Ajdovske novice, 21. številka

Obeležje 96.

Karlovškemu pešpolku v Črničah

Z evropskimi Šolski turistični sredstvi do krožki energetsko nagrajeni učinkovite javne razsvetljave 3 18

2

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 21 • 16. april 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

FOTO Ljubo Žgavec

Pipistrel postavil mejnik v letalski tehnologiji

Naj ajdovska športnika sta Polona in Kristjan FOTO Robert Ferjančič

Podjetnik meseca aprila je Mitja Premrl

5

Aktivni upokojenci

Kolesarja Polona Batagelj in Kristjan Koren sta najuspešnejša ajdovska športnika za leto 2012. Športna

zveza Ajdovščina pa je na tradicionalni prireditvi nagradila tudi ostale uspešne športnike.

13

10

Priprave na majski tek v polnem zamahu

14

Kmečka tržnica v Ajdovščini 11. maj, Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

S Panthero je zabeležen nov mejnik v slovenski, pa tudi v svetovni letalski zgodovini. Nov mejnik v

tehnološki in okoljski znanosti pa s Pipistrelovim letalom postavlja tudi Matevž Lenarčič.

4

Javni županov sprejem najuspešnejših občank in občanov Sprejem najuspešnejših bo potekal v petek, 19. aprila 2013 ob 19. uri, v Dvorani prve slovenske vlade. Vabljeni!

V zadnjem letu dni so naše občanke in občani na različnih področjih dosegali lepe uspehe. Nekateri so merljivi in nagrajeni z visokimi odličji, drugi pomembni za ohranjanje dediščine in izboljšanje kakovosti življenja v naših krajih. Prav vsi uspehi in dosežki pa so pomembni in vredni, da se jih ponovno spomnimo na tradicionalnem županovem sprejemu za najuspešnejše. Župan Marjan Poljšak bo gostil športnike, umetnike, znanstvenike in uspešne z drugih področij našega življenja. To so občanke in občani, ki s svojimi uspehi na najlepši možni način promovirajo našo občino

in ji dvigujejo ogled. Vabimo vas, da jih spoznate tudi vi. Skozi prireditev vam jih bomo predstavili, se jim zahvalili za njihove uspehe, predvsem pa jim čestitali ter jim zaželeli uspehov tudi za naprej.

Malo je priložnosti na enem mestu srečati toliko zanimivih ljudi iz tako-rekoč sosednje ulice, zato ne zamudite te priložnosti. Dobrodošli, spoštovane občanke in občani, ter seveda tudi vsi ostali, na županovem sprejemu najuspešnejših, v petek, 19. aprila 2013 ob 19. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Občina Ajdovščina

Čestitamo vam ob praznikih - 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, 1. maju, prazniku dela in 5. maju, prazniku občine Ajdovščina!

2

Občina

Št. 21 • 16. april 2013

Ajdovski in Karlovški župan odkrila spominsko obeležje na črniškem vojaškem pokopališču V nedeljo, 7. aprila 2013, sta podžupan Mesta Karovac in župan Občine Ajdovščina slovesno odkrila spominsko obeležje pred vojaškim pokopališčem v Črničah, ki ga je Mesto Karlovac postavilo v spomin na tu pokopane vojake 96. Karlovškega pešpolka.

Ob vojaškem pokopališču v Črničah od 7. aprila 2013 naprej stoji obeležje, ki ga je Mesto Karlovac poklonilo spominu na tu pokopane vojake 96. Karlovškega pešpolka. Večina od 465 grobov na tem pokopališču namreč pripada prav njim.

Na slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja se je zbrala množica pomembnih gostov – predstavniki obeh sodelujočih občin ter drugih primorskih občin, kulturnih ustanov, društev in drugih organizacij iz obeh strani meje, predstavnik

veleposlaništva Hrvaške v Sloveniji, prizorišče pa so okrasili tudi člani Društva Soška fronta iz Nove Gorice in Zgodovinskega društva št. 17 iz Ljubljane, ki ohranjajo tradicijo in spomin na 1. svetovno vojno.

Gostom je uvodoma dobrodošlico izrekel podpredsednik Krajevne skupnosti Črniče Aleš Kosovel. Sledil je pozdrav župana Marjana Poljšaka, katerega besede so izzvenele v narodnem duhu. Župan se je za osebno prizadevanje za postavitev obeležja še posebej zahvalil Josipu Pavliću. Osrednji govornik na slovesnosti pa je bil podžupan Mesta Karlovac Dubravko Delić. Zahvalil se je krajanom Črnič za dolgoletno skrb za pokopališče. Spraševal se je o smislu vojne in vseh premnogih žrtev.

Izrazil je spoštovanje nad skupno

Iz 25. in 26. redne seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina V zadnjem mesecu dni je Občinski svet Občine Ajdovščina dvakrat zasedal – 25. seja je potekala 21. marca, 26. pa 4. aprila. Iz dnevnega reda marčevske seje je župan uvodoma umaknil dve zadevi, ena teh – varovanje povodja reke Vipave – je bila obravnavana na naslednji seji, predviden nakup objekta na Idrijski cesti pa je premaknjen v prihodnost.

Zaključni račun proračuna za leto 2012 Zaključni račun za leto 2012 so svetniki sprejeli. Skozi krajšo razpravo so svetniki izrazili nekatere pomisleke in postavili vprašanja, ki jih je uprava v večjem delu sproti pojasnila: podjetniki jemljejo manj kreditov zaradi visokih zahtev bank po garancijah; zaposlovanje javnih delavcev je pogojeno z razpisi Zavoda za zaposlovanje, za prenos sredstev v leto 2013 je več dejavnikov, tudi nepričakovan priliv davka iz iger na srečo ob koncu leta, in je tudi zato primerljiv s prejšnjimi leti. Dokument je v celoti objavljen na spletni strani Občine Ajdovščina, pod rubriko »proračun«.

Plan dela občinskega sveta Svetniki so se skladno s poslovnikom seznanili s pripravljenim načrtom dela - seznamom dokumentov, ki jih bodo pripravili posamezni oddelki uprave za sprejem ali obravnavo ter terminskim planom občinskih sej do konca letošnjega leta.

Predstavitev letnih poročil javnih zavodov Ena od spomladanskih sej je namenjena predstavitvi poslovnih poročil javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Ajdovščina. To pa je tudi priložnost za srečanje in pogovor svetnikov z direktorji zavodov.

Ljudska univerza Ajdovščina ima za seboj dobro leto. V njihove programe se je vključilo preko 2500 udeležencev, izvedli so preko 3000 ur neformalnih izobraževanj, za katera sredstva so pridobili preko razpisov ministrstev, v zadnjem času pa so področje delovanja

razširili tudi na NPU, ki omogoča večjo zaposljivost. Direktorica Boža Bolčina, ki letos odhaja v zaslužen pokoj, je zadovoljna s poslovanjem.

Zavod za šport Ajdovščina ima prav tako za seboj uspešno leto. Na račun dobrega trženja športnih objektov so kar trikratno povečali prihodke. Direktor Uroš Pintar je vesel tudi povečanja števila nočitev v Mladinskem hotelu – lani so zabeležili 3000 nočitev, pri tem pa opozarja, da gre za pretežno športne goste ter da razvoj turistične gospodarske dejavnosti terja več vlaganj v turistično infrastrukturo. V lanskem letu so precej investirali za vzdrževalna dela v Športnem centru, veliko pa se dogaja tudi na nogometnem stadionu, o čemer Uroš piše v posebnem prispevku.

Pilonova galerija Ajdovščina je lani izredno uspešno poslovala ter poleg vsebinskih dosežkov beleži tudi lep finančni presežek. V letu 2012 je bilo v galeriji kar 12 razstav, dve razstavi pa sta potekali izven sedeža. Odkupljenih in pridobljenih je bilo nekaj novih in pomembnih likovnih del, opravljenega je bilo veliko dokumentacijskega dela.

Predvsem pa je direktorica dr. Irene Mislej pohvalila povečan obisk, ki gre na račun novo zaposlene kustosinje pedagoginje. Pilonova galerija ima v letošnjem letu za seboj obsežen in pomemben zalogaj – retrospektivno razstavo Danila Jejčiča, pripravlja pa se na obeležitev 40. obletnice.

Lavričeva knjižnica Ajdovščina je v lanskem letu zabeležila za dobrih 3.600 obiskovalcev več, kot leto poprej, nabavila nekaj manj kot 6.000 kosov novega gradiva, priredila preko 100 različnih dogodkov. Direktor Artur Lipovž je zadovoljen s projektov Lokarjevo leto, ki je skupaj s soorganizatorji približal pomembnega domačega pisatelja in njegova dela bralcem. Najpomembnejši lanski pridobitvi pa sta nov bibliobus ter vipavska enota knjižnice. V knjižnici pa se že pripravljajo na obeležitev 150. obletnice, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.

Zdravstveni dom Ajdovščina je v letu 2012 delal v težkih pogojih, čemur je botrovalo predvsem občutno znižanje cen. Kljub temu pa so uspeli obdržati standard za paciente in zaposlene ter leto zaključiti s pozitivnim rezultatom. Zdravstveni dom je lani doživel tudi pomembne prenove dveh referenčnih ambulant. Direktorica Boža Ferfolja je pohvalila dobro sodelovanje s strokovnimi službami občinske uprave ter poudarila, da je to pravi način za izboljšave ter vzdrževanje standardov, saj na zavarovalnice ne gre več računati. Zdravstveni dom je trenutno v nabavi reanimobila s kompletno opremo.

Lekarna Ajdovščina se srečuje s podobnimi težavami, kot zdravstveni dom, saj se cene stalno spreminjajo, težave pa so nastale tudi zaradi prenosa plačil ZZZS iz decembra na januar. Lani je lekarna prenovila prostore v Vipavi, v Ajdovščini pa so z novim pultom pridobili dodatno izdajno mesto. Direktorica Katja Krušič je odgovarjala tudi na vprašanja o ekonomski upravičenosti nove lekarne v Ajdovščini, kajti tržna prodaja zdravil vedno bolj upada.

Razvojna agencija ROD je lani uspešno poslovala, pomagali so si tudi z javnim delom. Med pomembnejšimi zadevami je direktor David Bratož izpostavil pripravo regionalnega razvojnega programa, vzpostavitev regijske garancijske sheme ter delovanje LAS-a, ki mu je uspelo počrpati zagotovljeno kvoto sredstev. Zaključili so pomembne evropske projekte, uspešno prestali dve kontroli ter rešili likvidnostne težave, na račun katerih imajo letos nekaj manj prihodkov kot leto prej, presežek pa ostaja na enaki ravni in bo ostal nerazporejen.

Gasilsko reševalni center Ajdovščina je v lanskem letu beležil velik porast intervencij, čemur so botrovali orkanska burja v začetku leta ter poplave konec leta. Kar 198 od 438 intervencij so opravili zaradi burje. Tržna dejavnost GRC-ja upada, predvsem zaradi propada gradbinca in drugih domačih podje-

zgodbo dveh krajev ter zadovoljstvo z odnosi dveh narodov, odslej pod skupno, evropsko zastavo.

Zgodovinski oris dogodkov iz 1. svetovne vojne je predstavil zgodovinar Zmago Sedmak. V kulturnem delu slovesnosti je prijetno presenetil Karlovaški vokalni oktet, ki je najprej zapel našo, domačo, Vodopivčevo Pobratimijo. Domač pevski glas pa so zveneče zastopali člani Vokalne skupine Šumljak iz Budanj.

Otroci iz šole so se predstavili s pesnitvijo Zbogom orožje, ki jo je prav za to priložnost sestavila učiteljica Danica Matič. Odkrito obeležje je blagoslovil domači župnik, gostje iz Karlovca pa so k spomeniku sredi pokopališča položili venec.

Po slovesnosti se je druženje nadaljevalo v novi črniški večnamenski

dvorani pri šoli. Nazdravili smo s šampanjcem, ki ga je prav za to priložnost prispeval briški župan, se okrepčali s tradicionalno vipavsko joto ter se posladkali s pecivom, za katerega je prispevala novogoriška občina. Podžupan mesta Karlovac in župan Občine Ajdovščina sta si izmenjala darila in voščila, posebno priznanje Mesta Karlovac je dobil Josip Pavlić. Črniče hranijo enega najlepše ohranjenih vojaških pokopališč iz prve vojne pri nas. Da so tu v večini pokopani pripadniki 96. Karlovškega pešpolka odslej spominja tudi spominsko obeležje Mesta Karlovac. Naša naloga je, da ga še naprej hranimo za spomin in opomin prihodnjim rodovom.

tij, kljub temu pa so si uspeli zagotoviti nove posle. Direktor Miha Ergaver je še dodal, da center lepo sodeluje s prostovoljnimi gasilskimi društvi.

Investicije Svetniki so brez razprave sprejeli novelacijo investicijskega načrta za gradnjo nove šole v Ajdovščini, ki je potrebna zaradi sprememb terminskega plana, vrednosti projekta ter strukture virov financiranja. Z novim dokumentom se zaključek gradnje predvideva v februarju 2015.

Prav tako je bil sprejet sklep o potrditvi DIIP investicijsko vzdrževanje lokalnih cest v občini Ajdovščina. Ta investicija zajema širitev in obnovo ceste Dolenje – Planina, širitev in preplastitev ceste skozi Vrtovin ter obnovo kritičnih odsekov in preplastitev dela ceste Col – Vodice.

Služba pomoč družini na domu Število uporabnikov službe pomoč družini na domu upada, zato se ekonomska cena storitve znižuje. Cena za uporabnike ostaja enaka, znižuje pa se višina subvencije, ki jo Občina Ajdovščina prispeva obema izvajalcema – Centru za socialno delo Ajdovščina in Zavodu Pristan Vipava.

Parcele in vrtički Na pobudo lastnika parcele v Budanjah je uprava pripravila dispozicijo pozidave. Vsa potrebna soglasja in dokumente sta zbrala in pripravila lastnik in investitor, situacijo je potrdila tudi krajevna skupnost, tako da ni razlogov, da se z njo nebi strinjali še svetniki.

Sprejet je bil tudi predlog ureditve vrtičkov v naselju Kresnice v Ajdovščini.

V tej fazi gre za načelno urejanje, podrobnejša pravila o načinu upravljanja in oddajanja bodo pripravljena kasneje.

Izmed več primernih lokacij na obrobju je prvi za urejanje izbran travnik ob novih blokih na območju Kresnic.

Odbor za okolje se je strinjal z namenom, hkrati pa poudaril, da je potrebno zagotoviti urejene parcele, ki naj bodo namenjene najbližjim uporabnikom, določiti je potrebno upravljavca ter poskrbeti za možnost namakanja.

26. redna seja – regija ustanavlja

javno komunalno podjetje Najpomembnejša točka seje, ki je potekala 4. aprila, je bilo sprejemanje Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica, d.o.o., ki je eden od pogojev za vzpostavitev regijskega sistema ravnanja z odpadki. Javno podjetje torej ustanavlja vseh 13 občin, ki sodeluje v projektu, podjetje bo tako izvajalec obveznih lokalnih gospodarskih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadov.

Pravna služba občine Ajdovščina se je s svojimi pripombami odzvala že na prve osnutke, sklop pripomb pa je pripravila tudi ob predložitvi odloka občinskemu svetu. Razprava je bila obširna, svetniki so imeli mnogo pomislekov, pripomb in zahtev. Hkrati pa je težko oceniti delovanje novega, regijskega centra, saj je veliko neznank glede rentabilnosti delovanja. Ker se svetniki nikakor niso uspeli zediniti, so se odločili prekiniti točko ter s sprejemanjem odloka v prvem branju nadaljevati na naslednji seji.

Investicije Ostali dve točki 26. seje sta obravnavali investicije, najprej je beseda tekla o 2. fazi urejanja komunalne infrastrukture v Budanjah. V sklopu projekta bo občina krajanom ponudila tudi hišne priključke po subvencionirani ceni. Večina sredstev je že zagotovljenih, dela pa utečena. Sklep o pričetku projekta je bil sprejet.

Sledila je predstavitev novelacije IP Center za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina, ki se po nekaterih predlogih za nove lokacije vrača nazaj na osrednji mestni trg. Novelacijo so pogojevale nekatere spremembe – zamika se pričetek izvedbe, medtem ko zaključek ostaja julij 2014. Potekajo tudi že drugi postopki, tudi izbira izvajalca.

Napovedi in gradiva za seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina najdete na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Sh

Sh

Praznično

Št. 21 • 16. april 2013

Voščilo za 5. maj 2013 - vstajniško

Ajdovščino razsvetljuje varčna javna razsvetljava

Občanke in občani, čestitam vam ob Dnevu upora proti okupatorju in ob Prazniku dela. Posebej vam čestitam ob našem Občinskem prazniku v spomin na ustanovitev Narodne vlade Slovenije 5. maja 1945, prve v naši nekdanji narodni in socialistični republiki.

Razmere so v Sloveniji obupne, pred bankrotom, v naši občini pa so še slabše zaradi propada mnogih naših podjetij. Dokler teh razmer ne spremenimo, pa smo se vsi dolžni boriti za preživetje. Zato pozivam vse naše uspešne podjetnike in podjetja, da tudi zaradi interesa občinske skupnosti ter interesov vseh občanov vložijo še več naporov in tveganj v svoja podjetja, da bi razvili še nove izdelke ter tehnologije in s tem povečali dodano vrednost ter odpirali nova delovna mesta. Vse, ki razmišljajo in si želijo, da bi postali podjetniki, pozivam, da se za to odločijo in s svojimi ekipami začnejo izbrano dejavnost. Občina bo še naprej, kot do sedaj pomagala po svojih močeh.

Občina se bo, kot do sedaj, trudila, da pridejo k nam podjetja od drugod in ponudijo nove zaposlitve. Tisti, ki tarnajo in kritizirajo, naj raje pokažejo podjetniško pobudo.

Istočasno kot se moramo vsi boriti

za preživetje, se moramo vsaj tisti, ki si upamo več in ki čutimo več dolžnosti do skupnosti, boriti za družbene spremembe: pravičnejši družbeni red, ustrezno ukrepanje proti tistim, ki so nam škodovali in gospodarski zagon, ki je nujni pogoj za boljše življenje v prihodnosti. Če nova vlada ne bo v dveh mesecih izkazala začetka gospodarskega zagona, se bo, zaradi krize in materialnega pomanjkanja, v še večji in hujši obliki razplamtela Vseslovenska ljudska vstaja. Prej ali slej bo večini Slovencev dovolj sesutja socialne države in slovenskega lastništva ter bodo ugotovili, da se morajo vstaje udeležiti in ne le čakati, da bodo drugi za njih rešili krizo. Ajdovci moramo pri tem nadpovprečno sodelovati, saj so nam slovenske kolaborantske politične elite nadpovprečno sesule gospodarstvo in delovna mesta.

Torej delujmo veselo, ohrabrujoče, razumevajoče, razumno, duhovno poglobljeno na vseh nivojih naših skupnosti od družin do rodovin, vaških skupnosti, športnih, kulturnih in drugih društev, delovnih skupnosti v javnem sektorju in gospodarstvu, v šolah in zavodih, v podjetjih in ustanovah ter drugod. Tako bo naš boj za preživetje na Ajdovskem še bolj uspešen in tako bo še večji naš prispevek k boju za družbene spremembe v Sloveniji.

Veselimo se naše odločnosti za boj za preživetje in za boljši jutri ter obstoj slovenskega naroda! Župan Marjan Poljšak

5. maj, praznik Ajdovščine Vabimo vas na slavnostno sejo ob prazniku Občine Ajdovščina, ki bo potekala v nedeljo, 5. maja 2013 ob 18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

5. maja 1945 leta je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska povojna vlada, Ajdovščina pa je takrat za nekaj dni postala prestolnica Slovenije. Dogodek je velikega simbolnega pomena za Primorsko, ki je bila k matični domovini uradno priključena šele dve leti kasneje, na Pariški mirovni konferenci. Zato si je Občina Ajdovščina ta pomembni mejnik v zgodovini Primorske in Slovenije vzela za svoj občinski praznik.

Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob občinskem prazniku Ajdovščine bo župan Marjan Poljšak.

Na seji bodo podeljena letošnja najvišja odličja Občine Ajdovščina, ki jih bodo prejeli posamezniki ali organizacije, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju občine in boljšemu življenju v njej. Dobitnike priznanj Občinskemu svetu Občine Ajdovščina predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je na podlagi javne-

ga razpisa že prejela predloge ter bo svoj predlog predstavila občinskim svetnikov na redni seji 18. aprila 2013.

Kulturni program letošnje slavnostne seje ob prazniku Občine Ajdovščina bosta oblikovali dve vokalni skupini, obe prihajata iz Budanj, obe vodi zborovodkinja Katarina Kodele Zadnjikar, moška vokalna skupina Šumljak in ženska vokalna skupina Grlica. Na družabnem srečanju po proslavi pa bo priložnost za pokušino letošnjega protokolarnega vina Občine Ajdovščina.

Vabljeni!

3

Osvetljene ulice, ceste, trgi in tudi kulturni spomeniki so postali samoumevni – večidel iz potrebe, nekaj malega pa tudi zaradi promocije in lepšega izgleda. Skozi čas pa so postale javne luči eden najpotratnejših porabnikov električne energije in velik svetlobni onesnaževalec. Zato je Občina Ajdovščina v letu 2011 pripravila projekt Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave v občini Ajdovščina ter z njim uspešno kandidirala na razpisu takratnega Ministrstva za gospodarstvo.

Po naši občini je nameščenih kar 1739 svetilk javne razsvetljave, velika večina teh osvetljuje dobrih 41 tisoč metrov javnih poti – cest, ulic in trgov - nekaj malega pa tudi kulturne spomenike. Svetilke gorijo približno 4000 ur na leto. Pred prenovo so letno »pokurile« dobrih 1000 MWh električne energije, v denarju to pomeni okoli 145.000 evrov (skupaj s trošarinami in omrežninami).

Poraba je presegala mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja na prebivalca, določene v posebni uredbi.

Bistveni cilj projekta je bilo tako zmanjšanje porabe električne ener-

gije in svetlobnega onesnaževanja, zmanjšanje stroškov ter povečanje energetske učinkovitosti javne razsvetljave.

Prva faza investicije, znotraj katere je bilo posodobljenih 1094 svetilk na 41 odjemnih mestih, je zaključena. Zajemala je demontažo svetilk z odvozom, zamenjavo ali namestitev varčnih in okolju prijaznih svetilk, sijalk in odsevnikov ter učinkovitih predstikalnih naprav, rekonstrukcijo in predelavo ter postavitev ali gradnjo nove nadomestne pomožne opreme (drogovi, konzole) ter računalniški program za energetsko knjigovodstvo javne razsvetljave.

Na terenu se je izkazalo, da je uničenih oziroma neustreznih več konzol za namestitev svetilk, kot je bilo predvideno – na novo je postavljenih kar 331 konzol.

Strošek projekta v višini 173.564,42 evrov brez DDV, so si razdelili Evropa – 71.008,48 evrov, država Slovenija – 12.530,90 evrov in Občina Ajdovščina – 124.737,92 evrov (skupaj z DDV). Z energetsko prenovo javne razsvetljave bomo veliko prihranili, predvidena poraba energije po prvi fazi prenove na letni osnovi je 589.38

Nova embalaža za sadje Sončni zabojčki so se pri naših sadjarjih dobro „prijeli“, prav tako tudi vsi ostali materiali, ki so namenjeni predvsem promociji vipavskega sadja. Po zadnjem povabilu ste sadjarji naročili okoli 18.000 nizkih in 9.000 visokih zabojčkov za vipavsko sadje.

Občina Ajdovščina pa akcijo »so(n) čno nadaljuje tudi v 2013. Še pred glavno sezono češenj bo sadjarjem na voljo nova embalaža, za manjše količine sadja. Večje košarice z ročaji, ki držijo dobra dva kilograma in manjše košarice, za drobno sadje in manjše količine, poleg tega pa še »škrtoci«, uporabne papirnate vrečke. Tudi nova embalaža je praktična za uporabo, sadjarji jo bodo po potrebi zlagali sami. Prav tako kot obstoječa standardna platoja jo je oblikovala domača oblikovalka Silva Vovk Kete, ki poleg tega snuje dodatne promocijske materiale. Lična promocijska knjižica s predstavitvijo našega sadja skozi vse štiri letne čase, ki je naletela na odličen odziv tako pri sadjarjih, predvsem pa pri potrošnikih, pa bo ponatisnjena.

Več informacij – tehničnih podatkov in cene nove embalaže – bo prav kmalu na voljo na Razvojni agenciji

ROD, kjer bodo sprejemali tudi naročila. Prav tako imajo stalno na razpolago manjšo količino standardnih zabojčkov, veseli pa bodo tudi vaših informacij in pravočasnih naročil.

Spletna stran agencije www.ra-rod. si, telefon 05/365 36 00, kotnatna

MWh, v denarju pa to pomeni dobrih 80.697,00 evrov. na leto, kar je bistveno manj od prej. Investicija pa bo imela tudi pozitiven vpliv na naravno okolje, saj se bo zmanjšalo svetlobno onesnaževanje, povečala se bo prometna varnost in kakovost življenja po naših krajih, kjer je nameščena varčna, pa tudi lična javna razsvetljava.

Občini Ajdovščina pa je preko javnega razpisa PETROLURE, za ukrep vgradnje učinkovitih javnih sistemov razsvetljave, uspelo pridobiti tudi sredstva za nadaljevanje prenove. Od celotne vrednosti nadaljevanja projekta, 51.350,86 evra, si Občina nadeja polovico neJavno razsvetljavo v občini Ajdovščina vzdružuje Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina.

Napake na javni razsvetljavi se lahko prijavi na telefonski številki 05/36 59 700, 05/36 59 732 ali preko e-naslova: javna.razsvetljava@ksda.si. povratnih sredstev. Prenovljenih pa bo še nadaljnjih 376 svetilk.

Sh Operacijo delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita raba električne energije.

oseba Meta, e-naslov: ra.rod@siol. net.

Sadjarje vabimo, da svojo ponudbo brezplačno vpišejo na spletno stran www.soncno-socno.si, informacije lahko posredujete na e-naslov sanda.hain@ajdovscina.si ali pokličete na 05/36 59 144.

Sh

4

Podjetno

Št. 21 • 16. april 2013

Panthera – nov mejnik v zgodovini letalstva Panthera je navzven izredno aerodinamična, čista in majhna, navznoter pa nudi izredno veliko udobje pilotom – je velika. Največji problem, s katerim so se uspešno spopadli Pipistrelovi strokovnjaki, je nekaj centimetrov prostora med zunanjostjo in notranjostjo, kjer so pospravljeni vsi sistemi, komande, avionika … to pa je tudi velik mehanski in ne zgolj aerodinamičen izziv. Gre torej za izredno komplicirano in kompleksno letalo. »Naša prednost je, da imamo vse v hiši, tudi veliki tega nimajo, od aerodinamičnega načrtovanja letala, do virtualnega vetrovnika za preizkušat obliko, v hiši lahko naredimo prototipe, orodje za serijsko proizvodnjo, … « meni Ivo Boscarol, ki se zaveda pomena znanja za razvoj.

Pipistrelovo novo štirisedežno letalo Panthera je 4. aprila 2013 uspešno opravilo svoj 54 minut dolgi prvi polet. Prvi test v zraku sta opravila pilota Mirko Anžel in Sašo Knezu ter potrdila, da je letalo lahko upravljivo, izredno prijetno za letenje in da so parametri natančno takšni, kot so bili predvideni pri načrtovanju letala. Prvi »leteči« testi so bili opravljeni na letališču v Cerkljah, kjer je Slovenska vojska pokazala izredno gostoljubje Pipistrelovi ekipi ter ponudila tudi ves potreben servis. Panthera bo drugo polovico testnih letov opravila na nebu nad Ajdovščino. Nato bo izdelano novo letalo, z vsemi potrebnimi spremembami – po petih letalih bo večina problemov rešenih in nastala bo prva serija, še veFOTO Ljubo Žgavec

Panthera je priletela v Ajdovščino prav na dan, ko so v Pipistrelovi Vizionarni predstavljali nov podvig Matevža Lenarčiča – polet na Severni tečaj. Zaradi tehnološkega presežka Pipistrelovih strokovnjakov znanstveniki z vsega sveta izdelujejo nove letalske standarde, z njimi sodeluje Tine Tomažič, strokovnjak iz Pipistrela.

Po 60. letih, ko se na področju razvoja modernega letala ni zgodilo nič, je svet preletela novica o prvem uspešnem poletu Panthere. »Panthera predstavlja tisti manjkajoči člen v malem letalstvu, ki ga v svetu vsi pričakujejo,« pravi direktor Pipistrela Ivo Boscarol. »Doslej so vsi načrtovali letalo na star letalski način – če hočemo hitrost, dodamo večji motor, če hočemo daljši polet, damo večje tanke … naša filozofija pa je bila vedno popolnoma obratna. Zavedamo se, da so stroški, hrup in karakteristike pomembne – vse to je združeno v jadralnem letalu, zato so bila vsa moja letala od začetka načrtovana tako, da morajo letet tudi brez motorja, da je moč motorja čim manjša in seveda dolet čim večji.« Panthera je od ideje naprej v celoti razvita in izdelana v Sloveniji. Je prvo štirisedežno in hkrati doslej največje letalo slovenske izdelave. Piše se zgodovina za Slovenijo, pa tudi za letalstvo nasploh – to je prvi primer letala, kjer kupec lahko izbira način pogona med bencinskim (na avtomobilski bencin!!), električnim in hibridnim.

Majhna in velika obenem

dno eksperimentalnih letal. Sledilo bo zahtevno, drago in dolgotrajno certificiranje. »Da danes nekdo razvije letalo in ga pripravi za serijsko proizvodno, potrebuje 20 milijonov. Tudi mi smo premajhni, imamo pa to srečo, da kljub krizi še vedno prodajamo letala ter da z raznimi priznanji, kot je NASA, dobimo nekaj denarja,« pravi Boscarol. Za razvoj Panthere je podjetje pridobilo nepovratna sredstva, v ta projekt pa vlaga tudi ves dobiček. Računajo, da bi celoten postopek moral biti zaključen v letu 2015 ali 2016, tedaj pa bi morala biti zgrajena tudi že tovarna v Gorici in takoj bodo pričeli s proizvodnjo.

Tine Tomažič postavlja svetovne standarde Zanimivo pa je, da v tem trenutku standardov za električno in hibridno letalo sploh ni. Nasploh se je era električnih letal pričela leta 2007, s Pipistrelovim Taurosom – prvim tovrstnim serijskim letalom. Lani sta se dva glavna svetovna akterja na tem področju dogovorila za sodelovanje pri izdelavi standardov za električna in hibridna letala ter k sodelovanju povabila Pipistrelovega inženirja Tineta Tomažiča. Boscarol je ponosen: »Glede na to, da imamo dejansko največ izkušenj, nas je doletela ta čast … To je za Pipistrel takšno priznanje, da si večjega ne moremo misliti! To je funkcija, ki postavlja svetovne standarde!« Pri tem pa Ivo ne pozabi omeniti tudi ostalih strokovnjakov v podjetju, celotna ekipa je potrebna za takšen uspeh.

GreenLight WorldFlight - North Pole Matevž Lenarčič se z istim letalom, Virus SW, s katerim je opravil pot okoli sveta, tokrat odpravlja na novo, še težjo avanturo na Severni tečaj. »Dejstvo je, da svojega podviga ne more izvesti brez naših letal, ki so edina sposobna leteli 4500 km brez prestanka, z 250 litri goriva,« pravi Boscarol, ki se zaveda tveganja. Vendar pa se iz takšnih zgodb razvijajo zanimive tržne možnosti: »Naša letala letijo že skoraj kot redna linija preko Atlantika … smo odprli ciljno tržno nišo za ekstremiste, ki potrebujejo letala za izredne višine,

Pridelovalci sadja, zelenjave!

Na Goriškem in Vipavskem edini že nekaj let omogočamo stalen odkup sadja in zelenjave.

Vabimo vas k sodelovanju!

Dosegljivi smo po telefonu 05/3936184, 031/607763 (24 ur na dan) ali e-mail: polavi.prodaja@gmail.com NOVA LOKACIJA odkupnega mesta v Šempetru pri Gorici Bratuževa ulica (blizu Mercator Cash&Carry) dostop mimo Hoferja.

dolge prelete …« Matevž pa vendarle ni zgolj ekstremist, ki preizkuša meje svojih in tehničnih zmogljivosti, njegov tokratni podvig so namreč motivirali znanstveniki. Doslej edini podatki o vsebnosti črnega ogljika v atmosferi, na višini in v določenih predelih, kjer jih je zbiral Lenarčič na poti okoli sveta, so alarmantni. Pomembno poslanstvo tokratne avanture je preveriti, kaj je v atmosferi na tistih delih sveta, kjer naj bi bil zrak čist in kjer nastaja vreme.

