje nastala takšna društva še v Postojni, Komnu, Tolminu in Kopru.

Društvo je enakovreden član Kinološke zveze Slovenije (KZS), Mednarodne kinološke zveze (FCI), pa tudi zveze društev razširjene Štajerske regije, znotraj katere kot enakopraven član tekmujemo za Vomarjev pokal. Društvo ima bogato zgodovino, med mnogimi pomembnimi dogodki pa smo zagotovo lahko najbolj ponosni na to, da smo bili organizatorji prvega, takrat še neuradnega Agility tekmovanja na območju nekdanje Jugoslavije, prve CAC razstave in prvega frizbi tekmovanja v Sloveniji ter prve agility tekme na dveh parkurjih. Ti dogodki štejejo kot začetki organizirane kinološke dejavnosti pri nas. Izkazali pa smo se tudi kot odlični organizatorji kinoloških dogodkov – razstav, tekmovanj in seminarjev na najvišji državni in mednarodni ravni. Najpomembnejša dejavnost društva pa ostaja šolanje vodnikov psov, z namenom, da se naučijo vzpostaviti pravi odnos s svojim štirinožnim prijateljem. Letno povprečno naše

tečaje opravi 70 do 80 tečajnikov ter 20 do 30 izpitov pri Kinološki zvezi Slovenije. Veliko in uspešno tudi tekmujemo, skozi vsa leta delovanja imamo tekmovalce na državni ravni, naši tekmovalci pa letno naberejo tudi preko

130 nastopov. Menimo namreč, da ima društvo z dobrimi tekmovalci tudi znanje, da jih pripravi do nastopa. Trenutno je v društu 18 aktivnih tekmovalcev, ki se v različnih disciplinah merijo na državnem nivoju. Trenutno se društvo uvršča na 3. mesto ekipno v IPO3 in 3. mesto ekipno v sledenju. Imamo državnega prvaka in viceprvaka v skupnem seštevku v sledenju, agility državno prvakinjo in več odličnih uvrstitev iz državnega prvenstva. Na skupščini 18. februarja bosta spregovorila predsednik društva Miran Žvanut, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, o začetkih društva bo pripovedoval prvi predsednik Marjan Pahor. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič. Kulturni program bodo oblikovali oktet Fantje s pod velba, povezali bosta Katja Saksida in Anja Devetak. Po slavnostnem razvitju prapora in oznanitvi donatorja bo potekala podelitev priznanj, nato pa druženje ob kozarcu vina. Vabljeni!

Košarkarskega kluba MARC postaja ekipa, ki se vsako leto uvrsti višje na lestvici. Kljub kriznim časom, je v mestu burje na košarkarskem področju zelo aktivno. Košarkarski klub MARC iz sezone v sezono izboljšuje svoje rezultate v vseh kategorijah. Članske tekme postajajo vedno bolj atraktivne, vzdušje pa navijaško in polno adrenalina. Med prekinitvami ter polčasi se vedno zvrstijo nastopi plesnih skupin, predstave letalskih modelarjev, maskota Levček pa obiskovalce obdari z darili sponzorjev. Po tekmah je na vrsti še nagradna igra, ki poteka do konca letošnje sezone, kjer bo izžrebani srečnež prejel

glavno nagrado - sladoled enega od sponzorjev - “kolikor tehtaš, toliko litrov sladoleda dobiš”. Po koncu vsake sobotne tekme sledi še druženje navijačev in gledalcev ob pogostitvi. Tekma 28. januarja 2012 med ekipama KK Marc ter KK Globus pa je pomenila še poseben dogodek, saj so jo popestrile Ljubljanske zmajčice. Gre za plesno navijaško skupino, ki nastopa na tekmah KK Union Olimpija in tisti, ki spremljajo košarko, jih zelo dobro poznajo. Z njihovimi nastopi so košarkarski odmori še bolj

zanimivi. Z odličnimi nastopi so popestrile tudi našo tekmo. Tudi zaradi tega se je tekma končala z visoko zmago KK Marc Ajdovščina, z 81:51. Na zadnjih tekmah se kažejo tudi rezultati večjega zaupanja mladim igralcem, saj igralci letnikov 1992, 193 in 1994 nosijo vedno večjo odgovornost tudi v članski ekipi. Vse gledalce vabimo, da nas obiščejo tudi na naslednjih tekmah, saj se bo vsekakor našlo kaj zanimivega tudi za njih.« Boštjan Jerončič

''Smučam 24ur'' - Humanitarno zimovanje v Kranjski Gori, 7. – 11. februar, 2012

Tudi Medobčinsko društvo prijateljev mladine se je na povabilo Zveze prijateljev mladine Slovenije vključilo v humanitarno akcijo ''Smučam 24 ur: Peljimo otroke na zimovanje'', ki so jo pripravili sodelavci PRO Plus-a v sodelovanju z Urško Hrovat, Juretom Koširjem in Bojanom Križajem. Novinarji, voditelji, snemalci, smučarji in drugi posamezniki so 14.januarja na smučarskem popoldnevu zbirali denar, da bi otrokom omogočili brezplačno zimovanje in smučanje v Kranjski Gori. Veliko sredstev so prispevali tudi obiskovalci prireditve, več kot polovica denarja pa je bila zbrana z donacijami prek sms-ov. Akcija je bila zelo uspešna in z zbranimi sredstvi se je na smučarske počitnice med 7. in 11. februarjem odpravilo veliko število otrok iz vse Slovenije. Na našem društvu smo se potrudili zagotoviti čimveč mest in trud se je tudi izplačal, saj smo brezplačno zimovanje omogočili kar 17-im otrokom iz občin Ajdovščina in Vipava, izbrali

pa smo jih v sodelovanju z osnovnimi šolami. Kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu, se je tako 17 nasmejanih osnovnošolcev, skupaj s smučarji iz Obale, odpeljalo štiridnevnemu smučarskemu doživetju naproti. Skupaj z otroki iz ostalih slovenskih regij so preživeli krasne počitnice v spremstvu športnih vaditeljev in animatorjev, se naučili osnov smu-

čanja, spoznali znane športnike in se družili na snegu in na toplem. Otroci so bivali v počitniškem domu ZPM Moste Polje, kjer tekom celega leta mladi gostje preživljajo zanimive, zabavne in poučne, predvsem pa brezskrbne trenutke na zimovanjih, taborih, letovanjih ali delavnicah. Veseli smo, da se jim nemalokrat pridružijo tudi otroci naše regije. MDPM Ajdovščina

Napovedi rokometnih tekem ŽRK Mlinotest Ajdovščina – RK Krim Mercator Nedelja, 26. februar 2012 ob 17.00, tekma članic v 1. ženski državni ligi ŽRK Mlinotest Ajdovščina - RK Olimpija Nedelja, 10. marec 2012 ob 16.00, tekma mladink v finalni skupini od 1.do 6. mesta državnega prvenstva. Tekma 2. državne članske moške rokometne lige RK Col - RK Radeče MIK Celje bo v soboto 25.02.2012 ob 18.00 v ŠC Police Ajdovščina Primorski derbi RK Col - RK Nova Gorica bo v soboto 03.03.2012 ob 18.00 v ŠC Police Ajdovščina


Napovedujemo

Št. 9 • 16. februar 2012

ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM NA MDPM AJDOVŠČINA Zimske počitnice, 20. – 24. februar 2012 KDAJ Sobota, 18. februar 2012 Od 13.00-15.00 Ponedeljek, 20. februar 2012 Od 11.00 do 13.00

KJE

20. do 24. februar 2012 Vsak dan od 11.00 do 13.00

Prostori Hiše Mladih v Palah, IV. Prekomorske 61 a

Torek, 21. februarja 2012 Od 16.00 do 19.00

Športni center Police

Sreda, 22. februar 2012 Odhod 8.30, povratek okrog 18.30 Četrtek, 23. februar 2012 Odhod 8.30, povratek okrog 18.30 Petek, 24. februar 2012

Dom KS Gojače-Malovše Dom KS Gojače-Malovše

KAJ Brezplačne ustvarjalnorajalne delavnice Brezplačne ustvarjalnorajalne delavnice Brezplačne ustvarjalnice, družabne in športne igre, lov na skriti zaklad Brezplačne pustne delavnice v sklopu pustnega rajanja in povorke

Atlantis in Kolosej

Plavalni izlet z ogledom mladinskega filma

Atlantis in Kolosej

Plavalni izlet z ogledom mladinskega filma

Smučišče Cerkno

Smučarski izlet

Potopisno predavanje o Salomonovih otokih Novonastalo Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina začenja svojo pestro ponudbo dogodkov s prvim potopisnim predavanjem. Predaval bo fotograf, turistični vodnik in popotnik Iztok Bončina, ki je mesec dni raziskoval naravo in kulturo Salomonovih otokov. Predavanje, ki ga bo Iztok predstavil ob sliki, besedi in glasbi in predstavitev Društva tu-

Otroci, pridružite se nam na aktivnostih, ki jih pripravljamo med zimskimi počitnicami! Več informacij na tel. 368 91 40 ali 041 490 360 ali na info@ mdpm-ajdovscina.si. Prijave zbiramo do zapolnitve mest!

Rekreativčkovi športni programi MIX AEROBIKA Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom !!!!!) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000 in PET 1945-2045 - Col (telovadnica OŠ Col); SRE 1900-2000 - Velike Žablje (dvorana); PON 1900-2000 - Gaberje (dom krajevne skupnosti); ČET 1900-2000 - Šmarje (gasilski dom); PON 2030-2130 in ČET 2030-2130 - Črniče (telovadnica osnovne šole); PON 1845-1945 NOVO od februarja 2012 !!!!!!! ŠPORTNA ABECEDA Trajanje: 1x tedensko Kraj: - OŠ Vrtovin (PON 1430-1530) - OŠ Skrilje (SRE 1430-1530) - OŠ Črniče (TOR 1450-1550) NOVO od februarja 2012 !!!!!!! ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let) Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police) REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Termin: 6. marec - 26. april 2012 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police) Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

POHOD NA KUCELJ IZ VRTOVINA

11. marec 2012 ob 8.30 uri

 zbirališče na parkirišču v zaselku LOZARJI (3 km od avtobusne postaje Vrtovin)  Trajanje pohoda: Kucelj strma pot 1:30 h Kucelj položna pot 2:00 h Školj Sv. Pavel 0:30 h  Ob 13:00 sv. maša v cerkvi na školju sv. Pavla  Po sv. maši pogostitev pohodnikov z vipavsko joto in domačo kapljico

VABLJENI! KS VRTOVIN Pohod na lastno odgovornost.

15

tim rastlinskim in živalskim svetom ter izjemno prijaznimi domačini, Melanezijci in Polinezijci. Med potepanjem po otočju je Iztok odkrival neštete bisere njihove kulture in tradicije, nenavadne religiozne kulte, pa tudi pomembno zgodovinsko dogajanje iz 2. svetovne vojne, ki je deželi prineslo sloves predvsem zaradi slavnih pomorskih bitk na Guadalcanalu. Spoznal je domačina, ki je dobesedno spremenil tok svetovne zgodovine, križaril z oskrbovalno ladjo od otoka do otoka, se potapljal na torpedirane japonske ladje, lovil ribe med miniaturnimi atoli, fotografiral umetne otoke, kjer so se domačini nekoč skrivali pred kanibali, se družil s slavnimi domačimi glasbeniki, ki igrajo na lesene piščali, občudoval nenavadne temnopolte

otroke z zlatimi lasmi, spoznal okus kruhovca in užival na sprehodih po čudovitih peščenih plažah. Iztok Bončina je svobodni fotograf in fotoreporter, profesor umetnostne zgodovine, dolgoletni turistični vodnik, potapljač, astronom in popotnik. Od leta 1985 potuje in vodi turistične skupine po Evropi in svetu. Že vrsto let organizira razne turistične seminarje, fotografske tečaje in delavnice po vsej Sloveniji. Organizira in vodi tudi fotografska potovanja po svetu. Je predsednik Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev, pet let je bil tudi urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic Traveler. Redno objavlja popotne prispevke in fotografije v raznih časopisih in revijah. Tanja Rijavec

rističnih vodnikov Ajdovščina, bo v petek, 24. februarja, ob 19. uri v dvorani v MC Hiši mladih. Vstopnine ni. Salomonovi otoki so dokaj neznana država v Tihem oceanu. Čeprav "daleč od oči in srca", se ponašajo s pisano paleto približno tisoč otokov, ki jih pogosto bičajo hudi cikloni. Slovijo po kristalno čisti modro-zeleni vodi v številnih lagunah, slikovi-

Skupaj bomo bolj prepoznavni! Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina je zares zaživelo in si zastavilo smele načrte, s pestrimi dejavnostmi. Uvod v to je bila predstavitev na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, skupaj s Turistično-informacijskimi centri celotne Vipavske doline. Radovednim obiskovalcem sta članici društva Tanja Rijavec in Tadeja Ličen z veseljem ponujali in-

formacije o turistični ponudbi ajdovske občine, mednje pa sta razdelili še sveže zgibanke o namigih za izlete po Ajdovščini in okolici. Zgibanke so bile pripravljene prav za priložnost promocije na sejmu, za prvi vtis so v njej nanizani izleti za različne namene in po vseh območjih naše občine. Hkrati pa želijo povedati, da je mogoče osnovno izletniško ponudbo razširiti in sestaviti po željah naročnika in z izvirnimi idejami do-

mačih ponudnikov. Člani društva se želijo povezati s preostalimi turističnimi delavci Vipavske doline, da bi skupaj ustvarili še bogatejšo turistično ponudbo tega območja. Vsi, ki bi želeli sodelovati z njimi ali pa potrebujete vodene turistične oglede okolice, se obrnite na društveni e-naslov (vodniki.ajdovscina@gmail.com) oziroma pokličite Izidorja Peljhana (041/708-134) ali Tadejo Ličen (041/276-095).