Bodo pa pogoji tega poleta ekstremni, do zasilnega pristanka tako-rekoč ne sme priti, ker Matevž ne bo imel kje pristati, pa še tam, kjer bi morebiti lahko, mu to ne bo pomagalo, ker bi

v tem primeru potreboval vsaj gorivo. Čeprav bo zelo toplo oblečen, bo to huda vzdržljivostna preizkušnja tako zanj, kot za majhno letalo, ki bo prvič tako dolgo letelo v hudem mrazu.

Letel bo tudi ponoči in verjetno redko dobil priložnost za pogled na zemljino površje, težko bo vzpostavljati komunikacijo. Bo pa domov priletel s podatki, ki bodo pomembno prispevali k znanosti o okolju.

Odletel bo iz Ljubljane, 19. aprila 2013, vrnil pa se bo čez tri, štiri tedne. Avanturo lahko spremljate preko spletne strani GreenLight WordFligt ali podjetja Pipistrel.

Sh

Mednarodna znanstvena delavnica na temo grafena

Laboratorij za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici je od 8. do 11. aprila 2013 organiziral mednarodno znanstveno delavnico, na kateri so vrhunski mednarodni strokovnjaki s področja grafena izmenjali najnovejše izsledke in jih predstavili več kot tridesetim doktorskim študentom iz vse Evrope.

Delavnica je potekala v Univerzitetnem središču v Ajdovščini. Financirala jo je Evropska znanstvena fundacija v okviru programa EUROGRAPHENE, v katerem sodeluje tudi Laboratorij za fiziko organskih snovi. Med predavatelji so bili priznani znanstveniki s prestižnih evropskih in ameriških institutcij, kot so Texas Instruments, ZDA, Inštitut Max Planck, Nemčija, Univerza Cambridge, Velika Britanija itd. Udeleženci delavnice so bili poleg predavanj deležni tudi praktičnih demonstracij najsodobnejših karakterizacijskih metod, s katerimi preiskujejo elektronske in strukturne lastnosti grafena.

Grafen je eden od najvznemirljivej-

ših materialov tega tisočletja. Zlasti od podelitve Nobelove nagrade leta 2010 za njegovo sintezo in karakterizacijo vzbuja izjemno zanimanje tako med fiziki in kemiki kot med inženirji, ki snujejo nove aplikacije na področju elektronskih naprav. Gre za liste ogljikovih atomov, ki so razporejeni v pravilnih šesterokotnih strukturah, katerih debelina ne presega enega samega atoma. Zaradi svoje izjemno pravilne strukture in načina povezovanja atomov med sabo, grafen izkazuje neobičajno hiter prenos električnega naboja in relativno odpornost na zunanje vplive. Ker je poleg tega še gibek in trden, ponuja veliko možnosti pri izdelavi gibkih mobilnih telefonov in zaslonov ter biosenzorjev.

V Laboratoriju za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici se z grafenom ukvarjajo tretje leto in pri tem sodelujejo z vrsto mednarodnih raziskovalnih skupin. Jedro njihovega zanimanja predstavlja način transporta električnega naboja po grafenu in z njim povezanimi strukturami ter začetne faze rasti organskih polprevodnikov na grafenu. Za te raziskave so poleg projekta EUROGRAFENE prejeli tudi financiranje s strani Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Andreja Leban

VABILO Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imela

Doc. dr. Urška Vrhovšek

(Fondazione Edmund Mach, Research and Innovation Centre, Food Quality and Nutrition Department, S.Michele all'Adige, Italia) z naslovom

Od ciljno usmerjene analize do metabolomike in njene aplikacije v bioloških znanostih Predavanje v okviru cikla »Znanstveni večeri« bo potekalo v četrtek, 18. aprila 2013 ob 19. uri v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

Sledil bo razgovor s predavateljico, ki ga bo moderiral dr. Kajetan Trošt, asistent za področje kemije na Univerze v Novi Gorici.

Podjetno

Št. 21 • 16. april 2013

5

Probleme je treba reševati – Mitja Premrl Mitja Premrl je davčni strokovnjak.

Je eden redkih, ki verjame v dejstva in zaupa v lastno presojo. Z ženo Valentino že dobrih 20 let upravljata računovodsko podjetje Taxa, ki je raslo skupaj z njunimi tremi otroci. Srednja hči Meta je v podjetju zaposlena, starejši sin Matija občasno pomaga pri zahtevnejših pravnih problemih, najmlajša, Katja, pa je še gimnazijka.

Uspešna poslovna zgodba se je začela leta 1989, mlad par je pričakoval prvi naraščaj, Valentini je grozilo, da bo ostala brez službe, hkrati pa je takrat začel veljati »Markovičev zakon« o podjetjih. Aprila 1990 sta ustanovila podjetje za računovodstvo in davčno svetovanje ter takoj pričela delat. Ob večerih, v domači dnevni sobi, zase in za firmi prijateljev – poskusno, pa tudi za reklamo – seveda zastonj. Valentina je pred tem 10 let delala v računovodstvu.

Mitja je svojo delovno kariero začel na Carini, kjer je imel veliko opravka s prometnim davkom, že takrat opravil izpite iz splošnega upravnega postopka in carinske in davčne zakonodaje. »Le čevlje sodi naj kopitar« Prvi pisarnici je podjetje imelo na Prešernovi ulici, v stavbi nad tržnico, kmalu pa so se s sorodniki pokojnega Lokarja dogovorili za najem dela Lokarjeve hiše, po kateri so se širili, dokler je bilo mogoče. Ko je stiska postala prevelika, so se odločili za gradnjo prostorov.

Ko Mitjo pobarava o nenavadnem načinu gradnje poslovnih prostorov, naju sredi vprašanja prekine, da že ko mu je arhitekt pokazal načrte, mu je rekel, da je prav »mona«: »Kako bo ta streha gor ostala, kje so korci?... in tazaden dan, ko smo imeli za dorečt al bo tako al ne, sem peljal zjutraj Meto v vrtec, in vrtcu dvigne streho. Pridem na sestanek z Markom in Mitjem – ni šans, tega ne bomo delal, bejšta pogledat, kako je dviglno streho!« So šli pogledat, in arhitekta sta dokazala, da je problem v podkonstrukciji ter ga prepričala. Ker se Mitja ne spozna na arhitekturo in ker jima je zaupal ter pustil, da opravita svoje delo, je zrasla zanimiva in privlačna stavba, ki se kljub svoji drugačnosti lepo vključuje v okolico. Na zunaj deluje zelo moderno, na znotraj pa še bolj. Veliko je svetlobe, barv, igrivosti, zračnosti, prehodnosti – tu imajo zaposleni odlične pogoje za delo. V novo hišo ob Lokavščku na robu mesta so se preselili maja 2003 in odtlej uspešno kljubuje naravnim pogojem dežele Vipavske.

Srečno novo leto!

Podjetje Taxa ima za seboj naporne »bilančne« mesece, ki se končajo z oddajo bilanc konec marca. Mitja se poša-

li, da zdaj praznujejo novo leto.

Taxa ima opravka s približno 300 podjetji, opravlja računovodske in davčne storitve, spremljanje, knjiženje in sestavljanje dokumentov ter svetovanja in predavanja. Tako rekoč celoten servis gospodarstvu, kamor spadajo še delovna razmerja, zakon o gospodarskih družbah in gospodarski del obligacijskega zakonika.

Stranke za vodenje računovodstva imajo od Ljubljane sem, za področje svetovanja pa praktično iz cele Slovenije, večina pa vendarle iz Primorske.

Nova poslovalnica v Kopru je tako nastala iz potrebe, saj bo precej olajšala delo s strankami od tam.

Znanje in poznavanje, s kančkom vedoželjnosti, zagotavljata uspeh Taxa ima 20 zaposlenih, dobra polovica z visoko izobrazbo, nekaj z višjo, drugi z ekonomsko šolo. Pretežno sodelavke, ki včasih kar pozabijo, da imajo vendarle tudi tri moške - direktorja ter sodelavca in po novem tudi »hišnega« računalničarja, ki so ga iz potrebe zaposlili prav nazadnje. Vsak novi sodelavec po uvajanju v domači hiši opravi začetno in nadaljevalno šolo računovodenja pri Zvezi računovodskih delavcev, oziroma druga specialna izobraževanja. Pridobivanje znanj in informacij o novostih je ob nabiranju izkušenj stalnica tega dela. Temelj dobrega dela podjetja so vsi sodelavci.

Odnosi v hiši so prijetni, zaposleni se med seboj dobro razumejo in se družijo tudi v prostem času.

Posamezna področja dela so si v podjetju nekoliko razdelili, vendar se prepletajo. Podjetje med drugim stalno sodeluje z obrtnimi zbornicami v Ajdovščini, Novi Gorici, Tolminu, Idriji, občasno pa tudi v Sežani. Ob rednem računovodskem delu se s svetovanjem ukvarja še slaba polovica zaposlenih, vsak na svojem področju. Četrtki, ko so zaprti za stranke, so na Taxi namenjeni tudi izmenjavi pridobljenih znanj in informacij ter skupnemu reševanju problemov.

Podjetje se je razvijalo »samo od sebe«. »Edino usmeritev, ki smo jo imeli od vsega začetka, in tega se skuzi držimo, je, da stranki nikoli nismo rekli ne, v smislu da tega ne znamo ali nočemo napravit. Če nismo zmogli, sem zrihtal nekoga drugega. Če nisem znal, sem se poskušal naučit. Če ni šlo, sem poslal stranko k nekomu, za katerega sem si mislil, da bi lahko obvladal in znal. Tako delamo tudi danes«, pravi Mitja. »Več strank kot je bilo, več je bilo problemov.

Probleme moraš reševat. Torej je boljše vzet zakon v roke, prečitat. Če nisi zadosti pameten in ne razumeš, kaj so hoteli

s tem povedat, je treba dosledno slediti Poročevalcu Državnega zbora in kaj so predlagala ministrstva, ki natančno opišejo, kaj so želela s posameznim členom doseči. Tudi s tistega ven ni obvezno, da boš razumel stvari, potem pogledaš komentarje … moraš priti do neke rešitve, ki jo moraš potem zagovarjat.« Govoriti zidu Ob poplavi nove zakonodaje je težko priti do rešitve. Mitja na hitro navrže le nekaj primerov nesmislov – obrazložitev zakonov, ki so dobesedni prepisi členov. Se je pa prvič zgodilo, da je to opazila in javno pokritizirala tudi zakonodajno pravna služba v Državnem zboru. Opozarja, da je največji problem, da je zakon slab, že v strokovnem delu, nato pa mu svoje doda še politika.

Ali se zakonodajalci poslužujejo nasvetov in opozoril strokovnjakov iz prakse? Mitja Premrl je preko gospodarske in kasneje obrtne zbornice sodeloval na nekaj javnih razpravah, vendar pravi, da je tega malo, poleg tega je treba imeti čas. Se pa včasih odziva na pojasnila davčne uprave, ki so po novem javno objavljena: »Potem napišem dopis na davčni urad, napišem zakaj tako mislim in kaj mislim, da je prav, pa – kot da bi zidu govoril.« Do nesporazumov pri uvajanju nove zakonodaje prihaja tudi zato, ker jo računovodje začnejo uporabljati takoj po uveljavitvi: »Če takrat za pojasnilo vprašaš kakšnega inšpektorja, ki so daleč najbolj izobraženi strokovnjaki, ne bo vedel še nič, mogoče niti ne ve, da je bil zakon sprejet, ker ga ne rabi. On kontrolira za nazaj … in potem pride do tega problema, da si si stvar v nekem trenutku razložil na način, ki je bil takrat po tvoji presoji primeren, kasneje pa se je izkazalo, da ni tako.« Pomemben je korekten in zaupen odnos Za delo podjetja Taxa je osnova dokumentacija. Mitja trdi, da je delo računovodja v bistvu preprosto, listine morajo biti pravilno sestavljene, po računovodskih standardih ter davčno pravilno. Problem v odnosu s stranko je doslednost – roki so zelo pomembni in če računovodja ne dobi pravočasno dokumenta v roke, se ne da ničesar več urediti. Zato poskušajo stranke učiti, da sami uredijo zadeve – kadar gre za formalnost je eno, drugo pa je, da napaka lahko škodi stranki.

Pomembno pa je tudi zaupanje. »Če pride stranka po nasvet in mi ne pove vsega, kako naj ji svetujem?«, Mitja pojasnjuje pomen zaupanja. Nasvet je vedno mogoče dati, vendar je ob pomanjkanju informacij lahko napačen. Na drugi strani pa svetovalci poslušajo tudi zelo osebne zgodbe, ki včasih niti niso povezane s storitvijo. Vendar – držati se je treba dejstev in številk, poudari Mitja. Prepričan je tudi v svoje sodelavce: »Kar se zaupanja tiče, vsaj mislim, pri nas podatki ne uidvajo. Vsaki sodelavki, ki smo jo na novo zaposlili, sem povedal, da je to osnovna napaka, ki je nikoli ne sme narediti. Ok, če naredi napako, ki nas košta denarno, mi pač ni prijetno, ker gre potem to iz mojega dobička, ma jo plačaš, to je najlaže. Najlažja je čista neposredna denarna škoda, plačaš in fertik. Kaj pa, če bi prišla informacija ven? Tega ne moreš plačat. To je najhujša napaka. In če bi jaz za takšno zvedel,

bi bila takoj odpuščena.« Sicer pa imajo na Taxi posel zavarovan za dokaj visoke zneske. Napake se zgodijo. Če jo ugotovijo, o tem takoj obvestijo stranko – v tem poslu namreč ena majhna napaka lahko pomeni še več drugih napak, nekakšno verižno reakcijo, in najpomembneje je, da se napaka in vse njene posledice čim prej odpravijo.

Stranke pripeljejo stranke Na prvi pogled na trgu ponudbe računovodskih storitev vlada velika konkurenca, vendar tako celovite storitve, kot jih opravljajo na Taxi, opravlja le malo podjetij. Edina omembe vredna konkurenca domačemu podjetju so večje računovodske firme iz prestolnice, pa še od tam se stranke vračajo. Kje je razlog? »Mislim, da v osnovi grešijo pri cenah – poskušajo priti na trg z nižjo ceno, in sami ugotavljajo, običajno ko je že prepozno, da kljub vsemu ne dobijo strank. Za nas pravijo, da smo najdražji, ko pa dobimo stranke od drugod, vidimo, da imajo višje cene,« meni Mitja, ki z manjšimi računovodskimi servisi v okolici dobro sodeluje, jim pomaga in svetuje.

Podjetje svojih storitev ne oglašuje, posel se širi na račun dobrega glasu – stranke pripeljejo stranke. »Enkrat v začetku 90-ih naj bi prišel zakon, podoben kot za odvetnike, da se v našem poslu ne sme oglaševati in jaz sem se tega držal, čeprav zakon ni bil nikoli sprejet,« se smeje direktor. Nikoli se niso posluževali pasivnega oglaševanja, razen takoj ob začetku, ko so bile še aktualne osebne dohodninske napovedi. No, pred kakšnim letom je Mitja plačal članek v Financah, pa ne zaradi oglaševanja, pač pa bolj zaradi oporekanja, »ker se zmeraj eni in isti pojavljajo s svojimi neumnostmi«.

Na račun sodobne informacijske tehnologije se jim tržišče širi, vedno več poslujejo »online«, uvajajo pa tudi spletno Taxo.

Problem je denar, ne dobiček Taxa zelo solidno posluje, že leta izkazuje dobiček. Slabše so poslovali le predlani, ker so imeli na račun investicijskega vzdrževanja več stroškov. Gospodarska kriza se ne pozna toliko pri obsegu poslovanja ali dobičku, močno pa pri terjatvah, ki se stalno gibljejo v višini vrednosti dobička. »Obveznosti niso problem, tudi krediti od investicije so odplačani, terjatve pa so, ja. Tudi problematične, toliko jih moraš požret, takšno je življenje.« Nekaj narediti, ne pa čakati Dotaknemo se tudi problemov samozaposlitev s pomočjo subvencije države, ki jo večina vzame kot nagrado, pa se največkrat izkaže zgolj kot reševanje statusa za leto dni: »Preden odpreš s.p., moraš vedeti vsaj kaj znaš delat in kje bi lahko bilo tvoje tržišče!« Pa socialnih

transferjev, ki ubijajo ustvarjalnost in željo po napredku. »Saj ne gre vedno za denar, gre za to, da bi bil bolj uspešen,« meni Mitja in se sprašuje, čemu se nekaj ljudi z znanjem iz Fructala, ki bo šlo v nič, ne odloči za investicijo 200.000 evrov, »kolikor košta dobra polnilna linija« ter najame prostor, ki jih je v Ajdovščini na voljo vedno več in začne lastno proizvodnjo.

Taxa sodeluje tudi pri stečajih, ki jih je vedno več. Pride celo do situacij, ko svetovalci sami strankam svetujejo stečaj – v tem primeru plačila za te storitve niti ne zahtevajo, pomembno je rešiti problem, ki ga ima stranka. Na Taxo se po nasvete obračajo podjetja, ki ne vedo, kaj bi naredila, opravljajo tudi delo na prisilnih poravnavah in storitve za stečajne upravitelje, ki nimajo svojih ekip.

Da je med ljudmi na sploh premalo ustvarjalnega duha in želje po lastnem napredku, kar pravzaprav ne pomeni imeti denar, pač pa osebno zadovoljstvo, bolj kakovostno življenje, meni Mitja. Veliko je težav in premalo želje po reševanju, premalo uresničenih dobrih idej. Gospodarstvo pozna skozi realne številke. Kot primer navede avtoprevoznike - ta panoga naj bi bila v splošni krizi, dejstvo pa je, da gre nekaterim zelo dobro, drugi pa propadajo – je res kriva kriza in koliko k neuspehu prispeva človeški faktor?

Politika ga ne zanima, čeprav s svojimi, velikokrat nepremišljenimi odločitvami, kroji njegov posel.

Stalno v akciji Mitja in Valentina Premrl sta v prostem času aktivna in polna zanimivih načrtov. Za sprostitev rada tečeta, sedeta na kolo. Mitja je bil do pred kratkim aktiven tabornik, še vedno pa je član nadzornega odbora Zveze tabornikov Slovenije. V ajdovskem taborniškem rodu Mladi bori ga zastopa le še najmlajša hči, vodnica, gimnazijka Katja, medtem ko sta starejša dva taborništvo že zdavnaj prerasla in si ustvarjata svoji karieri. Matija v pravu, Meta kot tretja direktorica Taxe. Starša sta vedno bolj okupirana s še enim zanimivim hobijem, ki je sicer osvojil celo družino, in za katerega v prihodnosti kujeta posebne načrte - jadranjem.

Podjetje pa ostaja pri svojih dejavnostih – računovodstvo in davčno svetovanje – vendar še bolj natančno, kakovostno in specializirano.

Mitja in Valentina Premrl ter njuno podjetje Taxa so še en primer dobre prakse – če veš, kaj znaš in kaj želiš, če si ustvarjalen in želiš osebnostno napredovati, potem je uspeh zagotovljen in ga težko omaje tudi največja gospodarska kriza.

Sanda in Branko

6

Krajevne skupnosti

Št. 21 • 16. april 2013

Druženje s pinelo in odkritje turistično-informativne table

Na velikonočni ponedeljek je vrh Vipavskih gričev, na Planini pri Ajdovščini, potekalo že 8. druženje s pinelo. Kot uvod v vinsko-kulinarični dogodek pa je potekalo odkritje nove turistično informativne table, ki spada v sklop opremljanja Vertovčevih poti.

Društvo Matija Vertovec si je zadalo, da bo Vertovčeve poti po svojih zmožnostih opremljalo s turistično-informativnimi tablami. Prva letošnja že stoji – na velikonočni ponedeljek, tik pred začetkom 8. druženja s pinelo, sta jo slovesno odkrila predsednik Društva Matija Vertovec Marijan Lozej in predsednik krajevne skupnosti Planina Mitjan Marc.

Osrednji del table zavzema prostorska fotografija, ki nadomešča zemljevid, na njej pa so označeni domači ponudniki različnih pridelkov in izdelkov, naravna in kulturna dediščina Planine ter druge zanimivosti.

Po odkritju table se je pričelo tradi-

cionalno druženje pinele – z obiskovalci prireditve, pa tudi z različnimi kulinaričnimi dobrotami. 17 pridelovalcev je na pokušino ponudilo 30 različnih vzorcev pinel, pestrih barv, okusov in vonjev. Poleg domačih vinogradnikov so se na druženju predstavili tudi pridelovalci iz sosednjih krajev. Posebna gostja je bila Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja, za veselo razpoloženje pa je skrbel Mef. Organizatorji – domači ponudniki – so bili prijetno presenečeni nad obiskom – v veliki dvorani stare šole se je namreč obiskovalcev od vsepovsod kar trlo.

Naj bodo vremena planinskim vinogradnikom in ponudnikom drugih domačih pridelkov tudi naprej tako naklonjena, zdaj jih bodo s pomočjo nove info-table obiskovalci tega vinogradniškega kraja s sedmimi zaselki vrh Vipavskih gričev še hitreje našli.

Dobrodošli na Planini!

Mala gora letos v snegu

Velikonočni pohod na Malo goro ostaja magnet za številne pohodnike.

Slaba vremenska napoved in dokaj čemerno jutro na velikonočni ponedeljek je marsikoga odvrnilo od namere, da se odpravi na pohod in se povzpne na Malo goro. Mogočna kulisa Čavna pobeljena z novozapadlim snegom pa je vseeno vabila.

Kmalu po osmi uri so že prihajali prvi pohodniki, ki so bili najprej deležni pozdrava v snežni belini in rahli

burji, plapujočih zastav. Iz kuhinje je že dišalo po tradicionalni polenti in košenini. Na Mali gori se je zbralo za vremenske razmere presenetljivo veliko pohodnikov. Prišli so naši prijatelji iz Benečije, Drežnice, Kanala, Šempasa, Dornberka, Kopra, iz Krašnje pod Limbarsko goro, veliko pa je bilo tudi novih obrazov, razveseljivo tudi mladih. Manjkali pa niso niti pohodniki iz naše okolice.

Na Mali gori je potekalo vse kot običajno, le kulturni program je bil

Sh

venija-Italija 2007-2013.

Prav v teh dneh pa se pričenja tudi obnova stolpa na ajdovski tržnici, ki bo prav tako namenjen promociji domačih pridelkov. Občina Ajdovščina kot partner sodeluje v čezmejnem projektu Enjoy tour, največja naša pridobitev pa bo urejen prostor za promocijo tipičnih produktov ob vinski cesti. Evropski sklad za regionalni razvoj bo zagotovil 85% sredstev, država 10%, preostalih 5% pa bo prispeval občinski proračun. Stolp na ajdovski tržnici, ki je že pošteno potreben prenove, bo v novi podobi in z novimi vsebinami zaživel v začetku poletja.

Sh

Jože Vodopivec

S cest pospravili gore snega

Urejajo se prostori za trženje domačih pridelkov V odsluženem objektu ob mladinskem hotelu v Palah in v stolpu na ajdovski tržnici so se pričele prenove, oboji prostori bodo namenjeni trženju podeželskih produktov, za oba projekta je Občina Ajdovščina uspela pridobiti evropska sredstva ter z njima sodeluje s parterji iz čezmejnega območja.

V Palah v okviru projekta Solum nastaja prodajno – razstavni prostor tipičnih pridelkov iz vipavskega podeželja. Objekt je potreben temeljite prenove, dela so se že pričela, končana pa bodo še pred koncem letošnjega poletja. Tu bodo domači pridelovalci in rokodelci dobili prostor za trženje svojih pridelkov.

Akcije za informiranje, povezovanje in vključevanje ponudnikov pa so že potekale, tudi na rednih mesečnih kmečkih tržnicah. Ob prostorih bodo pridobili še spletno stran, različne promocijske materiale, tudi večjezične video-predstavitve, potekajo izobraževanja.

Vrednost prenove prostor je okoli 140.000 evrov, sredstva za investicijo bo založila Občina Ajdovščina ter bo več kot polovico vrednosti dobila povrnjenih iz Evropskih strukturnih skladov v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slo-

zaradi vremenskih razmer nekoliko okrnjen. Zaradi bolezni se pohoda ni mogel udeležiti župan Marjan Poljšak. Verjetno je marsikateri pohodnik pogrešal njegove udarne besede, s katerimi je popestril skoraj vse naše dosedanje pohode.

S kolači, ki so jih pripravile gospodinje iz Kamenj smo letos razveselili naše prijatelje iz Benečije in Krašnje ter najmlajšega – tokrat 6 letno deklico Žano iz Potoč in s 85. leti najstarejšega udeleženca iz ŠD BTC Ljubljana. Priznanje planinske sekcije Kamnje sta za pomoč pri izvedbi Velikonočnih pohodov prejela Pregelj Damjan in Pipan Fabjan, za prijateljsko sodelovanje pa ŠD Krašnja.

Zadovoljni pohodniki nam dajejo spodbudo in hkrati tudi obvezo, da s pohodi nadaljujemo in tako smo jih že povabili na 17. Velikonočni pohod na Malo goro prihodnje leto.

Za tiste, ki se letos niso mogli udeležiti pohoda pa velja povabilo, da Malo goro obiščejo tudi drugače preko leta, saj ta planota še zdaleč ni dolgočasna in ob vsakem obisku ponuja nova doživetja.

Letošnja zima je bila dolga in huda, takšne ne pomnimo. Veliko več dela in organizacije so imele tudi zimske službe, ki pa jih lahko pohvalimo. V danih razmerah, ki jih na Vipavskem kroji tudi burja, so svoje delo odlično opravili.

Zimska služba spada med naloge rednega vzdrževanja, podrobnosti ureja Odlok o občinskih cestah v Občini Ajdovščina. Za lokalne ce-

ste skrbi Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina, javni poti po krajih pa čistijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem ozemlju. Predsedniki sami poiščejo izvajalce, običajno so to domačini iz okoliška, da so ceste pravočasno očiščene. Za njimi je kar nekaj neprespanih noči, na račun katerih je promet tekel, navkljub ogromni količini snega, ki ga je običajno za povrh raznašala še burja

in gradila tudi nekajmetrske zamete, skozi katere se je bilo potrebno prebiti. Odrezali pa so se tudi delavci ajdovskega komunalnega podjetja, hvaležni smo jim predvsem pešci, saj so se še posebej trudili za čiste pločnike.

Zbirajo pa se tudi že številke, ki so močno presegle načrtovane. Za to zimo je bilo v proračunu rezerviranih 70.000 evrov za čiščenje lokalnih cest, ulic in parkov v mestu ter prav toliko za javne poti na Gori. Do marca, ko se zima še ni prav končala, je bilo za čiščenje javnih poti po krajevnih skupnostih porabljenih že 139.000 evrov, za čiščenje lokalnih cest in javnih mestnih površin pa je prejetih že za 123.000 evrov računov, skupaj torej za okoli 180% več od predvidenega. Glede na vso škodo, ki jo je zima letos povzročila po vsej državi, bi bila lahko proglašena kot naravna nesreča, v tem primeru lahko računamo na delno kritje stroška, sicer pa ga bo moral kriti občinski proračun, v upanju, da je bila to izjema, ki je dolgo ne bomo več doživeli.

Mojca Božič

TIC Ajdovščina v maju prehaja na poletni urnik Obveščamo vas, da Turistično informacijski center Ajdovščina 6. maja 2013 prehaja na poletni urnik. V naši pisarni, v pritličju Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, nas lahko obiščete od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.

Pri nas so vam na voljo informativne turistični zloženke o Ajdovščini in Vipavski dolini, naši turistični destinaciji Smaragdna pot in turistični ponudbi Slovenije. Obiščite nas tudi, če želite svojim gostom, obiskovalcem Vipavske doline, pripraviti organizirano vodenje po številnih naravnih in kulturnih znamenitostih

naše doline.

Pri nas se lahko včlanite ali podaljšate članarino za Planinsko društvo Ajdovščina oziroma se prijavite na planinski izlet. Še posebej vabljeni turistični ponudniki naše občine (vinogradniki, turistične kmetije, ponudniki nastanitev ali drugih storitev, ki so zanimive za popotnike) – vašo ponudbo lahko brezplačno objavimo na naši spletni strani www.tic-ajdovscina. si in na spletnih portalih www.smaragdna-pot.com ter www.slovenia. info . Brezplačno objavimo tudi informacije o dogodkih in prireditvah v Vipavski dolini, pokličite nas na 05

365 91 40 ali nam pišete na tic.ajdovscina@siol.net.

Dobrodošli!

Kultura

Št. 21 • 16. april 2013

Koncert Marinke Brecelj v Žapužah

Na velikonočni ponedeljek je bila cerkev svetega Martina premajhna za vse ljubitelje glasbe, ki so prišli spremljat nastop pianistke (čembalistke) Marinke Brecelj.

Marinka se je rodila slovenskim izseljencem v Bolzanu, oče je po rodu iz Žapuž, mama pa iz Medane. V mladih letih je poletja preživela pri stricu župniku Bogomilu in prav ob njegovem klavirju se je rodila njena ljubezen do klaviatur.

Najprej se je posvetila študiju klavirja na konservatoriju v rojstnem Bolzanu, nato še klavičembala na dunajskem in milanskem konservatoriju. Znanje je poglobila na univerzi v Bologni, kjer je z odliko in pohvalo diplomirala iz muzikologije. Njena glasbena kariera se je začela na Dunaju, nadaljevala po različnih evropskih državah, nato tudi po Ameriki in Mehiki. Ob nastopanju tudi poučuje na glasbeni šoli v Weiselburgu, kjer je v

25 letih pedagoškega dela pri marsikaterem mladem učencu prebudila ljubezen do klavirja ter mu odprla pot v glasbeni poklic.

Ob pripravi koncerta smo upali na toplejši začetek pomladi in smo napovedali igranje na čembalo. A huda zima se ni hotela posloviti od nas in je gostja morala zato občutljivi instrument zamenjati z elektronskim klavirjem. Ponedeljkov nastop je izvajala skupaj s svojo hčerko Alenko, ki je igrala violino. Že ob uvodni suiti št. 3 BWV 1068: »Air« je pokazala izredno nadarjenost za violino in ob nežnih zvokih je občinstvo onemelo. Alenka je z igranjem violine začela že pri 5 letih. Od tistega dne je priljubljeni instrument njen stalni spremljevalec. Iz poigravanja se je njeno muziciranje spremenilo v pravo strast. Od vseh jezikov, ki jih obvlada, je univerzalna glasbena govorica prav

gotovo njen najljubši. Leta 2008 je Alenka prejela prvo nagrado na natečaju »Najprej glasba« in tretjo nagrado na avstrijskem državnem tekmovanju. Od leta 2009 je stalna članica Mladinskega orkestra Spodnje Avstrije.

Na koncertu je poleg zvokov instrumentov zadonel še bariton Marinkinega bratranca Martina Srebrniča iz Števerjana. S kombinacija vseh treh glasov je najbolj prepričala poslušalce Mozartova »Ave verum«, ki je še kar nekaj časa odmevala v cerkvi.

Martin je od vedno prepeval, sej se je rodil v pravi pevski družini pred kratkim preminulega dirigente in organista Hermana Srebrniča. V solopetju je diplomiral na tržaškem Konservatoriju in se izpopolnjeval pri Marjani Lipovšek v Salzburgu. Ob koncu 80. In začetku 90. Let je bil nekaj let član zbora slavne Arene iz Verone, nato ga je pot spet pripeljala v rodno Gorico, kjer se je posvetil učiteljevanju. Ob službi poučuje solopetje ns Slovenskem Centru za Glasbeno vzgojo E. Komel. Sodeluje tudi pri raznovrstnih koncertih, ki jih ta ustanova organizira.

Na koncertu so bile skladbe izbrane tako, da je vsak od treh umetnikov pokazal svoj talent. Poslušalci smo bili navdušeni, predvsem nad mlado – obetavno violinistko Alenko.

Po nastopu nam je Marinka zaupala, da sta s hčerko skupaj prvič nastopali v javnosti. Med poslušalci je bila velika večina sorodnikov nastopajočih, ki so prišli iz Bolzana, Dunaja, Števerjana, Devina ter ne nazadnje iz Žapuž.

Marinka nam je obljubila, da se še vrne v Žapuže, naslednjič s čembalom.

Aleš Brecelj

7

Kulturne novičke iz JSKD Ajdovščina Gledališka srečanja

Konec marca sta v organizaciji ajdovskega JSKD tradicionalno potekali tradicionalni gledališki srečanji. 20. Marca so se v Dvorani prve slovenske vlade odvile Vizije – srečanje mladinskih gledaliških skupin, letos zaradi bolezni okrnjeno. Vendar pa je strokovna spremljevalka Ana Facchini, igralka SNG Nova Gorica, pohvalila predstavo Zajec in želva, v izvedbi 3.e SŠ Veno Pilon in mentorice Pavline Margon, delno v angleščini.

Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, ki je potekalo teden kasneje, pa si je ogledala strokovna spremljevalka, igralka SNG Nova Gorica, Nevenka Vrančič. Dramska skupina OŠ Šturje, z mentoricama Renato Lemut in Suzano Gorup se je predstavila z zanimivo eko-predstavo Fižolina. Dramski lutkovni krožek OŠ Danila Lokarja je nastopil s predstavo Strašno, špasno, pošastno, pod vodstvom mentoric Anuše Blaško in Keti Bratina. Starejši šolarji pa so se ponovno izkazali z uprizoritvijo predstave Med dobrim in zlom, mlade avtorice Nike Kobol in mentorja Petra Avbarja. Tudi te predstave so dobile pohvale spremljevalke srečanja, uradne »ocene« predstav iz obeh srečanj pa še ni.

Držimo pesti, da se bo katera od odličnih domačih predstav mladih gledališčnikov in lutkarjev uvrstila na državno srečanje, ki bo med 4. in 6.

Junijem potekalo v Ajdovščini.

Domači folkloristi na srečanju v Tolminu Dve domači šolski folklorni skupini sta se konec marca v Tolminu udeležili regijskega srečanja otroških folklornih skupin severne Primorske.

Z novimi načrti v leto 2013 V letu 2013 so si članice DPŽ Predmeja zastavile za cilj projekt »Kako so nekoč na gori nabirali učenost«. Mlade bi rade seznanile s časom, ko so se v šoli učili na drugačen način kot danes. Takrat še ni bilo računalnikov in drugih modernih pripomočkov. Starejši pa se bodo spomnili na njihova šolska leta. Med letom se bo zvrstilo pet prireditev na to temo, bo pa vedno malo drugače.

Prvo prireditev so članice DPŽ izvedle 16.3. in sicer v čast Dneva žena in materinskega dne. Vse prisotne je nagovorila

Zvonka Blaško, predsednik KS Predmeja Vidic Božo pa je z izbranimi besedami opisal vrednote ženske in matere. Pevska skupina društva je zapela nekaj pesmi, pianistka Irena Kokalj je popestrila večer s čudovitim igranjem. Aljaž Prem pa je na noge dvignil prisotne s svojo harmoniko. Seveda so vse navdušile tudi Bronzine, ki za ubrano petje vedno požanjejo velik aplavz. Tri svoje pesmi je prebrala Alojzija Bratina. Ob koncu prireditve smo si z veseljem in zanimanjem skupaj ogledali razstavo čipk, ki nosi na-

slov Od papirca in nitke do čipke. Na ogled so stari »papirci« in čipke, seveda pa ne manjka tudi novejših izdelkov.

Razstava bo odprta do 24.4.2013 in sicer ob sobotah in nedeljah med 14. In 17. uro v Domu krajanov na Predmeji.

Naslednja prireditev članic DPŽ bo ob krajevnem prazniku.

Alojzija Bratina

Razstava ročnih del v Lokavcu

»Spet je leto naokrog in na ogled postavile smo delo naših rok. Kar nekdaj učile so nas mame, none, stare mame in še same kaj dodale…« Tako smo pozdravile številne obiskovalce, ki so prišli v Dvorano Edmunda Čibeja, da si ogledajo razstavo Lokavških žena. Pozdravnemu nagovoru je sledil kratek program Dramsko pevske skupine Zarja DU Aj-

dovščina. Tokrat so se predstavile s kratko hudomušno igrico in petjem.

Razstava je prava paša za oči in ko si ogleduješ izdelek za izdelkom, lahko samo ugibaš koliko vbodov, zank , premetanih klekljev … je bilo narejenih. Letos so se ženske preizkusile tudi v oblikovanju gline in pokazale, da jim gre tudi to dobro od rok. Izvezeni prti so eden

lepši od drugega, prav tako kvačkani.

Posebno smo bile vesele izdelkov gospe Zdenke, ki ima pravo zakladnico izvezenih prtov vseh velikosti in prekrasnih vzorcev. Obiskovalci so bili navdušeni, gostiteljice pa zadovoljne, da je razstava uspela.

Današnji prehitri tempo nam ni naklonjen, vendar se te urice druženja bogato obrestujejo. Stkejo se prijateljske vezi, pokramlja se o tegobah, si olajša dušo ter poveseli ob lepih dogodkih.

Ohranja se dediščina naših mam in starih mam. Hvaležne smo krajevni skupnosti, ki nam nudi prostore za naše ustvarjalne urice. »Še bomo se trudile in hčere naučile in jim prepustile, kar dano nam je iz roda v rod…« Nevenka Vidmar

Powštrčki iz OŠ Danila Lokarja so že vajeni različnih odrov. Vodita jih mentorici Ksenja Benko in Katarina Dolgan, predstavili pa so se z odrsko postavitvijo Spečemo preste. Za folklorno skupino iz OŠ Šturje pa je bil to prvi nastop na tradicionalnem srečanju. Pod mentorstvom Polonce Juretič so uprizorili tradicionalno otroško igro Zemljo kradem, zemljo kradem.

Strokovna spremljevalka Malči Možina, folkloristka, je pohvalila vse plese, obleke in postavitve. V skupinah je sicer še nekaj neusklajenosti, vendar je vsem mladim in njihovim mentoricam zabičala, naj delajo naprej, ker so dobri in na pravi poti. Ob naših je nastopilo še pet skupin iz Bovca, Drežnice, Podbrda in Tolmina.

Vabljeni na Našo pomlad Pomlad je tu, z njo pa tudi tradicionalna revija otroških in mladinskih zborov Naša pomlad. Na dveh koncertih se bo predstavilo kar 18 otroških in mladinskih zborov. Vabljeni na pokušino glasbene ustvarjalnosti domače mladine, prispevek za posamezni koncert je 3 evre.

Torek, 16. april, Kulturni dom Vipava: OPZ Poke iz OŠ Draga Bajca Vipava, OPZ OŠ Otlica, ki se letos po dolgih letih vrača na oder Naše pomladi, OPZ OŠ Col, OPZ OŠ Goče, MZ OŠ Danila Lokarja, MZ OŠ Draga Bajca Vipava, MZ OŠ Šturje, fantovski zbor Škofijske gimnazije in mešani mladinski Škofijske gimnazije Četrtek, 18. april ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina: OPZ Nižaji OŠ Danila Lokarja, OPZ Višaji OŠ Danila Lokarja, OPZ PŠ Skrilje, OPZ PŠ Vipavski Križ, OPZ PŠ Črniče, OPZ PŠ Lokavec, OPZ OŠ Šturje, MZ OŠ Dobravlje, mešani MZ SŠ Veno Pilon.

8

Mladi

Št. 21 • 16. april 2013

Andraž Žvokelj, glasbenik ter predsednik Kluba ajdovskih študentov

Tokrat smo za namene naše redne rubrike »Dan z mladim Ajdovcem« enega izmed marčevskih petkov preživeli z 21-letnim Andražem Žvokljem. Andraž je študent 3. letnika gospodarskega inženiringa na Poslovno-tehniški fakulteti v Novi Gorici, poleg tega pa je tudi predsednik Kluba ajdovskih študentov ter kitarist glasbene skupine Antioksidanti.

Kot študent gospodarskega inženiringa je Andraž dobil priložnost, da opravlja prakso v ajdovskem podjetju Mlinotest, kjer se od 7.00 do 15.00 posveča marketingu. Da ga med prakso ne bi motili, se mu pridružimo šele po končanem delu in ga najprej povprašamo, ali je zadovoljen s študijem in prakso ter kakšne načrte ima za prihodnost. »Delo, ki ga opravljam na Mlinotestu

me veseli, dobro pa se razumem tudi s sodelavkami. Na splošno je gospodarski inženiring zanimiv študij in biti študent v Novi Gorici mi ustreza. Želim si, da bi tudi službo dobil v bližini, najraje v Ajdovščini, saj bi rad ostal v domači občini. To so želje, glede na trenutno stanje v gospodarstvu pa me seveda skrbi ali bo to res mogoče ...« Po delovnem dnevu je čas za kosilo in z Andražem se odpravimo k njemu domov v Dobravlje, kamor se je skupaj z družino iz Ajdovščine preselil pred petimi leti. Popoldne je čas za Andraževo največjo strast – glasbo. Kot že omenjeno je član vedno bolj prepoznavnega benda Antioksidanti, ki je na sceni od leta 2009. Bend je imel že preko 50 koncertov, pohvalijo pa se lahko tudi s tremi zmagami na glasbenih tekmo-

vanjih, med drugim tudi na slovensko-italijanskem natečaju Mladi brez meja, kjer so kot glavno nagrado prejeli snemanje nove plošče, ki je sedaj tudi že skoraj do konca posneta. V bendu igra kitaro, piše pa tudi besedila in glasbo. »Glasba me ja zanimala že od malega, vsega pa sem se nauči sam oziroma skupaj s prijatelji. Če bi se ponudila priložnost, da bi od glasbe lahko nekoč živel, bi to z veseljem sprejel, vendar se zavedam, da je to v Sloveniji težko, in zato bom zadovoljen tudi z drugimi možnostmi. Z glasbo se bom pa tako ali tako ukvarjal že zaradi samega užitka do ustvarjanja in nastopanja.« Ob 16.00 pridejo k Andražu tudi ostali člani benda: Erik Jež (vokal), Grega Marc (kitara), Darjan Brus (bas) in novi bobnar Gal Furlan, saj imajo Antioksidanti prostor za vaje kar v Dobravljah pri Andražu doma. Vaje so še kako potrebne, saj jih v naslednjih mesecih čaka kar nekaj koncertov, in sicer: 19. aprila v Šentjurju, 4. maja v Šmarjah, 10. maja v Novi Gorici, 11. maja v Ajdovščini in 25. maja v Budanjah.

Po vajah se z Andražem odpeljemo

spet v Ajdovščino, v Hišo mladih, kjer ima Klub ajdovskih študentov (KAŠ) svoje prostore. Andraž je funkcijo predsednika KAŠ-a prevzel lani novembra predvsem zaradi vseh izkušenj, ki jih bo s tem pridobil in kot sam pravi: »Rad imam občutek, da tudi sam prispevam k bolj živahnemu dogajanju v Ajdovščini in zdi se mi, da skupaj s super ekipo zadnje mesece res dobro delamo. Mogoče se ljudje še vedno ne zavedajo, koliko dela je za vsakim dogodkom/koncertom, upam pa, da so študentje in ostali mladi zadovoljni z vsem, kar smo do sedaj ustvarili, in bo tako ostalo še naprej.« Za tokratni petek je KAŠ Ajdovcem organiziral koncert slovenske glasbene skupine Panda in Andraž, ki je tudi vodja sektorja za kulturo, mora skupino sprejeti in poskrbeti, da bo vse pripravljeno za odličen koncert in zabavo. Ob 19.00 ima bend tonske vaje, mi pa Andraža povprašamo po njegovem osebnem glasbenem okusu: »Mogoče sem še najbolj zaprisežen rocku, vendar pa v resnici poslušam zelo raznoliko muziko. Rad imam tudi slovensko glasbo in menim, da imamo mnogo dobrih glas-

benikov in glasbenih skupin. Kar pa zadeva izbiro bendov, ki jih organiziramo preko KAŠ-a, želimo ponuditi predvsem veliko kvalitetne glasbe za čim več okusov in nekako še bolj glasbeno izobraziti ajdovsko publiko.« Koncert se je pričel in Andraž se lahko tudi sam sprosti ob dobri glasbi in družbi prijateljev. Za konec nas seveda še enkrat povabi na katerega od prihajajočih koncertov Antioksidantov ter ostalih glasbenih skupin, ki jih bo KAŠ gostil v Ajdovščini. Vabljeni!

Mladinski svet Ajdovščina

2003-2013 Ajdovščino kroji tudi mladina Naj mladi prostovoljci smo prosti in smo na voljo 10 let delovanja Mladinskega sveta Ajdovščina Mladinski svet Ajdovščina (MSA) že od leta 2003 korak za korakom uspešno uresničuje svojo vizijo: razvoj okolja, v katerem se lahko vsak mladostnik najde, se razvija in odrašča v avtonomnega, odgovornega in aktivnega državljana z zadostitvijo svojih potreb in uresničevanjem svojih želja. Primarna skrb MSA ostajajo torej mladi in mladinske organizacije, ki jih združuje ter ustvarjanje mladim prijaznejšega lokalnega okolja.

Najbolj viden rezultat uspešnega delovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo je MSA dosegel s Strategijo za mlade v občini Ajdovščina 2013-2018, ki jo je občinski svet sprejel 31. januarja 2013. O preteklem uspešnem sodelovanju MSA z lokalno skupnostjo priča tudi Mladinski center in hotel Hiša mladih, ki postaja ponos ajdovske mladine in v katerem ima MSA svoj sedež.

S svojim dobrim delovanjem in skrbjo za mlade, je MSA leta 2009 presegel lokalne meje in postal primer dobre prakse tudi na nacionalni ravni.

K oblikovanju mladim prijaznejšega okolja spodbuja vse lokalne skupnosti v Sloveniji, katerih dobro delo nagrajuje s Certifikatom mladim prijazna občina, strokovno podporo pa nudi med drugim tudi z obsežno publikacijo Lokalna mladinska politika, ki jo je skupaj z Zvezo ŠKIS izdal v letu 2012.

10-letnico delovanja bo Mladinski svet Ajdovščina proslavil 30. aprila s prebivalci Ajdovščine in vsemi, s katerimi jih druži uspešno sodelovanje ter skrb za ustvarjanja prijetnejšega lokalnega okolja. Praznovanje se bo pričelo že ob 16. uri s Tržnico mladinskih organizacij in Art marketom,

ki bosta popestrila ajdovske ulice ter delavnicami za otroke in aktivnostmi za mladino, ki jih bodo pripravile in izvajale organizacije članice Mladinskega sveta Ajdovščina (Klub ajdovskih študentov in dijakov, ajdovski taborniki Rod Mladi bori in ajdovski skavti Steg Ajdovščina-Šturje 1, Krajevna enota Mladinskega ceha Budanje ter drugi). Ob 20. uri bo prireditev dosegla svoj vrhunec z osrednjo prireditvijo, na kateri bo Mladinski svet Ajdovščina med drugim razglasil dobitnike naziva Naj mlad/a prostovoljec/ka v občini Ajdovščina in Naj mladinski prostovoljski projekt občine Ajdovščina ter natečaja Fotokros.

Slednji je bil v zimskem času posvečen mladini, zmagovalna fotografija pa bo krasila razglednico MSA, ki bo izšla ob 10-letnici. Proslavo bodo spremljali ritmi skupine La Konga.

Ob 21. uri se bomo prepustili zabavi za vse generacije: v Ajdovščini bo ponovno zaplapolal plamen kresa, ki ga bodo postavili taborniki rodu Mladi bori iz Ajdovščine, ob njem pa bodo zapeli člani Moškega pevskega zbora Vinograd iz Vrtovina. Ko bo ugasnila še zadnja iskrica letošnjega kresa, bo s koncertom skupin Ladi, Pepi in Matjaž pojejo Kocjančiča in domačo Elabando Ajdovščina še bolj veselo zakorakala v noč.

Brezplačno prireditev omogočajo: Mladinski svet Ajdovščina, Klub ajdovskih študentov in dijakov in Občina Ajdovščina.

Izvedbo natečaja Fotokros in Naj mlad prostovoljec oz. Naj mladinski prostovoljski projekt pa so podprli Agencija Marco Polo, Fructal d.d., Picerija in slaščičarna Šturje in naša priznana oblikovalka Hana Karim.

Vsi skupaj vabljeni, da se nam pridružite, praznujete in se veselite z nami!

Mladinski svet Ajdovščina

Ob zaključku natečaja Naj mlad/a prostovoljec/ka in Naj mladinski prostovoljski projekt občine Ajdovščina 2012, ki ga je ob koncu lanskega leta izvedel Mladinski svet Ajdovščina (MSA), bo v torek, 30. aprila 2013, ob 20h v ajdovskem obzidju potekala podelitev priznanj in nagrad naj mladim prostovoljcem/kam in naj mladinskim prostovoljnim projektom občine Ajdovščina.

Namen natečaja Naj mlad/a prostovoljec/ka in Naj mladinski prostovoljski projekt občine Ajdovščina je promocija prostovoljnega dela in vseh aktvnosti, ki

jih mladi za mlade in otroke prostovoljno izvajajo v občini Ajdovščina. S projektom želi MSA vzpodbujati mlade k prostovoljstvu ter se simbolično zahvaliti vsem prostovoljcem v občini, ki se redno trudijo mladim in otrokom polepšati vsakdan.

Natečaj že tretje leto zapored poteka v treh kategorijah. Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se za laskavi naziv naj mlad/a prostovoljec/ka potegujejo v dveh starostnih kategorijah, in sicer: do vključno 18. leta ter od 19. do 29. leta starosti. Vsako leto izberejo tudi Naj

Mladinski svet Ajdovščin a o b svo j i 10-le tn ic i va b i n a :

G r a j s ko o b z i d j e , A j dovščina , 30. a p ril 2013

16:0 0 - 1 9 :0 0 delavnice za otroke in mladino tržnica mladinskih organizacij članic Mladinskega sveta Ajdovščina Art market

2 0 :0 0 osrednja prireditev ob praznovanju 10-letnice MSA 2 1 :0 0

p r i žig k resa

ob spremljavi Moškega pevskega zbora Vinograd iz Vrtovina

2 2 :0 0 nastop glasbenih skupin

“ L a d i , Pe p i i n M a t ja ž p oj ej o K ocj a nčiča ” in

Ela banda

mladinski prostovoljski projekt v občini Ajdovščina, s čimer na simboličen način podpirajo in vzpodbujajo organizirano prostovoljno delo mladih.

Letos se je za naziv Naj mlad/a prostovoljec/ka in Naj mladinski prostovoljski projekt potegovalo manjše število mladih oz. projektov, vendar kakovost dela mladih ostaja visoka. Vsi, ki so se letos odzvali na natečaj, bodo prejeli priznanja in praktične nagrade, ki jih med drugim podarja domače podjetje Fructal d.d., Picerija in slaščičarna Šturje in naša priznana oblikovalka Hana Karim.

Podelitev priznanj bo del osrednje prireditve ob praznovanju 10 letnice Mladinskega sveta Ajdovščina, ki ga MSA prireja skupaj z organizacijami članicami in pod pokroviteljstvom Občine Ajdovščina.

Vsem prijaviteljem na natečaj se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo na podelitev priznanj in nagrad, ki bo potekala v okviru proslave ob 10 letnici MSA, 30. aprila 2013, ob 20h v ajdovskem obzidju. Iskrene čestitke vsem nagrajencem!

Mladinski svet Ajdovščina

Mladi

9

Št. 21 • 16. april 2013

Danilo Jejčič na obisku v Hiši mladih

Obeleženje 80. letnice ajdovskega umetnika Danila Jejčiča, ki se je od 15. februarja do 15. marca 2013, odvijalo na treh ajdovskih galerijskih prostorih, smo zaključili s pogovorom v živo, v Baru Hiša mladih Ajdovščina. V četrtek, 14. marca 2013 ob 20.00 uri smo lahko prisluhnili zanimivemu pogovoru z umetnikom Danilom Jejčičem, ki sta ga vodili Maja Marinkovska, kustosinja Pilonove galerije in Tea Bratina, dijakinja SŠ Veno Pilon.

Tokratni pogovor je Ajdovkam in Ajdovcem vseh generacij približal domačina, umetnika, grafika, priznanega v Slovenskem in tujem prostoru. Ob sproščenem večernem vzdušju smo lahko slišali življenjsko zgodbo umetnika od rane mladosti do danes. Od bliže smo spoznali umetnikov opus ter njegovo tehniko ustvarjanja. Slišali smo, kako je bilo v njegovih časih biti mlad umetnik in spoznali, da je bilo ne glede na današnje težke čase, ko je brezposelnost mladih prevelika, tudi takrat težko, saj vsaka doba pomeni določene ovire in posamezne prednosti.

Isti dan se je zaključila eno mesečna razstava umetnikovih razstavnih plakatov, ki so bili na ogled v galeriji Hiša mladih. Prav posebno vzdušje v hiši je naredila večkrat izvedena likovna delavnica sitotiska. Njen namen je bil seznaniti predvsem mlajše generacije z ustvarjanjem umetnika, jim približati njegov opus ter samo grafično tehniko, znotraj katere se v svojem dolgoletnem likovnem ustvarjanju izraža. Delavnica je bila zastavljena in izvedena kot skupni projekt Pilonove galerije ter Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina, k sodelovanju pa smo povabili tudi mlado kiparko in magistro grafike Teo Curk Sorta ter grafično oblikovalko Anjo Korenč. Na povabilo k projektu se je odzvalo kar pet od povabljenih sedmih šol, ki so s svojimi učenci in dijaki združile kar 108 udeležencev. Znotraj petih izbranih dni med 5. do 14. marcem 2013 se je zvrstilo šest skupin z učenci izbirnega predmeta likovnega snovanja OŠ Col, OŠ Otlica, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in OŠ Dobravlje ter z dijaki izbirnih vsebin likovne

umetnosti SŠ Veno Pilon Ajdovščina. Skupaj s profesoricami likovne umetnosti so se osnovnošolci in dijaki udeležili delavnice, na kateri so se seznanili s samo zgodovinsko in tehnološko platjo sitotiska ter njegovo uporabnostjo, spoznavali so ozadje nastajanja grafičnih odtisov ter se ob tem dotaknili vprašanja o originalnosti umetniškega izdelka in reproduciranju slednjega. V praktičnem delu, ki je delavnico zaokrožil, so udeleženci na bombažno vrečko sami natisnili enega od dveh motivov, izbranih po grafičnih predlogah Danila Jejčiča. Končni izdelek, to je vrečko, zaznamovano z umetnikovim delom v tehniki sitotiska, so lahko odnesli s seboj. Pri delavnicah ter ob ogledu razstave umetnikovih plakatov v Hiši mladih je sodeloval tudi sam Danilo Jejčič. Delavnica je obenem zajemala strokovno vodstvo po razstavah Danila Jejčiča v Pilonovi galeriji, Lokarjevi galeriji ter v MC Hiši mladih. Načrtovane delavnice so se odvijale v Hiši mladih - teoretični del samega medija je predstavila Tea Curk Sorta, praktični del pa se je izvajal pod strokovnim vodstvom Anje Korenč ter Tee Curk. Pri strokovno tehnični izvedbi pa smo sodelovali z ajdovskim podjetjem Muri tisk, proizvodnja, trgovina d.o.o.

V Hiši mladih smo bili pozitivnega odziva na vsa povabila gospodu Danilu Jejčiču zelo veseli in upamo na sodelovanje tudi v prihodnosti.

Zahvala za vso pomoč in podporo pa gre predvsem Pilonovi galeriji, ki nas je povabila k sodelovanju in nam omogočila, da smo z gospodom Jejčičem preživeli lepe trenutke tudi v Hiši mladih.

MC Hiša mladih

Dan mladinske literature in literarni natečaj za mlade Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina je, v sodelovanju z Lavričevo knjižnico Ajdovščina, letos drugič zapored obeležil 2. april (Mednarodni dan knjig za otroke in rojstni dan pravljičarja H.C. Andersena) kot »Dan Mladinske literature«. V sklopu le tega se je zgodilo več dogodkov.

Od 18. do vključno 23. marca je potekal literarni natečaj za mlade z naslovom »Pesem o… pesem za…«. Tema letošnjega natečaja je bila pesem. Natečaj je bil namenjen izključno mladim med 13. in 19. letom starosti. Vsak avtor je lahko sodeloval z največ tremi literarnimi

deli napisanimi v slovenskem jeziku.

Sodelovali so lahko avtorji, ki poslanega dela še niso objavili oz. to delo še ni sodelovalo na drugem natečaju.

Na naš naslov je prispelo kar trideset pesmi. Strokovna, štiričlanska, komisija je izbrala tri najboljše prispevke in jih nagradila. Komisijo so sestavljali: pesnica ga. Alenka Skupek, Maja Štefin, predstavniki Lavričeve knjižnice in predstavniki Mladinskega centra Hiša mladih (le ti so podali skupno oceno). Nagrade je omogočil Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina.

V torek 9. aprila, pa smo v Mladinskem centru Hiša mladih ponudili

pester program tako za mlajšo, kot širšo publiko. Med 10.00 in 12.00 uro so potekale delavnice branja poezije, pod vodstvom Martine Zalar, knjižničarke iz Lavričeve knjižnice Ajdovščina.

Od 12.00 do 22.00 ure ste si lahko na stojnicah izposodili (poezija) ter izmenjali knjige. Pri izmenjavi knjig je bil poudarek na tujejezični literaturi, knjige, ki so pri izmenjavi ostale so postale del »mini knjižnice« v hostlu. Dan smo zaključili z Večerom poezije ob 18.00 uri, ko smo z gostjo, pesnico Alenko Skupek podelili priznanja in nagrade literarnega natečaja »Pesem o… pesem za…« in prisluhnili pesnici, ki je s svojimi poezijami nagovorila mlado publiko.

Prvo nagrado je prejela Urška Pirjevec s pesmijo Pesem o… pesem za…

(E-book), drugo nagrado Maruša Čermelj, Pesem o tišini (nahrbtnik) in tretjo nagrado Klara Petrovčič s pesmijo Balon (set nalivnih peres). Čestitamo tudi vsem drugim udeležencem natečaja, prav vsak nas je na svoj način prevzel s svojim prispevkom. Vabimo vas, da si dela mladih pesnikov in pesnic preberete na naši spletni strani www.mc-hisamladih.si (pod rubriko Znanje in učenje).

MC Hiša mladih

Obvestila MC Hiše mladih Galerija Hiša mladih; Nejc Bole V Galeriji Hiša mladih smo v petek, 12. aprila 2013, ob 19h, odprli popotno fotografsko razstavo domačega fotografa Nejca Boleta. Vabljeni, da si jo ogledate. Razstava bo na ogled do 3. maja 2013.

Osnovni ter napredni tečaj Photoshopa skupaj s praktičnim fotografiranjem in retuširanjem nastalih fotografij, 18. april V MC Hiša mladih pričenjamo z osnovnim ter naprednim tečajem Photoshopa, ki bo vseboval tudi praktično fotografiranje in retuširanje nastalih fotografij. Uvodno srečanje bo v četrtek 18. aprila 2013, ob 18h. Komu je namenjen: Ljudem vseh starosti, ki bi se radi naučili uporabljati najnaprednejši računalniški program za urejanje in obdelavo fotografij Kitesurfing tečaj, 20. april Da vam v letošnjem poletju ne bo dolgčas, se lahko udeležite Kitesurfing začetnega tečaja! Uvodno srečanje bo v soboto, 20. aprila 2013 ob 11h v MC Hiša mladih Ajdovščina.

Predavanje: Tradicionalni ribolov na Cerkniškem jezeru, 23. april V torek, 23. aprila 2013, vabljeni v MC Hiša mladih, na projekcijo filma ter predavanje o tradicionalnem ribolovu na Cerkniškem jezeru. Svoj dokumentarni film o tradicionalnem ribolovu na Cerkniškem jezeru nam bo predstavil domačin Miro Kunstek.

Voden ogled razstave Genij – Da Vinci, 25. april Vse ljubitelje umetnosti vabimo, da se nam pridružite pri ogledu razstave Genij - Da Vinci, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V četrtek, 25. aprila 2013, ob 13h. Info: www.mc-hisamladih.si

Mala biznis delavnica V MC Hiša mladih že nekaj časa poteka Šola podjetništva. 24. aprila 2013 pa pričenjamo še Malo Biznis Delavnico, ki je namenjena mlajši populaciji, predvsem dijakom ter učencem 8. in 9. razreda osnovne šole. Mala Biznis Delavnica je kreativne in hkrati izobraževalne narave, namenjena tistim, ki čutijo v sebi delček podjetnika. Udeležba je brezplačna.

Delavnica je namenjena dijakom od 1. do 4. letnika ter tudi osnovnošolcem iz 8. ali 9. Razreda. Cilji delavnice je Mladim podjetnikom predstaviti, kaj je podjetniški in teamski duh, na zanimiv način ki je njim blizu. Skupaj z mladimi izvesti mini podjetniško idejo in na njeni podlagi ugotavljati različne zakonitosti, ki vplivajo na njeno realizacijo. Poudarek bo bil na spoznavanju podjetniških elementov (brainstorming, oblikovanje produkta, oblikovanje cene, oglaševanje, prodaja,…).

Mladi bodo sami s poizkusi ugotavljali katera strategija je za resničitev ideje najbolj uspešna.

Potek srečanj: Predvidena so tri srečanja v trajanju 2 uri.

Na prvem srečanju se bodo mladi spoznali s pojmom podjetništva in sicer na podlagi vsem znanih primerov zanimivih podjetniških idej, morda izpostavljeni primeri najstniškega podjetništva (facebook ipd.).

Sami bodo predstavili njihov pogled

na to kdo podjetnik je in kaj dela.

Sledil bo brainstorming kjer bodo brez zadržkov iskali primerno idejo, ki lahko bila izvedljiva. Ideja se ob koncu srečanja tudi izbere. Udeleženci bodo povabljeni, da do naslednjega srečanja premislijo kako bi idejo izvedli. Drugo srečanje bo bilo namenjeno predstavitvi idej poslušalcev ter pripravi akcijskega načrta, tretje srečanje pa bo namenjeno preizkušanju ideje, izvedbi prodaji. Ob koncu srečanja bo sledila analiza in odgovor ali so bili uspešni ali ne.

Malo Biznis delavnico bo vodila Jana Hladnik Tratnik Udeležba je brezplačna, zaželjene pa so prijave na INFO@MC-HISAMLADIH.SI (Do, vključno torka, 23. aprila 2013). Število mest je omejeno.

N TIO EDI OND20.do 22.junij

SEC

2013

100 95 75

25 5 0

PLAKAT a2 16. februar 2013 15:40:00

10

Upokojenci

Št. 21 • 16. april 2013

Društvo upokojencev Ajdovščina Društvo je tudi v leto 2013 zakorakalo delovno in z veliko načrti, ki so zapisani tudi v programu.

V januarju smo, kot že vrsto let, silvestrovali na Dobu. Ženski pevski zbor DU in DI- Večernica se je udeležil revije Naši zbori pojo v Vipavi. Članice Dramsko pevske skupine Zarja so ob sredah pripovedovale pravljice v OŠ Šturje. V Črničah pa smo v februarju sodelovali na prireditvi ob Kulturnem prazniku. Pevke Večernic smo se intenzivno pripravljale v Izoli za nastop na reviji Primorska poje.

Igralci pikada so se udeležili prijateljskih tekem v Logatcu, Loškem potoku in Vipavi. Balinarji pa pridno trenirajo za Majski turnir.

Primorski škljocarji , katerih člani so tudi iz DU Ajdovščina, so 11. marca v avli Dvorane prve slovenske vlade pripravili razstavo fotografij Goč. Pogled na Goče skozi naše objektive je bil prav gotovo zanimiv za veliko obiskovalcev, ki so si ogledali razstavo. Otvoritev je spremljal tudi kulturni program, ki so ga oblikovale članice Dramsko pevske skupine Zarja.

Na Gregorjevo, 12. marca, je v Dvorani prve slovenske vlade potekala prireditev z naslovom Pa bo pomlad prišla.

Program so oblikovali Dramsko pevska skupina Zarja in učenci OŠ Šturje. Prireditev je potekala v duhu prebujajoče se pomladi, mladosti in ljubezni. Recitirali in prepevali so učenci pod vodstvom mentorjev Polonce Juretič, Urške Kranjc in Igorja Hodaka. Dramsko pevska skupina Zarja je zapela, igrala in recitirala pod vodstvom Marije Terčelj in Jožice Mozetič. Prireditev je dobrodelna in zbrani prispevki so namenjeni za šolski sklad OŠ Šturje, z dobrim namenom, da bo pomlad prišla tudi za otroke iz socialno ogroženih družin.

OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV Ajdovščina je potekal 14. marca v Dvorani prve slovenske vlade.

Otvoritev so popestrili ŽPZ DU in DI Večernica pod vodstvom zborovodja Mirana Rustja in dramski del skupine Zarja z šaljivo igrico z naslovom Hladilnik. Sledil je pozdrav in napoved dnevnega reda občnega zbora predsednice društva Metke Marušič. Po izvolitvi delovnega predsedstva so sledila poročila o aktivnostih in delovanju društva, ki ga je podala Metka Marušič. V letu 2012 je bilo veliko aktivnosti , ki so se pričele s tradicionalnem januarskem silvestrovanjem na Dobu, pustovanjem na Občinah in zaključkom v Izoli v hotelu Delfin. V marcu so si ogledali razstavo orhidej in metuljev v Radencih in vzgojo tropskih rastlin v Dubrovniku. Udeležili so se srečanja upokojencev Primorske na Mašunu, obiskali Zagreb, bolnico Franjo, martinovali. V gledališču na prostem Studenec pri Domžalah so si ogledali Dobrega vojaka Švejka, v decembru pa odšli na božični koncert v Stožice. V hotelu Delfin pa je v dveh terminih letovalo 81 članov društva. Štirje izleti so odpadli zaradi premalo vpisanih.