16

Ekološko

Št. 9 • 16. februar 2012

Očistimo Slovenijo 2012

Očistimo Slovenijo za lepši svet!

Tudi letos potekala akcija Očistimo Slovenijo 2012, v okviru katere poteka mnogo okoljskih dejavnosti, največja izmed njih pa bo čistilna akcija, ki se bo zgodila v soboto, 24. marca 2012, ko bomo v enem dnevu poskušali očistiti Slovenijo. Očistimo Ajdovščino Očistili bomo tudi Ajdovščino, akcije se bomo lotili na podoben način, kot smo se je pred dvema letoma. Koordinatorji po krajevnih skupnostih bodo v svojem okolju sestavili ekipo prostovoljcev ter na dan akcije, 24. marca, posvojili eno od DIVJIH ODLAGALIŠČ, označena so v registru divjih odlagališč na spletni strani www.ocistimo.si, ter ga tudi očistili. Za dober začetek torej najprej IŠČEMO KOORDINATORJE, ki bi bili pripravljeni voditi akcijo v svojih krajevnih skupnostih, njihova naloga pa bo: • oglaševanje akcije v svojem okolju • sodelovanje z občinsko koordinatorko akcije • spremljanje aktivnosti in aktualnih informacij na spletni strani www.ocistimo.si • določanje divjih odlagališč in drugih lokacij za čiščenje • poročanje o poteku akcije V začetku marca se bodo vsi krajevni koordinatorji, občinski koordinator in predstavniki Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina dobili na sestanku, kjer bodo določili zbirne točke za zbrane smeti, pa tudi zbirno mesto za prostovoljce, ki se bodo akcije udeležili. Iščemo pa tudi prostovoljce, ki so pri naši skupni akciji pripravljeni pomagati s svojimi stroji – traktorji,

s katerimi bi vozili zbrane smeti na zbirna mesta ter morebitno drugo razpoložljivo opremo. Ohranimo Ajdovščino čisto Namen akcije Očistimo Slovenijo ni zgolj praktična čistilna akcija 24. marca, pač pa bi želeli naše okolje trajno ohraniti čisto. Za kaj takšnega enodnevna akcija ne bo dovolj, potrebno bo spremeniti naš odnos do okolja. Zato iščemo morebitno že ustanovljeno ekološko društvo, ali pa ekološko osveščene posameznike, ki bi tako v okviru akcije Očistimo Slovenijo, kot tudi kasneje, izvajali različne okoljske aktivnosti ter se tako dolgoročno lotili reševanja okoljskih problemov v naši občini. Če pa ste pripravljeni še več, potem lahko prevzamete pobudo v svoje roke in prevzamete občinsko koordinacijo akcije – okoljsko ozaveščenih ni nikoli preveč! Seveda bodo dobrodošle vse dodatne pobude, informacije o divjih odlagališčih, vprašanja, namigi, predvsem pa vaše sodelovanje. 24. marca bomo skupaj očistili tudi Ajdovščino, potrudimo se, da bo čista tudi ostala! Koordinatorka akcije Očistimo Slovenijo za območje občine Ajdovščina je Helena Harej, dosegljiva preko e-naslova helena.harej@ocistimo.si in preko GSM-ja 040 515 347. Helena Harej

Društvo Ekologi brez meja je januarja napovedalo projekt Očistimo Slovenijo 2012, ki se tokrat povezuje v pobudo Očistimo svet 2012 in predstavlja največji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva. Projekt Očistimo svet 2012 bo sestavljen iz mnogih enodnevnih čistilnih akcij držav, ki se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra 2012. V okviru projekta poteka do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč, ki bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh na svetovni ravni. Čistilna akcija bo v Sloveniji potekala v soboto, 24. marca 2012, vanjo pa želijo organizatorji projekta povezati 250.000 prostovoljcev, ki bodo čistili odpadke na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Organizatorji pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije na vsakega prebivalca Slovenije zbrali približno eno 120-litrsko vrečo odpadkov. K sodelovanju v projektu so vabljeni vsi prebivalci Slovenije še pred dnevom čiščenja,

DELAVNICA »LOČUJMO ODPADKE«

V Komunalno stanovanjski družbi d.o.o. Ajdovščina smo v lanskem decembru pričeli z izvajanjem delavnic na temo ločenega zbiranja odpadkov na izvoru nastajanja odpadkov, to je v gospodinjstvih. K sodelovanju smo povabili Krajevne

skupnosti v občini Ajdovščina in občini Vipava, ki se vabilu prijazno odzivajo. V januarju smo izvedli delavnici v Selu in v Kamnjah, kjer smo v družbi lepega števila krajanov preživeli prijeten večer. V Kamnjah so

mladi iz domačega športno kulturnega društva popestrili večer s svojo igro, preko katere so opozorili na nujnost varovanja okolja in preprečevanja nastajanja črnih odlagališč. Posredno so nas spomnili tudi na letošnjo akcijo »Očistimo Slovenijo

saj je ekipa v sodelovanju s partnerji pripravila širok nabor ozaveščevalnih, zabavnih, interaktivnih, informativnih in tudi nagradnih aktivnosti. Cilj globalne akcije je od marca do septembra povezati 300 milijonov prostovoljcev v vsaj 100 državah sveta, ki bodo očistili na milijone ton smeti in pomagali ustvariti svetovni register divjih odlagališč. Trenutno priprave potekajo v 83 državah sveta, med drugim tudi v večini balkanskih držav. Ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo 2012 in predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos: »Ideja za ta projekt je zrasla iz državljanske pobude Let’s Do It!, ki je 3. maja 2008 v Estoniji povezala 50.000 prostovoljcev, da so v samo 5 urah na območju celotne države očistili iz narave 10.000 ton odpadkov. Filozofija gibanja temelji na preprostem dejstvu, da prav vsak lahko nekaj naredi za boljši svet. Če povabi zraven še vse, ki jih pozna, je učinek

toliko večji. Projekt je do zdaj ponovilo že 16 držav. V čistilnih akcijah je skupno sodelovalo že več 2,4 milijona prostovoljcev, udeležba pa je v posameznih državah predstavljala od 1 – 14 % prebivalstva. Slovenija je bila izmed vseh držav po udeležbi daleč najboljša, saj nas je sodelovalo 270.000, kar je okoli 13,5 % prebivalcev.« V vseslovenski okoljski akciji so cilji organizatorjev v enem dnevu povezati več kot 10 % prebivalcev Slovenije, 1000 organizacij ter posodobiti register divjih odlagališč, predvsem pa želijo organizatorji, da bi projekt prispeval k večji ozaveščenosti pri ravnanju z odpadki. K projektu je kot častni pokrovitelj pristopil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter 18 ambasadorjev projekta, prepoznavnih osebnosti v slovenskem prostoru, ki se bodo prostovoljno vključili v posamezne aktivnosti projekta in ga tako še bolj popestrili. SODELUJTE TUDI VI!

v enem dnevu«, ki se bo izvedla v mesecu marcu. Na delavnici smo predstavili vrste odpadkov, ki nastajajo v naših gospodinjstvih, opozorili na pravilno ločeno zbiranje teh odpadkov in njihovo odlaganje v ustrezne zabojnike, predstavili novo obveznost ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, opozorili na nevarne odpadke in na ravnanje z azbestnimi odpadki ter predstavili Zbirni center pod Dolgo Poljano. Po predstavitvi smo skupaj s krajani preko njihovih vprašanj in opažanj ter izkušenj pri ločevanju odpadkov, o odpadkih rekli še marsikaj. Pripravljenost krajanov, da se ozaveščajo na področju ravnanja z odpadki, kar so s svojo prisotnostjo na delavnici tudi potrdili, je zelo pohvalna. Le s sodelovanjem vsakega posameznika oziroma gospodinjstva, bomo lahko skupaj dosegli dobre rezultate na zmanjševanju količine tistih odpadkov, ki jih je še potrebno odložiti na odlagališču nenevarnih odpadkov ter povečevanju količine ločeno zbranih frakcij odpadkov, ki se predelujejo. Ob zaključku delavnice so krajani prejeli 7 l rjavo posodo za ločeno zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov v svojih gospodinjstvih. Pomembno in nujno je na-

mreč te odpadke ločiti od ostalih komunalnih odpadkov že na samem izvoru nastajanja odpadkov, to je v gospodinjstvu oziroma v kuhinji. Posodo občani praznijo v svoj kompostnik ali v rjav zabojnik v ekološkem otoku, v kolikor se ne ukvarjajo z lastno pridelavo komposta. Več informacij o ločenem zbiranju biološko razgradljivih odpadkov bo občanom posredovano z brošuro, ki jo bodo te dni prejeli na svoj dom. Ločeno zbiranje odpadkov je sicer zakonska obveznost, ki pa naj nam ne predstavlja samo še dodatne obveznosti več, ampak naj bo to naš prispevek, ki ga lahko damo okolju. Imamo namreč možnost, da kot posamezniki veliko naredimo za svoje okolje prav z ločenim zbiranjem odpadkov in tako prispevamo svoj pozitiven okoljski odtis. Vrnimo naravi nasmeh. Ločujmo odpadke! KSD d.o.o. Ajdovščina


Narava in družba

Št. 9 • 16. februar 2012

IRENA KODELE KRAŠNA

Natura 2000 v dolini Branice Konec januarja so krajani Šmarij, Erzelja, Kodretov in drugih vasi na Natura 2000 območju Dolina Branice imeli priložnost spoznati, katere naravne danosti so ta del Slovenije zarisale na zemljevid evropskega omrežja varovanih območij. Foto: Matjaž Bedjanič

Živi svet pred domačim pragom

17

Kje so tiste mejice, k' so včasih bile... Skozi okno dnevne sobe imam lep pogled na naše polje. Pogled mi neovirano seže preko avtoceste prav vse tja do reke Vipave. In tako, kot se neovirano razteza moj pogled, se neovirano zaganja tudi burja preko Vipavske doline. Še vedno se spomnim, kako je izgledala Vipavska dolina tu pod Logom pred melioracijo. Babičino njivo je objemal med drevjem in grmovjem skrit potok, ki je s svojimi plitvinami in tolmuni nudil nam otrokom neizčrpne možnosti za igro, živalim vir vode in varno zatočišče, drevje in grmovje ob njem pa njivi zavetje pred burjo. Z otožnostjo se spominjam, kako smo po polju odkrivali skrite kotičke, kjer so spomladi v zavetju mejic cvetele prve vijolice in trobentice, kjer so nas poleti prestrašili fazani in druge ptice, ki smo jih nehote vznemirili...

Spomnim se tudi, kako je oče hodil v času, ko je potekala melioracija v dolini, včasih vesel, včasih pa žalosten domov. Kot kmetijski inženir vzgojen v času socializma, se je veselil novih obdelovalnih površin. Kot človek, ki je tu živel od otroštva in je poznal dolino, pa se nikakor ni mogel sprijazniti z odstranjevanjem mejic. Še tiste mejice, ki naj bi bile po prvotnem načrtu ohranjene, so marsikje kmetje v želji po čim večjem dobičku sami odstranili. Burjo naj bi zaustavile protivetrne ograje iz cipres, ki pa so se ohranile le na nekaj mestih tik ob Ajdovščini. Drugod so kmetje ciprese odstranili ali pa so se same posušile. Cipres mi ni žal in ne morem si misliti, da so lahko bili načrtovalci teh zasaditev tako brez občutka za prostor in naravo. Težko pa mi je, da naša dolina nima več mejic in vsakič, ko piha burja in se nad poljem dvigajo oblaki zemlje, se spomnim žalostnega očeta in njegovih besed, ko se je z neuspešnih pogajanj vrnil domov: »Kaj pa oni v Ljubljani in Mariboru vejo, kako tu piha burja. Kako bo zemljo odnašalo...« Mi, ki tu živimo, to vemo in upam, da sedaj vedo tudi tisti, ki odločajo o takih posegih. Ne morem verjeti, da se toliko let samo jamra o močni burji, da se samo jezi, ko je cesta skozi zgornjo Vipavsko dolino zaprta, nič pa se ne naredi. Odškodnina za odrešeno zemljo? Lepo vas prosim! Ali ni že čas, da se nehamo boriti proti naravi in začnemo upoštevati njene zakonitosti? Ali ni že čas, da priznamo zmoto in končno zasadimo ob cesti, avtocesti in po polju mejo iz drevesnih in grmovnih vrst, ki tu rastejo same po sebi? Tisti, ki hoče najti učinkovito rešitev, jo ima na dlani. Tisti, ki se hoče delati pametnega in iskati v tej zgodbi dobiček za svoj žep, bo razmišljal o protivetrnih nasipih, elektronskem sistemu za spremljanje stanja burje in drugih dragih, a bolj malo učinkovitih ukrepih. Marsikdo nam biologom očita, da si želimo samo divjino in da nam ni mar za ljudi. Povsod najdemo skrajneže, ampak med biologi in naravovarstveniki, ki jih jaz poznam, takih ni in tudi sama ne razmišljam tako. Kmetijske površine so značilen sestavni del kulturne krajine in marsikje prav kmetijska dejavnost pomaga ohranjati ogrožene tipe življenjskih okolij in biotsko pestrost. Dokaze za to imamo pred nosom – ko se preneha s košnjo travnikov, vse preraste gozd in z območja izginejo številne na travnike vezane rastlinske in živalske vrste. Mislim, da nam je že vsem jasno, da z intenzivnim poljedelstvom v zgornji Vipavski dolini ne bo velikega dobička, bo pa uničena narava. Torej moramo iskati rešitev drugje. Pri nas se še vedno obravnava mejice kot nepotrebno izgubo obdelovalne zemlje, po drugi strani pa na tem polju, v katerega se je vložilo toliko denarja, marsikatera njiva ni obdelana, ker s pšenico ni dobička, koruzo pobere suša, sadje stolče burja.. . V intenzivni pridelavi mi nismo konkurenčni, prepričana pa sem, da bi lahko bili konkurenčni na kakšen drugačen način, ki bi bolje izkoristil danosti Vipavske doline. V Veliki Britaniji so mejice zavarovane in lastniki zemljišč so ponosni na svoje več sto let stare žive meje, saj se zavedajo njihovega pomena z vidika ohranjanja izgleda kulturne krajine, pa tudi z vidika ohranjanja biotske pestrosti. V mejicah gnezdijo ptice, ki pozobljejo škodljivce s poljščin, tu si najdejo med letom hrano čebele, ki spomladi oprašujejo sadno drevje... Bo naše poje še kdaj tako pestro in zanimivo?

Veliki studenčar, največji kačji pastir v Evropi Na teh uvodnih srečanjih, ki so potekala v okviru projekta Natura Branice, je tekla beseda o različnih živalskih vrstah, ki so marsikje v Evropi postale že zelo redke ali jih celo ni več, v dolini Branice in Vipavskih brdih pa so še dokaj pogoste. Med temi vrstami so nekatere vsem dobro znane, kot so na primer hrošč rogač, netopir veliki podkovnjak in majhna žabica z rumenim trebuhom, ki ji pravimo hribski urh. Druge vrste so bolj neopazne in jih poznajo le tisti, ki še znajo iti v naravo z odprtimi očmi. Take manj poznane vrste so na primer hrošča hrastov in bukov kozliček, metulj črtasti medvedek, v vodi živeči laški piškur... Marsikdo je med predstavljenimi živalmi prepoznal tudi kačjega pastirja velikega studenčarja. To je največji kačji pastir v Evropi, ki se je na seznamu za EU

pomembnih varovanih vrst znašel prav na predlog Slovenije. Na območju Dolina Branice se varuje kar 12 živalskih vrst, od katerih je večina vezanih na gozd in gozdne potoke. Med njimi je tudi ena najredkejših dvoživk v Evropi, laška žaba. In kaj pomeni določitev posebnega varovanega območja za ljudi, ki tu živijo? Nekateri menijo, da varovanje že samo po sebi pomeni oviro. Večina udeležencev teh srečanj pa se je strinjala, da si želijo živeti v ohranjenem in zdravem okolju in čeprav živijo v območju Natura 2000, s stanjem okolja niso zadovoljni. Opozorili so, da je potrebno še marsikaj narediti, na primer urediti problem odpadkov in odpadnih vod. Območja Natura 2000 so v drugih delih Evrope, kjer imajo ohranjene narave veliko manj, kot je imamo mi, postala izredno privlačna

za turiste, izdelki s teh območij pa na trgu dosegajo višje cene, kot bi jih sicer. To je priložnost, ki jo nudi določitev ombočij Natura 2000 tudi pri nas, je pa za enkrat še ne izkoriščamo tako, kot bi jo lahko. Priložnosti za pogovor o možnostih razvoja, ki bo primeren tako za naravo kot za ljudi, bo do konca projekta še kar nekaj. Prvo srečanje bo že enkrat v marcu, ko bo zima popustila in se bo začela žabja svatba. Nanj vabimo vse, ki bi radi spoznali redko laško žabo v živo. Več o projektu Natura Branice in o napovedanih dogodkih si lahko preberete na spletni strani Zavoda RS za varstvo narave www.zrsvn.si v zavihku Projekti ali na spletnih straneh Hiše posebne sorte v Kodretih www. sorta.si , ki je tudi partner projekta. Irena Kodele Krašna

Naravoslovni izziv meseca februarja Opazujte mejice v okolici vašega doma! Takoj, ko bo zima malo popustila, bodo mejice zaživele. Podajte se na sprehod in ujemite prebujajočo se naravo v objektiv. Vaših fotografij bomo zelo veseli, z veseljem pa bomo objavili na spletni strani našega zavoda tudi vaša razmišljanja ali opis doživljajev vezanih na pomlad in dogajanje v živih mejah. Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si.


18

Mladi

Št. 9 • 16. februar 2012

MC Hiša mladih vabi in obvešča ZIMSKI FOTOKROS 2012 Fotografski natečaj, ki se odvija v mestu Ajdovščina in teme Fotokrosa se nanašajo neposredno na mesto in njegovo okolico, s čimer želimo doseči večjo prepoznavnost občine Ajdovščina, hkrati pa mlade spodbuditi k resnejšemu ukvarjanju s fotografijo. Najboljše fotografije bodo nagrajene in razstavljene v antičnih termah pri ajdovski tržnici. V fotokrosu lahko sodeluje vsak, ki v določenem času pošlje vsaj tri fotografije na razpisano tematiko. Edini pogoj je, da so fotografije posnete v času trajanja natečaja. Dovoljena je uporaba orodij za računalniško obdelavo fotografij. Fotografije pošljite skupaj z vašimi podatki na info@mc-hisamladih.si Tema zimskega fotokrosa 2012 je BURJA. Natečaj traja še do petka 17. februarja 2012. Nagrade; 1. Večerja za dve osebi – Hiša posebne sorte 2. Bon v vrednosti 50 eur – Dagal d.o.o. – fotografske storitve 3. Bon za koriščenje savne in notranjega bazena – Zavod za šport Ajdovščina

V galeriji Hiša mladih na ogled razstava Dejana Kralja V Galeriji Hiša mladih prvi v letu 2012 gostuje Dejan Kralj. Otvoritev razstave je potekala v petek, 20. januarja 2012. Vabljeni k ogledu zelo zanimive razstave vse do sredine meseca marca 2012. Nekaj kar je tu med nami in nas hkrati popelje nekam daleč v zasanjano stanje nadobudnega opazovalca sveta okoli nas. Dejan Kralj iz Malih Češnjic, drugače študent likovne pedagogike v Ljubljani se nam v galeriji Hiša mladih predstavlja s svojo samostojno razstavo. Več na http://dejankralj.blogspot.com/

Cena se giblje med 33 in 36 evrov in bo odvisna od števila prijavljenih. Vključuje pa prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, celodnevno smučarsko vozovnico, osnovno nezgodno zavarovanje in organizacijo izleta. Izlet je odprt za vse starosti, mlajši od 14 let morajo imeti nujno starejšega spremljevalca, mlajši od 18 let pa nujno potrdilo staršev, ki potrjuje dovoljenje za odhod. Prijavnice in dovolilnice dobite v MC Hiša mladih! INFO IN PRIJAVE; 05 368 93 83 / 041 945 392 ali INFO@MC-HISAMLADIH.SI Sobota, 3. marec – Art market Kar je še nedolgo nazaj izgledalo nemogoče, postaja v zadnjem času že prava tradicija. Z umetniško tržnico v Ajdovščini nadaljujemo v marcu 2012, v MC Hiša mladih Ajdovščina. Kdor bi rad s svojimi izdelki sodeloval na art marketu, naj se oglasi v Lični hiši na Prešernovi 7a, v Ajdovščini, lahko pokliče na telefonsko številko +386(0)5 368 1929 ali pa pošlje email: info@licnahisa.com . Sodelovanje je brezplačno.

Petek, 2. marec – Filmozofski večer, Kitajska Vsi, ki bi radi koristno in predvsem zanimivo preživeli večer, vabljeni v petek 2. marca 2012, ob 19. uri, v MC Hiša mladih na prvi filmozofski večer, kjer bo beseda tekla o Kitajski, njenih tradicijah, razvoju in pomenu. Tokrat smo v goste povabili Študentsko društvo za sinološke zadeve Yuan, katerega predsednik je Urban Osvald. Večer bomo pričeli z ogledom izseka filma Up The Yangtze, ki prikazuje izgradnjo največje hidroelektrarne na svetu in spremembo življenja lokalnih prebivalcev. Film bo služil kot iztočnica za nadaljnjo debato o moderni kitajski in njenem razvoju. Pogovarjali se bomo o zgodovinskem razvoju, kulturni specifiki, razvoju t. i. “chinese mind”, umeščanju tradicionalne kitajske misli in filozofije ter o povsem aktualnih stvareh. Vabljeni, v petek 2. marca 2012, ob 19. uri.

Potopisno predavanje CAMINO

V torek, 31.01.2012 ob 18:00, ste se lahko, v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina, udeležili nadvse zanimivega in doživetega opisa o romarski poti Camino. Čez severno Španijo je speljana znamenita romarska pot, imenovana Santiago de Campostela Camino, po kateri ljudje že dolga stoletja hodijo na romanje. Pravijo, da Camino – pot ali cesta – leži natanko pod Rimsko cesto. Santiago camino so v več tisočletjih prečkali svetniki in grešniki, vojskovodje in klateži, kralji in kraljice. Svojo izkušnjo o Caminu, nam je prikazala Damijana Pipan. Romarska pot Camino ni tekma v kilometrih ali v prehojenem času, je predvsem pot k sebi. Camino je meditacija, je telovadba, je bolečina in radost in vsi občutki vmes. Je spoznanje, da vsi romarji hodijo po isti poti posuti z luknjami in kamenčki in da nad vsemi sije sonce. Je gibanje in hkrati živ organizem. Camino so ljudje, Španci in Španke in ves ostali svet, ki pride tja. Pod nebesni svod zmajeve črte iskati odgovore na skrita vprašanja, odkriti globlji smisel našega bivanja, premagati strah ter peš, na kolesu ali z konjem premagati zadano razdaljo. Eni gredo tja enkrat, drugi šestkrat in tretji pridejo tja in tam kar ostanejo. Nekateri prehodijo petdeset kilometrov, drugi 800. Predavanja se je udeležila kar lepa skupina ljudi, ki je Damjani vneto prisluhnila. Nekateri posamezniki, ki so se s potjo že srečali, pa so si izmenjali mnenja in izkušnje. Mladinski center Hiša mladih vas tako vabi, da se nam ponovno pridružite v petek, 3. marca, na prvi filmozofski večer, kjer bo beseda tekla o Kitajski, njenih tradicijah, razvoju in pomenu. Vljudno vabljeni! MC Hiša Mladih

Četrtek, 23. februarja – počitniški smučarski izlet v Zoncolan Vsi ljubitelji smučanja in bordanja, vabljeni, da se nam med počitnicami, v četrtek 23. februarja 2012, pridružite na enodnevnem izletu v italijansko smučarsko središče Zoncolan. Skupaj s turistično agencijo Marco Polo iz Ajdovščine. Program izleta: Odhod avtobusa iz Ajdovščine ob 06:00 uri. Vožnja po avtocesti mimo Vrtojbe (pobiranje ostalih potnikov ob 06:20 uri) v Italijo do smučišča ZONCOLAN (Ravascletto). Prosto za smučanje. V popoldanskih urah vračanje proti domu. Prihod domov je predviden v večernih urah (okrog 20.00 ure).