V društvu delujejo športne sekcije: igralci pikada, balinarji, strelci z malokalibrsko puško in kegljači. Najbolj odmeven je vsakoletni Majski turnir, ki predstavlja tudi velik organizacijski in finančni projekt. V lanskem letu je tekmovalo 16 ženskih in 12 moških ekip balinarjev,

igralci pikada so zbrali 14 ženskih in 10 moških ekip. Na strelišču Slovenske vojske v Vipavi se je pomerilo 6 ekip. Športniki se udeležujejo vseh tekmovanj, ki jih organizirajo sorodna društva, prav tako tudi kegljači, ki redno trenirajo v Vrhpolju. Člani imajo na voljo rekreacijo v mali dvorani ŠC Police, rekreacijo v bazenu in vadbo v bazenu s fizioterapevtko za prizadete od kapi.

Upravni odbor se je sestal na 13 sejah.

Preko leta je bilo poslano veliko voščilnic ob rojstnih dnevih, starejšim članom in tistim, ki so bolj aktivni v društvu, starejše nad devetdeset let, se ob rojstnem dnevu obišče na domu. V letu 2012 je praznovalo 13 zlatoporočencev, 4 diamantni pari in en par častitljivih 65 skupnih let. Slavnostna prireditev je poteka v Vipavskem hramu,kjer so se pari srečali in družili. Zgledno je sodelovanje z OŠ Šturje, kjer sodelujemo v projektu Hiša sadežev družbe. To sodelovanje poteka od leta 2008, ko je šola odprla vrata za svoje učence in tudi upokojence, ki tam vadijo, učijo ročnih del učence, pridobivajo računalniško znanje, ki jim ga nudijo učenci. Dramska skupina Zarja sodeluje na urah pravljic, igralcem pikada pa omogočijo izvedbo Majskega turnirja v šolskih prostorih. Na Gregorjevo je bil organiziran skupni dobrodelni koncert za šolski sklad, s skupnim nastopom z igro Ličkanje pa smo se predstavili v Ljubljani, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.

Načrti za leto 2013 zajemajo vse dosedanje aktivnosti, dobrodošli so novi predlogi, katere lahko prispevajo vsi člani društva. Letos bo društvo organizator srečanja upokojencev Primorske, ki bo 25. maja v Ajdovščini.

Poročilo o kulturi je podala Stanka Vidmar. V društvu deluje Ženski pevski zbor DU in DI Večernica, ki ga vodi Miran Rustja. Zbor šteje 26 pevk, ki enkrat tedensko vadijo v glasbeni šoli. V letu 2012 je imel zbor 28 nastopov. Redno se udeleži revij Naši zbori pojo, Primorska poje, Revije invalidskih zborov, Pevski tabor Šentvid pri Stični, Zlata jesen, Revija Primorskih upokojenskih zborov, Pod modrim nebom. Zbor je uspešen in v svoji kategoriji med najboljšimi, kar gre zahvala zborovodji, ki zelo uspešno poučuje pevke. Zbor bo v letu 2014 praznoval dvajseto obletnico obstoja.

Pevsko dramska skupina Zarja uspešno igra in prepeva pod vodstvom Jožice Mozetič in Marije Terčelj. Skupina, ki šteje 14 članov, je imela v letu 2012, 31 nastopov, od malih do velikih odrov. Za vse pa se enako dobro in skrbno pripravljajo enkrat tedensko na vajah v O.Š.Šturje. Skupina je dobila priznanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in priznanje v Sežani - za naj amatersko gledališko skupino.

Fotografi društva so pripravili pet razstav v sodelovanju s Pokrajinskim društvom Primorski škljoc, katerega člani so. Udeležili so se celodnevnih fotografskih delavnic v Grgarju, ob Hublju, katero so tudi organizirali, in v Gočah.

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje so na natečaju fotografije odnesli večino nagrad, eno je prejela tudi Nevenka Vidmar članica domačega in pokrajinskega društva. Strokovni mentor je Robert Pavšič, vodja društvene sekcije je Roman Žonta. Redno se izobražujejo na terenu

in preko računalniških programov.

Poročilo o delu prostovoljcev je predstavila koordinatorka Janja Polanc. Dela je veliko in opravljajo ga prostovoljke in prostovoljci z veliko mero odgovornosti in so pri tem tudi zelo uspešni. Redno se srečujejo, da sproti obravnavajo probleme in razporejajo delo. Projekt, ki poteka od leta 2005, Starejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma, zajema domala že vse prebivalce v občini Ajdovščina, ki so stari nad 69 let. Občane na njihovem domu obiščejo prostovoljci in s pomočjo anket ugotovijo, kakšno pomoč lahko nudijo, svetujejo ali se samo družijo z občani. Za lažje delo in večjo kakovost pri opravljanju nalog, so za prostovoljce organizirana različna izobraževanja: varnost starejših v prometu, v javnosti in domu, o gluhosti in naglušnosti , o demenci, o nasilju nad starejšimi, o sodobnih izzivih prostovoljstva.

Kljub prizadevnosti prostovoljcev je dela veliko in dobrodošel je vsak član, ki se bo pridružil prostovoljcem. Vsa pohvala pa dosedanjim 37 članom, ki nesebično pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo.

Boža Volk je podala finančno poročilo.

Društvo deluje v okviru svojih zmožnosti. Marinka Vidrih pa je podala poročilo nadzornega odbora in povedala, da DU Ajdovščina deluje v skladu z predpisi in sklepi organov društva.

Uradnemu delu so sledili pozdravi povabljenih članov in gostov . Zbrane je pozdravil Drago Vidrih podžupan občine Ajdovščina in povedal, kako potekajo aktivnosti v zvezi s prostori za 3. življenjsko obdobje. Alojz Vitežnik, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Nova Gorica, je predstavil aktualnosti, ki potekajo na zvezi društev in prizadevanja za reševanje problemov nastalih v letu 2012. Tomaž Lulik iz Športnega društva Rekreativček je predstavil projekt »Vadba v zrelih letih« in povabil k sodelovanju Društvo upokojencev.

Priznanji društva sta dobila Roman Žonta, za dolgoletno delo v korist društva in Nevenka Vidmar , za aktivno delovanje v društvu v zadnjem obdobju.

Sledil je podpis sklepa o pobratenju DU Ajdovščina in DU Gaberje na Dolenjskem. Društvi zgledno sodelujejo na športnem in kulturnem področju. Njihov predsednik Martin Gazvoda je poudaril, da so druženje in prijateljske vezi v današnjem času zelo dobrodošli in temelj medčloveških odnosov.

Društvo upokojencev Ajdovščina je svoj občni zbor zaključilo z druženjem v avli dvorane. Avlo so krasile fotografije fotografov Primorskega škljoca, in naših članov, ki so tudi prispevali fotografije aktivnosti društva, ki so se vrtele na panoju v dvorani. Oder v dvorani pa so okrasile članice društva Most.

Nevenka Vidmar

Osteoporoza – tiha ubijalka dipl. dietetičarka Petra Kravos

Osteoporoza ponavadi nastopi brez opozorila in je ena najpogostejših, a najmanj prepoznanih bolezni v Evropi, čeprav v svetu in tudi pri nas dobiva razsežnosti epidemije. Svetovna zdravstvena organizacija je za leto 2000 ugotovila, da so stroški zdravljenja osteoporoznih zlomov v Evropski uniji znašali 30 milijard evrov, a da se bo že leta 2020 ta vsota podvojila.

Osteoporoza je stanje znižane kostne gostote in spremenjene mikrozgradbe kostnega tkiva. Posledica teh sprememb so krhke kosti, poveča se nevarnost zlomov. Osteoporoza je najpogostejša pri starejših ženskah, vendar tudi moški niso izvzeti. To nam potrjuje tudi podatek, da bosta zlom zaradi osteoporoze utrpela vsaka tretja ženska in vsak peti moški.

Osteoporoza poteka tiho, ne boli in ne povzroča nobenih težav. Šele prvi zlom je opozorilo, da je nekaj narobe. Značilno za osteoporozne zlome je, da nastanejo že ob manjših obremenitvah ali padcih. Najpogostejši so zlomi zapestja, vretenc in kolka, ki lahko resno poslabšajo kvaliteto življenja in povzročijo različne stopnje odvisnosti in invalidnosti. Najtežje so posledice zloma kolka, saj jih po zlomu kolka mnogo ne preživi prvega leta po poškodbi, številni nikoli več ne shodijo, kar močno spremeni kakovost življenja poškodovanca in njegove družine. Zlomi vretenc, ki so najbolj pogosti, a najmanj prepoznavni, povzročijo zmanjšanje telesne višine, skrivljenost hrbtenice, težave z dihanjem in bolečine v križu.

Vsi vzroki za nastanek osteoporoze še niso poznani, poznani pa so nekateri dejavniki, ki povečajo tveganje za njen nastanek. Dejavnike tveganja razdelimo v dve skupini: tiste, na katere ne moremo vplivati (starost, spol, dednost, zgodnja menopavza, nekatere bolezni in dolgotrajno zdravljenje z nekaterimi zdravili), in tiste, na katere lahko vplivamo (alkohol, kajenje, nepravilna prehrana, premalo vitamina D, bolezni prehranjevanja, premalo gibanja). Zdravljenje osteoporoze je usmerjeno predvsem v preprečevanje zlomov in ponovnih zlomov. Za uspešno premagovanje bolezni samo zdravila niso dovolj. Najpomembnejši so splošni ukrepi: dovolj gibanja, uravnotežena prehrana, izogibanje slabim navadam in razvadam. Uravnotežena prehrana, primerna kalorična vrednost in vsebnost hranil so temelj za razvoj vseh tkiv, vključno s kostnim. Pomembna je tudi zadostna količina kalcija in vitamina D. Polnovredna prehrana z dovolj kalcija je pomembna že v mladosti, tako lahko organizem zgradi dovolj veliko kostno maso in z njo vstopi v kasnejše življenjsko obdobje, ko se prične kostna masa zmanjševati. Kalcij je najpomembnejša rudninska snov, ki se vgrajuje v kosti in jim daje trdnost. Če ga ni dovolj, postanejo kosti krhke in lomljive. Večina (99 %) telesnega kalcija je v kosteh. Telo potrebuje največ kalcija v dobi rasti.

Pomemben je tudi v zrelih letih, saj ženske in moški po 50. letu potrebujejo do 1200 mg kalcija na dan. Najbolj zaželeno je, da zaužijemo čim več kalcija s hrano, npr. s posnetim mlekom (3 skodelice) in mlečnimi izdelki, sadjem, zeleno listnato zelenjavo, suhim sadjem (orehi, fige, mandeljni), stročnicami in sojo, saj številne epidemiološke raziskave že potrjujejo pozitiven učinek sojinih izoflavonov na zmanjševanje mineralne gostote kosti. Včasih, ko organizem s hrano ne dobi dovolj kalcija, pa ga je potrebno nadomeščati tudi s preparati, ki vsebujejo kalcij.

Vitamin D je nujen za mnoge procese v organizmu in je pomemben za ohranjanje zdravja. Pomanjkanje vitamina D povzroča nezadostno absorpcijo kalcija, zmanjšano mineralno kostno gostoto, zmanjšano mišično moč in odpornost proti okužbam. Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Zadošča, če vsak dan izpostavimo soncu obraz in roke do komolcev za 15 minut. Čim svetlejša je koža, tem več vitamina D nastane. Sposobnost nastajanja vitamina D pa se s staranjem zmanjšuje in večini starejših bolnikov in tistim, ki niso dovolj na soncu, je treba vitamin D dodajati v obliki zdravil, ker ga s hrano dobimo veliko premalo.

Osteoporoza je ena tistih bolezni, ki se prikradejo potiho in udarijo nenadno.

Posledice so lahko usodne. Glavni krivec za bolezen smo tudi mi sami. Z večjo skrbjo za zdravje, ko so naše kosti še zdrave, bi zlahka premaknili prve znake bolezni v pozno starost ali jih celo preprečili. Zelo pomembno je, da vemo, da lahko veliko naredimo sami s preprostimi ukrepi, kot so opustitev kajenja in alkohola, redna telesna vadba in pravilna prehrana z zadosti kalcija in vitamina D.

Prostori za tretje življensko obdobje v Ajdovščini V lokalnem časopisju se zadnje čase pogosto piše o izgradnji prostorov za Društvo upokojencev in Društvo Most.

Društvo upokojencev Ajdovščina je prostore za svoje dejavnosti začelo iskati pred 63 leti. Boljši časi so se nam obetali po zadnjih lokalnih volitvah. Z obiski sorodnih društev po Sloveniji, smo se prepričali, da ima mnogo občin posluh tudi za tovrstne projekte. Društva upokojencev imajo svoje prostore na Bledu, Javorniku na Gorenjskem, Slovenskih Konjicah, Novem Mestu, Gaberje na Dolenjskem … Ko so v Slovenj Gradcu zgradili nov Dom za starejše občane so pritličje oddali Društvu upokojencev, prav tako se je zgodilo v Radencih.

Naše društvo ni strankarsko obarvano naši člani so lahko člani ali simpatizerji različnih strank za nas pa so člani društva upokojencev, za katere se trudimo kaj dobrega narediti v njiho-

vem tretjem življenjskem obdobju. V društvu se ne sprašujemo po strankarski pripadnosti, prepričani pa smo, da bomo volili tiste svetnike, ki bodo imeli posluh tudi za starejšo populacijo.

Zelo težko je delovati v društvu, ki nima lastnih prostorov, da bi lahko kvalitetno izvajali dejavnosti, ki jih ni malo. Tako se moramo odpovedati marsikateremu projektu, ki bi ga z veseljem opravljali in za katerega smo prepričani da bi bil potreben.

Vsa ta leta so predsedniki Društva upokojencev in kasneje še Društva Most iskali ustrezno rešitev na občini, vendar brez uspeha . Končno se je reševanje te problematike, tudi z veliko pomočjo in prizadevanjem svetnikov DeSUS- a v občinskem svetu, obrnilo v pravo smer. Upamo na ugodno in čimprejšnjo rešitev te problematike, za kar bomo upokojenci vsem zelo hvaležni.

Metka Marušič, DU Ajdovščina

Dediščina

Št. 21 • 16. april 2013

Drobci preteklosti za danes in jutri DUŠAN KREČIČ

Tokrat objavljam zemljevid Vipavske doline s širšo okolico, povečavo dela karte PRINCIPATVS GORICENS iz leta 1561. Poudaril sem vodotoke: Vipavo, Hubelj, Sočo, Branico, Lijak, Močilnik in podčrtal takratno poimenovanje teh ter nekaterih drugih krajevnih imen. Karta in povečava sta bili, skupaj se še 12 zemljevidi in povečavami Vipavske doline iz obdobja med letom 1553 in 1593, pri nas prvič objavljeni v knjigi g. Bačarja »Hubelj, Ajdovščina, Šturje, in okoliški kraji v zgodovinskih zapisih od konca 15. do začetka 17. stoletja«, ki jo je izdal Goriški muzej v Novi Gorici leta 2007. Večji del jih je G. Bačar, ki mu je bilo vse v zvezi z bližnjo in daljno preteklostjo naše doline »sveto«, našel v knjigi THEATRVM ADRIAE, avtorja Luciana Lage, izdane leta 1989 v Trstu. V knjigi je prvi zemljevid našega območja že iz leta 1546, na katerega pa je vrisana le Vipava. Prvi doslej znani zemljevid z vrisanimi, takrat očitno pomembnimi kraji: Šturje, S. Križ, Vipava, Erzelj, pa je iz leta 1553. V isti

11

Rajko Šinigoj (1927 – 2013) Namesto besede ob grobu Od Rajka Šinigoja iz Dobravelj, upokojenca Goriških vodovodov, smo se letos februarja poslovili tiho, v ožjem družinskem krogu, brez pevcev in brez besed slovesa.

Toda Rajkova življenjska zgodba si zasluži spomin, ker se je po drugi svetovni vojni znašel med žrtvami tragičnih zmot, ki nas še sedaj prizadevajo in razdvajajo in zaradi katerih bi skoraj postal tudi žrtev povojnih pobojev.

Rajko je bil dober človek. Pošten do sebe in do drugih. Po naravi občutljiv in potrpežljiv. Pri delu priden in nadvse natančen. Ljubeč in skrben mož, oče in stari oče.

Njegovi starši in starejši brat in sestre so pripovedovali o dveh njegovih izrazitih nagnjenjih, ki ju je kazal že v zgodnjem otroštvu. Rad bi igral na glasbene instrumente, a želja se mu je izpolnila le za orglice, na katerih je bil pravi umetnik, in tamburico, najraje pa bi igral violino, a v roke jo je dobil le za kratek čas med vojno. In drugo – rad bi bil nekak mehanik. Kot majhen otrok je bil najbolj vesel, če je kje našel kakšno matico ali vijak.

Znal je narediti in popraviti vse, česar se je lotil. Zlepa nisi našel koga, ki bi tako kot on nabrusil rezilo, nasadil orodje ali sklepal koso. Če bi se rodil nekaj let pozneje, bi nedvomno postal izjemen tehnični strokovnjak. A po končani osnovni šoli v tedanji Italiji ni mogel računati ne na zaposlitev, ne na šolanje. Pomagal je doma na majhni kmetiji.

Vojnega časa po kapitulaciji Italije leta 1943 in svojega zadržanja v njem se je vedno spominjal s ponosom, a tudi z grenkobo zaradi krivice, ki mu je bila prizadejana po vojni in ga je spremljala vse življenje. Komaj šestnajstleten je šel prostovoljno v partizane, na tako imenovano »goriško fronto«, ki naj bi zadržala nemško vojsko. Živo se spomnim s kakšno neučakanostjo je prišel domov.

Mama, ki je ravno pripravljala večerjo, ga je začudeno vprašala: »Le kam, saj si še otrok!« A ga ni skušala zadržati. Taki so bili tedaj časi. Na polentarju mu je dala dva kosa še nekuhane polente in malo mleka in čez nekaj minut je odhitel z drugimi fanti, menda kar peš po železniški progi proti Gorici. Po umiku je, krhkega zdravja, ostal doma, a je neumorno delal in raznašal propagandno in informativno gradivo za Osvobodilno fronto.

Malo pred koncem vojne so ga domobranci iz Ajdovščine, skupaj s skupino mladih fantov, ki so peli med mašo v kriškem samostanu, nasilno mobilizirali. Ob prvi priložnosti jim je manjša skupina fantov drzno pobegnila in se več dni skrivala v nekem bunkerju v Plačah. Živo se spominjam, kako so nato prišli k nam domov domobranci in spravili živino na dvorišče ter nameravali hišo zažgati. V zadnjem trenutku se je vrnil oče iz Ajdovščine in požig preprečil.

Kljub temu so Rajka po vojni »prišli iskat« kot nekdanjega domobranca in ga vlačili po taboriščih vse do avgusta 1945.

Ostal je živ, ker je bil mladoleten in ker ni pobegnil v Avstrijo, a še za dolgo usodno zaznamovan kot domobranec. Pri tem se je izkazal tudi kdo od domačinov.

Rajko je bil skupaj z mladino Dobravelj zelo aktiven pri vseh prostovoljnih akcijah: sodeloval je tudi v prvih mladinskih delovnih brigadah leta 1946, pri gradnji železniške proge Brčko – Banoviči v Bosni. A vedno je kdo »iz ozadja« lansiral vprašanje, če misli Rajko tako s sebe spreti madež domobranstva.

Zaradi takih dobrotnikov tudi ni postal član poklicnega pevskega zbora jugoslovanske armade v Beogradu, ki je bil že tedaj znan širom po Evropi in za katerega je bil na avdiciji izbran kot edini tenorist s tega dela Primorske in že dobil sklep o sprejetju v zbor. A spet je nekdo »opozoril« na njegovo domobranstvo in vabilo so preklicali. Namesto v zbor je

tako moral na dvoletno služenje vojske, kjer je hudo zbolel in se več let zdravil še po vrnitvi domov. Končno se je lahko zaposlil v Goriških vodovodih kot skladiščnik in vodja skladišča. Tu je našel delo in okolje, v katerem se je dobro počutil in ostal podjetju zvest vse do upokojitve. Doma je ostal skrben in priden gospodar, še v bolezni, dokler so mu zadnje moči to dopuščale.

Ko še nisem vedel, da bo pogreb v družinskem krogu, sem nameraval pevce prositi, da bi Rajku v naš zadnji pozdrav zapeli skladbo Vasilija Mirka Na trgu, v kateri je nekoč v dobravskem zboru Viktorja Ribičevega tako čudovito, mehko in doživeto zapel svoj tenorski solo: »Noč trudna leži …« Rajko se ni nikoli ukvarjal s spravo, ker se ni imel s kom in za kaj »spraviti«. Nikoli se mu tudi nihče ni opravičil. Sam pa tudi ni nikoli poskušal ugotavljati, kdo so bili tisti, ki so mu grenili življenje še dolgo po vojni in zakaj so to počeli.

Glede na svoja leta je bil Rajko ena zadnjih prič žalostnih povojnih dogajanj in hkrati žalostna priča delitev, ki jih ta dogajanja vzdržujejo – nikjer s tako nestrpnostjo in sprevrženostjo, kot pri nas, Slovencih.

Grozdan Šinigoj

Rad se spominjam starih brivnic 5

knjigi ni nobene dileme za g. Bačarja, kaj je na slavni »Tabula……..« (Drobci preteklosti, marec 2013). Zapisal je: »Prva karta, na kateri so naši kraji, je slavna Tabula Peutingeriana. Na nje je rimska Castra in napis Fl. Frigido«.

Karto iz leta 1561 sem izbral, ker so na njej že jasno zarisane in imenovane reke Soča (Lyigns…. Fl.), Vipava (Wipach fluvius frigidus ?), Hubelj (Chubel fl.), Lijak (Le(i)yach fl.), Močilnik (nečitljivo fl,na zemljevidu iz 1573 pa Bryne flu) in še neimenovana Branica ter mnogi, že takrat kraji Ajdovščina (Hajd.. chaft), Šturje (S. Gerg), Vipava (Wipach), Vrhpolje (Oberfeld), Vipavski križ (Kreycz), Lokavec (Lcy…), Kamnje (Kam…), Črniče (Czernicze) itd. Radovedni in oboroženi z lupo lahko nadaljujete in odkrili boste še marsikaj. Tudi kako daleč nazaj (v stoletjih) so že bili kraji, v katerih živite, primerjate lahko takratna poimenovanja krajev z današnjimi, ugibali kako se danes imenuje kraj nad Podnanosom takrat imenovan Vrawicz, nedaleč zahodno od njega S. Jacob, Rosel, zahodno od njega Weynsteg … Sam sem bil vesel, ko sem na mestu rojstne vasi Ustje,tako na karti iz leta 1561, kot tudi zadnji objavljeni iz leta 1593, odkril kraj Gmynd na izlivu reke Vipave v Sočo, kraj Saboden (Sovodnje) in že prej omenjen vodotok Leyach (Lijak). Kot radoveden dvomljivec se že od OŠ »potiho« nisem strinjal z utemeljitvijo, da se Ustje imenuje po ustju Hublja v Vipavo. Združitev obeh rek ni ne po velikosti, niti obliki, nič posebnega (ni izrazit lijak). Predvsem pa je predaleč, da bi dala ime vasi, sem sam zase premleval. In če že po »ustju«, potem prej po izlivu potoka Jelšek (na zemljevidih iz leta 1763-87 in 1811 še Koczevecz) v Vipavo, ki je tik pod vasjo. (nadaljevanje sledi)

Spomini segajo daleč nazaj, obiskoval sem drugi ali tretji razred nižje gimnazije. Ker so bile takrat zelo priljubljene obšolske dejavnosti: taborništvo in avio modelarstvo, sem se vpisal kar v oboje. »Nič ti ne bo škodovalo,« mi je dejala mama. Pozneje me je bolj pritegnilo taborništvo, odred se je že takrat imenoval Mladi bori. Čemu tak uvod? Pri taborniki sva se spoznala s Tomažem Prosenom, posledično pa tudi z njegovim očetom. Takrat so bili profesorji do nas strogi in videz šolarja jim je bil zelo pomemben. Lasje pa so rasli in rasli. Tako je naneslo, da sem bil nekega dne okaran zaradi bujne grive, verjetno se je zgodilo prav pri tabornikih. Nekako v zadregi mi je takrat Tomaž, ki je bil vedno lepo ostrižen, dejal: »Pojdi k mojemu očetu, ostrigel te bo tako kot se spodobi.« Pozneje, med letoma 1952 – 1956, sem še hodil k njemu na striženje. Spominjam se, da nam je večkrat dejal: »Ko boste šli na Čaven, le pazite, da vam neuki in zlobni ljudje ne bodo potrgali preveč cvetja. Taborniki smo takrat imeli sekcijo, imenovano Gorska straža.

Stano je imel poleg brivstva še eno ve-

liko ljubezen. Bil je planinec in gornik z vso dušo.

Stanislav Prosen je bil brivski mojster, znan po tem, da je dobro strigel, še bolj po tem, da je izučil ter spravil do poklica kar nekaj poznejših mojstrov: Kete Franc – Frančko, Danilo Šapla, Franc Šapla in še nekaj drugih. Zdi se mi, da je bil njegov zadnji učenec prav sin Tomaž.

Njegov sin Marjan pa mi je prijazno posredoval nekaj podatkov o očetu. Stanislav Prosen se je rodil 26. marca leta 1907 v Ajdovščini, za brivca se je izučil v znani vipavski brivnici, kdaj ne vem natanko. Strigel in bril je še v visoki starosti. Z ženo Julko sta si ustvarila prijeten dom in z ljubeznijo podarila življenje

petim otrokom, dvema fantoma in trem dekletom. Stankova življenjska pot se je zaključila nekega dne v decembru, leta 2001, dočakal je častitljivih štiriindevetdeset let.

To je zadnja zgodba o brivnicah, ki se jih rad spominjam. Morda mi bo kdo očital, da nisem opisal vseh, saj vem, da so bile še nekatere, vendar vanje nisem nikdar zašel, zato se jih tudi ne spomnim.

Bralcem mojih prispevkov se opravičujem za napačno ime, ki sem ga zapisal pri brivcu Luliku. Prijazna gospa iz Nemškarce me je poklicala in povedala, da je pravilno ime Ivan in ne Franc.

Roman Žonta

12

Knjige

Št. 21 • 16. april 2013

Bibliobus zanima sosede iz Reke (Hrvaška)

Novi bibliobus Lavričeve knjižnice Ajdovščina od prevzema in prve vožnje dalje vzbuja veliko zanimanja, navdušenja in radovednosti. Ne le tiste običajne, pač pa tudi strokovne. Tako so si vozilo ogledali tudi kolegice in kolegi iz Gradske knjižnice Rijeka, ki skrbi za bralno kulturo mesta Reka in je matična knjižnica za nacionalne in šolske knjižnice primorsko-goranske županije.

Mestna knjižnica Reka (Gradska knjižnica Rijeka - GKR) skrbi za oskrbo s knjižnim in neknjižnim gradivom ter za bralno kulturo 130.000 prebivalcev Reke (po velikosti tretje mesto v državi za Zagrebom in Splitom), medtem ko je županija 296.000 prebivalcev na petem mestu v Hrvaški. Knjižnica temelji na dolgi knjižničarski tradiciji Narodne čitaonice riečke (1894) in Gradske biblioteke Sušak. Tradicijo so

nadgrajevali s sodobnimi pristopi, znanji in tehnologijo tudi v skupni državi, kjer so bili reški knjižničarji prvi (1969), ki so poslanstvo izvajali z bibliobusom.

Reška Bibliobusna služba opravlja poslanstvo z dvema voziloma, starejšim Tamom in novejšim Ivecom.

Eno služi izključno mestu, ki ga tudi financira, obišče 18 postajališč. Drugo obiskuje 12 občin in 44 postajališč, financira ga županija v sodelovanju z občinami in ministrstvom.

Knjižnica ima v načrtu nabavo novega vozila, zato zbira informacije o vozilih, njihovi opremi in podatke, na katerih bi zasnovali novi bibliobus. Ko so na internetu videli informacije o novem ajdovsko-vipavskem vozilu, so nas tudi zaprosili za ogled.

Obiskali so nas ravnateljica Gorana Tuškan Mihočić, vodja matične službe Ljiljana Črnjar in vodja Bibliobusne službe Ivan Čemelj. Pričakali

smo jih v Vipavi, kjer so si ogledali novo knjižnico, ki jih je navdušila.

Osrednja pozornost je bila seveda namenjena bibliobusu. Kako so potekale priprave na nabavo, dogovori z občinami in ministrstvom, razpis in prijava, pridobivanje ponudb in izbor izvajalca, oblikovanje tehničnih specifikacij, gradnja in sprotno usklajevanje, oblikovanje notranjosti in izbor materialov, natečaj za poslikavo vozila, struktura financiranja, pogodbenih obveznosti in finančna zavarovanja za izvedbo in garancije … Seveda tudi razlogi za odločitev da se knjižnica nadgradi na podvozju tovornjaka, tehnične rešitve, vključno z rampo za gibalno ovirane osebe in problematiko vhodnih vrat v pogojih močne burje, sistemi ogrevanja in hlajenja, izkušnje z izvajalcem pa še kaj. Kolegi so informacije dobili »iz prve roke«, od tistih, ki so se z gradnjo največ ukvarjali. Čeprav je naša knjižnica neprimerno manjša, smo zadovoljni, da smo lahko v pomoč tako veliki ustanovi, kot je GKR. Pa tudi zato, ker smo navezali tako strokovne kot stike med kolektivi.

Artur Lipovž

SVET JE MAJHEN Vodja Bibliobusne službe na Reki je Ivan Čermelj, katerega oče je prišel v Bosno iz Vrtovina. Ivan je bil rojen v Sarajevu, med bosansko vojno pa je nekaj časa živel na Brjah, kjer ima dobre prijate-

Urnik potujoče knjižnice – maj 2013 PONEDELJEK, 6. maj Vrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 TOREK, 7. maj Vrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 SREDA, 8. maj Pipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 ČETRTEK, 9. maj Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 10. maj Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15 PONEDELJEK, 13. maj Podkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50– 14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30 TOREK, 14. maj Vrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50 SREDA, 15. maj Bia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 16. maj Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50 PONEDELJEK, 20. maj Skrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50 TOREK, 21. maj Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 1, 5270 Ajdovščina Tel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

lje, ki jih je na hitro tudi obiskal.

Vsi (p)tiči na enem mestu

Toliko ptic na enem mestu že dolgo ne. Brez skrbi ni vam treba steci na dvorišče in se ozirati v zrak, kje za vraga je ta žica, na kateri sedijo.

Omenjene druščina se je ‚‘zbrala‘‘ v Lavričevi knjižnici na predstavitvi bogatega sveta ptic Severne Primorske, Vipavske doline in Trnovskega gozda. 19. marca pod večer sta nam

ga po dolgem in predvsem navpik predstavila poznavalca ptic – ornitolog Jernej Figelj iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS in avtor knjige »Ptice Slovenije« Edvard Krašna iz Lovske zveza Slovenije. Na predstavitvi se je zbralo precej poslušalcev, ki jih je omenjena tematika nedvomno za-

nimala in jih bo od zdaj naprej, po vsej verjetnosti, še toliko bolj, saj sta predavatelja natrosila kar nekaj piče njihovim ušesom in očem. Seveda je neizogibno, da ob tovrstnem ‚‘soočenju‘‘ pride na dan tudi nekoliko drugačno gledanje na ptičji svet, ki ga imajo na eni strani lovci, na drugi pa naravoslovci. Kljub različnim pogledom so si edini v tem, da ptice zaradi čedalje večjih človekovih posegov v okolje izgubljajo svoje naravne habitate in kaj lahko se zgodi, da nekega dne vsaj nekaterih izmed njih ne bomo več slišali.

Se je pa tukaj pišočemu to že zgodilo, vendar ne zaradi dejstva, da ptice ne bi pele temveč, ker je z grozo spoznal, da vsled osredotočenosti v svoje lastno vesolje problemov, ptic v jasnem pomladanskem jutru ne sliši več…..a to je že misterij povsem druge vrste. ms

V Ajdovščino prihajajo sami hudi »jazzisti« Milles Davis, Ornette Coleman, Grnt Green, Chick Corea, Keith Jarrett in še drugi. Vse te CD-je si lahko zdaj izposodite in poslušate tudi v Lavričevi knjižnici.