Pust in pustna plesna povorka v Ajdovščini V torek, 21. februarja 2012, prihaja v Ajdovščino spet pustovanje in tokrat tudi čisto prava pustna povorka. Za nepozabno zabavo bodo poskrbeli Občina Ajdovščina, MC Hiša mladih in Plesni center ADC! Pustno rajanje se bo začelo ob 15.30, na Trgu 1. slovenske vlade, kamor vabimo vse majhne in velike pustne šeme, da se nam pridružijo. Ob 16. uri bo pričela prava pustno plesna povorka, ki bo potekala vse

do Šrc Polic, kjer se nato ob 16.30 prične zanimiv in zelo pester program, namenjen tako najmlajšim, kot tudi ostalim. Program bo poln raznih animacijsko plesnih točk, izbirali bomo najboljše maske, tako posamezne, kot tudi družinske, basali se bomo s pustnimi krofi, otroci bodo imeli na voljo veliko ustvarjalnih delavnic, za še dodatno popestritev pa bodo na voljo otroška napihljiva

igrala. Še posebej pa vabljeni, k sodelovanju pri pustnem šovu »Ajdovščina ima talent«, kamor že zdaj vabimo vse (starostne omejitve ni), da se prijavite, pokažete kaj znate in osvojite zanimive nagrade. Prijave sprejemamo na info@mc-hisamladih.si . Skozi celotno pustno rajanje bo za dobro glasbo skrbel DJ Samo. Pridite in ne bo vam žal. Pustno rajanje je seveda brezplačno. MC Hiša Mladih


Še mlajši

Št. 9 • 16. februar 2012

19

V vrtcu Selo smo spoznavali sredstva za komunikacijo Nenehno poslušamo in beremo o škodljivih vplivih televizije in nemoči otrok pred vsemogočnimi mediji, pri tem pa se zastavlja vprašanje, ali imamo mogoče neupravičeno negativen odnos do množičnih medijev, predvsem do elektronskih? Ali ni res, da televizija prinaša informacije, ki jih drugače nikoli ne bi imeli? Da je film pozitiven napredek v razvoju naše družbe? Da lahko z videom ustvarjamo? Kaj ni res, da naši starši vsega tega niso imeli in so bili zato prikrajšani za to izkušnjo? Dejstvo je, da je tehnologija, in s tem tudi mediji, postala sestavni del sodobnih družb – in temu se ne moremo izogniti. Mnenja o posledicah tega pojava so različna. Nekateri imajo o poplavi različnih medijev negativno mnenje, drugi iščejo priložnosti, ki jih je treba izkoristiti. Zaradi neizogibnega dejstva, da mediji so in bodo, ne smemo iskati zgolj njihovih negativnih učinkov, ampak prepoznati dobre strani in jih izkoristiti sebi v prid. Tako smo v letošnjem letu, otroci iz najstarejše skupine otrok iz vrtca Selo, raziskovali in spoznavali pripomočke za komunikacijo oz. medije. Spoznali smo pripomočke, ki nas seznanijo, kaj se dogaja doma in po svetu. Otroci vedo, kako do informacij, tehnika kot so TV, radio, računalnik je otrokom dobro znana.

Na začetku smo se z otroci dogovorili, kaj bi lahko počeli. Ker je medijev veliko, smo razdelili delo na časovna obdobja. Upoštevali smo želje otrok in jih nato usklajevali še

s situacijami in željami, ki so se pokazale preko dneva. V prvem tednu smo namenili čas začetkom informiranja. Otroci so se seznanili s pošto. Spoznali so, kako so prenašali pošto nekoč in kako to poteka danes. Obiskali smo pošto v Šempasu, kjer nam je prijazna uslužbenka ga. Bogdana Bačer nazorno prikazala, kako bo potovalo naše pismo, ki smo ga napisali, in se podali po njegovi poti. Predstavila nam je tudi delo poštne

uslužbenke in seveda poštarja. Obisk na pošti nas je tako prevzel, da smo si jo prenesli tudi v skupino (igra vlog). Tu smo izdelovali znamke, pisma, se naučili deklamacijo: (Otona Žu-

Ajdovska gimnazija na smučanju 11. Januarja smo se na parkirišču avtobusne postaje Ajdovščina zbrali dijaki prvih in drugih letnikov Gimnazije Veno Pilon iz Ajdovščine. V sklopu obveznih izbirnih vsebin (OIV) smo se odpravili na štiridnevni smučarski tečaj na Črni Vrh nad Cerknim. Spremljali so nas profesorji športne vzgoje ter učitelja deskanja na snegu, ki so nas skozi celoten tečaj naučili veliko novega. Tako ste nas, dijake, na smučišču prepoznali po dolgih in počasnih zavojih ali pa po drugih vajah, ki so nam pomagale izboljšati našo tehniko smučanja in deskanja. Ob večerih so se profesorji potrudili in v hotelu organizirali kvaliteten in zanimiv program. Vsak dan so nam pripravili zabavne, pa tudi poučne aktivnosti. Prvi večer smo si ogledali dva kratka filma, ki sta smučanje in de-

skanje podrobneje predstavila. Temu je sledil nekoliko bolj poučen večer, ko nam je profesor fizike Andrej Rutar pripravil predavanje in predstavil rezultate meritev drsnosti, ki so jih čez dan na smučišču opravili dijaki. Smučanje in deskanje nam je tako predstavil z nekoliko drugačnega, fizikalnega vidika. Zadnji večer smo preživeli v športnem duhu, saj smo se vsi zbrali v bližnji telovadnici, kjer smo odigrali nekaj prijateljskih tekem v odbojki in košarki. V soboto, 14. januarja smo se še zadnjič spustili po smučišču, nato pa prijetno utrujeni zlezli na avtobus in se v večernih urah vrnili domov. Čeprav smo bili vsi zelo izčrpani, smo se vsak dan naučili nekaj novega, ob tem pa pridobili ogromno lepih spominov. Urška Čuk iz 1.A

pančiča) PISMO, razvrščali različno pošto, tako kot to počno na pošti. Prebrali smo kar nekaj pravljic na to temo. Spoznali so poklic poštarja in se seznanili z vsemi pripomočki, in stroji, ki jih uporablja pri svojem delu. Dečke je najbolj prevzel motor. Poleg tega so otroci razvijali še interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega okolja. Nato smo se podali v novinarske vode in spoznali poklic novinarja. Tistega, ki piše novice in novosti, spoznali smo razliko med časopisom in revijo. Spoznali smo, kaj počne, kje dela, kako dela, kaj uporablja, kje tiskajo časopise… Preizkusili smo se kot mladi novinarji na terenu. Obiskali smo skupini mlajših otrok na našem oddelku. Si ogledali kaj počnejo, s pomočjo mikrofona smo jih izpraševali, kaj počnejo, in vse to smo kasneje prenesli v naš časopis s pomočjo risbe. Otroci so pri svojem delu s pomočjo simbolov pokazali dogodke v skupini. Narisali so na časopisni papir, kaj so videli »na terenu«. Ob dnevu brez TV ( 20.01.) smo se pogovorili, kako lahko še koristneje preživimo čas. Katere so dobre in slabe strani TV oz računalnika . Spoznali smo, kaj je intervju. Seveda smo si intervju ogledali tudi po TV.in komentirali, kako to počno novinarji. Starši so nam pomagali pri

našem delu tako, da so odgovorili na anketne vprašalnike. Od 19 vprašalnikov, katere smo dali staršem, smo jih dobili vrnjenih 18. Hvala staršem za sodelovanje. Otroci so spoznali kaj je anketa. Ankete smo analizirali s pomočjo grafa, seveda je bilo delo zanimivo, kar so se vprašanja nanašala na otroke iz skupine, na njihovo uporabo TV in računalnika. Spoznali smo delo televizijskega novinarja in si ga ogledali po televiziji. RIBIČ PEPE je predstavil novosti in novice novinarstva na prvi program TV SLO. Komentirali smo oddajo po TV, prepoznavali oddaje za odrasle in otroke. Naučili smo se novi pesmici. Mulčki in Televizija. Preizkusili so se v vlogi napovedovalca in nastopajočega s čisto pravimi mikrofoni - igra vlog (Misija evrovizija in Pokaži kaj znaš?) Pomerili smo se v znanju, izvedli smo kviz, katerega smo posneli s kamero in si ga nato ogledali prek računalnika. Preizkusili smo se tudi kot igralci. Dramatizirali smo po zgodbici Škatla, ki govori o televiziji. Računalnik smo kot medij spoznali in vključili tudi v okviru drugih projektov, ki jih v letošnjem letu izvajamo v naši skupini. To sta projekta Kuharji smo mi, ter Živali in njihovi mladiči. S pomočjo računalnika in internetne povezave smo otrokom prikazali, kako lahko poiščejo vse želene informacije. Tako smo poiskali živali, katere so želeli spoznati, in se seznanili z njihovimi značilnostmi. Pripravili smo tudi palačinke s pomočjo recepta. Otroke smo naučili upravljati z računalniško miško. Igrali smo se igro začetnih glasov in sestavljali zgodbo s pomočjo sličic prek računalnika. (STAVNICA). Naš glavni cilj je bil realiziran. Otroci so se ob dejavnostih seznanjali z različnimi načini komuniciranja in prenosom informacij prek pošte, telefonov, radia, televizije, časopisov in računalnika. Seveda pa smo izkoristili lepa vremena za bivanje na

prostem in še mnoge druge dejavnosti in igre, ki so jih predlagali otroci. Naš glavni namen je bil vzpodbuditi otroke, za skupno dogovarjanje, načrtovanje in izvedbo raznih dejavnosti, da spoznajo MEDIJE, njihove dobre in slabe strani, kako delujejo. Spoznati poklice, ki so potrebni pri delu z mediji in primeren odnos do dela, navajanje otrok, kako lahko preko sredstev obveščanja - prideš do informacij, ki jih želiš, ter navajanje otrok, kako lahko še drugače, koristneje preživijo čas. Za konec smo se odločili, da vse, kar smo počeli, napišemo, in članek,

pošljemo na vaše uredništvo tako, kot to počno pravi novinarji: na računalnik in besedilo pošljemo po elektronski pošti na vaše uredništvo. Seveda nas čaka še obisk televizijskega studia PRIMORKA, ki smo ga zaradi izrednih vremenskih razmer prestavili. Zagotovo bo lepo. Veselimo se že. V današnji družbi množičnih medijev morajo otroci čim prej postati kritični gledalci. Tega ne moremo doseči niti z dolgotrajnim gledanjem televizije niti s strogim omejevanjem gledanja, ampak s pogovorom in z vzgojo za medije, ki poučuje, kako je treba razumeti, analizirati in ustvarjati sporočila. S tem omogoča, da gledalci postanejo kritični analitiki in hkrati ustvarjalni ustvarjalci sporočil. Vzgojiteljica M.F.


20

Humano

Št. 9 • 16. februar 2012

Hvala, ker si krvodajalka in krvodajalec

Pogum OLGA LIČEN

Ko pogledamo naokrog, lahko vidimo, da pogum ni ravno vseprisoten. Pogum je lastnost, ki se pogosto enači z junaštvom. Junaštvo je lastnost ali način življenja, ko svoje življenje podredimo ali izpostavljamo za blagor drugih ljudi, domovine. . . Pogum pa je lastnost, ki jo vsakodnevno uporabljamo predvsem zase. Čemur se dandanes namenja veliko pozornosti je Varnost. Tu nam svetujejo vse mogoče, na primer: Ne tvegajte; Ne delajte tveganih potez; Ostanite v stanju udobja, torej tam, kjer ste; Ne izpostavljajte se; Bodite previdni in pozorni; Bodite raje tiho; Bodite pozorni na prihodnost. In kako naj po vsem tem živimo brez strahu? Pri vsem tem obstaja neopazen podzavestni učinek, ki vodi človeka v sugerirano stanje »Stoj na mestu!« in ne k razvoju in rasti. In namesto tega, da bi si zastavljali nove cilje ter jim pogumno sledili, s čimer človek prevzame vso odgovornost, ostaja »na varnem«. Tako vsi njegovi cilji ostajajo »pod varstvom« ter ne presegajo tega, kar je že narejeno. Da, cilje si človek že zastavlja, vendar kakšne? To niso cilji rasti, ampak cilji, ki so v oporo tistemu, kar že imamo. To pomeni: »samo, da ne zletim dol; samo, da ostanem tam, kjer sem«. Tako še naprej ostajajo na svojem delovnem mestu, tudi če niso zadovoljni, čeprav hodijo vsak mesec na bolniško, prenašajo ponižanja samo zato, ker je to mesto Varno. Z malo poguma, bi si lahko poiskali drugo delovno mesto, kjer bi začutili sebe in bi delo opravljali z veseljem in ponosom. Ljudje tako ostajajo tudi v partnerskih odnosih, iz katerih sta že davno odšla tako ljubezen in strast, kot spoštovanje, zaupanje in prijateljstvo. Ne ljubi se jim niti malo potruditi za oživitev odnosa, ker so se na to navadili skozi leta in niti ne čutijo potrebe po spremembi v odnosu. Raje pasivno sledijo toku dogodkov, kot da bi jih usmerili v želeno smer. In potem čakajo, da jih veter življenja potisne v pravo smer. Običajno pa za vedno ostanejo v „bonaci“. Prvi korak je, da prevzamete popolno odgovornost za svoje življenje, da postanete pogumni in brez notranjih strahov. Tu ne mislim na pogum, ki vas vodi v ekstremne športe. Govorim o pogumu premagovanja lastnih strahov, ki vas onemogočajo v razvoju in doseganju želenih življenjskih ciljev. O tem, da se pogumno spopadete s svojimi porazi in neuspehi. S strahom pred zavrnitvijo, ponižanjem, osamljenostjo ... Vsi imamo podobne strahove, brez izjeme. Kaj nas razlikuje pri tem? Razlikuje nas pripravljenost priznati ta strah. Ko ga priznate, se njegova moč nad vami čudežno zmanjša. S priznanjem mu odvzamete velik del njegove moči nad vami. Razmislite, kakšno bi bilo vaše življenje brez strahov. Prišli bi iz svojega skritega, »varnega« kotička, kjer vas nihče ne vidi, ne sliši. Kjer vas praktično tudi nihče ne opazi, ker se skušate narediti nevidne, nevpadljive. In to vam sčasoma tudi uspe. Vi pa gledate svoje sošolce, sodelavce, kako napredujejo po družbeni, socialni in karierni lestvici, kljub temu, da ste prepričani, in večinoma to tudi drži, da ste strokovnejši, sposobnejši. Prepričani ste, da se vam dogaja krivica. Za nameček se postavite še v vlogo žrtve. Pa ste to res? Pričnite izražati svoje misli, ideje, zamisli bolj pogumno! Ne obremenjujte se s tem, kako jih bo okolica sprejela. Zagovarjajte in argumentirajte svoja stališča! Ne umaknite se takoj, ko se soočite z drugačnim mnenjem ali pogledom na stvari s katerim se ne strinjate. Spoštujte svojo osebnost in spoštovali vas bodo tudi drugi. Bodite POGUMNI. Priporočila bi vam preprosto vajo. Vzemite list papirja in nanj napišite svoje strahove. Poglejte na napisane strahove in se vprašajte: »Se tega resnično bojim?« Svojemu strahu sedaj pošljite kanček ljubezni, saj veste – ljubezen je najmočnejše čustvo ter energija in premaga vse. Zagotavljam vam, da bo polovica strahov izginila sama od sebe. Delajte to vajo in pomnite, da je vse samo v vaših rokah. Vi sami ste krojač svojega življenja. S svojimi mislimi in dejanji. Človek ima redek dar – svobodno izbiro. Imate radi svobodo? Potlej živite svobodno, brez namišljenih strahov. Kdor želi - išče priložnosti, kdor ne želi - išče izgovore.

Zaključili smo leto 2011, ki ga je Svet Evropske unije razglasil za evropsko leto prostovoljstva. Med prostovoljce prištevamo tudi naše zveste krvodajalke in krvodajalce, ki bi si za svoje najbolj plemenito dejanje zaslužili več družbene pozornosti, saj dajo del sebe za življenje drugega.

Ko sem ob zaključku leta premišljevala o opravljenem delu v preteklem letu in problemih s katerimi se bomo morali v Območnem združenju RK Ajdovščina soočiti v naslednjem letu, sem menila, da je prav, da najprej izpostavim pomen krvodajalstva in naša prizadevanja za pridobitev novih krvodajalcev. Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo. Za potrebe slovenskega zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo je potrebnih kar 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan in kar 105.000 na leto. Na srečo je v Sloveniji krvodajalstvo preraslo v pravo solidarnostno gibanje, ki temelji na največjih in najpomembnejših vrednotah. Ugotavljajo, da vsakih pet minut nekdo v Sloveniji potrebuje kri. Čeprav operacije s sodobnimi prijemi zahtevajo manj krvi, veča potrebe po krvi veliko število prometnih nesreč. Pri reševanju težje poškodovanih na cestah je namreč potrebno zelo veliko krvi. Tudi v našem območnem združenju RK so nekateri krvodajalci darovanje krvi vključili v svoj način življenja in so na krvodajalskih akcijah redni gostje. Med njimi je veliko tudi takih, ki zaradi težav z odsotnostjo z dela, za darovanje krvi koristijo celo svoj redni letni dopust. V preteklem letu je bilo 1472 odvzemov krvi, ki jo je darovalo skupno 954 naših krvodajalcev, od tega 365 žensk in 587 moških. Število krvodajalcev, ki so kri darovali prvič je bilo 137, od tega 62 žensk in 75 moških. Kar je zelo spodbuden podatek, še posebej

bi pohvalila ženske, ki so zelo dobro zastopane, čeprav so njihovi odvzemi krvi omejeni zaradi materinstva. Pri tem moram vsekakor pohvaliti dobro organiziranost strokovnih delavk v območnem združenju RK ter odzivnost dijakov in dijakinj Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina ter Škofijske gimnazije Vipava. Še prav posebej pa bi izpostavila pripadnike slovenske vojske iz Centra za izobraževanje slovenske vojske v Vipavi. Med nami pa imamo tudi viteza krvodajalstva, to je Valentin Bratina iz Podrage, ki je kri daroval več kot 100-krat. Ker je dopolnil 65 let, kar je zgornja starostna meja, krvi ne bo mogel več darovati. Ob stotem odvzemu krvi pa je s seboj pripeljal na odvzem tudi svojega naslednika, to je g. Bogdan Vidmar, župnik iz Podrage. Strokovni sodelavec za krvodajalstvo Boštjan Novak iz Rdečega križa Slovenije opozarja, da se prebivalstvo v Sloveniji stara in če ne bomo zdaj pridobili novih krvodajalcev, bomo imeli čez desetletje težave. Starejše prebivalstvo namreč pomeni več bolezni, več poškodb, to pa človeka iz krvodajalca spremeni v tistega, ki kri potrebuje, zato delajo na tem, da bi pomladili krvodajalsko populacijo. V tej smeri tečejo tudi naša prizadevanja, ker se zavedamo, da se mora vzgoja za krvodajalstvo začeti že v rosnih letih, zato bi morali že malčkom v vrtcih na igriv in zanimiv način predstavljati pomen in vlogo prostovoljnega krvodajalstva. Veliko poudarka pa dajemo tudi mladim na tečajih prvi pomoč, ko se pripravljajo na izpit za voznike. Prepričana sem, da je med nami še veliko ljudi, ki bi bili sposobni darovati svojo kri, vendar se marsikateri sam ne more odločiti, drugi ne čuti te potrebe, ali ga je strah. Povem lahko, da na to odločitev veliko vplivajo tudi zgledi v družini, ko so starši krvodajalci, pritegnejo tudi svoje otro-

ke. V delovnih sredinah sodelavec sodelavca, prijatelj prijatelja in primeri so, ko na krvodajalske odvzeme prihajajo skupine članov raznih organizacij, društev, klubov in manjših kolektivov. Marsikateri krvodajalec nam po prvem odvzemu krvi zaupa, da je najtežji prvi korak, vendar pa ves strah izgine po odvzemu, ko se počasi začneš zavedati, da boš s tem svojim plemenitim dejanjem rešil življenje ali vrnil zdravje nekomu drugemu. In nikoli ne veš, kdaj boš lahko sam ali tvoji najbližji potreboval to dragoceno tekočino.

KJE IN KDAJ LAHKO DARUJEM KRI?

Kri lahko darujete na oddelku za transfuziologijo v prvem nadstropju stare stavbe šempetrske bolnišnice vsak : • torek od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure ter • petek od 8. do 12. ure. Med prazniki krvi ni mogoče darovati. Rdeči križ Ajdovščina vsako leto organizira tudi terenske krvodajalske akcije. V letu 2012 bodo potekale 3. in 4. maja in 4. in 5. oktobra v Ajdovščini ter 8. oktobra 2012 v Vipavi. Zavedamo se, da človek lahko pomaga človeku na mnogo načinov, najplemenitejša oblika pomoči pa je gotovo darovanje krvi. Kaj pomeni ozdraveti in preživeti s tako prejetim darilom, bi nam lahko zaupali le prejemniki sami. Zato ne odlašajmo, če nam dopušča zdravje in nismo starejši od 65 let, odločimo se za to plemenito dejanje. Vera Kodrič

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi Rdeči križ Ajdovščina je v preteklih dveh mesecih dvakrat izvedel brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi v Trgovskem centru Mercator v Ajdovščini, ki se jih je udeležilo okrog 100 ljudi. Akcija je le ena od mnogih, ki jih v Rdečem križu izvajamo s ciljem promovirati zdravje in zdrav način življenja v okviru programov preventive, prve pomoči in krvodajalstva. Pri izvedbi meritev so nam na pomoč priskočili Lekarna Ajdovščina, Lekarna Sonček, Roche farmacevtska družba d.o.o. ter dijakinje in dijaki četrtih letnikov novogoriške srednje zdravstvene šole, za kar smo jim iskreno hvaležni. Meritve bomo izvajali tudi v prihodnje vsak prvi četrtek v mesecu od 14. do 16. ure, vendar poslej na novi lokaciji, in sicer v sejni sobi

Rizzatove vile, Goriška ulica 17, Ajdovščina (Šturski park). Vljudno vas vabimo, da nas obiščete. Če pred tem dve uri ne boste ničesar zaužili, bodo

rezultati meritev bolj verodostojni. Obenem vse, ki nas boste obiskali, prosimo za prostovoljni prispevek. Irena Žgavc


Jubileji

Št. 9 • 16. februar 2012

Utrinek iz DSO Ajdovščina

V DSO Ajdovščina deluje osem skupin za samopomoč, ki jih vodijo prostovoljke Medgeneracijskega društva 4 LETNI ČASI in vsaka skupina ima tudi svoje ime. Skupine se razlikujejo po svojem delu: nekje več berejo in se pogovarjajo, nekatere so samo pogovorne, saj

ljudje radi poklepetajo in povedo svoje spomine na mladost ali druge dogodke v njihovem življenju, tudi pojejo radi. Pridružila sem se skupini, ki si je nadela ime Burja, ki je tako značilna za Vipavsko dolino. Skupino vodita Marija Vrtovec

Čestitamo zlatopočencema Heleni in Bernardu Kompari

50. obletnico poroke sta praznovala Helena in Bernard Kompara. Veselila sta se v krogu domačih – hčere in sina, 7 vnukov, 3 pravnukov in ostalih. Zahvalno mašo za 50 let skupnega življenja je daroval gospod župnik Aleksander Lestan v župnijski cerkvi sv. Vida v Črničah, kjer sta se Helena in Bernard pred 50. leti