Za popolno jazz doživetje si lahko na knjižnih policah oddelka za glasbo izposodite avtobiografijo Miles-a Davis-a, ki jo dopolnjuje zbirka štirih CD-jev - »Miles Davis – Complete studio recordings«, ali katero drugo knjigo z jazzovsko vsebino. Poleg jazzovske glasbe pa smo dopolnilni že sicer bogato zbirko etno glasbe, ki sega vse od Iztoka Mlakarja pa tja do Afrike, Azije, Južne Amerike in še dlje…

Soočena z digitalizacijo na vseh ravneh je ‚‘klonila‘‘ tudi knjiga. Vse bolj se namreč razširja in uveljavlja e-knjiga, publikacija, izdana v digitalni obliki, bodisi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige. Kljub bojazni, da bi elektronska knjiga izrinila tiskano knjigo, se najbrž še nekaj časa ni bati, da bi do tega dejansko prišlo. Obe obliki zaenkrat bolj ali manj sobivata v slogi. Zapriseženi tradicionalisti namreč prisegamo na slinjenje prstov, božanje in vonjanje papirja ter za uporabo klasičnih knjig za izdelavo herbarija (digitalne so za ta namen čisti brezup). Prednosti elektronske knjige pa so predvsem v njeni priročnosti in interaktivnem značaju le te. Na računalniku ali drugi za to primerni napravi lahko hranite na tisoče knjig, za katere bi morali v tiskani obliki zgraditi najmanj kak prizidek k vašemu domovanju, česar

pa vam ne priporočamo, ne zaradi ekonomskega vložka, niti zaradi kalvarij pridobivanja ustreznih dovoljenj in mrkih pogledov sosedov.

V desetih slovenskih osrednjih knjižnicah so s 15. marcem pričeli testno izposojo elektronskih knjig preko sistema BIBLOS LIB, prve slovenske spletne knjižnice z elektronskimi knjigami. Testno obdobje bo trajalo do konca meseca junija in upamo, da bo izposoja po tem na voljo tudi članom vseh ostalih splošnih knjižnic, tudi Lavričeve knjižnice v Ajdovščini. Elektronske knjige boste lahko prebirali na svojih osebnih računalnikih, tabličnih računalnikih in bralnikih oziroma na vseh napravah, ki omogočajo Adobe ID avtentifikacijo.

Več o samem sistemu BIBLOS LIB lahko izveste na spletni strani www. biblos.si.

Šport

Št. 21 • 16. april 2013

Kristjan in Polona naj ajdovska športnika 2012

Stadion v Ajdovščini postaja vedno bolj prepoznaven

dicionalno pripravila skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije, ki je ob tej priložnosti podelila priznanja športnikom Primorske.

FOTO Robert Ferjančič

Športna zveza Ajdovščina je sredi marca na svečani prireditvi okronala najboljše ajdovske športnike v letu 2012. Dogodek je ŠZ Ajdovščina tra-

FOTO Robert Ferjančič

Naj športnika 2012 v občini Ajdovščina sta kolesarja Kristjan Koren in Polona Batagelj. Priznanja jima je podelil župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, prislužila sta si ju z odličnimi nastopi – Polona na olimpijskih igrah, Kristjan pa na dirki po Franciji. Seveda pa imata oba celo vrsto odličnih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih.

Priznanje za življenjsko delo je šlo letos v roke konstruktorjema skakalnic v Tihi dolini, domačinoma s Predmeje, Bogdanu Velikonji in Viktorju Polancu. Žal se dogodka nista mogla udeležiti, v njunem imenu je priznanje iz rok generalnega sekretarja OKS Toneta Jagodica prevzel Rino Velikonja.

Stadion Ajdovščina kljub propadu nogometnega kluba Primorje oddaja nogometni utrip. Kot upravljalec mestnega stadiona se Zavod za šport Ajdovščina trudi za vzdrževanje stadiona in okolice ter koriščenje le tega. Veliko truda je vloženega v samo promocijo in trženje stadiona, saj mesto Ajdovščina nima ekipe, ki bi z nastopi v prvi ligi zadostovala potrebam stadiona. Nogometni klub ŠD Škou je prevzel »domovanje« na stadionu in pohvalno polni

sedeže na tribunah. Tudi podmladek Nogometne šole Ajdovščina polni vrzeli ter pridno koristi pomožno igiršče. V začetku junija organizirajo na stadionu nogometni turnir za mlajše selekcije, ki je bil zelo dobro obiskan že v lanski sezoni.

V kratki dobi enega leta smo uspeli na mestnem stadionu izpeljati kar nekaj odmevnih dogodkov. Gostili smo mladinsko nogometno reprezentanco Slovenije, tuje mladinske reprezentace iz Norveške, Bosne in

Hrvaške, ter imeli kar nekaj odmevnih tekem. V letošnjem letu se lahko pohvalimo, da smo gostili trenutno najboljši klub v Sloveniji, NK Maribor, ki je s člansko ekipo prišel na priprave v začetku tekmovalne sezone. V sredini marca smo na pripravah gostili mladinsko reprezentanco Slovenije U-20, ki se je na mestnem Stadionu v Ajdovščini za regionalni pokal pomerila z vrstniki iz Italije.

Dne 23.4. ob 16.00 bo pričetek tekme mladinske reprezentance Slovenije U-20 z njenimi vrstniki iz Hrvaške. V začetku maja pa bomo gostili turnir Narodov reprezentanc U-16, kjer imamo dogovorjeno tekmo Slovenija:Italija in izvedbo polfinalnega mednarodnega turnirja.

Pomembno je, da se koristi športno infrastrukturo in da se nogomet v Ajdovščini kljub velikim pretresom še vedno igra. Uporabniki so navdušeni nad kvalitetno travnato površino, saj se lahko primerja s površino na stadionih, kjer se igra nogomet na najvišjem nivoju. mag. Uroš Pintar

FOTO Robert Ferjančič

Turnir na Dunaju – pogled z roba igrišča

FOTO Robert Ferjančič

Srebrna priznanja je podelil Marjan Lah, prejeli so jih: Boštjan Čebron, David Koren, Luka Fabčič, Manca Komac, Jaka Komac, Štefan Hadalin, Andreja Slokar, ekipa Športnega kinološkega društva Ajdovščina, Kristjan Medvešček, Zarja Černilogar, Tilen Leban in Ana Čufer (na fotografiji).

FOTO Robert Ferjančič

Bronasta priznanja je podelil direktor Zavoda za šport Ajdovščina Uroš Pintar, prejeli so jih: Kristina Fon, Aljaž Bratož, Matej Praček, Matjaž Bratina, kadetska ekipa Rokometnega kluba Ajdovščina, Matej Žvokelj, Karin Krapež, Janja Ferjančič, Primož Bratina, Andrej Bratina, Miran Vauh, Matija Stupar.

Člani Društva Gora in Danilo Pudgar so v avli Dvorane prve slovenske vlade postavili zanimivo razstavo o zgodovini smučarskih skokov, ki je požela veliko zanimanja. Kulturni program pa so popestrili plesni center ADC in domača glasbena zasedba Skalp. Hvala vsem za lepo popestritev prireditve.

13

Dunaj. Petek, 29. marec, ura 15.30.

Stadthalle, velika dvorana, košarkarsko igrišče.

Tribuna, polna navijačev in radovednežev. Približno 700 ljubiteljev košarke. Na levi strani igrišča 5 igralcev v rdeče-belih dresih. Italijani, člani ekipe Pallacanestro Trieste.

Na desni strani igrišča še 5 igralcev.

V belih dresih z rdečim levom na prsih. NAŠI fantje. Še zadnji trenerjevi napotki. Skok za prvo žogo in tekma se začne. Koš za bele, koš za rdeče, koš za bele, uspešna obramba na strani belih in uspešen protinapad, … Glasno navijanje na strani »Triestinov«, a tudi mi se ne damo – vsi prijatelji zamejci, punce iz Vipave, naša ekipa U14, košarkarji KK Janč, ki so bili tudi na turnirju, … Ob prvi trojki bele ekipe naš del tribune popolnoma ponori … Konec prve četrtine, naši vodijo.

Druga četrtina, spet koši na eni in drugi strani. Akcije, ki so nagrajene z aplavzi. Polčas, naši vodijo za 7.

Morala bi na WC, a se vse tako hitro odvija. WTF (bi rekla mladina danes), bom že potrpela. Naslednjih 8 minut tretje četrtine je tudi mimo.

Naši še vedno v vodstvu. Še ena četrtina. Pa ja bo uspelo. Da ne tako kot lani, ko so izgubili v finalu … Ne, saj bo, saj znajo, zmorejo …

Poskus naših za 3 … KOŠ! … Zadnja

četrtina, dejmo fantje! Kar malo me je strah. Sekunde se vlečejo, fantje na igrišču so izčrpani, komaj še tečejo … Še malo … Navijači se deremo, kričimo, spodbujamo fante, upamo na najboljše … Roke me bolijo in dlani skelijo od ploskanja. Glasu je tudi bolj malo. Še z zadnjimi atomi moči kričimo »Defense, defense!« (obramba, obramba). Zadnja minuta odmora. Minuta in pol do konca tekme. Naši vodijo za 8. Spomnimo se, da smo v navijaški evforiji pozabili slikati in snemati, da bi imeli kaj za spomin. Ni važno, blizu zmage smo. Še nekaj sekund … IN KONEC! ZMAGA! TOOOOOO! V tistem trenutku ni bilo več važno, da smo štartali šele v torek zjutraj, saj nam je ponedeljkov odhod preprečilo nemogoče vreme. Pozabljeno je bilo napornih 8 ur v avtobusu, da smo zamudili kosilo, da smo tovorili težko in nerodno prtljago v šolo, kjer smo spali, da je snežilo in bilo mraz. Mladi košarkarji in košarkarice (punce iz Vipave v kategoriji U14, ajdovski fantje v kategorijah U13 in U14) so na Dunaj prišli zaradi košarke in še isti večer začeli svoj zmagoviti pohod. Ni bilo važno, da so bili nekateri nasprotniki prave »gorile« in je sodnik nekoga grdo nadrl. Ni bilo važno, kdo je bil vedno zadnji in koga smo vedno čakali, kdo ni

znal biti tiho in komu smo se ves čas smejali. Ni bilo važno, kdo ni znal držati žoge v rokah oz. torbi na poti v telovadnico in kdo ni upošteval pravila o uporabi mobitela. Ni bilo važno, komu je uspelo zamašiti WC školjko v šoli, da je bila poplava po celem hodniku in da se je avstrijska Fata ex-yu korenin drla »Eine grosse Scheisse hat die Toilleten verstopft!«.

Pozabljeno je bilo zgodnje vstajanje in zoprno vreme. Pozabljeni so bili naporni treningi doma. Pozabljene so bile solze žalosti iz lanskega finala. Zamenjali so jih široki nasmehi.

Nasmehi popolnoma vseh – fantov U14, ki so svojo pot zaključili v osmini finala, vipavskih punc, ki so nesrečno izgubile v četrtfinalu, in fantov U13, ki so postali zmagovalci svoje kategorije. In seveda široki nasmehi trenerjev, ki so dobili potrditev, da z mladimi dobro delajo.

A bile so tudi tri (ali pa mogoče štiri) solze sreče, priznam. Moje, ob podelitvi zasluženih medalj. Ker biti del tega košarkarskega dogajanja, del te ekipe (čeprav kot tečna »gospa mama od Breclja«) je odgovorno in lepo. Naporno in zabavno. Ponosno.

In čez par let, ko bo nekdo od njih košarkarska zvezda na TV, bom strašno važna in se bom lahko pohvalila, da je mulc eden od tistih, ki sem jim na Dunaju non-stop težila: »Dej kapo na glavo, da se ne prehladiš!« Saša Brecelj

Šport

Št. 21 • 16. april 2013

Ljudje v pajkicah

Sezona triatlona je pred vrati FOTO Igor Sever

14

Božo Remškar

Ajdovščino in okolico je zadnje mesece zajela prava tekaška epidemija. Ob vsakem vsaj malo lepem vremenu se po Ajdovskem polju podijo v žive barve oblečeni ljudje v pajkicah. Nepoučen človek bi si lahko še mislil, da pri nas snemajo peto nadaljevanje Robina Hooda.

No, tudi prve dni aprila je bilo tako. Po velikonočnem dežju sem si tudi sam navlekel pajkice. Pod štursko šolo sem že naletel na čredico pajkarjev, ki so zvesto poslušali svojega tekaškega guruja. Jaz sem ob tem le prhnil in si mislil: Kje ste bili vsi, ko sem jaz že petnajst let nazaj preskakoval luže doli ob Vipavi. Seveda kot netekmovalni tekač. Jaz laufam zaradi kondicije.

Zadnje čase pa je tek vedno bolj terapevtska zadeva. Za krizo srednjih let in ob treh živahnih fantih je tek najboljše zdravilo.

Tako šibam dol pod avtocesto in se spomnim lanskega poletja. Ne vem, kaj me je tako razkurilo: ali mulci ali dnevna politika. Tek je bil notranja nuja, čeprav se je pripravljala nevihta. Od zahoda se je valila gmota črnih oblakov, kot da prihaja konec sveta. Tekmoval sem z oblaki: bom suh, ne bom suh.

Dežju nisem ušel. Pri smetišču me je začelo prat in me je pralo do Ribnika.

Domov sem prišel hladen kot špricer. Tudi če bi zagledal dim, ki se vali iz našega stanovanja, bi si rekel: OK, saj smo zavarovani.

Ves v prijetnih spominih pritečem do mosta in zavijem proti Slapu. Danes laufam tako, bolj počasi … Ker sem bil včeraj na nogometu, se ne smem prenaprezati. To si govorim, ko za seboj zaslišim značilen zvok. Cap, cap, cap. Kamenje leti izpod copat. Sem pa res počasen, si mislim. Ah, gotovo je kak zagrizen rekreativec, ki se pripravlja na majski tek. Strižem z ušesi, nazaj nočem pogledati. Nato pa mimo mene lahkotno priskaklja najstniška gazela z neko I-pad zadevo v roki. Poleg tega še gleda v ekran …Mogoče je spotoma pisala sms? Ego pade do kolen. OK, OK, se tolažim. To so kratkoprogaši.

Jaz sem dolgoprogaš. Pomislim sem že, da bi jo poskušal loviti. Eh, pa to je le malo preveč otročje. Ona bo šla do Slapa, sklepam. Jaz bom pa zavil med vinogradi na Planino, da si povrnem samozavest.

Ko prime človeka da bi tekel, mora teč, tudi če zunaj piha 200 na uro. Ob Hublju proti Vipavi me je veter kar nosil. Zna biti, da sem bil hitrejši kot Bolt.

Pri sotočju Hublja in Vipave sem polagal ovinek kot Rosi. Še vedno nagnjen v veter sem poskušal teči proti mostu. Veter mi je s peskom bičal obraz. Oči sem imel polne zemlje. Proti smetišču sem se bolj vlekel kot tekel. To bi bila lahko nova tekaška disciplina, sem si mislil takrat: burjoss.

Mladenka je že pod tušem, sem prepričan. Jaz pa še čisto svež šibam proti Dolenjem in zavijem proti smetišču. Iz časov debelih krav in megalomanskih idej sem ob teku mimo našega smetišča še jaz razvijal svojo. Kaj nam bo piramida pri Lokavcu, ko pa jo imamo že pod Dolgo Poljano. Smeti bi lahko začeli odlagati v pravilno obliko štiristrane piramide. Na vrh bi speljali stopnice. Po njih bi vodili mladino, ki bi lahko na prerezu smeti spoznavala materialno zgodovino zadnjih šestdesetih let. »Otroci, vidite to je dojpak. V tako embalažo so v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja pakirali takrat še slovenske sokove!« Ali pa: »Posluh, dijaki, to je salonitka, nevarna azbestna kritina, s katero so v povojnih letih pokrivali strehe po Jugi.« Seveda bi zadevo lahko aktualizirali z obiskom sortirnice odpadkov za mulitvizijo ….

Ja, ko laufaš, ideje kar letijo.

Sem že na viaduktu čez avtocesto. Takrat pa za seboj spet slišim tisti cap cap…Šit. Spet me bo nekdo prehitel. Že je ob meni. Kaj ? Spet tista smrklja.

Tokrat vsaj brez I-pada v roki. Moj ubogi ego je šel kar spat. Ma kje hudiča je tekla? Mogoče je imela randi. Ta čas ko sem jaz crkaval gor do Planine, se je ona zabavala. Zdaj pa seveda lahko skaklja tukaj mimo.

Tokrat pa se ne vdam. Ne bom je prehitel, toliko otročji še nisem. Bom pa tekel na razdalji za njo.

Saj nisem tekmovalni tekač. Kje pa. Tečem samo za kondicijo.

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina Skupinska vadba na kolesih Skupinska vadba na kolesih je vadba namenjena tako moškim kot ženskam in je primerna za rekreativce vseh starosti ter vrhunske športnike. Vadbo, ki poteka v trim kabinetu ŠC Ajdovščina, kjer si vsak vadeči prilagodi obremenitev glede na trenutno stanje fizične pripravljenosti.

TERMINI : pon,sre,pet - 6.45 do 7.30, od 18.00 do 18.45 in od 19.00 do 19.45.

CENA: 1x obisk - 6 EUR, 10 obiskov - 45 EUR, organizirane skupine 10 obiskov (istočasni zakup ter rezervacija terminov najmanj 5-ih vstopnic po 10 obiskov) - 40 EURMAX št. udeležencev: 7 Ostale vadbe ZUMBA - torek od 20:00 do 21:00, AEROBIKA TNZ - torek od 19:00 do 20:00 in petek od 18:00 do 19:00, TERAPEVTSKA VADBA - sreda od 20:00 do 21:00 Pokriti bazen na voljo tudi v jutranjem času Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporabnike odprt tudi ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobotah med 13. in 21. uro. POZOR-plavalci izkoristite ugodno ceno sobotne plavalne urice-za uro plavanja med 6:10 in 7:10 kot med 13. in 14. boste odšteli le 2 evra.

Savna - PON-PET od 16:00 do 22:00, SOBOTA od 14:00 do 22:00

Kako pričeti s treningi za triatlon?

Seveda moraš imeti najprej cilj, ki je lahko, da letos končaš svoj prvi triatlon ali duatlon. Časa za pripravo je več kot dovolj, moraš si ga samo organizirati. S pričetkom vadbe ne čakaj, pričeti je potrebno danes.

Triatlon bi vsekakor lahko bil sprememba, ki ti popestri rutino življenja, še posebej, če že sedaj občasno tečeš in kolesariš. Le plavanje je potrebno dodati.

Kako in kje začeti?

V sklopu priprav na triatlon moraš plavati, kolesariti in teči. Pozimi je vse to težko početi, predvsem zaradi mrzlega vremena, ki nas od teh aktivnosti odvrne. Sedaj pa prihajajo daljši in toplejši dnevi, ki so kot nalašč za športe v naravi. In Triatlon klub Ajdovščina ti vse to omogoči in olajša. Treningi in vadba v organizirani skupini ti bodo pomagali vzdrževati rednost.

Prvi korak je enkrat ali dvakrat na

teden obisk bazena. Lahko se nam priključiš na naših treningih, kjer se v sklopu vadbe organizirano učimo plavalne tehnike kravl. To sicer ni nujno, vendar ti bo pomagalo nadgraditi tehniko plavanja in razširiti sposobnosti tvojih aktivnosti v vodi.

Tvoj primaren cilj naj bo vzpostaviti rednost vadbe plavanja ter biti sposoben plavati 15-20 minut brez prekinjanja.

V drugem koraku dodamo še tek.

Vsi se nam lahko priključite dva krat tedensko na pripravah na Majski tek.

Vadba poteka v torkih in četrtkih od 17.30-18.45. Dobimo se pred Zavodom za šport na Policah. Razdeljeni smo v tri skupine, od začetnikov do nadaljevalcev. Poudarek je na tehniki teka, specialnih tekaških vajah za moč, fartleku in intervalih. Cilj drugega koraka je, če si začetnik, rednost vadbe. Tekači, ki pa imate že kakšno sezono teka za sabo, lahko te cilje postavite višje.

Tretji korak je izvajanje preven-

tivne vadbe gibljivosti in moči po plavalni in tekaški aktivnosti. Da bo tvoje telo čvrsto in prožno, je potrebno vsaj dva krat tedensko narediti sklop vaj za moč in gibljivost.

To vadbo lahko narediš tudi doma, v fitnesu ali naravi. Najbolj racionalno je izvajati vaje z lastno telesno težo pred plavanjem ali po in med tekom.

Cilj tega koraka je vključiti preventivno vadbo v svoj športni vsakdan. Četrti korak je vključiti kolesarjenje. Če ti je še premrzlo, se nam lahko priključiš na skupinski vadbi na kolesih, ki poteka v trim kabinetu Zavoda za šport na Policah vse do konca aprila. Če nam bodo vremenske razmere omogočale vadbo kolesarjenja v naravi, bomo izkoristili prijetne tople dneve in v sredini aprila začeli s kupnimi treningi ob vikendih. Cilj četrtega koraka je pričeti kolesariti vsaj dva krat na teden.

Osnovna oprema za trening triatlona Plavanje: kopalke, plavalna očala, priporočljiva je plavalna kapa.

Kolesarjenje: kolo ( cestno, gorsko, treking ), čelada, kolesarske hlače in majica.

Tek: tekaški copati, tekaški komplet ali trenirka.

Trenirati triatlon je zabavno.

Več informacij in natančnejše podatke o programu si lahko najdeš na spletni strani Triatlon kluba Ajdovščina: www.3atlon.si. ekipa Triatlon kluba Ajdovščina

Majski tek Ajdovščina 2013 – sobota, 18. maj

Prireditev se bo pričela pred Športnim centrom Ajdovščina. Prijave in vpisi potekajo od 8:00 ure dalje. Ob 9:00 uri pričnemo z nastopi mlajših kategoriji. Otroci se bodo v 18 staro-

stnih kategorijah pomerili na razdaljah od 300 do 2000 m.

V nadaljevanju bo na programu tek članskih kategorij, s pričetkom ob 11:00 uri. Proga bo potekala s

startom izpred Športnega centra Ajdovščina po poljski poti mimo ranča »Dobre volje«do žage proti naselju Lokavec. Nadaljuje se skozi zaselka Brith in Paljk ter vrne na prvotno cesto, do gostišča Alba (Brod). Tekače nato čaka vzpon mimo zaselka Čohi in Gorenje. Od tu naprej pa spust do izvira Hublja. Zadnji del trase teka poteka po makadamski in gozdni poti v zaselek Grivče, po cesti IV. Prekomorske, mimo vrtca Hubelj, čez Lavričev trg, po Gregorčičevi cesti na ulico Quiliano in ponovno v cilj pred Športni center Ajdovščina.

Po končanem tekmovanju sledi razglasitev rezultatov ter podaritev praktičnih daril udeležencem.

Prijave zbiramo preko spletne strani www.zs-ajdovscina.si.

Startnina: mladinski teki 2€, člani 10€.

Šport in šah

Št. 21 • 16. april 2013

Zlato ostalo v Ajdovščini!

Šahovski kotiček Šahisti ajdovskega Šahovskega društva ČAVEN so leto 2013 začeli zelo aktivno . Vrstila so se tekmovanja članov društva , ki potekajo dvakrat mesečno . Najmlajši , učenci osnovnih šol , ki se udeležujejo šahovskih krožkov na osnovnih šolah v Vipavski dolini , se vsak mesec srečajo na turnirju , ki poteka vedno v prostorih druge osnovne šole . Marčevski turnir je bil v prostorih osnovne šole Vipava . Udeležilo se ga je 27 šahi-

Ajdovske bivše rokometašice smo letos že drugič uspešno organizirale rokometni turnir veterank in veteranov. Dogodek je potekal v Športnem centru Ajdovščina, v soboto, 2. 3. 2013. Turnirja se je udeležilo šest ženskih in osem moških ekip iz Slovenije in Hrvaške. V ženskih vrstah so se pomerile ekipe Idrije, Maribora, Ptuja, Kočevja, Zagorja in Ajdovke. V moškem delu pa so nastopali domači Nebrušeni dragulji in ekipe iz Ribnice, s Koroške, Sevnice, Krmelja, Dol pri Hrastniku, Velike Nedelje ter Buj. Ajdovke smo se pri organizaciji zelo potrudile. Veliko pomoč smo imele tudi s strani bivših igralk, ki pa ne tekajo z nami po igrišču. Poleg samega turnirja smo poskrbele še za srečelov, pogostitev vseh udeležencev med turnirjem, večerjo in zabavo po turnirju. Na veliko srečo je turnir potekal po časovnem načrtu, brez poškodb ter v veselem vzdušju.

Omeniti je potrebno, da je zlato ostalo v Ajdovščini. Nebrušeni dragulji so se, dobro pripravljeni, suvereno borili in prepričljivo osvojili pokal. Prav tako smo na ženski stra-

ni Ajdovke dokazale lepo igro, borbenost in srčnost in si prav tako priigrale prvo mesto. Glede na izkušnje, ki jih nosimo s sabo, smo s pridom izkoriščali tudi prednost domačega terena.

Organizacija je bila velik zalogaj za nas, vendar nam je s pomočjo sponzorjev uspelo organizirati turnir, ki bo vsem ostal v lepem spominu. Izkoristile bi priložnost in se še enkrat zahvalile vsem sponzorjem, predvsem pa Občini Ajdovščina, Športni zvezi Ajdovščina, Krajevni skupnosti Dobravlje, Damjanu Stresu za odlično večerjo in seveda vsem ostalim sponzorjem, ki smo jih tudi objavile na naši FB strani.

Zavedamo se, da je še vedno veliko ljudi, ki so radi prihajali na naše tekme in nas tudi tokrat niso pustili na cedilu. Tribuna ajdovskih polic je bila polna rokometnih navdušencev in bivših rokometnih delavcev, zato bi se tudi njim rade zahvalile in obljubljamo, da bomo naslednje leto poskrbele za organizacijo že tradicionalnega tretjega veteranskega turnirja.

stov , zmagal pa je Teo Stupar iz OŠ Ajdovščina . Gostiteljica aprilskega turnirja pa je OŠ Lokavec .

V soboto, 6. aprila 2013 je Šahovsko društvo ČAVEN , v avli Dvorane prve slovenske vlade , gostilo tudi mlade šahiste , udeležence 1. šahovskega turnirja kadetov severnoprimorske regije . Tekmovanja se je udeležilo 30 mladih nadobudnih ljubiteljev šaha iz Goriške, Tolmina, Ajdovščine, Vipave, Dobravelj in Lokavca . Z maksimalnim izkupičkom točk je zmagal Jurij Zamar

Ajdovke

in Uroša, ki sta predstavila kako pravilno spletno komuniciramo ter pomen komuniciranja na spletu na razvoj turističnih produktov. Predstavila sta, kako je pomemben urejen spletni nastop, katere so prave akcije za boljšo prepoznavnost na spletu. Splet je medij, ki ponuja številne poslovne priložnosti.

Z izobraževalnimi delavnicami nadaljujemo tudi v mesecu aprilu in sicer na temo turističnega spominka.

Program izobraževalnih delavnic: četrtek, 18. april 2013 ob 18.00 uri: “Turistični spominek v Občini Vipava, prepoznavanje lokalne motivike”, vodi etnologinja Tadeja Ličen; četrtek, 25. aprila 2013 ob 18.00 uri: “Turistični spominek; možnosti izdelave, tehnike, materiali”, vodita oblikovalca Polona in David iz Lične hiše.

Izobraževalne delavnice bodo potekale v prostorih Vinoteke Vipava, Glavni trg 1, Vipava. Število udeležencev na drugi delavnici je omejeno, zato vas vljudno prosimo, da vašo udeležbo predhodno sporočite preko tel.: 05 368 70 40 ali 051 215 226, lahko pa nam pišete na trg.vipava@siol. net. Vljudno vabljeni!

Kodelja iz Šahovski klub Nova Gorica. Na drugem mestu sta mu sledila klubska soigralca Jan Kolšek in Elvis Džamastagič. Najboljši domačin je bil Teo Stupar na sedmem mestu. Le pol točke za njim mu je na enajstem mestu sledila Elena Koradin , ki se je vse do zadnjega kola potegovala za najvišja mesta, a ji je na koncu zmanjkalo športne sreče . Vzdušje na turnirju najlepše kaže slika .

DJV

Rally Vipavska dolina – letos že jubilejnih 20. zapored

Moj kraj je turizmu prijazen V mesecu marcu smo v Centru za razvoj podeželja TRG Vipava organizirali štiri brezplačne izobraževalne delavnice, ki so potekale v okviru projekta »Moj kraj je turizmu prijazen«.

V sredo 6. in v četrtek 7. marca je prisotnim predaval izkušeni turistični vodnik Iztok Bončina. Delavnici sta pritegnili predvsem že obstoječe lokalne turistične vodnike in tiste, ki jih tovrstna dejavnost zanima. Predavatelj se je dotaknil teme »Kaj lahko pričakujemo od turizma« in predstavil primere dobrih praks doma in po svetu.

V četrtek je potekala delavnica »Bonton turističnega vodenja in javnega nastopanja«, katere so se poleg lokalnih turističnih vodnikov udeležili tudi ostali turistični ponudniki.

V četrtek, 14. marca, je potekala zanimiva delavnica z Nino Cvirn, ki med drugim skrbi za komunikacijo preko socialnih omrežij na SPIRIT Slovenija. Naslov delavnice je bil »Inovativnost na socialnih omrežjih«. Udeležencem je predstavila dejstva in podatke iz spleta: kakšni so globalni trendi glede rabe interneta, kakšni so trendi na spletu v turizmu ipd. Predstavila je najbolj uporabne socialne medije za uspešno komunikacijo v turizmu in sicer: facebook, twitter, foursquare, instagram, youtube ipd.

Na prvi pomladni dan smo na zaključno delavnico povabili brata Žižek, Primoža

15

Člani društva Ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina hitijo še z zadnjimi pripravami na 20. jubilejni rally starodobnikov Vipavska dolina 2013, ki je ime in sloves lepot in prijaznosti ljudi v Vipavski dolini ponesel širom po Sloveniji in tudi preko njenih meja. Rally bo letos potekal v soboto 11. Maja. prireditev pa sodi v okvir praznovanj ajdovskega občinskega praznika.

Tako kot vsa leta doslej bo rally, ki se ga udeležuje preko sto posadk s starodobnimi vozili, tudi letos potekal po cestah in skozi kraje v Vipavski dolini. Že z samo traso rally-a želimo organizatorji udeležencem pokazati nekatere naše bisere, na katere smo upravičeno ponosni – izvir mrzle reke Hublja, arhitekturo in kulturno zanimiv Vipavski Križ, pa staro trško jedro Vipave s Plečnikovimi spomeniki in še kaj.

Start rally-a bo tudi letos, v starem mestnem jedru Ajdovščine, od koder se bodo ponosni vozniki sta-

rodobnikov podali na preko 50 kilometrov dolgo pot po Vipavski dolini. Med udeleženci, v zadnjih letih je teh že okrog 120, bodo tudi letos taki, katerih vozila datirajo v začetek 20. let prejšnjega stoletja, med njimi tudi muzejski eksponati tehnične dediščine na katero so, zaradi svoje redkosti, njihovi lastniki upravičeno ponosni. Veliko zanimanja vsako leto pritegnejo tudi motorna kolesa, med njimi tudi tista z bočno prikolico, nekatera štejejo že častitljivih 80 let. Rally starodobnikov Vipavska dolina je nekakšna revija vozil, ki jih ne srečujemo vsak dan in so prava paša za oči, tako za naključne obiskovalce kot za ljubitelje in zbiratelje.

Za gledalce, pa tudi same udeležence rally-a sta svojevrsten del dogodka spretnostna in točnostna vožnja starodobnikov, oziroma njihovih posadk, ki bosta na parkirišču Mercator centra v Ajdovščini.

Tudi letošnji jubilejni 20. rally Vipavska dolina šteje za prvenstvo Zve-

ze starodobnih vozil Slovenije, kjer člani društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina že vrsto let zapored dosegajo vidne rezultate – v minulem letu smo osvojili štiri prva, dve drugi in tri tretja mesta ter se kar nekajkrat uvrstili med prvih deset najboljših. Društvo pa se je lani med 42. sodelujočimi društvi vključenih v Zvezo starodobnih vozil Slovenije, ki je tudi uradni predstavnik mednarodne organizacije FIVA v Sloveniji, uvrstilo s svojimi rezultati na odlično drugo mesto.

Na letošnjem rallyu Vipavska dolina 2013, tudi zaradi okrogle obletnice, pričakujemo še množičnejšo udeležbo tako starodobnikov in njihovih posadk, kot tudi gledalcev, ki s svojo prisotnostjo dodajo dogodku veljavo in vzdušje. To pa v Ajdovščino in Vipavsko dolino vsako leto privabi več in več udeležencev, med njimi tudi veliko tistih, ki se, kot sami pravijo »v te kraje radi vračajo, tako zaradi lepe proge rally-a, prijaznih ljudi, dobre hrane in pijače ter lepe in čiste doline«.

Miro Štrancar

16

Šport

Št. 21 • 16. april 2013

Ajdovski alpski smučarji vrhunski v letošnji sezoni

športnik Primorske. Ta naziv si je prislužil z zmago v slalomu na Olimpijskih igrah mladih v romunskem Brasovu, kjer je pometel z vso svetovno konkurenco. Tako je premagal tudi vso člansko konkurenco, kar je res zavidanja vreden rezultat in velika izjema v tem glasovanju. Poleg zmage v slalomu, je s petim mestom v veleslalomu potrdil, da je v tem trenutku najboljši mladi alpski smučar v Sloveniji med vrstniki do 19 let. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je na državnem prvenstvu članov v smuku na Kopah osvojil drugo mesto in najvišjo zmagovalno

Plesali za zlato Konec marca je v italijanskem Lignanu potekalo uveljavljeno plesno tekmovanje, ki se ga redno udeležuje tudi domači Plesni center ADC. Tudi tokrat so se dekleta in fantje iz Lignana vrnili z odličnimi uspehi. Čestitke!

Mladinci so v hudi konkurenci osvojili 1. mesto, člani so pristali na 2. stopnički, zelo dobro pa so se odrezali tudi pionirji, ki so bili četrti. Glavna protagonistka plesnega centra ADC je Alice Stojko: »Že odkar sem spoznala ples, sem vedela, da hočem biti plesni učitelj, vedela sem, da mora biti to moj poklic, to je moje poslanstvo!« Prvih plesnih korakov sta domači mladini podajali skupaj z Eleno Mikuš. Po letih dela z mladimi se plesni center danes lahko pohvali z vrsto kakovostnih mladih plesalcev, ki znanje hodijo iskat tudi v tujino ter ga nato delijo med domače plesalce, in kakovostnimi plesnimi skupinami, ki si skozi mnoge nastope nabirajo plesnih izkušenj.

Ob Alice in Eleni se z njimi ukvarjajo tudi mnogi drugi mentorji – Kaja Besednjak in Anisa Kete plešeta s pionirji, Aleš Trdin pa je zmagovalni trener mladinske ekipe.

V Lignano hodijo preverjat svoje znanje že nekaj let – ker je blizu,

memben kvalitativen korak naprej.

Kontinuirano delo v klubu je obrodilo dolgo pričakovane sadove in sedaj lahko z gotovostjo trdimo, da spada v tem trenutku med najboljše starejše deklice. Uvrščanje na zmagovalne stopničke je postalo resničnost kar je prispevalo tudi k večji samozavesti in stabilnosti rezultatov. To je dokazala tudi na državnem prvenstvu, kjer je v veleslalomu dosegla drugo, v slalomu pa tretje mesto.

Med mlajšimi deklicami in dečki prednjačita Nežka Valenčič in Tilen Vidergar. Nežka je bila v letošnji sezoni že zmagovalka na tekmah državnega nivoja. Na državnem prvenstvu v veleslalomu je zasedla tretje

mesto, medtem ko je v slalomu, po obetavnem času v prvem teku, žal odstopila. Na POKALU LOKA je v svoji kategoriji branila barve Slovenije in bila kljub visoki startni številki 39 z 18. mestom druga najboljša slovenka. Tilen se še ni uspel uvrstiti v državno reprezentanco, toda stalno napreduje. V letošnjem letu je že stal na stopničkah za zmagovalce ali bil uvrščen tik pod njimi. Prav gotovo pa je, da spada med deset najbolj perspektivnih mladih smučarjev pri nas in zato ob trdem delu v prihodnji sezoni veliko pričakujemo od njega.

čak (U23) in Matjaž Budin (elite).

Slavil je Halzer, ki tega dne ničesar ni prepustil naključju in je bil prepričljivo najboljši že na kvalifikacijah.

Popoldan pa se je prenovljeni progi za dvoboj premierno odvila serija B4X. Uspešnemu krstu novega tekmovanja je botrovalo več kot 30 kolesarjev iz vse Slovenije. Zaradi veliko različnih kategorij – tekmovalci so razdeljeni tako po letih, kot po vrsti kolesa – je bilo tekmovanje sicer nekoliko razdrobljeno, vendar zato nič manj atraktivno in privlačno za mlade.

Domači so se tokrat izkazali predvsem pri organizaciji in vidnejših rezultatov niso dosegali, česar pa jim, vsled obilnega dela s pripravo proge in zahtevno organizacijo tekmovanja, ne gre zameriti, pač pa zgolj počakati na eno od naslednjih tekem.

Ob tekmovalnih rezultatih domačega kluba je namreč pomembno tudi, da Ajdovščina postaja prepoznaven kraj za ljubitelje ekstremnega kolesarskega športa iz vse Evrope.

Jože Bizjak

Oblina doza adrenalina Eliminator Črn trn ker gre za mednarodno izkušnjo in ker gre za uveljavljen festival z vsemi plesnimi zvrstmi. Naše skupine so se pomerile v hip hop disciplini, vsaka v konkurenci 15 skupin. Največji uspeh je zagotovo 2. mesto članov, kjer je konkurenca izredno huda.

Močno so se izkazali mladinci, njihov 1. mesto pa je še bolj sladko, ker jim je uspelo premagati celo Kazino, ki se običajno predstavi z vrhunskimi in nepremagljivimi koreografijami. No, z mladinci je plesal njihov trener, tudi član skupine Artifeks, Aleš Trdin. Pomemben uspeh pa je tudi 4. Mesto pionirjev, ki si tako utirajo pot do vrha.

ADC-jevci so se po prihodu domov zasluženo posladkali s sponzorsko torto Slaščičarne Šturje, snujejo pa že nove načrte – prvič se odpravljajo na mednarodni plesni festival v Poreč. Plesni center ADC pa bo to poletje plesno znanje širil med mlade tudi v okviru počitniških dejavnosti na ajdovskem bazenu. sh

Čeprav je vse kazalo, da bo zima pokvarila načrte, so člani KK Črn trn po prvi letošnji dirki lahko zadovoljni. Vreme je ravno tistega dne zdržalo, organizatorji pa so se dobro potrudili, da so bile razmere za izvedbo tekmovanja dobre.

Sezona ekstremnega kolesarjenja se je konec marca začela z dirko največjega ranga – državnim prvenstvom v Eliminatroju. Gostila pa ga je Ajdovščina, tokrat na kolesarski progi v Palah, ki je ponujala dovolj izzivov za vse in tudi dovolj prostora za prehitevanje. Tekmovanja so se pričela z dopoldanskimi kvalifikacijami ter nadaljevala v zgodnjem popoldnevu z izločilnimi in finalnimi vožnjami V zadnji dirki, v velikem finalu članov, so se pomerili svetovni podprvak v XCE Miha Halzer, branilec naslova državnega prvaka v XCE Rok Korošec ter aktualna članska prvaka v olimpijskem krosu Urban Feren-

FOTO Vanja Kodermac

Smučarska sezona, ki se pravkar izteka, je smučarkam in smučarjem SPORT KLUBA DOL AJDOVŠČINA postregla s kopico odličnih, bolje rečeno vrhunskih rezultatov. Zmagovalne stopničke tako na domačih kot mednarodnih tekmah zato niso več izjema, so pravilo. Dolgoletno trdo, strokovno in vztrajno delo, ki ga opravlja Tomaž Bizjak s svojimi sodelavci je obrodilo sadove za katere so si prizadevale številne generacije alpskih smučarjev v tem okolju.

Začnimo z najboljšim mlajšim mladincem Štefanom Hadalinom, ki je v mesecu februarju postal tudi

stopničko prepustil le članskemu reprezentantu in udeležencu letošnjega svetovnega prvenstva Boštjanu Klineju. Poleg tega se lahko pohvali s številnimi zmagami in stopničkami na mednarodnih FIS tekmah.

V kategoriji starejših deklic najboljše rezultate dosegati Andreja Slokar in Kristina Fon. Andreja Slokar je letos nanizala številne vrhunske rezultate tako doma kot v tujini, ki jih pred tem niso zmogle tudi nekatere današnje nosilke kristalnih globusov. Številne zmage na tekmah državnega nivoja je nadgradila z zmagama tako v slalomu kot veleslalomu na 38. POKALU LOKA, ki so se ga udeležile najboljše mlade smučarke in smučarji iz 33. držav sveta in tako prispevala k skupni zmagi Slovenije več kot tretjino potrebnih točk. Sledilo je neuradno svetovno prvenstvo za najmlajše – pokalu TROFEO TOPOLINO SCI – kjer je Andreja z visoko startno številko 47 v slalomu dosegla drugo in veleslalomu četrto mesto med tekmicami iz 46. držav. Sledilo je še državno prvenstvo v slalomu in veleslalomu, kjer je postala državna prvakinja v obeh disciplinah.

Kristina Fon je letos naredila po-

sh

Zahvala Za hitro in požrtvovalno reševanje s pešpoti Otliškega okna nad izvirom Hublja, dne 23.3.2013, se ob lepo zahvaljujem: - ga.Nadi Pirjevec in dvema naključnima planincema za prvo pomoč in vzpodbudo, - hitremu in organiziranemu posredovanju ajdovske gorske reševalne službe, - prijaznemu vozniku reševalnega vozila, ki je bil tisto soboto dežuren.

V nadaljevanju je tudi v bolnišnici v Šempetru vse potekalo kot po tekočem traku, zato gre zahvala tudi zdravstvenemu osebju ob operaciji: - dr.Kavčiču, ki je hitro in učinkovito poskrbel za uravnavo gležnja, - dr.Erženovi, ki je s svojim mojstrstvom poskrbela, da nisem čutila nobenih bolečin - ga.Katji, ki je asistirala in bodrila.

Vsi omenjeni so s svojo požrtvovalnostjo prispevali, da posledice zloma niso še hujše in da tudi okrevanje hitreje poteka.Imela sem tudi srečo v nesreči, da so mi vsi ti srčni ljudje tisti dan stali ob strani. Ob koncu še enkrat hvala vsem omenjenim.

Jolanda Bratož

Šolsko

Št. 21 • 16. april 2013

17

Življenje je oder in mi vsi smo igralci Maturantski ples V ponedeljek, 4. marca, smo si dijaki gimnazijskega programa Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani ogledali gledališko predstavo Hamlet v priredbi Žanine Mirčevske in režiji Eduarda Milerja. Prevod, na katerega se je režiser opiral, je delo Srečka Fišerja in je druga verzija, kot smo jo spoznavali pri pouku.

Ko sem v prvem letniku Hamleta prebrala, sem tragedijo odložila z mešanimi občutki. Drama me še zdaleč ni pustila hladne ali ravnodušne, a povsem me ni navdušila. Petnajstletniku še primanjkuje potrebne duhovne širine, da bi se lahko povsem poglobil v tako kompleksno delo, kot je Hamlet. A če sem takrat knjigo odložila nekoliko zmedena, sem v ponedeljek iz dvorane odšla s povsem drugačnimi občutki.

Hamlet, v katerega se prelevi briljantni Marko Mandić, je porušil moje romantične predstave o danskem princu, ujetem v nasprotja lastnega jaza, iz katerih se ne more rešiti. Mandićev Hamlet je divji, strasten in na trenutke celo brutalen. Je intelektualno razklana osebnost, ki ve, kaj je prav, a svojih idej ne zna preleviti v dejanja. Prijetno me je presenetila aktualizacija te dramske osebe, ki se kaže v sodobni opravi te dramske osebe ali v političnih osteh, ki se skrivajo v njegovem včasih na videz malomarnem govoru. Mandićev Hamlet je v bistvu bister in izobražen sodobni intelektualec, a še vedno živeč pri starših kot večina slovenskih tridesetletnikov. Vsekakor pa je njegova upodobitev lika sveža in zanimiva.

Jernej Šugman je suvereno nastopil kot kralj Klavdij, ki ga sla po prestolu in kraljici, pridobljeni po bratomoru, bolj zanimata kot dobrobit lastne države. Predstavljen je kot birokrat. Zaradi njegove želje po ohranitvi »stolčka« pa lahko zlahka potegnem vzporednice z današnjo politiko.

In nato sijajna Polona Juh v vlogi Ofelije, ki se iz krhkega, nedolžnega dekleta preobrazi v odrezavo, zbadljivo in odločno mladenko. Prizor, v katerem v navalu norosti Klavdiju na čelo prilepi žvečilni gumi, je v dvorani sprožil salve smeha, meni pa bo v spominu zagotovo ostal še dolgo časa.

Nataša Barbara Gračner je v svoji rdeči »kombineži« namigovala na grešnico.

Tako jo je dojemal Hamlet in ji očital skok v stričev objem in njegovo posteljo takoj po očetovi smrti. V odnosu Hamleta do matere sem zaznala ojdipov kompleks, s katerim skušajo nekateri poznavalci Hamleta razložiti njegovo pasivnost in nesposobnost za delovanje.

Marko Mandić pleza in grabi po razkrečeni materi, ta pa pozneje njegove poljube poskuša izbrisati s Klavdijevimi.

Dramatično zelo močan prizor močno spominja na Osvaldov odnos do matere v sklepnem dejanju Ibsenove drame Strahovi, v kateri glavno vlogo prav tako igra Marko Mandić, vlogo matere pa Silva Čušin.

Posebnost predstave je Hamletov »alter ego« v upodobitvi Igorja Samobora, ki predstavlja tako Horacija in kraljevega duha kot tudi Hamletovo vest, ki ga – dobesedno - udriha in spodbuja k akciji, ker se ji Hamlet izogiba. Dobitnik Borštnikovega prstana, ki je svoj lik označil za »kolektivni spomin«, me je z lahkotnim preskakovanjem iz vloge v vlogo povsem navdušil.

Zanimiva je tudi minimalistična scena, sestavljena iz več oblazinjenih sedežev, ki je v bistvu zrcalni odsev dvorane in gledalcev. S tem je režiser lepo prikazal Shakespearovo misel, da je življenje oder in smo vsi igralci. Scena je bila zelo funkcionalna. Naj omenim le osupljivo eleganten prizor Ofelijine smrti, ko je režiser njeno utopitev prikazal kot zdrs skozi zofo, sestavni del polkrožnega avditorija.

Hamlet, ki smo si ga ogledali, je predvsem temeljil na ironiji, groteski in komičnosti, domnevni vrhunec »biti ali ne biti« pa je nalašč odrinjen vstran, izrečen mimogrede, v resnici pa popolno vpleten v dano situacijo. Nekateri predstavi očitajo premalo »filozofskega in političnega Hamleta«, a pod komično površino, popestreno z odličnimi pevskimi vložki, se skriva ostra družbena kritika.

Milerjev Hamlet je torej zahtevna interpretacija dela, ki dobro zajame trenutni čas, hkrati pa predstavlja užitek vsem, ki poznajo besedilo v celoti.

Mia Hočevar

Pozdrav pomladi 2013

Ker se je končno od nas začela poslavljati zima, smo se dijaki in profesorji SŠ Veno Pilon Ajdovščina odločili, da skupaj pozdravimo pomlad. Pozdravili smo jo s prireditvijo Pozdrav pomladi 2013. Potekala je v torek, 19. 3. 2013, ob 17.00 v večnamenskem prostoru srednje šole. Za začetek je gospod ravnatelj, mag.

Alojz Likar, pozdravil prisotne in jim namenil nekaj spomladansko obarvanih misli. Sledili so nastopi dijakov. Letos se je prijavilo 16 dijakinj in dijakov ter 3. e razred v celoti. Nastopajoči so se predstavili z igranjem na klavir, petjem in z

raznimi plesi, od hip hopa do orientalskega plesa. Vsi so nastope pripravljali samostojno. 3. e razred pa se je predstavil z igrico Ezop za vse čase. Mentorice pri pripravi so bile profesorice Melita Lemut Bajec, Pavlina Ferjančič in Vida Červ. Prireditev so obiskali dijaki šole, profesorji, vzgojitelji, delavci šole in njihovi otroci, starši nastopajočih in še kdo bi se našel. Prireditev so spremljali navdušeni aplavzi in vzkliki. V nov letni čas smo vstopili z upanjem, da bo toplota končno le premagala mraz. Špela Štefančič

Pa smo ga končno dočakali… maturantski ples namreč. Dogodek, ki ga sanja in pričakuje vsak srednješolec. Za sedemdeset dijakov četrtih letnikov gimnazijskega programa Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine se je ta odvijal na petkov večer, 22. marca, v dvorani Športnega centra Police.

Nepozaben dogodek pomeni praznovanje ob zaključku srednješolskega obdobja, ki ni vedno le lepo in igrivo, marveč tudi nasprotno.

Je tudi obdobje štirih let sprotnega učenja, odrekanja, discipline. Maturantski plesi so v preteklosti potekali v zadnjih tednih šole, že kar nekaj let pa se organizirajo prej, da imamo dijaki več časa za priprave na zahtevno junijsko maturo. Maturantski ples pa je kljub temu ostal slavnosten in pomemben večer.

Priprave nanj so kar zahtevne.

Učenje plesnih korakov, načrtovanje razrednih predstavitev, oblikovanje povezovalnih vsebin, iskanje organizatorja (ki si sam poišče svoje izvajalce; kuhinja, strežba, glasba,

okrasitev, slikanje...) od vseh nas, predvsem pa od predstavnikov razredov, ki so prevzeli organizacijske naloge, zahteva veliko potrpljenja, časa in energije. Pa da ne pozabim predvsem usklajevanja. Pozabiti ne smemo niti na zunanjo urejenost, ki ji predvsem dekleta posvečamo več pozornosti. Vsi smo bili na ta večer resnično lepi, urejeni in dajali vtis odraslih. Kar je tudi prav, saj je maturantski ples tudi simbol vstopanja v odraslost. Temu primerno sta nas na ta večer vzpodbudno nagovorila gospod župan Marjan Poljšak in ravnatelj naše šole gospod mag. Alojz

Končno Ajdovci premagali Celjane

Na 18. sejmu Flora, so na državnem prvenstvu ekip mladih vrtnar-

jev, zmagali Primorci. Izmed 12 sodelujočih ekip, je prvič zmagala

Likar.

Večer je potekal po protokolu, z otvoritvenimi plesi, nagovori, večerjo, zahvalo našim profesorjem in izredno skrbnim razredničarkam treh oddelkov, slikanjem ter zabavnejšim programom. Za nas dijake je bil to res neponovljiv večer. Deli maturantske himne, s katero smo začeli slavnosten večer, nam še vedno odzvanjajo v ušesih: Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus. Vivat academia, vivant profesores…

Soraja Tratnik

ekipa ŠC Biotehniške šole iz Šempetra pri NG, ki sta jo sestavljala dijaka 2.HT Matevž Koren iz Ajdovščine in Angelika Bratina iz Dobravelj, pod mentorstvom profesorice Irene Bizjak. Zmagali so s postavitvijo Angelcin vrt, na temo gartlc-vrt s pridihom domačnosti.

Ekipa se zahvaljuje Vrtnariji Anita z Vogrskega za začimbnice, gospodu Borutu Benedejčiču za kritike in nasvete, nonotu Cvetotu in stricu Milošu za prevoz, gospodu Emilu Rovtarju iz Potoč in sosedu Ivanu Mikužu za kamenje, Biotehniški šoli za prevoz in organizacijo, ter vsem, ki smo jih pozabili omeniti, so nam pa nesebično pomagali pri organizaciji in izvedbi postavitve.

Spoštovano veliko in malo občinstvo!

Tako je obiskovalce drugega Pantalonovega festivala uvodoma nagovoril Pantalon, najimenitnejši med lutkami. Pred več kot sto leti je nastopil v Šturjah, nitke je takrat v rokah držal Milan Klemenčič, njemu v čas danes OŠ Šturje neguje in nadaljuje tradicijo lutkarstva v Šturjah.

Lani sta se vabilu na festival odzvali dve predstavi, letos jih je bilo že pet.

Poleg domače šole OŠ Šturje, ki je sodelovala z dvema predstavama, še OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in OŠ Dobravlje, podružnici iz Črnič in Vipavskega Križa.

Koordinatorka festivala je bila tudi letos Ksenja Černigoj. Najprej so se predstavili Šturci, z marionetnimi lutkami in Klemenčičevo predstavo Sovji grad. Po Mrtvecu v rdečem plašču je to že druga Klemenčičeva predstava v uprizoritvi šturskih lutkarjev, ki so se odločili negovati tradicijo marionetnih lutk. Ponovno se je izkazal likovni učitelj Bojan Bole, ki je izdelal sceno in lutke, odlični pa so bili tudi lutkarji ter mentorici Sil-

vana Mislej in Petra Rodman.

Naslednja je bila na vrsti Lutkovna skupina Palčki iz podružnice Vipavski Križ. Mladi lutkarji so suvereno predstavili znano predstavo Zrcalce, o živalih in prepiranju o sliki. Njihova mentorica je Mateja Slokar.

Prvi festivalski dan je zaključila predstava Lutkovno – dramske skupine OŠ Danila Lokarja Strašno, špasno in pošastno, ki prikazuje, kako strahci iz majhnih puhlic zrastejo v odrasle pošasti, za trmoglavega fanta pa je vse skupaj bolj špasno, kot strašno. Mentorici skupine sta Anuša Blažko in Keti Bratina.

Tudi drugi festivalski dan se je začel s predstavo domačih. Lutkovno dramska skupina OŠ Šturje se je predstavila z eko obarvano predstavo Fižolina. Odrabljena konzerva, ki je nekdaj hranila fižol, se znajde na zabavi rojstnega dne zajčka … Mentorici skupine sta Suzana Gorup in Renata Lemut.

Za konec pa je nastopila še Lutkovna skupina Lutkovne glavice iz Črnič z mentorico Tjašo Vidmar Kenda, s

predstavo Iskanje pomladi. Mislite, da je deklici Alice uspelo najti pomlad?

Ravnateljica OŠ Šturje Ava Curk je več kot zadovoljna z udeležbo predstav in tudi ljubiteljev lutkovnega gledališča, ki so jih obiskali na 2.

Pantalonovem festivalu. Letos so gostovali v Mladinskem centru v Palah, kjer so jih zelo gostoljubno sprejeli in tudi pomagali pri tehnični izvedbi festivala.

18

Šolsko

Št. 21 • 16. april 2013

Zlato priznanje za turistično nalogo OŠ Col

Na letošnjem 27. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije, so članice našega turističnega krožka, pod mentorstvom Jasmine Likar Štinjek, dosegle zlato priznanje za turistično nalogo Rada kuha, rada peče, rada tudi kakšno reče. Tema letošnjega festivala je bila Potuj z jezikom.

V naši nalogi obiskovalce povabimo na potep po Gori (od Cola do Predmeje), kjer spoznajo naravne in kulturne zanimivosti naših krajev, ob tem pa okušajo naše tradicionalne jedi (zelje, bljeke, gluhe štruklje, domače karamele …). S pravljicami iz Javorovega hudiča gostom ponujamo še jezikovno sladico. Naloga je

objavljena na šolski spletni strani. Članice turističnega krožka Manca Leskovec, Petra Gostiša in Marjana Bajc iz 9. razreda ter Neja Škvarč, Izabel Čebokelj, Petra Bajc, Laura Bolčina in Tjaša Kobal iz 8. razreda so svoj program predstavile na turistični tržnici v Mercator centru v Novi Gorici v četrtek, 4. 4. 2013.

Učenke so za nalogo in predstavitev prejele zlato priznanje.

Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri izdelavi naloge ter pri izvedbi tržnice.

Hvala vsem učencem, ki ste bili pripravljeni izpolniti anketni vprašalnik ter dedkom in babicam, da ste si vzeli čas in se z nami pogovorili o starih jedeh. Še posebej hvala babi-

Projekt »We are the planet« Tudi učenci tretjih razredov OŠ Danila Lokarja Ajdovščina pod mentorstvom profesoric Aleksandre Matjac, Emeline Vidrih in Silvije Živec sodelujemo v mednarodnem projektu »We are the planet«. Skupaj s snovalci projekta preizkušamo inovativen didaktično-umetniški pristop pri ozaveščanju učencev o okolju in trajnostnem razvoju. Proces temelji na sodelovanju učencev ter povezavi med umetnostjo in izobraževalnimi aktivnostmi v Sloveniji, Italiji in na Cipru.

Tretješolci naše šole se osredotočamo na šest temeljnih tematik: VODA: vir, dobrina vseh nas, »skupno dobro«, dostop do čiste pitne vode kot univerzalne pravice, potreba po zmanjšanju porabe vode; TRAJNOSTNA ENERGIJA: zaveza o varčevanju z energijo in njeni učinkoviti uporabi, uporaba obnovljivih energijskih virov, povezovanje teh dejavnikov; BIODIVERZITETA: pomen biodiverzitete, vzroki in učinki njenega zmanjševanja ter krčenje gozdov; TRAJNOSTNI TURIZEM: drugačni načini potovanja in odkrivanje bližnjega in daljnega sveta z razvijanjem spoštovanja do narave; REVŠČINA: zaveza k zmanjšanju materialne in kulturne revščine med najbolj ranljivimi skupinami prebivalstva; ODPADKI: zaveza k zmanjšanju odpadkov in gospodarnejšemu ravnanju z njimi, recikliranje, skrb za okolje.

V petek, 22. marca in četrtek, 28. marca, smo preživeli šolska dneva malo drugače. Zjutraj smo se odpravili na delavnice v Didaktični center v Novo Gorico, kjer smo se razdelili v skupine, saj je delo potekalo v delavnicah. Poskusi z vodo, kjer smo iz slane vode pridobivali sladko, lovili in ustvarili smo mavrico; Trajnostna energija, kjer smo izdelovali različne vetrnice, padala, poganjali kolesa z varčno žarnico, ustvarjali elektriko,…; Ekoslogong, kjer smo risali logotip (zastavo), se z njo fotografirali; Utrip zemlje, kjer smo se spontano izražali z zvoki, katere smo ustvarjali z različnimi instrumenti in jih posneli; Revščina, kjer smo ob raziskovanju pojma/pojava revščine izdelali razglednice za otroke v Burkini Fasso, razglednice smo poslali otrokom v njihovo šolo Boromo v Burkini Fasso, saj smo na ta način z njimi želeli deliti svoje ideje ter občutja, izdelke afriških otrok pa pričakujemo konec maja oziroma junija 2013; Snemanje Why vprašanj, katera bodo preko elektronskih medijev poslana v svet, da z njimi »mali« spodbudimo »velike« k razmišljanju o ohranitvi našega planeta.

Obiskali smo tudi Center za ravnanje z odpadki oziroma odlagališče v Stari Gori pri Novi Gorici.

Učenci 3.b bomo 22.4.2013, ob Dnevu Zemlje, na Bevkovem trgu v Novi Gorici

cam, ki ste jedi tudi skuhale, da smo jih lahko fotografirali ter se prepričali, da so res okusne in nekatere po krivici pozabljene.

Hvala likovni pedagoginji Silvi Karim, ki je poskrbela za likovno podobo stojnice in učitelju slovenščine Francu Černigoju, da smo lahko uporabili njegovo zbrano ljudsko gradivo. Zavedamo se, da nam je bilo delo zelo olajšano, naša naloga pa je zaradi ljudskih besedil bolj žlahtna. Hvala učiteljici Ireni Saksida, da nam je pomagala pri končni podobi naloge.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokazali pripravljenost za izvedbo našega turističnega programa: ge. Heleni Krapež s turistične kmetije Pr‘ Žipani, Društvu jadralnih padalcev Kovk, TIC-u Ajdovščina, Mladinskemu centru in hotelu Ajdovščina, Agenciji Marco Polo, Društvu Gora.

Hvala družini Vidmar iz Penziona Sinji vrh, ki nam je darovala zelišča za čaj, okusne klobase ter sir. Zahvaljujemo se še Otroškemu vrtcu Ajdovščina ter našemu hišniku in šolskim kuharicam, ki so pomagale pri pripravi jedi ter vsem, ki ste nam darovali kulinarične dobrote, da so na naši tržnici gostje lahko odkrivali bogastvo okusov z naše Gore.

Jasmina Štinjek

sodelovali v plesni in glasbeno-ustvarjalni delavnici, ustvarjali bomo iz odpadnih materialov ter pripravili razstavo slik na temo Ogrožene živalske vrste; Zadovoljstvo učencev, mentoric in vseh, ki so z nami sodelovali v Didaktičnem centru, je bilo in je potrditev, da smo na pravi poti, po kateri moramo vztrajno in pogumno hoditi še naprej.

Aleksandra Matjac Vtisi učencev: Najbolj mi je bilo všeč varčno kolo, ker sem ga poganjal in spoznal, da je bolje kupiti varčno žarnico, ker porabi manj energije. (Din, 3.b) Všeč so mi bili všeč poskusi z vodo, ker sem se naučila iz slane vode pridobivati sladko in iz umazane čisto vodo. (Kristina, 3.b) Všeč mi je bilo spuščanje padal, ker je moje padalo zmagalo. (Erik M., 3.b) Ko sva poganjala kolo, je žarnica pregorela. To je bilo smešno in zabavno! (Mateo in Matija, 3.b) Izdelovanje padalc mi je bilo najbolj všeč, ker smo jih šli ven spuščat.

(Nina, 3.b) Najbolj sem si zapomnila risanje, poganjanje električnega kolesa, izdelovanje padal in delavnico z zvoki, ker rada ustvarjam z glasbili, s papirjem, ker mi je všeč izdelovati stvari, ki letijo, in ker rada rišem. (Esma, 3.b) Najbolj mi je bilo všeč igranje na instrumente, ker smo sestavili pesem in jo posneli. (Tina, 3.b) Pri poskusih s kamenjem in peskom sem se veliko naučila, poskuse sem delala sama, zame so bili novi.

(Urška, 3.b) V vodo smo dali olje, barvo in sol.

Nastali so balončki. (Etienne, 3.b)

Slano? Sladko ? Slastno!

V četrtek, 4. aprila 2013, so se učenci Martin Bavčar, Nejc Božič, Zala Červ, Karmen Novinec, Simon Pavlič, Sergej Praček, Haris Šišić , Ema Štrancar in Mojca Volk predstavili na turistični tržnici v Mercator centru v Novi Gorici.

Letošnji festival z naslovom Turizmu pomaga lastna glava poteka že 27. leto. Razpisuje ga Turistična zveza Slovenije, ki želi na ta način mlade spodbuditi za razvijanje lastnih idej v pomembni gospodarski panogi.

Letošnji razpis je imel naslov Potuj z jezikom. Osnovnošolci, ki se združujejo v turističnih krožkih in so se odzvali na razpis, so pod vodstvom mentorjev raziskali svojo okolico.

Ugotavljali so, kaj v svojem domačem kraju lahko ponudijo obiskovalcem. Pri tem so upoštevali navodila in iskali dobro hrano, imenitne zgodbe ter narečne besede.

Na osnovni šoli Šturje deluje turistični krožek že 4. leto. Učenci so pod vodstvom mentorjev Martina Štinjeka, Bojana Boleta in Ksenije Černigoj napisali nalogo z naslovom SLANO? SLADKO? SLASTNO!– Salsum? Dulce? Suave! V njej so opisali, kako bi se lahko obiskovalci sprehodili po Ajdovščini in pri tem ob imenitnih jedeh spoznali tudi njeno zgodovino. Ugotavljali so, kaj

so jedli Rimljani, kako se je v srednjem veku razlikovala bogata in revna kuhinja, katere nove rastline in jedi je v mesto ob Hublju prinesel novi vek ter kaj danes ponuja Ajdovščina. Sestavili so imenitno kosilo: za predjed rimski kruh libum in pršut, nato za glavno jed joto, klobase in kislo zelje pa polento, paradižnike in fižol, za sladico pa Minotestove piškote in sladoled Leone.

Svoj turistični proizvod so tudi predstavili. Izdelali so imeniten rimski stolp, na njem pa razstavili vse, kar so skuhali in spekli. V Ajdovščino so na tržnici vabili: rimski legionar in cezar, dvorni norček, graščak in kmet ter novoveška gospoda. Pomembno vlogo sta imeli tudi maskoti breskev in marelica.

Za izdelano turistično nalogo in njeno odlično predstavitev na turistični tržnici so šturski osnovnošolci prejeli dve zlati priznanji Turistične zveze Slovenije (zlato priznanje za sodelovanje na festivalu in zlato priznanje za najboljšo turistično stojnico). S tem so se uvrstili na zaključno tržnico, ki bo potekala v Mercator centru v Mariboru, v torek, 23. aprila 2013.

Vljudno vabljeni na njen ogled in hkrati hvala vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu turistične naloge in njene predstavitve.

Slavica Plahuta na OŠ Dobravlje Letošnja slavnostna gostja na tradicionalnem srečanju z bivšim učencem /učenko, ki ga Osnovna šola Dobravlje vsako leto pripravi v mesecu februarju, je bila mag. zgodovine Slavica Plahuta. Večer je povezoval Primož Troha, program pa so popestrili fantje iz moškega pevskega zbora Napev, ki tako kot gospa Slavica Plahuta prihajajo iz Batuj.

Tekom večera smo iz pogovora izvedeli številne zanimive podrobnosti iz časa njenega šolanja na Osnovni šoli Dobravlje in poklicne kariere.