Alma Ajka V Dvorani prve slovenske vlade smo si v letošnjem januarju ogledali monokomedijo v interpretaciji, režiji in po besedilu Maje Gal Štromar. Glasbeno gledališka predstava Alma Ajka je izpoved v treh slikah, skozi katere se izmenjujejo pripoved, poezija in songi. »Predstavo Maje Gal Štromar preprosto morate videti, prvič že zaradi tega, ker je v Sloveniji zelo malo gledaliških igralk, ki bi imele tako širok ustvarjalni razpon, ki bi znale tako suvereno nastopati tako v humornih kot tragičnih vlogah, ter tako bravurozno menjavati odrska razpoloženja;drugič pa zaradi tega, ker je njena predstava brezkompromisno ogledalo današnjega sveta in ki najiskreneje govori o našem tu in zdaj. Ob njej se boste od srca na-

tudi poročila. Njuni najbližji jima želijo veliko zdravja, zadovoljstva in sreče na nadaljnji poti ter se jima obenem zahvaljujeta za vso dobroto, pozornost in gostoljubje, ki nam jih izkazujeta. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Ajdovskih novic!

smejali, pa tudi globoko zamislili«, je o predstavi povedal Vili Ravnjak, umetniški direktor SNG Drama Maribor. Te besede so lepo opisale umetnico in vsi, ki smo ta večer preživeli z njo, smo se globoko strinjali. Nevenka Vidmar

in Hilda Koren. Ob kavici, čaju in pecivu prebirajo lepe pesmi, kratke zgodbe, izberejo si določeno temo in navežejo pogovor. Ali pa zapojejo kakšno lepo pesem. Gospa Lojzka včasih prinese s seboj tudi harmoniko, da je druženje še bolj veselo. Za skupino je napisala tudi prigodno pesmico, ki jo je poimenovala Himna skupine Burja in ko jo člani tudi veselo zapojemo. Gospa Lojzka zapisuje tudi kroniko skupine Burja od leta 2007, ko je tudi sama prišla v DSO Ajdovščina. Tako je opisala prvo srečanje skupine Burja v letu 2012. NOVO LETO 2012 Da čas beži vemo vsi. Ob prvem srečanju naše skupine Burja v novem letu dne 3.1.2012 smo najprej nazdravili s šampanjcem in dobrotami, ki so nam ga postregle našo voditeljici ga. Marija in ga. Hilda. Srečanje je bilo živahno in seveda v duhu časa, to je novoletno veselje, polno upanja in dobrih želja. Prisotnih nas je bilo devet, v glavnem vsi stari zvesti člani: voditeljici Marija in Hilda, Lojzka

Stibilj, Lojzka Žgur, Marija Bratina, Justina Ličen, Doroteja Černigoj, Marinka Božič in Anica. Veliko smo klepetale, vsaka je nekaj povedala, vsi skupaj pa smo zapeli. Naj nas mir in dobro v zdravju in zadovoljstvu spremlja skozi celo leto 2012, so iskrene želje vseh nas. Pa še to moram omeniti: v petek za Sv. Tri kralje smo se odpeljali s kombijem in osebnim avtomobilom našega doma k maši na Sveto Goro. Prijetno smo bili presenečeni, ko so nas pri občudovanju lepih jaslic obkolile naše prostovoljke in pevke. Jaz jih imenujem kar zbor Siničke – tam smo vsi skupaj lepo zapeli božične pesmi. Med pogovorom v skupini, je ga. Lojzka omenila, da zna na pamet vsaj 70 telefonskih številk. Seveda smo se vsi začudeno ozrli v njo… ona pa… »Veste, včasih zvečer ne morem takoj zaspati, pa v mislih grem, recimo v zdravstvenem domu, od ambulante do ambulante… in ponavljam telefonske številke.

21

In Hilda jo povpraša, naj ji pove številko tega in tega doktorja – ga. Lojzka je povedala takoj… Vlasta Ferjančič

Himna skupine Burje V prijazni Vipavski dolini, kjer sonce sije in burja divja, v Domu starejših občanov tam smo mi doma. Burja v domu nas druži lepo, našo skupino vnema, ko se v torek družimo mi, urica naglo beži. Vsakič, ko se srečamo, živahno klepetamo, kakšno vmes zapojemo veselo razigrano. Se pa včasih tudi zgodi, da čaše napolnimo in veselo s prijatelji rojstni dan slavimo. Še na zdravje in dobro voljo kupice izpraznimo. Hura! Burja nam veselje da!

Gospa Jožefa praznovala 101. rojstni dan Redko so domovi starejših občanov, ki se lahko pohvalijo s tako visokim številom stoletnikov ali tistih, ki se jubileju bližajo, kot se lahko pohvali naš ajdovski dom. Na rojstni dan ga. Jožefe Petkovšek, smo se zbrali popoldne v veselem razpoloženju, da bi se skupaj poveselili, Jožefi iskreno čestitali in ji zaželeli miru in vse dobro v zdravju in zadovoljstvu. Gotovo je dosegla to častitljivo starost po zaslugi dobre nege v Domu in še posebno ob skrbni negi plemenitega sina Jožeta, ki jo obiskuje vsaki dan. Za uvod v prijetno praznovanje je glasno in prisrčno zapel naš pevski zbor Vipavski vrabčki slavljenkino priljubljeno pesem »Marija skoz življenje«. Sledilo je voščilo v imenu vseh delavcev, ga. direktorica pa ji je poklonila šopek cvetja z voščilom. Prav prijetno sta ob voščilu poklepetali. Sledile so še čestitke ostalih prisotnih, Vipavski vrabčki pa so

Marija 100, Jožefa 101, Bogomira 102 prepevali izbrane pesmi. Z obiskom sta jo počastili tudi predstavnici OŠ iz Vipave, kjer je ga. Jožka službovala še v stari šoli. Mnogi se jo še spominjajo, kot odlične kuharice. Nazdravili smo tudi s šampanjcem in torto, ob koncu pa sta se ga. Jožki pridružili še stoletnici – ga. Marija

Mikuš, ki je praznovala100 let pred dvema mesecema in ga. Bogomira Merkelj, ki bo čez dva meseca slavila 102. roj. dan. No vidite, tam smo mi doma, kjer je sonce, kjer najdem toplo dlan, tam dom je moj. Pa srečno in korajžno naprej. Alojzija Stibilj

Naši zbori pojo 2012 Pod okriljem JSKD Območna izpostava Ajdovščina je potekala v januarju Revija odraslih pevskih zborov Vipavske doline. V Vipavi in Ajdovščini je prepevalo petnajst zborov

pod budnim ušesom strokovnjakinje s področja zborovske glasbe Maje Cilenšek. V dveh večerih je bilo odpetih 45 skladb in še kakšna za povrh. Dvorani v Vipavi in Ajdovščini sta bili

oba večera prepolni ljubiteljev zborovskega petja. Odpela se je še ena tradicionalna revija domačih zborov in navdušila, na svidenje ob letu osorej. Nevenka Vidmar


22

Podjetno

Št. 9 • 16. februar 2012

Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Upravičenci

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem delodajalci za šolsko/študijsko leto 2011/2012

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti Ministrstvo za kmetijstvo, hrane–II. javni razpis za gozdarstvo in prehrano– ukrep Podpora kmetijskim MKGP gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane Ukrep Finančna pomoč Ministrstvo za kmetijstvo, za nadomestilo škode gozdarstvo in prehrano – zaradi požara ali strele na MKGP kmetijskem gospodarstvu v letu 2011 Javni razpis za sofinanciranje daljinskega Ministrstvo za ogrevanja na lesno gospodarstvo biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3) Javni razpis za sofinanciranje operacij za Ministrstvo za povečanje učinkovitosti gospodarstvo rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1 Javni razpis za sofinanciranje operacij Ministrstvo za za energetsko učinkovito gospodarstvo prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano– Ukrep 322–Obnova vasi MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano– MKGP

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano– MKGP

Rok za predložitev vlog

30. marec 2012

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

http://www.sklad-kadri. si/si/razpisi-in-objave/ naslovnica/razpis/n/ neposredno-sofinanciranjekadrovskih-stipendijdelodajalcem-114-jr/

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidenih je še 5 rokov za oddajo vlog: - 1. 3. 2012; http://www.sklad-kadri.si/ - 1. 9. 2012; si/razpisi-in-objave/ - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

kmetijska gospodarstva

do porabe sredstev oz. http://www.mkgp.gov. objave o preklicu na spletni si/si/javne_objave/javni_ strani ministrstva razpisi/

Kmetijska gospodarstva

do porabe sredstev oz. http://www.mkgp.gov. objave o preklicu na spletni si/si/javne_objave/javni_ strani ministrstva razpisi/

podjetja

do porabe sredstev oziroma http://www.mg.gov.si/ najkasneje do 05.09.2013

podjetja

do porabe sredstev oziroma http://www.mg.gov.si/ najkasneje do 6.3.2013

občine

do porabe sredstev, vendar http://www.mg.gov.si/ najkasneje do 9.1.2013

občine

25.2.2012

http://www.mkgp.gov. si/si/javne_objave/javni_ razpisi/

Občine ter fizične in pravne osebe, ki so lastniki, Ukrep 323 – Dediščina solastniki, koncesionarji, 25.2.2012 podeželja najemniki, pooblaščeni upravljalci predmeta podpore Skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem Ukrep 133- promocija shem kakovosti za kmetijske 29.2.2012 kakovosti proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake Ukrep 122–Povečanje gospodarske vrednosti gozdarska gospodarstva 29.2.2012 gozdov Ukrep 123-–Dodajanje gospodarske družbe, vrednosti kmetijskim in samostojni podjetniki, 20.2.2012 gozdarskim proizvodom zadruge in zavodi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano– MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano– MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, Ukrep 311 – Diverzifikacija v člani kmetijskega gozdarstvo in prehrano– nekmetijske dejavnosti gospodinjstva MKGP pravne osebe (društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, Ministrstvo za delo, Javni razpis za spodbujanje zadruga, evropska zadruga družino in socialne zadeve– razvoja socialnega ali druga pravna oseba MDDSZ podjetništva II. zasebnega prava), ki ima v ustanovitvenem aktu določeno neprofitno delovanje Javni poziv 12SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom Slovenski okoljski javni za nove naložbe rabe občani sklad – Eko sklad obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih objektov Javni poziv 13SUB-OB12 Za nepovratne finančne Slovenski okoljski javni spodbude občanom za nove občani sklad – Eko sklad naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb Javni poziv za nepovratne finančne spodbude Slovenski okoljski javni občanom za baterijska in občani sklad – Eko sklad električna vozila 15SUB-EVOB12 Nepovratne finančne Slovenski okoljski javni pomoči pravnim osebam za pravne osebe sklad – Eko sklad baterijska električna vozila 16SUB-EVPO12

http://www.mkgp.gov. si/si/javne_objave/javni_ razpisi/

http://www.mkgp.gov. si/si/javne_objave/javni_ razpisi/

http://www.mkgp.gov. si/si/javne_objave/javni_ razpisi/ http://www.mkgp.gov. si/si/javne_objave/javni_ razpisi/ http://www.mkgp.gov. si/si/javne_objave/javni_ razpisi/

29.2.2012

03.04.2012

http://www.mddsz.gov. si/si/o_ministrstvu/ javne_objave/javni_razpisi_ in_javna_narocila/

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

OZS in Kemijski inštitut v Ljubljani podpisala dogovor o sodelovanju V Obrtno-podjetniški zbornici Slo- mih ter skupno načrtovanje projektov, venije so podpisali dogovor o sodelo- ki so zanimivi predvsem za moderno vanju s Kemijskim inštitutom v Lju- in sodobno obrt ter podjetništvo. bljani. Dogovor zajema poslovno in Dogovor zajema tudi sodelovanje v strokovno sodelovanje na področju domačih in mednarodnih projektih, organiziranja strokovnih seminarjev, sodelovanje na področju eksperitehnoloških in nanotehnoloških dne- mentalne znanosti, nudenje pomoči vov, konferenc, delavnic, forumov, pri prenosu novih znanj in tehnoloskupno sodelovanje na različnih sej- gij v sodobno obrt in podjetništvo,