Zbranim je povedala o svojem delu v Goriškem muzeju, kjer je bila vrsto let direktorica in je vodila številne projekte povezane s preteklostjo naših ljudi. Predstavila nam je

raziskovalno delo, ki ga je posvetila številnim dejavnostim iz časa NOB, popisovanju tradicij in običajev na Goriškem ter kulinarični tradiciji v našem prostoru. Njeno znanje in izkušnje so tako bogate, da bi jo z zanimanjem še kar poslušali in poslušali.

Večer se je nadaljeval ob sproščenem klepetu v šolski jedilnici, kjer so obiskovalci imeli priložnost okušati jedi, pripravljene po starodavnih receptih iz knjige Jedi na Goriškem, ki jo je uredila Slavica Plahuta.

Na Osnovni šoli Dobravlje smo ponosni, da iz naše šole izhajajo ugledni strokovnjaki in ustvarjalci, kot je gospa Slavica Plahuta.

MK

Šolsko

Št. 21 • 16. april 2013

Kdo je napravil?

22. marca se je v Dvorani Prve slovenske vlade odvil zaključek projekta » KDO JE NAPRAVIL?«. Vodilo, rdeča nit je ekologija s poudarki na pred bralni pismenosti. Pod vodstvom vzgojiteljic in v sodelovanju s starši so otroci iz Otroškega vrtca Ajdovščina, »Sončki«, »Lunice« in »Zvezdice« reciklirali, prenavljali odpadno PVC embalažo. Ustvarjali so galanterijo, nakit in oblačila iz polivinila.

Projekt, ki je zaživel prve dni letošnjega januarja, je v svojo ekološko vsebino zajel vsa področja vzgoje .

Poseben poudarek je bil namenjen jeziku in umetnosti. Preko raznih zgodbic (Jaka pomaga naravi, Klobuk gospoda Konstantina, Tinkin dežnik, Šolnčki, Čarobna torba,….), pesmic, deklamacij, ljudskega plesa, so otroci bogatili materin jezik, spoznavali ljudsko izročilo , pomen vrednot za vsakdanje življenje. Spoznavali so vrednost umetniških del,

učili so se estetike in ogibali kiča.

Navdih so iskali pri domačih umetnikih kot je g. Jejčič, čigar razstavo

Najmlajši na Gori

so si podrobno ogledali v Pilonovi galeriji, kjer so domiselne in prefinjeno izdelane umetnine do 5. aprila razstavljali tudi sami.

Na prireditvi ob zaključku projekta v katerem je sodelovalo šestdeset otrok, so se otroci otroškega vrtca na OŠ Danilo Lokar predstavili kot voditelji in izvajalci programa.

Oblečeni v lična, reciklirana (PVC) oblačila so po uvodni predstavitvi v spremljavi harmonike - Jure Žgur, član KD Vipavski tamburaši iz Vipave,odpeli pesmi Naš vrtec in Klobuček. Sledila je plesna točka Nagajiva pomlad (R. Kranjčan) in igrica Izgubljeni kompas. Otroci, starši in gostje so si ogledali diaprojekcijo z naslovom »Kdo je napravil?«. V njej so se otroci predstavili v delčku svoje ustvarjalnosti. Zaključni del so obogatili tamburaši, KD Vipavski tamburaši, ki so spremljali otroški zbor s slovensko ljudsko Lan‘ sem ji kupil. Sledila je »modna revija« in zaključek z uradno otvoritvijo razstave »Kdo je napravil?« v Pilonovi galeriji.

Lokavški otroci pri zobozdravniku

Zdravstvena vzgoja je v vrtcih vpeta v program,ki ga pogojuje Kurikulum za vrtce. Prav tako je na oddelčnem vrtcu v Lokavcu. Otroci se preko dejavnosti seznanjajo z zdravstveno preventivo, poklici v zdravstvu in pomenom lastne skrbi za zdravje. Ne zanemarjajo niti skrbi za zdravo okolje in ekologijo.

Vrtec redno obiskujejo delavke Zdravstvenega doma iz Ajdovščine, ki so zadolžene za preventivo. Na igriv in otrokom dostopen način jih seznanjajo z zdravo prehrano, pomenom gibanja, zasvojenostjo, pomenom dobrih medsebojnih odnosov in prepoznavanjem čustev. Omenjene vsebine so večkrat izhodišče za ustvarjalno igro. Pogosto postane igralnica prava bolnišnica ali zdravstveni dom. Kotički pa : ambulante, čakalnice, rentgen, pogosto tudi po-

19

rodnišnica. Otroci s posnemanjem vlog odraslih utrjujejo spoznanja in se pripravljajo za nove življenjske izzive.

Letos so se ob obisku gospe Damjane Marc igrali zobozdravnika, kar pa ni tako pogosto. Prijazna medicinska sestra jim je predstavila delo zobozdravnika in pripomočke, ki jih pri tem uporablja. Do teh so imeli nekateri otroci rahle zadržke, saj so že sedeli na zobozdravniškem stolu. A se je strah kmalu razblinil, saj so najprej poslali na pregled lutko, ki je hrabro prestala preizkušnjo. Nato je vsak otrok enkrat postal zobozdravnik in s sterilnim ogledalcem pregledal zobe svojega prijatelja. Mali zobozdravniki so bili kar kritični opazovalci in izrekli so par strogih opozoril, češ, da vidijo črne zobe. Takšnih poučnih igric je v lokavškem vrtcu veliko. Med vrstniki ima vsak otrok pomembno vlogo, naj bo pacient ali zobozdravnik. Ustvarjalne igre imajo namreč izjemno didaktično in socialno vrednost. Izvedba le teh, pa je v okviru družine, ki ji sicer najpomembnejše vloge pri vzgoji otroka ne zanikamo, nemogoča. Prav takšne medosebne interakcije, so neprecenljivega pomena za otrokov socialno čustveni razvoj.

Hvala vsem, ki ste ali še boste pomagali pri organizaciji podobnih iger, za ustvarjalno igro Pri zobozdravniku pa še posebej sestri Damjani.

B.D.

Slavnostni govornik na prireditvi je bila ravnateljica otroškega vrtca Ajdovščina, ga. Alenka Močnik. Med gosti pa smo pozdravili tudi dr. Irene Mislej, direktorico galerije in svetovalko Zavoda za šolstvo iz Nove Gorice, Marijo Sivec.

Posebna zahvala gre staršem otrok, ki so nas podpirali in nam pomagali z zbiranjem potrebnega materiala.

Sponzorjem: GK Grafika – Gregor Kržič s.p. za izdelavo plakatov in vabil ; trgovini Hoja in Poni, ki sta nam velikodušno odstopili modne lutke; trgovini Brumat, Mlinotestu in Inkomu ,Vipavskim tamburašem za sodelovanje v kulturnem programu; vodstvu Pilonove galerije, ki nam je ponovno odprla vrata in srce hiše in nas sprejela kot enakovredne ustvarjalce; vodstvu vrtca za podporo in pomoč pri izvedbi zaključne prireditve.

Hvala vsem, ki v nas vidite graditelje svetle bodočnosti, verjamete v nas in nam zaupate.

Vzgojiteljice

Na Otlici že vrsto let poteka vrtec v sklopu šole, ki mu kar preprosto rečemo cicibanova šola. Ko dopolnijo malčki 4 leta prvič prestopijo prag naše ustanove. Obiskujejo ga dve leti pred vstopom v OŠ in obsega deset ur tedensko. Program je velikega pomena za prvi stik z vrstniki, za prilagajanje na delo v skupini in nenazadnje za spoznavanje okolja v katerem bodo bivali skozi devetletko. Občina Ajdovščina že vrsto let podpira ta program, ker se zaveda pomena socializacije otrok v vaškem okolju.

In kaj počno malčki na Gori? Tisto, kar je primarno za vsakega otroka – veliko se igrajo in skozi igro pridobivajo izkušnje in znanje. V letošnjem šolskem letu se posebej posvečajo problematiki varovanja okolja. »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna«, zato že pridno ločujejo odpadke in s spoštovanjem in veliko hvaležnostjo skrbijo za lepoto narave, ki je na Gori ne manjka.

Ker so radovedni in tudi pogumni, se letos že drugič podajajo v šolo v

naravi. Tri dni bodo bivali v domu Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu.

V vrtcu že vrsto let opravljajo delovno prakso dijaki SŠ Veno Pilon, smer Predšolska vzgoja. Z veseljem se spominjajo časa, ko so sami prvič stopali v vrtec. Lepi spomini in domače okolje jih motivirajo, da so ne le opazovalci, ampak aktivni soustvarjalci programa. V letošnjem šolskem letu bo prakso opravljalo kar pet praktikantov – domačinov.

Najlepši dogodki so dnevi, ko v vrtec pridejo tisti, ki jih imajo malčki najrajši, to so starši in stari starši. V marcu smo pripravili srečanje prav zanje. V dramatizaciji znanih pravljic, skozi glasbo in ples in v vlogi »malih natakarjev« so se odlično izkazali. Izkazali pa so se tudi starši in stari starši, ki so sproščeno soustvarjali program.

Bilo nam je lepo in že čakamo novega skupnega srečanja, ki ga načrtujemo v obliki skupnega pohoda in srečanja z lovci.

Ivica Vidmar

Prvo občinsko tekmovanje v znanju prve pomoči

Na OŠ Danila Lokarja je 4. aprila 2013 potekalo prvo medobčinsko tekmovanje osnovnošolskih ekip iz znanja prve pomoči. Priprava in izvedba sta potekali pod vodstvom koordinatorice tekmovanja, učiteljice na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, Aleksandre Matjac, sicer predsednice KORK Solkan in sekretarke RK Ajdovščina Irene Žgavc.

Ob tako pomembnem dogodku je vse prisotne iz osnovnih šol Ajdovščina, Vipava in Šturje pozdravila ga. Vera Kodrič, predsednica RK Ajdovščina, z željo, da bi se tovrstna oblika dela razširila in zaobjela tudi druge osnovne šole v obeh občinah, kakor tudi v novogoriški občini in ostalih bližnjih.

Pobuda za usposabljanje in pripravo na tekmovanje osnovnošolcev 3. triade se je porodila letos na OŠ Danila Lokarja ob ustanovitvi krožka RK za predmetno stopnjo na šoli, ki je začel delovati pod

mentorstvom učiteljice Aleksandre Matjac in se nadaljeval pod mentorstvom prostovoljke Valentine Tratnik.

Nato so se v znanju iz prve pomoči začeli usposabljati še učenci OŠ Šturje pod mentorstvom učiteljice Vesne Furlan in na OŠ Draga Bajca v Vipavi pod mentorstvom izkušene članice vipavske ekipe prve pomoči Monike Fajdiga. Učenci so se intenzivno pripravljali na tekmovanje, ki je obsegalo osnovna znanja nudenja prve pomoči, od pisnega preverjanja znanja do praktičnega prikaza dela.

Vsi udeleženci, tako učenci kot njihovi mentorji, so v usposabljanje vložili veliko svojega prostega časa in truda. A uspelo jim je in to v zelo kratkem času, saj so se usposabljali šele od začetka tega šolskega leta.

Zmagovalna ekipa OŠ Draga Bajca Vipava se bo udeležila regijskega preverjanja usposobljenosti 19. aprila v Ilirski

Bistrici.

V občinskih organizacijah RK ugotavljajo, da potreba po nudenju prve pomoči v družbi narašča zaradi vse večjega števila prebivalstva in staranja populacije. Srčno žilnih bolezni in srčnih zastojev je vedno več, kjer pridejo največkrat v poštev temeljni postopki oživljanja.

Tovrstno usposabljanje je šola za življenje. Vsakomur je zagotovo v veliko zadovoljstvo, če lahko pridobljeno znanje koristno uporabi in nudenje prve pomoči bodisi sošolcu, sorodniku ali sosedu, pa čeprav so le odrgnine, rane, udarci ali opekline, zagotovo ni zanemarljivo.

V organizaciji RK si prizadevajo, da bi v prostovoljno delo vključili čim več ljudi. Zato so se odločili, da bodo pričeli s prvimi koraki že pri najmlajših. Z motiviranjem mladih za delo v dobrodelnih organizacijah, kjer lahko pomembno prispevajo k širitvi solidarnosti in druge pomoči v današnji, neoliberalni družbi, želimo sporočiti, da na njih stoji prihodnost, da le na tak način lahko dosežemo pomembne premike v pojmovanju prostovoljstva in pomembnosti le-tega za družbo, v kateri živimo.

Tekmovanje je bilo svojevrsten izziv in spodbuda za vseh nas, predvsem pa dokaz, da se veliko da narediti, če se hoče. Sicer pa – pomembno je sodelovati, ne zmagati.

Aleksandra Matjac in Irena Žgavc

20

Smehalnica

Št. 21 • 16. april 2013

Poseben čudež življenja

Smehalnica Bojan Bizjak Tole posedanje in poslušanje teh orgel, te burje, zdaj, ko bi moral gledati metuljčke, mi pa res že preseda. Mislil sem, da bo pomlad prišla, pa … Kaj bi samo o vremeni, no. Castro, kaj pa ti, kaj? Spet kuhaš zamero, se mi zdi, zašepeče, gospod Janez. Na divanu počiva in prepleta prste pod nekoliko porejenim trebuhom. Pa ga zanese v razmišljanje: Nova vlada, pa takoj na začetku problemi z enim od ministrov. Poštenje, kaj pa je to? Je to še doma v naši državi. Mislim, da ne. Sicer pa Franc, moj balinarski kolega iz Šiške pravi, da je zdaj pri nas tako, ker smo si oblekli plašč demokracije, pod katerim se skriva marsikaj, kar smo v prejšnjih časih samo poslušali in brali. On je pa ta pravi, ja, za te debate. Ko je bil še mlajši, je mahal s partijsko knjižico in se bahal, kaj vse so dosegli, pa kaj da še bodo. Potem je mahal s plastično kartico neke stranke, pa je spet kričal, da bodo zdaj novi časi, da bo vse dobro, da bomo druga švica. Na, pa imamo, od Švice je ostala samo švicarija ubogega ljudstva, ki se bori za preživetje. Ljudje so zamenjali politična prepričanja, kakor je pač kazalo. In ob veliki noči je tudi prej nosil šunko in pirhe v cerkev, o ja. Spomnim se tega, spomnim. Pa še mene je vabil na tiste dobrote, češ, da škoditi tako ali tako ne more. In zdaj so ljudje v svobodi barvali pirhe, njih pa so itak že večkrat prebarvali razni politiki, tudi mene, se razume. In ni čudno, da bomo imeli Evropsko prvenstvo v košarki, saj bomo s časoma vsi dolginasti, ko pa nas tako prekleto nategujejo. Pa tudi vaterpolo bi morali kar dobro obvladati, saj nam že dolgo teče voda v grlo … No, nekaj uspešnih plavalcev pa imamo. Mar ni to dokaz, da nam res teče voda v grlo? Naša Tina pa zato tako veselo smuka od vrat do vrat v alpskem smučanju, ker je neverjetneje bila primorana skusiti birokratsko tekanje od vrat do vrat, potrdilo tu, vloga tam, pa pojdite še tja, potem prinesite overovljeno dokumentacijo sem, potem pa spet tja, pa vložišče …

Ah sladkosti birokratskega dogajanja, in to v dobi računalnikov. Veš Castro, iskreno pa sem ponosen na naše orle, na naše smučarske letalce. Tile imajo srce na pravem mestu. Lahko so nam res za zgled, kaj opravita pogum in znanje. Na nek način tudi naši politiki že silijo v to športno panogo, saj se kar naprej dogaja, da kdo odleti …

Rad bi jih videl tam gor na zaletišču. To bi bila reklama za tisto mineralno vodo, ki da odpira … Kaj si danes tako tečen Castro. Te vleče ven? Janez reče in odpre mačku vrata. Razgleduje se po dovozni poti. Če tam dol ne motovili Mici!? Obljubila je, da po praznikih pride, no … Gre, gre, se razveseli. »No, vendarle,« zakliče tja dol, pa se njegov glas kar razgubi v vetru. »O, ste doma,« Mici zakriči nazaj. »Ja, sem. Včeraj me ne bi našla,« se Janez zasmeje. »No, ste bili spet tam gor v agromedicinskem centru?« ga zbode. »Ne, v Ljubljani sem bil pri žlahti. Tak praznik, kaj hočem. V centru sem bil pred dnevi. Te dni se odpravljam tja gor, se ne mudi. Kaj pripravim, šilce domačega za prebavne težave, ali morda kozarec rdečega, da poplakne velikonočne dobrote.« Je Janez razživljen. »Pa naj bo rdeče, tisto od tam zgoraj, če je še pri hiši,« se Mici strinja in zasopihano rine gor do hiše.

Posedeta in nazdravita. Janez pridno hitro natoči še enega, sebi malenkost manj, ker je že cel dopoldan vztrajno degustiral to agromedicinsko univerzalno zdravilo. »Ste videl, a, pa imamo predsednico v hlačah. Ja, baba zna biti ostra in odločna. Ne vem, ne vem, če bo kaj bolje, vam rečem, ne vem,« Mici zmajuje z glavo in pridno prisloni kozarec na razpokani ustnici. »Tudi jaz ima svojega predsednika v hlačah,« se Janez prostaško zasmeje. »No, no, se vam pozna, da ste bili v Ljubljani. Kako vi gledate na to novo vlado, no?« si Mici prizadeva pogovor zapeljati v resne vode. »Če po pravici povem, s posebno dioptrijo. Eni in isti samo v drugačni kombinaciji, enkrat je več enih, drugič drugih. To je tako kot vaše primorske mineštre, enkrat je več fižola, drugič zelja, zelene, kaj vem, kolerabe, repe, korenčkov. In tako je z našimi politiki. Presedajo se iz ene vrste v parlamentu v drugo, zdaj so na levi zdaj na desni.

Veste kaj, meni je vseeno kdo je na oblasti, ker se bodo že zmenili, kdo bo naslednji.

Tisti komedijantski odstopi, lepo vas prosim Mici, kaj pa je to, nič … Vam rečem, nič, pesek nam mečejo v oči, to bo. Kaj so pa ukrenili, da bi imeli več delovnih mest, kaj.

Nič, ker tudi nič ne morejo, ker kako pa naj politika ukaže tistim, ki imajo denar, da naj raje odpirajo delovna mesta kot pa da ga zafrčkajo za prestiž. To je nemogoče.

Sama veš Mici, ker si znala vodit blagajniške knjige, da so bilance lahko take in take, pa da se da marsi kaj prikazati kot da je super, ne. Ni ga sistema in zakona, ki bi bogate prisilil, da na določen način zapravijo svoj denar, ki so ga legalno in legitimno namolzli,« se Janez razburja in zardeva. (Mici zgroženo pomisli: danes me pa kar tika, nič ni vljuden kot ponavadi, nataknjen je.)

Pobrskajte po spletni strani vrtca CIRIUS Vipava: www.cirius-vipava.si Mame ljubimo svoje otroke, ljubimo jih, še preden se rodijo. Komaj se rodijo, bi zanje umrle. To je čudež življenja. Moški se ob otroku razneži, a že v naslednjem pričakuje njegov napredek. In ko le tega ni? Ko je tisti ljubljen, težko pričakovani čudež nekaj tako posebnega, da ga je težko prirediti za naslovnico. Kako se počutijo takrat, ko morajo svoja pričakovanja spremeniti ali celo opustiti.

Kako se starši počutijo ob otroku, ki celo noč kriči brez vzroka. Se takrat sprašujejo kakšno je njegovo življenje, zakaj je na svetu? Si sploh upajo spremljati njegov napredek? Včasih je tudi to težko, da ne bi gojili lažnih upov, ki bi se ob soočenju z resnico sprevrgli v trpljenje. Šele ko uspejo sprejeti otroka v vsem, kar je prinesel na svet in se nehajo obtoževati, lahko živijo čisto običajno življenje.

Ko si postavljen v novo vlogo, dobiš tudi novo energijo. Česar prej nisi zmogel, postane zmogljivo.

Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego starši pogosto občutijo popolno osamljenost. Spoznavati začnejo nekaj, česar se niso oklepali, kar je bilo tako daleč in je pripadalo nekomu drugemu. Bojevati se začnejo zase in za svojega otroka. In potrebno je dolgo časa, da opazijo njihovo čudovitost.

Vse kar je drugačno, brez sramu in predsodkov lahko pokažejo in razkrijejo. Tudi okolici, čeprav družba še ni pripravljena za to.

Otroci, ki smo jih letos starši lahko vpisali v vrtec z prilagojenim programom in spet deluje v Centru invalidne mladine v Vipavi, smo povsem navdušeni. Trije otroci, ki dnevno obiskujejo ta program, lahko v njim prilagojenem prostoru s strokovno pomočjo presegajo meje mogočega.

Ali bo moj otrok govoril? Ali se bo kdaj samostojno obul? Kaj pa uporaba stranišča? Kako naj vem ali me razume? Vprašanja na katera posku-

Predvajanje filma in pogovor z avtorjem g. Jožetom Možino

V nedeljo 21. aprila ob 18. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini

Vstop je prost.

Zbirali bomo prispevke za misijon Pedra Opeke. Vabljeni

Obiskali so nas prostovoljci iz Mladinskega centra

»Lahko pa da tudi stanja sploh ni, mislim tistega v hlačah – no v denarnici, draga Mici, v denarnici … Ja, letos so pa ženske drle v Planico, kaj. Menda si tudi ti rinila. Cajt je, da se kar tikava, saj se že več kot eno leto poznava. Na zdravje Mici,« Janez reče in privzdigne žlahtnino. »Meni je prav. O, seveda sem bila. Joj, je bilo lepo slišati našo himno. To morate doživeti, aja, se bova tikala, to moraš doživeti Janez, moraš!« »Ja, saj sem bil nekajkrat v Planici, pa sem vedno padel zaradi predolgega … pitja. Ženske so pa baje zato drle v Planico, ker jih je zanimalo, kateri bo imel najdaljšega stoječega,« Janez skozi smeh reče. »Te pa res pomlad daje, čeprav je še ni od nikjer. Ja, ja, so prima ti naši orli. Kaj pa tam gor v agromedicinskem centru, je kaj novega. Saj to veste, da bo občina organizirala agromedicinsko skupnost, vrtove, to mislim,« se Mici resni.

Ko je Mici odšla, si Janez zapoje: Slovenc Slovenko vabi, da piti ne pozabi …

Starši

PEDRO OPEKA DOBER PRIJATELJ

»O, ja, na bilance se spoznam. Res je, kar pravite, lahko se prikaže tako stanje ali pa tako,« Mici prikima.

»Vem, vem,« prikimuje Janez. »Tam gor, ne vem, te dni bom šel. Zmanjkuje mi sirupa resnice. No, pa poplakniva, kar je še v flaši,« reče in obema dotoči.

šamo najti odgovor v skupini fizioterapevtke, logopedinje, delovne terapevtke, specialne pedagoginje, tiflopedagoga in nas, staršev, ki tako radi pripeljemo svoje otroke v ta vrtec.

Saj vemo, da bodo tam naši otroci pridobili veščine, s katerimi se sami nismo zmogli ali znali soočiti. In ne le to, počutijo se varne, sprejete.

Vrtec je, lahko rečemo, res v polnosti zaživel. Poleg omenjenih terapij so otroci deležni tudi terapevtskega plavanja po metodi halliwick v hišnem bazenu. V centru deluje tudi zobna ambulanta in zdravstvena oskrba, katere se naši otroci poslužujejo. Na ta način so staršem skrajšane poti in dodatne skrbi, ki jih naši otroci potrebujejo na tako poseben način.

Ob rednem programu, ki se izvaja individualno glede na stopnjo otroka, se otroci z odločbo tedensko srečujejo tudi z otroci iz sosednje enote vrtca v Vipavi. Skupaj gredo na sprehode, se igrajo, pečejo piškote, vabijo na interne predstave.

Starši si želimo, da bi tudi v prihodnje vrtec živel in njegov obstoj ne bi bil odvisen od števila otrok. Vsak zase bolečino ob drugačnosti sprejema. Srečni smo lahko za naše otroke, ker oni učijo nas. V sodobnem, hitro drvečem svetu imamo lahko mi „večji (razvojni) zaostanek“.

Zaživeti, živeti in ne životariti.

Ko imajo končno starši čas zase, za partnerja, sorejence, gledališče, brez občutka krivde, da so naredili premalo. Ko se naučijo prosit za pomoč in priznajo svojo nemoč.

Takrat se poveže vse v celoto in začutijo notranji mir, ki ga ob tem posebnem otroku iščejo. Umirijo se otroci in ta mir vračajo v neomejenih količinah. Popolna sreča.

V našem Domu smo se zelo razveselili ponovnega srečanja s pro-

stovoljci iz Mladinskega centra Hiše mladih. Obiskali so nas v marcu, pri

nas pa so bili že lani. In še bodo prišli.

S seboj so prinesli družabne igre in skupaj smo poskrbeli, da smo se imeli lepo. Igrali smo tombolo, briškulo, človek ne jezi se in druge igrice … Veliko smo se pogovarjali o današnjem času. Nekateri mladi ga preživljajo v aktivnostih Hiše mladih, mi pa svojo drugo mladost v Domu starejših občanov Ajdovščina.

Z mladimi smo ugotavljali medsebojno povezanost in odločeni smo, da bomo še naprej (medgeneracijsko) sodelovali, še zlasti v letošnjem letu, ko Dom praznuje svojo 30 obletnico. Štefan Čičigoj

Narava in družba

Št. 21 • 16. april 2013

Živi svet pred domačim pragom

Kraljica lepote in vonja

IRENA KODELE KRAŠNA

Ci-ci-do, ci-ci-do Zima se je, vsaj tu v dolini, končno poslovila in ptice, ki ste jih lahko celo zimo opazovali, ko so obiskovale krmilnice, že veselo svatujejo. Zimski gostje so se vrnili na sever oziroma v gozdove, v okolici hišnih vrtov pa so ostale sinice, taščice, liščki, zelenci… Kdor ptice bolj natančno opazuje in ima nekaj posluha, vsako vrsto prepozna že po petju. Tudi če niste strokovnjak, pa prav gotovo prepoznate petje velike sinice.

Na območju Slovenije lahko vidimo sedem vrst sinic. Vsem je prvotno življenjsko okolje gozd, nekatere izmed njih pa so zelo pogoste tudi v parkih

in vrtovih. Najbolj poznana med njimi je prav gotovo velika sinica, saj je ena najbolj razširjenih in najpogostejših ptic pri nas. Pozimi je redna in izjemno pogosta obiskovalka krmilnic, spomladi pa se s skoraj vsakega drevesa ali grma sliši njen ci-ci-do. Človekova bližina je ne moti in zaradi njenih pisanih barv ter živahnosti jo vsak rad opazuje. Prav zato ne preseneča, da jo opevajo številne pesmi – od Kekčeve pesmi do pesmic Otona Župančiča.

Pri izbiri življenjskega okolja ni izbirčna – pogoj je le dovolj hrane za vzgojo mladičev in primerno mesto za gnezdo. Najraje ga naredi v drevesnem duplu, prav ji pa pride tudi zidna razpoka ali katero drugo zatočišče, ki posnema duplo – gnezdilnica, poštni nabiralnik, rezervoar odsluženega motorja... Gnezdilnice zelo rada naseli, to pa je olajšalo ornitologom njihovo proučevanje in danes je velika sinica ena najbolj raziskanih vrst ptic na svetu.

Zaradi njene prilagodljivosti in iznajdljivosti je človekovi posegi v gozd, ki je njeno naravno življenjsko okolje, ne prizadenejo tako hudo, kot nekatere druge vrste ptic. Še vedno pa je to vrsta, ki je vezana na drevesa in če teh v določenem okolju ni dovolj (zavzemati morajo vsaj 10% površine), tudi velikih sinic ni. Na drevesih je ogromno gosenic in drugih majhnih živalic, s katerimi sinice hranijo mladiče. Razvoj mladičev je zelo hiter in v največ treh tednih od izvalitve mladiči že zapustijo gnezdo. Tako hitra rast zahteva bogato in kalorično hrano. Vsak mladič poje približno 70 gosenic na dan in glede na to, da imajo velike sinice okrog 10 mladičev v leglu, je njihov prispevek pri nadzoru številčnosti gosenic v določenem okolju zelo velik. V eni izmed raziskav, ki je potekala pred desetimi leti na Nizozemskem, so ugotovili, da se je v jabolčnih nasadih, v katerih so gnezdile velike sinice, zmanjšala škoda na jabolkih zaradi gosenic kar za 50 odstotkov. Z namestitvijo gnezdilnic v sadovnjak zmanjšamo potrebo po uporabi pesticidov in ob vsakem obisku sadovnjaka nas bo pozdravila siničja pesem. Seveda pa ta ne bo vedno enaka, saj sodi velika sinica med tiste ptice pevke, ki poznajo največ različnih napevov. S petjem se prepoznavajo med sabo, samčki pa z njim označujejo svoj teritorij.

Druga vrsta sinice, ki je tudi zelo pogosta obiskovalka vrtov in krmilnic, je plavček (Cyanistes caeruleus). To je ljubka živahna ptica, ki jo takoj prepoznamo po modri »kapici« in črni progi čez oči. Čeprav je manjša od velike sinice, ni nebogljena. S svojim kljunčkom uščipne veliko bolj boleče kot večina ptic pevk, kar je takoj opazil vsak, ki je kdaj to ptico držal v rokah.

Tako kot velika sinica, se tudi plavček rad zadržuje v parkih in vrtovih ter išče podobna mesta za gnezdenje. Če boste prisluhnili pticam na vrtu in boste slišali zelo tanko visoko »piskanje«, bo to verjetno plavček. Plavčkova pesem ni tako raznolika, kot pesem velike sinice, kar pa ne pomeni, da ni iznajdljiva ptica. Pred približno 100 leti so v Veliki Britaniji začeli mlekarji v mestih dostavljati mleko v steklenicah, ki so jih odprte pustili pred vrati na hišnih pragovih. Plavčki so hitro ugotovili, da je smetana, ki se je nabrala na vrhu steklenice, zelo kalorična hrana. Kasneje so mlekarji začeli zapirati steklenice z aluminijastimi pokrovčki, a plavčki so se jih naučili odpirati.

Smetano z mleka so pile tudi taščice, a le plavčki so tako družabni in hitro učljivi, da so prenašali znanje naprej. V manj kot dvajsetih letih so steklenice znali odpirati vsi plavčki v Veliki Britaniji!

Opazujte ta zanimivi ptičji svet in uživajte v dolgo pričakovani pomladi!

Aprilski naravoslovni izziv Opazujte svatovanje ptic! Kje pojejo sinice in kje kosi? Katere vrste se zadržujejo na vašem vrtu ali v parku? Sporočite nam svoja opazovanja in najbolj zanimiva bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon www.rdeci-apolon.si.

21

Zgodovinske vrtnice niso izbirčne glede svojih sosedov v vrtu. Lepo rastejo same, kot središčna točka vrta, lepo se ujamejo z drugimi sortami vrtnic, pa tudi z raznim grmičevjem, trajnicami in enoletnicami. Zgodovinsko vrtnico lahko posadite na že obstoječo gredo trajnic, lahko pa na vrtu oblikujete povsem novo zasaditev, kjer bodo imele vrtnice častno mesto.

Ena izmed zelo priljubljenih sort zgodovinskih vrtnic, ki je primerna tudi za začetnike, je burbonka Souvenir de la Malmaison. Vzgojil jo je francoski žlahtnitelj Jean Béluze leta 1843. Ni najstarejša burbonka, je pa odlična vrtnica, katere ime časti spomin na dvorec Malmaison blizu Pariza. To je bila rezidenca cesarja Napoleona, kjer je njegova prva žena Josephine poskušala zbrati vse takrat znane sorte vrtnic na svetu. Žal cesarica Josephine vrtnice, ki ji pravijo tudi »Kraljica lepote in vonja«, ni

nikoli videla, saj je umrla leta 1814.

Takrat naj bi na posestvu Malmaison raslo 250 različnih sort vrtnic.

Souvenir de la Malmaison je vrtnica, katera zraste v približno en meter visok gost grmiček. Veliki okrogli popki so na steblu, ki je lepo obraščeno z listi, posamič ali v manjših skupinah. Popki se odprejo v prelepe, močno polnjene svetlo rožnate cvetove, ki zelo močno dišijo. Cveti od sredine pomladi do jeseni. Lepo se bo obnesla v posodi na terasi ali balkonu, lahko pa več sadik posadite v vrsto in tako dobite nizko živo mejo. To je vrtnica, ki lepše raste v družbi drugih rastlin. Na mešani gredi jo postavite v ospredje, da se ne bo izgubila med višjimi rastlinami in da boste lažje občudovali vonj njenih cvetov. Kot spremljevalne rastline lahko poleg nje zasadite sivko ali katere druge rastline, ki cvetijo v modrih ali vijoličnih odtenkih, saj se ti še posebno dobro ujemajo z nežno

barvo njenih cvetov. Cvetovi se v vazi kar dobro obnesejo in vam lepo odišavijo dom.