še zlasti pa prenos znanja v mala in mikro podjetja. Dogovor o sodelovanju med podpisnikoma bo pomenil tudi večjo povezanost gospodarstva in znanosti, še zlasti pa strokovno pomoč pri razvoju in uporabi novih tehnologij s ciljem uspešnejšega razvoja novih izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo. MR

Okrogla miza gibanja Oskrbimo Slovenijo V Murski Soboti je 25. januarja 2012 potekala Okrogla miza Oskrbimo Slovenijo – zagotovimo si hrano za jutri Prekmurje aktiviraj se!, ki sta jo organizirala Eko Civilna iniciativa Slovenije in Slovenski forum socialnega podjetništva. Osrednja tema okrogle mize je bila zagotavljanje prehranske varnosti in lokalne samooskrbe s hrano. Odgovore na izzive s področja prehranske verige v gibanju Oskrbimo Slovenijo vidijo v medsebojnem sodelovanju pridelovalcev, predelovalcev in potrošnikov. Zavzemajo se za vzpostavitev ustreznih kooperativnih poslovnih modelov, ki bodo delovali po načelih socialnega podjetništva in pravične trgovine ter omogočali razvoj nizko maržnih tržnih kanalov za nakup kvalitetne, zdrave, lokalno pridelane in predelane hrane po dostopnih cenah. Minister Dejan Židan je spomnil na nedavni Vrh ministrov v Berlinu, kjer so govorili o ključnih izzivih, ki se nanašajo na prehranski sektor po celem svetu. Tam je bilo med drugim izpostavljeno, da bo po projekcijah na svetu vedno več lačnih in da smo dolžni poskrbeti za ustrezno prehransko varnost. Med drugim je minister opozoril na varovanje kmetijskih zemljišč, katerih v Sloveniji ne smemo več izgubiti niti kvadratni meter. Prav tako je opozoril na trajnostno upravljanje z viri, med katerimi najbolj ogrožena prav pitna voda. Opozoril je tudi na pomembno vprašanje, ki ga bomo mogli v prihodnosti rešiti v sektorju proizvodnje hrane in sicer kako bomo na

obstoječih kmetijskih zemljiščih nahranili vse Zemljane, s tem, da bomo morali povečati skrb za varovanje okolja ter kmetovati z manj kemičnimi sredstvi. Po besedah ministra je potrebno tudi učinkovito zmanjšati količino hrane, ki jo zavržemo, saj po nekaterih ocenah v EU kar 1/3 hrane konča v smeteh. Ekocivilno iniciativo in cilje gibanja Oskrbimo Slovenijo so predstavili člani organizacijskega odbora gibanja: Katarina Hölzl, Marjan Kogelnik in Irena Rotar. Rotarjeva je poudarila, da lahko prav vsakdo izmed nas pripomore k večji samooskrbi v Sloveniji, pa naj bo to s pridelavo na vrtičku ali s pozornim nakupom lokalno pridelane hrane. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je za zagotavljanje večje lokalne samooskrbe s hrano potrebno razviti boljše sodelovanje med pridelovalci, predelovalci in kupci lokalno pridelane hrane z razvojem socialnega podjetništva, ki poleg večje lokalne samooskrbe omogoča kreiranje novih – zelenih delovnih mest. Potrebno je zaščititi vodne vire in kmetijska zemljišča, osvojiti in med državljane razširiti znanje o novih tehnologijah pridelave, ki ne obremenjujejo okolja in zagotavljajo pridelavo kvalitetne in zdrave hrane po dostopnih cenah. Katarina Hölzl je ob zaključku srečanja povedala, da v Ekocivilni iniciativi in Slovenskem forumu socialnega podjetništva že pripravljajo okrogle mize v vseh večjih slovenskih mestih in kongres Oskrbimo Slovenijo, ki bo v mesecu marcu potekal v Celju. Vir: www.fsp.si

Poslovanje z gotovino Vodstvo OZS je na treh sestankih z Ministrom za finance g. Križaničem poskušalo dokazati, da je sprememba Zakona o davčnem postopku glede plačevanja z gotovino nesmiselna in neživljenjska, a jim to do sedaj ni uspelo. Minister ni sprejel niti enega od argumentov zbornice. Vodstvo bo dogovor poskušalo skleniti z novim ministrom za finance. Ministrstvo za finance je namreč v Uradnem listu RS št. 101/2011, z dne 12. 12. 2011, objavilo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Spremembe Pravilnika so pričele veljati 27. decembra lani. S to spremembo se bistveno spreminjajo pravila gotovinskega plačevanja.

Znižuje se namreč vrednostni prag gotovinskih izplačil. Gotovinska plačila dobav blaga in storitev med gospodarskimi subjekti (med pravnimi osebami, med zasebniki ali med zasebniki in pravnimi osebami) se znižujejo s 420 evrov na največ 50 evrov. Kaj to pomeni v praksi? Obrtnik ali podjetnik ne more več napolniti rezervoar svojega vozila, če nima poslovne bančne kartice, ne more kupiti vinjete brez poslovne bančne kartice, prevoznik ne more svojemu vozniku dati 150 evrov za kritje cestnin npr. na Hrvaškem, in podobno. In kdo ima največ od tega?? Banke seveda, ki služijo na račun provizij! Očitno ne gre drugače, kot da jih bo moralo dokapitalizirati gospodarstvo!


Koledar

Št. 9 • 16. februar 2012

Koledar prireditev za FEBRUAR 2012 sreda, 15. februar

ob 19:00 Dvorec Zemono

četrtek, 16. februar

ob 10:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

četrtek, 16. februar četrtek, 16. februar

ob 18:00 OŠ Šturje ob 19:00 OŠ Dobravlje ob 17:00 učilnica v Domu krajanov Ajdovščina

petek, 17. februar petek, 17. februar

ob 18:00 Pilonova galerija Ajdovščina

petek, 17. februar petek, 17. februar

ob 18:00 avla OŠ Col ob 19:00 Kulturni dom Vipava

petek, 17. februar

ob 19:30 Pilonova galerija Ajdovščina

sobota, 18., in nedelja, 19., februar sobota, 18. februar sobota, 18. februar sobota, 18. februar

nedelja, 19. februar

nedelja, 19. februar nedelja, 19. februar nedelja, 19. februar torek, 21. februar sreda, 22. februar četrtek, 23. februar

četrtek, 23. februar petek, 24. februar petek, 24. februar petek, 24. februar

sobota, 25. februar

nedelja, 26. februar nedelja, 26. februar torek, 28. februar

odhod avtobusa iz AP Ajdovščina ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 22:00 bar Hiša mladih Ajdovščina, Pale

Koledar prireditev za MAREC 2012 Novosti v kirurgiji srca Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Knjige so zame Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 89 251 Večer Pavčkove poezije Prireditev ob dnevu šole Na Nordkapp z Brankom Lavrenčičem Otvoritev razstave Silve Copič–Slike in ilustracije Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05 368 91 77 Kulturna prireditev in odprtje fotografske razstave Podobe mojega kraja Gledališka predstava MOMO Vstop prost! Mostova čitalnica–One v besedi Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05 368 91 77 Dvodnevni izlet PD Ajdovščina–Kredarica, 2515 m prijave za izlet na TIC Ajdovščina v Palah Info: PD Ajdovščina, Dušan Kompara, 041 759 773 135. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina–Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir) Četrt stoletja kinologije v Ajdovščini

Stand up komedija–Lucija Ćirović Info: KAŠ, 051 654 002, www.kas.si

5. tradicionalni zimski pohod na zasneženi Golak; vpis pohodnikov med 8:00 in 9:00 ob 9:00 uro; startnina 5 € (vključuje topel obrok s izhodišče pohoda Športni park pijačo) Tiha dolina na Predmeji Info: Peter Likar (041 590 648), Dušan Brus (05 36 49 016, 041 617 607), dusan.brus80@ gmail.com , www.drustvo-gora.si ob 7:00 Pohod od Kojnika do Goliča–Kraški rob odhod avtobusa iz AP Info: PD Ajdovščina, Mirko Soban, 041 891 Ajdovščina 368 Pohod Solkan–Sabotin–Korada–Plave odhod iz Podkraja ob 7.00, s Informacije in prijave: Hermina 031 614 934 Cola ob 7.10 ali 05 36 68 633, Jurij 041 614 934, Dušan 041 724 865 ob 18:00 Nogometna tekma KIX Ajdovščina : KMN Športni center Ajdovščina Puntar ob 15:30 Trg 1. slovenske vlade Pustovanje in pustna plesna povorka Ajdovščina in Športni center Ajdovščina ob 10:00 Literarni krožek prostori društva ŠENT Enodnevni smučarski izlet v Zoncolan ob 6:00 prijavnice in dovolilnice dobite v MC Hiša odhod iz AP Ajdovščina mladih Info: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si Predstavitev zbornika Milan Klemenčič, iskalec lepote in pravljičnih svetov avtorja ob 18:30 Matjaža Lobode Lavričeva knjižnica Ajdovščina Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 89 251 ob 17:00 Predstavitev dela na območju Dom krajanov Ajdovščina Arheološkega parka Ad Pirum na Hrušici Letni občni zbor Planinskega društva ob 19:00 Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Info: PD Ajdovščina, Dušan Kompara, 041 Ajdovščina 759 773 ob 22:00 Koncert Balkan Boys bar Hiša mladih Ajdovščina Odprtje razstave 3. mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo ob 18:00 razstava v avli dvorane bo na ogled do 12. Dvorana prve slovenske vlade marca 2012 Ajdovščina Info: Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina, 05 36 812 56, 041 478 243, www. fotovenopilon.si ob 8:00 Med Vrhpoljskimi vinogradi izhodišče pohoda pred Info: Branko Tomažič, 041 707 534, kmetija. Gasilskim domom v Vrhpoljah tomazic@siol.net ob 10:00 XVII. Filipov tek in spust Športni park Tiha dolina na Info: Slavko Vidic 05 36 49 326, 041 644 386 Predmeji Srečanje z urednikom, prevajalcem, ob 18:30 pisateljem Božom Rustjo Lavričeva knjižnica Ajdovščina Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 89 251

STALNE ZBIRKE: PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na

ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www. licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.

četrtek, 1. marec petek, 2. marec petek, 2. marec sobota, 3. marec nedelja, 4. marec nedelja, 11. marec nedelja, 11. marec

ob 19:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 19:00 Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 19:00 telovadnica OŠ Šturje ob 08:00 Podnanos–izhodišče pohoda pred OŠ v Podnanosu ob 8:30 zbirališče na parkirišču v zaselku Lozarji v Vrtovinu (3 km od AP Vrtovin) ob 9:30 zbor pohodnikov pri šoli in spomeniku na Erzelju

nedelja, 11. marec

ob 19:00 Kulturni dom Postojna

od srede,14. marca, do nedelje, 18. marca

Baza–Pizzerija Anja v Budanjah

sreda, 14. marec sobota, 17. marec sobota, 17. marec sobota, 17. marec sobota, 17. marec nedelja, 18. marec

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 19:00 telovadnica OŠ Šturje ob 22:00 bar Hiša mladih Ajdovščina, Pale ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015. ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA

Razstava Silve Copič– Slike in ilustracije Od 19. februarja do 4. marca 2012–Pilonova galerija Ajdovščina V Pilonovi galeriji se predstavlja domača likovna ustvarjalka Silva Copič. Poleg serije slik Svetovi v modrem, so na ogled tudi knjižne ilustracije, s katerimi je opremila knjigo otroških pesmic in slikanici avtorice Pavline Bizjak. Vabljeni! Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05 368 91 77, www.venopilon.com Razstava 3. Mednarodnega natečaja med nebom in zemljo Od 26. februarja do 12. marca 2012–avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave del 3. mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo 2011. Vabi vas Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina. Nagrajena in sprejeta dela bodo predstavljena tudi na spletni strani organizatorja: http://www. fotovenopilon.si ŠD Rekreativček SMUČANJE ZA OTROKE – smučišče Javornik 20-urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic od 20. do 24. februarja 2012 ŠOLA PLAVANJA Predšolski otroci (4 – 5 let) – ponedeljek in petek od 16:00 do 17:00 Šoloobvezni otroci (6 – 12 let) – ponedeljek od 16:00 do 17:00, sreda od 17:00 do 18:00 REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE – torek in četrtek od 16:00 do 17:00 3. termin (6.marec – 26. april) ŠPORTNA ABECEDA–za otroke 1. triade OŠ Vrtovin – ponedeljek od 14:30 do 15:30 OŠ Skrilje – sreda od 14:30 do 15:30 OŠ Črniče – torek 14:50 do 15:50 NOVO od februarja 2012! MIX AEROBIKA – latino koraki, boks elementi, vaje za moč …(možnost

Zbeži od žene, gledališka predstava v izvedbi Prosvetnega društva Štandrež; prodaja vstopnic uro pred predstavo Filmozofski večer: Kitajska Info: Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina, 05 368 93 83, 041 945 392 Naj športnik občine Ajdovščina v letu 2011 Info: Športne zveze Ajdovščina, sportnazveza@zs-ajdovscina.si, http://sza. nvoplanota.si/ Košarkarska tekma Marc Ajdovščina: Jesenice Po Vojkovih poteh na Nonos Info: Ivan Kodre (031 344 182), Irma Božič (040 154 360; po 17. uri), pd.podnanos@ gmail.com Pohod na Kucelj Info: Vilko Brus, 040 771 982, bvilko@ hotmail.com 4. pohod po Erzelju in okolici Info in prijave: 031 379 375 (Zorka), 031 832 499 (Danilo) Opera Gorenjski slavček Antona Foersterja Predprodaja vstopnic (cena 15 €): Galerija na vogalu, Gregorčičev drevored 2a, Postojna Info: Občina Postojna, 05 72 80 700 Zmajarska tekma–Aeros Winter Race Info: Ivan Brovč, 041 641 887, http://hg.sffa. org/aeros_wr/ Udar po moško! Vid Valič in Denis Avdić Prodaja vstopnic: Bus bar v Ajdovščini (na avtobusni postaji) in En-joy bar v Novi Gorici 136. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina–Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir) Ostržkov abonma: Zrcalce v izvedbi Lutkovnega gledališča Nebo Kranj; za abonma in izven. Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk. katarina@siol.net Košarkarska tekma Marc Ajdovščina: Tolmin Stand up komedija–Janez Usenik & Ranko Babić Info: KAŠ, 051 654 002, www.kas.si Monokomedija Fotr–Lado Bizovičar Prodaja vstopnic: Bus bar v Ajdovščini (na avtobusni postaji) in En-joy bar v Novi Gorici

kombiniranja s fitnesom!) Ajdovščina (večnamenski prostor na SŠ Veno Pilon) – torek in petek od 19:45 do 20:45 Velike Žablje (dvorana) – ponedeljek od 19:00 do 20:00 Col (telovadnica OŠ) – sreda od 19:00 do 20:00 Šmarje (gasilski dom v Šmarjah – ponedeljek od 20:30 do 21:30, četrtek od 20:30 do 21:30 Gaberje (dom krajevne skupnosti)–četrtek od 19:00 do 20:00 Črniče (telovadnica OŠ) – ponedeljek od 18:45 do 19:45 NOVO od februarja 2012! Več o programih na http://rekreativcek. gmajna.eu. Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com ali po telefonu 041 472 128, 040 348 264 Zavod za šport Ajdovščina PILATES–ponedeljek in sreda 19:00-20:00 AEROBIKA TNZ–torek in petek 18:00-19:00 VODNA AEROBIKA–sreda 20:15-21:15 TERAPEVTSKA VADBA–četrtek 20:30-21:30 LATINO AEROBIKA–četrtek 20:30-21:30 ZUMBA–torek 20:00-21:00 PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI ZA OTROKE od 5 do 14et ob sobotah od 14:00 ure dalje. MOŽNOST NAKUPA DARILNIH BONOV za vse storitve Zavoda za šport ZLATA KARTICA–celoletni obisk vodenih vadb, savn, notranjega ter zunanjega bazena Smučarsko društvo Gozd SMUČARSKI TEČAJ ZA OSNOVNOŠOLCE V ČRNEM VRHU NAD IDRIJO–OD 20. DO 24. FEBRUARJA 2012 - odhod avtobusa -kombija iz Ajdovščine izpred Športnega centra Ajdovščina od ponedeljka do petka ob 7.45 - relacija avtobusa –kombija po postajališčih je odvisna od prijav in se bo sproti urejala - povratek avtobusa v Ajdovščino predvidoma ob 14. uri, oziroma ga bomo prilagodili ob zaključku prijav Cena tečaja: 125€ (vključuje: smučarsko vozovnico, malico + čaj, prevoz, učitelja smučanja, tekmovanje v veleslalomu ob zaključku smučarskega tečaja) V program smučarskega tečaja se lahko prijavijo; - otroci vseh starosti, ki že znajo smučati in bi radi svojo tehniko smučanja še nadgradili - otroci, ki še ne znajo smučati in bodo prvič stali na smučeh - učenci, ki že obiskujejo srednjo šolo - starši otrok, ki bi radi svoje znanje carving smučanja še nadgradili. Informacije in prijave: 041 312 807, janko. mikus@gmail.com Prijave sprejemajo do petka 17. februarja 2012! OBVESTILA DRUŠTEV:

23

Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava STRUNJAN – petek, 16. marec 2012, ob 11. uri; tradicionalna spominska slovesnost, ki je posvečena spominu na streljanje fašistov, na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi . Odhod avtobusa: Črniče ob 08,00 uri, Gojače ob 08,05, Batuje ob 08,10, Selo ob 08,15, Vrtovin 08,20, Potoče ob 08,25, Dobravlje ob 08,30, Ajdovščina ob 08,35, Log ob 08,40, Vipava 08,45, Slap 08,50, Lože–Manče 08,55, 09,00, Erzelj 09,15, Podraga 09,30, Podnanos 09,35, Lozice 09,40. Prijave in vplačilo do srede, 14. marca 2012 (cena prevoza s kosilom je 22 €), na tel: 05 366 10 71 (stroške je potrebno poravnati pred odhodom). Zaželjena je udeležba praporščakov. Prosimo praporščake naj prijavijo udeležbo! JELENOV ŽLEB pri Ribnici – sobota, 24. marec 2012, ob 13. uri; tradicionalna spominska slovesnost ob obletnici zmagovitega boja Gubčeve in Cankarjeve brigade nad bataljonom italijanske divizije Maceratta. Odhod avtobusa: Črniče ob 10,00, Gojače ob 10,00, Batuje ob 10,40, Selo ob 10,45, Vrtovin 10,50, Potoče ob 10,55, Dobravlje ob 11,00, Cesta 11,05, Ajdovščina ob 11,10 Log ob 11,15, Vipava 11,20, Slap 11,25, LožeManče 11,30, Podraga 11,35, Podnanos 11,40, Lozice 11,45. Po dogovoru: Ustje 10,30, Planina 10,45, Erzelj 11,00, Vipava 11,20. Prijave in vplačila do ponedeljka, 26. marca 2012 (cena prevoza s kosilom je 24 €), na tel: 05 366 10 71 (stroške je potrebno poravnati pred odhodom). Zaželjena je udeležba praporščakov. Prosimo praporščake naj prijavijo udeležbo! Zaradi varnosti, bodo postanki na avtobusnih postajah in postajališčih! Društvo MOST – Univerza za tretje življenjsko obdobje Zgodovinski krožek – 15. februar ob 17. uri v Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini Ogled razstav v Moderni galeriji v Ljubljani – konec februarja; organizira krožek umetnostne zgodovine Društva MOST Ponovitev potopisnega predavanja Na Nordkapp z Brankom Lavrenčičem – 17. februar ob 17. uri v prostorih KS Ajdovščina V predstavitvi enomesečnega potovanja z avtodomom skozi 11 držav in s prevoženimi 11.000 km bomo spoznali prelepo Skandinavijo, Pribaltske države– Estonijo, Latvijo in Litvo ter Poljsko. Vsebino predavanja in samo potovanje pa se lahko pojasni s stavkom iz uvoda v prezentacijo: „Osvojitev „vrha“ Evrope je bil motiv, ne pa glavni cilj. Najpomembnejši cilj je bilo potovanje, obisk Skandinavije, obisk pribaltskih držav in Poljske“. Branko Lavrenčič bo predstavil več kot 300 fotografij, zemljevide in podatke, vse skupaj pa obogatil s svojimi opisi in komentarji. Razstave v izložbah bivše trgovine PEKO v Ajdovščini: v februarju 2012 bosta kamnoseške izdelke razstavljala Elda Brecelj in Angel Krapež, likovne izdelke pa sestri Vanda Ceket in Renata Tischler. 4-dnevna ekskurzija v Nemčijo in Strasbourg – od 11. do 14. marca 2012 Ekskurzijo organizira UTŽO LIPA Domžale. Cena cca 300 €. Prijave so možne le še v ponedeljek, 20. februarja 2012 v času uradnih ur z obveznim predplačilom 100 € na osebo. Opis poti: 1. dan: Odhod v zgodnjih jutranjih urah. Vožnja preko Avstrije v Nemčijo do Heidelberga, starega univerzitetnega mesta pod mogočnim gradom. Ogled mesta, večerja in nočitev. 2. dan: Vožnja po slikoviti dolini reke Ren do Koblenza. Občudovali bomo številne gradove in lepo obdelane vinograde, kjer raste renski rizling ter si ogledali skalo Lorelay. Popoldne prihod v Köln. Ogled mesta (staro mesto z znamenito gotsko katedralo), večerja in nočitev. 3. dan: Odpeljali se bomo proti Strasbourgu, kjer bomo imeli v popoldanskih urah sprejem pri poslanki dr. Romani Jordan Cizelj. Preostanek časa bomo porabili za ogled mesta (staro mestno jedro, katedrala). Večerja in nočitev na nemški strani. 4. dan: Vožnja proti domu mimo Stuttgarta proti Münchnu, kjer bomo naredili nekaj urni postanek za ogled starega mestnega jedra. Prihod domov v večernih urah. Napovedi prireditev in obvestila za člane vašega društva, ki bi jih želeli objavljati v koledarju prireditev v Ajdovskih novicah in na spletni strani www.tic-ajdovscina. si, do 10. v tekočem mesecu posredujte na e-naslov tic.ajdovscina@siol.net. Objava je brezplačna. Informacije TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.


24

Zadnja plat

Št. 9 • 16. februar 2012

Kurenti prihajajo! Kako težko letos čakamo kurentov, ki tradicionalno preganjajo zimo! Tudi tokrat prihajajo na povabilo Trgovskega podjetja Fama, v petek in soboto, 17. in 18. februarja, bodo obiskovali kraje po Vipavski dolini. Pridružite se jim pri njihovem razposajenem plesu! Kurenti iz Etnografskega društva Ježevka iz Ptuja, ki so lani praznovali 10. obletnico obstoja svojega društva, letos praznujejo 10. obletnico druženja s trgovskim podjetjem Fama iz Vipave in obiskov na Vipavskem. Vipavci pa, naveličani burje in nizkih temperatur, se jih tokrat še posebej veselimo in računamo na njihovo pomoč. Po tradiciji namreč s svojim glasnim rožljanjem odganjajo zimo, ki naj bi prestrašeno zbežala tudi zaradi njihovih velikih krznenih mask. Naša klena burja se jim zna sicer postaviti po robu, kljub temu nas bodo s svojim živahnim nastopom zagotovo spravili v dobro voljo. Podjetje Fama, ki gostoljubno poskrbi, da kurenti iz Vipavske doline nazaj v svoje kraje na drugi strani Slovenije odidejo dobre volje in z obetom, da se ponovno srečamo ob letu osorej, ob 10. obletnici obiskov

napoveduje prijeten program. Pridružite se kurentom v petek, 17. februarja: Ob 10. uri pred OŠ Col; ob 11. uri pred OŠ Podnanos; ob 12. uri na Glavnem trgu v Vipavi, na sprejemu pri vipavskem županu; ob 15.30 – TRADICIONALNO PUSTNO RAJANJE PRED CENTROM FAMA V VIPAVI (krofov bo za vse maškare, nagrad pa ob 10. obletnici za skoraj vse) ob 17. uri pa se bodo kurenti odpravili še na Slap. V soboto, 18. februarja ob10. uri pa bodo kurenti nastopili še pred Marketom Fama na placu v Ajdovščini. V vipavskem marketu pa bodo skozi vse sobotno pustno dopoldne potekale pustne delavnice za otroke. Vabljeni! SH

Marko Breščak s.p. Goriška c. 25/a, Ajdovščina

Rdeči alarm

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

Ajdovske novice, 9. številka  
Ajdovske novice, 9. številka  

Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina

Advertisement