To vrtnico obrezujte le toliko, da ohranjate njeno gosto grmasto obliko. Čeprav ni zelo občutljiva na bolezni, se lahko zgodi, da njene liste napade črna listna pegavost ali pepelasta plesen, zato bo za popoln izgled potrebovala nekaj nege. Tako kot so cvetovi njen okras, so tudi slabost, saj slabo prenašajo deževno vreme.

Ko cvetne popke namoči dež, se zunanji cvetni lističi zlepijo, popek se ne more odpreti in cvet propade. Na srečo ta vrtnica cvetenje ponavlja do jeseni, zato bomo prej ali slej dočakali cvetove v vsej njihovi lepoti.

Lahko pa po dežju pregledamo popke in še pravočasno odstranimo zunanje, rjavo obarvane zlepljene cvetne lističe, da se bodo cvetovi lahko nemoteno razvijali. Na mraz ni posebno občutljiva, seveda pa ji nekaj zaščite (vsaj na Gori) ne bo odveč.

Skozi desetletja se je pojavilo kar nekaj mutantov (sportov) te vrtnice.

Sorta Leweson Gower ima cvetove, ki so bolj temno roza obarvani, Kronprincessin Viktoria pa popolnoma bele. Obstaja tudi vzpenjava različica, ki je primerna za obraščanje manjših pergol ali stebrov, saj lahko zraste dobre tri metre v višino.

Vrtnica Souvenir de la Malmaison si, kljub svojim slabostim, zasluži prostor na vsakem vrtu, kateri želi očarati obiskovalca z vonjem, lepoto in prefinjenim okusom. Kupite jo lahko v spletni trgovini www.vrtnicekodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

IKK

Potrebujete odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstva?

Izkoristite enkraten odvoz izpred vaših vrat – brez doplačila!

Oddajte naročilo preko naročilnice na naši spletni strani www.ksda.si ali izpolnite naročilnico, ki jo dobite na sedežu KSD d.o.o. na Goriški cesti POVABILO VRTCEM IN ŠOLAM Želite aprilske dni popestriti z zgodbami iz ptičjega sveta in spoznavati ptice v okolici vrtca oz. šole? Z veseljem vašim učencem pripravimo predavanje in jih vodimo pri opazovanju ptic v naravi. Več informacij na www.rdeci-apolon.si ali na tel. 040-560955.

23 b v Ajdovščini (pri blagajni), kjer naročilnico lahko takoj oddate, ali pošljete po pošti. Brez doplačila vam izpred vaših vrat odpeljemo do 2m3 kosovnih odpadkov.

Za oddajo dodatne, oziroma po-

večane količine kosovnih odpadkov, lahko naročite dostavo kontejnerja na vaš dom, ali pa kosovne odpadke sami pripeljite v Zbirni center pod Dolgo Poljano.

KSD d.o.o. Ajdovščina

Čistilna akcija DSO Ajdovščina 19. april 2013 V okviru vseslovenske akcije »OČISTIMO SLOVENIJO« Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina in Dom starejših občanov Ajdovščina organizirata čistilno akcijo okolice doma. Skupina prostovoljcev iz mladinskega centra se bo v petek 19. aprila, ob 15.30

zbrala pred domom.

Pri čistilni akciji ste dobrodošli VSI. Več informacij na: E-mail: info@ mc-hisamladih.si ,Telefon: 05 368 93 83/041 945 392

22

Podjetno

Št. 21 • 16. april 2013

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Zbor obrtnikov in podjetnikov, članov OOZ Ajdovščina, o premoženju, aktivnostih in dejavnostih zbornice, v torek, 16. 4. 2013 ob 19.00 uri, na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina.

Na zboru obrtnikov in podjetnikov bomo razpravljali o obstoju, nadaljnjem delu zbornice po sprejetju obrtnega zakona in o premoženju Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina. Skupaj z vami bomo poiskali najboljše rešitve za nadaljnje delo zbornice.

Vabljeni na ljubljanski Obrtno-podjetniški sejem LOS Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem (LOS) predstavlja izdelke in storitve slovenske obrti in podjetništva, nove tehnologije ter inovacije, od 17. do 20.4. 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vstopnice lahko dobite na OOZ AJDOVŠČINA Osnovni fotografski tečaj Območna obrtno-podjetniška Ajdovščina z Ljubom Žgavcem organizira 12 urni fotografski tečaj, sestavljen iz treh delov: seznanjanje s fotoaparatom, fotografiranje v naravi in zvijače fotografiranja v zaprtih prostorih ter kako do najboljših fotografij na dopustu. Cena tečaja je 30€ na osebo.

Krediti s subvencionirano obrestno mero OOZ Ajdovščina obvešča, da so vam tudi letos na voljo ugodni krediti s subvencionirano obrestno mero. Pogoji: EURIBOR+0%, moratorij odplačevanja glavnice do 31.12.2013. Višina kredita: do polovice vrednosti investicije. Vloga in dodatne informacije na OOZ Ajdovščina.

Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2013/2014 Javni razpis je bil konec marca objavljen na spletni strani Posoškega razvojnega centra (in ostalih razvojnih agencij v regiji). Sredstva za štipendije so v okviru programa, sofinanciranega iz Evropskega socialnega sklada, zagotovljena do konca šolskega/študijskega leta 2014/15. Več informacij o razpisu najdete tudi na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina. si ali na ajdovski obrtni zbornici. Vabimo delodajalce k vključitvi.

vodilni partner v čezmejnem projektu iCON; Konkurenčnost malih in srednjih podjetjih - Inovativnost in kooperativno podjetništvo, vabi dijake, študente kot tudi potencialne in že uveljavljene podjetnike, da se pridružite projektu iCON pri izvajanju delovnih izmenjav in

Rok za predložitev vlog

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«

delodajalci

do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidena sta še 2 roka za oddajo vlog: - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mgrt.gov.si/ si/o_ministrstvu/javne_objave/ javni_razpisi/

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in javne raziskovalne organizacije

15. april in 9. september 2013

http://www.mgrt.gov.si

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3) Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2013

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

Zavod RS za zaposlovanje

Zaposli.me 4–2012

tržni delodajalci

do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013

Zavod RS za zaposlovanje

Zaposlovanje prejemnikov denarne socialne pomoči

delodajalci (razen sektorja države), registrirani najmanj eno leto

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2013

Zavod RS za zaposlovanje

Javna dela 2013 – novo javno povabilo

neprofitni delodajalci

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najpozneje do 7. 10. 2013 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=385 http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=465 http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_spodbude/ ugodnosti_pri_zaposlovanju/ zaposlovanje_prejemnikov_dsp http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=620

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012 Podjetje, ustanovljeno v času od 1.1.2012 do 28.2.2013;

Roki (dodatni): 5.5., 5.6. in 5.7.2013 oz. do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

6. 5. 2013

http://www.podjetniskisklad.si

mikro, mala in srednje velika podjetja

Roki: 10.5.2013, 10.6.2013, 10.9.2013, 10.10.2013, 10.11.2013 oziroma do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.11.2013

http://www.ekosklad.si/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Slovenski podjetniški sklad Slovenski podjetniški sklad

P2A 2013 - Subvencije za zagon inovativnih podjetij P1 2013 Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

Eko Sklad j.s.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13 Javni poziv 18SUB-OB13 nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb Javni poziv 20SUB-EVOB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila Javni poziv 21SUB-EVPO13 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila NAJAVA RAZPISA Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu v kombinaciji z nepovratnimi MGRT na obmejnih problemskih območjih

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2014

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2013

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2013.

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge

razpis bo predvidoma objavljen v aprilu

http://www.regionalnisklad.si/

Slovenski regionalni razvojni sklad

NAJAVA RAZPISA Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

Kmetijska gospodarstva (KG), organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali kmetija

razpis bo predvidoma objavljen v aprilu

http://www.regionalnisklad.si/

Slovenski regionalni razvojni sklad

NAJAVA RAZPISA Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam

občine

razpis bo predvidoma objavljen v aprilu

http://www.regionalnisklad.si/

Kmetijska gospodarstva

15.5.2013

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

občine

30.4.2013

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

čebelarji

do porabe sredstev oz. zaprtja razpisa

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

Slovenski regionalni razvojni sklad

praks in s tem pripomorete k vključevanju mladih v podjetniško okolje.

Za dodatne informacije o izvajanju čezmejnih praks in delovnih izmenjav v okviru projekta iCON se lahko obrnete na Razvojno agencijo ROD (ra.rod@siol.net ali 05/365 36 00) Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Rezultati Mladinskega hotela Ajdovščina več kot spodbudni Rezultati zasedenosti prvega četrtletja letošnjega leta so za Mladinski hotel Ajdovščina več kot spodbudni.

Navkljub eni bolj mrzlih in zasneženih zim zadnjih desetletji, predvsem pa gospodarski krizi ter padcu kune moči potrošnikov, so gostje v prvih treh mesecih opravili skoraj 900 nočitev, kar je 150% več kot leto poprej, v prvi zimski sezoni mladinskega hotela.

Vsekakor pa tudi vračanje sedaj

Upravičenci

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Eko Sklad j.s.

Razvojna agencija ROD,

Naziv razpisa

že stalnih gostov priča o njihovem zadovoljstvu in kvaliteti opravljenih storitev s strani kolektiva Mladinskega hotela Ajdovščina.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep 121 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013 za naložbe na področju novih izzivov: (naložbe, namenjene izboljšanju učinkovitosti uporabe dušikovega gnojila, naložbe v samostojna skladišča za živinska gnojila ter nakup hlevske opreme namenjene izboljšanju skladiščenja živinskih gnojil, nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi dušika ter minimalni obdelavi tal; proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov, naložbe v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode, naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov, naložbe v izgradnjo vodohranov in zajetij; naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih sprememb, nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo; naložbe, povezane z mlečno proizvodnjo, naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za rejo krav molznic in rejo govejih pitancev, naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo, nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi dušika ter minimalni obdelavi tal, naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali, naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva, naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih) Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št.

1. komasacije oziroma predmet podpore št. 2. agromelioracije na komasacijskih območjih

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Tehnična pomoč čebelarjem

Evropska komisija / Spirit Slovenija

Natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2013

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje / Evropska Komisija

Javni razpis za odločitev o sofinanciranju projektov s programskega področja LIFE+ za leto 2013

javni in/ali zasebni organi, subjekti ter institucije

24.5.2013

Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP)

Natečaj Podjetna Primorska

študenti, akademiki, raziskovalci, podjetniki in drugi posamezniki ali skupine ali pravna oseba (mikro, majhno ali srednje veliko podjetje v skladu z ZGD-1 in ZGD-1B).

15. 5. 2013

www.podjetnaprimorska.si.

Evropska Komisija

Napoved razpisa ECO INNOVATION 2013

podjetja

Objava bo predvidoma maja

http://www.imamidejo.si/ novice/2013-04-04-Napovedrazpisa-ECO-INNOVATION-2013

Posoški razvojni center

Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2013/2014

Delodajalci s sedežem ali poslovno enoto na območju Goriške regije

31. 5. 2013, 31. 7. 2013

http://www.ra-rod.si

razpis nima roka

http://www.podjetniski-portal. si/index.php?t=Razpisi&id=155& l=sl&type=1 http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/ http://ec.europa.eu/ environment/life/funding/ lifeplus2013/call/index.htm

Koledar

Št. 21 • 16. april 2013

Koledar prireditev za APRIL 2013

petek, 10. maj

od torka, 16. do nedelje, 21. aprila

Plezališče Vipava, pod Gradiško Turo

8. Plezalni vikend Tura 2013 Info: Dejan Koren dejankrn@gmail.com, 031 308 599

torek, 16. april

ob 18:00 Kulturni dom Vipava

Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad 2013 Vstopnina: 3 €.

Info: JSKD OI Ajdovščina, 031 711 289 (Katarina)

četrtek, 18. april

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Uvodno srečanje: Osnovni ter napredni tečaj Photoshopa Info: 05 368 93 83, 041 945 392, www.mc-hisamladih.si

četrtek, 18. april

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

četrtek, 18. april

ob 20:00 Šmarje na Vipavskem

Med Šmarenskimi griči - Kulturno enološki večer Info: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

ob 7:30 sobota, 11. maj Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 7. maja na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

od 8:00 dalje Pizzerija Zmaj v Ajdovščini zbiranje in zajtrk ob 10:00 sobota, 11. maj Lavričev trg- start 1. vozila po 10:00 parkirišče Mercator center – spretnostna in točnostna vožnja

20. rally starodobnih vozil Vipavska dolina 2013 Info: Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, 031 857 526 (Igor Trošt)

Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad 2013 Vstopnina: 3 €.

Info: JSKD OI Ajdovščina, 031 711 289 (Katarina)

ob 16:00 sobota, 11. maj Šotor pri Univerzitetnem središču v Ajdovščini

Koncert generacij Cena vstopnice v predprodaji 3 €, na dan koncerta 5 €.

Info: 040 438 406

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Študijski krožek: Spoznajmo Finsko Info: 05 368 91 40, heli.hongisto@gmail.com

sobota, 11. maj Vrtovče

Med Šmarenskimi griči – Briškoljada z veselico Info: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

četrtek, 18. april

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Kašev jazz četrtek: Balladero Vstop prost!

sobota, 11. maj

ob 20:00 Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina ŽRK Krka

petek, 19. april

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Javni županov sprejem najuspešnejših

nedelja, 12. maj

ob 8:00 Izhodišče pohoda pred Dvorano na Otlici

7. pohod po Angelski gori Info: Barbara 031 229 876, td.okno@gmail.com, www.td-okno.si

petek, 19. april

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Dijaški žur Vstopnina: 2 €, člani KAŠ-a vstop prost!

sobota in nedelja, 20. in 21. april

Dom krajanov na Predmeji

Razstava: Od papirca in nitke do čipke

nedelja, 12. maj

ob 8:00 Izhodišče pred gasilskim domom v Šmarjah ob 16:00 1. Kmečke igre

Med Šmarenskimi griči – 4. Pohod čez Školj in Tibot in 1. Kmečke igre Info: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

sobota, 20. april

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

149. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris)

nedelja, 12. maj

Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Kočevska planinska pot Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pd-ajdovscina.si

sobota, 20. april

ob 8:00 Avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

38. mednarodno srečanje zbiralcev Info: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

sreda, 15. maj petek, 17. maj

sobota, 20. april

ob 11:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Uvodno srečanje: Kitesurfing začetni tečaj Cena tečaja znaša 250 €/osebo. Maksimalno število udeležencev 10 oseb.

Info : Dejan 041 456 495 Prijave: info@mc-hisamladih.si

sobota, 20. april

ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačen treking po arheološkem parku Ad Pirum Info in prijave: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin.kos@ nms.si, www.nms.si

sobota, 18. maj

nedelja, 21. april

Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina – Šmohor Info: PD Ajdovščina, Mirko Soban 041 891 368, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 21. april

ob 7:00 Odhod avtobusa iz Predmeje (Tiha Dolina)

Pohod okoli Svete gore in na Sveto goro Strošek izleta je 12 €.

Prijave in vplačila: Dušan Brus do srede, 17. aprila 2013

nedelja, 21. april

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

ob 18:30 ponedeljek, 22. večnamenska dvorana MC Hiša april mladih Ajdovščina

ponedeljek, 22. ob 20:00 april MC Hiša mladih Ajdovščina

ob 8:00 Različne lokacije v Ajdovščini

Mednarodni dan muzejev v Ajdovščini Prijave na 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net.

sobota, 18. maj Avtocenter Bajc Ajdovščina ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

ob 8:00 sobota, 18. maj Izhodišče in cilj pred Športnim centrom Ajdovščina

Avtoshow in enduro cross Info: 041 527 111 150. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris) Majski tek Info: Zavod za šport Ajdovščina, 05 364 47 22, www.zs-ajdovscina.si

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Koncert Mance Izmajlove

sobota in nedelja, 25. in 26. maj

ob 10:00 Glavni trg v Vipavi

Izvirna Vipavska Info: www.izvirna-vipavska.si, TIC Vipava 05 368 70 41, 051 215 226, tic.vipava@siol.net

Dokumentarni film: Pedro Opeka - dober prijatelj Vstop prost!

sobota, 25. maj

ob 20:30 Pred Domom krajanov v Ajdovščini

Dobrodelni koncert: Gal in Severa Gjurin

Shakti dance - Joga ples Cena: 40 € - sklop 4-ih obiskov, posamezen obisk 12 €.

Info: 05 366 47 50, 041 437 785, info@luajdovscina.si

nedelja, 26. maj

Mi dva in najin otrok: Poslušati in povedati na način, da bomo slišani ni prav enostavno (Znamo poslušati partnerja? Otroke? Sem slišana?)

Cena 10 €. Info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

torek, 23. april

Predstavitev umetnostne topografije občin Ajdovščina in Vipava

torek, 23. april

ob 19:30 MC Hiša mladih Ajdovščina

Projekcija filma in predavanje: Tradicionalni ribolov na Cerkniškem jezeru

sreda, 24. april

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Mala Biznis delavnica Udeležba je brezplačna.

Zaželjene prijave na info@mc-hisamladih.si (do vključno torka, 23. aprila 2013). Število mest je omejeno.

četrtek, 25. april

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Premiera gledališke predstave - Sveže novice iz osmice

četrtek, 25. april

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina

Predstavitev magistrske naloge Jasne Merku Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05/368 91 77, www.venopilon.com

od petka, 26. aprila do nedelje, 5. maja

Kmetija Černigoj, Lokavec 76b

Osmica na kmetiji Černigoj - Pri Lovrinčkovih Info: Kmetija Černigoj, 040 217 192

petek, 26. april

ob 19:00 Dvorana KS Ajdovščina

Predavanje: Venezuela Info: Vilko Brus, 040 771 982

petek, 26. april ob 19:00 Dom krajanov Vipavski Križ

Otvoritev mednarodne razstave društev MOST in UNITRE

ob 20:00 petek, 26. april Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kaš(n)Hudič: gledališka predstava in koncert Vstopnina: 5 €, člani Kaš 2 €

sobota, 27. april

ob 11:30 Nanos

Tradicionalna spominska slovesnost na Nanosu Info: 05 366 10 71

sobota, 27. april

ob 20:00 Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - RK Piran

nedelja, 28. april

odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina: Zaprikaj – Golobar Info: PD Ajdovščina, Valter Pirjevev 031 323 780, Anton Kreševec 031 613 805, www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 28. april

ob 11:30 Pred cerkvico sv. Martina Žapuže

Tradicionalni blagoslov konj

torek, 30. april

ob 16:00 Grajsko obzidje v Ajdovščini

Kresovanje v Ajdovščini Vstop prost!

Koledar prireditev za MAJ 2013 sreda, 1. maj

Pri Koči Antona Bavčerja na Čavnu

Prvomajsko srečanje planincev na Čavnu

sobota in nedelja, 4. in 5. maj

od 9:00 do 18:00 Dom krajanov Ajdovščina

Razstava kvačkanih del članic krožka kvačkanja pri Društvu MOST

sobota, 4. maj

ob 15:00 Ulice mesta Ajdovščina

Kolesarska dirka - 7. kriterij slovenskih mest Info: Kolesarski klub Castra Ajdovščina, 041 352 607

ob 21:00 Dvorana KS Šmarje

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898

nedelja, 19. maj

ob 19:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

sobota, 4. maj

ob 19:00 Ajdovščina - OŠ Šturje

Rock med Šmarenskimi griči Info: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

nedelja in ponedeljek, 5. in 6. maj

ob 15:00 Dvorec Zemono

Okusi na Vipavskem 2013 - festival vina in kulinarike Info: Razvojna agencija ROD, ra.rod@siol.net, 05 365 36 00, www.okusi-vipavske.si

nedelja, 5. maj

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Slavnostna seja ob prazniku Občine Ajdovščina Info: Občina Ajdovščina, 05 36 59 111, obcina@ ajdovscina.si, www.ajdovscina.si

od petka, 10. do nedelje, 12. maja

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Vampirska drama Med dobrim in zlom

ponedeljek, 27. maj

Pozdrav pomladi na Golakih Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pd-ajdovscina.si ob 20:30 Dom krajanov Žapuže

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav.

Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.

Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto.

Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.

Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica arheologinja Vesna Tratnik.

Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.

LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med

Zvočno potovanje Vaš prispevek (8 €) bomo porabili za kritje stroškov.

Obvezne prijave: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail. com.

10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.

Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.

KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@ doli.si.

23

OBVESTILA:

Razstava: Vietnam Do petka, 3. maja 2013 - Galerija Hiša mladih Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave, katere avtor je Nejc Bole iz Ajdovščine.

Razstava Josip Korošec, Risbe Do nedelje, 5. maja 2013 - Pilonova galerija Ajdovščina Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05/368 91 77, www.venopilon.com Razstava Cici umetnije Od srede, 8. do torka, 21. maja 2013 - Pilonova galerija Ajdovščina DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA Astronomski krožek - ogled Planetarija v Padovi – sobota, 18. maj, odhod avtobusa izpred AP Ajdovščina ob 7:00 Stroški: avtobusni prevoz 15 €, Planetarij 5 € in botanični vrt 4 €. Vstopnine veljajo za skupino oz. za starejše od 65 let.

Prijave sprejema samo tajnica društva Jožica Nusdorfer ob ponedeljkih od 9. do 10. ure, sicer pa na GSM 041 485 081. Prednost pri vpisu imajo člani astronomskega in zgodovinskega krožka ter slušatelji krožkov italijanskega jezika, ostali pa do zasedbe mest na avtobusu.

Zgodovinski krožek – sreda, 17. april Ogledali si bomo razstavo ALEKSANDRINKE v naselju Prvačina. Dobili bi se ob 16. uri na avtobusni postaji v Ajdovščini in se potem odpeljali z lastnim prevozom do Prvačine.

Strošek za ogled razstave je 2 €.

2. Mednarodni festival znanja in kulture starejših ob 10:00 – četrtek, 25. april, Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4 Predstavile se bodo Primorske UTŽO. Ob 16:10 bo nastopila tudi naša folklorna skupina.

Otvoritev mednarodne razstave v okviru sodelovanja MOST – UNITRE – petek, 26. april, Vipavski Križ ob 19:00 Sodelovali bodo naši likovniki, kamnoseki in klekljarice.

Samostojna razstava kvačkanih del članic krožka kvačkanja – sobota in nedelja, 4. in 5. maj, Dom krajanov v Ajdovščini Razstava bo na ogled od 9. do 18. ure.

Druga obvestila: Vsi člani Društva MOST, ki bi radi objavili svoje prispevke v glasilu MOST 15, pohitite z oddajo – lahko osebno, po pošti ali pa po elektronski pošti.

Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava - Bela, sobota 20. april ob 11:00; ob 70 obletnici bitke pripadnikov Vipavske čete z močno italijansko vojaško enoto pri Beli. V boju je umrlo 8 partizanskih borcev!

- Nanos, sobota 27. april ob 11:30; v spomin na 71. obletnico eno prvih bitk primorskih partizanov, ki se je odvijala 18. aprila 1942 leta ter v počastitev ustanovitve OF Slovenije.

Govornik bo pesnik, dramatik, novinar, urednik, publicist, Miroslav Košuta.

- Ljubljana, sobota 27. april ob 18:00; Gala koncert Partizanskega pevskega zbora v Stožicah. Koncert je posvečen dnevu upora proti okupatorju – OF. Sodelovali bodo: Vlado Kreslin, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in drugi.

- Mala gora (Ribnica), sobota 11. maj ob 11:00; polaganje cvetja na kraju prvega spopada TIGR - ovcev z italijansko vojsko leta 1942.

Govornik bo Borut Pahor predsednik RS. - Nanos do ponedeljka, 23. aprila, cena prevoza 10 €, - Mala gora (Ribnica) do srede 8. maja, cena prevoza s kosilom je 24 €. Kosilo ni obvezno.

Prijave sprejemamo na 05 366 10 71. Stroške je potrebno poravnati pred odhodom.

PD AJDOVŠČINA Gregorčičeva 20, Ajdovščina Tajnica: Marjana Soban, 041 573 319 Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine) DU AJDOVŠČINA - sobota, 20. april - enodnevni izlet v »SVETOVNO ZNANE RIMSKE TOPLICE« Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)

Dan odprtih vrat Rdečega križa Ajdovščina V okviru tedna RK, od 8. do 15. maja bomo organizirali vabimo na dan odprtih vrat, v petek 10. 5. od 16. do 19.

Ure. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči 25. maj od 8. do 13. ure na različnih lokacijah v Ajdovščini Krvodajalska akcija: 29. maj od 7. do 13. ure v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi, 30. maj in 31. maj od 7. do 13. ure v Mladinskem centru Hiša mladih v Ajdovščini

Mednarodno srečanje zbiralcev 20. aprila bo v avli Dvorane prve slovenske vlade potekalo 38. Mednarodno srečanje zbiralcev (sejem).

Na našo pobudo bo v avli razstava 600 slovenskih razglednic iz Poti po Sloveniji in sicer iz zbirke Naravna kulturna dediščina ter Slovenska

planinska pot. Fotografije bo razstavil avtor razglednic - znani slovenski fotograf CIRIL VELKOVRH iz Ljubljane. Na 4 panojih bodo prikazane tudi velike fotografije iz kraljestva Zlatoroga. Ob tej priliki bo ob 10. uri udeležencem razsta-

ve povedal pravljico o Zlatorogu sam avtor fotografij. Fotograf, založnik ter velik poznavalec naravnih lepot Slovenije bo odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev.

Aleš Brecelj

Zadnja plat

24

Št. 21 • 16. april 2013

Žegnanje konj v Žapužah V nedeljo 28. 4. na šagro svetega Jurija »JURJEVO«, bo tradicionalno žegnanje konj v Žapužah, ki ga prireja Konjeniško društvo sveti Štefan.

Prireditev bo ob 11.30.

Na godovni dan sv. Jurija 23.4.2013 bo Društvo zbiralcev Ajdovščina Nova Gorica izdelalo priložnostni poštni žig, spominsko ovojnico ter osebno poštno znamko svetega Jurija iz Šturij. Žig bo na pošti v Ajdovščini v uporabi 14 dni. V tem času bo na pošti tudi postavljena filatelistična razstava na temo konjev.

Vabljeni med šmarenske griče 2013

Konec tedna, ki ga zagotovo ne boste pozabili!

-petek, 10. maj 2013, ob 20. uri: Kulturno-enološki večer z otvoritvijo razstave 3. ekstempore med Šmarenskimi griči v strnjenem delu vasi Šmarje (na ogled do nedelje zvečer) ,razglasitvijo najboljših

domačih vin in vinsko degustacijo -sobota, 11. maj 2013: briškoljada z veselico na Vrtovčah -nedelja, 12. maj 2013: 4. pohod čez Školj in Tibot in 1. kmečke igre Na 4. pohod Čez Školj in Tibot bo pohodnike ob 8. uri zjutraj izpred Gasilskega doma v Šmarjah popeljal

osliček Sivko, ki bo v avtentičnih lesenih sodčkih tovoril domač bezgov sok in vipavsko vino.

Hoja bo zaradi postankov in zanimivih ugodb še prijetnejša, ob prihodu pa pohodnike čaka bogat popoldanski kulturno-zabavni program z okrepčilom in ogled 1.

Kmečkih iger.

STARTNINA ZA POHOD 3 evre vključuje organizacijo pohoda, oglede, prigrizke po poti in pijačo ZA OTROKE DO DESET LET BREZPLAČNO 12.30 - 19.00 Okrepčilo, zabavni program s srečelovom, stojnice z domačimi izdelki in pridelki, razstava starih gospodinjskih pripomočkov v prostorih podružnične OŠ Šmarje 16.00: 1. Kmečke igre, na katerih se bodo v zabavnih igrah pomerile skupine iz sosednjih vasi V primeru dežja bo dogajanje potekalo 17. -19. maja 2013.

Vabilo

PROGRAM Dvorec Zemono, nedelja 5. maj 2013 Vino in kulinarika 15.00 – 21.30

Vina vinarjev Vipavske doline in gostov

degustacije

Vipavska tržnica (siri, med, pecivo, zelišča idr.)

15.00 – 21.00 vinsko kulinarične degustacije

Vina vinarjev Vipavske doline in gostov ter kulinarika izbranih gostincev

16.00 - 17.00

predavanje, delavnica*

Les in vino

17.00 - 18.00

predavanje, delavnica*

Kontrola mikrobne okužbe z upravljanjem grma vinske trte

predavanje, delavnica*

Harmonija destilatov in čokolade ovita v dimu izbrane cigare

18.00 – 21.30

18.00 – 19.30

Glasbena spremljava: NOVA Jazz Quintet.

Vstopnina: 15 €, kavcija za kozarec: 5 €. V ceno vstopnine je vključena topla jed (17.00 – 19.00). *Število mest je omejeno. Priporočamo predhodne prijave na (05) 365 36 00 ali na blagajni festivala.

Dvorec Zemono, ponedeljek 6. maj 2013 Kosilo

12.00 – 15.00

Kosilo

Bogastvo okusov: KOSILO – degustacijski menu s šestimi hodi bodo pripravljali: legendarni italijanski mojster Emanuele Scarello, iz restavracije Agli Amici (Michelin **), Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu in Stefano Blasotti iz restavracije Trattoria Risorta Di Muggia.

Cena kosila: za predprijave 70 EUR, na dan delavnice 100 EUR. Prijave: okusi@zemono.si

Vino in kulinarika

V petek, 26. aprila 2013 ob 19. uri, bo v Domu krajanov v Ajdovščini potekalo zanimivo predavanje o Venezueli, deželi, ki jo je Hugo Chavez rešil izkoriščanja ameriškega imperializma in ustvaril socialno državo.

Gost večera, ki bo predstavil Venezuelo, bo odpravnik poslov na veleposlaništvu Bolivarske republike Venezuele, Néstor López, profesor, novinar, lingvist, prevajalec in aktivist, ki bo imel predavanje o Venezueli.

Vsi zainteresirani vljudno vabljeni!

ZAŽIVI VEČ ŽIVLJENJA! JETNIH ŽE ZA NEVER

139 EUR MESEČNO POPOLNOMA NOVI

Dinamičen, športen in temperamenten.

% O EOM=0 N D E L G E R R P EU 0 IN V ENOSTAVNO REZ OBRESTI - 0%, BREZ STROŠKO A - 0 EUR, B

BREZ POLOG

Najbolje prodajan terenec v Sloveniji*

ŽE ZA

299 EUR

5,3

l/100 km

POVPREČNA Sportage 1.7 CRDi PORABA GORIVA OD

Najbolj atraktiven športni terenec na trgu navdušuje z bogato serijsko opremo in nepremagljivo ceno. Vrhunski in dinamični dizajn, prepričljivi bencinski in dizelski motorji z zavidljivo nizko porabo goriva ter inteligentnim sistemom aktivnega pogona na vsa štiri kolesa »Dynamax«.

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7- letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

AVTOTRADE, D.O.O., Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01/750 51 99, www.avtotrade.kia.si Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 – 145 g/km CO2.

*Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA cee'd, Rio, Sportage, Optima ML 2013 po ponudbi prodajalca ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Hypo Leasinga d.o.o. in Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mesecev (velja za model pro_cee'd, ostali modeli odplač. doba do 60 mesecev), fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna za KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun s ceno 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker popust "Staro za novo" 400 EUR - Joker "Iz zaloge" 400 EUR - Joker "0% financ"), z odplač. dobo 84 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 139 EUR/mesec in fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. je 11.690 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Cena za KIA Sportage 1.6 GDI Fun 17.990 EUR (MPC 19.990 EUR – Joker popust »Iz zaloge« 1.000 EUR – Joker »Krpan« 1.000 EUR – Joker »0% financ.«), z odplač. dobo 60 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 299 EUR/mesec. MPC cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke in ne vključujejo kovinske barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja od 6. 4. do 30. 5. 2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 so na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana.

15.00 – 20.00

degustacije

Vina vinarjev Vipavske doline in gostov Vipavska tržnica (siri, med, pecivo, zelišča idr.)

15.00 – 20.00 15.00 – 16.00

predavanje, delavnica*

Modri Pinot

16.00 – 18.00

kulinarične delavnice*

Bogastvo okusov - predstavitev združenja Jeunes Restaurateurs d' Europe Slovenije. Sprejem dveh novih članov.

18.00 - 19.00

predavanje, delavnica*

Pravilna izbira kozarca glede na tip vina

degustacije

Vina vinarjev Vipavske doline in gostov ter kulinarika izbranih gostincev

predavanje, delavnica*

Harmonija destilatov in čokolade ovita v dimu izbrane cigare

18.00 – 20.00 19.00 - 20.00

Glasbena spremljava: NOVA Jazz Quintet.

Vstopnina: 15 €, kavcija za kozarec: 5 €. *Število mest je omejeno. Priporočamo predhodne prijave na (05) 365 36 00 ali na blagajni festivala.

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.

Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.

Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice